DOLENJSKE NOVICE Izhiijiijo 10. iii 55. vsakega meseca, íe jo tisti diUi ipraznik pa cii diiii jjrcje. :: (l(!iia jiiu jfl s poštnino vroil za celo let« iiain-ej ÍÍ K, za pol leta 1 K, Naročnina za Ncincijo, itosno iit di'iigo evropske države znaša 1Î K 50 li, za Ameriko K. Oopise sprejema urednik, naročnino in :: oznanila pn tiskarna J. Krajec nasi. :: Nikar v Ameriko! Tako bi lahko nazvali govor g. dr. Juro Adlesiča ob [iriliki katoliškega shoda v Ljubljani. Govornik je ta govor prikrojil kot na-laficza naše dolenjske razniDre. Zalibog ga vsied poniankai^ja prostora ne moremo objaviti v-celoti, prinaSamo ga pa vsaj v glavnih od-loiiikili, cia ga bode čitalo naše kmečko ljudstvo, kateremn je bil namenjen, ki pa ni imelo prilike govornika slišati v Ljubljani, Izvajal je govornik med dnigim sledeče: No podak, ne postava, ampak dajmo (jud-stvu doma to, česar išče v tujini! Česa iščo naša mladina v tujini, kaj jo žene iz rodne grude? Krivico bi vam delal, fantje, Ěe bi rekel, da greste za zlatom in srebrom, da greste za zabavo in pohajkovanjem. Vaše etrcmtjenje jo resnejše, vaš duh plemenitejši kot da bi se tako lahko ločil od rodne grude, iz kroga svojih domačih, in vse to zsuneiijal za kos zlata ali srebra. Ne, mladina, taka nisi in ne bodeš, dokler te oživlja prava slovenska in hrvaška kri. Tebe se je le lotil novi socialni duh, že^a po samostojnosti in neodvisnosti, želja ustanoviti si lastno eksistenco, svoj lastni dom, svoje gospodarstvo. lu ker misliš, da si tega doma ne moreš ali vsaj tako lahko ne moreš ustanoviti, zato te žene ta tajna moč v tujiuo za neznanimi cilji, v mesto, v Ameriko. Tebe, naša mladina, se poloteva želja, ustanoviti si čimprej lastno ognjišče, pripeljati na dom Ijubljeoo dekle, postati oče in gospodar in preskrbeti svojim otrokom lepšo bodočnost, kot si jo imel sam, oskrbeti jim ))oljSo vzgojo. Tebe žeja tajna sila, delati določeno ure dneva in dobiti prosti večer, da ga posvetiš svoji družini, vzgoji otrok. In ve, mladenk«, cvet naših j>oí(aii iii vo-seÇe kmetske hiše I Tudi ve čutite v sebi tajno silo, ki vas žene v družinski krog, tudi vo vidite svoj poklic ob strani delavnega moža in v sredi ljubljenih otrok. In ker se ta vaš poklic ne more doma uresničiti, vas žene ta tajna sila v tujino, v mesta, v Ameriko, ker ste čule, da se ta želja tam lažjo uresniči, Torej prilika napredovati, osamosvojiti se in ustanoviti lastno eksistenco, to je gonilna sila, ki odtrga našo mladino, naše fante in deklota od rodne grude in jih žene v mesta in tujino in večinoma za vedno pogubi naši domovini in na.šoMm narodu. Kavno ta sila, ki kipi v naši mladini, želja po samostojnosti in družini, nam je najboljši porok, da je naša mladina zdrava, poštena ioidealna. Gojimo in obranimo v njej to siJo. Zato je pa tem težja izguba za naš narod, ria nam ravno ta cvet naroda zapušča domačijo ia beži v mesta in tujino. Če jih obranimo in obdržimo doma, ohranili smo najtrdnejše korenine naroda. Globoka žalost, s katero ae poslavljate od doma, sila, s katero vas morajo odtrgati iz kroga vaših domačih, žalost očesa, s katero so poslavlja vaš zadnji pogled na domačo vas in rodni kraj, ta nam je porok vaše globoke ljubezni do domačije in rodne grude. In polog tega, ta globoka vernost in udanost, ki vas pred odhodom pripelje pred oltar, da si izprosite angela varuha za pot, ta giiijenost, v kateri podate zadnjič roko domačemu gospodu, ki vas je učil in vodil od krstnega kamena naprej do danes. In vaša pisma iz Amerike, prežeta tiho in otožne želje, čimprej vrniti se v domači kraj, gospoda, to je pač najboljši dokaz globoke ïiubeziii našega ljudstva do rodne grude. Kaj storiti? Kaj drugega, kot dati mladini prilike, da si tudi doma lahko ustanovi lastno eksistenco. Kaj drugega, kot da se fantom omogoči, da postanejo doma samostojni gospodarji, da si čiiaproje lahko ustanove doma svoja ognjišča, svojo družine, svojo bodočnost. Kaj drugega, kot da so jim preskrbi doma zadosti izobrazbe, pa tudi preskrbe za čas bolezni, onemoglosti in starosti, pa tudi, da se jim da potrebnega razvedrila. Glejmo zato najprej, da bo kmetsko delo dobro plačano. Takrat bo naš človek še bolj vzljubil svoje delo in svojo domačijo, ko bo videl JepŠe uspehe svojega dela. Če jC bogat kmet, je bogat tudi obrtnik. KazvijaJa se bo doma industrija. Le ta jm bo dala priliko tistim, ki ne bodo podedovali ali prevzeli doma posestva, dobiti doma zadosti dela ih zaslu/.ka in tako si ustanoviti v doma primerno eksistenco. Zelja po samostojnosti se bo lahko ndejstvîla doma. Na kmetih se pri nas do danes ni mogel razviti pravi obrtni stan, ker nima naš človek prilike do boljše izobrazbe in ne more zasledovati novih pridobitev. Skrbimo zato za poduk tudi kmetskim obrtnikom, da vpeljemo obrtni stan na deželi in s tem bomo dali zopet naši mladini prilike, ustanavljati doma svojo bodočnost. Kmet potrebuje kmetskih poslov in delavcev. Brez njih nazaduje vsak kmet. Ker odhaja mladina v tujino, nedostaja tudi kmetu kmetskih poslov in delavcev in kmetje nazadujejo. Zato skrbimo tudi za kmetske posie in delavce. Skrbimo tudi njim za možnost, da bodo preskrbljeni za čas bolezni in onemoglosti, da bodo neodvisni tudi v visoki starosti, ko bodo za delo nezmožni. Skrbimo jim za delo tudi takrat, ko ni dola na polju, uvedimo na kmete domačo industrijo. i'rva skrb nam mora iti za tem, da ohranimo domačiji na.šo mladino; to je najtežja izguba za naš narod v moralnem in gmotnem oziru. Mladina, ki odide v Ameriko, ostane navadno tam; zgubljena je za nas za vedno. Kateri se iia vrnejo, niso nikoli več tisti. Mlad človek je dostopen tujim vplivom mnogo bolj kot dorasel iii zrel mož. Mlad človek se v mestu in tujini vda vsem mamečim vplivom in postane za vedno tuj za domači kraj. Če se tudi vrne, ni z uičemer zadovoljen, vedno ga nekaj vleče nazaj v neznani svet. Doma je tudi seme nezadovoljnosti in nesreče, živa reklama za odseljevanje. Če odpotuje odrasel mož, mož, ki ima doma svoje gospodarstvo, svojo ženo in otroke, za takega ni nikoli toliko nevarnosti v tujini. Poleg tega je potrebna tudi vzgoja! Naj obrne ona mišljenje in čuvstvovanje iz mesta v vas, iz tovarno ia rudnika, na po^e in travnik, v naŠo vas, kjer stoji domača hiša V vrtnem zelenju; sredi vasi pa domača cerkev s pokopališčem okrog. Okrog po gričih pa cerkvice in kapelice kot božja očesca migljajo v tibi sreči in dvigajo misli od dela v višave ncdosežnih idealov, ki družijo delo in mišljenje v en pojem — iiedosežne sreče. In nasproti temu, življenje našega človeka v Ameriki, v Vestfaliji! Mesto solnca obdaja gadim, mesto zraka srka vase prah tovarno. Mesto tujega petja doni mu na uho pikanje krampa in ropot stroja, mesto pesmi delavcev doni mu na uho; kletev in prepir. Svežo barvo njegovih lic je obledil ta skuženi zrak, težko delo mu je upognilo pleča, neprestani trud in bol po domačiji in družini vzela svit ryegovih oči in polet njegovemu srcu. Postal je kot stroj, ki služi stroju. Zanj veljajo tudi besede hrvaškega pesnika Preradoviča: Majko mila, majko draga. Da Ti vidiš sada svoga sina. Da Ti vidiš sada njega Okrnženega od zla svega. Ti bi gorko zaplakala. Ruka bi Ti zadrhtala, U žalosti grleč njega 1 . . , Kako dobro bi učinkoval tak realen poduk napram živi reklami bahatega Amerikanca ali meščanke, ki prideta domov ob praznikih z zabuhlimi lici, gizdavo našopirjena s klobukom na glavi, z „zlatimi" verižicami ali „zlatimi" prstani in uhani. Pravil mi je že marsikateri Amerikanec: „Ko bi imel takrat, ko sem prišel v Ameriko in mi jo bilo treba začeti ameriško delo, stopiti v rudnik ali v tovarno k stroju, toliko denarja, da bi lahko prišel domov, in če me ne bi bilo sram pred svojimi tovariši, bi se bil takoj vrnil domov," Toda tega naši ljudje ne vodo. Oni poznajo Ameriko le iz piaeni in pripovedovat^ Amerikancev, koliko zaslužijo na dan, štejejo dnevni zaslužek z našim denarjem, štejejo število piv, ki jih Amerikanec spije na dan, dekleta račiinajo čas, kako hitro se je v Ameriki njena tovariSica omožila, ko doma ni nikdo zanjo maral, na sliki vidijo, kako lepega, gosposkega ženina je dobila itd. To reklamo je treba pokazati še od drugo strani, da se čuje še drugi plat zvona, da so vidi še druga stran ameriškega kova. Ta vzgoja se naj bi začela že v ljudski Soli. Že učitelj in učiteljica naj bi otroke navajala na to. da bolje spoznajo in vzljubijo svojo ožjo domovino in kmetsko delo. Zato bi bilo treba ua šolah vpeljati poseben predmet in druge predmete temu prikrojiti. Učitelj naj bi napravljal še v večji meri z otroci izlete v bližnjo okolico in slikal otrokom lepoto domačega kraja. Ljubezen, ki se vcepi otroku rano v srce, no mine do zadnjega dne. Ko otrok odraste šoli, morala bi za to poskrbeti naša društva. Predavanja po društvih bi se morala gibati tudi v tej smeri, da pokažejo ljudem vrline in prednosti domačega kraja, da ljudje še bolj vzljubijo svojo domačijo. Vzgoja bi morala iti tudi v tej smeri, da vzbudi našemu ljudstvu ponos do samega sebe, do svojega doma, do svojih navad, do svoje noše in svojega dela, ponos do kmetske hiše, ki pravi o pjej pesnik: Kar mož nebesa so poslala. Da večnih nas otmo grobov, — Vse mati kmetska je zibala. Iz kmetskih so izšli domov. In ne v dvoranah bogatinov. Kjer blesk zakladov te slepi, — Kjer dom seljaških je trpinov, lie,šitve zor se nam žari! — Ta hiša nam je mati krušna, Domovju steber je častit, Iz kmetskih hiš nam hrana dušna, Iz kmetskih hiš omike svit. Gospodarsivo. Prašičja in perutiiinska razstava v Št. Jerneju. Ob najlepšem vremenu iti ob mnogobrojni udeležbi se je v torek du« 16, sept, vršila na šentjernejskeui sejmiščti razstava prašičev in perutnine, ki jo je jmredila c. kr, ktnetijska družba kratijska skupno z njenim penitninar-skim odsekom, Xa dve strani prostornega sejmišča ste bili postavljeni dve dolgi vrsti lesenih ograj za prašiče; razen tega so bili še posebej zgrajeni oddelki, tako, da jo bilo skupaj 180 ograj pripravljenih. Za perutninsko razstavo je bil pa prostor prirejen na obeh straneh drevoreda, ki pelje po gmajni proti Orehovici. Vso razstavišče je bilo okrašeno s smrekami in zastavami. Ta spretna prireditev je kazala skrbno roko ondotnega načelnika kmetijskega društva g. župnika A. Lesjaka, ki se je z vso vnemo poprijel važne te jiri-reditve. Lepo jutro jo zbralo vse polno razstav-Ijalcev in drugih interesentov, tako da je bilo na razstavišču kutalo vso živo, S svojim obiskom je počastil razstavo mej drugim tudi okrajni glavar iz Krškega g. dr. Mathias. Vsega skupaj jo bilo za prašičjo razstavo priglašenih 33 mrjascev in nad 200 svinj, največ s praseti. Videti je bilo tnnogo prav lepih živali, ki so lahko vzjinojo no ie za zgled vspešne reje, ampak za zgled, kako morajo biti plemene živali sploh stvarjeno, da bo mogočo z njitni izboljšati domačo rejo. Ako bi redili po šent-jernejskem polju samo take mrjasce kakor je bil mej drugimi n. pr. oni od Fr. Vide-ta iz Zvabovega (iz reje prašič je rejskega zavoda na Grmu), gotovo bi se reja hitro na boljo obrnila in močno povzdignila. In do tega moramo priti! Pri nas manjka sinoterne reje in zato so naše živali še tako različne vnanjosti in tako različnih lastnosti! Zlasti mrjasci naj bi bili enako dobre krvi! Videti je bilo pa tudi vse polno krasnih svinj, deloma z mladiči, deloma brez iijih. Te živali so bilo vredne ogledovanja in je le škoda, da ni bila udeležba od strani vnanjih obiskovalcev .Šo večja. Take živali treba pogledati in za zgled jemati! Za prašičjo razstavo so jo razdelilo vsega skupaj 74 premij v skupni vrednosti 1100 K. Izkaz obdarovanih sledi na drugem mestu, V komisiji za prosojevanje prašičev so bili: deželni veterinami referent Munda, ravnatelj Rohrmaii, dež. poshnec Bartol, strokovni učitelj Malasek, župan Kerhin in Potočar. Tudi perutninska razstava se jo dobro obnesla. Pod košatitn drevjem ondotnega drevoreda, ki polje po gmajni na poti proti Orehovici, se je razlegalo pctelitije petje in ga-ganje, da ga je bilo daleč na okrog slišati. Kurniki so biii postavljeni na posebnih po-stavkih, ravno prav, da si lahko ogledoval razstav^ene živali na levo in desno ob poti. Priglašenih je bilo 141 kokoši in petelinov. 62 rac, 22 gosi in 46 puranov. Tudi tukaj je bilo videti prav lepe živali. Kajbo^ so ugajali purani. Kokošja razstava je nudila sicer tudi lepe živali, vendar je bilo opaziti, da nas čaka na tem polju še mnogo hvaležnega dela. V prosojevalni komisiji so bili živinorejski nadzornik Legvart, računski revident Bukovlc, tajnik perutninskega odseka Jamnik, trgovec Novoselc in posestnika Fabjan in Grgorič. Prisodilo se je 80 premij v znesku 600 kron. Delo presojevalnilt komisij je trajalo od 9. do Va3 popoludne. Pred razdelitvijo premij je zbrane gospodarje in gospodinje nagovoril ravnatelj liohrman. Zahvalil je vse navzoče, da so so odzvali vabilu c. kr. kmetijske družbe in vse, ki so pomagali pri ])nrcditvi razstave. Opozarjal je na lep vspeh razstave in poudarjal, da treba še nadalje zbopavati rejo v enem in drugem oziru, da pridemo do boljših dohodkov in do tako rejo, kakor jo imajo po drugih naprednih deželah. V prašičjereji in perutninarstvu leži pri nas še mnogo zakladov zakopanih, katere treba dvigniti, da pridemo do bo^šega položaja. Zahvalil je slednjič c. kr, kmetijsko družbo, ki je razstavo vprizorila in gmotno podprla in tleželni odbor, ki je dal v to svrho 80(1 K podpor. Izrekla se je slednjič splo.šna zelja, da bi se taka razstava prirejala vsako leto v Št. Jerneju, kar bi močno vplivalo na povzdigo prašičjereje po Dolenjskem. Poraba premalo zrelega ali ne zrelega grozdja. Ako sedanje mrzlo, moglonojn deževno vreme še dlje časa vstraja, potein je toliko kot gotovo, da v mnogih krajih na Dolenjskem ne bode grozdje popolnoma dozorelo, zlasti ne ono grozdje, ki se jo razvilo po aprilovem mrazu na mladikah iz stranskih očes (podočkov). Najslabše zori seveda grozdje v nizkih, zapadnih legah in v težki, ilovnati zemlji, posebno pa šo tam, kjer je toča ali peronospora trto poškodovala. Vprašanje je toraj, kako naj v takem slučaju, ko grozdje neenako zori in premalo dozori, vinogradnik ravna, da iz njega pripravi užitno in stanovitno pijačo. Odgovor na to vprašanje je lahek: dodati je treba moštu tisto tvarino, ki jej je ljubo solnce v grozdju premalo pridelalo, to je sladkorja (eukra). Pri tem je seveda treba upoštevati določila vinskega zakona. Ta zakon določa, da se sme za prodajo namenjen mošt (ozir. vino) sladiti le z dovoljenjem politične oblasti (okr. glavarstva) in da se ne smo vino iz slajenega mošta prodajati pod imenom prist nega naravnega ■ vina, tedaj le pod imenom „vino". Dalje se sme vporabiti za slajenje tnošta ali vina le najčistejši t, zv, konzumní sladkor (sladkor v grudah ali kockah, kristalni sladkor ali pa beli kandis) in sicer le v toliki množini, kolikor dovoli politična oblast. Raztopiti se ga sme le v moštu, ne pa v vodi. Za dovoljenje, da so sme mošt sladiti, prosi zadosti časa pred trgatvijo z nekoleko-vauo proštflo lahko vsak posamezni vinogradnik, v slučaju pa, ako zadene kaka ujum celo občino ali cel okoliš, prosi za shidilno dovoljenje lahko županstvo ali pa kako kmetijsko društvo (kmetijska podružnica). Tako postopanje je gotovo letos na tnestur ko so vsi vinogradniki na Doloiy'skem po slabih vremenskih Taz-merah več ali manj jirizadcti. Siadilno do-voljenoe za mošt velja do 30. novembra istega leta. Najpozneje do 15, decembra mora pa vsak vinogradnik, ki je mošt sladil, pristojnemu glavarstvu (lahko po županstvu) naznaniti, koliko mošta je osladil in koliko in kakega sladkorja je ]iri tem porabil, Iv tem zakonitim predpisom je treba sledečo opomniti. Zakon dovoljuje pod gotovimi pogoji sladiti tudi vino. Vendar-le je ])a iz raznih vzroko\' veliko bojj priporočljivo, da osladimo že mošt. Če sladimo mošt, pesni sladkor, ki se v moštu sjtrcmeni v grozdnega, popolaoma pokipi. Pri tom so poleg alkohola, kateri dela vino bolj stanovitno, razvijajo še druge snovi, ki dajejo vinu bolj pi'ijeten in gladek okus. Tako vino se rado čisti, je bolj močno, polnejšega in gladkejšega okusa kot ne slajeuo. Kar jo pa šo bolj važno je, da se sčasoma kislina pri takem močnejšem vinu sama od sebe zelo zmanjša, vsled česar dobi vino tudi bolj mil (manj kisel) okus. Ako sladimo šo-le vino skoraj vso te ugodnosti odpadejo, nasprotno dobi vino ne- harmoničen okus, sladkor so v njem poĚasi razkriija in vino je veiino motno. Koliko smemo sladkorja dodati, o tem nas pouči politična oblast. Vendar-Je določi ista le neko skrajno mejo (5%), ki jo ni vseiej dobro vzeti. Koliko slaiikorja naj vzamemo, o tem pouči iiajboljo mostna tchtnica. Zato no bi smel biti niti en večji vinogradnik brez mostne tehtnice in toplomera. Oboje dobi lahko v zanestjivi kakovosti pri tvrdki H. Kappellerna Dunaju (V,, Fran-zcnapasso 13) in siccr priporočam za nase razmere najboij KlosterneuburSko inoštno tehtnico. (Klosterueuburger Mostwagc), ki kaže za vinogradnika zadosti natančno odstotke sladkorja v mostu. Most se mora tehtati seveda koj, ko 9e je grozdje zmastilo, iie še-Ie potem, ko že kipi. Ako ima most samo 12 do 14 "/u sladkorja, je to premalo in treba ga je toliko osladiti, da se zviša sladkor vsaj na 15 do 16%. Več sladici, tudi če bi bilo dovoljcuo, navadno ne kaže in se ne izplača. Pri slajenju mo.šta je treba vpoštevati tudi to, da jo pesni sladkor, ki nam je za sht-jeiqe na razi)olago, močnejši (slajši) od grozdnega, in sicer dil po končanem kiponju 5 delov pesnega sladkorja toliko alkohola, kakor 6 delov grozdnega. Če hočemo torej sladkost mošta povziiigniti za l^/u- zadostuje, da mu dodeneino 833 g iicsnega sladkorjaiia hektoliter. Iz 833 gramov pesnega sladkorja se razvije pri kipenjn ravno toliko alkohola, kakor iz 1 kg grozdnega sladkorja, namreč 6 desetitik litra. To pri odmeri sladkorja tudi lahko vpoštevamo. Dobro dolenjsko vino vsebuje 9—107o alkohola, most mora tedaj kazali 15—W/o sladkorja na klosterneuburški tehtnici. Ako kaže manj, treba mu je za vsak manjkajoči oristotek dodati 89:i g jjcsnega sladkorja na hektoliter. Množino alkohola v vinu spravimo tedaj s pomočjo slajenja mošta na potrebno višino, med tem ko tega z direktnim i)ridaikom alkohola (špirita) v vino ne smemo storiti, ker tega vinski zakon no dovoljuje, Pesni sladkor no kipi sam oti sebe, ampak ga morajo šele ki-peine glivice (drože) preustrojiti v grozdni sladkor. Zato moramo sladkor moštu dodati'vodno že pred kipenjem in sicer v mostni raztopini. Sladkor odtehtamo, stolčemo na drobne kose in ga v košu obesimo v kadico z moštom tako, da se hitreje raztopi (enako kot topimo galico za škrop^eiije trt). Še bitrejo se topi sladkor v gorkem moštu. Kadar imamo raztopino pripravljeno, jo pomešamo v ostali mošt bodisi v sod, ali — če kipi mošt na tropu — v kad. Pri tem naj inia ves mošt J 2 do 14" K to-jilote, da hitreje in pravilno pokipi. Z ozirom na letošnjo slabo letino svetujem toraj vinogradnikom sledeče: 1. Županstva, društva aH jiosamezniki naj zaprosijo takoj za sladiino dovoljenje pri okrajnih glavarstvih. a, V trgatvi naj so odbere najprvo najbolj zrelo grOKdje. Mošt in njega stehtajte z moštno tehtnico. Ako ima 15% sladkorja, ga ni treba sladiti, ako pa ima manj, inu dodenite po prej izrečenih načelih toliko sladkorja, da doseže vsaj 16 do Ki^o sladkorja. 3. Gniio grozdje, ki je navadno najbolj zrelo, toraj — v-saj v dobrih letih — najmanj kislo, je posebej odhrati. Zmotje naj se in takoj izti.sne, potem pa napolni v močno zažveidaii sod. Koj ijačo (jietijot). Najbolj !»ravilno jo napravimo tako-le: Najprvo zniejjemo — kakor že rečeno — zdravo, zrelo grozdje in ga kmalo izstisnemo. Na trop od tega grozdja naiijemo koj približno toliko čiste vode, kolikor arao iz njega dobili mošta (čo ne rabimo toliko domače pijače, vzemimo manj vode in jiijača bo hoijša). 1'otem zmeljemo še nezrejo grozdje in ga pomešamo med ostali trop. Čo bomo vse tropine poprej pectjaii (rebljali), to ae pravi, peclje odstranili, bo pijača bopa, kakor če kipi tudi na peeljih. Na to takoj dodenemo sladkor. Kdor hoče napraviti prav dobro domačo pijačo, ki mu popolnoma nadomesti drago vino, ta naj vzame vsaj 10 do 12 kg sladkorja na 100 1 porabljeno vodo. Manj kot C kg pa nikakor no kaže vzeti, ker je pijača sicer pre.slabotna in se ne drži. Boljšo je vzeti malo več sladkorja kakor pa premalo sladkorja in ))otem še-le jiri preta-kaiiju špirita pridejati, kakor imajo pri nas mnogi v navadi. S sladkorjem, ne pa s špiritom napravljena pijača je boljša in cenejša. Oslajena voda kipi naj na troi)U 3 do i dni. Pri tem je treba pridno mešati, da se trop ne segreje (ne spari). Po preteku 3 — 4 dneh so tekočina od-toči in se tro|) iztisne ter se vsa pijača spravi v sod, kjer dokipi. Kadar pa pretakate vino iz zdravega, zrelega grozdja v prvič, kar bi se moralo vsckako zgoditi vsaj do Božiča, vrzite vso drože v pctijot in tam dobro premešajte. S tem dobi pctijot še bolj vinski okus. Ko se potem zopet učisti, ga pretočite v nekoliko zažveplan sod. Na ta način dobite zdravo, dobro pijačo za domačo rabo, (to je za družino in delavce) in vino lahko prodate, da imate vsaj nekaj dohodka od vinogradov. Do 15. januarja prih. leta morate naznaniti županstvu — in to okr. glavarstvu — množino napravljenega petijota in število oseb, za katere je namenjen. Na sodih, kjer se petijot hrani je napraviti ne-izbrisljiv, ležeč križ X- Toliko predpisuje vinski zakon. Naprav-Ijanje domače pijačo iz raznih praškov je po vinskem zakonu nedopustno. Kdor ne posnema tukaj danib navodil, ta škoduje le sam sebi, zato upam, da se bodo pametni vinogradniki po teh izkušenih nasvetih ravnali, C. kr. vinarski nadzornik It. Skalický. Gospodarske drobtine. Naročilu ii.i niiieltia giiojiiii. Našo gospodarje poživljamo, da se že sedaj priglase s svojimi naročili na umetna gnojila, Le tako je mogoče umetna gnojila o ])ravem času dobiti. Za jesensko gnojenje so prijioročajo zlasti Toina.sova žlindra in kalijeva sol ozir, kajnit, — l'reinije [tri jirašičji iii pernlniiiarski razstavi v Št. Jerneju so prejeli sledeči gospodarji ozir. go3[n)dinje in sicer: 1, za inrjasco jio 25 K ; Vide Fran iz Žvaljovega in I^avrinšek Alojzij iz Čučjemlake; J»0 20 K: Vrtačič Alojzij iz,Dol. Vrhpotia, .Strojin Ivan iz Ostroga, Kovačič Jože iz Gor. Maharovca, Piletič Josip iz Gor, Prekope, Kirar Alojzij iz Bučke, Ovei-bar Fran iz Malene, l'aderšič Ivan iz Gor. Gradi.šča in Vodopivc Janez iz Dol, Starovasi ; po 10 K: Komljanec Ivan iz Brinovca pri Skocijanu. i'imeritian Franc iz J)ob, Kuhar Jože iz Dob, Luzar ilarija iz Gomile, Krnc Janez iz Radule in Per Jernej iz Orešja. 2. za svinje s praseti i)0 20 K: Grubar Martin iz Vel. Bana, Bjatnik Jožo iz Ledečevasi, Hrovat Ivan iz Št. Jerneja, Jordan Janez iz Grobelj, Medlo Franc iz Dol. Starevasi, Strojin J''ranc iz .Mihovice, Strojin Ivan iz Ostroga, Jalovec Ivan iz Mal. Mrašovega, Pavšič Jože iz Čučjemlake, Zupan Martin iz Dol. Starovasi; po 10 K: tivelbar Jožo iz Št. Jerneja, Fabjan Kvanc iz Dol. Maharovca, Gregorič Jožo iz Grobelj, Ilrovat Janez iz Gor. Brezovice, Jan-ževm Martin iz Št. Jerneja, Kleinenčič Fran iz Žvabovega, KovačiČ 1'^ranc iz lioj, Kerhin Ivan iz Dol. Gradišča, Luzar Kran iz Grobelj, Mencin Alojzij iz Drame, Mikiavfdč Matej iz Gor. Miiharovca, Novak Alojzij iz St. Jerneja, Pavlič Matija iz Dol. Gradišča, Preniru Janez iz Grnč, Rabzeij Ivan iz Št. Jakoba, Skedelj Josip iz Gor. Gradišča, Vide Janez iz Dol. Starevasi, Hudoklin Anton iz Loke, Jakše Janez iz Razdrtega in Lesjak Ant. iz Št. Jerneja. 3. za brejo svinje po 20 K: Jančar Janez iz Razdrtega, Kovačič Franc iz Roj, Strojin Fr. iz Mihovca, Zagore Josip iz Dol. Prekope, Gonšek Janez iz Dol. Brezovice, Vido Fran iz Žvabovega, Miklavčič Ivan iz Roj, Hudoklin Ivan iz Gor. Gradišča, Keglevič Janez iz Dol. Vrhpolja, Krhin Matija iz Mihovice, Bakšo Janez iz Razdrtega in Cvelbar Jože iz Št. Jerneja; po 10 ÍÍ: Ounde Matija iz Grobelj, Skedenj Jože iz Razdrtega, Ferkolj Anton iz Dol. Gradišča, Zagore Josip iz Dol. Vrhpo^ja, Cvelbar Mara iz Imenja, Godina Jože iz Dol. Starevasi. Kleinenčič J<>an iz Žvabovega, Mesojedec Fran iz Št. Jakoba, Miklavčič Matej iz Gor. Maharovca, Pave Alojzija iz Čadrež, Premru Janez iz Gruče, Turk Anton iz Roj, Ziijiaiičič Ana iz Imenja, Pire Miha iz Kale, Kralj Jožo iz Zaloga in Cujnik Jožo iz Gor. Brezovico. Za perutnino so prejeli premije in sicer 1. Za kokoši in peteline po 10 K: Martinčič Josip iz Broda, (Jujnik Jože iz Gor, Brezovice, Fabjan Fran iz Dol. Gradišča, Gorenc Josip iz Vratna, Hudoklin^ Neža iz Gor. Gradišča, Klomenčič Fran iz Žvabovega, Kovačič Ivan iz Vrha, Mencin Alojzija iz Drame, Mihina Josip iz Št. Jerneja, Piletič Marija iz Gor. Gradišča, Salmič Jože iz Starevasi, Skedelj Marija iz Vrbovca, Kaližar Anton iz Gor, Mokrega polja, Pajer Marija iz Pristavo; po 5 K: Kal)jančič Jožo iz Dol. Maharovca, Ba^n-gus Ivan iz Dol. Vrhpo\ja, Saje Ivan iz Št. Jerneja, liatiič Matija, Kirar Noža, Košak Anton iz Hrovaškega Broda, Bambič Ivan iz Št. Jerneja, Blatnik Josip iz Št, Jerneja, Bratkovič Fran iz Dol, Gradišča, Bratkovič Matija iz Jelš, Borse Fratic iz Dol. Maharovca, Ferkoij Anton iz Dol. Gradi.iča, Gričar Marija iz Apnenika, Jankovič Alojzija iz Drame, ::: Šolske knjige lU zvezke in vse šolske potrebščine pri J. KRAJEC nasi, in URBAN HORVAT-u v Novem mestu. Kerhin Ana iz Št, Jerneja, Krašovic Marija iz Gor. Brezovice, Ko.šeIe Fran iz Mihovice, Kerhin Ivan iz Št. Jerneja, l^avrinšek Alojzij iz Št, Jerneja, Bnperšič Ivan iz Dol, Maharovca, Rangus Anton iz Mihovice, Strojin Ivan iz Ostroga, ŽnidarŠič Alojzij iz lîoj, Zagore Josip in Ziigorc Leopold iz Dol. Vrhpolja, Zui)an Martin iz Volčkove vasi, Kos Karol iz Loke, Grgovič Franc iz Dol. Maharovca, Gorenc Josip iz Vratnega in Zagore Josip iz Mihovice; 2. Za race po 10 K; Fabjan Fran iz Dol. Gradišča, Kos Ivan iz Dol. Maharovca, 1'avc Marija iz Gor. Brezovice, Radovan Fran iz Prapreč in Rangus Ivan iz Dol, Vrh[)olja;^p,, 5 K: Kos Kari iz Loko, Bučar Fran iz Št. Jerneja, Bjatnik Fran iz Gor, Vrhpojja, Fnrar F'ran iz Žvabovega, Godina Marija iz Dol. Brezovice, Kovačič Ivan iz Dola, Mencin Alojzij in Rrtbze^ Josip iz Drame, Vodopivc Ivan iz Starevasi, Knntarič Ivan iz Pristavo; 3. Za gosi 1)0 10 K: Černe Alojzij iz Dohrávce, Fabjan Ivan iz Dol. Gradišča, Jakobe Alojzija iz Gomilo, Kovačič Josi]) iz Gor. Maharovca, Luzar Marija iz Gomile, Lemdc Ivan iz Mihovice, Martinčič Marija iz Sel, Turk Josip iz Vrha, Kuntarič Ivan iz Pristave in Vovko Anton iz Dol, Mokropolja; 4. Za purane po 10 K: Kilar Josiji iz Gmajne, Blatnik Josipina izijedečevasi, Čndovan Josip iz Čaiirež, Strojin Ivan iz Ostroga in Zupančič Ana iz Imenja; po 5 K: Martinčič Josipina iz Hrovaškega broda, Kabzelj Josip iz Hrovaškega broda, Gorenc Miha iz Grobelj, Gorišek Josip iz Dobravce, Košele Fran iz Mihovice, Martinčič Josip iz Smolinjcvasi, Pnngerčar Josip iz Dol. Prekope, Turk Anton iz Roj, Turk Josip iz Vrha in Luzar Atiton iz Starevasi, — Jabolk letos na Kranjskem ne bomo mnogo pridelali, ker so škodili pozni pomladni mrazovi in pa dolgotrajno deževno vreme ob času cvetja. Samo poznocvetoče vrste v višjih legah so manj trpele. Kar je pa jabolk le ostalo, bodo pa lahko lepo dozorela in bodo nedvomno precej draga. Le-to bi bilo priporočati našim sadjerejcem, da sadja ne otrosajo, marveč zlasti letos, ko gii je malo, skrbno obero, lia se bo dlje ohranilo; dobili bodo zanj loi)0 denarce. — Dobavni razghis. G, in kr, garni-zij.ska monažna komisija v IjVOVU naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje za leto 1914 med drugimi tudi sledečo predmete: pšenično moko, pšenični zdrob, krompir, riž, češp^jevo čežano, poper, papriko, cimet, dišave, sladkor, kis, makarone, fižol, grah, proseno in ajdovo kašo, ječmen, koruzno moko, koruzni zdrob, svinjsko mast, slanino, rastlinsko mast, kavo kakao, cikorijo, kislo zo^je, rdečo peso, čebulo i. dr. Pisiticnc ponudbe jo najkasneje do 14. oktobra 1913, J a. ure oi»oludno poslati c. iu kr, garnizijski nienažni komisiji v Lvovu, Dobavni razglas s ponudbenim vzorcem ter nzorčni zvezek so v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani na vpogled. — Pnidaja jelovoga, siiirokovega in y>nkovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoli.ša Kasov dol (okraj Sarajevo) približno 87,000 in^ jelovega iu smrekovega ter jtribližno 1350 m^ bukovoga lesa. Sprejemajo se le pismouo, na celo razpisano množino se glaseče ponudbo, ki jih je vložiti najkasneje do 21, oktobra 1913, 11. ure do-polndne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi jiodatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. — Premovanje goveje živino, Dcžolni odbor kranjski priredi letos meseca oktobra premovanje govejo ,živine v sledečih krajih: Dno oktobra v Smartnem i>ri Litiji, dne 9. oktobra v Lukovici, dne 10. oktobra v Šmartnem pri Kranju, dne 13. oktobra v Senožečah na Krasu, dne 14. oktobra v Horjulu, dne 15, oktobra v Lescah, dno 16, oktobra v Kostanjevici, dne 18, oktobra v Vel. Laščah, dno 20. oktobra v Žužemberku. Premovanje se prične vsakokrat ob 10, uri dojioldne. Pre-niovali BO bodo biki, krave s teleti in brez telet ter lopo tclice. Za vsako goved,_ ki se pripelje k promovanju, jo imeti seboj živinski potni list. Koder se vodijo rodovniki in za-pi.sniki poizkusno molže, je prinesti seboj tudi izpiske iz rodovnika in zapisnika o poizkusni molži, K promovanju prignana živina mora biti točno ob določeni uri na promovalnem prostoru, ker bi se sicer na prepozno prignane živali ne moglo ozir jemati. Živina mora biti dobro osnažena, ter krave zjutraj pomolzcne, ker bi se sicer od proniovanja izključilo. Pre-movanja se lahko udeleži vsak živinorejec iz o!)čin bližnjo okolico, kateri jo lastnik najnmnj pol leta k premovanju pripeljane živali. Prednost pri prouiovaDQu ima pašna živina, živina članov živinorejskih zadrug in živina, ki ima seboj izpiske iz rodovnika ter zapisnike o poizkusni molži. Vsak živinorejec more doblri le po eno premijo za vsako vrsto razstavljenih živalij. Polog premij se bodo delilo tudi diplome onim živinorejcem, ki razstavijo v posameznih vrstah po vec lopib živalij, — Slavjem gojenk na dežoluo gospodinjsko solo nsi Vrhniki pri JJnbijani. Dno 1, nov, t, 1. se prične novi zimski tečaj, kateri bo trajal 6 mosocev, V tečaj se sprejemajo dekleta iz vseh dežel, katere so dovršilo starost Ifi let. Dekleta morajo stanovati v zavodu, kateri je pod vodstvom šolskih sester, in plačajo za hrano, stanovanje in drugo mesečno 30 kron. Pouk je brezplačen. Dekleta se učijo v vseh strokah gospodinjstva, posebno pa: vzgojeslovjc, zdravstvo, domačo knjigovodstvo, za gospodinjo neobhodno potrebno računstvo, })oslovno spisje, verouk, kakor tndi praktično in teoretično gospodirystvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, živinorejo, prašičjerejo, mlekarstvo, perutninarstvo, kuhanje, pranje, likanje, šivanje, krojno risanje itd. Na zavodu poučuje sedem učnih moči in poleg šolskih sester še deželni kmetijski veščaki. Ta gospodinjska šola je največji zavod te vrste na Slovonskom in ga je priporočati vsem onim dekletom, katere so hočejo temeljito v kratkem času in z malimi stroški izobraziti v gospodinjstvu. Posebno se priporoča različnim ženskim društvom, da opozorijo spretna dekleta na ta zavod, ker jim bodo po dovrSitvi tečaja dobre sodtilovalke in voditeljico društev. Gojonko so učo poleg strokovnih predmetov še tudi v splošni izobrazbi. Ker se je pa tekočo leto celo šolsko poslopje popolnoma prenovilo in si je vodstvo nabavilo mnogo najnovejših učnih iirod-metov, zato sme vsaka gojenka in ž njo njeni oskrlmiki oziroma stariši tem bolj upati naj-povoljnojših uspehov. Vsa nadaljna pojasnila daje vodstvo dež. kmet. gospodinjske šole na Vrhniki, — Voditeljica šole so je izučila na Bavarskem v vseh strokah gospodinjstva in zato ziia šolo tudi uspešno voditi, Vslod tega naj nobeno deklo priložnosti ne zamudi, katera 80 želi izuriti v gospodinjstvu. Politični pregled. Knm.jski deželiii /Jtor jo po enoletnem odmoru sklican na 25, septembra. Deželni odbor in naši poslanci imajo že jiripravljcnc zelo obširne tvarine, katere bo deželni zbor obravnaval. Liberalci seveda v svoji neumnosti trobijo v svet, češ da miši poslanci niso nič kaj posebno zadovoljni s tem zasedanjem. Mi pa sodimo, da imajo veliko bolj vzrok biti a sklicanjem nezadovoljni liberalci, ki nimajo v zbornici drnzega pokazati, kakor obrekovanja in laži. Storili niso pač ničesar, pač pa so bili le coklja na vozu našega deželnega zastopstva. V Ti'stii jo vendar naša vlada spregledala, Že dolgo je tržaška mestna občina imela navado v mestno službo sprejemati izključno podanike italijanskega kraljestva. S tem so seveda na škodo domačinov kršili državni zakon, ki zahteva, da smejo opravljati javne službe le avstrijski državljani. Tržaška namcstni a jo občino na to ne-postavnost opozorila, n ko vsi opomini niso nič pomagali, jo stori a namestnija odločen korak, da mora občina vse regnicole v najkrajšem času odpustiti. Seveda vlada sedaj celo pri italijanski vladi veliko razburjenje, kakor da bi morala naša vlada vedno poproj prositi za milost, ako smo od avstrijskih Italijanov zahtevati, da so ravnajo po naših zakonih. Saj še pri nas Hrvat no dobi službo, ako ni Avstrije, za podanike celo iz italijanskega kraljestva bi pa naš avstrijski zakon ne veljal? Razprava proti Dojčiču, ki jo streljal na barona Skerletza se vrši dne 25. t. m. Zanimajte za razpravo je zelo voliko. Baron Skorietz še sicer ni okreval, vendar se o kaki nevarnosti za življenje no more več govoriti, V Sonji so pripravlja, kakor poročajo nekatero vesti, revolucija naperjena proti kralju Ferdinandu. Po nekaterih mestih so se vršilo že hudo demonstracijo proti kraljn, Albanija dela volovlastem še vedno veliko proglavice. Kljub temu, da jc balkanska vojska pri koncu, albanski banditi še ne morejo mirovati. Dan za dnem se ponavljajo upadi albanskih banditov na srbsko in črnogorsko ozemlje. Črnogorska in srbska vlada jo svojo vojaške moči ob albanski meji znatno pomnožila in jo pripravljena s skrajnimi sredstvi nastopiti proti albanskim zdražbarjem. Tudi sicer ni miru v Albaniji. Predsednik začasne albanske vlade v Valoni Izmail Kemal in Essad paša s svojimi privrženci sta si močno v laseh, Sodaj zahteva Essad paša, da so mora albanska vlada preseliti iz Valono v Drač. Napetost raso vodno bolj in ni iz-kljuceiia ino/.nost, da so Albanci v kratkem med seboj pošteno stopojo. Našim akademikom v prevdarek že par mescev zaslcdujonio, kako se slovensko visokošolsko dijuitvo zbira skujmo brez razlike miSijeiija okro^ žclodca. Da jo začelo to akcijo napredno dijaštvo, se nismo čudili, a da je naše dijaštvo šlo iiasprotnemu dijaštvu na lim, se pa čudimo. Tovariši, katol. akademiki, ali ste že pozabili na Ciril lllctodovo družbo in slov. Narodne dome, ali ste pozabili na „líadogoja", ali sto pozabili na boje okoli slovanskega podpornega društva v Gradcu itd.? Prijatelji, ste pač preveč idejalni! Ali niso liberalci že ne-štetokratdokiiiiientirali,da oni bijejo na skupen boben, le tako dol^^o, da jim mi pomagamo nove institucije fundirati, potem nas pa poinečejo med staro Saro. Saj je vendar namen tudi pri tej dijaški akciji prozoren. Nasprotniki dobro znajo, kje jc radodarnost doma! Zato hočejo najprvo poseči tudi po naših žepih, da ai sezidajo fundament. In ko bodo dovolj zbranega fonda imeli, potem bode moral naš dijak na kolenih moledovati, naj nm dajo nekaj milosti. V obraz pa bodo našemu dijaku letele zabav^jice kot nekdaj, če.š, da je prenasičen farizej, plačani klerikalec, ki ne rabi podpore itd.. Mi imamo svojo Leonovo starešinstvo, tega jiodprimo, oživimo in nikar ne mečiiiio zopet denarja liberalnim frazerjem v žrelo in ue izročajmo našega dijaštva tudî gmotno Jiberulcem na milost in nemilost. Kar je bilo skupnih in objektivnih podpornih društev, koder je pravica zasigurana, ta naj ostanejo iiiagari kakor so bila, deležna tudi naših podpor, a novih skupnostij nikar ne snujte! Nikdar ne bo tri, štiri leta, ko bo stalo našo dijaštvo in goljufani kat, podpiratclji pred dijaško Albanijo. . . . Zatorej fantje idejalni, post tot discrimina rerum verum sapiential Vaš starešina. Dopisi. Viiiiea. V nedetjo 14. t. m. jc bilo na Žezlu pri Vinici veliko cerkveno romanje k Materi Božji. Največ je prišlo Hrvatov iz bližiýe okolice, pa colo od Otiulina, General-ske?:a stola, ^Vrbovskega in Karlovca jih je bilo videti. Zalibog, da se ob takih prilikah le preveč pleše, jé in pijančuje, tako, da zgubi celo romanje ves cerkveni značaj. Po noči 14. t. m, je napadel nek potepuh enega črevijarja pri Učakovcih ob Kolpi ter mu pobral nekaj denarja, usnja in žepno uro. Črev^ar jo pa le s par zaušnicami odšel na avoj dom. Po storilcu m sledu; najbrže jo je popihal na Hrvaško. Vinska letina kaže biti veliko boljša od lanskega leta. Potrebujemo predvsem le lepega vremena. Nova cesta iz Vinice proti Črnomlju dobro napredaje, do Dragatuša je že gotova. Kmalu bo drčal po njej avtomobil in nas tako hitro zvezal z železni.ško postajo črnomaljsko. Pod-jetaik so poteguje tudi za ravnokar razpisano poštno vožnjo Vi niča-Črnomelj. Zoleti bi bilo, da bi prišla tudi pošta do modernega prometnega sredstva, dji ne bi prav po staroveško cincala še zanaproj s koiq'^ Iz Novega mosta. Laži in obrekovaiyo to so žo stare lastnosti jiberalnih „poštenjakov." Sedaj so zopet ti poštenjaki napadli našega obče spoštovanega g. kanonika Žlogarja na prav nesramen način in v to priliko potvořili in izrabili popolnoma privatne in familijarno zadeve g. kanonika. Mi g. kanonika predobro poznamo, kako blagega in dobrega srca da je in mu v naših očeh ti napadi pač najmanj ne škodujejo. Značilno pa jo za liberalne hijene, da niti popolnoma privatnih in familijarnih zadev, O katerih vrtin tega niti informirani niso in no morejo biti, ne pustijo y miru, ampak jih kot sestradano hijeno vlačijo na dan. Sram jih naj bo takega nečastnega početja! Gospodii kanoniku pa kličemo,. Bog- Vas ohrani šo dolgo let v delu za dolenjsko ljudstvo, katero Vas bo po takih liberalnih nesramnostih lo še bolj spoštovalo kot pravega ljudskega, prijatelja! Št. JeriK'j. Razstava, ki je bila 16. sept. 1.1. v St,-lernoju za prašiče in perutnino, jo prav dobro izpala. Veliko jih je doliilo denarno premijo, pa še veliko bi jih bilo rado prejelo, bo pa drugikrat dobilo. Gotovo bo kdo drugi bolj obširno opisal to lepo razstavo. — Naj tukaj še omenim, da naj po Dolerijskem se se bo^ z živinorejo ozir. z govejo pečajo, jim bo veliko dohodkov donašalo. V samostanu v Pleterjah imajo na prodaj dva zelo lepa bika, ki sta za pleme, pa tudi za vprežo naučena. Eden je dva in pol, drug-i tri leta star, cQn^ jg dogovoru. Pridite jih kupit za pleme, so švicarske pasme, zelo lepi in krotki, da se po deželi to plemo razširi. Le tako se bo kmetovalcu do bolj.ših dohodkov pomagalo, če bo lepo živino redil. iz Hnlioťja. Pred kratkim je kupil eden tukajšnjih posestnikov od svojega soseda gozd, ki meji ravno na hrvaško mejo. Kupnino je plača) in začol sekati gozd do meje, ki je bila razvidna iz zemljiško mapo. Takrat pa zažcnojo v hrvaški občini iz Sošice velik krik, češ, da je kupec posekal tudi del hrvaške gmajno. Kmalu na to je peljal po hrvaški cesti kupec zopet drva s par volmi nič hudega sluteč. Na mah pa ga obkoli jata hrvaških seljakov na čelu občinskega uslužbenca in mu s silo odvzamejo volo z vozom vred, češ, da bodo te predmete na licitandi prodali in si plačali škodo, katero jim je napravil, ker je baje sekal igihov gozd. Kaj si je hotel siromak? Na nasvet metliškega sodnika jo šel drugi dan k sošiškemu bilježniku in zastavil 300 K, da so mu zopet njegovo blago izročili. Zahtevali so colo 600 K, češ, da je 300 K premalo za škodo, — Kaj takega je seveda mogoče le na Hrvaškem, kjer pravico sploh ni. Seveda ni to prvi slučaj nečuvenoga postoparga hrvaških sosedov. Sedaj siromak ne ve, kaj naj napravii da pride do svoje pravice. Ali naj se pritoži na mažarako vlado ali sodnijo, da bi še zgubil to, kar ima! Pri naših sodiščih krivce prijeti ne morel V tem slučaju bi bila dolžnost naših vladnih organov, da napravijo konec samo-oblastnemu početju hrvaških mojaSev. Ako si avstrijski državljani niti na hrvaški meji no bodo varni svojega imetja, bi bilo pač lepo spričevalo za našo vlado. Radovedni smo, kaj bi storila mažarska ozir. hrvaška vlada, ko bi si naši avstrijski državljani kar sami delali jiravico in kar meni nič tebi nič s silo jeniaii blago hrvaškim podanikom na Kranjskem? I/, J>ol)ravic(.^ Po zaslugi našega poslanca Jarca doldmo vendar tudi mi postajališče, česar niso nič manj veseli naši sosedje iz Krovškoga vrha, Lokvice itd. DomaČe in tuje novice. Otvofitev tiovega mostu v Vavti vasi, V nedeljo dne 20. t. m. se je slovesno blagoslovil in otvoril krasen most v Vavti vasi ob navzočnosti prevzv. g. knozoškofa Dr. Anton Bonaventura Jeglič, dež, odbornika dr. Lam-peta, posl. Jarca, načelnika cestnega odbora Josipa Zurca in velike množice ljudstva. Slavnost je otvoril dr, Lamiie, ki je v svojem govoru podal vso zgodovino, kako je prišlo do tega mostu. Nato je blagoslovil prevzv. knozo.škof lopo zgradbo, ter Dam obrazložil pomen cerkvene slovesnosti. V imenu cestnega odbora izreče načelnik .cestnega odbora Josip Zurc zahvalo vsem faktorjem, ki so pripomogli do tako veličastnega mostn, g. poslanec Jare jc izrazil svoje priznanje tehniški dovršenosti novega mostu in se med drugim zahvalil posebno načelniku Josipu Zureti, ki je vedno drogai in opozarjal gospode v Ljubljani na potrebo nove zgradbe. Unu'1 je v nodeljo, dne 21. t. m., okoli 11. ure pp noči, prečast, g. duhovni svetnik Ignacij Šalehar, žtipnik v pokoju, živeč kot ktirat v cesar Franc Jožefoveiti azilu v Ljut)-tjani. Pokojnik je bil rojen v Št. líupertu na Dolenjskem dne 13. oktobra leta 1841. in v mašnika posvečen dne 31. julija 1871. Poslej je bil 14 let kaplan na Trebelnem. 14 let župnik na Dolah pri Litiji, pet lot v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer je dne 1. maja lota 1905. stopil v stalni pokoj, ki ga jo deloma preživel v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, deloma v cesar Franc Jožefovem azilu v Ljubljani. Tu ga jo v novembru lota 1912. zadela kap na levi strani, da je moral leči. V tej bolezni je mnogo pa boguvdano trpel. — Dne 22. sept, je umrl preč. g, Frančišek Sal. Dolinar, zlato-mašnik, častni kanonik, dekan in župnik, vitez Franc Jožefovega roda itd. itd,, — v starosti 73 let. — R. L P.! Umrlu je dne 9. septembra t, 1. na Dunaju po datjšem bolehanju v 75. letu svoje starosti po vsem Dolenjskem, tako v Ribnici, Radečah, Metliki in v Novem mostu zaradi svoje ljubeznivosti in blagega srca velespoštovana in priljubljena gospa Marija Rizzoli roj. Mayr tor je bila dno 12. septembra 1.1. v lastnem grobu pokopana na Dunaju na Qorsthoferskem pokopališču v XVIII. okraju. Pokojnica je bila udova lekarnarja pri „angoljnu" in svoj čas tudi župana g. E. Rizzoli-ja v Novem mestu, VsD svoje življenje jo posvetila blagru svojega sina g, nadsvetnika Emil Rizzolija tor ga je spremljala po vseh lyegovih službenih mestih na Dolenjskem, Ko je stopil v stalni pokoj ter se preselil na IJunaj, je šla ž njim in pri rgem bivala, dokler jo ni neizprosna smrt za večno ločila od njega. Dasi bolehna, jo še lotos prišla meseca avgusta v Novo mesto, jo tu bivala dalje časa in se je potem povrnila na Dunaj, kjer jo kmalu nato umrla, — Bodi ji zemljica lahka! Šolstvo. Na tukajšnji dekliški ljudski šoli se jo vpisalo: v L razred 40, IL 41, ITI. 41, IV. 42 in V. 26, vkup 190 učenk. Tri nadaljevalni razredi meščanske šole so se opustili. Utopil se je v Krki mlinarjev sin Jože Kajer iz Zaloga št. 16. Veslal jo po potoku Temenica in zašel v Krko in so menda prekucnil v vodo. Kajti ktnalu potoni, ko je odveslal, je sel njegov brat gledat za njim, a videl jo le prazen čoln plavati. V ('orkljali na Dolenjskem je umrl 20.se|)t. po daljši bolezni g. Anton SotoŠek, posestnik, gostilničar in mesar, bivši šolski predsednik. V Kočevju je umrl tamošnji nemški advokat dr. Golf v najboljših letih. Sedaj imamo v kratkem že drugi slučaj na Kranjskem, da je pobrala smrt ravno odvetnike v najboljši starosti. Konjski tatje v Novem mestu. Pod tem naslovom smo v zadnji številki „Dol. Novic" mej drugim besedilom poročali, „da sta bila na vozu znana mešetarja Tekster in Jane itd," — S to notico se je čutil razžaljenega posestnik Janez Jane iz Lešence pri Žt. Petru, češ, da bi se lahko s tem sumilo njegovega sina Janeza Jane, ki ga imenujejo zares mešetarja, a je odšel v Ameriko in ga tedaj sploh ni doma. Na ljubo našemu spoštovanemu naročniku radi objavimo ta popravek z zagotovilom, da nismo mislili na i^egovega sina tudi nikakor nismo želeli žaliti igegove pošteno hiše. Skupil jo je. 20. t. m. sta prišla znana „časnikarja" Pire in Grom v brezalkoholno gostilno v Novem mestu. Grom vpra.ša gospodično, če pride P. Pavel kaj v gostilno. Ona so mu krepko odreže; P. Pavel nima nič pri tem, gostilna je moja. — To mora biti „suša", da „časnikarji" na tak način iščejo „podatkov" ! Enemu bi svetovali, naj se briga rajo za svojega ščeneta, drugi pa za gazele in sonete. S Trške gore, Huda nevihta, ki je razsajala pretočeni teden tudi na Dolenjskem, je uničila in razklala nad sto let staro krasno lipo na Trški gori. Vihar jo je tako silno razdjaj, da se bode morala popolnoma odstraniti, da ne poškoduje s svojimi težkimi vejami svojih okolu stoječih starih sestric, na«katore se je vsled onemoglosti pred krutim viharjem naslonila. — Milo se stori človeku, posebno vinogradnikom okolu tam, da je dobila smrtni sunek tako stara lipa, pod katere hladno senco si jo pač marsikateri romar spočil svojo utrujene nogo. Neki znani in idejalni vinogradnik so je kar zjokal in toži po lipi, kakor po stari skrbni mamici, ki je gledala in čuvala ubogo trpine-vinogradnike, ki so se trudili in potili in čostokrat odpočivali pod njenim košatim vejevjem. — Pa tudi Novomoščanje bodo zelo pogrešali priljubljeno lipo. Novi semenj v Tržišču se vrši v pon-deljek po bv. Fraiičišku, t. j. dno 6. oktobra 1.1. Ker nudi proga Trebnje-Žt. Janž ugodne zveze, je bil ta semenj lani prav dobro obiskan in je bila kupčija kaj živahna. Pričakuje se tudi letos obile udeležbe, V ,,l)ijaško kiiliiiijo« jo bilo sprejetih za šolsko leto 1913/14; ti osmo.šolcev, 5 sodmo-šolcov, 8 šostošolcev, 9 petošolcev, 4 četrto-šolci, 3 tretješoici, 11 drugošolcev, 5 prvo-šolcev in dva iz 4. razreda judsko šole, skupaj toroj B3 dijakov. V »ovoiueško giiiiiiazijo je letos vstopilo skupaj 310 dijakov. In sicer v prvi razred 56, v drugi 47, v tretji 40, četrti 30 peti 42, šesti 43, sedmi 28 in osmi 24. Mod temi sta dva privatista in 7 privatistinj. Primeroma s [irojšnjimi loti in drugimi zavodi vsekakor lopo število za Doloiysko. llolokraiijska železuica okoli Metlike in Črnomlja brzo napreduje. Vsa čast našemu podjetniku Ijončariču, ki je prekosil po svoji urnosti druge tuje iirme. Delo v predorih je pač vsled večih tcžkoč zaostalo. Iz Metlike v Karlovec bo pa najbrž vlak že vozil v teku par mescev. • Aretacija na novome,škom kolodvoru. 18. t, m. je prijelo orožništvo ženo delavca, Alojzijo Conci iz Slozije, ko je ravno hotela odpeljati kovčeg, katerega ji je dala v Pre-logah natakarica Angela Kozlovič spraviti. Kozlovič je odšla iskati službe v Trst, ko se jo pa vrnila, ni bilo ne kovčega ne Alojzijo Conci. Ta jo pobegnila z možem in sinom, hoteč po svetu. Stvari, katero so bile v kovčegu, cenijo nad 100 K. Ljiibljaiiski mesarji so pred kratkim občinstvu sporočili, da bodo cone mesu znižali, Dobro bi pač bilo, ko bi tudi naši novomeški mesarji v tem sledili svojim tovarišem v Ljubljani. Kajti v cenah naši mesarji celo nad-kriljujejo svoje volikomestne tovariše, tako, da so marsikateri uradnik presneto opeče, ako misli, da bo tukaj ceneje užival meso kakor v velikem mestu. Ako so v tem oziru razmere ne bodo zboljšale, konečno ros no bo meščanom druzoga preostajalo, kakor strniti se v organizacijo konzumentov in mesarjem odločno povedati, da se ne dajo več za vsako ceno odreti, — Ako že smejo in zamorejo mesarji nam cene potom organizacije diktirati, zakaj bi pa no mogli tudi konzumenti potom primerne organizacije mesarjem diktirati cene? Umrl je v Indianapolis, lud., rojak John Rus na pljučnici v starosti 33 let, rodom iz Cerovega loga pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Ubil so je v Milwaukee, Wis., rojak Golob rodom nekje iz Kranj.skega. Padel je s strehe, katero jo prekrival. Zapušča žalujočo ženo in nepreskrbljene otročiče. llrozplaveu teěa^i za slovensko stenografijo priredi Meščanska zveza za svoje člane možke in ženske. Dogovor v soboto ob 8. uri zvečer v rokodelskem domu. Kdor se hoče po ceni naučiti stenografije naj se v soboto zglasi. Požar. Montreal, Can., 23. avgusta. Ogenj .v tvornici je prisilil delavstvo, med tem šest deklet, na streho tvornice, od koder so bili prisiljeni skočiti v globočino 60 čevljev v rešilno mrežo. Delavci so se opraskali, lo eden je resno raiyen. — Tvornica je zgorela iu jo 125.000 dolarjev škode. Strašna tievihla je razsajala 18. sept, okoli Zagreba, Petrinje, Ogulina in Siska. Padala je toča debelejša kot kokošja jajca, koje zrno je tohtalo po i)ol kile. Vihar so je zaganjal s tako silo, da je odnašal celo strehe .^hiš in da so ljudje iskali zavetja že po kleteh. Živina je vsa prestrašena divjala iz hlevov in bogala po cestah. Vsa letina jo popolnoma uničena. Na trti ni ostalo niti eno pero. V Zagrebu jo vihar mval nad 100 letna drevesa. Deloma prizadeti so tudi naši Belokrajnci v bližini Metlike, vendar ne v taki meri kakor na Hrvaškem. Dr. Weibl-a, metliškega zdravnika, je zalotila nevihta ravno na lovu in ga je toča zelo občutno obklestila. Driižha sv. Jlofioi-jii v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1913, Cenjeni udje prejmejo lotos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1914. — 2. Pravljice. — 3. Mlada Breda. — 4. Zgodovina slovenskega naroda, 3, zvezek. — 5. V tem znamenju boš zmagal, — 6. Krščanska mati (molitvenik). Kdor je doplačal 60 vin. za broš., oziroma 1 krono za vezan izvod, prejme: Zorislava. Družba se bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor mogoče hitro. Letošnje knjige se bodo razposlalo po sledečem redu ; 1. Amerika, Afrika in Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Ljubljanska škofija. 5, Gori,ška nadškofija. 6. TržaSko-koprska škofija. 7, Lavantinska škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti de-kaniji ali župniji, v kateri so je vpisal. Na poznejše izpremombe stanovališča ro pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj po projonm „aviza" pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo družbi samo zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsem čč. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več zabojev, vljudno naznanjamo, da so nahaja zapisnik udov vodno v zaboju z najnižjo številko. Vsakemu zavoju so tudi priloženo vpisovaiue pole in potrdilni listki za prihodnje loto. Stroške, katero so imeK čč, gg. poverjeniki za odpo-slatev denarja in projom knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora, Zii y^iako naše ili-iištvo in družbu — za vsako našo šolo — za vsako naše županstvo in pisarno — za vsak naš dom naročite v trajen spomin posvetitve ljudstva Brezmadežni ob priliki katoliškega shoda veliko tro-barvno podobo Brezmadežno z besedilom posvetitve. Cona veliki umetniški podobi skupno 3 poštnino samo 1 K. — Naročite več podob skupaj I Naročila sprejema pisarna katoliškega shoda v Ljubljani, Ljudski Dom. Prodajajo se pa tudi v prodajalni J. Krajec nasi. Novomesto. Veselja da» je vedno dan žrebanja za onega, ki kupi turško srečko ter ž njo zadene enega izmed glavnih dobitkov po 400.000 ali 200.000 frankov. Tak dan bo zopet že 1. okt. t. 1, Ker vsaka mora zadeti, zato jo z mirno vestjo priporočamo v nakup vsakomur, ki hoče svojo srečo poskusiti s srečko, kajti če so mu že ne pripeti glavni ali drugi večji dobitek, dobi v obliki najmanjšega dobitka večji del, s prodajo srečko v doglodnem času pa tudi vos zanjo izdani denar nazaj. Turško srečke so tedaj najmanj nevarna loterija, obenem pa tudi varna hranilnica, ter je ni drugo srečke, ki bi se v tem oziru mogla ž njo primerjati. Mesečni obrok za turško srečko znaša samo 4 K 75 vin. Kdor pa si hoče upanje na dobitke zvečati, ta naj poleg turško srečko naroči še izborno srečko italijanskega rudečega križa proti mesečnemu odplačilu po 6 kron. — Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju Slovenske Straže, jia ne bodete varani in oškodovanil Poročilo o „Dijaški kuhinji« v šolskem letu 1912/13. (Nadalje varu e.) Na iiahiniluo knjigo so darovali: P. n. gg. Gerde.šič J., dv., svot. 40 K, dr. Rogina, nadsvot, 30 K, pl. Šuklje, dv. svet., dr. Vav-potič, dr. Buh, dr. Žitek, Povše kan., pl. Piill v. FOhrenau, Pauser posest., gospa Guzo^I gospa Oblak, Kastelic J, pek. Krajec nas., po 20 K; dr. Poznik, notar 18 K, gospa pl. Fichtenau 12 K; Zurc J,, župan, Klemenčič, pečar po 11 K; baron Rcehbach okr. gl., dr. Linninger, Šproc, tajnik, Mušič, dav. nadupr.. Porko, sod. ofic., Bergmanii, apot., Seidel, trg., Ajiriitscb, klepar, Kastelic E., trg., KoSak, gost. po 10 K; dr. Abačić, Hanuš, nadinž., Mikolič, krojač po 9 K; Virant, kan., fjospa Grete Medvcci ;)0 8 K; Čiimek, oflc,, f lllow-sky po 7 K, Heitz, urar 5 K, Kratka, geom. 4 K, ťristou davčni, al. 2 80 K; Ijapajne, adjunkt 2 K. Drugi iiodjiortiiki v mestu : Fr. Breznik, C. kr. gimn. ravn. 22 K, Krajec J., ravnatelj T M. li. 20 K, .gosjia Vojaka 20 K, Ivau (priimek nečitljiv) 20 K, Možina, vinski trg. 13 K, dr. Slane iz sod. por. 10 K, Picek, trg. 10 K, T. Opitz, nadinšp., gd«. T, Cvelbar po 5 K, Neimenovan trg. 4 K, prof. Južnič, gdč. Mehora, gdč. Bobič, Neimenovan po 3 K, Anmann davčni nadtipr. v p. 2 K, prof. Kalan 1 K. Duhovniki: Dr. Jos. Marinko 60 kron (zadnji dar s pripombo: „Pošiljani 20 K za Vaš možati odgovor v „Dol, Novicah". Upam, da ne ostanem aatii.) Gašpar Porenta, prof., 4i K, prof. dr. Grivec 10 K; č. gg. župniki: Nemanič 35 K, Zore 30 K, Vidergar, Jak, Porenta, Češenj, ZakrajSck po 20 K,; dekan Sííhwciger 14 K, Saje, duh. sv. 18 K, Trškan 11-50 kron, Smidovnik, Češarek, liatnoveš, Beinik, Lesjak po 10 K; Supin, vikar, Ra-kovec, kai»lan po 5 K, Natlačen, kaplan 2 K, Hočevar kaplan 1 K. Izve« lucsta so darovali: P. n. gg. Vuksinič, oskrbnik nem. vit. r. v Metliki 22 K, Jarc posl., Jazbec, nadučitelj v Sc. Ijorencn po 20 iv, Gebatier, nadučitelj v Šmibelu, Nemanič, posestnik v Želebeju po 10 kron, Ecipovž, posest, v Božjakovem, prof. Vadnjal, gdč. N. Rome po K, Tuma Ferd., bančni uradnik 4 K. Vsern plemenitim dobrotnikom najlepža zahvala i Naj tudi v prihodnje ohranijo svojo naklonjenost učeči se mladini. J>r. Ciril Ažiniui. Raznoterosti. r Hadosliivii Silvestra kn|ileti in posiiii, tako je naslov knjigi, ki jo je uredil nailiičiteý Franc Silvester in izdala Narodna tiskarna v Gorici. V tej knjigi jo zbral urednik, kakor sam pravi, le mali del očetove pesniške delavnosti. Vsebina je sledeča: 12 komično sa-tiričnib spevov, 2 igri, 1 pesem sama zase, 17 domoj^ubnth in drugih pesmi, 14 pesmi iz otroško duše in 13 nnpevov h kujdetom, ki so jih zloziii A. Dekleva, Fr. Ferjančič, A. Foerster, Ign. Hladnik, Iv. Pogačnik in St. Premil Knjigo topio priporočamo zlasti našim izobraževalnim društvom, preveva jo skozinskoz katoliški duh, saj jo Riidoslav Silvester znan zlasti po svojem velikanskem številu Marijinih pesmi, katere ao večinoma vse uglasbene. — Knjiga stane broširana 1 K 50 v iu so dobi v v.seb knjiganiJih. Listnica uredništva: Ciiuil. iur. Lvgrti ; Z ozirum ua znotraj oznafcno Btiitišiu, b katerim bc [lopolnuitia k tri uj um o, oc moreno olijnviti. Loterijske številke, TRST. 10. septembra (i3 18 26 li) 65 GRADEC, 17. septembra 31 26 72 12 17 Prav dober Šivalni stroj je po ceni na prodaj. Kje pove upravniStvo Dolenjskih Novic. Vajenca iz dobre hiše takoj sprejme manufakturna trgovina Jos. Ogoi-putz, Novo mesto. leo-o-i Stanovanje z več sobami na zračnem kraju v bližini ka-l)iteijskc cerkve, z velikim vrtom je od 1. dec. naprej oddati. Več pove iz prijaznosti uprav-ništvo „IJol. Novic/_181-0-1 Rupersha gostilno pri kolodvoru „Birčna vas" se odda v najem od 22. oktolira naprej. Oglasiti se je pri oskrbništvu v liiiperčvrhu, pošta Kandija. Ivan Kuntara 17tt.0-I tapetnik in dekoratnik v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg. graSčakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapotovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. Motop-holo i SE 'tahol ppnda. Hatantneje pone uprauii Dol. Houic. l/,tl;ij!UJj ill /.iiUjiiiili Ui-br.li HorVul. Drazbeni ohlic. B 626/13 Izjava. Dne 14. oktobra 1913 predp. ob potu 11. uri bu iiri tem sodišiii, v izbi št. 8 na jiodiitavi odobrenih [logo-jef dražba slciloiili iieiirciniéuiii : I. k. o, Tuiiiažja vas, vi. st, 117, 128, laO, 1«7, njivo in vrtovi ter stavbiiio B liiào Ht. 37 v Tomnžji vasi in gospo da rs It i mi poHlojsji. ir. k. 0. Tomažja vas, vi. ňt. 84, 80, njivo iri Toiiiažji vaai. III, k. o. Bela eorkev, vi. it. 50fi, v uugrada in vinska klet v Viiieni vriiu. Cenilna vrednost: «d I. 1309 K, ad II. H8C K, aiJ IÍÍ. 28U K; najtnanjii i>ODn-dek; ad I. 873 K, ad il. (i58 K, ad lil. 187 K. K v!. St. ôUa k. o. Hola i'orkov Bpadajo sledoĚo piitiklino: 1 tíod za H bi, 1 aod za 1501, 1 »tiBkalnitift, I ksd, 1 lijak iu 2 broati, oenjeue aa K. Tod najmauj-Sim pouudkom se ue iirodaje. C, kr. okrajna sodnija Rudolfovo, odd. II., dno 22. avgiiala li)!», 17ti Vožen oglas „Sloněn. SMe!" Čitajte! v danaSnjth težavnib razmerah zainorete obo^'atoti le s srečko I Tlinilïfl WPřha najpripo- lui'anu artjinu ročljlvcjša srečka, kor ima Sest žrebanj vsako leto, kur znašajo glavni dobitki vsako k to 400.01)0, 400.000 400.000,200.000,200.000in200.000z!atilifraiikov, kar VKaka Breiiba mora /adeti najiaauj -iOLl fniiikov, ker je tedaj raiijo izdaa denar vnroo ualožoa kot v braniloiei, ker igra še dolgo vrsto lot in obdrži kuiiec jio izplaéilu knpuino trajuo igralno iiravieo brez vsRťoga na-daljuega vplačevanja, ker aiiftša t)ieBCi:ui obiok Kaiao 4 krone 75 vin, iu kor Kadobi kiijpoc /o po vplačilu prvega obroka izkIjuÈuo igralno pravieo. Pozor! Piibodnje žrebanje so vrii j. oktobra li)13! 1 larika srečka m I arečku italijanskega rndečega kriia K 10 žrebanji vi^ako leto na niosočiie obroke [lO saniO fi K. Po žfEbanjih izhajajo slav. popačila a uzdignjsnih številkali. Sprojmojo bc tudi marjivi aotnidniki pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje in narofiila aprejeJtia za „.Slovensko Stra-. ko" g. Valotitin Urbaníié, Ljubljana, Kongresni vrg 10. Tri posestva z lepimi hišami z vodnjaki, z več parťe-lîimi viiiognulov, z vso vinsko pripravo, z letino ali brez letine, s hostami, so takoj na prodaj na Tr.ski gori. Natančneje pove Jos. liakai-, posestnik Trška gora, pošta I7i)-'M Št. Peter pri Nov. mestu. Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za nikakršen dolg, katerega bi moj mož Anton Jjiivi-iČ, na moje ali v mojem imenu napravil. Dol. Straža, 11. septembra 19L3. Ivana Lavrič. • * Steckenpferd-ovo líiíjíno mlečno milo od Bcrgtnann & Co„ Tesclien a. Elbe « « •"t OBtane slej ko prej ucdoeegljivo srodstvo proti ipřgani, kakor tudi neobhodno potrebno za raoijo-iialno gojitev kožo ter uc/,iiosti, kur noovrgljivo dokazuje uebroj, vsak dan nam došliL zahvalnih tisejii. Dobi 60 po 80 v komad v lokarnab, drožori-al), prodajalnah dišav i, t. d. Istotako se jpriporoSa liergniaonova iilijina krema „Manera" kot čudovito sredstvo v.a gojenje neioib rok; dobi bo v tubah fi 70 v povsod. 45-24-15 Sprejme so poštenih kmetskih starišev in ki iiua veselje do.steklarske obrti in mešane trgovine pri tvrdki Fmnv. Jiemlii, v Nov. mestu, ns-o-i r ■ Tomasova žlindra z ZVMZIHNO ZNAMKO se uporablja zlasti o jesenski setvi na vsakteri zem^i z iiiijbopim uspcbom. Kolikor težja je zetnlja, tem preje in močneje naj se gnoji s Tomusovo žlindro. Zajamčeno čista ter polno-vredna Tomasova žlindra z zvoztliiio znaniko se prodaje le v plombiranih in z naSo vpisano varstveno znamko zaznamovanih ^^ vrečah. Dobiva se v vseh po tiašili iopakih z zvezdino Stern^^Marke znamko zaznamovanih prodajalnah. ni tern^^^Marl Tvornica za Toiiiasovo žlindro G. m. b. H. Berlin W. ii: ■Svari se jired nianjvrediiiin blflKuin ! Primarij Dk Jos. Strašek se preseli te dni v lastno bišo tik novomeške ženske bolnišnice. ¥ ^ ^ o loj iivilíkí iiroda nekaj pohišiva ^ še posebej opozarja na svoj zobozdravniški atelje. Oskrbništvo Ruperčvrh pri Rudolfovem sprejme sekace za izdelovanje bukovih pragov (švelarjev) v gozdu v Gorjancih. Plača 65 vinarjev od vsacega praga. i'O Trenz-eva hiša y Rudolfovem št. 233 i (Iveiiiii vrtoinji in lepim delom gozda, so prodii, ali pil tudi v Jiajem da. Več se izve v upravnistvu „IJoI. Novic" in prodajalni bratov Kobe v Jiutlolfovem. obstoječe s treh sob v pritličju, s pritiklinami, so odda takoj stranki bre^ malih otrok. Poizve se pri Ani Dergiiiic v liauiliji štev. 37. 154-0-2 Proda se iz proste roke ! ! Posestvo ! ! obstoječe iz hise, vrta, njive in iz dveh delov dobre hoste. Hiša leži poleg deželne ceste v Jurki vasi li. Št. 29 pripravna po.sebno za kako obrt. Poleg hise jc vrt s sadnim drevjem in takoj zraven njiva kake 4 mernike posctve. En del boste je smrekovina drngo pa hrastîna in bukovje. Kupci naj se oglasijo pri Janezu Kramaršič posestniku v Dol. Straži 67. 173-2-1 Steckenpferdov BÂY-RUAl od Btrgiiiann & Co., Tetsehen a. Elbe ostane slej ko prej rnjboljfte sredstvo sta pospeŘcvan o rasti laff, proti [irliljajn, ])rodfaanoniii osivljenjii in izjmdiuiju las ter okrejn^itjc laeno korenino. Jlnogobrojua iriznanja. Dobi se v steklonirali à S in 4 K v vfic 1 lekarnali, drožorijali, [irodnjalnah diiav in brivnicttli. 45-10-8 D^ Buh i6a-y-2 ne ordinira od 15. do 30. septembra S 1. okt. zopet ordinira li iidoll'»TO-(Kamlíjii) 15. soiit. IiH;t. Keil^ lak iiajtmljsi lak za tla iz mehkega losa. Keil-ova bala iirevlaka (ghuiiral za ninivdnc mize !)0 v. Kcil-nva pasta za ievljo 30 v. Keil-ov lak za zlatonjo okvirjev 40 v. Keil-ovo lûif'ilo za piidc 00 v. Koil-ov lak za klobuke v razlifniii barvali ima vodno v zalogi Ivrdka: J. Picek, Novo mesto. Čmomel]: Autou Znrc. Idrija; Val Lapajne, Kamnik: L Putek. Kotavlo- Franz Loy. Kranj: ťrano Dolenc. Ljubljana; l.eskovco & Meden. Skofja Uka: 5!. Žigon. Zagorie: Hih. K. Mibelřiě. Railovljica: Otto llomau. Î i M fi fi i Fopolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za HanJijp in nhoiico reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem dornu v Kaiidiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po -m 1-0-Ki na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za brauiloo vlogo kakor za vso poBojilnifno olivessuosti — jann'i polog rořicrvnega zaklada in dcložev O.oz 2200 zadružnikov z VHOin avojiiti promoieujoni. Iz tega bo razvidi, da malukatori dooarni zavod audi tolike varaosti kakor kandijanska liraniluica. Udi;ovoriii iiiediiik Ivau Zalar. Titik J. Krajec nasi.