[1926 O S 2» O 1> K it. 5. Leopold Pristavec: Za enotno sadjarstvo. Glavni vzrok, da se sadna kupčija pri nas ne more razviti, kot bi bilo želeti, je ta, da ni dobiti blaga ene vrste v večjih množinah, ker naši sadjarji malo pazijo na to, kakšne sorte sadijo. Dasi je dosti sadnega drevja povsod, toda kaj pomaga, ko je skoraj vsako svoje vrste in še to največ malovrednih vrst. Pri nakupu malokdo pazi na to, kakšne sorte dobi, da je le lepo drevesce in poceni, pa je dovolj. Vtaknfc ga v zemljo in pusti, naj raste, kakor samo hoče. Potem je pa sama nejevolja z njim, ko nikamor rte gane. In ko po dolgih letih začne roditi, je sad ma-lovreden in dostikrat še celo lesnika, ker ni vedel, kaj je kupil. Kupil je mačka v žaklju. Slovenija dasi ni velika ima pa tako različno podnebje, da so jo naši sadjarski vešcaki razdelili na tri pasove in sicer vinorodni, zmerni in mrzli pas ter so sestavili sadni sortiment na podlagi dolgoletnih izkušenj z ozirom na podnebje in zemljo ter z ozirom na gospodarske in kupčijske zahteve. Po tem sortimentu naj bi se zaenkrat odbiralo in sadilo, vendar bi bilo priporočati, da bi naši sadjarji, kateri sadijo večje množine sadnega drevja, zasajali v kupčijske svrhe tudi kar moč več lepo barvanega rdečega namiznega sadja. Saj baš na jugu, koder jabolka kupujejo, absolutno zahtevajo rdeče blago, ker druge še tako fine vrste z bledo barvo ne ugajajo. Zadnji čas se v tem oziru vrši velik preokret. Osnovalo se je Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo, katero zelo hitro napreduje, kar kaže, da se je pričelo, večje zanimanje za umno sadjarstvo. Po deželi se snujejo sadjarske podružnice, katerih se je v kratkem času že ustanovilo nad osemdeset. Te imajo nalogo upeljavati povsod enotne sadne vrste z ozirom na podnebne razmere in preskrbovati članom prave sorte od zanesljivih drevesničarjev, ozir. ustanavljati lastne drevesnice, kar je najboljše kjer imajo za vodstvo sposobne ljudi na razpolago. Te podružnice bi morale tudi nadzorovati v svojem okolišu zasebne drevesnice, da bi se vzgajale samo prave enotne sorte. Ker so že sadjarske podružnice poklicane za lo, da preskrbujejo preizkušene in enotne vrste, naj bi se sadno drevje naročevalo samo potom teh podružnic. Te sadjarske podružnice nam lahko postanejo to, kar so bile predvojne mlekarske zadruge, če ne še večjega pomena, ker nam je v bodoče sadjarstvo lahko glavni vir dohodkov poleg gozdarstva in živinoreje; zatoni ne bi smelo nobenega sadjarja manjkati v sadjarskem društvu. Za upeljavo enotnega sadjarstva in sadne trgovine pa 'iiajo naše sadjarske podružnice še mno- go hvaležnega dela, kajti sadna trgovina se more uspešno razviti le, če se dobi dobrega in sortiranega sadja v večjih množinah sposobnega za izvoz in takega, kot ga zahtevajo kupci. S sadnim drevjem pa tudi ni mnogo opraviti in se lahko pečamo s sadjerejo naj si bode gospodarstvo urejeno na en ali drugi način; saj se obdeluje — če se že tako imenuje — baš ob času ko ni drugega nujnega dela. V jeseni pa, ko je na drevju obilica božjega daru, se bode pa že vsak potrudil in ga pospravil v primerno shrambo. Pa ne samo, da imamo od smotrnega in umnega sadjarstva, lepe vsakoletne dohodke, tudi premoženje samo . veliko pridobi na vrednosti. Vzemimo primer: zasadimo sadovnjak kot plantažo, to je, da. imamo na dotičnem zemljišču kot glavni pridelek sadje. Zasadimo petdeset dreves. Dotično zemljišče je bilo vredno po današnji ceni in to srednje kakovosti zemlja 4000 Din, nakup drevja in stroški prvih štirih let 1200 Din, skupaj 5200 Din. V četrtem letu pa to drevje že obrodi in dobimo od nasada 500 kg jabolk, katero je (boljših namiznih vrst) vredno po 1,50 Din za kg, to je 750 Din. Tako nam že prvo leto po obroditvi povrne nad polovico vseh nasaditvenih in oskrbovalnih stroškov. Če pa še z ozirom na kmetijske cenitve vrednost prvoletnega pridelka kapitaliziramo po 50 odstotkov, dobimo vrednost dotičnega nasada 15.000 Din. ali kapital, ki se obrestuje po 5 odstotkov. Pozneje, ko se rodovitnost drevja poviša, še toliko višje. Poleg tega dobimo tudi pridelek spodnje kulture trave, ker tudi pod drevjem še prav toliko trave zraste, saj Imamo vrsto trave, katera prav dobro uspeva tudi v senci, to je takozvana pasja trava, katero uporabljajo za nasev po sadovnjakih. Torej je sadjereja prav dobičkanosna panoga kmetijstva, le treba je smotrene izbire sadnih vrst, pravilnega oskrbovanja in ravnanja s sadjem, pa se bo povsod ne samo pri naprednih Štajercih reklo: ta lahko, ko ima dosti vrta. Damasonka. Damasonka je kosmač. Srednje debeli, okroglasti, nekoliko enastransko razviti plodovi so prvotno rumenkasto zeleni, povrhu pa s sivo rjavino prevlečeni in svetlo pikasti. Solnčna stran ima medlo-rdeče lice, ki je včasih tudi rjavordeče marmorirano. Pecelj je kratek in lesnat, muha zaprta ali le na pol odprta. Zelenkasto belo meso je čvrsto in sočno, slad-kokiselkastega prijetnega okusa. Zori decembra — januarja in trpi do marca in še dalje. Trgati jo moramo prav pozno in hraniti v hladnem, ne presuhem prostoru, ker jako rada vene. V dobri shrambi zlahni za 10 odstotkov. Na suhem in toplem pa še mnogo bolj. Damasonka se obče lahko proda, ker je dobro namizno jabolko s 14—15% sladkorja in 0.6% kisline in ker je za prevažanje precej neobčutljiva. Napačno pa je, ker nima lepe barve in ker rada vene. Drevo raste v mladosti jako lepo, navpično in naredi gladko, ravno deblo. Na stalnem mestu se razraste v lepo drevo z visokim vrhom in kratkim rodnim lesom. Cvete precej pozno in je neobčutljiva za pomladanske mrazove. Za podnebje in lego ni izbirčna. V hladnejših, gorskih legah celo bolje uspeva nego v ravnini in toplejših krajih. Pač pa mora imeti rodo-dovitno, močno in hladno zemljo. V suhih tleh rodi droban, malovreden sad. Krvava uš in drugi škodljivci je ne marajo posebno, Damasonka je zelo rodovitna. Vsako drugo leto je skoro gotovo zelo polna, Zbog teh dobrih lastnosti jb priporočajo za poljsko sadjarstvo v mrzlejših krajih, kjer ji zemlja ugaja. Drevje goje vse naše drevsnice v večji množini. Tudi čepici se lahko dobe. Apno kot gnojilo trtam. Tudi apno učinkuje zelo ugodno na razvoj trt v težkih zemljah, posebno v onih, ki ga imajo premalo. Apno razkisa zemljo, zabranjujejo tvorbo takih kemičnih spojin, ki škodujejo trtam, razkraja v veliki meri organske in rudninske snovi v zemlji napravlja tla rahlejša in manj vezna ter vsled teh ugodnih vplivov izredno pospešuje rast trt. Najprej moramo določiti, če je potrebno gnojiti vinograd z apnom. V ta namen pustimo zemljo preizkusiti kakemu kmetijsko - kemijskemu preizkušališču. Lahko po tudi napravimo ta poizkus sami na ta način, da denemo na krožnik nekoliko vinogradniške zemlje in jo polijemo s solno kislino. Če zemlja završi in se peni, je v njej dovolj apna; če pa ne pokaže nikakih znakov, ga v zemlji primanjkuje. Lahko pa napravimo tudi gnojilni poizkus z apnom v vinogradu.. Za gnojenje rabimo na težkih zemljah žgano apno; na lahkih lapor; tam pa, kjer so trte napadene po bledici, nam prav dobro služi tudi mavec. Najboljše molznice na svetu. O Nemcih je znano, da radi sestavljajo statistiko; med drugim so v zadnji dobi zbrali tudi podatke o najboljših kravah - molznicah na svetu. Iz tozadevnega poročila sledi, da je najboljša molznica v Evropi neka krava vzhodno-frizke pasme po imenu »Hortenzija«. Ta krava je tekom enega leta — 365 dni — 1924-1926 dala 10.315 kg mleka s 3.52 odstotki tolšče ali skupno 355 kg tolšče. V letih 1919-1920 se ie največ mleka namolzlo od neke holandsko-frizke krave, letno 10.096 kg; druga krava iste pasme je imela samo 8.084 kg mleka z 4.27 od- V stotki tolšče. Od ogrske krave »Auguste« sc jc v 415 dneh namolzlo 12.932 kg mleka s 6.01 odstotkov tolšče ali skupno 777 kg tolšče. Šc večje množine mleka dobivajo Američani od holšlanjsko - frizkih krav, pasma, ki je sama na sebi že itak izredno mlečna, s tem, da jih uvažajo iz Evrope in jih doma še naprej vzgajajo na mlečnost. Neka krava te pasme je tekom 1923-1924. leta dala 16.592 kg mleka (povprečno 45.5 kg na dan), druga krava iste pasme pa 15.583 kg s 4.3 odstotki tolšče. tretja 15 165 kg mleka s 4.5 odstotki tolšče. Američani pa uvažajo tudi droge evrop. pasme dobrih molznic in jih vzrejujejo naprej v smeri dobre mlečnosti. Tako »o si vzgojili kravo Žerzejko (mala angleška pasma z izredno tolstim mlekom), ki jim je dala 7430 kg mleka s 7 odstotki tolšče. Tej pa«mi najbolj »orodna je Gemsejska, od katere pasme najboljša krava je dala 8438 kg mleka s 5.9 odstotki tolšče. Tretja angleška pasma Airširska je po svoji najboljši molznici dala 11.474 kg mleka z 3.5 kg tolšče. Najboljša ameriška krava švicarske sive paenie je namolzla 10.248 kg mleka s 4 odstotki tolšče. Navedenih pa je še več krav z dobro mlečnostjo, ki dokazujejo, kaj je mogoče doseči glede mlečnosti pri kravah z umno in pravilno odbiro, s pravilnim krmljenjem in z negovanjem živine od mladosti nadalje. Kaj pa z mlečnostjo naših krav?) Ma-lokateri kmetovalec in živinorejec bo znal komaj približno oceniti mlečnost svojih krav. Ce bi si zapisovali vsaj vsakih 14 dni, koliko mleka da ena krava na dan, bi si na podlagi teh podatkov izračunali letno množino. Tedaj bi videli, da bi pri večini naših krav dosegli letno namolženo količino od 1600 do 2000 litrov ali kg mleka. Prav dobre molznice dosežejo do 2800 kg in nekatere montaionke pri veleposestnikih s posebno dobro oskrbo dosežejo komaj 3500 kg, in to so le komaj izjeme. Primerjajmo pa te naše številke z gornjimi, tedaj bomo videli, kako daleč smo še od dobre mlečnosti pri naših kravah. Cene. g Nazadovanje cen na debelo februarja t, 1. Po sestavi »Privrednega pregleda, so cene v trgovini na debelo, t. j, ta-kozvani indeks cen, v februarju t. 1, nazadovale. Padec tega indeksa cen od januarja na februar znaša: I, poljski pridelki za 113 točk; II. živina in živinski proizvodi za 67 točk; III. sadje in sadni proizvodi zvišanje za 5 točk; IV. gradbeni materijal neizpremenjen; V. industrijski proizvodi za 65 točk; totalni indeks za 40 točk ali za 2.6 odstotka. Nazadovanje je nastopilo vzlic temu, da je bil dinar nestanoviten. Najbolj se je pocenila koruza, moka, krompir in živinska krma, potem živina in njeni proizvodi, predvsem jajca, svinjska mast, sirove kože. — Dinar je bil v februarju nestanoviten in se je njegov tečaj v Curihu gibal med 9.18 in 9.13 centimov. Uvozna trgovina je bila slaba in naš izvoz pičel. H Gospodarsko ne?«, Ljubljana, udira sledeče bjezobv*ine cene: zn gnojila: kajnit 100 Din, 8l POROČNI PRSTANI f. ČUDEN PREŠERNOVA ULICA 1 kalijeva sol 42 odstotna i>o 150 Din, rudninski su-perfodat 16 odstotni, vreče po 50 in 100 k« po 100 Din, tomaieva žlindra 18 odstotna, vreče po 100 kg po 110 Din, za cement v juta vrečah, spM: ski i Titan, ali »Salona« 62 Din, cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih poSiljalvah se cene primemo znižajo na fko v suka postaja. — krmila: klajno .Tjmo v vrečah po 50 kg po 4.50 Din, pri maujSem odjemu 5 Din, lan ene tropine po 3.50 Din, otrobi drobni po 1.65 Din, otrobi debeli po 2 Din. —semena: domača detelja, črna, prede-niee prosta po 28 Din, lucerna, predeni« prosta po 28.50 Din, krmilna peea >Mamuth< rdeča ah Eckeudorfer po 18.50 Din, krmilna pesa rumena >Mamutb« ali Eckeudorfer po 18 Din, travna me-Santea po 12.50 Din, mačji rep po 12 Din. — Vnio-gradnifike in kmetijske potrebAčine: galiea modra j)0 najnižji ceni, IvepJo >Floristella< dvojnoratini-rano po Din 880, trierji (Utni čistilnici tvrdke Heki znamke I A) po 2400 Dii>, trierji (iilni fci-slilniki tvrdke Heid mam k« 1 B) po 2800 Din, ge-peljni na 86 obratov po 8500 Din, gt^eljni »a 24 obratov od 2600 do 8000 Din, slainorcaJiioi n* motor 4000 Din, okopalniki 1(»I0 Din. ročne slamo-resnic« od 1600 do 8000 Din, aliskalnke 7* gimdje od 1500 do 2000 Din, mlin ia aadje od 11'SO do 2800 Din, rp^oreaiice 450 Din, robka«'i m k(«rtia) 1400 Din, plugi ielrani &<*> Din, gnojnlčne »esalke od 750 do 1IXX) Din. Poleg lega tn na razpolago v«ako*or»tm poljedelski stroji, kakor vodne .n-*al-ke. čMilniki (pajtetni), brane jiolje^ebike In lr*v-ni*ke. bvxoipj.ritr!tfci, bru*i na koM' itd. živina. g Ljubljanski živinski sejem 17. t. m. Prignanih je bilo 226 konj, 2 žTebcti, 61 volov, 12 krav, 7 telet in 96 prašičev. Prodanih je bilo 51 konj, 13 volov, 7 krav, 2 teleti in 53 prašičev. Cene za kg žive teže so bile povprečno: voli prvovrstni 8.50 Din. drugovrstni 7.50 Din, lretje-vrstnf 7 Din; krave za klobase 3—4 Din, teleta 10—11.50 Din. Konji «o se trgovali po 3000—6000 Din komad. Prvovrstni so imeli tudi višje cene. Prašiči so se prodajali od 250 Din dalje za komad. — Dogon goveje živine je bi) vsled zaposlenosti kmetov na polju majhen. Cene goveji živini so bile nekoliko čvrstejše. g Prašičji sejem v Mariboru 18. t. m. Prignanih je bilo 123 prašičev in 5 ovac. Kupčija je bila bolj mrtva in sc je prodalo samo 43 prašičev in 2 ovci. Cene so ostale večinoma nespremenjene. Prašiči 5—6 tednov stari 90—100 Din za komad, 7—9 tednov 125—150 Din, 3—4 mesece stari 350—360 Din. 5—7 mesecev stari 400 do 450 Din, 8—9 mesecev stari 500—560 Din. 1 leto stari 1200—1400 Din komad. Za kg žive teže se je plačevalo 10.50—12,50 Din, mrtve teže 15—17 Din. g Živinski sejem v Mariboru 23. t. m. Prigon je znašal 506 glav in to 13 konj. 12 bikov, 154 volov, 319 krav, 8 telet. Kupčija je bila precej živahna in se je prodalo skupno 244 glav, od teh 20 za Avstrijo in 45 za Italijo. Cene so ostale nespremenjene in so se plačevale za 1 kg žive teže: debeli voli 8—9.50 Din, polde-beli 7.50—8.50 Din, vprežni voli 6,75—7 Din, biki 5,75—6 Din, klavne krave debele 6—7.50 Din, plemenske 5—6 Din, krave ?a klohasarje 3—4 Din. mlada živina 5—9.50 Din. Cene mesu so bile: govedina 8—19 Din, teletina 12.50—20 Din, svinjina 12.50—30 Din za kg. Razno. g Predlaganje društvenih pravil. V;a-ka nova ali spremenjena društvena pra-vila je treba kakor doslej vložiti v 5 izvodih in sicer pri pristojnem okrajnem po-glavarju, odnosno v Ljubljani i.i pri policijskem ravnatelju. Priložiti je treba kolek 20 Din za rešitev. Vloga mora biti kolkovana s 5 Din, vsaka priloga in sicer tudi vsak izvod pravil pa z 2 Din, ako društvo ni oproščeno plačila takse, kar je treba izpričati s predpisano štampiljko. One takse, za katere oprostitev ne velja, je treba plačati v vsakem primeru. Vsaj dva izvoda pravil morata imeti originalne pedpise predlagateljev, pri spremembi pravil pa za podpisovanje upravičenih odbornikov. Pravila morajo ustrezati vsem točkam § 4. društvenega zakona. V interesu društev samih je, da so vse vloge popolne, ker so sicer društva sama kriva, ako se rešitev zavleče. g Društva in takse. Generalna direkcija posrednih davkov je izdala glede taksne prostosti društev m ustanov finančnim organom navodila, kako imajo postopati. Ker se društva in ustanove, ki so po točki 5. člena 5 zakona o taksah oproščene od plačanja taks na predstav-kc in prošnje, naslovljene na oblasti, »lajale na svoje vloge štampiljko z napisom Oproščena od plačevanja taks*, ne da bi bile navedbe, kaierih taks so oproščene, povdarja Generalna dirckcijn posrednih dvkov, da je ta postopek društev in ustanov nepravilen. Zato opozarjamo v«a društva in korporacije, ki so v členu 5. točka 5. zakona o taksah omenjene (ustanove in zavodi, osnovani s privatnimi eredstvi, ako služijo splošni državni ali narodni koristi in ako nimajo za cilj denarnega dobička kakor n. pr. gospodarska društva, vojna, humanitarna, dobrodelna, zdravstvena, viteška, umetniška in sploh prosvetna), da morajo v smislu tegn člena in v smislu pravilnika vložiti na ministra financ prošnjo, da jih oprosti plačanja taks za vse predstavke in prošnje, ki jih predložijo državnim oblastem. Ko dobijo to dovoljenje od ministrstva, morajo na vsako vlogo pripisati ali pa natisniti s štampiljko: r,Oproščeno sam" od plačanja taks iz tarifne postavke 1 z resenjem g. ministra financ od ... št g Modra galiea in dovoljenje ia predajo. V št. 7. »Uradnega lista- so bila objavljena pravila za pTodajo strupov po trgovcih izdana 1921. f. in se jc med strup« DOBRO BLAGO f NIZKE CENE I »OBLAČILNIM« manulaktur. trgovina n« debelo in drobno Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga po izredno nizkih cenah. Naročniki »Domoljuba«, kupujte »am»-fakturno blago le pri »OBLAČILNICI" navajala tudi modra galica. Če bi ta na-edba ostala pri nas v veljavi, bi mogli modro galico prodajati samo dro/isti in lekarnarji. Zato so naše kmetijske korpo-racije takoj po objavi te naredbe protestirale na merodajnih mestih proti taki brezmiselni naredbi. Ta naredba bi tudi nasprotovala tukajšnjim zakonitm predpisom O prodaji strupov, ki so še v veljavi. Sedaj sta velika župana za ljubljansko in mariborsko oblast izdala podrejenim ob-lastvam nalog, naj se glede prodaje strupov ravnajo po dosedanjih predpisih, ker gori omenjena pravila ne veljajo za Slovenijo temveč le za bivšo kraljevino Srbijo. Opozarja se s tem vse one, ki se pečajo z razprodajo in razdelitvijo modre jjalice, ker je znano, da so nekatere podrejene oblasti in celo orožniki so že zahtevali tozadevno dovoljenje po novih predpisih. g Kmetijske zbornice, V zadnjem času se vedno pogosteje slišijo glasovi o potrebi stanovskega zastopstva kmetovalcev. Srpsko Poljeprivredno društvo t. j. srbska kmetijska družba je v svrho proučevanja tega vprašanj« izvolila poseben odsek. V zadnjem času se je vrš-ila plenarna seja glavnega odbora tega društva, n« kateri se je predvsem razpravljalo o vprašanju, ali naj bodo kmetijske zbornice svobodne organizacije ali prisilne in ali se naj ustanovi ena zbornica za celo državo ali pa pokrajinske ali oblastne ! zbornice. Naloga kmetijskih zbornic bi bila varovanje interesov kmetijskih posestnikov, ki še niso organizirani. Umestno bi bilo, da tudi naši merodajni krogi posvetijo temu vprašanju posebno paž-njo. g Zakon proti kartelom. Iz Belgrada poročajo, da pripravlja ministrstvo za trgovino in industrijo načrt zakona proti kartelom, ki bo v doglednem času predložen vladi. Ta zakon naj bi onemogočil ustanavljanje kartelov, katerih svrha je pravzaprav navijanje cen. Kakor je znano imamo v državi polno kartelov, izmed katerih je najbolj osovražen sladkorni karte). V tem kartelu pa je udeležena tudi država s svojima dvema sladkornima tvornicama. g Naš izvoz v letu 1925. Po carinski statistiki se je v 1. 1925. izvolilo 4,398.466 Ion v vrednosti 8,904,540 milijonov papir-* natih dinarjev, odnosno 793,349.517 zlatih dinarjev proti 3,915.700 tonam v vrednosti 9,538.770 milijonov papirnatih dinarjev, odnosno 671,271.951 zlatih dinarjev v letu 1924. Izvozilo se je torej več za 482.66 ton (za 12.33 odstotka) v vrednosti 112,077.566 zlatih dinarjev (16.69 odstotkov). V papirnati vrednosti pa je zabeležen padec za 613.23 milijona dinarjev, Glavni izvozni predmeti so bili (v milijonih papirnatih dinarjev); koruza 2055.7, gradbeni les 1118.7, jajca 608.9, pšenica in dalje živa goveda, sveže meso, "melj, sirovi baker, pšenična moka, suhe ^ešplje, živi prašiči, konji in ostalo. V letu 1924. pa so bili med prvimi izvoznimi Predmeti po vrsti vrednosti: gradbeni les, 2lva tfoveda, pšenica, jajca, koruza, sveže ,neso in ostalo. Največ se je lani izvozilo v Italijo to je 25.26 odstotkov celokupnega izvoza. Potem slede Avstrija, Romunija, Češkoslovaška, Grčija, Nemčija, Mažarska, Švica itd. Da je bila vrednost našega izvoza lani manjša v papirnatih dinarjih, a večja v zlatih kakor 1. 1924., izvira od povišane vrednosti dinarja, katerega mednarodni tečaj je poskočil za 24.89 odstotkov proti 1. 1924. Po količini je bil izvoz precej večji kakor 1. 1924., vendar ne tolik kakor se je pričakovalo. K temu, da je bil izvoz sploh večji, je pripomogla koruza, katere so se izvozile ogromne množine, V drugi polovici 1925. 1. je izvoz zelo padel v primeri z enakim časom 1924. 1. — Uvozne številke za 1, 1925. Se niso znane. Kolikor se da sklepati po doslej znanih uvoznih podatkih, bo trgovinska bilanca za lansko leto zaključila z majhnim primanjkljajem. g Močno padanj« cen zemljiščem in: poslopjem. V zadnjem letu so cene zemljiščem zelo nazadovale. Tako so se zemljišča v Vojvodini pocenila za 50 odstotkov ,v Prekmurju pa mestoma celo za 80 odstotkov. Sličen je pojav v vseli pokrajinah naše države. Enako je s, hišami in sploh poslopji, kar opažamo zlasti v Ljubljani, kjer so se stanovanjske hiše tekom enega leta občutno pocenile. Vzrok tema padanju cen nepremičninam je slaba odnosno padajoča rentabilnost in pa seveda tudi porast dinarja tekom preteklega leta. Cene poljskim pridelkom so nazadovale in je jasno, da se morajo tudi zemljišča poceniti. Poslopja sploh pa so že izza preobrata slabo dobičkanosna in to največ zaradi ogromnih davkov. g Ustanovitev kmetijskih zbornic, V Belgradu deluje v zadnji dobi odsek, ki ima nalogo sestaviti načrt za ustanovitev kmetijskih zbornic. Na zadnji seji se je razpravljalo o pravilih In o programu bodočih zbornic, ki naj tvorijo toliko potrebno stanovsko zastopstvo kmetijskega stanu. g Poljedelski stroji in orodje. Kmetijsko ministrstvo je v zadnji dobi prejelo na račun reparacij iz Nemčije večjo množino poljedelskih strojfev, orodja In instrumentov. Ta materijal razproda ministrstvo interesentom potom oblastnih referentov. Želeti bi bilo, da pride nekaj teh strojev tudi v Slovenijo. g Nov pravilnik o točenju alkoholnih pijač, V ministrstvu za notranje zadeve se dela na novem načrtu pravilnika o prodajanju alkoholnih pijač v gostilnah in kavarnah, Z novim pravilnikom se bodo izvršile znatne izpremembe zlasti glede števila prebivalcev, potrebnega za otvoritev kavarne ali gostilne. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union4. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroStvu Ud. Skušnja uči. Bet o n. Navadni zidarji mešajo za beton pesek, gramoz in cement kar na oči, približno. Pri tem porabijo veliko preveč cementa. Napravi si najprej mero. Za to je dobra ali škatlja iz močnih desk ali škafec ali velik lonec. Mera naj bo večja ali manjša. To jc vse eno. Le da je ena mera za vse. Ako tedaj mešaš beton 1 : 3 : 5, nameri eno merico cementa, tri merice drobnega peska in 5 meric gramoza. Skušeni cementarji pa že gramoza več ne rabijo. Kako pa delajo? Vzamejo eamo cement in pesek v razmerji 1 : 4. Ko to dobro zmešajo in zmočijo, narede na dnu modela za 5 cm debelo plast. Seda/ pa za pest debele kamne v škafu vode umije jo in na lože na betonsko prvo plast, tako da je med kamni za en prst prostor« vmes. Kamen se ne sme nikjer dotikati kamna, da more prihodnja betonska plast povsod zalesti med kamenje, ko se zabije. Se boljše kot nabrano je pa od velike skale sproti odbito kamenje, ki ni še nič umazano. Ko se to kamenje zakrije z vsaj 2 cm nad najvišji kamen segajočo betonsko plastjo, sc naloži zopet druga vrsta debelega kamenja, ki se zopet zabije z betonom. Tako gre delo dalje do vrha. Pri tem se nc sme pozabiti, da mora biti kamenje vselej omito v škafu vode. Na ta način se porabi manj cementa in peska, gramoza pa sploh ni treba. Deske za b c t o n o v e modele vselej, preden betoniraš, dva dni namakaj. To stqriš ali v tekoči vodi, če je blizu, ali pa modele na mestu večkrat polivaš z vodo, da so dobro napojeni. Ako s. u h e modele za betoniraš, ti deske izvlečejo veliko vlage iz betona, ki se potem rad kruši, zlasti po zimi. Deške se pa od vlage napnejo in dvignejo mokri beton. S tem povzročijo v betonu za oči nevidne razpoke, po katerih pa n, pr. v greznicah aH kapnicah voda ali gnojnica odteka, ako se dobro ne zama-žejo s samim cementom. Mokre modele znotraj, kamor pride beton, dobro namazi z milom. Tako namazani modeli se lažje in hitreje lotijo od betona kakor pa nenamazani. Deske za modele naj bodo p o o b -1 a n e vsaj po oni strani, ki pride v dotiko z betonom. Kosmate deske sc močno primejo betona. Ako spomladi ali jeseni ponoči z m r -zuje, posoli beton. Potem mu mraz ne škoduje. Prepričajte se o t r p e š n o s t i vrvarskih Izdelkov h prve kranjske vrvnrne Ivan N. Adamič Ljubljana, Sv, Petra cesta 31 tu pri podrulnloh Maribor, Vetrlnisk. 10 ter Kamnllt, iutiM 4 '< ■■iiiiHBinmii. g Priporočamo 2 ■ Holinsho clkorllo ■ ■■■■■■■■■■■■■■H 8» Današnje stanje slov. kmetijstva. Gospodarska in socialna slika. — Napisal Fran Erjavec. Podobno sliko dobimo tudi, če pregledamo še naše pridelke. Celokupno poljedelske pridelke slovenske zemlje nam kaže naslednja razpredelnica: Iz tega pregleda je razvidno, da so naši glavni poljedelski pridelki (razen zelišč za krmo): pšenica, ječmen, rž, oves, pr(wo ajda, koruza, fižol, krompir, repa, zelje, vino, jabolka in hruške' Ker tvorijo ti sadeži tudi skoro ves rastlinski del naše hrane si približno tudi lahko izračunamo, v koliki meri zadostuje njih pridelana množina za prehrano Slovenije, oziroma njenega kmetiškega prebivalstva. V to svrho moramo seveda preiskati najprej čisto množino posameznih pridelkov, ki nam ostane za prehrano, kar naj skuša podati naslednja razpredelnica: tlrt' U^tBIldll v.»j,l 16 a r ? cr o" cr o* cr ti c č£3 ►J." !: £ I Ig 5 -c j JS a .S U - 1 2 Bgl = s i S'iS " 9 £5.|i 3 S t t ' £ ■c ► ■ | 3 ■M >n a ® c t) 'T. S M U* h* I c > ESJS h. I 5 = -S 1 i. tli i! e~ i B O. 3 JC iii H Š 00 h X X X X lO - Š s \Š ' irpu ii"! !?> — CN CM — — o .p o -»t c-4 in R n n S 3 cr cr cr a* o* 0> 7- »O tb ^b r- 00 P š t- S ž § * O" C7* cr cr j TO rt S 3 S I ž — ' K So č5 Is I ri 3i co I to cp >4 (D ao cn cm r-ior^^iniJ^TJ.OD--^ pip o ji 1 n .N l- c; i1- i) -t do i> ^ ^ ci — — 1p ^ 1 .0 i cp ^ri of-t^iiisoion ul 00 CTi č> i> r- in -a S-S "s U o o« >2 i s C o. g* a 3 ■M Si, O >» J >.s! U ~ ° > > O. O o. 09 JM "S "S o. a £ CN O I Ip * H x r- r- ^ S g II a. A 1 o • 3 isml o > a a a ^ »95H9I BJBUil $ S ČŠ 5 S cn 30 c> I I gs I I I 1 "O iO_ 1 I I t .N jO -r »O p 1 1 1 1 1 Š £ Š 8 ® š š š d--o1-d1-c m -r « Š Š š Š 2 ^ n ?M S ~ j n -t 'i r-l i »T I X CN š tis & = rt n -o I Ifl t^ - X lO JO I— 3 --00 CŠ <£>' lO — — S 8 — — to N t- — _ O t- — — r" H A .lij) O |l A O jI; r^ r— — x ŽJ " Š Š 2 I J^A l t piJd S r: 4 8 8 S 8 srs sit^is — n — r- cn — R- - o o «5 00 m u n * o n s 3 *:: I lili 030J*< O « Ji x 00 6; tb t- « a> M ~§l 2 (-' 00 rJ JO 2 f Hi t-.Mf) 31 CN r- o-1 j) g T ' ? T1 j o> a> ci c^ o o cn p — t^ — Jv , ^ «3 M . 1 I - cn || J0 ,1 {Ti S S S (3 q r- - m ^ p ^ a "" K 6„ $ - !Q KO A** JJt OltAO^g —

— co -b (N — — P^A- Aljp | t ^UC' s 1 Eštišs ! - 2 H« I H I 1 r- cn — t n « » 1- |i|II11 Ž v § i i elžT! S 2 R * " 8 »»A.ip ftflA^af co ro ip tf-. — o« — » is , M „ -M _ S I t '»ip 11 -pud 3li88 ^ « s « . ^S KI ^ O) S; JO O t: o £7 s» 81 si ■ C S". 6 u ts H 3 H sSs J< - j • o • « M — a „ T ° I, » /) II S t s zt, . > -o o o O * £ « ~ ._ " 'O c 5 5! SŠ* ~>.2 J i«? C ~ o. a, 3 >4 a » a c ~ . c V 3 fc- , t 3 0- .S rn 9 L. > S o® a £5 o 0-7.5 'S a a S * -I "2 5*° ° i ■tu a e P fr-HO •p* (lOBOl I □ I *,sita>io^ I B;$!I3z Bi{8f!-Usnpuj BJ^IJOT BIIIJA >UI nnn;n — n ■3 03 a> — rt. i b 93 P C * 1'« 8 lil 0 S si £ » H Prevzetnost K, zar.Jali ic preveč na irečo zdravja, misleč: »Meni se ne more ničeaar zfjoditil« Nikomur ie 111 bilo ob zibelki sojeno, da ga prav nikdar ne bodo zadele bolečine. Najmanjši prepiti često zadostuje, da »e dobe občutn. revmatične bolečine, itoruzo za krmo in OTROBE oddaja najceneje veletrgovina A. VOLK LJUBLJANA :: Resljeva cesta št. 24. trganje, zbadanje, zobobol ali nadležen nahod. Previdni ljudje imajo vedno v hiši Fellerjev blago-dišeči »Elsafluid«, ki jih zavaruje zoper nemile slučaje. Tudi naSim čitateljem priporočamo to proizkuSeno, »taro dobro domače sredstvo in ko-smetikum. Je močnejže in večjega delovanja kot franc. žganje tn je najboljše sredstvo te vrste. -6 dvojnatih ali 2 veliki 6pec. steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike spec. steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 spec. steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanemu denarju lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 16, Hrvatska. — Posamezne steklenice »Eisa-fluida« po znižani ceni 9 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. Fabiani & Jurjovec LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA S Velika zaloga moškega in ženskega blaga ia apomladnnske in letne obleke. Lepa izbira svilenih rut in Serp. Krojači In Šivilje, pišite po vcoreo. DEKLE vajina kmečkih del, poštena in pametna, se sprejme v župnišču na Gorenjskem. Sprejme se tudi začetnica, ki ni bila št v drugI službi. — Naslov se izve v upravi pod Itev. 2354, Kolesa Peugeot MOTOCIKLI 1 y, HP Din 6975, 2 H HP Din 12.250. Izdelki staro znane svetovne znamke. — Dobav« promptna od glav, zaloge: O. ŽU2EK. Lfabljana, Tavčarjeva ulica it lt