Š tev.6 8.___ Lienz, torek 9.aprila 1946._ l eto 2. Pomlad je prinesla v naravo novo življenje. -Zemlja zopet toplo diha. in kliče ora6e in sejalce. Za kmeta, ki je s-srcem zraščen z zemljo, so sedaj najlepši dnevi. Kakor ženin klicu neveste, tako se kmet' v teh prelepih dneh odziva klicu zemlje. čejo jih pol mhajajo v teh domotožja, vet so dnevi težke i domovi ilnc močan. Niso vzdržali in so ja.jo, ii pojavi nas ne. presenečajo se odali domov na skrivaj. Odšli vest, odšli so, kakor da bi jim To nas -je pripravilo do tegale članka. Zdi se nam pOtroono o tej zadevi povedati jasno besedo,. Ne, bo to prvi6, .To smo storili že v Vetrinju, u to- smo tukaj povedali že javno. Ker pa iiekateri radi po¬ zabijo, 'dru~i pa nasedajo'premeteni propagandi neodgovornih ljudi, po¬ novimo že enkrat svoje stališče do povratka v domovino in do povratni¬ kov. 1 ' J Vsak slovenski begunec - inteligent, delavec in kmet - je v lanskem maju popolnoma prostovoljno zapustil svojo domovino in svo¬ je premoženje. Nikdo ni bil siljen k temu koraku, Najboljši doke/ ra to je bil naš neorganiziran be~. Nam.je bila svoboda in demokracija • dražja kakor pa vse naše premoženje! Zato pa tuli danes vdoru on po¬ trpežljivo prenašamo vse težave begunstva. Naj dražje in naj vibje do¬ brine imamo zajamčene? osebno svobodo, svobodo vere in. vest ti. Res- pa je, da je v duhovnem razpoloženju lanskih ‘pv/o- majskih'dni mofdata ali oni, iz te~a ali dnu?e"a kraja, ko je opazo¬ val množice beguncev, podlegel .trenutnemu razpoloženju in sed je be~ muncem u pridružil, ne da bi dovolj premislil in presodil ta svoj korak* Tedaj ~a je pač zaneslo. Danes pa ta-'morda premalo premišljeni korak obžaluje. Zal mu je lepe - domačije in zemlje, brez. katere ne more ži¬ veti, in postaja bolan od domotož.ia, hoče na vsak način domov. To razpoloženje popolnoma razumemo. Vsak tak naj resno premisli. Dobro ve, za kaj se odloča, saj je imel dovolj časa in milu, da je lahko vso stvar dobro in,do^vseh potankosti premislil; Nikomur ne prigovarjamo, naj ostane, niko~ar pa-tudi ne silimo naj ?re domov, pa tudi če nam je Žoprn. Vsak je dom prostovoljno zapustil in kdor se- da-j hoče iti, naj gre! ~ Ali eno pa od teh ljudi brezpogojno zahtevamo: vsa£ naj pristojni oblasti prijavi svojo želio, da hoče iti.domov, naj ~re ob belem dnevu in po redni poti kot poštenjak, ne pa skrivaj kot tihota¬ pec! '■ Danes ima skrb za begunce in preseljene osebe TJNPJH* Ona .je tudi dolžna, da vse tist.e, ki bi se rad i vrnili v svojo domovino, tudi spravi. Za njihov odhod in prevoz v, od' o verna, te odgovorno- Štev. :'c -‘Domači glasovi, 9.IV.1946. -Sl nosti pa se tudi zaveda, UNRRA ni samo uradna temveč tudi človekoljub¬ na ustanova, ne dela samo papirnat# uradno, temveč dela tudi s srcem in pametjo. Za ljudi, ki gredo pod njenim okriljem in s njenim sprem-. stvom v domovino, prevzame skrb in odgovornost, da bodo ti ljudje v domovino tudi prišli. Vedeti tudi hoče, kako je s temi ljudmi potem doma. Da to niso le prasne besede, naj vam dokaže sledeči odstavek, iz razglasa, ki ga je izdal direktor begunskega taborišča v Servigli- anu gospod Lancaster, ko pravi: "Prosim, zavedajte se, da me lahko .obiščete kadar koli v. moji pisarni, če ste v težavah. Še se želite vrniti,domov, tudi pomagal.. Ni potrebno uhajati iz taborišča. Vsak, kdor se vrniti v Jugoslavijo, bo preskrbljen z voznim listkom in hrano sa po¬ tovanje. Nihcejne bo prisiljen vrniti se v Jugoslavijo." Zato razumemo, zakaj nekim ljudem ni všeč, da bi povratni¬ ki oihajali domov po redni poti, ampak namenoma hočejo njihov pevra- + (n, V rv o -? +■ -i rr ni qq A UlrAncrrrl naoi : ir ni flfen tl Plfp Ir O Tl TA H i 1 & - ti vam 'bom želi tek zagrniti v plašč "konspiracija", v plafee tiste konspiracije,, jo nam in svetu povzročila toliko zla in gorja in ga še povzroča.S I tem namreč dosežejo dvoje: najprej na ta način odvajanja ljudi sanje ne prevzamejo nobene odgovornosti. Če se povratnikom na poti kaj.neljubega pripeti, če pride do nesreče, si pilatovsko umijej« roke, češ saj nismo .zanje prevzeli nobene odgovornosti. Sami so se tako odločili, naj posledice pripiše¬ jo sebi, Potem pa s takim tihotapskim odvajanjem ljudi mečejo temno senco na slovensko begunsko skUpndst, češ, glejte, kakšen teror iz¬ vajajo v taboriščih ind ljudmi, da niti domov ne upajo javno iti, ampak morajo skrivaj uiti. Pako pred oblastmi in ljudmi umažejo slovenska taboriščna vodstva in vse begunce! To je že stara taktikat Zato še enkrat jasno in odločno povemo: Vsak se je za begunstvo prostovoljno odločil, tudi za posledice begunstva. Vsak pa je tudi svoje sreče kovač! 'Kdor misli, da mu je v srečo, in zato hoče iti domov, naj gre! Nikogar domov ne silimo tudi ne branimo povratka. Njegova In naša korist pa zahtevata, da svoj odhod oziro- po odhodu domov uradn# prijavi pri taboriščnem ravnateljstvu da počaka, da g. UNRRA po redni poti spravi v domovino. Vsaka druga pot je neresna, nevarna in je v škodo pe¬ nam. Vsak drugačen postopek je izraz nezaupanja in grda c e. se vrne, nikomur pa ma željo UNRRE in vratnikem in nehv ležnost UNRRI in angleškim oblasten ter žali našo narodno čast. , KOLHOZOM GROZI RAZPAD tzg londonski list "lc#nomist" opisuje v vrsti člankov ogromne izgube, ki jih je utrpelo med vojno rusko poljedelstvo. Obenem osvetli probleme zopetnega uvajanja kolektivnega gospuarstva v osvobojenih zapadnih deželah Sovjetske zveze. Obnova industrije v zapadnih sovjetskih pokrajinah je v z dvigom poljedelstva. Nekaj številk nam pojasni važnost produkcije tega dela Sovjetske zveze. V teh z,, p a dni h pokrajinah je bilo pred nemškim napadom 40$ obdelane zemlje vseh sovjetskih kolektivnih farm, 37 $ vseh žitnih polj, 85 $ vseh nasadov sladkorne pese, 45 $ celokupnega in 60 tesni zvezi gospodarske $ prešičev. števila konj RESNI -POLOŽAJ Y UKRAJINI. Vojni dogodki sd krivi, da je šlo v izgubo 137.000 traktorjev in 49.000 strojev za e sedaj se je ugotovilo, da so evakuirali v vzhodni del Sov„ žetev. Sel 5tev*68 Str. 3 Domači Glasovi, 9.IV.1948. - sveže le 6.000 traktorjev. Dočim so po velikapateznem. načrtu hitro rešili sk®raj vse/induštrij.ske naprave, za -ospadarsku stroje oci- vidnc ni bilo načrta.Zate je še težje prebresti sedanje težave v so- spodarstvu kakor v v 'industriji. Pdtem v je treba še dodati izgube na ži¬ vini', pomanjkanje Gnojil in razlicne~& poljedelskega cradja.to je n.pr. v Ukrajini privedlo do resnega socialnega in političnega po- polrž^ja. y Kblektivno -ospodarstvo, ki so ga Nemdi povečini odpravili . je zaradi izube svojih tehničnih predp&cojev iz-ubil© precej svoje -učinkovitosti. V marsikaterem področju cr^zi kolhozom celo pcpolen propad. KCLHOZNI K-'ElJE OBDELUJEJO PRIVATNA POSESTVA. Najvažnejši šinitelj v kolhoznem -ospodar- stvu je traktci, ki predstavlja tukaj iste kakor kchj pri malem kmetu. Kjer pa obojega ni, ne konja in ne traktor ja, tam grozi poljedelstvu polom, pa naj’ bo kolektivna ali pa indi- viduelno zgrajeno. In tak je danes položaj v enem delu sovjetskih zapadnih pokrajin. Zato sedaj elani kolektivnih farm skušajo po s¥o- ^jih močeh obdelovati svojo privatno zemljo, ne da bi se dosti bri~a- li za skupnb gospodarstvo. Z*©di se, da si kolkozni kmetje kar prilastijo zemljo, ki j oblast kolektiva. V Sovjetski zvezi je trenutno v teku uradna pro¬ pagandna "onja proti "kršitvam statuta kolektivnih farm". NAZAJ NI POTI. Pot k individualnemu gospodarstvu je iSključena.Prvič to .zabranjuje viadni'prc-ram. Ttazen tega bi propad tehničnih temeljev vodil do popolnega razpada v poljedelstvu, ne da bi bilo pomaGanc posameznim kmetom. To pomeni, da sr kmetje v teh pokrajinah popolnoma odvisni pri obnovi ®d državne-pomoči. piedvsem . od traktorske industrije ir. bd tovarn, ki izdelujejo umetna gnojila. Zaradi velikih iz-ub živine je dežela še bolj kot prej navezana na stroje. Delo s struji pa pomeni v Sovjetski zvezi kolek¬ tivno gospodarstvo. .Največje važnosti" je sedaj Vprašanje, kdaj bo m®~la vlada spet bTsnoviti temeljne pč~oje za kolhozni sistem. To se pravi, kdaj be m©'la dati na razpolago dovolj traktorjev, kosilnic in tovornih avtomobile-'. - v ^DANES SE MAŠČUJE... Danes se jim maščuje, ker niso evakuirali polje¬ delskih strojev na Vzhod v istem obsemu kakor * naprave orožne industrije. Čas, ki je potreben, da nadomestijo izgu¬ bljeni materijal, bo povzročil Sovjetski zvezi še velike težave. Si¬ cer pa je Sovjetska zveza že bila v podobnem položaju. Bilo je v času prve petletke, ko so v poljedelstvu uvedli kolektivni''sistem, predno so bili sploh dani tehnični predpogoji za kolektivni gospodarstvo. V teh letih so ruske kmete le š sili odvrnili od te~a, da se niso po-_ vrnili k privatnemu individuelnemu Gospodarstvu. Takrat je trajalo nekaj leg,^predno je industrija bila v stanju staviti poljedelstvu na razpolago dovolj- sredstev za mehanizacijo dela na farmah. Sele, kc se je te zgodilo, je sistem kolhozov postal stabilen. RAČUNAJO Z DRASTIČNIMI UKREPI. Tudi tokrat je treba računati, da br sovjetska vlada uporabila drastične metode, da prepreči, da z velikim trudom ustanovljeni kolhozi ne razpadejo na svoje sestavne dele. J • Kake dr Ig c to trajal ta pol&žaj, to je samo odvisno rd te*a, če se bo sovjetska industrija momla hitro in neovirane razviti. Pri tem. bo hitra tehnična oprema poljedelstva odločila. - štev. 68. -Domači glasovi, 9 .IV. 1946 . ---Str.4. U' Da bo to v£aj v začetku spet m p oce izvesti le na, račun spl živi jenske -sl doTbrr^ioti, to je snu o a vprašanj, .-s JLaterim si danes v Moskvi ne belij-c več »‘lave. ( Iz "We.lt- presse "od 3. aprila 1945») IZ SLOVENIJE. -.Kočevska danes ni že vse tako,^kot bi rpfv skupščina je sklenila, da bo z vso ralo biti in da zato se ni vse stre-ostjo preganjala in tudi izlo- prav, ker skušajo vladati "Ijud- cila iz’vseh odborov tiste odbornike? ske množice", skupine tistih ne- u ki zavirajo delo in učinkovitost ljudske oblasti. V vasi Dren sta' se tajnik -in predsednik krajevne~a odbera tako izpridila, da sta krad* la celo podpore za naj siromašnej še prebivalstvo. i. Tudi sodišču so od¬ poslanci očitali pristransko .delo¬ vanj ev ter s® nekatere sodnike razre¬ šili službe in postavi] .i nov« ■aabc ter pravica RAZPRAVA PROTI ŽUPNIKU V ZG. POLSKAVI. Ljudska pravica pcro&a, da se bo pred okrajnim ljudskim sodiščem v Mariboru moral zagovar¬ jati tudi Zorko Mellrijor, župnik v Z*-iPolskavi, in sicer kot ! ' agrarne reforme". Ljudska o njem poroča, da^je imel v lasti tudi nadar-binski ozd^ ki je dkl rozdne~a kompleksa mavdalenske-a samostana v Studenic!. Nadarbinski ^ozdovi, ki pripadajd župnišču v Polskavi merijo ©krn-- 50 ha. Ob- - tožnica očita župniku, da je pose¬ kal po uveljavitvi zakona o agrarni reformi 411 u kub , *.inetrev bukovipe in da je od te~a že prodal 316 kub. metrov. . poštenih ljudi, ki lezejo na dan kakor mefce po dežju in ki so se' vtihotapili v najrazličnejše od¬ bore in cr~anizacije in ki v svo¬ ji nevoščljivosti in sovraštvu do bližnjega napačno poudarjajo, da so "stari partizani", ali da so’ •"aktivisti od 1541", in podobno.. V TRBOVLJAH so obsodili tr~. Podlesnika faksa na 6 mesecev od¬ vzema prosiesti"s prisilnim delom, na zaplembo vsema. tr~ovskern in¬ ventarja in odvzem tr~evsk /'pra¬ vice, ker je prikril 400 m blaka. Pravtakd je bil istotam obsojen tudi tr~ovec Požun Edvard, na 4 mesece odvzema prostosti s pri¬ silnim delom, na dve leti ismbe državijonskih pravic, na zaplembo tr^ovske^a. inventarja, in odvzem tr~ovske obrti zaradi prikritja 200 m blaka.- Tamošhjeea mesarja Črka Jožeta, piri katerem so našli 13 avtomobilskih rum, večjo koli¬ čino bakrene žico, se pa obsodili na zaplembo avtomobila, vseh -rum in 10.000*din miobe. DR.METOD iriKUŽ. je za Slo- V STAREM TRcU PRI LOŽU so ime- venskeea poročevalca napisal čla- li sestanek vseh apr ar cev. !Ta se- nek pod naslovom "Dokaj' dni naj ži- Stanku je delilna komisija dokon- vi, vsak, kar nas dobrih je ljudi! čno sklenila, komu bodo dodelili Sklenili so, da razlaste velepo¬ sestva Kovača' Karla,Iršiča Ludvika, graščine iz Koče vasi, Teličeva, Snežnika, Zaharja in cekveni pre- V članku primerja prihod osvobodilne zemljo, in komu jo bodo odvzel: vojske s prihodom Kristusa v Jeru¬ zalem, kjer mu je ljudstvo po~rin- jalo pot s cvetjem in mu klicalo "hezana". Vendar j e 1 " to ljudstvo “kasneje svoj'era Lo^a izdal© in ra križalo. Tudi vsa Ljubljana je ob prihodu osvobodilne vojske pela hosana, pravi dr.Mikuž, in če noče¬ mo biti naivni, moramo priznati,da dar.es rii več tako. Temu. so krivi sežek. po je 25 V ZDRUŽENE DRŽAVE lahko gišemo zračni pošti. Za_vsakih 5 " : r šilin r treba doplačati še "ro&ev. 3 in prenehate] 1 ju d j e. l klas poudarjaj o, da pr ca ljudstva in da je njihov -las ljudstva 15 . Člankar zaključuje ki na ves Javljajo ".el as da Re V servigliaku ( 'de.Pavlič Majda z r. poljske vojske Vovkom je poročila podporo6. Karimir j em.