CONCLUSIONES DE LOS COLOQUIOS CRISTIANO-ISLAMICOS CELEBRADOS EN EL CAIRO DEL 11 AL 14 DE ABRIL
Su Eminencia el Gran Irnän inauguro las reuniones con una disertnciön sobre la dignidad de Cristo y de su Santa Madre toda pura, y sobre !a actitud del Islam hacia las religicnes divinas y sus adeptos, asi carai) sobre la im.nor-tancia de la colaboraciön construct'iva para despertar la concicncia mundial, difundir sentimientos de caridad y hacer fronte al materialismo, atelsmo, discriminaciön racial y a todos los crlmenes contra el hombro.
Su Eminencia el cardenal Sergio Pignedoli torno la palabia a conti-nvaciön para agradecer y felicitarse per la colaboraciön al servicio dcl bien; afirmö asimismo que el Vaticano decidiö colaborar en estas reuniones mov'ld > por la fe en Dios y la confianza en la sabiduria humana, y enn sev.tim.'entos de gozo y amor; y aiiadiö cömo la cultura basada en la fe cs garanVa de que las reuniones contribuyan a hacer realidad el ideal de la paz. Al terminal' hizo votos para que este encuentro sea preludio de otras reuniones en Egipto o en el Vaticano.
En las reuniones se trataron los temas siguientes:
— Convicciön de que Dios ha elegido a los profetas para guiar a los hombres y hacer progresat a la humanidad.
— Paz en el Islam: Dios ha creado a los hombres para que se conozcan y se ayuden en el bien y la justicia, a fin de alcanzar la paz. La causa de la paz preocupa a la cristiandad; con este esplritu Su Sant'idad Pablo VI ha deseado exito pleno a los pasos hacia la paz en Oriente Medio.
— La cooperaciön, ayuda mutua y ausencia de tendencia al fanatismo en el Islam; los peligros con que tropiezan el Islam y el Cristianismo les vienen de las corrientes mater'ialistas que niegan al Creador, la resurrecciön y el juicio.
El nuevo clima teolögico que caracteriza a la Iglesia ante el Islam puede resumirse en los tres puntos siguientes; 1) El mundo cristiano quiere ccnocer mejor el Islam, y desea igualmente que los musulmanes conozcan mejor el cristianismo. 2) Los crist'ianos ansian trabajar ccn sus hermanos do toda la humanidad en favoi' de la justicia y felicidad de los hombres. li) Existon valores comunes a cristianos y musulmanes, valores que estan des-tinados a proteger a la sociedad centra las desviaciones y el ateismo.
Los asistentes a las reuniones conv'inieron en la necesidad de liberal’ al hombre de toda forma de esclavitud, y de que los jefes religiöses hagan todo lo posiblo por ahorrar a la sociedad los conflictos que le impiden perseguir aus objetivos porque malgastan las energias.
Las dos Delegaciones coincidieron en la conveniencia de segu'ir mante-niendo contactos con objeto de fortalecer los valores espirituales y difundir sentimientos de amor.
Finalmente, Su Eminencia el cardenal Sergio Pignedoli invitö a visitar la Santa Sede al Gran Imän, el dr. Abdel El Halim Mahmoud, quien aceptö la invitaeiön.
51 kn na naslovni strani:	Najslovitejšl hinduistični tempelj v Madrasu, kakor ga je
slikal naš azijski obiskovalec.

JANEZ - PAVEL - JANEZ
Zadnje mesece je Cerkev veliko preživela. Dve smrti in dve volitvi papeža. Druga izvolitev je bila še bolj presenetljiva kot prva.
To je Cerkev. Ljudje prihajamo in odhajamo. Človeštvo doživlja prenese, vojske, revolucije, nastajajo zmede in krize - Cerkev pa živi naprej in dela naprej.
To so pač kakor simboli: Pavel - Janez Pavel I. - Janez Pavel II. V resnici pa je izpoved vse Cerkve: kar je pričela s koncilom, hoče nadalje-VQti. Je „služabnica sveta“, je „svetovni zakrament“, hoče reševati, se sklanja k revnim, zapuščenim, odplavljenim. Kliče k apostolatu. Hoče biti trdna v svoji veri, a istočasno odprta za razgovor z vsem svetom. Stopila ie na ceste sveta z vsem optimizmom, katerega more navdihovati le Sveti E'uh. To je tisti binkoštni optimizem, ki je razkropil apostole — tako boječe in nezmožne — po vsem svetu. To je tisti pogum, ki je dal moč evangeljski besedi preprostih ribičev. To je tisti zanos, ki je vodil prve apostole v Pričevanje ne le z besedo, ne le „v trudih in naporih“ ampak tudi v Pričevanje s krvjo.
Z množico na trgu svetega Petra so vse množice ne le katoličanov, ne le kristjanov, ampak vseh ljudi dobre volje. In blagoslov „urbi et orbi" ~ mestu in svetu ni le „pobožna gesta“, je resnična volja vse Cerkve, da Postane oblikovalka sveta, kvas za vse narode, luč v sodobni zmedi in
temi.
Pred božičem smo. V skromnosti, v skrajni revščini je zasijala luč. Učlcvrčenje se je pričelo. A se v Betlehemu ni dokončalo. Nadaljuje se v Evropi in Ameriki, prav tako v Afriki, Indiji, na Japonskem in Kitajskem, lo je pos anstvo Cerkve, da zaživi v vseh narodih, da prinaša veselo novico odrešenja, da se v njenem posvečevalnem delu oplemenitijo vse kulture, najdejo v tem božjem kraljestvu svoj prostor vsi narodi in vsak č.ovek posebej.
Papež Janez Pavel II. je na dan, ko je nastopil svojo službo, pozdravil v mnogih jezikih. Slišali so ga govoriti „v mnogih jezikih“, kot nekoč cPostole. Spet simbol. A za njim je stvarnost: Cerkev je odprta vsemu SVetu, ne pozna diskriminacij, ne prizna razlik, vsi sme bratje.
Božična skrivnost se nadaljuje v vseh narodih. Temu se Cerkev ne °dreče. To je njena naloga, to je tista „Kristusova skrivnost", o kateri je n°utnorno govoril in pisal sveti Pavel. Zato kljub vsemu stopa Cerkev na svojo misijonsko pot vedra, pogumna, optimistična, polna vere in upanja, °a ie z njo Kristus, ki ravno v njej in po njej nadaljuje svoje poslanstvo.
F.S.
JANEZ PAVEL II.
MOLIMO, DA BO POGUMNO VODIL CERKEV SKOZI VIHARJE, V ČAST BOŽJO IN SREČO ČLOVEŠTVA 432
JANEZ PAVEL I. — NAJ V MIRU POČIVA!
SVETNIŠKI KANDIDAT ŠKOF Dr. JANEZ GNIDOVEC
Baragu in Slomšku se je pridružil še škof Janez Gnidovec. Proces vodi ljubljanska nadškofija in to zelo uspešno in hitro.
če kdo prelistava prve letnike „Katoliških misijonov“, bo velikokrat v njih srečal ime škofa Gnidovca. Bil je ravnatelj škofovega zavoda v Šent Vidu. Hotel se je umakniti, kot hi slutil, da bi ga utegnili uporabiti še za kaj več. In je odšel v Misijonsko družbo. Ko so iskali novega škofa za skonljansko škofijo, takrat zelo zanemarjeno in s težkimi problemi, brez duhovniškega naraščaja, so poiskali v zatišju hiše lazaristov dr Janeza Gnidovca.
V svojem „prestolnem govoru“ je dejal: prisilili so nekega Simona iz Cirene, da pomaga Kristusu nositi križ. In vse njegovo šltofovstvo je to bilo. Nosil je križ, a nosil ga je pogumno, herojsko, s tako apostolsko zavzetostjo, da nič ni čudnega, če so se začeli oglašati glasovi: zakaj Gnidovca ne postavijo na oltar.
Začel se je proces, ko je še veliko ljudi živih, ljudi namreč, ki so ga poznali od blizu. To zlasti v domovini. Pa tudi v tujini. Zato „Katoliški misijoni“ pozivajo vse misijonske prijatelje, naj sporoče, če vedo kaj povedati - dobrega ali slabega - o pokojnem škofu. Proces je namreč resen. Izkopati je treba tudi vse njegove slabosti na dan, da Rim pretehta, ali more Gnidovca proglasiti za blaženega in kasneje za svetnika.
Glavni vicepostulator za njegovo proglašenje je dr. Stanko Žakelj (naslov Maistrova 2, 61000 Ljubljana). On zbira ves material in ga
Predlaga nadškofijskemu sodišču, ki potem zaslišuje priče v strogi tajnosti in pod prisego. Tudi za zdomstvo je omogočeno, da ljudje povedo, kar vedo o škofu Gnidovcu. Za Severno Ameriko je dobil dekret vice-Postulatorja g. Janez Kopač CM (naslov 739 Browns Line, Toronto, Ont M8W 3V7, Canada) za Južno Ameriko pa Franc Sodja CM (naslov 'El Cabczuclo 4029, 1826 Remedios de Escalada, Prov. Bs. As., Argentina ).
Vsi smo poklicani, da pri tem delu sodelujemo: pa ne le s podatki, k' jih vemo osebno ali po pričevanju resnih ljudi, ampak predvsem s Priprošnjo škofu Gnidovcu v raznih stiskah. Za proglasitev so potrebni čudeži. In če Bog hoče imeti škofa Gnidovca na oltarju, bo čudež na njegovo priprošnjo tudi storil. Le mi moramo prositi zanj.
V današnjih merilih škof Gnidovec ni bil misijonar v pravem pomenu besede. V takratnih merilih pa je bil, zato so ,,Katoliški misijoni“ Poročali o njegovem delu. Saj tudi Baragova dežela danes ni več misijonska dežela in vendar „Katoliški misijoni“ že vseskozi pišejo o „Baragovi zadevi“.
Zato bomo v „Katoliških misijonih“ prihodnje leto objavljali v vsaki številki kratek članek o duhovni podobi škofa Gnidovca. Objavljali pa bomo tudi poročila o uslišanjih. Zato prosimo vse, da nam sporeče, če so na njegovo priprošnjo dosegli kakšno milost. Objavljali bomo po želji dopisovalcev z imenom ali brez imena. Sporočilo pa bo vsako dobrodošlo, ker bomo s tem imeli vsi več zaupanja in se bomo bolj zatekali k njemu za pomoč in priprošnjo.
F. S.
Vladimir Kos
Tisti med nami, ki vemo za čas med gorami, sveto 2enč in Moža
in pripravljene ceste, čuvamo drobno papirno svetilko ob vratih Mestu v adventu.
Zdaj je že praznik,
ker čakamo zvesto obljubo; kretnje telesa so lahke, od upa zavestne.
Dnevi bolehajo.
Luna pa hodi s poljubom k Mestu v adventu.
mesto v adventu
Dnevi svetlobe se starajo v zadnji november.
Hladne megle mu pokrivajo stanjšano kožo,
Veter mu kašelj pod težka kolesa raztrese
v Mestu v adventu.
Krokarji
črno v cementnih vrhovih sedijo. Črno cvetijo oblaki
v deževnato rožo.
2daj je bolj rahlo
od zvokov raztrgano svilo K*esta. Advent je.
Mesto: Tokio z več kot deset milijoni prebivovcev, med katerimi je komaj okrog 25.000 katoličanov. — Papirna svetilka ob vratih spominja na japonsko navado, da s takšno svetilko ob vhodu okrasijo sicer moderno hišo za praznik, pa četudi je ta čisto osebnega in družinskega značaja. — Pesniku je to velemesto zmeraj v adventu.
Vladimir Kos
NEKOMU BREZ BOŽIČA
Zvezdice v smaragdnih kandelabrih.
Ah, kako blesti nocoj v zemljo.
Le kdaj boš smel med njimi praznovati?
Molk ob molk ob molk. Kot zvon. Kot z bronov.
Mir sneži na rane, vžgane v bor.
Le kdaj bo mir pokril še dušo Tvojo?
Sum čez šum čez šum, kjer šum valov se stiska v topli krog s kapelico.
Te ljubijo — tam zunaj — res po božje?
Kakor morje se dotika ta božična pesem kapelic, Ih so jih japonski kristjani zgradili na obalah, včasih na vrhu strmih skal. in odkoder se v Božični noči širi topla svetloba naokrog. Ali more temni svet tako ljubiti tiste, ki se stiskajo k njemu, kot ljubi Božje Dete tiste, ki Ga sprejmejo v srce? Pomagajmo Mu najti srca. . .
DALJNJI BLIŽNJI VZHOD
Poznate nasmešek na robu zakrivljenih streh?
O mraku otrpne z oranžno svetilko.
A sneg še naprej naletava.
Od ceste do vhoda ostane le vrabčkova sled.
Bogovi se zgrudijo v mrtvo obliko.
In ribnikov dih je iz kamna.
K obali prihajajo ladje z Božičr o nočjo.
Le tu in le tam se zabliska svetilnik: srce, ki se s skale ozira.
Na krovu je polno najlepših nevidnih darov — ko daleč za morjem odpro se Mariji ročice Nebeškega Sina.
Ta božična pesem se nanaša posebno na severno Japonsko: s tako velikim številom templjev in tako majhnijm številom kristjanov, in kjer že oktobra sneži. A pesem poje, ker je še tako samoten del sveta povezan z Učlovečenim Božjem Sinom in — z Delivko Njegovih milosti. Ali jih bomo šli prosit za misijone?
❖
*
1
I
I
|
I
I
?
§
|
I
I
I
f
I
I
I
I
i
I
❖
t
i
t
I
I
I
1
§
I
I
*
I
t
t
I
,V «J»	»J* ♦J»	>*♦ «J» ♦*< >*«	«J» ►*«	♦*« >*«	»*« ♦*« »*♦♦*«	>*♦ >*♦ ♦*« **« ♦*« »*« »*♦	♦*«	«■*«	♦*« >** »*<	>*«	**♦
ZA VSE SE JE RODIL . . .
MESEC DNI MED JUNAKI
Malgaški dnevnik, napisal dr. FRANC RODE C.M., Ljubljana (Nadaljevanje in konec.)
Vangaindrano, 2S. avgusta
V Vangaindrano je danes slovesno. Pri maši ob pol devetih bo krščenih devetinštirideset otrok različnih starosti. Cerkev, ki je dolga in prostorna, je polna. Veliko je mladih. Malgaši so pač mlad narod; 70 % prebivalcev še nima dvajset let. Ko se v procesiji začnemo počasi pomikati proti svetišču - najprej stopa vrsta ministrantov v belih haljah, nato porodnice z otroki, na koncu Peter in jaz - ljudstvo zapoje ,,Bližamo se novemu Jeruzalemu“. V pesmi je množica takoj „enega duha in enega srca“. V njej se izraža njihovo mlado bistvo. Nikjer sledu o upehanosti, kot naletiš nanjo v zahodnih cerkvah. Ko se glasno pojoč pomikamo naprej, mi vzklije spoznanje: Cerkev je tu trdno zasajena. Cerkev je že pognala korenine v srcu tega naroda. Morda bo kje drugje izginila. Tu bo vsekakor čedalje močnejša.
Po pridigi - Peter govori s prepričanjem, resno in zrelo, kot človek, ki ve, da opravlja nekaj bistvenega in trajnega - se začne obred krščevanja. Matere s svojimi malčki in z botri ob strani se pomikajo proti oltarju in se postavijo v vrsto kot za obhajilo, živžav stalno narašča in otroci se pomirijo šele, ko se zarinejo v materine prsi. Na vprašanja odgovarja vsa cerkev. Nato Peter devetinštirideset krat izgovori krstno besedilo, kar vsa cerkev potrdi z glasnim amen.
Med darovanjem, pojejo tako lepo nesem, da bi jo najraje uvedel v Slovenijo, saj je po melodiji kar malo naša. V njej, kot v mnogih drugih, pride do veljave malgaški čut za kontrapunkt. Pesem se razliva kot različni tokovi iste reke, ki se končno znajdejo v skupni mogočni strugi.
K obhajilu gre vsa cerkev. Ko delim posvečeni kruh, opažam, da nekatere ženske - posebno starejše, ki prejmejo obhajilo na jezik -razpotegnejo ustnice in primejo za hostijo z opreznostjo žirafe.
Po končani maši se množica zbere na dvorišču pred misijonsko hišo. Nekdanji ambasador v Vatikanu in sedanji mestni župan g. Randry me pozdravi v imenu katoliške skupnosti. Zahvali se za slovenske misijonarje, ki širijo tod krščansko vero, vzgajajo ljudstvo in ga kulturno dvigajo. Kot izraz hvaležnosti mi podari zavoj kave in popra in pa veliko gos, ki leži zvezana ob njegovih nogah in ga med govorom kdaj pa kdaj začudeno pogleda in mu pomežikne, želi mi, naj se gos prileže mojemu želodcu, omaka pa naj ostane v srcu, da se bom še dolgo spominjal dobrih ljudi iz Vangaindrano.
Ko množica odide in ostaneva sama, je Peter na mah nesrečen, ko pomisli, da ni tako reven, kot drugi. Spominja se otroških let, ki jih je preživel v delavski družini in je večkrat okusil pomanjkanje. Sedaj je kot duhovnik in tujec nad splošnim družbenim povprečjem. In tega ne more trpeti. Rad bi bil povsem enak drugim, rad bi živel v pomanjkanju
<n negotovosti kot drugi. Zato bi šel rad na kakšno postojanko, kjer ne bi bilo drugega kot borna koča in rižno polje. Tako bi bil popolnoma «nak drugim.
Matanga, 29. avgusta
Zjutraj se z motorji odpeljemo proti Matangi, kjer deluje Slabe. ■Janko Glinšek, ki me je naložil na svojo hondo, se igraje izogiblje vseh nevarnosti na cesti. Pokrajina, ki po njej vozimo, je lepa, domača, frančiškanska. V tridesetih kilometrih, ki ločijo Matango od Vangain-brana, smo videli samo dva zaselka z nekaj izbami. Vse drugo je prazno. In vendar bi se po tej valoviti zemlji, kjer raste dobra trava, lahko pasle črede govedi.
Matanga je dolga vas s kolibami na obeh straneh glavne ceste. Ta dan je ravno sejem in gneča je velika. Ko pridemo z motorji v naselje, ljudje tako; vedo, da so prišli „mompera“. Iz množice se nekajkrat utrga dekliški glas, poln sreče in hrepenenja: „Anko!“.
Slabe je postavil cerkev in župnišče malo proč od vasi na nizki vzpetini, v enaki razdalji s sosednjim naseljem, kjer so prebivalci še Vsi pogani. Verjetno bo tako lažje pritegniti ljudi obeh sosesk.
Cerkev je grajena po načrtih Lovrenca štanta in je najlepša, kar sem jih doslej videl na Otoku. Posvečena je svetemu Pavlu, apostolu narodov. V oltarju je vzidan tristo kilogramov težak dragocen kamen bledordeče barve. Tabernakelj ima obliko malgaške koče, podstavek Pa je iz različnih kamnov iz vseh koncev sveta. Med njimi je tudi sivi kamen z vrha Triglava. Okrog cerkve je smotrno zasajeno drevje, ki bo čez nekaj let varovalo ljudi pred hudim soncem. Na obronkih med cerkvijo in župniščem so zasajeni pomarančevci, kavovci, mandarinovci 'n Zbačniki, ki dajejo dišeče klinčke. Slabe se pripravlja tudi na obdelovanje riževega polja. Misijonarji delajo vse to, ker se hočejo kolikor toliko sami preživljati. Ljudi pa prepričati, da živijo kot oni, jim izbiti fr glave, da so tujci višji ljudje, ki jih noben problem v resnici ne pri-2adene.
Slabe! Kakšno nasprotje med priimkom in človekom! Suh, koščen (Slovenci mu rečejo „Koščenko“), vendar „zdrav ko riba“, pravi sam. Pri njem, ki sem ga poznal še kot bogoslovca, preseneča razživelost. frvomim, da bi se bil tako razživel, če bi bil ostal v Sloveniji. Slovenija ravno ne drami, ne osvobaja, ne razživi j a. . .
Slabe je eden od naših, ki najbolje govori malgaško. Sicer pa njegov duh stalno raziskuje malgaško jezikovno področje. Vselej buden, iščoč, hoteč vse razumeti, preučuje malgaške pregovore, besedne iz-faze, stavčne konstrukcije. Da bi bolje razumel malgaško miselnost, si je ceI° nabavil neke učene knjige iz Pariza o filozofiji in logiki govorice.
Ker se je zelo vrastel v ljudstvo, mu je uspelo ustvariti seznam Slavnih družin iz naselja, kar tu nikakor ni lahka zadeva. Državna Oblast npr. nima nobenega seznama o prebivalstvu. To je težko delo, er priimki niso ustaljeni (pravzaprav priimkov ni); ker je mnogoženstvo (vsaj zaporedno) dejansko še povsod v veljavi in je težko vedeti a 0^eta; ker je otrok zelo veliko (po pet ali šest od vsake žene, tako
da se jih s časom nabere do dvajset); predvsem pa ker ljudje sploh ne povedo, kdo so njihovi starši, ker se imena teh ne sme izgovarjati. Med njimi namreč velja: če zveš za ime nekoga (tudi če je že mrtev), imaš nad njim oblast. Janez ima glavne podatke svojih faranov, ker je njihov zaupnik. Drugi o tem ne smejo vedeti ničesar.
Kot v jeziku, hoče biti čim bolj doma tudi v malgaških običajih. Užitek ga je poslušati, ko govori o malgaških navadah, praznovanjih itd. (njegova pripoved o obrezi je že klasična). Nagovarjal sem ga, naj piše dnevnik, naj zapiše vse, kar zve od ljudi, vse, kar doživi, vse, kar se dogaja v naselju. Prepričan sem, da bi bilo to že sedaj zanimivo branje, saj ima izvrsten čut za pripovedovanje, kaj šele za Matango čez nekaj desetletij. S kakšnim zanimanjem bi mi danes brali zapise kakšnega oglejskega misijonarja iz 8. stoletja!
Tak kot, je, z vsem svojim bivanjskim dinamizmom, ves usmerjen k srečanju z malgaškim človekom, ves za ljudi, evangeljsko ubog in preprost - ni čudno, da se je v Matangi uveljavil in z njim krščanska vera. Sicer so pa tudi zunanje okoliščine (kristjan imenuje to božja previdnost) naklonjene rasti krščanstva. Prvič se je zgodilo, da je mpan-djaka (vaški poglavar) katoličan in sicer resen katoličan. S tem je odstranjena velika ovira za razmah krščanstva. Poganski obredi, ki jih tradicionalno vrši vaški poglavar, s tem zgubijo svoje pogansko obeležje in postajajo vse bolj in samo narodni običaji. Tako polagoma postajajo sestavni in ne več sporni del krščanskega življenjskega sloga.
Zveni skoraj smešno, pa je le res: tudi vaški čarovniki priznavajo velike duhovne premike v naselju. Trdijo namreč, da jih moč zapušča in da je krščanska vera močnejša. Prišel je močnejši in osvobodil tiste, ki jih je močni imel zasužnjene (Prim. Mt 2,29). čarovniki trdijo, da ne morejo več ozdravljati, ker se je moč preselila h katoličanom.
Ta moč naj bi se v Slabetovem življenju javljala očitno. Ljudje vsaj tako mislijo.
Nekaj primerov: Zemljišče, kjer stoji nova cerkev, je bilo „fady“, nedotakljivo, prekleto. Tam naj bi se zadrževali zli duhovi. Na tem zemljišču ni raslo drugega, kot robidovje in trnje. Sem se je pred leti zapletel bivol in poginil. Tako zemljišče je povsem nekoristno in celo nevarno, saj nudi idealno zavetje hudim duhovom. Zato ta zemljišča po vsem otoku radi prepuščajo misijonarjem, v prepirčanju, da je prekletstvo premagano, če na njih postavijo cerkev. Ko je Slabe s sodelavci jzačel čistiti ozemlje, so ljudje doživljali to kot boj med dvema duhovnima silama in so hoteli razbrati znamenja, ki naj bi izpričala duhovno premoč ene ali druge. Znamenje krščanske premoči je bilo dejstvo, da se nihče od sodelavcev ni ponesrečil pri delu, se ranil ali opraskal (Slabe jim je tudi naročil, naj na to zelo pazijo). Ljudje iz sosednje poganske vasi so naslednjo noč slišali žalostno ugotavljanje zlih duhov, da jim tu ni več obstati. Sredi čudnega šumenja so se odselili drugam.
Vaščani so spoznali še druga znamenja, ki potrjujejo krščansko premoč. V viharju se je zrušila stara palma. Lahko bi bila padla na misijonarjevo kolibo ali na avto, ki je stal ob njej. Padla je ravno vmes. Ko se je Slabe vozil z mopedom za tovornjakom, je ta po ilovnatem

Z avtom na splavu preko reke na Madagaskarju.
bregu začel polzeti navzdol. Janez, ki je bil tik za njim, se je rešil s tem, da je z mopeda skočil navzgor in se oprijel tovornjakove plahte. Znamenje je bil tudi tisti znameniti pik smrtonosnega pajka, od katerega je ozdravil s pomočjo domačih zdravil.
Tako krščanska vera ,,z znamenji in čudeži“ in z božjo močjo prodira v ta srca, zaradi človeka, ki je skromen in priljubljen in ves vraščen v to ljudstvo.
Vas, ki je severno od cerkve, je še v celoti poganska. Ni dolgo tega - potem ko so slišali, kako so zli duhovi zapustili zemljišče, ki je bilo ,,fady“ - so prišli prosit misijonarja, naj jih obišče, pouči v veri 'n pripravi na krst.
Drži tisto o „anima naturaliter Christiana“. Krščanstvo ni nikjer tuje. Ljudje ga tu sprejemajo kot naravno, močnejše, boljše. Pravzaprav kot dovršitev njihove vere, kot zadnja beseda njihove vere, kot cilj, kamor so njihovi predniki težili v svojih religioznih iskanjih. Tako je zanje krščanstvo dopolnitev njihove vere. Hkrati pa krščanstvo z Vraščanjem v malgaško (ali katero koli) zemljo dobiva novo razsežnost, novo, izvirno samoumevanje, novo globino. Slabe sam pripoveduje, kako sedaj evangelij v mnogočem bolje razume, kot prej. Kako se dajo tu - izhajajoč iz te družbene in kulturne tradicije - nekatere evangeljske besede in prilike bolje razumeti, npr. prilika o izgubljenem sinu. V tem je globoka resnica: evangelij nam ne bo odkril svojega zadnjega bogastva, dokler ga ne bodo zaživeli vsi narodi. Vsak narod mu da svoje umevanje, svojo osvetlitev in poglobitev, ki je pomembna Najprej zanj, pa tudi za druge.
Po kosilu so naredili vljudnostni obisk pri mpandjaka, ki je, kot sem omenil, prvi katoličan, ki, vrši to službo v Matangi.
V koči, ki se razlikuje od drugih edinole po tem, da ima vrh strehe dve prekrižani sulici, molče sedemo in čakamo. Mpandjaka ima namreč svoj „kabary“, nekakšen naraven parlament. Gre za to, kateri od sprtih strank bo prisodil sporno rižno njivo, čez čas pride poglavar v spremstvu starejšega in mlajšega veljaka. Molče nam poda roko in se vsede na preprogo. Najprej povzame besedo starejši spremljevalec in Janez mu odgovori. Predstavi me in pove namen mojega obiska. Nato govori mpandjaka in mi želi (kot vedno) zdravja, sreče in varno pot domov. Odgovorim mu, da si štejem v čast biti v njegovem naselju, kjer je zelo spoštovan. In ne vidim težave v tem, da je hkrati vaški poglavar in katoličan. S tem mu potrdim to, kar mu je odgovoril Slabe, ko ga je po izvolitvi za poglavarja vprašal, ali bo smel potem še k obhajilu. Rekel mu je, da lahko. Samo za kristjane ne bo več opravljal obredov, za pogane pa še.
Ankarana, 30. avgusta
Po kosilu smo se iz Vangaindrana odpeljali na Kosmačevo postojanko v Ankärano. Cesta se je vseskozi dvigala, potem ko smo sredi poti med Vangaindranom in Farafangano zavili v levo, proč od morja. Ankarana stoji nad visokimi pečinami in ima lep razgled daleč v prostrano dolino z rižnimi polji, ki jo obkrožajo temnozeleni hribi. Ankarana je staro naselje, dosti starejše od Vangaindrana in Farafangane, ki sta se razvila šele pod francosko kolonizacijo. Na zahodni strani ima naravno obrambo v visokih strminah, na drugih straneh pa je bilo svoj čas obdano z zidovjem: iz gline, posušene na soncu. Nekdaj je bila ta obramba življenjsko pomembna, saj so plemena živela v nenehnih sporih in vojskah. Danes je malgaški bojevnik s sulico in ščitom samo še folklorni motiv za turiste, v prejšnjih stoletjih na je bilo to običajno stanje človeka na Otoku.
Cerkev in misijonarjeva hiša sta nekoliko odmaknjena od naselja. Tako nista sredi vaškega vrveža, ki včasih traja pozno v noč. Posebno ko je polna luna, ljudje kar ne morejo spati. Tedaj naletiš na skupine otrok, ki kot mesečniki hodijo okrog, se zabavajo, smejejo in pojejo. Za misijonsko stavbo je nekaj kavovcev, nato pa se steza kmalu zgubi v pragozdu, kamor človek skoraj ne more, zaradi gosto razraščenega in prepletajočega se drevja. Podnebje je v Ankžrani dosti manj vlažno kot v Vangaindrano. Tu se tudi čuje več ptičjega petja. Zopet sem slišal peti ptico toloho, kot da bi vtopljenec izpuščal na površje zadnje mehurčke zraka.
Kmalu potem ko smo prišli, so se na misijonski postojanki začeli zbirati ljudje, da so mi po starem malgaškem običaju zaželeli dobro počutje med njimi. Bilo je veliko besed in verjetno manj misli, kajti Kosmač je dolge malgaške periode kaj kratko izrazil v slovenščini. Zahvalil sem se za gostoljubje, povedal, da so pred pomembno nalogo, saj bodo v kratkem začeli zidati novo cerkev, kajti stara je dotrajana. Da sicer lahko pričakujejo pomoč od prijateljev, da pa morajo tudi
Slovenski malgaški misijonorji s piscem lega dnevnika dr. Rodetom CM in škofom ter francoskim sobratom. Od desne na levo sloje (če se ne molimo...): Slabe, Gajšek, I uhan. Žitnik, Opeka, Rode, škof, Kraner, Sušnik, Gider, Glinšek, Buh, Francoz in Kosmač.
sami vložiti ves svoj trud in dobro voljo, da bo cerkev hitro postavljena.
Sedanja cerkev je stara več kot štirideset let, kar je za stavbo, krajeno z običajnim tukajšnjim materialom, veliko. Kot sem že omen'1, Malgaši gradijo svoje izbe iz ravinala, malgaške palme v obliki pahljače. Iz stebel naredijo ogrodje in stene, z vejami pa pokrijejo streho. Te hišice niso trpežne. Največkrat jih poruši ciklon, ki se znese nad tem ali onim delom otoka povprečno vsakih deset let.
Janko Kosmač je tu že štiri leta. Resen, preudaren, urejen. Govori malo, toda vsaka beseda ima svojo težo in vsak ukaz mora biti izvršen. Dela tiho in načrtno. Pravi človek, da postavi temelje. Sedaj živi ves v pripravah na gradnjo nove cerkve. Nekaj gradbenega materiala je že nabavil in čaka samo še Fredija, da pride iz Sandravinanyja in zastavi še tukaj vse svoje gradbene sposobnosti in hotenje. H gradnji bo Pritegnil kolikor moč številne farane. Ne samo zato, da bo gradnja ce-nejša, ampak tudi iz vzgojnih razlogov: tako bodo ljudje čutili, da je cerkev njihova, saj so se zanjo žrtvovali. Nič boljšega, da ljudi trajno Povežeš s Cerkvijo. Sploh je konec miselnosti, da mora misijonar preskrbeti vsa sredstva, plačati delavce in ljudem izročiti dograjeno stavbo, ne da bi ljudje dali svoje. Cerkev bi tako ostala med njimi tuja.
S tem bi tudi stregel pasivnosti in lenobnosti ljudi, kar je itak že dosti vkoreninjeno. Zato misijonarji tudi ne delijo več denarja in obleke, razen tistim, ki si res ne morejo pomagati sami. Drugače pa pazijo, da ne podpirajo prosjačenja, ki gre črnemu človeku tako zlahka od rok.
Zvečer se nas je zbralo šest za slovo: Peter Opeka, Janko Kosmač, Janez Slabe, Pepi Gider, Janko Glinšek in jaz. Za večerjo smo z malgaškim, vinom, ki ni slabo zalili tisto znamenito gosko iz Vangain-drana. Dolgo v noč smo se menili o misijonskem delu na Otoku, o težavah, ki ga spremljajo, o napredovanju in zastojih Cerkve tu in po svetu. Stalno se je vračala misel, da je treba mnogo potrpljenja, da ni pričakovati senzacionalnih uspehov, da krščanstvo lahko samo polagoma osvaja dušo tega naroda. Samo Gospod s svojo milostjo lahko preobrazi srca teh ljudi, samo on lahko zbudi v njih hrepenenje po spoznanju Kristusa in po učlovečenju v novo družino božjih otrok, ki se imenuje Cerkev. Brez milosti bi bilo vse zastonj. In fantje so si soglasni: milost očitno in močno dbluje v srcih.
Zunaj je topla tropska noč s polno luno, ki je spremenila konkavno dolino pod nami v temnozeleno žametno preprogo s srebrnimi žilami in svetlimi zrcali. Lepota, da je srce ne more prenesti.
V tej revni koči z brljavo svetlobo, daleč od svojega sveta, v deviški tišini čarobne noči, gre misel polagoma in neslišno k izvorom. . . Kako, da bivamo? Kako, da smo na svetu? Kako nenavadno, presenetljivo, začudujoče in čudno je - biti! Ne morem se privaditi na bivanje. Kako nenehno izredno in odločilno je biti nad breznom niča! Kako absolutno zmagoslavno dejstvo! In biti človek! Središče ljubezni in svobode. Postavljen v določen čas in prostor, z življenjsko usodo, ki je izključno moja. S svojimi bolečinami in radostmi, s svojimi razočaranji in sramovanji, s svojim hotenjem in upanjem, s svojo gren-kostjo in nerazumljivim hrepenenjem. S svojim nemirom.
Kako edinstvena, neponovljiva, izvirna in nova je usoda slehernega človeka! Vsak ima svojo pot. Prehojeno in za prehoditi. Gledam te obraze v soju slabotne luči: tu je široki in ploski obraz, kjer berem čistost in bolečo voljo do junaštva; tu je mirni in hladni obraz človeka, ki se obvlada in jasno hoče; tu je izčrpan obraz človeka, ki je ves v dejanju, ki obvladuje stvarnost in ve, da se je dotaknil resničnosti; tu je obraz človeka, ki nudi slab odpor krutosti življenja, vendar se zato ni namrščil in zagrenil, marveč se mu vse spreminja v dobroto in se tega ne zaveda; tu je svetli, mili obraz mladostnika, pol sonca v nasmehu in v samem nasmehu že skrita bolečina.
Vsi ti obrazi bodo nekoč hladni in negibni. Mrtvi.
Kaj potem?
Če je zadnja beseda v življenju smrt, kakšen smisel imajo vsa naša hotenja in stremljenja in delo in žrtve? če je smrt zadnje brezno, kjer se bodo upepelili vsi naši upi in pričakovanja, vse, kar smo si obetali in za kar smo se bojevali?
Tu zasije beseda razodetja, kot „svetilka, ki sveti na temnem kraju“; V Jezusu Kristusu se je razodelo življenje, ki je močnejše od smrti. Nedotaknjeno in močno, ki ga „želo smrti“ ni ranilo. Kdor vanj veruje, že premaguje smrt, že nosi v sebi to življenje.
Dv° Škofa, ki ju je provincial Rode CM tudi srečal na Madagaskarju: Msgr. Gilbert iz Fianarantsoa in msgr. Charles-Remy iz Farafangane.
širiti in utrjevati v človeštvu to božansko življenje, je navsezadnje edino, za kar se splača na svetu živeti in delati. Oznanjati ime Prvorojenca novega stvarstva je najvišji poklic, h kateremu smo lahko poklicani. Ohranjevati v človeštvu upanje na novo nebo in novo zemljo, ■■kjer ne bo več smrti, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine“ (Raz 21,4), Jo zadnja čast, za katero smo lahko izbrani.
Tako ima naše krhko in ogroženo življenje neko nedoumljivo lepoto ln smisel.
Farafangnna, 31. avgusta
Danes se poslavljam od našega misijonskega področja. S Kosma-Cen} *n Gidrom smo sredi dopoldneva prišli v Farafangano, kjer smo srečah Radota in Fredi ja, ki se še nista povsem oddahnila od Odiseje v Jhosyju.
I Opoldne sem se pri mizi zahvalil za gostoljubnost, ki sem je bil 'eležen, še več za prijateljstvo, na katero sem povsod naletel. Vpričo algašev in Francozov sem hotel javno pohvaliti naše misijonarje. , °J glavni vtis? Resno delajo in ne varčujejo s svojimi močmi. To so pravi garači. Vrh tega pa žive zelo skromno. Imam vtis, da sem pre-j mesec dni med junaki. Med preprostimi, vsakdanjimi junaki (Täko Junaštvo je najtežje). Zato smem biti nanje nekoliko ponosen.
Posebej sem se zahvalil škofu. Poudaril sem, da je zares ljudski, ,Zu narodu. Ne sedi v svoji pisarni; nenehno je na terenu, kjer pridiga,
poučuje, svetuje, vodi. Tako je škof prvi misijonar v škofiji. In tako mora biti.
Nato se je omizje dvignilo in me pospremilo na bližnje letališče, kjer sem se vkrcal v enomotorno letalce, ki me je - lahkotno in razigrano odpeljalo v Antananarivo.
Tu sem prebil nekaj dni v rezidenci lazaristov. V spremstvu prijatelja, ki ima v mestu mnogo poznanstev, sem znova obiskal sejem in si nakupil nekaj spominkov. Obiskala sva tudi sedež Malgaške akademije znanosti, ki letos praznuje petinsedemdesetletnico obstoja, kar bodo proslavili s posebnim kongresom, na katerem bo sodeloval tudi prijatelj Estrade s predavanjem o pojavu svete obsedenosti (tromba).
Predsednik Akademije Rabenoro, iz plemena Merina in protestant, predstavlja to, kar je na Madagaskarju najbolj razvitega in najbolj bistrega. In to lahko primerjamo s komer koli.
Spominjam se tudi večera pri družini Ramboasolo. Oče je bančni uradnik, mati učiteljica v katoliškem zavodu. In štirje otroci: Perle, Josselyn, Monique in Joel. Moram priznati, da se v tem družinskem krogu nisem počutil najbolje Zdeli so se mi preveč plaho vljudni, nekoliko medli, neotipljivi, izmikajoči. Kot da imajo pred belcem še danes občutek manjvrednosti, še bolj sem se čudil Francozu, ki se je z njimi pogovarjal, kot da smo v Franciji; ki je o francoski politiki in literaturi govoril, kot da sta njihovi. Očitno ne more iz svojega sveta.
Naj omenim še obisk pri knezu Kamamyju, poglavarju kraljevske družine plemena šakalava, ki je v prejšnjih stoletjih igrala pomembno vlogo na Otoku. Sprejel naju je v dokaj skromnem in zanikrnem stanovanju, ki bi se ga v Evropi marsikdo sramoval. Knez pa je sproščen in gotov v sebi in knežjem dostojanstvu. Pač pa se je zelo potrudil, da bi nama dokazal, kako dobro pozna katekizem Ob njem je molče sedel dvajsetleten fant s temnim ognjem v očeh. Bil je lep in strašen.
Pariz, 11. septembra
Po vrnitvi z Madagaskarja sem želel ostati nekaj dni v Parizu. Moral sem se malo razgledati po knjigarnah in videti, kaj je novega na teološkem področju. Znova sem želel zavohati duhovno ozračje Pariza in ga preveriti. Moral sem obiskati nekatere prijatelje in profesorje. Predvsem sem se želel spoznati s pisateljem Julienom Greenom, ki ga berem že leta in sem prebral domala vse, kar je napisal. Po posredovanju g. Dodina, mojega nekdanjega profesorja, sem prišel v stik z njim.
Ko sem ga tisto nedeljo zjutraj zagledal med vrati njegovega stanovanja, se mi je zdel, kot da izhaja iz velike tihote, zbranosti in miru. Njegov podolgovati obraz se mi je zdel kot posvečen. V njegovih umirjenih kretnjah je veliko dostojanstva. Bil je nekoliko utrujen, saj je ravnokar končal knjigo, kjer opisuje svoje spreobrnjenje.
Vprašal sem ga, zakaj imajo Slovani v njegovih romanih tako dvomljive vloge. Odgovoril mi je, da pri opisu slovanskih značajev misli predvsem na Poljake, pri katerih sta vera in lahkomiselnost pogosto pomešani (melange de frivolite et de religion).
Povabim ga na obisk v Slovenijo. Pravi, da bi rad obiskal kakšno slovansko deželo, da bi morda srečal Aljoša. Pomislim na študente ljubljanske teološke fakultete in mu rečem, da bi ga med njimi verjetno našel.
Ljubljana, 12. septembra.
Po pettedenski odsotnosti sem spet v Ljubljani.
Ko zjutraj obhajam evharistično daritev, zopet držim v rokah srebrn kelih, ki ga imam od nove maše. Med čašo in podstavkom imam vdelan, kot nekakšen vozel, kos tople ebenovine. Prek te črne snovi iz južnih krajev sem otipljivo povezan z deželami in ljudstvi sonca in vročine, plesa in smeha in brezskrbne radoživosti. V zimskih mesecih instinktivno tipam za tem toplim vozlom, ki me spominja na vročo črno celino.
Tudi ta del človeštva mora biti vključen v daritev vesolja, ki jo Cerkev daruje Bogu. Tudi ta ljudstva morajo biti navzoča v Kristusovi Cerkvi z vsem svojim kulturnim, duševnim in verskim bogastvom, čim-prej morajo zavzeti svoje mesto v Cerkvi. Z njihovim vstopom se bo Cerkev obogatila. S seboj bodo prinesli nov zagon, svežino in mladost. Več preprostosti in prisrčnosti v razmerju do Boga, močnejši občutek medsebojne povezanosti vseh verujočih, svobodnejši polet k Bogu (O, kako predano bo črni človek ljubil Boga'). Sami pa bodo v naročju Cerkve našli novo dostojanstvo in veljavo, jasnejšo zavest o svoji biti in o svojem poslanstvu. Spoznali bodo, kako je v Cerkvi ovrednoteno in potrjeno vse, kar je zdravega v domači kulturni tradiciji in kako se v srečanju s Kristusom, na način, ki presega vsa pričakovanja, uresničujejo najgloblje težnje in iskanja prednikov.
Bralce „Katoliških misijonov“ opozarjamo, da je v Buenos Airesu izšla nova duhovna knjiga priljubljenega pisatelja Franca Sodja CM
TRENUTKI MOLKA
Kratka sodobna premišljevanja za vsak dan v letu, s posebnim ozirom r.a liturgične čase in svetniške godove.
V karton vezan izvod 4 dolarje, v platno vezan 6 dolarjev oziroma odgovarjajoče v drugih valutah.
Pišite po knjigo (priloživši ček) na naslov: Lenček Ladislav CM, El Cabezuelo 4029, 1826 Remedios de Escalada, Pcia Buenos Aires,
Argentina.
KAKO JE ZDAJ V ETIOPIJI
Od našega posebnega poročevalca
Od božiča naprej se je poostril boj proti „anarhistom režima“, posebno v zapadnem delu dežele. V treh mesecih so bili onemogočeni.
Predsedniki Združenja kmetov so povsod organizirali zbirke za vojne stroške, kar naj bi tudi pripomoglo k zavesti, da se sodržavljani bojujejo na fronti. Vsak je dal, kar je mogel. Mi smo dali v ta namen velikega vola; zaklali so ga in meso prodali z velikim dobičkom. Naši uslužbenci so pa še sami kupili drugega vola, ki so ga pa prodali na dražbi; na ta način so dobili za vola 14.000 etiopiskih BRR, kar je okrog 7.000 ameriških dolarjev! Ena kura je bila prodana za 125 BRR, en zajec za 250, mula oa za 32.000, konj celo za 52.000 BRR. (Cena vola je navadno le 400 do 600 BRR!)
V marcu je bilo enodnevno praznovanje Mednarodnega dneva žene, kot ga navadno proslavljajo v Rusiji. V mestih in po vaseh so bile velike slovesnosti. Tudi mi smo našim uslužbenkam priredili slovesnost.
Koncem maja je bilo vsenarodno slavje radi zmage nad Somalci. Kmalu potem je spet začel voziti vlak med Addis Abebo in Diredavo, ki je 500 km vzhodno od Addis Abebe. Ta proga je bila devet mesecev
To sliko so objavili etiopski časopisi*; kaže vola, ki ga je poklonila bolnišnica in ki so zanj na dražbi prejeli 7.000 ameriških dolarjev!
Pn" množični prireditvi na stadionu v Addis Abebi je skupina Narodnega gledališča takole nastopila z marksističnimi simboli.
Neprevozna. Ljudje, ki so živeli od železnice, bodo tako spet prišli do kruha.
Če je mož poslan na fronto, Združenje kmetov poskrbi, da sosedje Požanjejo in pospravijo njegove pridelke, njegovi ženi po kupijo novo obleko. (Obstoji nam/reč navada, da mora mož ženi dati vsaj eno novo obleko na leto.) Ljudstvu po mestih je vlada zabranila dajati beračem denar. Kdor je brezposelen, pa zmožen delati, je poslan na plantaže bombaža ali kave, ali pa pobirat sadje.
Vlada vzpodbuja k ohranjevanju starodavnih spomenikov, posebno cerkva. Po deželi so začeli obnavljati stare cerkve. Ker so bile znamenite cerkve v Lalibeli v nevarnosti, da se zrušijo radi stalnega pronicanja vode in razraščevanja raznih mahov, jih bodo v kratkem zaceli reševati, tako pravijo.
Zdravstveno se stanje polagoma izboljšuje. V treh letih se je število zdravnikov podvojilo. Večinoma so prišli iz Rusije in Kube. Poročilo jz ministrstva pravi, da je 90% teh zdravnikov odšlo na deželo, kjer jih je pa še vedno veliko premalo. Ministrstvo ima namen zgraditi in organizirati vsako leto 100 dispanzerjev, deset malih klinik z 20 posteljami in eno bolnišnico. Bolnišnica ruskega Rdečega križa v Addis Abbebi je praznovala 30-letnico svojega obstoja. Ruski zastopnik J* je poklonil posebno „kolajno“; tudi uslužbenci so bili nagrajeni in Prejeli odlikovanja. Bolnico so za to priliko razširili, dodali so ji dva
moderna oddelka, enega za notranje bolezni, drugega za kirurgijo. Vzhodna Nemčija je darovala otroški bolnici v Addis Abebi veliko količino zdravil.
Dežela se prizadeva, da zaceli vojskine rane. Povsod so nabirke za pomoč vojnim sirotam, brezdomcem in beguncem. Združenje kmetov pobira oblačila, kuhinjske potrebščine, pohištvo in denarne prispevke. Povsod prirejajo bazarje v ta namen, študentje okrog nas so cel mesec gradili začasne kolibe iz evkaliptovih vej in listja, da so vanje spravljali vse nabrano ter pijačo in jedačo za celotedenske prireditve, srečelove, itd. Je res pametno, da vlada skuša med ljudmi vzbuditi smisel za samopomoč. Ob tej celotedenski prireditvi sta bila noč in dan dva bolničarja, ki sta ljudem pomagala, v kolikor sta mogla, v zdravstvenih problemih ali ljudi napotila v bolnišnico. Ta zbiralni teden je v veliki meri dosegel svoj namen. Po vseh osnovnih šolah so šolarji prirejali nastope in v isti namen zbirali sredstva, ki so jim prihajala z vstopnino.
Ta teden se pa vsa šolska mladina Addis Abebe vadi za športne tekme, ki bodo naslednji teden. Najboljši oziroma zmagovalne ekipe bodo šle v Habano na Kubo, kjer se bo vršil Svetovni festival mladine, kar bo julija in avgusta letos. Pred nekaj dnevi so poslali tja prvo skupino 1.200 otrok, starih od devet do 17 let, ki se bodo pa tam šolali. Spremlja jih dvajset učiteljev, en politični inštruktor in en administrator. Večina poslanih so sirote brez staršev ali otroci ceste. . .
Prvega maja je bila v Addis Abebi velika parada, ki so se je na povabilo udeležili tudi predstavniki Palestincev, južnoafriških gverilcev, raznih socialističnih držav, celo gospa Allende iz Čileja. Ob tej priliki je bila razglašena ustanovitev Združenja vseh etiopskih kmetov, ki naj bi bilo temelj novi stranki etiopskega proletariata.
Krajevne skupine Združenja kmetov imajo percej veliko avtonomijo. Tako so na primer v nam sosednji provinci ukazali protestantskim in katoliškim misijonarjem, da morajo zapustiti provinco v 24 urah, ne da bi navedli kak določen vzrok. Drugod so zasegli nekaj samostanov za svoje narfrene. A katoliški sekretarijat je bil in je v veliko pomoč beguncem in vojnim sirotam.
Pospeševanje ekonomskega razvoja ima seveda prednost pred vsem drugim. Doslej so podpisali razne pogodbe z Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo, ki se pa še ne izvajajo.
Najbolj hočejo pospeševati obrtništvo. Združenja kmetov pošiljajo mlade, nadebudne fante in dekleta v obrtne šole za pletenje bambusa, izdelavo preprog iz ovčje volne, barvanje tkanin, itd. Odprli so dvoletni tečaj za ohranjevanje gozdov in pogozdovanja, če ne, kot pravijo, bo Etiopija čez 20 let puščava. . . Pogozdovanje bo obvezni predmet v vseh šolah. V kratkem odpro novo tovarno za platnene čevlje, ki naj izdela milijon obutev na leto (Etiopija ima nekaj čez 26 milijonov prebivalcev, ki so večinoma bosonogi. . .) Imajo v načrtu tudi tovarno za izdelavo usnjenih čevljev, ki bo pa producirala v glavnem za izvoz, kajti Etiopija je bogata na govedini.
Zelo se propagira ideja splošne enakopravnosti in da je ročno delo častno. Zato so tudi pnslali iz mest profesorje in študente na deželo, ds so pomagali pri žetvi prosa in obiranju fižola.
ZGODOVINA ZAMBIJSKE CERKVE
Poroča Jože Kokalj S. J.
ZGODBA se začne pred sto leti, ko je vodstvo Cerkve v Rimu povabilo Bele očete, naj začno evangelizacijo krajev, kjer sta zdaj Kenija in Tanzanija (v Ugandi so začeli nekoliko preje), medtem ko je področje ob Zambeziju bilo poverjeno jezuitom, da bi tam zasejali seme Besede.
Seme je obrodilo obilen sad: zdaj je v teh krajih že 10 milijonov katoličanov in njihovo število vztrajno in hitro raste.
PRED STO LETI sta dva jezuita odpotovala iz Južne Afrike proti severu, v kraje, ki so bili Cerkvi še neznani. Prispela sta v vasi severno od reke Zambezija, tam pa je bolezen ustavila njuno potovanje: eden je na poti umrl od tropske bolezni, drugi se je izčrpan moral vrniti. . . grob prvega misijonarja je zdaj pod vodo velikega jezera Kariba.
Pet in dvajset let pozneje sta spet dva francoska jezuita odšla na isto pot v neznane kraje, kjer je zdaj Zambija. Imela sta s seboj 20 volov, voz, enega konja, osla in večjo skupino pomočnikov.
Tako se je začela zgodovina Cerkve v južnem delu Zambije. 1904. smo dobili prvo misijonsko postajo Chinkuni. Zdaj je tam katoliško učiteljišče, gimnazija in osnovne šole, več samostanov in naselja učiteljev — malo katoliško mestece sredi podeželja
Eden od prvih dveh misijonarjev - francoski jezuit Torrend - je izdal velik slovar Banthu jezikov in knjigo običajev, ljudje so spoznali Plug in začeli sodobneje obdelovati polja, otroci so dobili prve šole, v katerih so se srečali tudi z veselim Kristusovim Oznanilom. (Ljudje so baje bili zelo začudeni, ko je misijonar zarezal prve brazde s plugom.)
REDOVNICE - Prve dominikanke so prišle v pomoč misijonarjem 1924. leta. Ko je že prvo leto ena od njih umrla od malarije, so predstojnice zapovedale redno uporabo lcinina „v imenu svete pokorščine.“ Domini-kankam so se pridružile poljske redovnice, ki so odprle prvo kliniko -kočo, ki je lahko sprejela 5 bolnikov. Danes ima ta redovniška skupnost že več kot polovico domačink in devet deklet v novicijatu. V lu-saški nadškofiji imamo tudi dve popolnoma zambijski kongregaciji redovnic. Prve zambijske redovnice so bile sprejete 1946. leta.
1’ROPSKE BOLEZNI so neusmiljeno redčile vrste prvih misijonarjev. V treh letih (1919 - 1922) so štirje duhovniki umrli od raznih tropskih bolezni. Duhovnik Czarlinski je (1921) v svojem zadnjem pismu malo pred smrtjo napisal: „Umiram od malarije na poti v Kasisi. Ni duhovnika, ni zakramentov - Fiat voluntas Dei (Naj se zgodi božja volja).“ Pomoč je prišla prepozno - štiri ure po patrovi smrti na osamljeni poti.
Jezuitski predstojnik v Rimu - p. Ledochowski - je zaskrbljen pisal misijonarjem: „Obžalovanja vredno je, da bolj ne skrbite za zdravje Naši ljudje si ne smejo privoščiti, da bi pod afriškim soncem delali toliko, kot so bili navajeni v Evropi.“
Slovenski misijonarji v Zambiji delujejo velikopotezno. Na gornji sliki vidimo ,,graditelja cerkva v Zambiji", o. Tomazina S.J. (v sredi) v družbi z misijonarjem o. Rozmanom S.J. in delavci, pred gradnjo spet nove cerkve na področju sedanjega Tomazinovega delokroga. — Spodaj: Tomazinov tovornjak s prikolico.
Cerkvena oblast je poslala vizitatorja, ki naj bi proučil vzroke tako pogostnih smrtnih slučajev. Njegov obisk je bil kratek: po nekaj tednih je umrl od tropske bolezni.
PRED PETDESETIMI LETI je bila ustanovljena lusaška „Apostolska prefektura,“ zato smo letos proslavljali 50-letnico naše nadškofije.
Prvi apostolski prefekt je bil poljski jezuit Bruno Wolnik. Pomagalo mu je osem duhovnikov, 13 redovniških bratov in - nobena redovnica. Imeli so le 5 misijonskih postaj, raztresenih na področju, ki se razteza čez 400 km
V Lusako so prišli darovat mašo le enkrat mesečno. Danes ima mesto Lusaka 16 velikih župnij in 17 cerkva. Tri župnijske cerkve so zgradili slovenski misijonarji, dve pa, ko berete to poročilo, gradi neumorni o. Tomažin.
STATISTIKE naj spregovorijo o napredku v lusaški nadškofiji v zadnjih 50 letih.
	1927	1969	1978
Katoličani:	9	60.000	190.000
Cerkve:	?	59	143
Duhovniki:	9	52	78
Bratje:	13	31	37
Redovnice:	—	108	158
PRAZNOVANJE petdesetletnice nadškofije je bilo veličastno - najprej v župnijah, potem v Lusaki na vrtu zambijskega bogoslovja. Ob prisotnosti enajstih škofov in najvišjih predstavnikov oblasti so tisoči vernikov prepevali hvalo Kristusu, ki ni več tujec, ampak domačim.
NJEMU čast in hvala za vse!
OPOZORILO VSEM DRAGIM NAROČNIKOM!
Kakor smo bili že oznanili v prejšnji številki, bo naročnina na noš list v letu 1979 stala
izven Argentine 7 dolarjev, letalska 14 dolarjev; v Argentini naročnina za prvo polletje 3.000 pesov.
Vse dosmrtne naročnike prosimo za kak dar v tiskovni sklad lista!
Prosimo za upoštevanje in razumevanje!
AZIJSKE MISIJONARJE SEM OBISKAL
L. L. C.M.
V MADRASU — MISIJONU br. KEŠPRETA SDB
Avtobus, na katerega je obiskovalca in br. Kešpreta spravil br. Ludvik Zabret, je vozil kaki dve uri pieko Margao v Vaseo da Gama. Od tu bo treba na letališče, da poletiva čez Južno Indijo na drugo stran polotoka. Življenje v kraju je zelo živahno. Imava še nekaj ur časa do odleta aviona. Nedaleč od avtobusne postaje najdeva kar dostojen mal hotel in v njega restavraciji kosiva. Nato poiščeva taksi in sc z njim odpeljeva na letališče Dabolin. Tam je policijski uradnik ugotovil, da sem duhovnik, in me prijazno pozdravil ter naju pustil naprej brez kontrole. (Na vsem potovanju mi je na splošno zelo prav hodilo, da sem bil domala vedno v duhovniški obleki...). Tudi na tem letališču sem opazil dobro založeno knjigarno, kol povsod v Indiji, in videval ljudi, ki “o knjige kupovali, ne le ogledovali; skoraj bi rekel, da je to nekaj značilnega za indijska letališča.
Letalo nas je noneslo v Bangalore, znamenito južnoindijsko središče katoliškega življenja. Brat Kešpret mi je pravil, da imajo tu na primer oni (salezijanci) veliko bogoslovje z nad 100 bogoslovci. Kako lepo bi bilo, če bi si človek malo ogledal to žarišče katolištva! -V čas naju priganja, zato skušava dobiti sedež na kakem letalu, ki bi naju čim prej odneslo naprej v Madras na obali Indijskega oceana. Brat Kešpret gre zato povpraševat o možnostih, jaz pa sedem med množico ljudi v veliki čakalnici z živahnim prometom. Vročina pritiska. Moja duhovska obleka je zimska, zato me pri 28 C precej greje. Bi atova poizvedovanja niso ugodna, ker so na današnjih letalih vsi sedeži že oddani. Že premišljujeva, da bi se z izgubo enega dneva podala prenočevat k salezijancem v mesto... A Kešpret. gre še enkrat poskusit. In se čez dalj časa vrne z velikim upanjem, da na letalu, ki odide čez eno uro, dobiva prostor. In res, nekaj potnikov, ki so imeli rezervacije, ni bilo in sva midva dobila prostor, hvala Bogu! Na istem letalu je potovala poleg drugih tudi skupina 42 francoskih turistov; sploh sem videval zlasti v Goi in Južni Indiji precej turizma od zunaj; Indija je v marsičem še vedno skrivnostna dežela in zato privlači. ..
V Madrasu pristane letalo po poldrugourni vožnji okrog petih popoldne. Na letališču naju pričakuje eden od duhovnikov Kešpretove postojanke, morda štiridesetletni Maltežan, v belem talarju. V Indiji duhovniki, ki so večinoma domačini, doma splošno oblačijo beli talar; res se ne spomnim, da bi naletel na kak talar črne barve. Prijazni salezijanec naju povede k njihovemu vozilu, ki ga šofira indijski služabnik, sam pa odbrzi pred nami na nekaki „Vespi“. Vozimo po kar urejenih ulicah preko mesta in se razmeroma hitro znajdemo v salezijanskem zavodu, kjer živi in deluje moj spremljevalec.
Pred vrati poslopja naš že pričakujejo hišni predstojnik, mlad indijski salezijanec, oni Maltežan in drugi sobratje. Prijazno se pozdravimo. Peljejo me v prvo nadstropje in mi odkažejo pripravljeno sobo s privatnim straniščem in kopalnico, velikim ventilatorjem, visečim s stropa, in z mrežo proti komarjem nad posteljo. Brat Kešpret mi prinese pošto, ki je med temi prišla tju zame. Najbolj sem bil vesel zimske suknje, ki sem jo bil pozabil v
Bral Ivan Kešpret SDB pred salezijanskem zavodom v Madrasu; v czadju je vidno poslopje njiltove tiskarske šole SIGA. Obiskovalec je stanoval v sobi prvega nadstropja zavoda.
Ahmedabadu, pa jo je jezuitski brat Paco Gil poslal za menoj z letalom. Med drugim je bilo med pošto tudi pismo s. Sreš, ki se nama je zahvaljevala za obisk, telegram misijonarja Cukaleta, ki pravi, da morava vsaj 14 dni ostati Pri njem, pismi gospoda Bernika Pavla in Andreja Majcena, itd.
Ko sem prebral pošto, sem stopil na odprti hodnik pred sobo, odkoder je pogled na prostrano dvorišče. Na desni sem zagledal na enonadstropni stavbi napis SIGA, kar je okrajšava imena ustanove: Salezijanska industrijska grafična šola. Tu poleg drugih sobratov deluje kot profesor in šef offset oddelka moj spremljevalec.
Pa so me že poklicali k večerji. V obednici se je zbralo kakih 12 sobratov: nekaj duhovnikov, nekaj bratov laikov-strokovnjakov in nekaj klerikov. Mene so posadili nasproti predstojnika, Indijca, ki je znal tudi italijansko. Na desni je sedel br. Kešpret, ki mi je skrbno tolmačil meni neznana jedila, na levi pa mi je bil sosed zelo ljubezniv Italijanski brat, tudi strokovnjak v tiskarski šoli. Pred jedjo so po molitvi najprej redno prebrali kratek odsta-duhovne vsebine, kar sem opazil tudi v drugih salezijanskih zavodih. Hrana je bila dvojne vrste: večinoma indijsko pripravljena, a zraven tudi .'odi, prilagojene evropskemu okusu, po katerih sem kajpada predvsem segal, sa.l zlasti na potovanju ne smeš preveč preizkušati svojih prebavil...
Noč sem kar odlično prespal s pomočjo mreže, ki sem jo razpotegnil nad posteljo, in s pomočjo ventilatorja, ki mi je ohlajal ozračje, kajti vro-eina je bila precejšnja. A brat Kešpret mi je zagotavljal, da je v tem času Ke kar znosno, saj je bil še pomladanski čas. V poletnih mesecih na primer (,n v sobi sploh ne more spati, ampak gre leč na teraso, da more zaspati; šele
proti jutru se spravi v svojo posteljo. Kako se tam na prostem brani komarjev, ga nisem vpraševal... Zjutraj sem bil ob 7 že pri njihovi komunitetni maši. Vse sa je dogajalo kot pri nas, le da v tamilskem jeziku. Zavod ima novo, lepo kapelo, ki oh nedeljah služi tudi katoliškim vernikom, ki jo povsem napolnijo. Sam sem maševal boli v dopoldanskem času. pomagal mi je pa br. Kešpret.
Opoldne sva bila povabljena v salezijanski provincialni hiši na kosilo. Poleg tega zavoda s tistkarsko šolo, kakih 100 m stran, je namreč druga,* moderno zidana manjša stavba, sedež provinciala za to provinco. Provin-cial je Indijec, tudi zelo mlad. V skupnosti sta pa poleg še nekaterih Indijcev še dva Evropejca, eden, že starejši, načrtuje vse nove stavbe salezijanskih zavodov, pravi inženir, drugi pa je provincialni tajnik, meni že znani argentinski salezijanec gospod Orella, ki nas je v imenu obeh slovenskih salezijanskih bratov Zabreta in Kešpreta dve leti preje obiskal v Baragovem m,i-sijonišču. Pri kosilu smo se med drugim razgovarjali tudi o razširjenosti salezijanske družbe v Indiji; povedali so mii, da jih je v Indiji že 1.300 in več in da imajo številne lepo uspevajoče ustanove, kar sem tudi sam doživljal preje in kasneje, ko sem bil gost marsikaterih. V teh salezijanskih skupnostih sem še bolj doživljal kot v jezuitskih, kako se Cerkev v Indiji postavlja na svoje noge. Skoraj povsod so po teh velikih zavodih ravnatelji domačini, čeprav so nekateri še zelo mladi. Ob njih kajpada vedno deluje tudi nekaj belih sobratov, ki so domačinom predragoceni svetovalci in sodelavci, a v podrejenih položajih. V Indiji je sicer ponekod še malo katoličanov, a le-ti so trdno zasidrani v veri in Cerkev je po njih, zlasti po domačem kleru in domačem episkopatu, že trdno pognala korenine v indijsko zemljo, tako dal je ne bo mogoče iztrebiti, kakor mi je zagotavljal brat Kešpret.
Popoldne je šel moj spremljevalec urejat papirje za svojo nadaljno pot. Kajti ko je šel men' naproti v Iran, je deželo zapustil in zdaj se je vrnil, pa je moral za ponovni izhod iz Indije, če je hotel iti še v druge kraje z menoj, urediti nove formalnosti pri oblasteh. Tudi si je moral oskrbeti letalske listke za vso to nadaljno pot. Ko sem mu bil iz Itima na njegovo pismo nakazal preko vatikanske banke potrebno vsoto za nabavo letalskih vozovnic po celi Aziji, on te vsote ni prejel (Še do danes ni bila dostavljena, a jo bo vatikanska banka vrnila, kot sporoča od tam posredovalec...) Torej sem mu zdaj v Madrasu ne le povrnil potne stroške dosedanjega potovanja z menoj, ampak mu ponovno izročil vsoto, potrebno za nabavo letalske vozovnice po vsej nadaljni Aziji. Med tem, ko je brat Kešpret to urejal, sem jaz doma pisal pisma in sestavljal poročilo o dotedanjem obiskovanju slovenskih misijonarjev v Aziji. Ko se je brat Kešpret vrnil, me je že proti večeru peljal h kaki 600 m oddaljeni fari s cerkvijo, ki ima arhitektonsko zelo zanimiva stolpiča in pri kateri brat ob sobotah in nedeljah pridno apostolsko deluje, zlasti pri vodstvu petja. Zraven cerkve imajo sestre Marije Pomočnice veliko sirotišnico s kakimi 300 ubožci; med njimi sem videl posebno veliko pohabljenih otrok. K sestram me je br. Kešpret peljal ne toliko ogledovat, ampak da bi prevezale mojo rano na nogi. Tudi v tem sesterskem zavodu imajo večino in prvo besedo domačinke, dasi sem srečal tudi nekaj Evropejk in z njimi mogel italijansko govoriti. Misijonarke v Indiji vrše v teh časih, ko vlada tako pospešuje omejevanje rojstev z antikonceptivnimi sredstvi, silno pomembno nalogo: po navodilih Cerkve indijsko ženstvo sistematično vpeljavajo v orne-
Brat Keipret SDB pred salezijansko tiskarsko šolo, z nekaj sodelavci.
jevanje rodništva na načine, ki niso protinaravni in proti božji postavi. S tem indijske redovnice sicer sodelujejo pri reševanju problema pregosto naseljene dežele, obenem pa širijo upoštevanje božje volje, ki je sveta v vsakršnih okoliščinah.
Naslednji dan je bila nedelja. Dopoldne sem bil pri mašah v kapeli in sam zase maševal. Popoldne pa sem se skupaj z več salezijanci peljal v drugi konec mesta, čisto ob morju, na slovesnost sprejema novih salezijanskih sotrudnikov, ki je bila v tamkajšnjem velikem salezijanskem zavodu s solo, katero poleg številnih zunanjih učencev obiskuje tudi 170 notranjih Rojencev. Zavod ima veliko kapelo in obširno dvorišče, odkoder je lep pogled na morje. V kapeli je bila najprej zelo slovesna maša, med katero so peli v angleškem in tamilskem feziku. Med mašo je kakih 100 novih sotrudnikov, razdeljenih po farah v skupine, delalo obljube svojega sodelovanja. Po maši smo se podali vsi številni udeleženci v veliko zavodsko dvorano v nadstropju. Prireditev je bila zelo domača, prisrčna, brez velikih formalnosti. Najprej smo vsi igrali malo tombolo s tremi dobitki, nato so bili pevski 'in šaljivi nastopi, celo solopetje, pa rajanje in skioptične slike. Posebno svojski je bil nastop enega od nrofesorjev SIGE, Indijca, ki je prikazal, oponašajoč, vsaj 10 različnih načinov, kako se raznih značajev ljudje smejejo. Sledil je še tretji del slavja: večerja v spodnji dvorani, ki so jo priredili sotvudniki vsem udeležencem; bilo je navzočih gotovo okrog .'100 ljudi, med njimi mnogo dur hovščine in redovnic. Tudi pri tej večerji je bilo razpoloženje čisto domače. Ljudje so domala vsi jedli kajpada s prsti, le nekaterim tujcem - duhovni-
kom, kot na primer meni, so prinesli vilice in nož; tudi duhovniki domačini so se pri jedi posluževali le vilic, ki jim jih je Rog dal. Seveda imajo že na mizah porazdeljene skodelice z vodo, da si lahko prste malo operejo, posebej pa so bili ob stenah umivalniki v ta namen, s tekočo vodo. Kaj smo, jedli, se ne spominjam dobro, a ribe in piske so bile gotovo, poleg drugega. Vsak je pa dobil vse to skupaj na en sam krožnik. Zame je bilo to doživetji nekaj čisto posebnega. V velikem indijskem mestu se znajti v cerkvi, pri prireditvi in večerji - agape med samimi indijskimi katoličani, ki so se res med seboj počutili kot bratje in sestre; še jaz sem se tako počutil med njimi. Prijetno sem bil razpoložen ob vsem tem doživetju in se prepričal, kako res ista vera, zlasti naša katoliška vera druži in odpravlja razlike. Človeštvo bi resnično moglo postati ena čreda, ako bi se vsi dali voditi enemu Pastirju. Saj smo si tako podobni in tako blizu že po Adamu, kaj šele po Kristusu.
V Madrasu je med kakimi 4 milijoni prebivalcev okrog 170.000 katoličanov, nekaj več protestantov. (Indija je b'la dolgo angleška kolonija in so tja prihajali misijon a rit v veliki meri angleški protestanti!) A oboji se med seboj lepo razumejo, kakor mi je zagotovil br. Kešpret. Katoliških župnij je kakih 40. Velik vpliv ne le med katoličani, ampak tudi med hindujci imajo katoliške šole, ki jih je veliko in so zelo dobro vodene. Vsi zavodi so zidani, na prostranih zemljiščih.
(Sledi.)
Spomenik osvoboditelju Indije, Mahnimo Gandhiju v Madrasu. Okrog vratu ima dolgo girlando «vežega cvetja. Taki spomeniki Gandhiju se kajpada dobe po vseh mestih in večjih krajih dežele; mnogi so le odlivki istega, kakor ta na sliki; drugi pa spet nove umetnine.
nast
misijonarji
JAPONSKA
Od tam se nam je oglasila septembra meseca usmiljenka s. JOŽEFA ZUPANČIČ:
»Bila sem premeščena, radi zdravja, ki mi peša, in sicer v Maiko, kjer sem delala med dekleti 22 let. Sedaj sem pa tu v centralni hiši province, pomagam pri raznih opravkih, predvsem pa obiskujem reveže po domovih, saj se me še. dobro spominjajo iz nekdanjih časov. Kako so dobri ti naši Japonci! Nikdar jih ne bi mogla zapustiti. Molite v ta namen, da bi ostala zvesta do smrti v misijonih, da tudi umijem zanje in slednjič tu pri njih počivam.
Sedaj imamo za pomoč našemu ravnatelju mladega gospoda lazarista s Filipinov; uči se japonščine in kar hitro napreduje. Meseca aprila so odšle prve naše sestre na Korejo, da bodo tam stregle gobavcem. Od tam je namreč prišel domači duhovnik prosit zanje. On je ustanovil lepo go-bavsko naselbino, moderno urejeno. Tudi je že ustanovil posebno redovno družbo sester in bedo delovale skupno z našima sestrama. Ena od njiju je mlada japonska bolničarka, druga pa je iz Združenih držav, tudi bolničarka, ki je že nekaj let delovala v Osa-ki v naši bolnišnici. V Osaki smo lansko leto ustanovile nov misijon za največje reveže. Le poklicev primanjkuje. če bi nas bilo več, bi mogle za-početi še marsikaj potrebnega,“
FORMOZA
V začetku meseca septembra nam je iz Tajnana pisal salezijanski misijonar ANDREJ MAJCEN:
„Pretekli mesec avgust me je zopet precej zdelal. S. Anica Miklavčič mi je pisala, da še ne pomni take vročine tu kot letos. V tem času so me obiskale moje stare „prijateljice“, ki jih imenujem „sedem rev sv. Kami-la“. Srce ni pravilno tolklo, težko sem dihal, noge so mi otekale, revmatizem me je mučil, pa še diarea povrhu. Nisem mogel vzdržati na postelji, čeprav sem moral, kasneje sem bolehal na naslanjaču in kaj malega za mizo. še sedaj se le počasi premikam sem in tja in upam, da bo s hladnejšim vremenom boljše.
Izgubili smo Pavla VI. Tri dni so bile zastave na pol droga tudi v naši deželi po vseh uradih in šolah. Predsednik je pohitel k nunciju izrazit sožalje, prav tako tudi druge visoke osebnosti. Državni predsednik je prišel častitat ob izvolitvi novega papeža Janeza Pavla I. ter poslal v Rim svojega osebnega zastopnika. Na splošno vsi časopisi, ne le katoliški, ampak tudi poganski, zelo lepo pišejo o novem papežu. Tu drže veliko na Vatikan, saj je edino v Vatikanu kak njihov konzulat v Evropi. Nenadoma je umrl tudi naš kitajski kardinal Yu-pin; iz Rima, kjer je izdihnil, so ga prepeljali na Formozo in so mu priredili veličasten pogreb z vsemi
Gornja slika kaže s. Miklavčič v družbi višje predstojnice iz Hongkonga in ostalih sester ter sodelavk. Spodnja pa isto misijonarko z dvema aspirantkama za njih družbo in dvema krščenkama.
državnimi častmi, saj je bil zelo cenjen.
Kardinal Yu-pin je bil tudi moj in Kerečev prijatelj v starih časih, ko' smo še delovali na celini v Kunmingu, leta 1938; pri nas je hotel tiskati katoliški časopis I Š Pao. V našem zavodu v Kunmingu je imel na razpolago dve sobi, kjer je prirejal večerne tečaje iz sociologije za univerzitetno mladino.
Naj odprem še okence v Vietnam. Vse je tam kar nekaj utihnilo. K našim sobratom je prišel sam škof Binh skupaj z generalnim vikarjem ob priliki večnih zaobljub štirih naših sobratov in začasnih obljub desetih drugih naših. Tudi Hčere Marije Pomočnice še vedno poučujejo katekizem v oratoriju vseh treh postojank; imajo 3 novinke in 5 postulantk. Gospod Ma-ssimino iz Hongkonga pravi, da prihaja tja iz Vietnama dnevno več beguncev na ribiških ladjah.“
S. ANICA MIKLAVČIČ, kanosijan-ka, piše koncem septembra iz kraja Chungli:
„Še vedno hodim v hribe učit krščanski nauk tiste otroke, ki ne morejo k nam. Prav tako hodim še vedno med jetniee. Pošiljam Vam nekaj slik: Na eni je slovo od naše sestre prednice, ki se vrača v Hong Kong, na drugi sta naši dve aspirantki, ki želita postati redovnici.
V mesecu avgustu je cel svet žaloval ob smrti svetega očeta, mi smo pa imeli poleg te še eno veliko žalost ob smrti našega kardinala Yu-pina. Na pogrebu je bilo 18 škofov in 200 duhovnikov v mašniških oblačilih; pogrebni sprevod se je vil po glavni tajpejski cesti. Pokopali so ga na katoliški univerzi, kateri je bil dolga leta ravnatelj. V katoliški cerkvi se je sam državni predsednik poslovil od njega in razgrnil čez krsto kitajsko zastavo, časopisi še vedno pišejo o pokojnem.“
Sliko razloži s. Ksaverija Pirc.
TAJSKA
Sestra KSAVERIJA PIRC OSU se nam večkrat kratko oglasi. Zahvaljuje se za poslanih ji 250 dolarjev in pravi:
„Letos imamo v Regina Mundi 64
svetnih učiteljic 'in šolnina učenk (mnoge ne plačujejo ničesar) nikakor ne zadostuje za njih plačo. Tako nam darovi misijonskih prijateljev zelo prav pridejo. Tudi jaz poučujem klavir dnevno mnogo ur, da pomagam
šolskim financam, šola je pač najvažnejše sredstvo, da oznanjamo Gospoda narodom, ki ga ne poznajo. Budizem se je v zadnjem desetletju zelo poživil. Vse je prevzeto z budistično miselnostjo. V mnogih točkah se budizem sreča s krščanstvom — a Jezusa ne poznajo. Mi misijonarji jim Ga skušamo predočiti z našim življenjem. Priloženi izrezek iz bang-koškega dnevnika penazoruje, kar sem zapisala: vse je prevzeto z budizmom. Kaže, kako vrhovni predstojnik tajskih budistov blagoslavlja s sveto vodo temeljni kamen nove banke v navzočnosti vodilnih osebnosti.“
V	naslednjem pismu peroča tole:
„Včeraj smo praznovali začetek budističnega posta, ki traja do oktobrske polne lune. Veliko slavje je bilo po vsej deželi in tudi danes so še vse šole zaprte, tako tudi uradi.
Julijska polna luna je bil dan pred nekako 2550 leti, ko je Buda prvič javno nastopil. To simbolizira začetek budizma.
Tisoči so počastili Budo to noč. Procesije z lučkami so bile okrog mnogih pagod.“
V	zadnjem pismu pa sporoča, da bo v oktobru vse-azijska škofovska konferenca v Bangkoku. Že od maja molijo posebno molitev za uspeh tega pomembnega sestanka. „Azijatov je toliko, kristjanov pa med njimi tako malo!“
INDIJA
Sredi meseca julija nam je pisala Kiistusova sestra MARIJA SREŠ iz indijske države Gujarat:
„Ko sta s Kešpretom odletela naprej, sta me obiskala moja prijatelja Stana in Lojze. Zdaj se pa s Stano nahajava že mesec dni v vasi Ghor-nada, kakih 30 km od Nana Kantha-i ije. Do tja ni ceste, džip pa v deževni dobi ne vozi po razmočenih tleh. Dva-
krat na mesec grem v Nana Kantha-rijo v družbeno skupnost na sestanek, ostali čas pa tu preživiva. Spoznavava razmere in življenje ljudi. Živiva v okrilju družine v njihovi hiši iz blata. Z njimi deliva, kar imava, in živiva na isti način kot oni, brez tehničnega konforta.
Zadnjič, ko smo pleli bombaž, nama je gospodinja zaupala, kako zelo so se bali najinega prihoda. Spraševali so se, kdo neki nama bo kuhal po evropsko, kdo neki nama bo zajemal vodo iz globokega vodnjaka, kako bova midve prenašali muhe — skratka, da jim bova v breme. Zdaj pa... še njim pomagava na polju!
V tem prilagajanju in vživijanju nama je Bog dal poseben dar, da sva zdravi, sposobni in z vsem zadovoljni. Jaz se počutim v harmoniji z naravo, ljudmi in Bogom.
S Stano si vse zapisujeva; hočeva podrobno spoznati njihovo življenje in se potem medsebojno cs vešče vati. Vidiva, ko sva zaživeli z njimi na isti ekonomski ravni, se nama zde odlični ljudje: znajo vse, kar jim je treba, in čudovito se znajdejo v problemih. Je vse drugače kot v mestih, a nobeden ne umrje od lakote, tudi midvi ne. Seveda so izkoriščani od strani hindujcev in muslimanov, ki so se naselili med nje prav s tem namenom, da jih izkoriščajo. Ljudje se zavedajo, da so izkoriščani..., pa tudi drug drugega izkoristijo, če le morejo.
Na celem področju so le štiri katoliške družine, z njimi se zbiramo ob nedeljah k molitvi, enkrat na dva meseca pa pride duhovnik maševat.“
S. KONRAD1NA RESNIK je kratko sporočila iz Bombaya, da se je povrnila iz domovine, kjer ji je bilo lepo, le zelo mraz. Sporoča, da je pri njih že tri mesece kardinal Gracias, o katerem vemo, da je zdaj že mrtev.
MISIJONSKI ZAVOD
Prav je, da se vsaj enkrat na leto oglasimo. Z začetkom decembra je poteklo novo šolsko leto. Bilo je veliko življenja: študij, misijonsko delo, glasbeno udejstvovanje, kulturni razgledi v posebnih programih, da ne omenjamo športa in vsega drobnega dela, ki ga morajo fantje sami opravljati, da hišo vzdržujemo čisto in v redu.
V nedeljo, 29. oktobra, mo imeli poslovilno slovesnost. Program so pripravili gojenci sami. Že nekaj let do sem smo dospeli d«) te možnosti, da nam ni potreben noben posebni inštruktor, da bi pripravili dostojen program.
Vodja zavoda pa sc je ob koncu programa poslovil od štirih gojencev, ki letos dokončujejo gimnazijo. Za misijonske prijatelje jo gotovo najbolj razumljivo vprašanje: koliko jih bc šlo v bogoslovje. In odgovor je jasen: nobeden. To je pač delo zavoda: ustvarjati tla, kjer lahko zore poklici, toda milost poklica daje Bog. Morda smo premalo molili, morda premalo globoko krščansko živeli. A istočasno je podan dokaz, da so lahko do konca gimnazije v zavodu fantje, ki nimajo poklica, pa z zavodom sodelujejo.
Imamo pa za misijonske prijatelje vseeno veselo novico: eden od teh štirih, Vilfan Marko, se je odločil, da gre za tri leta na Madagaskar. Prav zdaj dokončujejo svoje poslanstvo oni trije, ki so odšli pred tremi leti. Opravili so veliko lepega dela in želi priznanje od vseh strani. Škof nas je prosil, naj še pošljemo takih fantov. Bili so pričevalci ne le Malgašem, ampak tudi slovenski mladini v zdomstvu in domovini. Hvala jim!
Zapisati je treba v našo kroniko tudi dejstvo, da letos spet odhaja skupina sedmih fantov za tri mesece v Kanado. Sprejele so jih družine: Babič, Čekuta, Ferkul, Pečarič, Stajan, Sušnik in Tratnik. Ta kanadska pomoč je za zavod neprecenljiva. Od daleč tega morda ni opaziti, morda ima kdo celo pomisleke in prigovore. A vodja zaveda mirno lahko reče- zavod bi ne bil to, kar je, če ne bi bilo te „kanadske akcije“. Zato rojakom v Kanadi iskrena zahvala v imenu fantov, družin in v imenu zavoda samega.
Da bi pripovedovali podrobnost’, bi postalo morda nezanimivo. Pa vendarle vsaj drobec. Fantje so v svojem misijonskem krožku v malih razmerah, v katerih živimo, in z drobnim delom (znamke, stara šara, srečolov) dosegli velik uspeh; zbrali so letos 3.GOO dolarjev. To v pesih pomeni že zelo veliko vsoto. Kakor so malgaškim laičnim misijonarjem plačali pot tja, tako so plačali tudi pot nazaj (3.600 dolarjev) in kljub temu jim je v blagajni ostalo še 2.500 dolarjev, ki jih bodo potrebovali za naslednjo ekipo.
To je bilo mogoče povedati v številkah. Kaj vse pa fantje pridobe na sestankih, s svojo molitvijo, malimi žrtvami, te statistike pa spadajo v „božje letopise“.
Samo toliko smo sc oglasili, da misijonski prijatelji 'in posebej naši dobrotniki, za katere molimo vsak dan, vedo, da Misijonski zavod še živi in ima Pred seboj še veliko lepih upov.	F. S.
Levo: Abiturient! Misijonskega zavoda koncem leta 1978. - Od leve: Miklič Jurij, Vilfan Marko (kandidat za laičnega misijonarja na Madagaskarju), Iglič Danijel, Rot Viktor. Desno: Skupina, ki gre v Kanado. - Stoje od leve: Iglič Niki (družina Pečarič), Mavrič Miloš (družina T. Ferkul), Jan Andrej (družina Čekuta), Erjavec Janko (družina Su£nik) -sede od leve: Gorše Franci (družina Babič), Jan Jože (družina J. Tratnik) Mavrič Marko (družina Stojan). - Spodaj: Misijonski zavod.

PROSLAVA MISIJONSKE NEDELJE V BUENOS AIRESU
Kot običajno, slov. dušno pastirstvo v Argentini polaga veliko važnost na proslavo tega vesoljnega misijonskega praznika, čisto v skladu z navodili Cerkve.
Poleg dopoldanske službe božje v več središčih Velikega Buenos Airesa in v Mendozi z misijonsko pridigo, molitvami in nabirko za misijone, je vsako leto v osrednji Slovenski hiši tudi popoldne splošna misijonska proslava.
Ob 16 se je v natrpani cerkvi Marije Pomagaj najprej obhajala služba božja. Glavni celebrant je bil mons. Anton Orehar somaševalci pa superior in vodja Misijonskega zavoda Franc Sodja CM, Jože Bokalič CM, škofijski duhovnik Franc Bergant in urednik Katoliških misijonov Ladislav Lenček CM. Mons. Orehar je v pridigi povdarjal nujnost ne le enkratnega misijonskega sodelovanja na misijonsko nedeljo, ampak trajnega molitvenega in darovanjskega žrtvovanja, posebno v okviru papeških misijonskih družb, kot je Družba za širjenje vere.
Program po maši v veliki dvorani Slovenske hiše, ki je bila še bolj napolnjena, tako v spodnjem delu kot na balkonu, je bil to pot posvečen predvsem slovenskim misijonarjem v Az'ji. ki jih je bil dolgoletni korespondent z njimi v začetku leta obiskal. Najprej je Marjan Loboda, ki že 30 let sodeluje pri misijonskem delu v Argentini in je zdaj tudi predsednik osrednjega slovenskega društva Zedinjene Slovenije, pozdravil vse navzoče, zlasti starše številnih, iz Argentine izhajajočih slovenskih misijonarjev. Lepo je uvedel program, ki ga je potem v poldrugournem predavanju podajal obiskovalec.
Nekaj posebnega, je bil skoraj pcldrugourni film, ki ga je odlično izdelal obiskovalčev spremljevalec na večini njegove poti, misijonar br. Ivan Kešpret SDB, sestavil pa tukajšnji strokovnjak fotograf Fajfer. Film je v nepretrgani predstavi (ker so imeli na razpolago dva projekcijska stroja), pokazal gobavsko naselje v Tabrizu (Iran) s prednico misijonarko s. Francko Rode, prav vse slovenske misijonarje in misijonarke v Indiji v njihovih delokrogih, kalkutskega domačega kardinala Picachija, več škofov domačinov, s katerimi se je obiskovalec tudi srečal, pa znamenito mater Terezijo v Kalkuti, in končno obe slovenski misijonarki-uršulinki v Siamu oziroma v Tajski.
Misijonarje in njihe delokroge, kamor spremljevalec ni mogel z obiskovalcem, je le-ta prikazal (bolj na hitro, radi pomanjkanja časa) s pomočjo skioptičnih slik, ki jih je cb obiskih napravil, tako da so udeleženci dobili celoten pogled ne le na popotnikovo pot, ampak na vse slovenske azijske misijonarje.
Tako je ta popoldanska proslava tudi letos lepo uspela: dopoldne in pri popoldanski pridigi v Slovenski hiši smo se poglobili v splošno misijonstvo svete Cerkve, pri predavanju na smo' zaživeli s slovenskimi graditelji Cerkve v najtežjem misijonskem področju, v Aziji.
ŠE DRUGA MISIJONSKA PREDAVANJA
Obiskovalec slovenskih azijskih misijonarjev je imel tudi sicer že priliko, da je svoja doživetja posredoval v besedi in sliki. Tako je imel skioptično Predavanje v farnem kolegiju Baragovega misijonišča (v kasteljanščini), dalje v Hladnikovem domu za Slovensko vas in na Pristavi v Castelarju za
rojake Mororia in okolice. Filma ni kazal preje, ker ga je hotel najprej pokazati ob proslavi miši jonske nedelje, a zdaj bo tudi s tem mogel biti na razpolago.
MALGAŠKI ASADO
Odkar je prvi slovenski misijonar odšel začenjat slovenski misijon na Madagaskarju, Franc Buh iz Baragovega misijonišča v Slovenski vasi, tamkajšnje Društvo Slovencev vsake leto priredi takozvani malgaški asado, ki je postajal vedno bolj upoštevanja vreden, odkar so tja odšli na delo še Peter Opeka in Rado Sušnik ter trije laični misijonarji, vsi iz Slovenske vasi. Letošnja prireditev te vrste je izredno lepe uspela. Velika dvorana je bila polna udeležencev, in srečolov, ki je asadu (kosilo s pečenim mesom) sledil, je prodal prav vse srečke. Tako je ta prireditev rodila za zgoraj navedene naše misijonarje 390.000 pesov, kar je za Slovenske vas v Argentini zelo lep doprinos, skoraj 450 dolarjev. Z asada so poslali misijonarjem tudi pismo, ki so ga podpisali vsi udeleženci.
MISIJONSKI DAROVI
V SKLAD KM ZA VSE MISIJONARJE
Argentina (v pesih): duhovnik Stanko Skvarča, 10.000; neimenovani, 20.000; Maiija T. Repovž, 10.000; Stane Škerlj, 1.300; Justina Pahor, 3.000; ga. Čop, 1.500; Perklič Vera, 12.000; Victoria de Mugerli, 10.000; Klemenc Franc, 1.800; ga. Gcršič, 8.000; Janez Brelih, 3.000;
Venezuela- N.N., 40 dolarjev; v bolivarjih po Bartol Cirilu: Arhitekt llija Lovrenc, 430; Sodja Maks, 100; Bartol Ciril, 85; Jakoš Anten, 50; Mršnik Marija, 40.
Kormlca (v šilingih), po slov. dušnopastirskem uradu: za krst poganskih otrok, 4.020; za gobavce in bolne 38.397.90; za lačne, 18.789.10; za sl< v. mis. snlcšno, 21.000.
Nemčija, po duhovniku Cirilu Turku, rojaki okrog Stuttgarta, 200 dol.
ZA POSAMEZNE MISIJONARJE
Za malgaške iz Argentine, rojaki Slovenske vasi, 390.000 pesov.
Za s;. Marjeto Mrhar na Madagaskarju, duhovnik Stanko Skvarča in Argentine, 20.000 pesov.
Za Ra-’ota Sušnika in Petra Opeka, Sušnikcvi domači, 24.000 pesov.
Za «lev. malgaške misijonarje, Cugmns Terezija iz Francije, 100 frankov.
ZA MISIJONE
B.M., Buenos Aires. 5.000 pesov; Ivanka Puhek, 6.300 pesov.
ZA MISIJONSKI ZAVOD
Jakob Sušnik. Slovenska vas, 10.000 pesov.
TISKOVNI SKLAD KM
Argentina: Družina Gerkman, 1.300; ga. Muhič, st. iz Tucumana, 5.000; dr. Leopold Eiletz, 1.300; Janez Šušteršič, 1.300; Justina Pahcr, 2.000; Janez Tršan, 1.000; Franc Vilfan, 600; Leopold Vire, 1.000; vsi ti v pesih.
Združene države, v dolarjih: Jennie Zelle, 30; Joseph Zelle, 100; Vid Rovanšek, 30; Marica Laviiša, 10 dol.; Maria Mlinar, 20; Frank Mihelich, 5.
Francija (v frankih); Zorko Marija, 200; Beč Marija, 300; Pišlrr Marija, 100.
BOG PLAČAJ VSEM ZA VSE!
‘AlOlIŠK; MISIJONI" so sptoien m* i I o n. ic i mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, «•oventkih misijonarjev, "Slovenske misijonske zveze". Izdajo ga "Baragovo misijonišče". Urejuje in upravlja Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva in uprave: El Cabezuelo (ex Loubet) 4029, Remedios de Escalada, Provincia Buenos Aires. Tiska "Editorial Baraga del Centro Misional Baraga", Colon 2544, Remedios de Escalada, prov. Bs. Aires. S cerkvenim dovoljenjem.
NAROČNINA ZA LETO 1978: V Argentini in sosednjih deželah: II. polletje 2.000 pesov. Celoletna: V ZDA in Kanadi: 5 dolarjev; v Italiji: 4.000 Lir; v Avstriji 90 šilingov; v Franciji 25 NF; v Angliji 2.5 funta; v Avstraliji 5 dolarjev.
Začuje se na sledečih naslovih:
Argentina: Baragovo misijonišče, El Cabezuelo (ex Loubet) 4029, Remedios de Escalada, prov. Buenos Aires. — Dušnopastirska pisarna, Rarnon L. Faic6n 4158, Buenos Aires. ZDA: Rev. Charles A. V/olbang CM, 131 Birchmount Road, SCARBOROUGH, Ont., Canada MIN 3J7 — Mr. Rudi Knez, 17826 Brion Ave., Cleveland, O. 44119. Mrs. John Tushar, Box 731, Gilbert, Minn. 55741. — Mrs. Ana Gaber 2215 So. Wood Street, Chicago, III. 60608 U.S.A.
Kanado: Župnija Marije Pomagaj: 61 1 Manning Ave, Toronto 4, Ont.; župnija Marije Brezmadežne: rev. Ivan Jan CM, 739 Brown’s Line, Toronto, Ont. M8W 3V7; Za Montreal in Quebec: rev. Jeretina Janez CM, 405 Marie Anne East, Montreal, P.Q.j za Winnipeg in okolico, rev. Ivan Plazar CM, 95 Macdonald Ave. Winnipeg, Man. R3B 0J3.
Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San Mario 7, Gorizia.
Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3 Francija: s. Cecilija Prebil, Rue du Bac 140, Paris Vi.
Avstrija: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt.
Anglija: Rehberger Gabrijela, 132, George Street, Bedford.
Avstralija: Slovenske sestre, 4 Cameron Court, KEW, Vic. 3101.
DRAGIM NAROČNIKOM!
S to številko zaključujemo letn k 1978. Obljubili smo Vam 480 strani, dajemr Vam le 468 stični; torej 12 strani manj. Že v zadnjih številkah smo £e opravičevali, zakaj tako: rodi silne podražitve stroškov izdajanja v zadnjem času.
A da!i smo Vam v teku leta vendarle zelo veliko za Vaše vplačilo fioročn ris! Pomislite: danes nobene slovenske knjige z 234 stranmi in 90 £likcmi ne dobite za 5 dolarjev ali 3.700 pesov! Mi smo Vam pa dali s ,,Katoliškimi misijoni“ tvarine za dve taki knjigi, saj smo Vnm nudili 2 krat p0 234 slrani z 2 krat 90 slikami (ker vsebuje letnik okrog 180 slik)!
Zato boste pa tudi razumeli, da je naročnino, čeprav zvisHna, za leto 1979 $s vedno nizka: 7 dolarjev za 480 strani s 180 sl.kami (v Argentini polletno 3.000 pesov), pošiljano z letalsko poštnino pa 14 dolarjev.
Lepo prosimo še enkrat za tazumevcnje in zvestobo listu, ki je v ♦oliko pomoč slovenskim misijonarjem, katerim je v oporo pri njih trud,h za božje kraljestvo.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI VSEM „BARAGOVO MISIJONIŠČE“ S „KATOLIŠKIMI MISIJONI“
Registre de Prop. Int. No. 1 1 50563 Director responsable, Lenček Ladislav Domicilio legal, Cochabamba 1467 Buenos Aires
	FRANQUEO PAGADO
O C K a> ~ n	Concesion N9 3143
Šp	TARIFA REDUCIDA
	Concesiön N9 561 2