43. ite.
Izhaja razen nedelj In praznikov vsak rS a n ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/!., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se iib ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K f50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
Pavšalni franke v drtavl SHS.
¥ (Jubilant, v sredo 23. februarja 1921,
Posamezna Štev. 1 K.
Leto V.
Glasilo iugostov. socUeino - demokratične stranke.
feieioRska št. 312.
N ar o čn i n a: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol eta K 120, za četrt ;eto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
CJpravništvo je v Ljubljani
Frančiškanska ulica št. 6/L Učiteljska tiskarna.
Prva važna vest.
LDU. Beograd. 22. febr. Minister za trgovino dr. Kukovec p oseti v Parizu francoskega ministra za trgovino. Z ozirom na to se je zglasil pri njem viconto de Fontenay. V njegovi odsotnosti bo ministra zastopal dr. Križman.
O
Kakor smo že opetovano poročali, odpotuje minister za trgovino dr. Kukovec te dni na Angleško na povabilo angleške vlade oziroma trgovskih zbornic v Manchestru in Liverpoolu.
Potovanje ministra dr. Kukovca Je zelo interesantna stvar. Namreč interesantno ni to, da potuje baš na Angleško, da si ogleda tamošnje trgovske centre, čeprav bi se dale tu-o te] točki napisati zanimive politične vrstice.
Pač pa ]e interesantno dejstvo, da mora minister dr. Kukovec odpotovati v Anglijo baš v trenotku, ko izvršujejo Francozje v Belgradu najhujši pritisk na našo vlado, da se udeleži vojaških operacij proti Rusiji! On mora odpotovati!
Kakor javlja zgoraj omenjena vest, je povabil francoski poslanik v Belgradu »vicomte« (ene sorte grof) de Fontenay g. ministra dr. Kukovca, da poseti tudi francoskega ministra za trgovino v Parizu. Cernu? — Trgovske zveze med Francijo in Jugoslavijo so popolnoma urejene. — Francozje nam pošiljajo na vagone ženskih spodnjih kikelj in modercev in parfumov in kar je podobne perverzne ropotije kar na vagone, brez vsakih ovir. Mi jim pa pošiljamo volno, kože, žito in les in kar je podobne solidne ropotije tudi na vagone, b'ez vsakih ovir. Cernu torej še po-
seben obisk našega ministra za trgovino pri francoskem ministru? — Vsaj gre vse gladko!
Rekli bodo nekateri, da se ima tak obisk izvršiti iz kurtoazije t. j. iz vljudnosti do zavezniške države.
Narejena je pač stvar tako. da izgleda, kakor bi se vse vršilo iz vljudnosti. Ampak to ni vljudnost! To je nekaj druzega!
Francoski poslanik g. vicomte de Fontenay se gotovo še spominja dogodkov, ki so se odigravali približno pred pol leta. Tudi takrat je šlo za nekaj podobnega kakor danes. — Gospod vicomte de Fontenay je takrat silno pritisnil na tedanjega predsednika vlade g. Vesniča, naj se mu opraviči in naj mu pove, kdo da je izdal tiste »državne« tajnosti, ki nobene tajnosti niso bile.
Sum — mi lahko rečemo, da popolnoma neupravičen sum — je padel baš na g. ministra dr. Kukovca.
Ta sum obstoji v glavi francoske gospode še danes in zato je znala ta gospoda stvar izpeljati tako, da mora g. minister baš sedaj potovati v Anglijo.
Da pa stvar ne bi izgledala preveč »sumljivo«, zato je g. minister dr. Kukovec »povabljen«, da se ustavi tudi v Parizu. Veliki križ in kordon častne legije so gotove stvari...
Ta odlikovanja je dobil tudi če-hoslovaški minister dr. Beneš. Toda vkljub odlikovanjem je rekel ta mož: Quod non! — Ne bo nič!
Upajmo, da bo g. minister dr. Kukovec posnemat svojega češkega tovariša tudi v tej točki!
Svoje slovenske in hrvaške kolege pa prosimo, da posvete temu potovanju največjo pozornost — če hočejo! —
Druga važna vesi
LDU. Beograd, 22. febr. Pred-sedništvo radikalne stranke je vse
?°sr}n5:e te stranke sklicalo na važno klubovo sejo.
... ^e. klubove seje niso sklicali ra-aiKalci iz razlogov notranje, ampak tz razlogov vnanje politike.
Našemu svetu »preko« Save in Donave ni posebno dobro znano, kakšne stvari so se odigravale za časa vojske med francosko in tedanjo srbsko vlado, v kateri so imeli večino radikalci.
Po nesrečnem porazu, katerega je zadal Srbiji nemški general Ma-ckensen, so se morali umakniti Srbi z ostanki svoje vojske preko Albanije lia Krf. Kar je pa bilo »uglednejših« rodovin, posebno beigrajskih, so jo odkurile že zdavnaj v Francijo, ker so dobile pravočasno pravilen »migljaj«.
Da so pripadale te rodovine večinoma tedaj (in še danes) vladajoči radikalni stranki, nam ni treba še posebno naglašati.
Gostoljubnost, katero so izkaza-
li	Franzozje — seveda ne brez posebnih namenov — tein izbeglicam, so pa mnogi člani teh rodovin izkoriščali v prav umazane trgovske svrhe.
Kdor je bral zadnje dve leti bel-grajske liste, je našel v njih vse polno poročil o brezbrojnih tihotapskih
aferah, ki so se vršile pod uradnim pečatom srbskega poslanstva v — Parizu!
Vodja poslanstva je bil takrat g. Vesnič.
Tihotapili so platin, tihotapili so medikamente, vse seveda v diplomatskih kovčeglh, in trgovali z vsemi mogočimi prepovedanimi stvarmi. toda pariška policija je eno oko zatisnila, druzega pa ni odprla — je že vedela, zakaj ne!
Kompromitirani so bili pri vseh teh aferah v prvi vrsti radikalci, ki tvorijo danes jedro vladne večine.
To vedo tudi Francozje prav dobro. Oni so si te nečedne stvari dobro zapomnili.
Daues pa prezentirajo Fraucozje v Belgradu svoje račune: Ali so pokori, ali pa te »obesimo na veliki zvon!« lli-ili!
Radikalna stranka, kateri pa pripadajo hvala bogu tudi innogi pošteni in čestiti ljudje, ima vsled tega težko stališče. Ona stoji pred alternativo: Ali se naj vda francoskemu pritisku in naj proglasi zopet vojsko, ali pa naj se upre francoski komandi!
O tej alternativi bo odločala konferenca stranke. Upamo, da bo ostala stranka močna in rekla kategorično: Ne! Ne udarno se! Če so posamezni člani stranke kaj zagrešili, zato ne odgovarja stranka kot taka!
Tretja važna vest
LDU. Moskva, 22. febr. Angleški ministrski svet je sklenil, nadaljevati pogajanja z Rusijo radi vzpostavitve, trgovinskih odnošajev.
Tudi ta vest je silno velikega pomena v danem trenotku.
Kakšen je danes položaj Srednje Evrope?
Francozje si domišljajo, da so oni gospodarji situacije. Oni so. hoteli
prisiliti Nemčijo v mirovni pogodbi in še v nekaterih nadaljnih pogodbah, da mora priznati ogromno vojno odškodnino, tako ogromno, da bi ves 80 milijonski nemški narod brez razlike stanu moral robotati francoskim kapitalistom najmanj 100 let, čc bi hotel odplačati Francozom le del zahtevanih svot.
Tem pretiranim francoskim zahtevam se je seveda ves nemški na-
rod soglasno in enodušno uprl. V prvi vrsti »upornikov« stoji seveda nemško delavstvo brez razlike strank.
Za jedlno pameten odgovor na to »upornost« smatrajo Francozje za umestno, da zasedejo z vojaško silo celo Nemčijo in da uresničijo svoje stare sanje, da vkorakajo zmagovito v Berlin.
Toda klic »& Berlin«! je prinesel Francozom 1. 1870. veliko razočaranje : Sedan!
»Premagani« Nemci so našli danes velikega in silnega zaveznika. Ta zaveznik je Rusija, nepremagljiva država.
Silo in moč Rusije, bodisi cari-stične ali boljševiške ali culukafrske, vedo in znajo ceniti najtreznejšl in najpametnejši politiki sveta: Angle-
ži. Oni se ne marajo spuščati z Rusijo (brez ozira na sistem, ki vlada v njeni notranjosti), v nikake avanture. Oni sklepajo z Rusijo trgovske pogodbe, da dosežejo mir.
Izgleda pa, da Angleži ne bodo imeli nič proti temu. če se spuste Francozje v kakšno pustolovščino z Rusijo.
Oni vedo prav dobro, da bodo Francozje dobili take batine, o ka-koršnih se Francozom danes niti ne sanja. To priliko pa bodo oni porabili in kot »trgovski prijatelji« zmagovite Nemčije in ž njo zvezane Rusije bodo pobrali Francozom njihove kolonije tako. kakor so jih za Časa svetovne vojne Nemcem!
To je pomen angleško-ruskih trgovskih pogajanj.
Socialistična konferenca na Dunaju.
LDU. Dunaj, 22. lebruarfa. Danes popoldne je imela konferenca socialistov pod predsedstvom Longueta otvoritveno sc|o. Dr. Friedrich Adler Je pozdravil zborovalce In razmotrivajoč naloge konferenco Izjavil: Ne vdajamo se iluziji, kakor da bi še dala Internacionala na en mah zopet vzpostaviti. Današnja konferenca ne reprezen-tlra Internacionale v zmlslu ideala, ki nam Je pred očmi Dandanašnji sploh ni nobene internacionale. (Odobravanje.) Pravtako kakor na konferencah v Ženevi in Moskvi Je tukaj v resnici zastopana samo tretjina svetovnega proletariata. Naloga konference bo, ustvariti orodje, k) naj omogoči Internacionalo. Nočemo ustanoviti Internacionale; zato čas še ni zrel marveč ustvariti hočemo delavno skupnost strank, ki bo ime-
la smoter, da deluje za idejo, da bi Internacionala obsegala ves svetovni proletariat. (Odobravanje.)
V	imenu francosko delegacije Je odgovoril nato Longuet: Ml bomo sedaj ustvarili kristallzacljsko osredje, v kateri socialisti stavijo največje nade. — Potom ie Zupan dunajskega mesta Rcumann v Imenu večino občinskih svetnikov pozdravil kongres.
Delegat socialno . demokratske stranke v Srbiji Topaiovič Je pri konstituiranju predlagal, naj sc dosedanja komlslla (<lr. Adler, Grimm (Švica), Ledebour In Wa!l-bead) izvoli za stalno prodsednlštvo. Obenem se Je zahvalil dr. Friedrichu Adlerju za pozdrav. Predlog se Je sprejel. Prihodnja seja Jutri
Verska debata v ustavotvornem
odboru.
LDU. Beograd, 22. febr. Današ-
nja seja ustavnega odseka se je ba-vila s členom 13, ki govori o verah. -- Republikanec Jovan Gjonovič zahteva neomejeno svobodo vesti. —- V istem zmislu govori tudi socija-list Divac. — Demokrat Juraj De-metrovič predlaga stilizacijo paragrafa, s katerim se zajamči svoboda vere in vesti, v tem zmislu, da morajo vse veroizpovedi priznavati, da nihče ni dolžan sodelovati pri ver-sko-zakonskih aktih razen mladoletnih in vojaških oseb in da so državljanske in politične pravice neodvisne od veroizpovedi, kakor tudi
da se verske organizacije in njihovi člani ne smejo zlorabiti za politične svrhe. — Posl. dr. Šim rak (jugosl. klub) govori proti tem predlogom.
— Dr. Hrasnica (musliman) predlaga, da vsako veroizpovedanje samo-slojno vrši svoje posle in samostojno upravlja svoje fonde. Nihče se ne more prisiliti, da bi prisostvoval obredom druge vere. — Musliman Maglajnič podpira ta predlog. — Seja se zaključi ob 12.30 brez sklepa.
— Potem se nadaljuje medstrankarska konferenca, ki ima nalogo, da sporazumno stilizira člen 13.
Iz ustavotvornega odbora.
LDU. Belgrnd, 21. februarja (ZNU.) Petnajsto sejo ustavnega odseka Je danes ob 9.15 dopoldne otvorll predsednik dr. M oni čil o Nlnčič. Na dnevnem redu je bilo glasovanje o členu 5. Pred glasovanjem ,'e predsednik dal besedo pravosodnemu ministru dr. Ojuriocu, ki Je govoril o členu 5. v zvezi s tozadevnim predlogom zem-Ijoradnikov, Sprejel Je večji d d zcmlio-udniSkeca predloga, tako da bi se po nie-govem imel glasiti člen 5. tako-ic: »Nihče se ne sme zapreti brez bistvene utemeljitve in brez razloga, ki je Podkrepljen z odlokom kompetentne oblasti.« Ta odstavek ostane, kakor je bil. »O tem odloku se mora obvestiti oseba, ki je zaprta, in sicer takrat, ko se aretira, če pa takrat ni mogoče, pa najpozneje v roku 24 ur od časa aretacije.« Tukaj je bila sprejeta majhna šzpromomba. Prejšnja redakcija predvideva rok 48 ur. Pravosodni minister se strinja s predlogom zemljoradnikov tudi v nastopnem: »Proti aretaciji je mesto za pritožbe kompetentno sodišče. Rok za pritožbo znaša tri dni. Ce v tem roku ne bi bilo pritožbe, more oblast poslati sodišču reše-nje v roku 24 ur. — Sodišče mora izreči svojo odločitev dva dni potem, ko je sprejelo rešenje. Posl. Avramovič (Zomljorad-nik) očita pravosodnemu ministru, da ni sprejel predloga zemljoradnikov in se je skliceval na težkoče, ki so nastale v sodiščih po vojni. Prosil je, naj toga ne smatra kot razlog, ker se ustava ne nanaša na eno ali dve loti, ampak mora ustava ve-
ljati dalj časa. Treba je odrediti taka Jamstva, ki bodo državljanom zajamčila popolno politično svobodo. — Pri glasovanja Je bil ta člen soglasno Sprejet % izpre-membami pravosodnega ministra. — Nato se je prešlo na člen 6. »Nikogar ne more obsoditi sodišče, ki zanj ni kompetentno.« Ta člen je bil sprejet z večino glasov, člen 7: »Nihče ne more biti obsojen, pred-110 ni bil zaslišan in na zakonit način pozvan, naj se brani,« Je bil sprejet z večino glasov. — člen 8: »Kazen se določa po zakonu, ki Je predviden za prestopek, za katerega gre. Kazen se mora izvršiti tako, kakor jo predvideva zakon,« je bil sprejet z večion glasov. Nato se čita čleu 9, ki govori o smrtni kazni. Socialni demokrat Nedeljko Divac predlaga, naj se smrtna kazen ukine za vse vrste zločinov in navaja kot razlog, da je smrtna kazen surova. Za vzgled pove primer šestih francoskih vojakov, ki so bili obsojeni veleizdaje 'n usmrčeni. Po vojni pa se jo dokazalo, da so nedolžni, nakar so btii po smrti pomi-loščeni. Vendar življenje se Jim ni moglo povrniti. Vsaka kazen se da popraviti, smrtna kazen se ne utore. Komunist Pavle Pavlovič zahteva, naj se tudi za politične zločine ne sine kaznovati s smrtjo. Republikance Jovan Gjonovič se strinja s predgovornikom in zahteva ukinjenjo smrtne kazni. Kazen naj bo taka, da se bo moglo tudi odškodovati zanjo človeka, ki je bil po krivici obsojen. Odvzame naj se zločincu kuetje, svoboda in čast, kar se da
povrniti, dočira se smrt ne da popraviti. Komunist Živko Jovanovič meni, da je v. pravni literaturi jasno dokazano, da jo smrtna kazen ne samo nepravična, ampak tudi da je to sramotna naredba, ki je še ostala Iz preteklosti Tudi on zahteva, naj se ukfne smrtna kazen za vse vrste zločinov. Gr. Ante Duliblč zahteva, naj se razpravlja in glasuje o posameznih odstavkih. Izjavi, da je proti prvemu stavku tega člena, in če bi se ta ne izoliral, mora glasovati proti celemu členu. Dalje zahteva, naj sc drugi in tretji odstavek tega člena, ki govorita o čisto političnih zločinih, črtata, In navaja kot razlog, da niti v, literaturi niti v praksi še ni razJasnJenot kaj je čisto političen zločin. Po stilizaciji teh dveh odstavkov Izgleda, da gre tukaj za atentat in umor nosilcev državne su« verenitetc. Tukaj se menda govori o umoru vladarja, ki je bH storjen iz čisto političnih motivov bi ie torej političen zločin* Posl. dr. Matko Laginja pravi, da Je vladar v svoji osebi oni, kateri je nosilec su-vcrcnitete države in naroda, nato pa tudi oni, ki pride v poštev kot njegov naslednik na prestolu. Ta dva naj bosta zaščitena s sankcijo smrtne kazni za zločine proti njima. Za one člane kraljeve rodbine pa, ki se eventuelno nahajajo drugje po svetu In nimajo stikov z vladarsko hišo in z njegovim dvorom, meni dr. Laginja, da bi se šlo predaleč, če bi se tudi za zločine proti njim predvidela smrtna kazen. Pravosodni minister Gjuričlč pravi, da se v tem vprašanju tudi najodličnejši pravniki no strinjajo. 2e od (eta 1908 dalje se bavi s tem vprašanjem posebna komisija, ki Izdeluje nov kazenski zakon. Bolje le, da se to vprašanje prepusti njej v razsojo. Glede Izvajanj dr. Duiibiča pravi, da Je bil ta proti vsem odstavkom člena 9 vladnega načrta, dočhn v načrtu ustave svojega kluba ni bil proti tem naredbam. Pri glasovanju se sprejme čleu 9 z večino glasov. Clen 10s »Noben državljan ne more biti izgnan !z države.« K temu predlaga posl. Milan Vujičič, naj se ustavi zraven še opomba, ki zahteva, naj se državljani tudi iz enega kraja v drugega ne smejo preganjati in da sc ne morejo internirati. Posl. Avrajno-vič se strinja s tem predlogom in zahteva v imenu svojega kluba isto. Dr. Sime Markovič predlaga isto. Republikanec Jovan Gjonovič se s tem tudi strinja, ker ie. treba zajamčiti In zavarovati delavce itt politiko, da se ne bodo mogli preganjati. So-cljalni demokrat Nedeljko Divac zahteva, naj se čSeti 10 predela. Minister dr. Laza Markovič meni, da bi se pri tej priliki, ko se razpravlja o ustavi, moglo povzročiti nebroj neugodnih posledic. Vendar pa so ne more dopustiti, da bi se uvoljavSo skrajno Individualno stališče in da bi se absolutno odvzela svoboda kretanja, ker niti posamezniki ne vrše svojih dolžnosti na* prara celokupnosti tako, kakor bi bilo treba. Pod. dr. Duliblč izjavi, da se strinja a predgovornikom, meni pa, da bi bilo potreba, vstaviti še tole opombo: »Noben državljan ne more biti prisiljen, da proti svoji volji zapusti kraj svojega bivanja.« Ou nastopa za to, da se državljani ne izganjajo iz države, ker jih tudi druge državo tie sprejmejo. Dr. Voja Marinkovič smatra to vprašanje za tako važno, da bi ga bilo treba še posebej redigirati. Predlaga, naj se o tem predlogu sklepa na prihodnji seji. Predsednik ne pristaja na ta predlog. Odredi pet minut odmora. Po odmoru čita minister dr. Laza Markovič ponovno svoj predlog, nakar se člen 10 sprejme v teile redakciji:	»Noben	državljan ne more biti
izgnan iz države. Tudi v državi se ne more preganjati iz enega kraja v drugi, razen če tega za posamezno primere de predpisuje zakon. Broz sodnega odloka se na more nihče iztirati iz kr3ja, kjer prebiva.« Dr. Sime Markovič ugovarja in pravi, da' so bile v prejšnjem načrtu ustave boljšo odredbe, hi zahteva, naj se upoštevajo. K členu 11 pripomni minister dr. Gjuričlč, da bi bilo dobro sprejeti dodatek dr. Duiibiča, ki predvideva jamstvo, Nato izjavlja, da se strinja « prediugom komunistov o prisotnosti občinskega predstojnika ali dveh občanov. Nato predlaga pori, Avramovič, naj so zajamči popolna varnost onemu, ki se nahaja v preiskavi. Posl. dr. Tomljcuovič Izpremeni sporazumno s pravosodnim ministrom predlog tako: »Pri preiskavi mora biti navzoč predstojnik občine ati pa dva občanu«. Nato sc z veliko večino glasov.
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 43.
Strojine Sen J.* V redaciji: PreisJravne v stanovanju se morejo vršiti samo v primerih, ki jih predvideva zakon in vedno na način, ki ga predpisuje zakon. Politični organi morejo vstopiti v stanovanjc državljanov samo v službenem poslu, katetri so more vršiti samo na stanovanju dotičnega državljana. Ponoči imajo politični organi ■vstop v privatna stanovanja samo v primeru najskrajnejše potrebe in takrat, kadar bi stanovalci organe poklicali na pomoč. Pri vseh hišnih preiskavah mora biti
navzoč predstojnik občine in dva občana. Po izvršeni preiskavi mora oblast dati prebivalcem potrdilo o preskavi in seznam stvari, katere je preiskovalna komisija odvzela.« Glede členov 12 in 13 predlaga posi. Avramovič, naj sc razprava teh dveh členov odgodi dotlej, ko sc bo pričelo razpravljati o socijalnih in kulturnih vprašanjih. Predsednik dr. Ninčič sprejme ta 'predlog za 12. člen, odkloni ga pa za 13. čicn iti zaključi sejo ob 12 hi en četrt.
Protestni shod mariborskih invalidov.
V	soboto zvečer se je vršil v mariborskem ljudskem domu shod invalidov, ki Je bil zelo številno obiskan. Za našo stranko ■*c na shodu govoril poslanec sotlr. Kopač. Bedno stanje teh revežev zasluži pozornost cele javnosti. Sprejeta je bila naslednja resoiucija, ki zgovorno pojasnjuje,. zakaj so invalidi nezadovoljni.
Resolucija sc glasi: Invalidi mariborskega okrožja, zbrani na sestanku v Mariboru dne 19. februarja tl. protestirajo ponovno ia z vsem povdarkom proti vnebo-vpijočcmit dejstvu, da sc jih pusti po krivdi deželne in centralne vlade že mesece brez podpore. Njihov položaj je vsled' tega dobesedno obupen. Invalidi vedo, da so .vzrok njihovemu bednemu stanju nesmiselni ternami centralne vlade ter zlasti nesposobnost vodje invalidskega urada dr. Breclja, ki je svoj urad tako zanemaril In zavozil, da nima še danes, v žlic doposianhn uradnim seznamom m vsemu drugemu prevzetemu materijrdit, urejenega aparata. Ta gospod je storil še to grdo nedopustnost, da je v zadregi skušal pregovoriti invalide, da naj nc sprejmejo niti tisto malo podpore, ki jim je bila po vladi določena češ, da bo on izposloval pri vladi, da se jim izplača toliko dinarjev mesto toliko kron. Cc inu je bilo res nekaj na tem, bi bil moral skrbeti, da se zaenkrat bcdnhn invalidom izplačajo saj one borne krone. Vemo,
da ie načelnik invalidskega urada tako ravnal, da sc nas v zadregi na lep način cdkriža ter obenem s tem prikriža neurejenost svojega urada. Mi uisino krivi, če on ni znal pravočasno urediti svojega urada, če postavlja že itak slabe vladne Jermane kratkomalo na glavo.
Krivda vsega tega pada na njega, na poverjenika za socijalno skrb In na deželno vlado sploh, ko trpi tako nerodnost.
Invalidi zahtevamo, da se nam potpo-re redno in točnejše izplačujejo in da sc nam preskrbi primerno delo, ker nočemo pohajati; hočemo, kolikor nam je v svoji nesreči mogoče, delati.
Protestiramo obeimi proti štedenju na našo škodo. S pretvezo, da sc morajo preprečiti akumulacije podpor, se je sestavilo nove sezname, Iz katerih se ie črtalo neštete očitno in dokazano potrebne invalide, ki so sedaj sploh brez podpore.
Pribijemo obenem javno, da se v drugih jugoslovanskih pokrajinah nc ravna tako z invalidi;, nasprotno se tam podpore redno in pravičnejše izplačujejo.
Zbrani invalidi prosijo vse .asoplsje, da prinesejo to resolucijo, da bo javnost o vsem pravilno Informirana. Za posledice nastale vsled sedanjih njihovih razmer, pa prepuščajo odgovornost centralni In deželni vladi.
SUKErrsra
Pelltllne vesti.
4- Razmejitvena komisija v Ljubljani, člani jugoslovanske delegacije v razmejitveni komisiji, ki bo določala meje med Jugoslavijo in Kalijo, so prišli včeraj v Ljubljano, in sicer generalštabu! polkovnik ■ Jcčmonič in pehotni polkovnik Aleksander Daskalovič popoldne, general Maister pa
• ».večer. — člana Italijanske delegacije general Vacchetli in polkovnik Garibaldi sta
< tudi dospela včeraj zvečer Iz Rimu z tjiient-eksprcsom v Ljubljano. Predsednik i italijanske delegacije senator Salata je poslal jugoslovanskim Članom razmejitvene komisijo brzojavne pozdrave z .obžalovanjem, da se radi bolezni svoje stiproge ne ; bo mogel udeležiti prve soic.
+ Rapallska pogodba. Naš poslanik v Rimu g, Antonrjevič je dospel včeraj v Bel-grad tn prinesel s seboj ratificirane listine rapaJJskc pogodbe. Pri tej priliki je poselil
• tudi ministrskega predsednika Pašiča, s katerim je imel daljši razgovor.
j 4- Dr. Korošec v Zagrebu. Včeraj se je na potovanju v Ljubljano mudil v Zagrebu posl. Korošec, ki je zvečer v katoliškem kazina poročat o političnem položaju.
4- Za žensko volilno pravico. V prvi polovici meseca marca bo v Belgradu veliko žensko zborovanje, katerega se udeležijo zastopnice vseh jugosJovenskih ženskih udruženj. Zborovaftje se bo bavilo l žensko volilno pravico.
4- Vatikan upa na spojitev z rusko pravoslavno cerkvijo in sicer radi revolucije (a ta jim bo tudi že dobra!!) Molillev-ski nadškof Roff, ki je v Berlinu kouferiral z Rusi je izjavil, da to ni izključeno,
,	4-	Romunska vlada zahteva vojne na-
grade v zlatu 35.009 milijonov frankov. V tel svotl je menda tudi obsežena nagrada za uničene petrolejske vrelce v Besarabiji. Razen tega hočejo Romuni še 10.000 gornje ŽJozkega premeša za sedmograške železarne. — Ali niso dobili Romuni že dovolj zemlje?
4- Strankin zbor madžarske socijalno demokratične stranke se vrši v dneh od 13. do 15. marca v Budimpešti.
4- Delegati v Rusijo se na potu iz Moskve kar naprej izgubljajo. Izgubljajo se pa tudi vsi podatki o njih bivanju v Moskvi in končno ni ne človeka, ne vesti o njem. Lepa je ta!!!!
4- Angleški rudarji bodo imeli 31. marca občni zbor, na katerem bodo sklepali o važnih organizacijskih reformah, predvsem o ustanovitvi enotiicga sindikata za vse rudarje, dalje o vprašanju brezposelnosti.
4- /Mednarodni odbor rudarjev jc sklenil, da se 8. avgusta il. vrši v Kčlnu v Nemčiji mednarodni kpngres radarjev.
4- Kongres mednarodne zveze transportnih delavcev sc bo vrši! dne 16. aprila v Gentu v Švici.
4- Izvrševahil odbor tretjo luteriiacl-jonale na čelu mn Lenin, je izjavil na svojem posvetovanju, da tretja Interaacijonala v svoje vrste nikdar ne sprejme agentov buržoazne ki se hočejo spojiti na Dunaju v Iniarnacilonaio. — Vederemo!
-	4- Lakotno adreso je podalo moskovsko delavstvo vladi. Delavstvo, med kojim močno vre, zaideva nujne preskrbe z živili in brzo razdelitev branil. Vlada pa jc menda odgovorila na adreso 3 tem, da ic odvzela razdelitev zalog vsem, ki so poslanico podpisali. Vsaj tako poročajo iz verodostojni]! švedskih krogov.
4- Razkol v madžarski nialoknicčhi stranki se Je Izvršil. 6 poslancev, med njimi državna tajnika Halla in Rassay, le vsled zahteve radikalnega Urila, da stranka stopi v opozicijo, iz nje izstopilo. Nadaljnji izstopi slede!
+ Francoska armada so v Orientu neprestano bojuje. V zadnjem času sc ji 1e ixla!a devet mesecev oblegana in 75.000 ljudi brodeča trdnjava Ain-Tab. Komalisti jo neprestano nadlegujejo po Siriji in od strvreske mirovne pogodbe določena meja no velja prav nič.
Gospodarstvo.
«■» Izpreuiemba Izvozne carinsko tarife.
Po brzojavnem obvestilu glavne carinarnice v l;ub!janl je Ekonomsko-financijskl komite ministrov dne 19. t. m. odobril novo izvozno tarifo, pa kateri so od izvozne carine oproščeni predmeti iz sledečih številk dosedanje izvozne carinske tarife. Uradni list z dne 20. avgusta 1920, št. 33, točka druga in četrta, In sicer samo za salamo, razne klobasice, švargle (nadevano meso) in mortadelo; iz St. 51 lesno oglje v kosih, pralni ali briketirano; iz točke 52 a in b vse druge vrste moke razen Pšenične moke in zdroba; iz št. 75 cement dalmatinskega izvora medtem ko sc za drugi cement plača 10 dinarjev za 100 kg*, dalje predmeti točke 84 mila in pralna sredstva; iz točke 85 surov glicerin; jz št. 105 vsi ostali produkti sulic destilacije razen metilovega alkohola, formaldebyda, kreozota, kalcijevega acetona in olja za impregnira nje; iz točke 109 sortirane krpe iz jute in barvane bombažne krpe; iz št. 113 izdelki iz človeških las; iz št. 127 redeča in bela lepenka. Podrobni tekst iz-
vozne tarife, ki je znatno znižana, izide v najbližji številki Službenih Novin. Tarifa jc stopila 19. t. m. v veljavo.
— Izvoz žlvlienskih potrebščin v kraje, ki nam pripadajo po rapallskl pogodbi. Ekcnomsko-financijski komite jc odredil na predlog finančnega ministrstva, da se v principu odobri izvoz živJjcnskik potrebščin za prebivalstvo onih krajev, ki so bili okupirani od Italijanov in ki nam pripadajo pc- ra c ali s ki pogodbi, brez plavanja carine in osiguranja valute. Finančno ministrstvo ie pooblaščeno, da izda zadevne odloke. Izvoz se bo vršil pod kontrolo naših političnih oblasti. Carinska agentura ima poskrbeti za hitro rešitev tega odloka.
— Državni dohodki iz taks so meseca januarja znašali 9,611.513.28 dinarjev (4-krat več nego v istem mesecu pr. J.) Od 1 januarja 1920 do 31. januarja 1921 znašajo ti dohodki 83,491.142.97 dinarjev. Za ta čas Izkazuje proračun samo 38,632.056.42 dinarjev.
Terjatve tu dolgovi v zasedenem
ozemlju. Trgovska in obrtniška zbornica poživlja vso interese;!!?, ki imajo privatno-pravne terjatve v od Italijanov zasedenem ozemlju izza dobe pred prevratom, ki do danes še niso urejene, da ji prijavijo natančne podatke o svojih obveznosti'! in dolgovih.
— Delna oprostitev davka za poslovne obrt. Finančno ministrstvo je odredilo, da se hidustrijalci oprostc davka na poslovno obrt za stroje, ki so neobhodno potrebni za domačo industrijo. Ta odlok stopi v veljavo, čim ga odobri gospodarsko-iinaiičaK odbor.
— Ceue pšenice v Banatu so zadnji čas padle, ker naši pridelki ne morejo več tekmovati v cenah. — Tisti težko pričakovani pad cen se torej ic približuje m baje so si ljubljanski trgovci naročili z Dunaja že par vagonov bobnov, lepili velikih bobnov.
Dnevna kronika.
Dolarji hi krone. Včerajšnji »Slovence zopet pogreva stare oslarije o »dolarjih« Etbina Kristana in o »kronali« Antona Kristana. Gospod Smodej je glavni urednik »Slovenca«. On ve iz časov volilnega boja, kaj smo enkrat napisali na njegov nasiov in ve, kako »prijetna« so pavšalna obrekovanja. Mi se te »katoliške« metode sedaj nc bomo posluževali In na pavšalna obrekovanja nc bomo odgovarjali. Ako pa hočejo gospodje napisati kaj konkretnega, tako da stvar lahko pride pred sodišče, Jim bod-o pa ss. Etbln Kristan in Anton Kristan na razpolago.
Slovenski kulturni delavci, ki so podpisali izjavo za slovensko avtonomijo, bodo z ozirom na včerajšnji uvodnik »Jutra« vsled intervencije g. dr. Žerjava pri ministru prosvete Pribičcviču vsi do zadnjega premeščeni na univerzo v Skoplje. Oni nesrečnež pa, proti ka tereni p se obrana včerajiinje tozadevno pojasnilo v »Slov. Narodu«, pride v pravoslavno semenišče v Piškopcjo na albanski meji.
Pogreb sodruga Ivana Novškg se je vrša včeraj popoldne ob 5., katerega se je udeležilo mnogo občinstva in zastopniki organizacij. Blagemu pokoj;) iku bodi zemljica lahka!
Pogreb .Milana Savčlča. Povodom smrti Milana Savčiča je izrazilo Društvo novinarjev Bosne in Hercegovino- svoje--so--, žaljc srbskemu, novinarskemu društvu V-Beogradu. Društvo Je odposlalo, g. Mano?a Solciča, da ga zastopa pri pogrebu in da položi venec na krsto. -- Pokojni Savčič je volil v svoji oporoki Novinarskemu in Giu-maškemu udruženju po 50.000 dinarjev, svojim prijateljem, fn drugim pa manjše vsote.
Trboveljska družba iti delavske nesreče. Vse trboveljsko delavstvo z velikim, napetim zanimanjem pričakuje objave zdravniškega mnenja o stanovanjski bigijeni delavskih hiš ali bolje velikih kasaren. Trboveljska družba pa ie tudi zelo nemarna, kar sc tiče delavskega varstva pred nesrečami in nezgodami, ki sc dan za dnem čim bolj množe v Trbovljah. Kakor nant javljajo iz Trbovelj, je bila minulo soboto 19. t. m. zopet težka nesreča v kamnolomu, lastnem Trboveljske premogokopne družbe. Delavci so v kamnolomu lomili kamenje in navrtali globoko mino. katero so zažgali. Pri tej pa ac je^ naboj z dinamitom predčasno vžgal, nastala je velika eksplozija, ki je vrgla ob tla več bežečih delavcev. Strelni mojster Peter Skala, oče števiine družine stanujoč na Retjah štev. 99. je pa postal žrtev te eksplozije. Težke poškodbe je Skala zadobil na glavi, rokah in posebno po očeh, tako da je nevarnost, da ne izgubi delni vid. Takoj so ga prepeljali v Ljubljano v bolnico na očesni oddelek.
»Krampe in gorjače« za pobijanje so-cijalizma ponuja v »Novem Času« tvrdka »Katoliška Liga« po 7 kron. Ker so pravi krampi mnogo dražji — po 7 kron niti papirnatih ni so sklenili ljubljanski žclozni-narji vložiti pri trgovski zbornici svečan protest proti umazani konkurenci.
Linčau »okrožni načelnik«. V nedeljo popoldne je množica ljudstva linčala okrajnega komisarja Gavriloviča, ki se jc dne 18. trn. začel pretepati s čevljarjem Milanom Videtičem, katerega je dal prijeti. Čevljar pa je pobegnil, nakar ga je Gavrilo-vlč dal ustreliti. Pri pogrebu pa je množica razburjenega ljudstva vdrla v njegov
urad in ga težko ranila. Gavriiaviča so popoldne 'morali prepeljati v bolnico. — Tako-Izgloda politika, ki se ne ozira na • upravo! Dogodek se jc pripetil v Obrenoveu.
Ukinjene štipendije. Ministrski svet je sklenil, da se z začetkom letnega semestra ukinejo ■ štipendije vsem dijakom, ki študirajo v inozemstvi),	■	. •
__ Prošnja do javnosti glede ustreljenih izza časa vojnega prebega soda. Duhovnik, ki je spremljal nekatere obsojence na Suhi bajar pri Ljubljani, zagotavlja, da jc bil dne 2. oktobra 1915 ustreljen neki Flori-jančič, baje iz Ljubljane. Upravitelj strelišča pa odločno trdi. da je zabeležil vse datume in da tega dne ni bil nihče ustreljen. A tudi duhovnik ostaja pri svoji trditvi, češ da Ima vse one, ki jih je na zadnji poti spremljal, z datumom in imenom zapisane. Ker bi mestni magistrat rad dognal vse ustreljence, a si stojita tu nasproti dve enako tehtni izjavi, prosimo javnost, da bi nam kdo ta slučaj pojasnil, če kaj ve. Dopisnica magistratu zadošča ali pa osebna izjava.	'	-	•	*
—■ Redna profesura za stavbo ladij hi ladijskih strojev na tehniški visoki šoji v Pragi. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani nas prosi za ob ja v! jen j e sledečega poročila: Češiva tehnika v Pragi ustanavlja redno profesuro za stavbo ladij !n ladijskih strojev. V slučaju potrebe se bo pri pristojnih uradih posredovalo, da bi sc ta profesura eventueino pozneje razdelila na dve profesuri, na profesuro, za stavbo ladij in na profesuro ?a stavbo ladijskih strojev. Gospodje strokovnjaki, ki so sodelovali v obeh ali v eni Izmed omenjenih strok, >n bi se interesirali za to profesuro, naj sc prisiasc z popisom dosedanjega delovanja tako praktičnega kale or literarnega, oziroma osebnih svojih zahtev na: Dč-kanat čcskC vysokč Jkoly tcchnickč v Praze, do. konca maja 1921.
V tiradaščici utonila. V ponedeljek ob 5. popoldne je na Olincan liadla v Oradaščico 15 mesecev stara Marija Lenassi. hčerka mizarjeva. Ker je Lenassijeva hiša tik potoka, so se otroci pred hišo igrali, a mala Marija se je odstranila od njih in šla proti vodi. Pleskar Ignac Matjašič je skočil za njo v vodo in jo potegnil iz dva metra globokega tolmuna. — Vsi poskusi jo obuditi, k življenju, so bili brezuspešnj. Bila je mrtva.
Ljubljanska porota. (Uboj ali prekoračenje silobrana?) Vas Velika Štauga Je na nedeljo 31. oktobra I. 1. praznovala »žcg-nanje« svojih cerkvenih patronov sv. Slm-na in Judeža. Fant Anton Bcnlgalija je bil ■Jezen na Karla čoža zaradi »kozje brade* za klobukom. Sprla sta se in pretepala. Pri tem Je Benigallja petkrat z nožem ob-klal Čoža po prsih in mu ranil desno pljuča. čož ic pozneje umrl vsled vnetja. Porotniki so krivdo uboja zanikali z 19:4 glasovom, soglasno pa potrdili prekoračenje silobrana. Benigalija Je bil obsojen na osem mesecev strogega zapora. — (Socl-lalna slika!) Druga porotna razprava nam kaže težko socialno sliko sedanje kapitalistično družbe. Pred porotnike stopita boječo, od šole, policije in družbe kot malopridneža zaznamovana ie nad 14 letni Vinko Hrovat In ic nc 14 let stari France Luznar. Klatila sta sc po glavnem kolodvoru in nekega dne ukradla Iz voza eno moško kolo, vredno 2500 K in 60 (ritenskih zaves, vrednih 3000 K, Prijeli so ju hi se-
daj postavili pred poroto. Dečka priznavata svojo dejanje. Obsojena sta bila Vinico' Horvat na šest mesecev težke ječe in France Luznar na 4 mesece samotnega zaprtja v poboljšcvalnico, ki je pa še nimamo. — (Poneverba.) Dalje sta bila pred poroto obsojena trgovski sotrudnik Alojzij Wagner na 13 mesecev in njegova ljubica Marija Rakoše .na 8 mesecev težke ječe, ker sta skušala na Gorenjskem poproodatl njima odnosno IVagnerju zaupano zalogo 50 parov čevljev, katere jc mislil trgovec Mirko Mlakar odpeljati v Zagreb. — (Tatvina čevljev.) Nikola Lukarič, mornar Iz Trsta, je bil slednjič obsojen na dvč leti težke ječe, ker je čevljarju Alojziju Zalokarju v Ljubljani odnesel 17 parov čevljev, v vrednosti 6900 K. Včerajšnja porota Je trajala nepretrgoma od 9. dopoldne do 5. popoldne brez odmora. Tudi tortura za gospode porotnike sedeti osem celih ut z« klopjo! Slučaj, mladoletnikov pa nam Jc pokazal — okostenelost kazenskega zakona v drastični obliki,
Nenavadna tatvina. Kmetici Po* Ioni Dimičevi iz llovce se Je na Kre-kovom trgu splašil kjonj z vozičkom. D>rjajoč po ulici jc prevrnil voz in ž njega ie padel velik lonec inastl z
12	kg, vredne 1000 K. Mast sta pobral: dve ženski in jo lepo odnesli domov. Policija jih sedaj nc more izslediti.	. ,
Lačen deček. Proti večeru se je priplazil k branjevskim stojnicam mal deček. Vzel jc osem pomaranč in nekaj sladkih datljev. Nočni čuvaj ga je prijel in oddal policiji. Fantek jc pripovedoval; »Lačen sem bil. — Mati je v bolnici, oče pa v gostilni je, a zame se nič ne briga«.
Poboj na Jesenicah. Na lesnem skladiščit na Jesenicah so fantje s koli potolkli delavca Andreja Demšarja. Prizadejali so mu težke poškodbe na glavi. Nezavestnega so ga prepeljali v ljubljansko bolnico.
Za boj proti kugi. Zdravstven! oddelek bclgTaiskc občine ie zahteval od ministrstva ža narodno zdravje kredit 25 milijonov dinarjev za preprečenje eventualnega pojavlicnja kuge v Belgradu.
Stavka v Šibeniku končana. Stavka delavcev in vseh tovarnah v Šibeniku Jc končana. Delavci so dosegli 25. odstotno zvišanje plač. .
Brezposelnost v Nemčiji. Navzlic vsem odredbam se je brezposelnost ir.cscca Januarja znatno povečala. Število podpore potrebnih je naraslo od 410.000 na 432.000. Z ozirom na podporo članov rodbin In spričo dejstva, da vsled omejitve podpore prejema podporo samo polovica brezposelnih, se tnora smatrati, da približno 2 milijona ljudi nima prejšnjih dohodkov. K teinu pridejo še delavci, ki ne delajo ves dan; potemtakem je približno 10 odstotkov vsega prebivalstva brez zaslužka.
—	Prošnja. V Vodmatu pri Ljubljani sc nahaja zavod, v katerem se vzgajajo slepci. Mlajši obiskujejo šolo, odrasli pa ss uCe raznega rokodelstva. Mnogo Jih je med. njimi, ki imajo veselje do glasbe Ln petia. Tudi v tem predmetu sc poučujejo v posebnih tirali. Ker bi se nekateri moški gojenci radi izobrazili v orgianjn, se obrača kur a torij usmiljenih src, ako bi mogel kedo odstopiti zavodu svoj harmonij brezplačno ali vsaj proti mali odškodnini.
Soort.
Jtokcyska tekma med Češkoslovaško in Švedsko se bo vršila danes, dne 23. februarja v Stokholmu.
Društvene vesti.
Podporno društvo žel, uslužbencev
sklicuje za v nedeljo dne 27. februarja 1921 ob 8. uri zjutraj v prostorih društv-3 »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani občo! zbor z dnevnim redom: 1, Poročilo odbora; 2. določitev podpore in članarine; 3. volitev novega odbora: 4, raznoterosti, k
—	»Zveza vdov in sirot za Slovenijo«
V	Ljubljani poživlja vse vdove in sirote, da sc tekom tekočega todna, gotovo pa do sobote 26. t. m. prijavijo zvezi, Mestni trg 11,41. Vdove z dežele se lahko prijavijo pismeno.
Popim rta bukova lira
po nizki ccui se bodo oddajala pri Ljubljanici (Trnovo) vsako množino. Dostavijo so tudi na doni. Motom. Žaga na razpolago Naročila ee sprejemajo na Ahacljevi cesti 10 (tramvajska postaja Sv. Petra cerkev).
«« stara tudi pokvarjena dvo-_	,	su	kolesa, šivalni, pi-
salni in razni stroji. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg št. 28.
[OTO!
za veliko delo se sprejme takoj pri Mihaelu Mohorko,
InicfaSkem mo stni v Trbovljah II., St. tki. Stanovanje in luana v hiši, delo fino in lahko, pla^, nad tarifom.
F. BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
n	imlittija I. i.	i lip on Pii
išče dobro izvežbaue in izučene
preddelavce
za SSanceriJo (Sfamzereif, cvikarifo (Zw8ckereiJ in itiojsira ss Izdelovanja tal (Bodenfabrlkatlon),
ki so pod dobrimi pogoji in plačilu takoj sprejmejo.
Priporoča se na novo ia čisto urejena
Sl
I.
Celje, Prešernova ul. 19.
Sodrngi, poseeajte jo!
1 Znižane cene !
23
Izdaiuteii: Ivan Miioar.
-Tisk »Učiteljske tiskarne* v. Lluhliani.
OdRov.orni ur edink: .lak,. Vehovec.
\