BREŽICE - Danes se v brežiški občini začenja pomladanska krvodajalska akcija. Ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane bo odvzemala kri 3., 4. in 5. maja v brežiškem zdravstvenem domu. Pridite in darujte kri!
BREŽICE — Odborniki občinske skupščine so na seji 26. aprila zahtevali, naj republiške službe pripravijo vse potrebno za izdajo zakona, ki bo prepovedoval pašo potujočih ovčjih čred v Sloveniji.
RIBNICA - Razstavo del kiparja Draga Koširja iz Sodražice bodo jutri odprli v pobrateni občini Arcevii. V imenu TKS se bosta otvoritve udeležila kipar Košir in Rudi Brinšek. Razstava bo odprta do 8. maja.
RIBNICA - Na komemoracijo za padlimi borci odpora v Arcevii (Italija) bo pojirtrišnjem odpotovala štiričlanska delegacija ribniške občine.
ČRNOMELJ - V soboto, 5. maja> ob 8.30 bo na jurjevalnem prostoru lep program ob sprejemu zvezne in lokalnih štafet. Vabljeni so odrasli in mladina.
DOBOVA — Pionirji odreda bratov Gerjevičev so v sredo, 25. aprila, na proslavi dneva OF in prvega maja razvili svoj prapor. Na njem so spominski trakovi krajevne skupnosti, ZZB NOV, prosvetnega društva in DPM.
BOSTANJ — Danes ob 14. uri bo na telovadišču za Partizanom letošnja občinska prireditev ob sprejemu kurirčkove pošte s pozdravi predsedniku Titu.
VELIKA LOKA - V nedeljo je bilo v V-'-liki Loki slavje kra-^vnih skupnosti Vel. Loka in Sentlovrenc. Predsednik občin- [ ske skupščine Ciril Pevec je na mimohodu 12 gasilskih društev iz občine izročil namenu novo brizgalno.
BREŽICE — Za jutri popoldne je sklicana seja občinske konference ZK. Na njej bodo razpravljali o uresničevanju ustavnih dopolnil v občini.
CERKLJE - Na Cerkljanskem hribu bodo Brežičani v soboto, 5. maja, spiejeli štafeto mladosti. V Brežice bo prispela ob 15.30, sprejem pa ji bodo priredili pred poslopjem občinske skupščine.
KOZJANSKI AKTIVISTI SLAVILI NA PLANINI
V	čast obletnice ustanovitve OF je bila 27. aprila na Planini pri Sevnici prireditev, na kateri se je zbralo približno 150 nekdanjih aktivistov OF s Kozjanskega. Po kulturnem sporedu so se dogovorili, da bo osrednja proslava, ki bo pd^večena aktivistom in borcem Kozjanskega, 2. septembra v Kozjem. Ob tej priložnosti bo občina Šmarje pri Jelšah podelila domicilno listino aktivistom okrožja OF za Kozjansko. Nekdanjim aktivistom je spregovoril tudi Sergej Kraigher, predsednik republiške skupščine.
Gozdovi-naše bogastvo
Otočec: sloveni zdravniki zborujejo (Foto: Sandi Mikulan)
V	mnogih deželah sveta je že dalj časa v navadi, da se vsako leto s primernimi manifestacijami najširša javiiost spomoni odlo-čihiega pomena, ki ga imajo gozdovi pri ohranjevanju zdravega naravnega okolja. Zato ni naključje, da je letos republiška konferenca SZDL proglasila „teden gozdov“, ki bo od 7. do
24.	maja.
Ta široka akcija, ki bo postala tradicionalna, ima namen seznaniti širšo javnost z vsestranskim pomenom gozdov. Posebno obeležje bo dobila prihodnje leto, ko bo mednarodna organizacija FAO proglasila svetovno leto gozdov in ko bomo praznovali 100-letnico ustanovitve prvega slovenskega gozdarskega društva.
Slovenci smo eden tistih srečnih narodov, ki se lahko pohvalijo da
Dragatuš praznuje
Vsakoletni krajevni praznik Dra-gatuša, ki ga počastijo 5. maja v spomin na hudo bombardiranje vasi leta 1944, bodo tudi letos skromno proslavili. V nedeljo, 6. maja, bo proslava v dvorani zadružnega doma, nastopili pa bodo šolarji in domači izvajalci programa, kot gost pa Silvester Mihelčič z učenci črnomaljske glasbene šole. Večjo slovesnost pripravljajo Dragatuščani prihodnje leto, ko bo 30-letnica dogodka, ob katerem se spominjajo hudih časov med zadnjo vojno.
Partizansko zdravstvo in nal^Jive bolezni
V ospredju zanimanja udeležencev 110. občnega zbora Slovenskega zdravniškega društva pretekli
teden na Otočcu pri Novem mestu
Dvorana novega gami hotela na Otočcu je bila 25. aprila dopoldne skorajda premajhna za vse udeležence in goste 110. rednega občnega zbora Slovenskega zdravniškega društva, ki so tokrat zborovali sredi Dolenjske in svoje srečanje posvetili 30, obletnici kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda.
Med gosti zbora so bili razen pokroviteljev in številnih novomeških predstavnikov tudi dr. Srečko Koren, predsednik socialno zdravstvenega zbora slovenske skupščine, dekan medicinske fakultete prof. dr. Franc Erjavec, akademik prof. dr. Janez Milčinski, predsednik slovenskega Rdečega križa Ivo Majdič ter številni predstavniki zdravstva, farmacije in republiških ustanov iz Ljubljane ter Zagreba. Predsednik SZD dr. Anton I)olenc je zbor začel in pozdravil vse zbrane, nakar so počastili spomin po zadnjem zboru umrlih slovenskih zdravnikov. Predsednik novomeške podružnice SZD dr. Lavo Morela je nato razvil zastavo SZD in jo podaril matičnemu društvu v Ljubljani, predsedniku no-
GLOBOKO: „Z LOVA V KLET"
V	soboto, 28. aprila, so v Globokem počastili 1. maj s prireditvijo „Z LOVA V KLET“ v kateri so sodelovali pevci in tamburaši iz Artič ter lovski pevski zbor iz Globokega. Prireditev so v nedeljo ponovili v Artičah.
vomeške občinske skupščme Avgustu Avbarju pa so kot častnemu
TREBNJE: RAZSTAVA
V	ČAST PRAZNIKA OF
Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem je počastila praznik OF z otvoritvijo zanimive razstave; hrvatska kiparka Dn n-ca Belkovič in romunska slikarka Florica Puja razstavljata svoja dela. Obe znanki lanskega tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, prvo iz Hlebin, drugo iz Uzdina v Banatu, je najprej v imenu domačinov pozdravil Adolf Grum, o njuni poti v umetnost pa je govoril prof. Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani in predsednik umetniškega sveta tabora. Gostji razstavljata svoja najnovejša dela, ki vsa po vrsti izpričujejo izvirno ljudsko ustvarjalnost in pristno okolje, iz katerega prihajata.
Galerija je tudi tokrat izdala o obeh razstavijalkah lična kataloga. Razstava v Trebnjem bo odprta do 13. maja.
predsedniku zbora podarili zastavico Novega mesta. Zbor so pozdravile tudi pionirke, članice podmladka RK na osnovni šoli Katje Rupena, ki so nato odnesli cvetje na grob priljubljenega in spoštovanega prijatelja mladine, pokojnega primarija dr. I. Smrečnika.
Vrsta pozdravnih govorov in dobrih želja za plodno delo zbora se je nadaljevala. Zlasti toplo so udeleženci pozdravili besede predsednika Avbaija, ki je ocenil uspešne napore, da bi zdravstvo delovalo kot celota tako v preventivi kot kurativi. Delovni poudarek srečanja slovenskih
zdravnikov na partizanskem zdravstvu in epidemiologiji hkrati kaže, da se vsi zavedamo pomena pravočasnega organiziranja v okviru splošnega ljudskega odpora. Predsednik Av bar je udeležence zbora v zgoščeni obliki seznanil tudi z vsestranskim napredkom občine, v kateri je tudi zdravstvo doseglo skorajda revolucionaren napredek. Prisrčno se je zahvalil vsem znanim in neznanim entuziastom-zdravstvenim delavcem, ki vztrajajo pri svojem delu v dostikrat nelahkih razmerah.
(nadaljevanje na 4. str.)
imajo veliko lepih gozdov. Skoraj polovico naše republike (Dolenjske pa kar 52 odstotkov) pokriva to naravno bogastvo. V tednu gozdov je najlepša priložnost, da se vprašamo, kaj, smo storili za izboljšanje naših gozdov in katere iiapake moramo čimprej odpraviti.
Na splošno je v ljudeh zakoreninjena miselnost, da nam dajejo gozdovi samo neposredne koristi v obliki lesa, gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč in podobnega. Gozdovi so resda vir dra^cene lesne surovine in drugih koristi, toda njihov pomen je še mnogo večji. So regulator podnebja, zadržujejo vlago, preprečujejo odnašanje tal, zadržujejo vetrove, so velika naravna „zelena tovama“, ki prečiščuje zrak, so nepogrešljiv prostor za rekreacijo. Dajejo torej celo vrsto posrednih koristi, ki jim je težko določiti ceno in katerih se zavemo šele takrat, ko gozda nimamo.
(nadaljevanje na 4. str.)
V	CAST ŠTAFETI
5. .naja bodo črnomaljski mladinci v Gradcu sprejeli Zveno štafeto s pozdravi in čestitkami predsedniku Titu za rojstni dan. V Črnomlju pripravljajo na jurjevalnem prostoru svečanost s kulturnim programom, ki se bo začel ob 8.30. Zvezni štafeti se bodo tu pridružile še lokalne iz krajevnih središč ter štafete s pozdravi in čestitkami družbeno-poU-tičnih organizacij. Črnomaljci bodo štafetno palico odpremili do Koprivnika, tam pa jo bodo prevzeli mladinci občine Kočevje.
V SOBOTO STAFEtA
V TREBNJEM, NOVEM MESTU IN SEVNICI
Letošnja štafeta s pozdravi predsednUcu. Titu .bo potovala skozi trebanjsko, ngvomeško in sevniško občLio v soboto, 5. maja, zajela pa bo tudi občinske štafete iz.vseh večjih krajevnih sr^išč. V Trebnjem bo^ sprejem štafete ob 13. uri v spominskem parku NOB, v Novem mestu ob 14. uri na stadionu Bratstva in enotnosti, v Sevnici pa ob 17.20 uri pred občinskim sodiščem.
Evidentiranje nezadostno
Brežice: Premalo imen za odbornike in vodilne
Komunistom abecedo marksizma
Novo mesto: Franci Šali predlagan za člana CK ZKS - Sedemnajstim OO ZK izrekli javno kritiko zaradi neuresničenega evidentiranja
Za novega člana CK ZKS je predlaga tudi Fran< ^ali, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov v Novem mestu. Občinska konferenca ZK je na izredni seji v sredo prejšnji teden verificirala predlog za pet novih članov CK ZKS.
Franci $di
Na tej seji je konferenca izrekla tudi javno kritiko sedemnajstim
NOV OBRAT V DOBOVI
25. aprila se je začelo delo v novem obratu metliške „Beti“. S tem se je delavkam, ki so doslej morale delati v neprimernih prostorih, izpolnila njihova velika želja
METLIKA: PREDLAGALI TITA
Na občinski konferenci Zveze komunistov v Metliki so 23. aprila s ploskanjem sprejeli predlog, naj bo tovariš Tito dosmrtni predsednik Zveze 'komunistov Jugoslavije.
osnovnim organizacijam ZK, ker niso uresničile sklepa občinskega komiteja ZK o evidentiranju članov za funkcije v organih Zveze komunistov. fti tem so upoštevaU, da nekatere osnovne organizacije nimajo sposobnih članov za take funkcije. Hkrati so zahtevali, da zamudniki opravijo evidentiranje do 15. maja.
Konferenca je priporočila glasilu „Komunist“, naj bi začel objavljati abecedo marksizma. Za to so se člani zavzeli zaradi nenehnih zahtev, da morajo komunisti izboljšati tako imenovano teoretično kulturo, saj je osnovno orožje slehernega člana ZK prav znanje. Kajpak mora biti Utera tura pisana tako, da jo bo lahko razumel tudi komunist z osnovno šolo. Zavzeli so se, da bi tudi na tem področju uresničili priporočilo glavnega odbora SZDL Slovenije o lepi in razumljivi slovenščini.
I. ZORAN
Evidentiranje v brežiški občini še ni zajelo dovolj širokega kroga občanov za b^oče odbornike, poslance in vodstva družbeno-političnih organizacij. Občinska konferenca Socialistične zveze je na seji 24. aprila ugotovila, da je do sedaj evidentiranih komaj 59 možnih kandidatov, od tega 45 za zbore občinske skupščine. To pa ne dosega niti dosedanjega števila odbornikov, ki jih je 64.
Tudi žensk je premalo med kandidati. Doslej so zabeležili komaj deset imen, čeravno predstavljajo ženske v občini 38 odst. zaposlenih. Po starosti je izbor kandidatov ugoden. Večina je mladih, starih do 30 let, nakar sledijo občani med 30. in 40. letom starosti. Z višjo in visoko šolo jih je 7, s srednjo šolo 10, z osnovno šolo 8, drugi pa so večinoma kvalificirani delavci. Iz neposredne proizvodnje in iz zasebnega sektorja kmetijstva so jih do zdaj našteli 37.
DBH
Konferenca je sklenila nadaljevati evidentiranje, ki ga morajo vse druž beno-politične organizacije in interesne skupnosti sprejeti kot trajno vsakdanjo nalogo.
J.T.
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Nad vzhodnim Atlantikom in severni ter zahodni Evropi Je obširno ciklonsko področje. Hladen zrak, ki prodira s severovzhodnega Atlantika proti jugu povzroča tudi nad Alpami jugozahodne zračne tokove, zato se bo nestalno vreme še nadaljevalo, vendar pa vmes lahko pričakujemo občasna izboljšanja.
J
PORTISCH V KOČEVJU. V petih urah boja so kočevski šahisti odščipnili velemojstru Portischu, zmagovalcu drugega memoriala dr. Milana Vidmaija, 6 točk (dve zmagi in 8 remijev), kar je več, kot so pričakovali. Simultanka je bila na sam prazni OF, posvečena pa je bila tudi 30-letnici Kočevskega zbora. Več o teiti na športni strani. (Foto: Jure Podržaj)
J
u) 1
STANGRAD: prepozno spoznanje?
Socialno ogroženim družinam za marec denarna pomoč, ostalim le minimalne osebne dohodke — Predlagana prisilna poravnava — Občina, nima denarja za rešitev STANGRADA — Revizije v podjetju
štiričlanska delegacija kolektiva podjetja STANGRAD Ribnica se je 24. aprila udeležila seje občinske skupščine Ribnica in razložila odbornikom razmere v podjetju.
-	Tudi zdravil proti njihovi pretirani rasti nam primanjkuje ...!
Karikatura: Ivo Antič (Delavska enotnost)
Cene - previdno in načrtno
Kako zastaviti letošnjo politiko cen — to je ob naših stabilizacijskih naporih, upoštevanju ži\1jenjskih stroškov in ob velikem priti-sl^ za podražitve eno temeljnih vprašanj ekonomske politike. Zato tudi medrepubliški komite za tržišče sila prizadevno razpravlja o letošnjih cenah.
Razumljivo je, da mora gibanje cen temeljiti predvsem na dejavnikih, ki opredeljujejo razmere na trgu. Vendar je nujno upoštevati tudi vpliv uvoza, porasta cen na zunanjih tržiščih in še nekatere vplive. Če upoštevamo vse to, bi se morde letos cene povečati za 10%. Vendar je takšen porast nesprejemljiv, in kot kaže, so v republikah dokaj enotni, da skupne podražitve ne smejo preseči 8 %. V teh okvirih se bo morala gibati politika cen, temelječa na družbenih in medrepubliških dogovorih, samoupravnih sporazumih in mehanizmih za oblikovanje cen.
Verjetno bo treba najprej urediti cene tistih gospodarskih skupin, ki so izpolnjevale pogoje za zvišanje cen že lani, pa jim to ni bilo odobreno, zatem pa gospodarska področja, ker so podražitve nujne zaradi razvoja in normalnega poslovanja gospodarstva. Predvsem bo treba pri novih cenah temeljito upoštevati razvojno politiko.
Merila za določanje cen so že znana. Pri izdelkih, ki so predmet mednarodne menjave, naj bi bile osnova za oblikovanje domačih cen povprečne cene v menjavi s konvertibilnim področjem, upoštevaje seveda carinske obremenitve in izvozne spodbude. V tem primeru ne more veljati stroškovni princip.
ker so stroški proizvodnje v bistvu že določeni s cenami na zunanjem trgu in s carinsko zaščito. Pri izdelkih in storitvah, ki niso predmet mednarodne menjave, pa naj cene zagotavljajo enostavno reprodukcijo in del razširjene reprodukcije.
Če upoštevamo razvojne naloge in povečanje cen po gospodarskih panogah, bo predvidena skupna podražitev za dobrih 8 odstotkov dejansko pomenila povečanje cen življenjskih potrebščin za letošnje leto za več kot 14 %. O tem bo tekla še temeljita razprava. Sindikati že zdaj upravičeno opozarjajo na to.
Upoštevati je treba tudi, da se posamezne republike, med njimi Slovenija, zavzemajo tudi za določeno sprostitev cen tam, kjer tržne razmere to dovoljujejo. Obenem bi bilo umestno ob programu gibanja cen najprg upoštevati razvojno pomembne gospodarske skupine, se dogovoriti o oblikah neposredne družbene kontrole, ki mora biti kar se da učinkovita, ter predvideti določen rezervni „manevrski prostor“. Razumljivo je namreč, da upravičenih primerov naenkrat ne bo mogoče dovolj temeljito preučiti, prav tako pa ne — vsem naenkrat ustreči.
TONE KRAŠOVEC
Člani delegacije so povedali, daje podjetje verjetno pred stečajem, da so trdno odločeni prepustiti del ustvarjenega osebnega dohodka za zmanjševanje izgube in da imajo njihove delavske družine otroke, ki jim ne bi smeli vzeti kos kruha. Opozorili so tudi, da se je občinska skupščina Buzet odločila za vsako ceno ohraniti del podjetja STANGRAD, se pravi gradbišče v Buzetu.
Odborniki so v obsežni razpravi poudarili, da razumejo težak položaj, v katerem je STANGRAD. Člane delegacije pa so spomnili tudi na prizadevanja občinske skupščine Ribnica v zadnjih štirih letih, da bi se okrepilo samoupravljanje in delavska kontrola v njihovem podjetju. Žal pa je kolektiv STANGRAD prepozno spoznal dobronamernost teh predlogov.
Za ohranitev podjetja bi bilo treba pokriti okoli 490.000 din izgube in zagotoviti podjetju 3 do 4 milijone obratnih sredstev. Občina Ribnica in sklad skupnih rezerv gospodar skih organizacij pa nimata toliko denarja.
Občinska skupščina se je odločila, da bo njena pomoč kolektivu STANGRAD naslednja;
1. Na svoje stroške bo naročila revizijo finančno-materialnega poslovanja.
2. Iz proračuna bo za mesec marec izplačala socialno ogroženim družinam v skladu z veljavnim občinskim odlokom družbeno denarno pomoč. Vsi ostali zaposleni se bodo morali zadovoljiti z minimalnim me-
sečnim osebnim dohodkom 500 din.
Kai več skupščina ni predlagala,
RIBNICA;
POHOD OFICIRJEV
Pohod rezervnih vojaških starešin iz Ribnice v Jelenov žleb preko Velike gore je organiziralo konec aprila Združenje rezervnih vojaških starešin (ZRVS) občine Ribnica. Pohod je potekal v skupinah, ki so hodile od Ribnice do vasi Dane po azimutu, naprej pa po karti. Rezervni starešine so reševali na začetku pohoda v Ribnici in na cilju v Jelenovem žlebu še pismene naloge. Posebno naporen del pohoda je bil vzpon na strmo Veliko goro.
ker je služba družbenega knjigovodstva že predlagala postopek prisilne poravnave, ki ga bo izvedlo okrožno gospodarsko sodišče.
J. PRIMC
IZ STANGRADA
-	„TEMELJ"
Na seji delavskega sveta podjetja STANGRAD Ribnica so potrdili sklep delovne skupnosti
-	delovne enote podjetja v Buzetu, da se odcepi od matičnega podjetja in ustanovi lastno podjetje „Temelj“ Buzet. Odcepitev in osamosvojitev so opravičili s tem, ker vidijo v samostojnosti pogoj za nadaljni obstoj gradbene dejavnosti v domači občini. Pri tem bodo dobili podporo političnih in oblastvenih dejavnikov občine Buzet.
Zakaj ni napredka?
Novo mesto: sindikati premalo naredili za graditev delavskih stanovanj — Obveščanje slabo
Ena od nalog, zapisanih v sedmih točkah ^cijskega programa, ki ga je občinski sindikalni svet v Novem
V	RIBNICI PRORAČUN
-	KONČNO SPREJET
Na zadnji seji občinske skupščine Ribhica, ki je bila 24. aprila, so sprejeli smernice politično izvršilnim in, upravnim organom za uresničitev neposrednih nalog občine Ribnica letos, nekatere sklepe in odloke, izrazih soglasje z družbenimi dogovori, proračunom, finančnimi načrti skladov. Dili so garancijsko izjavo o najetju posojila društvu upokojencev, imenovali delegacijo za udeležbo na komemoraciji v pobrateni Arcevii ter r^rešili ravnatelja posebne osnovne šole. Na pobudo delegacije STANGRAD so razpravljaU o razmerah v tem podjetju.
KOČEVJE: NIC VEČ V NEDELJO
Od 6. m^ja naprej ne bosta v Kočevju ob nedeljah odprti več po dve trgovini z živili, sadjem in mesom, ampak le še ena, kar je prvi korak k temu, da bi potrošnike popolnoma odvadili nakupov ob nedeljah.
V nedeljo, 6. maja, bo kot prva odprta le samopostrežnica NAMA, ki ima v svojem sestavu tudi mesnico in oddelek s sadjem in zelenjavo. Naslednjo nedeljo, 13. maja, bo odprta samopostrežba MERCATOR v Kidričevi ulici (po potrebi še „Prehrana" pri mostu) in mesnica ZKGP v Kidričevi uUci; nato 20. maja spet NAMA itd., izmenoma.
Ta, novi predlog so podali člani kolektivov NAMA in MER-CATOR-TRGOPROMET na nedavnih občnih zborih sindikalnih organizacij. Zaposleni v trgovinah si namreč žele več prostega časa. Občinski sindikalni svet je nato sklical sestanek uprav in sindikalnih organizacij obeh podjetij ter še obrata klavnica in mesarija ZKGP, kjer so predlog sprejeli.
J. P.
tedenski notranjepolitični pregled ■ tedenski notranjepolitični pregled
Dan pred letošnjo obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (minuli četrtek) se je zbrala republiška konferenca SZDL kar dvakrat. Na dopoldanskem delu zasedanja, ki je imelo delovno obeležje, so spregovorili o NEPOSREDNIH NALOGAH SociaUstične zveze, popoldne pa so na slavnostni seji podelili letošnja ZLATA ODLIČJA najzaslužnejšim nekdanjim frontovcem in sedanjim članom SZDL.
, J)anašnji čas je predvsem čas usposabfja-nja za akcijo in čas dqanj,“ je na dopoldanskem zasedanju republiške konference SZDL v uvodnih besedah poudarila Silva Jereb, članica izvršnega odbora RK SZDL. „To je ČAS PRAVIC in ČAS DOLŽNOSTI. V njem naj vsak ve, kolikor je le mogoče v teh zapletenih družbenih odnosih, kje je njegovo mesto in katere so njegove naloge; kako jih bo najbolje opravil in kako se bo bojeval proti vidnim in nevidnim oviram v naši druž-bi.“
Neposredne naloge SZDL so takojšnje in dolgoročne. Socialistična zveza bo morala v novem političnem sistemu — zlasti glede na njeno vlogo v DELEGATSKEM SISTEMU -bolj kot doslej in neprestano stati sredi DRUŽBENOEKONOMSKIH problemov, sredi boja za NAČELA GOSPODARSKE REFORME in sredi boja za STABILIZACIJO. Neposredno pa sta sedaj pred SZDL dve nalogi, ki se jih bo treba takoj lotiti: gre za ustvarjalno sodelovanje v javni razpravi o NOVI USTAVI, še posebno pa potem za URESNIČEVANJE novih ustavnih načel v naši družbeni praksi. Zato bo še posebej pomembno dobro in razumljivo obveščati ljudi o vsem, kar nam novega prinaša naša nova ustava.
Na tokratni seji republiške konference SZDL so obravnavali tudi KADROVSKE SPREMEMBE v republiškem vodstvu. Za novega podpredsednika RK SZDL so izvolili Zorana Poliča, za novega sekretarja pa Milana Kučana. Določili so tudi, da se predsedstvo republiške konference poveča (na 45
članov).
V mesecu maju, ki je pred nami, lahko pričakujemo, kot napovedujejo, pravcato spomladansko ODJUGO CEN, saj je za to domala že vse pripravljeno. V teh dneh naj bi se še sestal medrepubliški komite za cene, ki bo skušal uskladiti še preostala sporna sta-lloča republik in pokrajin, potem pa naj bi predlagal ZIS sestavljeni dokument o letošnji POLITIKI CEN. Določeno bo, katero blago bodo lahko podražili, in za koliko.
Kot pravijo, naj bi se do konca Jeta nasploh vse PODRAŽILO za 14 odstotkov, v
PRED SPOMLADAM SKO ODJUGO!
te podražitve pa naj bi bile vračunane že tudi vse dosedanje. Vsekakor bo letos naša ŽIVLJENJSKA RAVEN na hudi preizkušnji, saj se nam utegne poslabšati po računih ekonomistov kar za kakšnih 24 odstotkov, torej približno za četrtino!
Res'bo tudi v prihodnje skušal posredovati medrepubliški komite, da pritiski nekaterih le ne bi preveč dvignili cen (kar bi dosegli z obveznim dogovarjanjem), vendar nam ne kaže preveč rožnato, če upoštevamo, da skoraj ni blaga ali izdelka, za katerega ne bi proizvajalci že terjali, naj se z odjugo cen brž podraži. Za sedaj že vemo, da se utegnejo NAJBOLJ PODRAŽITI hrana, promet, nafta in bencin, pa jeklo in gradbeni material. Kakorkoli že — v začetku maja bo ZIS bržčas proučil medrepubliški dogovor o cenah. Pričakovati je, da bo cene vsaj usklajeval z uveljavljeno politiko stabilizacije.
Po sedanjih podatkih SDK Jugoslavije je potrjena ocena, ki je bila doslej že večkrat izrečena, in sicer, da smo pri uveljavljanju STABILIZACIJE vendarle dosegli’ začetne uspehe - hkrati pa ti podatki opozarjajo na resne težave, kijih bodo morala premagovati letos naša podjetja, ko se bodo morala držati
novih predpisov o gospodarjenju.
Po zaključnih računih za 1972. leto smo imeli lani v državi še za 2,84 milijarde dinarjev nepokritih izgub v gospodarstvu in dve tretjini teh izgub smo ,,pridelali‘ lani, ostalo pa je dediščina preteklih let. Približno za 790 milijonov dinarjev teh izgub (ki so jih ustvarile železnice, elektrogospodarstvo in komunalno gospodarstvo) morajo poravnati DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI ostalo pa ostaja letošnje BREME GOSPODARSTVA. Verjetno bo nekaj podjetij v državi to moralo urediti prek prisilne poravnave, nekaterim podjetjem (kjer ni mogoče urediti sanacijskega postopka, ki bi bil uspešen) pa se že sedaj kaže pot v stečaj.
Ob tem lahko samo še povemo, da smo v Sloveniji ta vprašanja s korenitim ukrepanjem rešili dokaj uspešno — da pri nas ostaja le še majhen del izgub nepokritih in da je domala povsod, kjer so imeli ali še imajo težave, že narejen SANACIJSKI NAČRT za prizadeto gospodarsko organizacijo. Tako vsaj govorijo podatki posebne skupine republiškega izvršnega sveta, ki se je podrobneje ukvarjal s temi razčlembami.
Med mnogimi pritiski na cene smo v zadnjem času doživeli enega še posebno občutljivega — gre za pritisk naših proizvajalcev ZDRAVIL, ki z raznimi tržnimi „ukrepi“ skušajo prisiliti zakonodajalce, da bi jim cene vendarle bolj sprostili. Tako se dogaja, kot poročajo iz nekaterih območij države, da v lekarnah občasno primanjkuje celo ŽIVLJENJSKO POMEMBNIH zdravil (v Ljubljani in Sloveniji tega resda,še nismo opazili), na kar vpliva, kot trdi farmacevtska industrija, sedanje nesorazmerje med surovinskimi stroški in prodajno ceno teh zdravil. V zvezni skupščini, kjer je bilo to vprašanje že na dnevnem redu, so zato sklenili, da je treba najpozneje v 60 dneh skleniti ustrezen SAMOUPRAVNI SPORAZUM o cenah zdravil, da bi tako odpravili sedanje tržne nepravilnosti na tem področju in jih preprečiti tudi za naprej.
mestu sprejel po Titovem pismu, se nanaša na gradnjo stanovanj za delavce. Na seji v sredo prejšnji teden so poudarili:
„Program stanovanjske graditve za pet let smo dobili. Dalj nismo prišli, ker zakonodaja še ni bila usklajena z novo politiko. Težave so tudi v tem, ker ni lokacij in stanovanj ne bi mogli graditi, čeprav bi imeli sredstva. Tako se pogovarjamo le o ustanovitvi skupnosti stanovanjskega sklada brez jasne perspektive.
Na tem področju smo sindikati premalo naredili. Kljub dogovoru je zašepalo obveščanje delavcev. Nismo jih obvestili, kako bomo gradili, kakšna sredstva bomo zbirali. Dovolili pa smo, da so dvignili glas tisti, ki imajo stanovanjske zadeve urejene.
Stanovanjske lokacije so problem zlasti v Novem mestu. Zadeve bo potrebno razčistiti, četudi za ceno reorganizacije služb na tem področju."
MLADINA PRI VOJAKIH
Na povabilo predstavnikov vojaškega garnizona iz Ribnice se je skupina učencev osnovne šole Kočevje udeležila svečane zaobljube mladih vojakov. Učence je vodila Ksenija Ža^, mentorica mladinske organizacije na šo-'ii.
BREŽICE* ŠTIPENDIJE PONUJAJO
Na seji občinske skupščine v četrtek, 26. aprila, je predsednik temeljne izobraževalne skupnosti BreHce Janez Volčanšek omenil, da ima samo brežiška osnovna fela usposobljenega učitelja glasbe, ostale šole pa so brez njih. Edini izhod je štipendiranje. Stipendije so na razpolago, kandidatov zanje pa ni ker je poklic glasbenega učitelja premalo cenjen in ker marsikje gledajo nanj kot na nebodigatreba. Odnos do glasbene vzgoje je povsod še precej mačehovski. Poslanec in predsednik prosvetno kulturnega zbora Miloš Poljanšek je odbornikom v razpravi povedal, da glasbena vzgoja v Sloveniji nazaduje in da bo treba spremeniti odnos do tako imenovanega B programa, ker vzgoje ne moremo ločevati na tak način.
POJASNILO
Zaradi obilice domačih novic in skrčenega obsega lista tokrat izjemoma ne objavljamo tedenskega zunanjepolitičnega pregleda.
KRMELJ: POČASTITEV PRAZNIKA
Ob zelo dobri udeležbi je bila v četrtek svečana akademija v počastitev dneva Osvobodilne fronte in ppega maja. Nastopali so cicibani, pionirji — pevci, pevski moški zbor „Svoboda" pod vodstvom Francija Bastardija, recitatorji in domači ansambel.
B.D.
PRELOKA: TRGOVINA OSTANE
Vas Preloka je ena izmed najbolj odročnih v črnomaljski občini, zato je tudi skromna trgovinica še vedno v zasebnih rokah. Gre za izreden primer, ki pa ga doslej niso mogli urediti drugače, kajti vaščani brez najnujnejših potrebščin ne morejo ostati, podjetjem pa se ni izplačalo odpreti lokala. Vendar se pojavlja težava, ker je zdajšnji trgovec zasebnik ostarel, ne zmore več dela in bi šel rad v pokoj, vaščani pa hočejo trgovino obdržati.
S pomočjo občinske skupščine bo zadeva vendarle urejena. Kmetijska zadruga je obljubila trgovino prevzeti, vendar morajo ljudje računati s tem, da se obsežnejših obnovitvenih del ne morejo lotiti v kraju, ki daje trgovini le malo prometa.
ZDOMCA STA TRČILA
Ko je 24. aprila okrog 13. ure Ernest Skriner iz Drage pri Šentrupertu, zdaj začasno dela v Nemčiji, vozil z avtom z Mirne proti Trebnjem, je v ovinku pri Jersovcu dohitel skupino otrok. Nekaj jih je šlo peš, dva pa sta se peljala zraven na kolesih. Skriner je skupino prehiteval, ko je z nasprotne strani pripeljal zdomec Franc Štancer iz Sentruper ta. Trčenja ni bilo mogoče preprečiti, čeprav je Skriner močno zavrl. Oba avtomobila je vrglo s cestišča. Skriner in njegova sopotnica Marija Hočevar z Drage sta se laže poškodovala, materialne škode pa je za
20.000	dinarjev.
PADLA VGLOBODOLU
28. aprila zvečer sta se med sreča-' njem v Gornjem Globodolu zaletela in padla mopedist Anton Rozman iz Globodola in Anton Krevs iZ Kala, ki je vozil neiegistriian moto^j-jRoz-mana so odpeljali v bolnišnico, Krevs pa jo je odnesel s praskami.
VRHOVO: KDO SE JE MASTIL?
Tat je v noči na 26. aprila obiskal domačijo Terezije Jevnikar z Vrhovega pri Veliki Loki in iz kokošnjaka odnesel 17 kur. Lastnica je oškodovana za 700 din.
NUJNA POVIŠICA
Delavski svet tovarne ISKRA v Semiču je sprejel sklep, da od 1. maja dalje vsem zaposlenim poviša osebne dohodke za 100 din. Ta ukrep je bil nujen, ker je imela ISKRA zdaj razmeroma ni^e osebne dohodke zaradi varčevanja v stabilizaciji. Zdaj delovne sile primanjkuje, nujno potrebujejo nove ljudi, za nižje prejemke kot drugje pa ljudje niso pripravljeli priti v ta kolektiv.
KOČEVJE - Mojstrska kandidata Cimer in Ivić sta igrala simultanko proti 19 šahistom iz kočevskih delovnih organizacij. Mmstrska kandidata sta premagala 16 nasprotnikov, remizirala z Žnidaršičem in Urhom, Kitič pa je zmagal. (Z. F.)
Še premalo delavnih
Preveč je še članov ZK, ki aktivno ne delajo — Uveljavljajo se aktivi delavcev
Ocena stanja v Zve?i komunistov v medobčinskem svetu ZK Ljubljana (zasedal je 24. aprila) je pokazala, pomeni pismo prelomnico v družbenopolitičnem ži\1jenju.
Večja dejavnost je zelo pripomogla k izboljšanju političnih razmer v občinah. Z odločnim delom komitejev so se začeli utrjevati enotni pogledi na razreševanje raznih vprašanj (Grosuplje, Kočevje, Bežigrad). Usklajevani (koordinacijski) sestanki so zelo pogosto v mnogih občinah, med njimi tudi v dolenjskih (Kočevje, Ribnica).
Občinske organizacije menijo, da je še vedno 20 do 30 odstotkov komunistov (Ribnica, Grosuplje, Litija), ki niso vključeni v organizirano politično delo.
Na osnovi podatkov za zadnji dve leti in prve tri mesece letos ugotavljajo, da je odstotek na novo sprejetih članov zadovoljiv tudi v dolenjskih občinah Grosuplje in Litija, skrajno zaskrbljujoč pa v Kočevju in Ribnici, vendar to ne velja za letos, ko so podatki vzpodbudnejši.
Aktivi delavcev se vedno bolj uve-
ljavljajo kot pomembna oblika dela komunistov v občinah. Med aktivi delavcev-komunistov, ki tesneje sodelujejo z občinskimi konferencami, so v oceni omenjeni prav aktivi v dolenjskih občinah.
SEVNICA: PRORAČUN SPREJET
Na seji občinske skupščine v torek, 24. aprila, je bila, kot običajno, najtežja točka dnevnega reda sprejem občinskega proračuna. Odborniki, predvsem oni s podeželja, so ostro opozarjali na potrebe svojih krajevnih skup osti. Po obsežni razpravi so se odločili, da vzamejo občinski cestni službi 30 tisočakov in jih namenijo krajevnim skupnostim, tako da bodo krajevne skupnosti deležne letos 330 tisočakov občinske pomoči. Ob tem, ko so denar „od-ščipnili“ cestarjem, je vrsta odbornikov pohvalila to službo, saj so bile občinske ceste, predvsem tiste, lu jih je prdj vzdrževala republika, v minulem letu bolje vzdrževane.
A. 2.
Takole nastajajo v oddelku podaljšanega bivanja na osnovni šoli v Koče\ju pod vodstvom učiteljice Mare Sarkič iz zavrženih škatel najrazličnejši izdelki, od robota, tovornjaka, \iaka do muce in kužka.
(Foto: F. Brus)
Člani biološkega, Ukovnega in foto krožka osnovne šole „Katja Rupena“ so priredili izlet v Kostanjevico. Tam so si ogledali Formo Vivo, zbirico slik v šoli in kostanjeviško jamo. Na sliki: pionuji pred spomenikom Matije Gubca, delom kipaija Toneta Kralja. (Foto: M, Glavač)
V	sredo, 25. aprila, so pioniiji osnovne šole bratov Ribaijev iz Brežic ponesli kurirčkovo pošto v Dolenjo vas, kjer so od njih prevzeli torbo s pozdravi in dobrimi željami za predsednika Tita učenci iz Krškega.
(Foto: Jožica Teppey)
Take ribniške krošnjaije, ki so že izumrli, boste spet lahko videli na „Prevozu bale po ribniško“
25.	maja v Ribnici. T^o bodo „opremljeni“ člani pev^ega zbora iz Ribnice, ki jim je poveijena prireditev KMEČKE OHCETI ,JPrevoz bale“
PREDRAGA
STANOVANJA
Gradnja stanovanj se vsako leto draži. Kot so izračunali, je stal lani kvadratni meter stanovanjske površine 423 din več kot leto poprej. Največ stanovanj je bUo prodanih po ceni od 3.500 do 4.000 din za kvadratni meter. Pri tem je prednjačil Zagreb, kjer so veljala stanovanja 4.000 do 4.500 din, kar 358 stanovanj pa je stalo celo več kot 5.000 din za kvadratni meter. Presenetljiv je tudi podatek, da se je lani bolj podražila gradnja kot pa strošd za urejanje zemljišč. Cene so najbolj poskočila na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji.	______
Stanovanjski dogovori - bob ob steno?
POMAGATI
ZDRAVILIŠČEM
Komite za turizem republiškega izvršnega sveta je pred kratkim obravnaval predlog zakona o naravnih zdraviliščih v naši republiki. Menil je, da je treba pomagati zdraviliščem v razvoju in spremeniti tudi zakon o zdravstvu, če bi bilo to potrebno. Zdravstvo in turistično gospodarstvo morata v naših zdraviliščih po skupni poti, ki je ne smejo omejevati togi predpisi. Po vsej verjetnosti bo predlog novega zakona o naravnih zdraviliščih v razpravi še letos.
•	•	V'	v
Sejmišča
BREŽICE: na sobotnem sejmu je bilo naprodaj rekordno število prašičev, kar 815 pujskov in 24 starejših prašičev. Do tri mesece starih prašičkov so prodali 473, starejših pa 14; prvi so veljaH do 25 dinarjev, drugi pa do 14 dinarjev za kilogram žive teže.
Na aprilskem partijskem seminarju v Semiču je Ludvik Golob ugotavljal, da akcija za delavska staipvanja ni zaželjeno obrodila. Še manj: v mnogih primerih so bili sklepi bob ob steno — žal, tudi med komunisti.
V podjetjih še vedno rešujejo stanovanjsko problematiko tako, da dajo delavcu stari milijon kredita. To seveda ne more biti v redu, ker stvari nismo premaknili niti za ped naprg.
Akcija „dve tretjiai denaija za družbena in tretjina za zasebna stanovanja** je obtičSJa. Če-
Pričakovati je bilo, da bo delo steklo hitreje, tako pa se je zgodilo, da so občine ob koncu minulega leta sprejemale šele koncepte sprednjeročnega razvoja, kamor naj bi vključili tudi stanovanjsko področje.
Akcija, Id sta jo začela ZK in sindikat z namenom, da bi temeljito zavrtali v preživele odnose na stanovanjskem področju, se torej ni povsem posrečila, bolje, ni dala želenih sadov y> času, ki je bil za to .predviden.
Kdo zavira? Ugotavljajo, da celo vodilni oz. odgovorni ne govore istega jezika, kadar je beseda o stanovanjski politiki.
slovenska kmetijska veja in ki daje tri četrtine vsega kmetijskega odkupa.
Povprečna slovenska kmetija ima le tri in pol glav govedi, od tega dve kravi. Od skupno 180.000 kmečkih gospodarstev jih po podatkih iz leta 1969 kar 31 odstotkov ni imelo nobene krave, 25 odst. jih je imelo po eno, 28 odst. po dve, 10 odst. po tri in le 6 odst. slovenskih, kmetij je premoglo štiri ali več krav. In to ob razmerah, ko lahko trdimo, da so v pridobivanju mleka velike možnosti in da je prodaja zagotovljena. Značilni so še podatki o odkupu mleka , ki jih je ob takih „čredah“ mogoče pričakovati: samo dobra dva odstotka kmetij, ki oddajajo mleko, ga odda nad' 10.000 litrov na leto ali približno 30 litrov na dan, vse druge pa manj.
Resda: še in še se bo treba ukvarjati s temi „koreninami zla“.
M. L.
vornost in podobne senčne strani je nujno iztrebiti iz partijskih vrst.. „Vsak komunist mora biti vključen v javno življenje, vrste partije moramo okrepiti in v vsaki družbeni celici ustanoviti organizacijo ZK,“ je zahteval predsednik Popit.
Kajpak je pomembno, da čimveč ljudi začuti, da s starimi odnosi ne gre več. Tudi izven ZK je vrsta ljudi, ki so prav tako goreči za samoupravljanje - in tudi na te se je potrebno nasloniti. Seveda pri tem ne gre prezreti, da ljudje nočejo biti več samo poslušalci in izvajalci politike, ampak hočejo to politiko sooblikovati.
.11"!
Akcija za graditev stanovanj je obtičala
sto pred vrati v delovno organizacijo. Kjer so jo že spustili naprej, so daje bilo formalnosti zadoščeno — premetali nekaj številk, in pri tem je ostalo.
Med tem je bila odprta nova fronta za stanovanjsko politiko.
Kmetijski nasveti
Nevarno napenjanje
v vampu goveda, ki se je nažrlo mlade zelene stročnice pred cvetenjem (detelje, lucerne, esparzete, grahovice) ali bujne zelenfi trave, zelenega žita, zeljnega ali pesnega perja ali strupene trobelike, zlatice di jesenskega podleska, se ob presnavljanju začne v vampu nabirati toliko plina, da začne žival napenjati. Lakotnice se izbočijo, prizadeta žival stoji in se ozira proti zadnjem delu telesa, nazadnje pa pogine, če ni pomoči.
Opraviti imamo z zelo pogostnim tako imenovanim naglim napenjanjem ali nadimom goveda, ki ^vzroča veliko škode, saj še ne poznamo zares zanesljivega načina zdravljenja. Zato se je bolje seznaniti z nevarnostmi, ki grozijo živali.
Ne le sumljiva hrana, tudi okoliščine, v katerih jih použije, lahko pripeljejo v nesrečo. Nevarne so rastline, ki vsebujejo malo vlaknine in veliko vode. Če žival še pye med pašo ali po njej ali če je paša mokra od rose ali dežja, se nevarnost še poveča. Zelo nevarna je tudi zagreta in ovenela krma. Značilno je tudi, da k napenjanju pripomore pohlepno žrtje.
Pri naglem napenjanju je treba z zdravljenjem kar se da . pohiteti. Če se plin, ki nastaja pri presnavljanju, nabira v ^^omjem delu vampa, nevarnost o^tranimo z gumijasto cevjo — sondo, ki jo živali potisnemo do vampa skozi požiralnik. W tem naj s prednjimi noganu stoji na višjem mestu, da plini lažje nhajajo skozi cev. Koristna je tudi masaža leve strani trebuha. Za prebod vampa s posebnim nožem — trokaijem se odločimo
v skrajni sili, ko ni več druge možnosti. Z rano namreč tvegamo vnetje trebušnice, kar se pogosto zgodi. Vbodemo v levolakotnico
Da napenjanje preprečimo, pokladamo živalim, preden gredo na bujno pašo, nekaj sena ali slame, ki prispeva v krmilni obrok potrebno količino vlaknatih snovi.
Inž. M. L.
S
S
I
s
i
Kmetija s poldrugo glavo goveda?
Pred očmi
Ne podcenjujemo cen in trga, toda zavedati se je treba, da je poglavitni problem našega kmetijstva njegova majhna produktivnost. S tem se bomo še dolgo ukvarjali; potrebno je to dejstvo imeti stalno pred očmi, le tako bomo premaknili stvari tudi v tej gospodarski dejavnosti, ki hudo zaostaja za drugimi. Tako je, na kratko povedano^ odgovoril novomeškemu gospodarsko-političnemu aktivu predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc, po poklicu diplomirani kmetijski inženir.
Kaico smo v resnici še daleč od velike delovne storilnosti v kmetijstvu, naj ilustrirajo nekateri podatki iz živinoreje, ki je najpome^mbnejša
Korak dalje: delavci — sooblikovalci politike
Proti zastojam
Namen je jasen: samoupravljanje je ena izmed poti v brezrazredno družbo. Z ustavnimi dopolnili bomo to pot še bolj utrdili. Zastojev ne sme biti, saj se, kot je nedavno v Semiču poudaril predsednik CK ZKS France Popit, revolucija ne končuje z ustavnimi spremembami.
Izvajanje ustavnih dopolnil pomeni bitko za nove odnose. Komunisti bi moraU biti na prvi frontni črti. Žal jih je še vse preveč za to črto, kar med drugim kažejo podatki nedavnega popisa članstva ZK; nad 60 odstotkov nima zadolžitev.
Mlačnost, neodločnost, neodgo-
  -si:!.
Ribniški RIKO, eden največjih izdelovalcev letališke opreme v Evropi
Še vzhod in jug
Proizvodni program v podjetju RIKO Ribnica obsega snežno mehanizacijo, letalsko opremo ter proizvodnjo delov za cestni in letalski kontejnerski transport. Po teh proizvodih narašča povpraševanje na jugoslovanskem trgu vsako leto za 20 do 30 odstotkov.
Podjetje je še posebno izpopolnilo proizvodnjo letališke opreme. So možnosti, da postane RIKO eden največjih proizvajalcev te opreme v Evropi. V bodoče bodo posvetili več pozornosti vzhodnoevropskemu tržišču in deželam v razvoju, ki še sploh nimajo razvite proizvodnje take opreme.
Dežele v razvoju imajo razmeroma malo cest, obstoječe ceste pa so tudi slabe. Zato imajo malo cestnega prometa. Poslužujejo se v glavnem zračnega prevoza. Zato ima RIKO velike možnosti nadaljnega razvoja letališke opreme.
(Karikatura: Marjan Bregar)
rredffto te
zapisatn
•••
Moralno-poUtičm kritika se nam zdi, ker jo ponovno spet uvajamo, nevsakdanja. Pozabili smo že na čase, ko je bila nenehno prisotna med nami. Nič čudnega torej, če gre težko z jezika tistim, ki so jo dolžni izreči, kot je zelo malo pri srcu tistim, ki jim je namenjena.
Vsa družbena praksa, ki je v nasprotju s stališči ZK, in vsi tisti, ki s svojim delovanjem ustvarjajo takšno nasprotno prakso ali pa so zanjo odgovorni, bodo odslej deležni moralno-politične kritike. Doslej smo bili v ZK preveč popustljivi in premalo odločni, kadar se je bilo treba nasprotovanjem in napakam postaviti po robu in jih kritično obsoditi.
Kako naj usmerjamo kritiko? Samo po sebi je umevno, da mora biti kritika na
Kritika-
graditelj
Pri vas tudi razvijate kmečki turizem? Ga že imamo — tegale!
primerni kulturni višini. Upoštevati moramo, da bodo tisti, ki jih bomo kritizirali, vsaj še nekaj časa skušali kritiko prikazati kot osebni napad nanje, da bo ob posameznih primerih nastajal nepotreben hrup. itd. To bodo začetni spremljevalni pojavi, ki bodo trajali vse dotlej, dokler ne bo kritika postala nujen in nepogrešljiv del našega življenja. To bo trajalo tudi taico dolgo, dokler ne bomo vsi pripravljeni kritiko sprejemati.
Zelo pomembno je tudi to: kritika ne sme biti čmo-bela in ne more in ne sme podirati do tal! Črno-bela kritika je nesprejemljiva zato, ker je družbena praksa sestavljena iz najrazličnejših sprejemljivih in nesprejemljivih učinkovanj, ki so v medsebojni vzročni zvezi. Do tal pa ne sme podirati zato, ker lahko moralno-politično kritiziramo samo tisto posameznikovo delo, ki je v nasprotju z napredno družbeno prakso. S kritiko ene same napake ali pa morda več napak ne moremo in ne smemo razvrednotiti celotnega delovanja in učinkovanja prizadetega.
M. J.
Partizansko
zdravstvo
(nadaljevanje s 1. str.)
Na občnem zboru so po poročilu predsednika SZD dr. Dolenca pregledali opravljeno delo in si zastavili nove naloge. Popoldne prvega dne je bila na Otočcu razprava o zgodovinskem orisu zdravstva na Dolenjskem, v četrtek dopoldne pa razprava o epidemiologiji in karantenskih boleznih. Opoldne so si udeleženci zbora ogledali tovarno zdravil KRKA, že prejšnji večer pa so bili tudi na otvoritvi razstav „Partizanska saniteta v Sk)veniji“ in „Razvoj zdravstva na Dolenjskem*, ki ju je pripravil Dolenjski muzej z Muzejem revolucije iz Ljubljane. Prijeten večer so preživeli zdravniki tudi na sprejemu pri predsedniku občinske skupščine Novo mesto, kjer je sode-lovi pevski zbor tovarne zdravil KRKA in zabavni ansambel iste to-• varne.
Pomembno srečanje je kazilo samo nestalno, mrzlo in deževno aprilsko vreme, khub temu pa bo 110. občni zbor SZD ostal udeležencem v lepem spominu.
T. GOŠNIK
Gozdovi-
naše
bogastvo
(nadaljevanje s 1. str.)
Gozdovi so res pravo naravno bogastvo, ki ga je treba obvarovati za vsako ceno. fteden zraste drevo od semena do zrelosti za posek, preteče sto in več let. To pomeni, da en rod seje drugi pa žanje. Ce v tem dolgotrajnem proizvodnem procesu naredimo napako, ima le-ta dolgosežne posledice. Zato ^ skrbno gospodarjenje, potrebno in hudo zmotno je mnenje tistih, ki mislijo, da gozdovi rastejo sami in da gozdarji sploh niso potrebni. Treba je veliko dela in truda ter dobrega gospodarjenja v gozdovih. To še posebej velja za Dolenjsko, kjer so gozdovi siromašnejši in zahtevajo še toliko več vlaganja.
V zadnjih 10 letih je bilo na Dor lenjskem in v Beli krajini zasajenih prek 3.000 ha površin. Nasadi, kot so Vahta na Gorjancih, Mlake, Žerjavin, Smerjak, Stehanja vas, Bojanci, Občice in drugi že lepo uspevajo in dokazujejo, kako veliko dela so vložili gozdarji.
Naši gozdovi so zadnje čase vse bolj polni najrazličnejših obiskovalcev. Turisti, polharji, člani planinskih društev, lovci, taborniki in mnogi drugi se zatekajo v gozdove, da v njih uživajo ob naravnih lepotah. Žal se doMja, da naše prelepe gozdove velikola^at kazijo nevzgojeni posamezniki, ki brezobzirno lomijo drevje, odmetavaj razne odpadke in drugače motijo lepoto narave. Ali ni to skrajno barbarsko početje?
Veliko škode naredijo tudi gozdni požari, ki nastajajo zaradi malomarnosti in neprevidnosti. Storilce bi bilo treba najstrožje kaznovati, otroke pa vzgajati doma in v šoli tako, da bodo imeli pravilen odnos do narave. V tednu gozdov je priložnost, da vzbudimo v ljudeh poglobljen čut do našega velikega naravnega bogastva - gozdov. Naj večno šumijo gozdovi domači! JOŽE PETRiC
m
Nagrajenci so znani
Pet najbolj zaslužnih bo dobilo letošnja občinska priznanja OF v črnomaljski občini
RAZSTAVI PARTIZANSKE SANITETE IN ZGODOVINE ZDRAVSTVA NA DOLENJSKEM, odprti v Dolenjski galeriji in Dolenjskem muzeju, si jcL vredno ogledati zaradi njune izredne zanimivosti in vsebinskega bogastva. Odprti bosta do 25. maja; zlasti priporočamo organiziran ogled šolam in delovnim kolektivom. - Na sliki: z otvoritve, ki je bila 25. aprila zvečer, Organizatoijem razstave, predvsem dr. Dragu Mušiču in prof. Borisu Kobetu ter delovnim organizacijam in kolektivom, ki so jo omogočili, se je zahvalil ravnatelj muzeja prof. Janko Jarc. Razstavno gradivo sta predstavila Matija Žgajnar, v.d. direktorja Muzeja revolucije iz Ljubljane, in dr. Drago Mušič; o partizanskem zdravstvu, zlasti na Dolenjskem, je govoril akademik prof. dr. Janez Milčinski, razstavo pa je odprla dr. Božena Ravnih. Za umetniški del večera so poskrbeli solisti ljubljanske Opere Vilma Bukovec in Rajko ter Stane Koritnik, spremljal pa jih je prof. Ciril Cvetko. (Foto: Sf.Mikulan)
Kritika in dolcoiičen iconec
Metliiki komunisti so sklenili: zadeva BETI mora za vselej »ad acta«. Ta stvar je bila trda šola za komuniste
24. aprila je občinska konferenca Zveza komunistov v Metliki razpravljala o splošnem ljudskem odporu, zatem pa ocenjevala poročilo komisije, ki je ugotavljala sed^je vzdušje v kolektivu BETI in tudi krivdo posameznih komunistov pri dogodkih po lanskem juliju.
V imenu 5-članske komisije je poročal Janez Videtič. Radi so mu verjeli, da je imela težko in odgovorno nalogo in da je opravila veliko dela. Po mnenju komisije se je celotna organizacija Zveze komunistov BETI (takratni člani) po julijskih dogod-
UPOKOJENCI NA PETROVO GORO
Novomeški upokojenci bodo šli 22. maja na enodnevni avtobusni izlet na Hrvaško. Ogledali si bodo Ozalj, Petrovo goro, Karlovac in Zagreb. Cena za prevoz bo 38 din. Prijave bodo zbirali v pisarni novomeške podružnice in podeželska poverjeništva do 14. maja.
IGRAČE Z NAPAKO
V Kočevju so v petek, 20. aprila, gostovali člani Mladinskega gledališča iz Ljubljane. V Šeškovem domu so na dveh predstavah za učence osnovne šole Kočevje uprizorili domačo igrico „I^aČe z napako“. Predstavi sta biU dobro obiskani. Igralci so z dobro igro in živahnostjo zelo navdušili gledalce.
V.I.
kih lani oziroma po pobegu bivšega direktorja v tujino obnašala nepartij^ sko. To so komunisti v BETI tudi priznali in si sami izrekli kritiko. Še posebej pa je takemu obnašanju kriv sekretariat, zato nikakor ni prav, da še zdaj sedijo v njem nekateri ljudje, ki so takrat stali ob strani, namesto da bi uresničevali sklepe občinske konference ZK.
. Vzdušje v kolektivu pa je po mnenju komisije zdaj, ko imajo novega direktorja, bistveno drugačno. Tudi konferenca je priznala osnovni organizaciji ZK v BETI, da je po streznitvi pa vendarle dobil nekaj večjih „bitk“ v kolektivu, ko je šlo za razveljavitev sklepov delavskega sveta in podobne primere.
Po daljši razpravi je konferenca soglasno sprejela poročilo komisije, obenem pa zahtevala od osnovne organizacije ZK v BETI, naj v sekretariatu razreši Dragana Mitevskega, Nikolo Podrebarca, Antona Štruclja in Jožeta Jankoviča. Prve tri zaradi neuresničevanja sklepov ZK, slednjega pa zaradi tega, ker je vmešan v
prestopke, ki bodo dobili epilog pred sodiščem. Obenem je konferenca celotni organizaciji ZK BETI izrekla javno kritiko; velja seveda za člane; ki so v njej delovali ob razple tu lanskih dogodkov.
Niso bile odveč tudi besede, ki so jih ob koncu zasedanja rekli:
inž. Janez Gačnik: „Cas je, da začnemo resno delati. Ne več besed, ampak dejanja!“ Franc Žist: „Dajmo po tej konferenci zadevo BETI enkrat za vselej „ad acta. ‘ Tone Kralj; „Ta stvar je bila huda preizkušnja za vse komuniste in hkrati trda šola. Nikdar več ne smemo dopustiti, da bi se v katerem kolektivu negativne zadeve tako razpasle, da bi jih morali potem s tako težavo spravljati v red.“
R. B.
VELIK RIBNIK NA KRASINCU
Ribiška družina Črnomelj je na Krasincu že odkupila zemljišče, kjer bo uredila velik ribnik. Gojili bodo linje in krape. Ribiška družina je zadnja leta močno povečala svojo dejavnost tudi po gospodarski plati in bo letos poleti ob lepih uspehih proslavljala 60-letnico delovanja.
21. aprila okoli 15. ure je izbruhnil požar v Slovenski vasi pri Kočevju. Pogorela je lesena baraka, Jast ZKGP Kočevje. Vzrok požara je veiietno nestrokovna električna napeljava. Stanovalci, ki so si v baraid uredili drvarnico, so napeljali kabel iz hiše preko drevesa do drvarnice in ga vezali kar na hišno varovalko. Požar so omejili gasilci iz Stare cerkve. Po nestrokovni oceni znaša škoda 25,000 din. (Foto: F. Brus)
DOLENJSKI LIST
Pohvala iznajdljivosti
Pohvala za Franca Režuna iz Trebnjega na mednarodni razstavi učil v Ljubljani
Na letošnji razstavi učil in šolske opreme je bil prvič predstavljen oddelek „Učitelj in njegova ustvaijal-nost“. ,J>la šolah je veliko ljudi, ki sami pripravljajo zanimiva učila, vseeno pa je bil odziv za razstavo skromen. Dobro so zastopani predmeti za otroške vrtce, za uporabo v osnovni šoli pa je bilo bolj malo,“ je dejal predmetni učitelj zemljepisa in zgodovine Franc Režun iz Trebnjega.
Kakšna je sploh pot do priznanja učila v strokovnih krogih? Franc Režun ve iz lastnih izkušenj, da ni lahka, kazstava v Ljubljani je zato lahko dobrodošla za nadaljne vzpodbude.
Učitelj Režun je na razstavi pokazal: Občina Trebnje - učna snov(Za spoznavanje prirode in družbe za 3. razrede osnovnih šol in delovni zvezek ter Zgodovinski atlas za 8. razred. Veliko učiteljev se namreč pritožuje, da taki pojmi kot npr. občina, občinska skupščina ipd. še ne sodijo v učno snov za 3. razred, ker so prezahtevni in jih otroci ne razumejo. V svojem učbeniku jih Franc Režun razlaga s skicami, vzetimi iz vsakdanjega življenja. Zbral je pripombe učiteljev z območja šol v trebanjski občini, kjer so pripomoček uporabljali, in ugotovil, da učitelji ob njegovi pomoči nimajo več težav!
Ravno tako imajo učenci v zgodovinskem atlasu pregled časa in prostora od 1. svetovne vojne do sodobnosti. Pravkar nastaja izpopolnjen pregled za 8. razrede, zopet o domači občini. Zajema vsa področja, popestrilo ga bo 20 tematskih zemljevidov. Priročnik z delovnim zvezkom bo torej zanimiv zemljepisni in zgodovinski pregled občine. Učitelj Režun meni, da bi bilo koristno, ko bi dobili ta pregled v roke tudi odborniki občinske skupščine.
A.ŽELEZNIK
FRANC REŽUN: ,4zkušnje pri delu je treba še bolj izmenjavati. V okviru strokovnih aktivov in še drugje bi se morali bolje dogovaijati. Zakaj npr. vsaka šola zase pripravlja kontrolne naloge?
Kot je poročal Polde Bečaj, predsednik žirije za podelitev občinskih priznanj Osvobodilne fronte, je žirija letos izbirala med več kot 20 predlogi za posamezne nagrajence in 3 predlogi za društva. Med predlogi so upoštevali tudi tiste, ki jih je žirija že lani prejela in niso mogli priti v poštev.
KRŠKO:
10 PRIZNANJ OF
Na proslavi v počastitev dneva Osvobodilne fronte in praznika dela so v Krškem 25. aprila podelili deset priznanj OF prizadevnim, dolgoletnim družbenim delavcem: Milanu Ravbarju, Stanetu Nunčiču, Lojzetu Colariču, Jožetu Zupančiču, Martinu Cimermanu, Faniki Burjevi, Meti Habichtovi, Antonu Javoriču, Leu Likarju in Jožetu Kranjcu.
TREBNJE: IZROČENA PRIZNANJA O F
Na svečani akademiji so v četrtek zvečer podelili letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte. Prejeli so jih CirU Bukovec in Jernej Pavlin iz Trebnjega, Franc Šuštar iz Knežje vasi in Peter Zgonec iz Šentruperta, razen njih pa še mladinski aktiv „Jožko Prijatelj - Slobodan" iz Ponikev. Na prireditvi sta nastopila mešani pevski zbor in plesna skupina „Tine Rožanc* iz Ljubljane.
TREBNJE:
TITOVI ODLIKOVANCI
Minuli četrtek je v navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine Trebnje predsednik občinske skupščine Ciril Pevec podelil letošnja odlikovanja, s katerimi je predsednik republike Josip Broz Tito ob prazniku dela odlikoval nekatere trebanjske javne in družbene delavce. Red republike z bronastimi vencem sta dobila Marija Brezovar iz Šentruperta in Ivanka Pavlin iz Trebnjega, red dela s srebrnim vencem Franc Ivanc z Mirne, Jože Klemenčič iz Velike Loke, inž. Drago Kotar, Jože Piškur in Janez Zajc iz Trebnjega. Medaljo dela so dobili Stane Peček in Peter Šemrov z Mirne ter zakonca Danijela in Jože Zupan iz Šentruperta.
Odločitev žirije je sprejela tudi občinska konferenca Socialistične zveze. Dobitniki priznanj so: Franc Pavlakovič iz Vinice za dolgoletno, požrtvovalno in vestno delo v vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter za sodelovanje v občinskih organizacijah; Leopold Kolbezen iz Črnomlja za aktivno in večletno delo v gasilski zvezi; Matija Beršič iz Štrekljevca in Ivan Požek iz Vel. Sel pri Adlešičih prav tako za aktivistično delo in požrtvovalnost pri tem delu ter Ribiška družina Črnomelj. Ta praznuje letos 60-letnico delovanja in je zlasti v zadnjem času dosegla viden uspeh.
Priznanja bodo svečano podelili na eni prihodnjih večjih slovesnosti.
PETNAJSTIM PRIZNANJA OF
Na slovesnosti 26. aprila so v grmski šoli podelili priznanja OF štirinajstim posameznUcom in eni organizaciji. Dobili so jih: Slavka Andrejčič, Kristina Cvelbar, Peter Ivanetič, Jože Murn, Franc Kirn, Jožefa Kejžar, Jože Klobčar, Franc Kastelic, Jože Rataj, Anton Virant, Franc Luzar, Anton Jakše, Franc Zagorc, Jože Rojc in občinski odbor RK.
KOČEVJE:
SVEČANO V SZDL
Svečana seja občinske konference SZDL Kočevje in proslava dneva OF je bila 26. aprila zvečer v Šeškovem domu. Na njej so izglasovali predlog posebne žirije, da dobe letošnja odlikovanja „Priznanje 0F“ in srebrne značke Rudolf Vrabič-Livold, Jože Zalar iz Kočevja, Matija Letig iz Fare, Jože Kovač iz Osilnice, Franc Kordiš iz Dolge vasi, Tilka Kovačevič iz Kočevja, Nežka Gorše iz Kočevja, Marija Maček iz Kočevja, Jože Boldan-Silni iz Kočevja, Marija Benčina iz Kočevja, Rezka Ožura iz Kočevja, Mihajlo Špirič iz Stare cerkve in Franc Ožbolt iz Kočevja.
Na svečanosti so sprejeli v SZDL tudi mladince in mladinke z območja mesta, ki so ali bodo letos dopolnili 18 let.
V kulturno-zabavnem programu pa so sodelovali gimnazija, glasbena šola, ansambel „Škorpijoni" in drugi.	J.	P.
Okoli 250 mladincev in mladink iz Kočevja m okolice, ki so ah bodo letos dopolnili 18 let, so na proslavi v počastitev dneva OF, ki je bila 26. aprila v Šeškovem domu, svečano sprejeli v SZDL. Dvorana Šeškovega doma je bila ob tej proslavi spet enkrat premajhna. Na sliki: Po svečanem delu proslave so mladim razdelili izkaznice organizacije SZDL (Foto; J. Primc)
Za svoj denar se zanimajo
Metlika: premalo nadzora nad kvaliteto javnih del, zgrajenih s samoprispevkom
Ko je pred kratkim aktiv odbornikov komunistov ocenjeval minule zbore občanov po vsem terenu metliške občine, so iz predlogov in pripomb volivcev takoj videli, kje občane „žuli čevelj“. Medtem ko je bila udeležba na zborih volilcev zadovoljiva, pa so bile pripombe glede discipline, zlasti na Grabrov-
cu.
Ljudje na vasi so začeli čutiti, da kmetijstvo doživlja spremembe, pri tem pa ima nemalo zaslug tudi metliška zadruga, ki je kmetom najbliž-ja. Razen tega ljudje razumejo, da jim občina lahko pomaga le z vrsto olajšav v svoji pristojnosti. Te so dobili-	..JI
Tudi glede načrta javnih del po petletnem programu je večini razumljivo, da ob močnem povečanju
cen gradbenim storitvam ne bo mogoče narediti vsega, kakor so računali pred dvema letoma. Z razumevanjem so občani vzeli na znanje pojasnila aktivistov, da bo najbrž najbolj prizadet načrt o modernizaciji cest, nikakor pa jim ne gre v račun, da na raznih vodovodnih delih nastajajo okvare, ko je gradnja še sveža. Zaradi takih primerov, kot je vodovod v Rosalnicah, so ljudje kritizirali izvajalce del, pa tudi občinsko skupščino, ker ni poskrbela za zadosten nadzor nad porabljenimi sredstvi. Posebno je to pereče zato, ker k vsem javnim delom prispevajo občani sami s samoprispevkom.
Da je evidentiranje šele v prvem razmahu, kažejo podatki: doslej imajo zbranih le okrog 50 predlogov za možne kandidate odbornikov. Pojasnjevanje novega skupščinskega sistema, ki m ljudje še ne poznajo, bo ena važnin prihodnjih nalog.
R. B.
košarka
Novoteks vodi dirko
Metličani z zmago v Ljubljani najavili kandidaturo za prvo mesto v I. B ligi!
Prijetnejšega presenečenja po dveh kolih slovenske košarkarske lige zares ni bilo mogoče pričakovati: Novoteks je prvi na lestivici A lige, Beti pa vodi v B ligi, razen tega pa imata obe dolenjski ekipi po dveh tekmah povpreček več kot 100 košev na tekmi! Novo-meščani so v soboto gladko odpravili Ajdovce, ki so se izkazali le z ostro igro, Metličani pa so jpovsem pregazili oslabljeno Savsko naselje v Ljubljani. Novomeščani igrajo danes pomembno tekmo v Mariboru — proti Marlesu.
NOVOTEKS - FRUCTAL 94:72
Novomeščani niso imeli težkega dela z borbenimi igralci Fructala, ki pa so začeli igrati ostro, ko so videli, da bodo visoko premagani. Novoteks je igral slabše od pričakovanj, pa kljub temu zmagal z 22 koši razlike: večino naskoka je priigral že v prvem delu. Poglavje zase pa sta bila sodnika, ki sicer nista imela namena kogarkoli oškodovati, a sta naredila kopico napak. Plevnik in Brezovar
Novoteks vodi po dveh kolih Šobar
LESTVICE
II.	ZRL ■ moški		
Vitex	15 11 1		3 223:180 23
Metalac	15 10 1		4 189:200 21
Mladost	15	9 1	5 213:207 19
Mehanika	16	90	7 279:239 18
Varteks	15	90	6 253:231 18
Slovan	15	8 1	7 270:255 17
Zenica	15	7 1	6 238:213 16
Celje	15	62	7 188:164 14
Radnički	15	6 0	9 241:261 12
Split	15	5 1	9 201:218 15
Sevnica	15	5 1	9 245:288 11
Rovinj	15	1 0 14 162:247 0	
II. ZRL - ženske
Split
Ekonomist
Jedinstvo
Koka
Ivanič
Podravka
Branik
Brežice
Metalac
Lokomotiva
Olimpija
Bosna
15 14 0 15 11 2 15 10 0 15 9 0
14
15 15 15 15 15 15 14
8 O 7 2 7 O
4	3
5	O 4 1 30 30
1 200 2 194
5 200
6 166 6 135 6 151 8 171 8 146
10 127
10 140 12 163
11 150
:108 28 :126 24 :173 20 :165 18 :126 16 :154 16 :172 14 :157 11 :150 10 :218 9 :201 6 :204 6
SRL ■ moški
Šoštanj
Rudar
Sl. Gradec
Ribnica
Tržič
Piran
Radgona
Radeče
Izola
Ajdovščina
Brežice
Polet
16 13 1 16 12 0 16 11 O 16 10 1 16 9 2
16
16
16
16
16
16
16
64
4 O
2 193;
4 232:
5 285; 5 272; 5 251; 7 184; 9 198; 9 238;
10 226:
10 245:
11 243:
12 262:
246 27 198 24
252 22
253 21 221 20 195 15 314 13 250 11 245 11 277 11 279 9 299 8
I. A SKL
Novoteks
Vrhnika
Maribor
Trnovo
Triglav
Marles
Branik
Lesonit
Radenska
Jesenice
Fructal
Litija
2 2 0201: 2 20 162: 2 20 164: 2 2 0 152: 2 1 1 154: 2 1 1 145: 2 1 1 137: 2 11 97: 20 2 131 2 O 2 131 2 O 2 143 20 2 125
I. B SKL
Beti
Prule
Ježica
Zarja
Postojna
Ljubljana
Sav. naselje
Kroj
Kras
Elektra
2 20 210; 2 20 171: 2 20 162: 2 1 1 185 2 1 1 119 2 1 1 130 2 1 1 127 20 2 143 20 2 123 2 O 2 108
vsekakor v bodoče ne bi smela več soditi skupaj, pač pa le z bolj izkušenimi.
Novoteks; Splichal 4, Ž. Kovačevič 16, Kopač 4, S. Kovačevič 31, Ivančič 20, Šepetave 6, Šobai 3, Piletič 10, Počrvina 2.
SAVSKO NASELJE 61:117
BETI
Savsko naselje je sicer nastopilo oslabljeno, pa tudi v najboljši postavi ne bi moglo ogroziti viso^ce zmage Metličanov. Nezgrešljivi Medek je polnil koš domačinov, ki so na koncu ostali le s štirimi igralci: takrat so jih igralci Beti povsem dotolkli in katastrofalno premagali.
\ Beti: Dautovič 16, Ž. Vergot 4, ■ Prevalšek 2, Lalič 11, Milek 3, Rožič !8, Medek 57, Arbutina 10, Popovič '6.
157 4 :127 4 :1564 :145 4 :139 2 :137 2 :143 2 :1132 :146 0 :1540 :171 O :154 O
126 4 89 4 1524 157 2 128 2 144 2 ;182 2 :1780 ;161 O :161 O
odbojka
Košarkarji Novoteksa iz Novega mesta so dobro začeli letošnjo sezono v L A slovenski ligi. Na fotografiji — stoje z leve; Munih, Ž. Kovačevič, Počrvina, S. Kovačevič, Ivančič, Pirc; čepe; Blažič, Papič, Šobar, Kopač, Šepetave, Splichal, manjka pa Piletič. (Foto; S. Mikulan)
rokomet
Črna sobota za Dolenjce...
Ribničani v borbi za vrh, Sevničani in Brežičani se rešujejo z dna, Breži-čanke kljub skromnemu startu nimajo težav v drugi ligi
BLED-TRIMO 3:0
Zaostala tekma prejšnjega kola (tekmovalna komisija republiške odbojkarske zveze jo je na željo Bleda in proti volji Trebnjega zadnji hip prestavila na petek, 27 aprila) se je končala z gladko zmago Bleda. Blejci, ki so se s tem še bolj utrdili na drugem mestu, so Trebanjce prekašali v hitrosti in spretnosti v igri ob mreži, odločilni pa so bili „penali“, ki jih gostje iz Trebnjega niso znali ubraniti. Tekma je bUa odigrana v Lipnici pri Kropi, končni rezultat pa je bil 3:0 (9, 4, 8).
rokomet
BREŽICE - AJDOVŠČINA 20:23
Domačini so si privoščili morda usoden spodrsljaj proti neposrednemu tekmecu, ki se bori za obstoj v ligi! Vodili so sicer 5:3, toda igrali so nesproščeno in kmalu so jih gostje prehiteli. Ko so v nadaljevanju povedli s petimi goli razlike, je bilo jasno, da bosta točki pripadli Ajdovcem.
Brežice: Skočaj, Rovan 2, Šetinc 2, Stangelj 3, Buzančič 2, Bosina 2, Zore, Zagode, Gorišek 4, Vervega 5, Rožman.
V. P.
Slabe prvomajske praznike so si omislile rokometne ekipe Sevnice, Ribnice, Brežic in Brežičank. V prvenstvenih tekmah druge zvezne in slovenje lige so namreč vse štiri ekipe izobesile bele zastave! Ribnica je tako zaenkrat izgubila možnosti, da bi se neposredno vmešala v boj za prvo mesto, Brežičanke so na varnem sredi lestvice, Sevničani in Brežičani pa so nenadoma zdrknili na predzadnje mesto. Borba za obstoj bo čedalje trša, spodrsljaji na domačem igrišču pa lahko pomenijo najhujše ... •
obrambe ob koncu prvega polčasa. Pet golov prednosti je bilo za Sevni-čane prehud zaostanek. Sevničani so kljub porazu nekajkrat pokazali domiselne akcije in tako napovedali gledalcem, da nikakor ne mislijo vreči puške v koruzo.
Sevnica: Sirk, Papež 1, Simončič, Jurišič, Bizjak, Svažič 3, Koprivnik, Stojs 3, Sile 5, Trbovc 9, Krnc, Možic.
ER.
POLET -RIBNICA 24:20
Ribničani so imeli ob koncu tekme, potem ko so domačini dobili prvi polčas, še priložnost, da bi odnesli iz Murske Sobote obe točki. Vendar pa je nekaj njihovih strelov zadržala vratnica, nekajkrat pa je odlično posredoval vratar. Tako je zadnji premagal tistega, ki se bori za prvo mesto!
Ribnica: Lovšin, Abram, Žuk, I. Kersnič 3, Matelič 3, Mikulin 10, Andoljšek, Radič 1, Ponikvar 1, Kersnič 2.
Sevnico čaka trdo delo — Šilc
SEVNICA-VARTEKS 21:26
Gostje iz Varaždina so si zagotovili zmago po napakah domače
KOKA-BREZICE 13:10
Fizično močnejše domačinke so s prodori že v začetku povedle, potem pa so prednost spretno branile do konca, čeprav je bila tekma od časa do časa groba. Varaždinke so se s to zmago prebile na četrto mesto, Brežičanke pa so ostale na osmem. Brežičanke so vodile le ob začetku - 4:2, od takrat naprej pa so morale loviti zaostanek.
ŠPORTNI KOMENTAR
Se dolenjsko ligo!
Obetajoč vzpon dolenjske košarke ustavljen, če ne bo dovolj mladih talentov
Novoteks vodi v A slovenski košarkarski ligi. Beti je prva v B skupini! Dolenjska košarka tako dokazuje, da njen napredek zadnjih let ni ustavljen. Kajpak ob koncu prvenstva ne bo ostalo tako, kot je zdaj, vendar pa je očitno, da je Beti tako močna, da bo imela Dolenjska prihodnje leto dva , svoja predstavnika v najmočnejši slovenski ligi.
K temu naj dodam, da kar štiri dolenjske ekipe - razen Novomeščanov in Metličanov še Kočevje in Črnomelj - igrajo v svoji skupini slovenske mladinske lige. To kaže na načrtno vzgojo mladega košarkarskega rodu. Vendar pa je tako le v štirih krajih, povsod drugje na Dolenjskem pa so talenti prepuščeni lastni vztrajnosti in želji po napredku. Kajpak povsod manjka strokovnjakov, pa vendar bi si lahko pomagali z dolenjsko košarkarsko ligo
Zal je letošnja sezona za-^^ujena, čeprav je zimsko
prvenstvo v organizaciji Dolenjskega lista pokazalo, kako veliko je zanimanje za košarko na Dolenjskem. Občinske zveze za telesno kulturo pa so miselno predaleč vsaka sebi, da bi se lahko dogovorile za skupno akcijo!
Stroški za tekmovanje ne bi bili veliki, saj bi bili prevozi kratki, sodili pa bi lahko domači sodniki, ki jih na Dolenjskem na srečo tudi že imamo. Kljub temu dolenjske lige še ni. Poklicani in za to plačani delavci občinskih zvez menijo najbrž, naj bi to naredili klubi sami, ki pa imajo že tako dovolj lastnih kadrovskih uprav. Le Metličani imajo zares čvrsto klubsko upravo, deloma so jo dobili tudi Novomeščani, potem ko jih je prevzel Novoteks.
Desetine mladih, ki bi radi igrali košarko, pa zdaj lahko le priložnostno mečejo na koš in hodijo na prvenstvene tekme Novomeščanov, Metličanov ali Kočevcev.
Doklej še? J. SPLICHAL
Zaporedni porazi Brežičank — bo bolje, Toplakova?
Brežice: Zorko, Buzančič 3, Molan, Stauber, Bah, A. Mišič, Smerkolj 3, V Mišič, Toplak 4, Hribernik, Grahek, Lipej.
Volja in znanje!
Franc Levstek je prvi mož, ko gre za organiziranost športa v Ribnici. Celo mesto je te tedne na nogah, saj zmagujejo domači rokometaši doma in v gosteh.
Franc Levstek meni: ,3kipa je bila vse doslej premlada za odločOne uspehe, zdaj pa mislim, da je dozorela. Fantje imajo veliko volje, prizadevno vadijo in uspehi se vrstijo. Tudi domača podjetja in občinska zveza za telesno kulturo imata posluh za potrebe rokometnega kluba. Če ne bodo letos čisto na vrhu, bodo pa prav blizu najboljšega mesta.“
Poitisch v Kočev|u
Zmagovalec Vidmarjevega memoriala je igral simultanko s kočevskimi šahisti
Na sam praznik OF 27. april je velemojster Portisch, zmagovalec „Vidmaijevega memoriala”, odigral s kočevskimi šahisti simultanko na 40 deskah. Po približno petih urah boja je velemojster, ki na tumiiju v Ljubljani in Portorožu ni izgubil nobene partije, osem partij remiziral, dve izgubil, ostalih 30 pa dobil.
Remizirali so:	Mestek,	Volf,
Blatnik, Podkoritnik, Klarič, Cuk Ivič in Drago Mohar; zmagala pa
M_________________  .	„	.
Bojan Mohar (ki je dobil za nagrado „šahovsko odejo“ TEKSTILANE) in Jože Primc.
Simultanko, ki je bila tudi ena izmed prireditev v počastitev 30-letni-ce Kočevskega zbora, so z denarnimi in drugimi prispevki omogočila: MELAMIN, TEKSTILANA, ITAS,
LIK, AVTO, OPREMA, KOVINAR, INKOP, AMD in osnovna šola Kočevje. Pred-simultanko je velemojster odgovarjal tudi na vprašanja kočevskih ljubiteljev šaha.
Kočevski šahisti so velemojstru Portischu „odščipnili“ 6 točk, kar je več, kot so pričakovali. Velemoj ster Portisch si namreč trenutno na svetovno jakostni lestvici deli tretje do peto mesto.
i i i i i 1
\ i i i. i i'
I i I I I I
LJUBLJANA - Na kvalifikacijskem tekmovanju mladincev in mladink za atletski pokal Slovenije je nastopilo tudi več atletov iz Novega mesta, Kočevja in Črnomlja. M^ mladinci je Keržan (Nm) zmagal na 100 m z 11,6, Sečnjak je bil drugj v metu krogle z 11,59 ter tretji v kopju s 54,06 in disku z 28,04. Tretji je bil tudi Križman z 12,80 v troskoku. Pri mladinkah je Novomeščanka Kalčičeva zmagala na 60 m z 8,2, Padovanova je bila druga z 8,93, Va-lentičeva pa tretja z 8,85 v metu krogle, medtem ko je bila Levstikova iz kočevja s 512 cm druga v skoku v daljavo. (A.B.)
MOKRONOG - Na aprilskem šahovskem brzoturnirju je zmagala Zajčeva pred Peterletovo in Dvomi kom. V skupni razvrstitvi vodi Peterletova z 38 točkami pred Zajčevo, ki jih ima 26, Lavrinškom (23), Z. Preskarjem (21), Kramarjem (16), M. Preskarjem (16), Dvornikom (14) in drugimi. (J. H)
DOBOVA - V četrtem kolu zasavske rokometne lige so domačini prepričljivo premagali neizkušeno ekipo Artič 26:7. Dobršek je dal 7 jgolov, Ostrelič 6, pri gostih pa Cerjak 5. (S. O.)
KOČEVJE - V prvenstveni košarkarski tekmi druge slovenske lige - center je Kočevje premagalo Stadion 82:81 (31:38). P^ež je dal 25 košev, Kersnič pa 20. (Z. F.)
KOCEVJE — V prvenstveni tekmi ljubljanske nogometne podzveze je Kočevje igralo z Enotnostjo iz Jevnice 1:1 (1:1). Gol za domače je dal Briški. (Z. F.)
NOVO MESTO - Rokometaši Laboda so premagali Križe 23:20, čeprav so sredi drugega dela vodili že z desetimi goli razlike, in se učvrstili sredi razpredelnice conske lige. (J. J.)
KRMELJ — Rokometaši Krmelja so dose^ dve prvenstveni zmagi. Ptemagah so LesKovec 19:17. Napadalci so bili učinkoviti, dober pa je bil tudi vratar R. Kralj. Krmeljčani so premagali tudi Cerklje 23:19. Na sprotniki so igrali grobo in so poškodovali T. Kr^ja, napadalca Krmelja. (B. D.)
KRMELJ - Končan je turnir za dosego četrte kategorije v šahu. Med 16 igralci je zmagal Orešnik s 14,5 točke. Slede- Pogačnik in Mirt po 12, M. Pelko 11, Jerkovič, F. Zorc po 9,5, C. Keše 9, J. Hočevar 6,5 in drugi. Po osmih kolih turnirja za dosego tretje kategorije vodi E)ebelak s 7,5 točkami pre(J Sribarjem 7, Žitnikom in Pogačnikom po 6 in drugimi. (B. D.)
NOVO MESTO - V prvem kolu košarkarskega prvenstva mladincev so na Loki Novomeščani premagali Kočevje 65:62. (J. S.)
METLIKA - V prvem nastopu za točke so mladi kockarji Beti doma izgubili z ljubljanskimi Črnučami 69:91. Mladim domačinom primanj kuje izkušenj, saj vadijo šele nekaj mesecev. (J. SO
KOČEVJE - Šahovski prvak Tekstilane je postal Vidmar z 8,5 točkami. Kalabota in Mueler sta si s točko zaostanka razdelila drugo mesto. Tekmovanje je zelo dobro pripravil mladinski aktiv v tovarni. (Z. F.)
KOČEVJE - Po 14 kolih občinske Uge v malem nogometu vodi Mahovnik s 24 točkami. Slede: Kolodvor A 22, Rog 20, Podgorska 19, Koprivnik 18 in drugi. V enakem tekmovanju pionirjev vodi Reška s 6 točkami pred Rogom, Roško in Podgorsko, ki imajo po 4 točke. (Z. F.)
RIBNICA - Po sedmih kolih v dolenjski rokometni ligi vodi ekipa Gradišča z 10 točkami, Grosuplje pa je s točko manj in tekmo manj na drugem mestu. 9 točk ima tudi B ekipa Ribnice, medtem ko imata Itas in Sodražica po 5 točk. (Z. F.)
'KOČEVJE - Ljubljanska Olimpija je v prijateljskem namiznoteniškem srečanju pionirjev premagala domačije 5:0. Srečanje članpv so prav tako dobili Ljubljančani 5:1. Edino zmago za Kočevje je priboril Edo Osterman. Rezultati: pionirji — Skufca:Sercer 0:2, He-gler:Hudnik 0:2, Delač:Bukvič 0:2, Skufca:Hudnik 0:2, Hegler:Sercer 0:2. Člani - Adlešič: Hudnik 1:2, Osterman:Sercer 1:2, Oražem: Buk-vič 1:2, Osterman:Hudnik 2:0, Adlešič :Bukvič 1:2, Oražem:Bukvič 1:2. (Z. F.)
BOROVNICA - Na hitropoteznem slovenskem šahovskem prvenstvu za mladince je zmagal domačin Štajner. Novomeščan Pucel; je .bil šesti. (J. S.)
MED JADRALCI VODI M. ZAVRL
Do nedelje so jadralni piloti Dolenjskega letalskega centra v tekmovanju za prvaka Dolenjske dosegli v prvem razredu: Jože Keršič 85,5 točke; 2. razred: Marko Zavrl 335,5 točke, Belizar Keršič 118 točk; 3. razred:	Marjan Stemberger 114
točk. Skupna razvrstitev: 1. Zavrl, 2. B. Keršič, 3. Stemberger in 4. J. Keršič. Vsi skupaj so preleteli 559 kilometrov.
>8 (1205 - 3. maja 1973
Stran uredil: JOŽE SPLICHAL
DOLENJSKI LIST
,,Francelj, je tole edino vozilo, ki so ti ga dali v zameno za naš avtomobil? ? !“
,JNe, ne, ljubica, ne delam ,spiska želja‘ — zapisujem si le, kdo vse bi lahko bil oče, če boš dobila otročička ..
Dolenfslci | pred 20 leti
6194 prebivalcev
PO PRVIH znanih podatkih zadnjega ljudskega štetja ima Ljubljana 135.555, Celje 25.455, Maribor 75.907, Kranj 17.861, Novo mesto 6194, Ptuj 8233, Jesenice pa 15.811 prebivalcev. Prebivalstvo Novega mesta je torej od zadnjega ljudskega štetja občutno naraslo.
PODZEMEUČANI se že-.več let brezuspešno bore za to, da bi se v vasi uredila mesnica. Podzemeljski mesar Matija Križan ima še iz predvojnega časa urejeno v lastni hiši klavnico, pred dvema letoma pa si je omislil tudi mesnico. Po pravici so prebivalci Podzemlja in kakih 20 okoliških vasi pričakovali, da bo vprašanje mesnice in prodaje mesa v Podzemlju čimprej urejeno. Žal pa mesar Križan, kakor izjavlja sam, ne dobi dovoljenja za sekanje in prodajo mesa.
V OKVIRU programa za proslave 10. obletnice prvega zbora slovenskih poslancev so vključene tudi samostojne prireditve TVD Partizan. S skrajno požrtvovalnostjo predsednika tov. Čuka Antona in ostalih članov gospodarskega odbora društva je uspelo pospešiti gradnjo novega športnega stadiona, tako da bo možna otvoritev 1. maja tJ., kot je bilo predvideno.
NA ZADNJI redni seji je občinsld odbor Zveze borcev Dolenjske Toplice soglasno sprejel predlog, da se 24. maj proglasi za občinski praznik. Ta predlog podpirajo tudi vsi vaški odbori ZB in Socialistične zveze delovnih ljudi. Na ta dan je bil leta 1941 prvi sestanek aktivistov OF iz topliške občine v meniških steljnikih, katerega se je udeležilo 7 domačih aktivistov in en član Izvršnega odbora OF Slovenije.
OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA, odbor za živinorejo Novo mesto, bo priredila v ponedeljek, 4. maja 1953, plemenski sejem za rodovniške bike, krave in telice.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 28. aprila 1953)
ife -dfc
Zgodilo seje.Y.
USTRELILA OCETA - V San Antoniu je Doris Bricker ustrelila lastnega očeta: ko je šla spat, je zaslišala, da nekdo prihaja v stanovanje. Ker na njen kUc ni odgovoril, je s pištolo petkrat ustrelila proti vratom: ko je vstala in prižgala luč, je našla mrtvega očeta. Prehitri streli so hudo nevarni....
BREZ DELA — Znani srčni kirurg Christian Barnard je v intervjuju za neki časopis potožil, da mu južnoafriški zdravnild ne pošiljajo več pacientov. Njegova ekipa že šest mesecev ni operirala, čeprav kirurg ni opustil operacij srca. Nadležna brezdelnost!
PO NAKLJUČJU - V državi Ohio je pri Newmarku, kjer cesta prečka železnico, tale zanimivi napis: „Na tem mestu sije po čudnem naključju rešil življenje Joe Watkin-son, ki je ustavil avto in počakal, da je. vlak odpeljal mimo.“ Železniška uprava je gotovo prepričana, da je napis več vreden od prometnega znaka za nevarnost.. .
SLABO SPANJE - Na muenchenski univerzi so psihologi ugotovili, da tisti, ki pijejo kavo, spe manj trdno. Zaradi kofeina v kavi se skrajša obdobje trdnega spanja, kar je prvi pogoj za spočitost, podaljša pa se obdobje sanj. Nespočiti pa potem najbrž sanjajo še, ko ne spijo več
ŽIVA BAKLA - V Pensnettu v srednji Angliji je skupina mladih ob-jestnežev polila sedemletnega fanta z nafto in ga vrgla v ogenj na robu gozda. Fanta sp rešili, vendar je dobil hude opekline!
NESREČNI PRIMER - V zaho-dnonemški vasi Muehldorf je skušal tat, ki je vdrl v cerkev, vlomiti v skrinjico s prispevki. Takrat je začutil močan udarec po glavi in na glas zastokal. Duhovnik je poklical policijo, tatu'pa so ujeli. Potem so ugotovili, da je vlomilca podrl težak Wp sv. Konrada, ki se je zvrnil s podstavka. Smešno je le to, da je Konrad svetnik - zaščitnik revežev ...
MLADOST BREZ STANOVANJA — Anketa je pokazala, da je na Poljskem kar 60 odstotkov mladih zakonskih parov brez stanovanja. Vzrok več za čedalje pogostnejše ločitve ...
NAPORNO DELO — Dva new-yorška profesorja sta izračunala, da bi morali ameri^i gospodinji plačati na leto 8.000 dolarjev. Toliko je namreč vredno njeno delo, izračunano po tržnih cenah. Zaposlene ženske delajo doma povprečno po dve uri manj od nezaposlenih. Le koliko je vredno žensko delo pri nas?
KAJ SI ŽELI? — Radivoje Bo-šković iz Gladnice pri Raški prepešači vsak dan petnajst kilometrov, da pride v šolo. Ko so pisali nalogo o tem, kaj bi kdo rad postal, je napisal, da bi bil najraje šofer avtobusa. Kako kratka bi bila potem pot do šole ...
SPRETNA STRELCA - Dva stara prijatelja v Texasu sta se sprla. Menila sta, da lahko le dvoboj s pištolo reši položaj. Za sekundanta sta dobila advokata. Potem st^ ustrelila: odvetnik je dobil v desno nogo kar dve krogli. Viri ne povedo, če sta se spretna strelca pobotala — ali pa ju je odvetnik povabil na dvoboj!
ZA NUNO - Primabalerina pariške opere, 27-letna Mireille Negre, se je odločila, da bo šla med nune. Medtem ko drugi menijo, da je nora, ker se ne bo več pehala za denarjem in ugledom, sodi balerina, da so srečni ljudje le reveži. Bomo videli, koliko časa bo vzdržala kot nuna...
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
(O dl i k o v a n) z zlatim križcem s krono za zasluge je bil g. Gustav Strgar, zdravnik pri artilerijskem polku št. 13 v Zagrebu. Imenovani gospoa je brat okrajnega zdravnika v Logatcu, g. Stanko Stergarja in tukajšnjega okrajnega tajnika g. Ludovika Stergarja, ter znan še iz njegovega šolanja na novomeškej gimnaziji in je še zdaj kot izvrsten pevec v dobrem spominu.
(V Štajerskem) deželnem zboru se kaže, da bi Nemci radi Slovence še bolj ponemčevali, kakor delajo to vže doslej.
(V Srbiji) je jako vrelo. Bati se je bilo najhujših reči, ker so liberalci delali očitne krivice. Tu se je osrčil komaj 17 letni kraljevi sin Aleksander; oglasil se je za kralja ter kar odstavil prejšnjo vlado. Pomilostil je večino zločincev, obeta pravico vsestransko; vse je navdušeno zanj. Mi pač želimo sosednjej slovanskej državi srečo domačega miru.
(Živinske) potne Uste je vsleđ ukaza c. kr. deželne vlade treba v bodoče priskrbeti tudi za prešice, ki se dovajajo na semnje ali dražbe, drugače ne bodo na semenj pripuščeni, njih lastniki pa ostro kaznovani.
(Požari.) 16. aprila je gorelo v Pieševici šmihelske fare pri Žužemberku. Trem gospodarjem je pogorelo vse, četrtemu pa samo gospodarsko poslopje. Zažgali so otroci, ki so zakuriU na podu. — V Korinu Krške f^are je pogorela hosta. Zažgali so pastirji. — Na Gorjancih pa je gorelo več dni in na različnih krajih. Posebno veliko škode je v hrvatskih državnih gojzdih.
(V M e 11 i k i) se je leta 1892, zaklalo: 188 volov, 45 krav, 72 telic, 339 telet, 19 ovac, 45 jagnjet, 38 koz, 282 svinj — skupaj 1028 glav.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 1. maja 1893)
PP MONCHNU:
Doping v ičavi
Se še spominjate olimpij-ddh iger v Muenchnu? Potem gotovo še niste pozabili sporne košarkarske tekme Jugoslavijo in Portorikom: poraz nas je stal medaljo, vsaj za enega Portoričana so zanesljivo ugotovili, da je jemal nedoyoyeno‘poživilo, a to je bil za Jugodo-vane le moralni obliž. Še hiije je bi! kaznovan amen* Sd plavalec Ridk: DenK>nt, ki SQ mu vzeli zlato medaljo v [davanju na 400 m prosto, ker je analiza odkrila dedove efedrina. To zdravilo so predpKaii Demontu za astmo, žal pa je bilo hkrati na dolgem spi^n poživil, ki ^ je prepovedal mednarodni olimpifski komite.
Kemik David James, ki dela zdaj v Švici, pred leti pa je bil mednarodno znan tekač, je presenetljivo ugotovil, da so nekatere drža\« imde v Muenchnu na razpolago velike količine novega preparata, ki ga je bilo mogoče vzeti šele IS minut pred nastopom.
James pravi: „Glavni sestavini novega preparata sta kofein in nikotinWid, pomešana z vitamini C in B. Niti eden izmed teh preparatov ni na prepovedanem spisku zdravniške komisije mednarodnega olimpijskega komiteja. James je novi preparat — pravijo, da so ga imeli sovjetski športniki — preizkusiu na 30 švicarskih atletih. „Ti atleti so bili hitrejši!*" odločno trdi in dodaja: ,JPreparat, kot kaže, pomaga k počasnejšemu utrujanju in izboljšuje motorično l^ovost..
Kako bodo ukrepali borci proti dopingu? To je zdaj vdiko vprašanje, saj bo kofein tej^o prepovedati. V vseh državah pač pijejo kavo ...
Do naslednje olimpiade bodo gotovo iznašli še druge, nove preparate. Kje so že časi starogrških olimpijskih tekem za lovorove vence in oljčne vejice!
Graščinska
postelja
Pod slamnato streho na Planini pri Raki*
Dobrih pet kilometrov nad Rako je vas Planina, kjer je doma naš bralec Karel Povhe. Že sedem let je zaposlen v Nemčiji. Od tam nam je tudi pisal o mojstrsko izrezljani postelji, na kateri spi njegov oče. V hišo so jo dobili kmalu po osvoboditvi.
Oče Janez Povhe si je takrat služil kruh kot voznik. Spominja se razprodaje v boštanjski graščini. Tedaj so ljudje pokupili veliko starih še uporabnih stvari. On si je izbral posteljo in jo odpeljal pod slamnato streho svojega doma v hribovski vasi. Ob nakupu so mu rekli, da je z radeškega gradu. Prepričan je, da je stara vsaj sto let in da je danes nihče več ne bi znal tako lepo izrezljati in obenem tako trdno napraviti.
Pred leti so prišli neki gospodje z Gorenjskega in jo hote-h odkupiti. „Kje bom pa jaz potem spal? “ je dejal, in t^o je postelja ostala pri hiši. „Če bi jo kdaj prodal, potem bi hotel imeti novo z žimnico vred in še kak dinar povrhu,“ mi je zaupal.
„Veste, pri nas je vse za v muzej, hiša tudi,“ se je pošalil. Leta se ji res poznajo. Nihče v vasi ne ve, koliko je stara, tudi Povhetova žena Jožefa ne, ki se je rodila v njej. Odkar je gospodinja, kuha v krušni peči ali na odprtem ognjišču. V kuhinji, ki je tudi veža obenem, je na tleh še zemlja. Lesena tla so samo v sobi. Večere osvetljuje družini petrolejka. Vode ni pri hiši, nositi jo morajo iz soseske. Saj ni daleč, a po bregu je treba stopati nadvse previdno, kadar je pot blatna in spolzka.
Povhetova redita kravo, prašička in kokoši. Šest hektarov zemlje imata. Na posestvu bo gospodaril sin Karel, ko se vrne iz Nemčije.
JOŽICA TEPPEV
j i j "P
»v 0»''^! fli ■ /M
Prišla je pomlad
,JBrrr/‘ se je tresel Jerki-nov stric. „Jurjevo je tu, pa tak mraz. Samo poglej, kako zavija burja s snegom! Menda je nisi ti privlekel za rep, kot si nekdaj cesarjeve konje na Dunaju? “
„Kaj se jeziš? Jaz vem zagotovo, da je pri nas prava pomlad."
„Le brž mi povej! Jako sem radoveden, katero si boš izmislil, ko si z vsemi žavba-mi namazan. “
„To pa res ni imena vredno. Rečem ti, da ni več treba gledati v pratiko, se učiti na izust stara kmečka prerokovanja ali se ozirati v nebo in oblake. Vse je zapisano v Dolenjskem listu. Samo pogledaš vanj, pa je. “
Stric vzame v roke Dolenjca, brska po njem od prve do zadnje strani, pa nič. Potlej začne od zadaj naprej, si popravi očala, ki so mu jezdila na nosu, pa reče: ,J^a, tat prekanjeni, pa ti pokaži, kje piše o tej pre-klemani pomladi!*’
Odprem časopis, pa mu pokažem nekaj oglasov: „PREPOVEDUJEM VOŽ NJO IN PAŠO KOKOŠr in še obilo drugih groženj s sodnim pečatom. „Cim bliže je pomlad, tem več je takihle reči, “ še pristavim.
„Prav, prav. Zdaj mi pa ti povej, kako se kokoši vozijo in pasejo, da je toliko hude krvi!? “ me zbode. '
„Tega pa res ne vem,“ sem mu priznal zato, da mu privoščim malo veselja.
„ Vidiš, zdaj sem pa jaz tebe,** se zasmeje zmagoslavno. „Hudobni ljudje vozijo z vozmi po sosedovem, da napravijo več škode, in še kure izpuščajo, da kljuvajo in razkopavajo, kar je še zelenega ostalo. “
„Stric, zdaj sva si bot,'* mu pravim, akoravno bi rad pristavil, da tam, kjer se sosedje prepirajo, tudi taki preklici malo ne dosti ne zaležejo.
MARTIN KRPAN
Ohcet po ribniško
KDAJ FEHTATI?
V Ribnici je bil pred kratkim sestanek odbora KMEČKE OHCETI in ribniških pevcev, U jim je letos zaupan prevoz bale za kmečko ohcet. Ker gre od Ribničanov denar bolj težko, so skušali nekako pretentati odbor KMEČKE OHCETI, da jim ne bi bilo treba plačati tistih 5.000 din za skupne ormnizaciiskL stroške.	-
Boris Liber, upravnik vile Herberstein v Velenju, ki je bil včasih član kolektiva motela v Mednem, je skušal Ribničane prepričati, naj le plačajo:
- Naš kolektiv v Mednem je štel le 22 članov, pa nismo prosili, naj nam oprostijo to plačilo.
Predsednik odbora KMEČKE OHCETI Rudi Zupančič ga je zavrnil:
- O, tudi vi ste fehtali. Razlika med vami in Ribničani je le ta, da Ribničani fehtajo pred ohcetjo, vi ste pa po njej!
NAPAČNO RAZUMEL
No, potem je predsednik Rudi Zupančič vso stvar zasukal tako, da je Ribničane pohvalil, češ da so iznajdljivi, da ve, da bodo prevoz bale v redu izpeljali in da bodo tudi tistih 5.000 din kje izvrtali.	^
Profesor Janez Debeljak Ribnice pa ga je zavrnil:	"
- Mi smo vas prosili, da bi H nam dali kaj denarja, ne pa da bi nam delili dobre nasvete.
ZNAJTI SE JE TREBA
Konec (wrila je občinska skupščina Črnomelj sprejemala odlok o prepovedi pridobivanja peska iz Kolpe, ob tem pa so odborniki precej razpravljali, ^ed drugim je Anton Troha rekel:
„Doseči moramo, da bodo tak odlok sprejele tudi hrvaške obkolpske občine, sicer bo Kolpa na eni strani struge ostala brez peska. “ Odbornik Metod Plut iz Semiča pa ga je v šali dopolnil: „Ljudje se bodo znašli- Belokranjci bodo hodili na drugo stran po pesek, Hrvatje po k nam. Jim kaj moremo? “
, ESKIMI TAJAJO LED - V začetku aprila so se spet srečali Eskimi iz AMerike in Sovjetske zveze. Pravijo, da je bilo njihovo srečanje na zaledenelem Beingovem prelivu oolj prisrčno od lanskega. Največ so •^ pogovarjali o možnosti, da bi 't.kimi neovirano potovali med Aljasko in Sibirijo. Brez vizumov!
OL
VRC
ZDRAVITE\
ZENSKA V SAMO STANU KRADijP
M-
KRAJ OB CS
□ L
UGOVOR
JUŽNA
RASTLINA
KDOR
LIČI
GRSGGINJA
MODROSTI
KRAJ PRI
UUBLJANI
(BRZICE)
IGRA PRI TAROKU
ORANJE
IZBRANCI
ČRNSKO
PLEME
TUJEC
KRAJ PRI MARIBORU
SK.OTOK
KOSTNICA
LUDVVIG
TIECK
NERODA
GORA V DINAR. IGORSTVU
PIVNICA
TEHNIKA
SIOVENUE
STEFOK
PEVEC
KOREN
ZORJENJE
LANTAN
CAPKOVA
DRAMA
FRANC.
DATELJ
ZDRAV. GRM
TUJEZJME
OTSBDH
IGNJISCA
CRNOMOB
LETOVISCfl
LITIJ
KURIR
UM. IME PRVE SL. FILM. IGRALKE
MILINA
STRIC
TVRDIĆ
a?*
BINA
RICHARD VVELLES:
A
r
I
49-LETNI FILMSKI ZVEZDNIK MARLON BRANDO:
ka
O
fi
OBLJUBITI IN DATI
Ribničani so nato pohvalili lepe plakate za KMEČKO OHCET, ki so menda v Ribnici tako iskani, da bi mnogi Ribni-Čanje dali za enega tudi pet jur-jev in več. Član odbora OHCETI Boris Eržen je nato predlagal:
-Natisnimo še 100 plakatov! Ribničani jih bodo prodali po 50 din in bodo tako dobili tistih 5.000 din.
Profesor Janez Debeljak pa je spet spomnil goste iz Ljubljane na staro ribniško modrost:
- Če je Ribničan obljubil, še\ ni dal!	•
ZAKAJ JE V MLEKU ^ MAŠČOBA?	i
Pod točko „Razno", ko je Cene udeležence sestanka o pre-vozu bale po ribniško pogostil, je preofesor Janez Debeljak preizkusil znanje članov odbon KMEČKE OHCETI s tem vprašanjem:
- Zakaj vsebuje mleko maščobo?
Seveda ni nihče vedel in je moral odgovoriti kar vpraševa-lec sam:	j
-1, zato, da ne cvili, ko mol' žejo!
I
I
I
I
I
I
I
Oskarjev nagrajenec namerava še letos posneti dokumentarni film o Indijancih: »Uničili smo jih fizično, duhovno in kulturno!«
Marlon Brando: samosvoj, svojeglav; s filmoma Boter in maščevanja mafije zaradi Poslednji tango se je lani spet dvignil na vrh filmske slave, vloge v Botru, prav tako mu Presenetil je svet, ko ni prišel po oskaija, pač pa je v znak je vseeno, če je Maria protesta nad ameriškim ravnanjem z Indijanci v Ranjenem Schneider, njegova 20-letna kolenu poslal na podelitev mlado Indijanko. Italijanski reviji soigralka v Poslednjem tan
Oggi je uspelo,.da ji je dal intervju.
„Ob koncu leta nameravam posneti dokumentarec o ameriških Indijancih," trdi Brando in nadaljuje: „Z njimi smo podpisali 403 mirovne sporazume, potem pa smo drugega za drugim raztrgali. Cel njihov narod smo fizično, duhovno in kulturno uničili in hkrati pozabili na Lincolnove besede, da je človek, ki poraja zlo, za vedno preklet. Nismo mogli zganjati hujše kolonialistične politike, kot smo to počeli z Indijanci! “
Te besede kažejo, da se je filmski zvezdnik resnično zavzel za Indijance in da njegova gesta ob podelitvi Oskarjev ni bila samo preračunano dejanje, ki naj bi prineslo še več govoric in — denarja.
Sicer pa Marlon Brando ni imel dlake na jeziku, saj je pribil:	„Vprašali ste me,
kdaj sem zašel v politiko?
Mislih ste reči: v mafijo?
Marion Brando danes
Pohtika in mafija sta eno in isto. Razlika je le v tem, da se mafiosi drže svoje vloge, politiki pa ne. Pravim, da so politiki največji igralci našega časa. Kar poglejte, saj se svoje obrti učijo pri profesionalcih. John Kennedy se je prav rad posvetoval s Hen-ryjem Fordom ...“
Marlon Brando se ne boji
gu, za katerega nekateri sodijo, da je umetnina, drugi pa da je pornografija, poudarjala, da se je v drznih prizorih z Brandom počutila — kot z očetom ...
Brando namreč pravi: „Oba filma sta mi prinesla uspeh in slavo, a kaj to pomeni? V današnjih časih sta slava in uspeh simptpma očitnega duhovnega siromašt-va.“
Tako govori letošnji Oskarjev nagrajenec, ki mu je največ do 13-letnega sina Christiana in ki namerava Sredi Tahitija, kjer je pred kratkim kupil otok, velik 400 kvadratnih kilometrov, osnovati skupnost, neodvisno od gigantske industrije in bančnih trustov
49-letnemu „Badu“, kot pravijo Brandu, v filmih gotovo še uspe ubežati resničnosti. A kako mu bo to uspelo v resničnem življenju? Malo verjetno, kljub denarju in slavi — ali pa prav zaradi tega!
1 I I I I I I I I I I I
J
J02E 8PUCHIL
.. .Novomeška občina potrebuje toliko denarja, da je njen župan Avgust Avbar že zaprosil za spremembo priimka: rad bi bil rav-bar!...
.. .Ko bo Filip Robar velik, pravi, bo delal celovečerne filme. Bojim se, dane bo nikoli toliko zrastel...
. . .Pisateljica Janja Kastelic ima največ uspeha s pravljicami za lahko noč. Ob branju njenih knjig otroci nemudoma zaspijo...
Rešitev prejšnje križanke:
1				OL	SS'		mm	.H	r.s	sa	;;s		
					A-	T	€		T		T	0	e.
					M	t	Z		S	u	1	c	
				uiut	K	S	A	ta. isr	Š	0	?	£.	
				fiii	L	0	T	a			k	?	
					1	l	0	L.	0	v	rSr	C	%
	0				1			kj			t.	€.	);	OL
!>‘u	sl	\	L		h	XL. 'itr	L	h		v	1.		★
lll£.		L	1	0	US	h	1	l	•e.	T		%	
		1	S	UU-	0	i		vJ	Mtat		4	1	1-
	IL	0	T		VJ	1	KJ	A		f-	e	L.	£
-»	1	VJ	A	o	1	a	A	o™	★		H		
30. Kako lepa misdh. vrniti ^ domov in ostati za večno pod domačim krovom!
Da!
Oblaki so se prav ta hip razt<^^ nad mestom, kjer bi morala biti Košata lipa. V<^l|ska popotnika sta pritisnila nosove na okence. M'* bi hotel zamuditi prvi pogled na domači zvonik,^ rodno streho ...?
Pritisnila sta nosove popotnika in hkrati vzkliknila: .J'Je, saj ni mogoče!“
Ne zvonika in ne strehe, pa tudi ne veselih zidanic ni bilo tam spodaj. O Košati lipi ne sluha ne duha!
Ne bomo več gledali navzdol, dragi bralci, kajti na misel nam utegne priti, da tisto tam spodaj sploh ni
mati Zemlja ... Ne, dovolj je dej^ in dovolj je solzic!
Samo to še zapišimo: ladja je srečno pristala. In ljubo sonce je slednjič obsijalo prijetno j^co, kjer so nožice ladje sedle v mah. Če pa to ni ravno mah Košate lipe, ali celo ne mah tiste 2^mlje, Id jo mi poznamo, potem to pomeni, da nas čaka vsaj še eno nadaljevanje zgodbe o Paradižniku!
I
m
OBLJUBA
Vem, da v tem trenutku moj brat Joe, prežet z grozo in strahom, išče po meandrih mesta skrivališče, da uide pravici in ljudem, tistim ljudem, ki ga bodo prijeli in zaprli v ječo.
Te misli ne more prenesti.
Med vojno je bil pogumen, znal je ostati miren in hladnokrven v najtežjih trenutkih. Jaz pa sem se moral boriti prav proti strahu.
Potem pa se je vse spremenilo.
Proti koncu vojne sva bila oba 8 mesecev v sovražnem koncentracijskem taborišču. To obdobje zame ni bilo ravno zabava, za Joea pa je bilo usodno. Ko sva prišla na svobodo, je bil moj brat skoraj blazen. Govoril sem s psihiatrom armade, ki je opravil pregled z visokimi besedami. Jaz pa sem ugotovil, da Joe trpi, če mora biti v zaprtem prostoru, menda se temu pravi klaustrofobia.
To je glavni vzrok, da se Joe sedaj tako skriva, potem ko je ubil svojo ženo Lauro in njenega ljubimca Nicka Mantela, lastnika nočnega kluba.
Zvečer je prišel pred določeno uro domov in ju našel skupaj.
Seveda, najti Lauro z drugim je bilo zanj, kot bi mu strop padel na ^avo. Izgubil je oblast nad seboj, pograbil pištolo in ustreUl oba. Človeku, ki si ne bi nikoli predstavljal take prevare, je bila to strela iz jasnega za njegovo razmajano duševnost. In kot zadnja rešitev je bil beg, obupen beg pred sodiščem.
Ravno sem premišljeval to strašno dramo svojega brata, ko je prišel narednik Mac Klean in mi poskušal dokazati, ne brez zadrege čustva svojega prijateljstva in razumevanja: ,^1, veruj mi, tako mi je žal! “
Narednik Mac Klean me je dobro poznal. Takoj po odpustu iz vojaščine sem vstopil k policiji.
Moj brat pa si je našel dobro službo in se poročil z Lavro, ki jo je medtem spoznal.
Mac Klean me vprašuje: „Le kako se je mogla Lavra tako daleč spozabiti? ... Varati Joea prav za Mantelom, s tisto gorilo. Ne razumem! “
„Kaj naj ti rečem,“ sem odgovoril. „Srečen tisti, ki razume ženske, njihove reakcije so tako nepredvidene. Nekatere od njih se že rodijo pokvarjene."
Mac Klean je bil ganjen, položil mi je roko na ramo in rekel:
„Al, poslušaj! Vzemi kak dan dopusta, na vse drugo bom mislil jaz.“
„Ne!“ sem ga prekinil. „Ne, ni mogoče! Moj brat se samo boji biti zaprt.“
„Joe pozna vendar navade tega mesta,“ je rekel narednik. „Ve, kakšna bo sodba porote za tak opravičljiv zločin. On ve, da je mož, ki ubije nezvesto ženo, vedno oproščen, medtem ko ga za druge umore postavijo na električni stol.“ „Ve pa tudi prav dobro,“ sem mu odgovoril, „da pri nas sodniki narede nekakšen kompromis med pravico in vestjo, za umor žene omilijo krivdo. To je pa toliko kot dosmrtna ječa.“
Med nama je sledil daljši molk. Nato ssem rekel: „Joe se ne bo pustil ujeti od nikogar, Mac Klean. Ubil bo vsakogar, ki se mu bo približal. Zato ga moram poiskati jaz sam.“
Mac Klean ni odgovoril. Gledal me je, bil je razburjen in ni se mogel odločiti, kaj naj sklene. Končno je rekel: ,3® strinjam, Al, se strinjam. Toda moraš razumeti, da mi ne moremo stati križemrok, medtem ko ga ti iščeš.“
In policijski stroj je začel svoje delo: stikali so povsod, po garažah, na železniški postaji, pregledali vse avtomobile in okolico. Na ta način si je Mac predstavlja, da bo našel Joea.
Jaz nisem sledil njihovi taktiki. Dobro poznam svojeg brata. Zato sem ostal doma in premišljeval, kam naj bi se bil Joe zatekel.
Čas je mineval. Bilo je že drugo pol ure. V hipu se mi je posvetilo. Skočil sem v avto in vozil proti reki. Ko sem prišel do obrežja struge, sem ustavil in izstopil ter se spustil po strmini profi mestu. Ko sem ga dosegel, sern pogledal navzgor. Visoko na sredini ima most polkrog, kjer se stika stebrovje. Prišel sem preko grušča do prve podpore. Tu sern našel pločevinsto posodo za bencin. Obrnil sem jo in stopil nanjo ter se začel vzpenjati navzgor. Joe je višji od mene, njemu ne bi bil potreben podstavek. Končno sem skoraj dosegel vrh mostu. Toda nerodno sem postavil nogo in mi je spodletelo, da sem obvisel nad praznirio. Z veliko težavo sem se skušal prijeti, ko mi je iz žepa spolzel revolver in padel na skalovje. Zvenk je udaril v tišino večera.
Takoj je zasikala krogla mimo mojega ušesa. „Joe, ne streljaj," sem z vso močjo zakričal, „jaz sern, Al!“
Tišina. Potegnil sem se navzgor na zadnji konec težavnega prehoda in pred seboj zagledal brata, ki je sedel sredi jeklene zgradbe. Gledal me je s steklenimi očmi, in kar se ni zgodilo že toliko let, je bruhnil v krčevit jok. Približal sem se mu in ga objel. „Joe,“ sem mu rekel in ga pobožal po potnih laseh, „sedaj je mimo, še vse bo dobro! “
Imel sem občutek, da govorim izgubljenemu otroku. Sprva ni mogel spregovoriti, nato pa se je iz njega med ihtenjem izlil val besedi: „Ne pusti, da me aretirajo. Al, prosim te. Če me ujamejo, me zapro za vse življenje ... tega ne bi prenesel. Obljubi mi, Al, da mi boš pomagal! Obljubi mi, zaMinjam te!"
Srce se mi je trgalo v prsih. Krvavela mi je v njem smrtna rana. Božal sem ga po izmučenem obrazu, poljubi sem ga na čelo, gledal sem mu v oči z obupno ljubeznijo in mu govoril besede, ki bi ga mogle pomiriti: „Obljubljam ti, dragi, obljubljam ti! “
In vzel sem njegovo pištolo in mu jo nastavil na srce.
„Previdno — najbrže gre za kakšno tajno orožje
i rt I j u •
# t f ^
TEDENSKiLE
Petek, 4. maja Monika Sobota, 5. maja Pij Nedelja, 6. maja - Marija Ponedeljek, 7. maja - Stanislav Torek, 8. maja - Viktor Sreda, 9. maja - Dan zmage Četrtek, 10. maja - Izidor
BRESTANICA:	5.	in 6. 5.
francoski barvni film „Angelika in sultan".
ČRNOMELJ:	4.	5.	ameriški
barvni film ,4zgubljeni“. 6.5. italijanski barvni film „Ben in Charlie“. 9. 5. ameriški barvni film „Tom Djery velika parada“.
KOSTANJEVICA: 5.5. francoski barvni film „Naj pogine zver“. 6.5.
ameriški barvni film „Mali veliki človek".
KRŠKO: 5. in 6. 5. ameriški barvni film ,,Barquero“. 9. 5. nemški barvni film „Pridi, pridi ljuba moja“.
METLIKA:	Od 4. do 6. 5.
jugoslovanski barvni film „Mojster m Margarita“. Od 4. do 6. 5. ameriški barvni film „Oni ubijajo samo enkrat". 9. in 10. 5. romunski barvni film „Vojna carja Trojana* .
MIRNA: 5. in 6. 5. „Agent X 13“.
NOVO MESTO: Od 5. do 7. 5. ameriški barvni film „Frenzy“. Od 8. do 10. 5. nizozemski barvni film „Zapiski prostitutke".
RIBNICA:	5. in 6.	5.
ameriško-nemški barvni film „Smrtnonosni streli na Brodwayu“.
ŠENTJERNEJ: 5. in 6. 5. „Prvi mitraljez divjega zahoda".
TREBNJE: 5. in 6. 5. angleški barvni avanturistični film „Sherlock Holmes - zasebno življenje".
Đii
OS
PRODAM
PRODAM plug Pasqali in grablje Sonce. Anton Kramar, Mirna peč 15.
PRODAM kosilnico Alpina, dobro ohranjeno. Jože Jevnikar, Sela 2, Škofljica.
PRODAM kosilnico BCS. Potočar, Vel. Bučna vas 14, Novo mesto.
PRODAM dobro mrvo in seno na rastilu. Frančiška Žibert, Zagrebška 23, Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1968, registrirano do februarja 1974. Ogled vsak dan popoldne. Marjanovič, Nad mlini 23, Novo mesto.
očistile. Ščetko nabavite pri ščetar-stvu ARMI(5, Tržaška 52, LJUBLJANA.
OSEBO, ki je v noči od 22. na 23. april potrgala tulipane in ostalo cvetje na vrtu Nad mlini 2, bila je opazovana in je dobro poznana, pozivam, da se pride osebno opravičit na navedeni naslov ali v poslovalnico Okras, ker bom v nasprotnem primeru proti njej uvedla kazenski postopek in jo javno ožigosala. Marija Paternoster, Nad mlini 2, Novo mesto.
POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi Vam izdela zlatar na Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Filatelistično društvo Novo mesto obvešča filateliste, da bo občni zbor dne 6. 5. 1973 ob 9 uri v sejni sobi na Magistratu, Glavni trg 2.
aMfloKli:
PRODAM 2,5 ha bukovega gozda nad Kostanjevico. Ponudbe na oglasni oddelek pod „GOZD"
m
Dragi mami IVANI BLAŽIČ želijo za 65. rojstni dan še mnogo zdravih let mož Jože, otroci Viktor, Joži in Janez, snaha Liberija, zet Ivan, vnuki Jasna»; Borut, Ksenija in Mateja.
Alojzija Turk, Ratež 25, prepovedujem pašo kokoši in hojo po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
V brežiški porodnišnici so rodile: Ana Kraševec iz Vel. Mraševega -deklico; Nada Zlodi iz Strmca - deklico; Anica Levstik iz Brezja - deklico; Karolina Senica iz Dolenje vasi - dečka; Ankica Petek iz Le-tovčana Novodvorskega — deklico; Ana Kostevc iz Blatnega — dečka; Marija Andrejaš iz Viher - dečka; Slavica Plevnik iz Draš — dečka; Nada Vovk iz Gor. Brezovega - dečka; Jožefa Urekar iz Brežic - Francija; Martina Bajs iz Nove vasi - Milana; Božena Tursan iz Brdov. Križa -Roberta; Nada Martinko iz Laduča - dečka. - Čestitamo!
V brežiški bolnišnici so umrli: Ivan Pe^erčič, star 70 let, kmet iz Stare vasi; Marija Pezamovski, upokojenka iz Zdol, stara 11 let; Mihael Rostohar, upokojenec iz Brežic, star 72 let.
MAMICE! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda
IMP Industrijsko montažno podjetje Ljubljana POČITNIŠKA SKUPNOST
objavlja
za sezono 1973 prosta delovna mesta za določen čas v svojem počitniškem domu v Fiesi:
1 GLAVNA KUHARICA
2 KUHINJSKI POMOČNICI 2SERVIRKI
1 POMOŽNA DELAVKA
Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Punudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja, Ljubljana, Titova c. 37/111
KOMUNALNO OBRTNI CENTER — TOZD Komunala VELENJE, Koroška 46
razširja dejavnost nizkih gradenj in vabi k sodelovanju
GRADBENE DELOVODJE
za nizke gradnje
Nudimo soliden osebni dohodek in samska stanovanja, kasneje tudi družinska.
Od kandidatov pričakujemo ustrezno strokovno izobrazbo in nekaj let prakse pri vodenju dela na nizkih gradnjah.
Veletrgovina MERCATOR,
TOZD „HRANA", Ljubljana,
Tržaška cesta 37/b,
t
objavlja prosti delovni mesti za
2 PRODAJALKI ŽIVILSKE STROKE ZA PRODAJALNE V LJUBLJANI.
Pogoj: poklicna šola, starost nad 18 let.
Datum nastopa takoj ali po dogovoru, za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave sprejemamo na gornji naslov do zasedbe delovnega mesta.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
VABI MLADINCE
da se prijavijo za sprejem na delo v
SPLOŠNO MILICO PfiOMETNO MILICO
MEJNO MILICO
(
Prijavijo se lahko mladinci, ki
— so odslužili vojaški rok,
— niso starejši od 25 let,
~ so uspešno končali vsaj osnovno šolo,
— niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 71. člena zakona o notranjih zadevah,
— so telesno in duševno zdravi in ~ obvladajo slovenski jezik.
Za kandidate za mejno milico je zaželeno še znanje tujega jezika.
Izbrani kandidati bodo začeli delo kot pripravniki za miličnike. Pripravniško dobo končajo z uspešno dokončano dveletno šolo za miličnike, kar šteje za srednjo strokovno Izobrazbo.
Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru, zćivarovanja in kontrole varnosti prometa ter kontrole mednarodnega potniškega prometa.
Kandidati, ki so končali z zaključnim izpitom kakšno 4-le-tno srednjo šolo, se šolajo v strokovni šoli za notranje zadeve krajši čas in lahko hitreje napredujejo v službi.
Republiški sekretariat za notranje zadeve ima samska stanovanja, ki so brezplačna.
Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli ter se želijo strokovno izpopolnjevati, naj vložijo prijave na najbližji postaji ali oddelku milice, kjer dobijo še podrobnejše informacije.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
FRANCA AŠA, upokojenca iz Straže
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-ccm, ki so ga spremili na zadnji poti. Hvala za podarjeno cvctje, vcnce in izrečeno sožalje. Posebno sc zahvaljujemo SZDL Straže in Novega mesta, ZB Straža in Novo mesto. Kmetijski zadrugi Straža - Novo mesto, delovnim kolektivom KRKE, NOVO-TEKSA in NOVOLESA, pevskemu zboru in godbi na pihala iz Straže, govornikom tov. Faleskiniju, tov. Begu In tov. Berkopcu. Posebna zahvala za nesebično pomoč med pokojnikovo težko boleznijo vsem zdravnikom kirurškega oddelka v Novem mestu, dr. Živkoviču iz Straže, Antonu Boletu, mcdicinski sestri Erni in drugim sosedom.
Žalujoči: žena Marija, otroci Franci, Marjan, Metka, Martin in Matevž z družinami, vnuki Edvica, Tanja, Andrej, Matejka, Boris, sestri Cirila Arhar in Metoda Kržan, bratje Marjan, Rudi in Viljem.
mesec ugodnega
nakupa
stanovanjskega
pohištva
od 3.5. do 2.6.
M
nama
kočevie
BLAGOVNICA NAMA V KOČEVJU NUDI
ZA NAKUP STANOVANJSKEGA POHIŠTVA
io% ^
popust
ZA GOTOVINSKO PLAČILO ZA TUJO VALUTO
IN TUDI NA POTROŠNIŠKO POSOJILO
UGODNI KREDITNI POGOJI
Kreditni oddelek v blagovnici odobrava kredite vsak dan od 8 do 19 ure
ZA NAKUP POHIŠTVA KREDIT DO 15.000 din z rokom vračanja 6,12 in 24 mesecev
za vse druge industrijske izdelke pa dajemo do 10.000 din
BS
BLAGOVNICA
nama
ko6ev|e
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ip Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, I^anc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan Moškon, Janez Pezolj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din — Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaorej -Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 3() DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadalinja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni Ug 3 oz. poštni pred^ 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
DOLENJSKI LIST
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
13.00, 15.00, 19.30, in ob 20.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.oa^
Četrtek, 3. maja: s.io
Glasbena matineja. 9.05 Radijska Sola za višjo stopnjo - K. Pahor: Istrijanka. 10.20 Pri vas doma.
12.30	Kmetijski nasveti - Jože faegar: Vrt v maju. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam. ..	14.30	Sestanek
vic do vica brunarica
brunarica
5MREKR
COMMN CHAO
invsakteden 10 NAGRAD
v PAVLIHI
instrumentov. 16.00 „Vrtilj^“
17.10	Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV' Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci!. 19.15 Minute z Wartetom Silva Šti^. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - A. P. Cehov: Golobček. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
PETEK, 4. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Lojze Plaznik: Napredek in problemi na govedorejo usmerjenih kmetij. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši
BREZ BESED
poslišalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Operni koncert.
18.15 „Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Naj narodi pojo — 5. oddaja - Tekmovanja na BBC. 20.30 „Top-pops 13*‘. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 5. MAJA:	8.10
Glasbena matineja. 9.35 Glasovi v ritmu. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Matija Kovačič: Oblika proizvodnega sodelovanja med kmetijami. 12.40 Po domače.
13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.20 Gremo v kino.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka.
20.00 Večer z Alenko Pinterič, njenimi gosti in Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 6. MAJA: 6.00 -
8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Ivica Vanja Rorić: „Marija**. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši... Tone Ožbolt: Obsodba med petjem internacionale. 10.25 Pesmi boja in dela. 10.45 — 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. - vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste i^tujine. 13.30 Nedeljska reportaža — Nace Grom: Naša solidarnost. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna - L. Pirandello: Idealen zakon. 15.05 Radijska igra -Ludvik Aškenazy: „Biskvit**. 16.00
-	18.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice. 20.00
V	nedeljo zvečer! 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 7. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Z veUkimi zabavnimi orkestri. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Gvido Fajdiga: Pravočasna košnja za junijsko pašo. 12.40 S tujimi pihalnimi	godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 18.35 „Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Triom Vitala Ahačiča. 20.00 „Ti in opera** - 76. oddaja - Jožica Treven. 22.15	Za ljubitelje jazza.
TOREK,	8. MAJA:	8.10
Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti — prof. Edi Sen^ačnik: O izkoriščanju paše na akaciji. 12.40 Z domačimi ansambli.
13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**.	17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.10 Lahko noč, otroci! 20.00 Prodajalna melodij.
22.14	Pop6\ice se vrstijo.
SREDA, 9. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.40 Posebna oddaja:	— „Ljubljana, mesto
odpora**. 13.30 ftiporočajo vam .. .
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 18.00 „Boj za svobodo še ni povsod končan**. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 „Tek prijateljstva**. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 10. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marjan Savelj: Mladinsko gozdarstvo prireditve na Primorskem. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30
.fiiporočajo vam.... 14.10 Mladina poje. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak**. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
22.15	Paleta popevk in plesnih ritmov.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 6. MAJA: 10.30 Reklame in oglasi. 10.45 Po domače.
11.10	Rdeči križ - človečnost med ljudmi (ob 8. maju, mednarodnem prazniku RK). 11.20 Zabavna glasba z uganko. 11.45 Nedeljski intervju.
11.55	Za vsakc^r nekaj. 12.30 Poročila. 12.45 C^estitke in pozdravi naših poslušalcev. 15.00 Zaključek programa.
SREDA, 9. MAJA: 16.00 Poročila. 16.10 Reklame in oglasi. 16.25 Pesmi borbe in dela. 16.40 Milan Kostevc: Spomini na ustanovitev Kozjanskega odreda pred 29 leti in njegovo prvo borbo (ob dnevu zmage) 16.50 iz diskoteke naših poslušalcev. 17.20 Mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moramo in kaj moremo (obisk v krmeljsld LISCI). 17.50 Oddaja za naše najmlajše.
18.00	Zabavni program.
SOBOTA, 12. MAJA: 16.00 Sobotni vrtUjak. 16.15 5 minut za ...
16.10	EPP - I. del. 16.30 Poročila.
16.35	EPP - 2. del. 16.45 Mala anketa. 17.00 Zaključek sobotnega vrtiljaka in program za nedeljo.
RADIO BREŽICE
SOBOTA, 5. MAJA: 16.00 -
16.30 Pol ure za pop glasbo. 16.30
- 16.45 Sobotno kramljanje. 16.45
- 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas. 17.00	17.15	Kuhajte z mano.
17.15 — 17.30 Za naše najmlajše.
17.30 — 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 6. MAJA: 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s seje občinske konference ZK Brežice in Krško — Za naše kmetovalce: Mira Skočaj: Škropljenje vinske trte pred cvetenjem. Nedeljski zapis z gozdarji brežiškega Gozdnega podjetja — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00 - 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 8. MAJA: 16.00 -
16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Zvonka Ortana.
16.15 — 17.00 Poročila, Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številih DL, obvestila in reklame ter filmski pre^ed. 17.00 - 17.15 Iz življenja v JLA. 17.15	17.30	Teden-
ski športni komentar. 17.30 -
18.00	Mladinska oddaja.
Trgovsko podjetje KERA - COMMERCE Zagreb, Martičeva 8,
objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJE
prodajalne in skladišča v Brežicah,
Cesta prvih borcev 40/a
Pogoji: V K trgovec z najnnani 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti prakse v stroki, ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 let delovne dobe v trgovini.
Obvezno poskusno delo po pravilniku o sistematizaciji delovnih mest.
Ponudbe z obširnim življenjepisom pošljite kadrovski službi podjetja- v 8 dneh po objavi na naslov: „Kera-commerce" Zagreb, Masarykova 22.
Četrtek, 3. maja: 9.35 tv v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) -
10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (do 11.30) (Bgd) -
14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) -
15.40	Angleščina — ponovitev (Zg)
- 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg)
- 16.10 Francoščina (do 16.40) (Bgd) -	16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivecdo 17.05) (Bgd) - 17.35 Otroški spored: T. Egner; Razbojniki iz Kardemone — nadaljevanje in konec (Lj) - 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj)
- 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.20 T. Arsovski:	Zahod nad jezersko deželo - II. del (Lj) - 22.10 Poročila (Lj)
PETEK, 4. MAJA: 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (do 11.30) (Bgd) - 14.40 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina
- ponovitev (Bgd) -	16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Veseli tobogan: Gornji grad I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) - 18.40 Cesta in mi: Prometne nesreče in pobe^ (Lj) - 18.50 Pet minut za boljši je^ (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Kratek film
(Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj)
(Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer
(Lj) - 20.00 TV dnevnik
(Lj) - 20.35 iz zakladnice svetovne književnosti: A. Dumas: Dama s kamelijami (Lj) - 22.25 XXI -stoletje A - film (Lj) - 22.45 Poročila (Lj)
SOBOTA, 5. MAJA: 9.35 TV v soh (Zg) - 11.00 TV v šoU (Sa) -
14.55	Nogometni finale za angleški pokal - prenos (Leeds: Sunderland) iz Wembleya (EVR) -	17.00
Vaterpolo Jadran (SpUt): Partizan (Beograd) - prenos s Hvara (Zg) -
18.00	Obzornik (Lj) - 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja —. barvni film (Lj) - 19.00 Risanka (Lj) —
19.10	Mozaik (Lj) - 19.15 Od danes do jutri - TV kabaret (Lj) -
19.45	Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) —
20.30	Moji gostje in jaz: Tereza (Zg)
-	21.20 Serif v New Yorku -serijski barvni film (Lj) — 22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj)
NEDELJA, 6. MAJA:	8.50
Neznani leteči predmeti (Lj) — 9.40 Po domače s Stanko Kovačič -
barvna oddaja (Lj) Kmetijska oddaja (Zg) Mozaik (Lj) - 11.00 matineja: Ž nasmehom Skrivnosti Jadrana (Lj) Naše malo misto (Zg) Poročila (Lj) - 12.45
-	10.10
- 10.55 Otroška na pot,
- 11.50
- 12.40 Delavski
LJ) -
amandmaji (Lj) — 13.15 TV kažipot (do 13.35) (Lj) - 14.00 Ljudje in zemlja (Lj) - 15.00 Nedeljsko
popoldne (Po domače z ansamblom Borisa Franka, Za konec tedna, Šport) (Lj) - 17.55 Poročila -
18.00 Velike bitke II. svetovne vojne; Bitka za Normandijo (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) — 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj)' -
20.30	3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35 V avtobusu - serijski film (Zg) - 21.25 Naši humoristi (Zg) -
21.40	Športni pregled (JRT) -
22.10 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 7. MAJA: 9.05 Odprta univerza (Bgd) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) -
11.00 TV v šoli (do 11.30) (Bgd) -
14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) -
16.10 TV v šoli ponovitev (Bgd)
- 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 17.20 TV obzornik (Lj) - 18.00 Varšavski spomeniki (Lj) - 18.20 Debelinko: izdajalec (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj)
- 18.55 Peterčki (Lj) - 19.35 Pes, maček in avtomobil (Lj) - 19.40 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Intervju s poljskimi gosti (Lj) -
20.35 TV drama (Li) - 21.35 Dužinski koncert (Lj) - 22.15 Odpoved poljskega večera (Lj) -
22.20	Poročila (Lj)
TOREK, 8. MAJA; 17.15 Delavski amandmaji — ^novitev (Lj) - 17.45 Ela Peroci; Nina in Ivo in veliko dežnflcov (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj)
- 18.20 Narodna glasba Srbije -oddaja TV Beograd (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Zdravstvena oddaja (Lj) —	19.15 Mesta: Subotica - oddaja TV Beograd (Lj)
- 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Diagonale (Lj) - 21.20 L. N. Tolstoj; Vojna in mir -barvna TV nadaljevanka (Lj) —
22.10	Poročila (Lj)
SREDA, 9. MAJA; 17.40 Z nasmehom na pot - serijski film (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Od filma do filma H^j) -• 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Živa filozofija
—	oddaja TV Beograd (Lj) — 19.15 Zabavna glasba (Zg) -	19.50
Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) — 20.30 Pozdravite lastovke -če^i barvni film (Lj) - 22.00 Poročila (Lj
ČETRTEK, 10. MAJA; 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Žarko Petan: Starši naprodaj — I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -
18.30	Tišina, na vrsti je nemi film (Lj) -	18.55 Neznani leteči
predmeti - serijski barvni film (Lj)
- 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj)
- 21.30 T. Arsovski; Zahod nad jezersko deželo - III. del (Lj) -
22.20	Poročila (Lj)
STANKO
ŠKALER
1
To neprevidnost pa je izkoristila sovražnikova pehota in nepričakovano napadla mestno obzidje s hriba od zahodne strani. Hitro So zavzeli slabo branjeno obzidje in vdrli v mesto. Del kmetov se je umaknil od mestnih vrat, kjer so odbijali napad konjenice, in skušal zadržati napredovanje sovražnikovih pe-fcev. Bilo pa je že prepozno, pehota je bila že znotraj mestnega.obzidja. Začel se je bolj za vsako mestno hišo.
Številčno oslabljena kmečka obramba tudi ni bila več kos navalu plemiške konjenice; ta je zavzela mestna vrata in vdrla v mesto od juga.
Ob tem drugem vdoru je med uporniki nastala zmeda. Nekateri so se zatekli v mestne hiše in se od tam branili ^predujočemu sovražniku. Večji del kmetov pa je konjenica razprSila. Umikali so se proti savskemu bregu, kjer ni bilo mestnega obzidja. Sovražnik pa
jih je potiskal proti Savi in ni jim preostalo drugega kot zaupali svojo rešitev valovom Save. Narasle hladne vode v široki strugi pa so bile za večino kmetov, izčrpanih od pohodov in boja, ovira, ki je niso zmogli. Le redki so priplavali na nasprotni breg, večini pa so bili savski valovi njihov grob.
Tisti, ki so ostali v mestu, so se utaborili v posameznih hišah in se še precej časa upirali navalu Uskokov. Tudi skupina strelcev se je branila, dokler so imeli smodnika. Preživele so proti večeru ujeli in z nekaterimi obračunali kar na kraju samem, tiste, za katere so sumili, da so voditelji in organizatorji upora, pa so prijeli in zvezali.
Poveljnik plemiške vojske Jošt Thurn je dal po končanem boju Uskokom proste roke. To so posebno bridko občutili krški meščani, saj Uskoki pri svojem maščevanju niso delali no-
bene razlike med uporniki in meščani. Tudi ženam in otrokom niso prizanašali. Še pozno zvečer je bilo v mestu slišati vpitje in klice na pomoč nemočnih žena in otrok. Thumovi vojaki so plenili po hišah vse, kar se je dalo odnesti.
Pozno zvečer se je Thum s svojo vojsko, pijano vina in zmage, vračal iz Krškega proti Kostanjevici Čeravno je bil utrujen od pohoda in boja ter omamljen od vina, ni legel počivat. Stražniku je velel prinesti še bokal vina, srknil nekaj požirkov, nato pa okoli 3. ure zjutraj narekoval pisino, v katerem je plemstvu v Ljubljani tako poročal o svoji zmagi: „V nagici na kratko sporočam gospodom, da sem zbral nekaj plemičev in podložnikov ter Uskoke - vsega skupaj okoli 500 mož. Z njimi sem se ob enajsti uri dopoldne odpravil proti upornim kmetom. Ko so me opazili - bilo jih je okoli 2000 - so se umaknili in zatekli v mesto Krško.
Napadel sem jih s pešci od gornje strani, z nasprotne strani pa so navalili nanje konjeniki Tako je bilo z božjo pomočjo pobitih veliko upornikov, še več pa jih je utonilo, ko so se skušali rešiti z begom čez Savo. Menim, da imajo kmetje okoli 300 mrtvih. Uskoki so se zelo maščevali in ropali, da sem celo jaz njihovo početje opazoval z obžalovanjem.
Naj gospodom še potožim, da je pri napadu na Krško padel na bojišču pošten in viteški mož, plemič Daniel Lasser, kapitan iz Bihača. Krogla iz stolpa ga je zadela v obraz.
Zato sem se iz boja vrnil v Kostanjevico zelo pozno. Dobivam pa
novice, da je okrog Jastrebarskega in Okiča zbranih 4000 do 5000 kmetov, ki nameravajo napasti Uskoke pri Metliki
Ena skupina upornikov pa je na pohodu proti Sevnici Domnevam, da bodo ponovno poskušali priti na Krško polje.
Zjutraj, če Bog da, se odpravim_ od tod proti tisti skupini kmetov na Hrvaškem, ki je na pohodu proti Uskokom.
V	Kostanjevici skoraj ni meščanov. Niti 20 jih ni sposobnih za obrambo. Zato se bojim, da bodo uporniki sedaj, ko bom odšel s svojo vojsko od tod, z lahkoto zavzeli mestece. Če pa se to zgodi, potem je njihovo tudi vse Krško in Sentjemejsko polje in sploh imcgo potem prosto pot. “
Sele proti jutru je Thum legel. Bil je zadovoljen, da je izbojeval prvo zmago nad uporniki ravno on. Prijetno zavest zmagoslavja pa mu je grenila misel na bližajoči se dan, ko se bo na svojem pohodu na Hrvaško srečal z drugo skupino kmetov. Kdo bo zmagovalec v tem spopadu? je premišljeval
Gregorič je za poraz pri Krškem izvedel od posebnega sla šele v Sevnici, vendar je nesrečno vest drugim zamolčal Pod vplivom te novice je spremenil dotedanji načrt in ni nadaljeval pohoda proti Radečam in Celju.
Tudi v Sevnici se grajski oskrbnik ni upiral kmečki vojski, ampak jo je celo pogostil Le sevniški mitničar je pred puntarji pobegnil v Radeče. Manjša skupina upornikov je pri Kompoljah prešla Savo in skupaj z domačini oplenila tamkajšnje mitničarje. Druga sku-
pina petnajstih mož je prav tako z domačini oplenila župnišče v Loki in izpraznila kleti, zaman pa so iskali župnika, gospodinjo in otroke.
Radeiki kramar Andrej Hribar je iz Sevnice nesel v Radeče petelinje pero kot poziv tržanom, nq se pridružijo uporniškemu bratstvu. Grajski oskrbnik Gvedic si je zaman prizadeval, da bi tržane pomiril V poročilih pravi, da ni bil nihče pripravljen braniti grad, ampak so kar odkrito kazali upornost in željno pričakovali kmečko vojsko.
Toda Gregoričeva vojska ni prišla v Radeče, ker je Ilija zaradi novice o porazu pri Krškem želel priti čim prej v Hrvaško Zagorje, kjer je bila zbrana glavnina upornikov. V noči med 5. in 6. februarjem je bila njegova vojska že na Lisci, kjer je Ilija prenočeval na posestvu neke Klombnerice, mogoče na kraju kjer stoji danes grad Ruda. V naslenjih dveh dneh je prek Kozjanskega, kjer se je malo prej razvnel samostojen upor, in po Bistriški dolini prispel do Sotle pri Klanjcu, od koder je pred 10 dnevi začel svoj pohod na Štajersko.
V	ozki dolini Save od Krškega do Sevnice, po kateri je šla Gregoričeva vojska, se vrstijo naši najstarejši gradovi, danes v razvalinah ali pa nadomeščeni s pozneje sezidanimi stavbami.
Videm na levem bregu Save, danes združen s Krškim, je bil v 11. stol. posest salzburške nadškofije. Leta 1155 se tu omenja prafara sv. Ruperta in tako se imenuje tudi sam kraj od konca srednjega veka. Videm je bil pomembna sejemska vas in savsko pristanišče,
v vasi nepogrešljiva
,,Neštetokrat	me kdo
vpraša: Najbrž komaj čakate, da se vam bo iztekla delovna doba? Jaz pa le globoko vzdihnem in se bojim, da bo to prišlo prehitro, čeprav so še štiri leta pred mano. Vso ljubezen posvečam šolskim otrokom, ker nimam svojih. Zelo težko bom pustila šolo in vem, da brez solz ne bo šlo, čeravno nisem vajena jokati in veljam za strogo učiteljico. “
Taka je Marija Stermecki iz Skopic, brez katere se v vasi prav nič ne zgodi. Na šoli je prvič učila od 1949 do 1953, nato pa se je čez šest let vrnila in prevzela vodstvo. ,JVi bilo lahko, ker so se kolegice zaradi zahtevnega dela v kombiniranih oddelkih vedno menjavale. Razen tega se nobena ni preselila sem, vse so prihajale iz oddaljenih Brežic. Tako sem se le jaz vključevala v delo društev in družbenih organizacij v vasi.
Od vsega začetka sern bila tajnica Socialistične zveze in predsednica Rdečega križa, pozneje pa tudi tajnica krajevne skupnost. 1960. leta smo ustanovili prosvetno društvo. Tam sem deset let opravljala tajniške posle in obenem režirala v dramski skupini. Vsako sezono smo naštudirali vsaj eno gledališko delo, s katerim smo gostovali tudi na sosednjih odrih. Društvo je prenehalo delati, ko so oder zazidali. Gasilci so potrebovali prostor, zase in drugega izhoda ni bi-lo.“
Tudi pri gasilcih je Ster-meckijeva opravljala vrsto dolžnosti. Njena zasluga je, da imajo Skopice že deset
let aktivno žensko desetino, edino v občini.
Gasilci iz Skopic so se lani uvrstili na prvo mesto v občini Brežice. Stermeckijeva se v društvu zavzema za to, da bi privabili čimveč mlajših žensk v gasilske vrste, vendar ne za operativo, ampak za delo s pionirji, za sodelovanje v ekipi prve pomoči, za delo v administraciji in preventivi.
Podoba Marije Stermecki ne bi bila popolna, če bi pozabili na njeno prizadevnost pri pridobivanju krvodajalcev, Krajevna organizacija Rdečega križa je pod njenim vodstvom sklenila razširiti krog krvodajalcev in sosedsko pomoč ostarelim, bolnim ljudem. Uspelo ji je: po odzivu krvodajalcev so bile Skopice lani prve v občini, predlanskim pa druge.
Tudi društvo prijateljev mladine je v vasi izredno delavno. Čeravno so ga ustanovili šele pred štirimi leti, se je hitro uveljavilo in kmalu prehitelo društva na drugih niže organiziranih šolah. Marija Stermecki zna navezati starše na šolo. Nikoli ji ne odrečejo sodelovanja.
„Verjemite mi, da nisem nikdar pričakovala nagrad in pohval. Najbolj sem srečna, če so srečni in zadovoljni ljudje okoli mene. Moje zadoščenje sta uspeh in napredek v vasi. Z vaščani vred sem vesela trgovine, asfalta in drugih pridobitev. Te dni se z možem seliva pod lastno streho v mojo rojstno vas Malence. Blizu bom, zato bom hodila nazaj, dokler bo šola tukaj. Želim si, da je ne bi ukinili. “
JOŽICA TEPPEY
i
REPUBLIŠKA NAGRADA GORDANI
Republiški svet za preventivo in vzgojo v prometu je razpisal nagradni natečaj za najboljši spis in najboljšo risbo s prometno tematiko. Vsi občinski sveti so poslali po eno najboljšo risbo in najboljši spis.
21. aprila so na republiškem tekmovanju „Kaj veš o prometu? “ v Celju objavili tudi rezultate risarskega in literarnega ustvarjanja s področja prometa. Eno' izmed desetih republiških nagrad je prejela Gordana Lečič, učenka sedmega razreda osnovne šole Kočevje za svoj spis „Smrt“. Napisala ga je po resničnem dogodku, ki se je zgodil sredi lanskega leta.
F. BRUS
Na republiškem tekmovanju „Kaj veš o prometu? ki je bUo 21. aprila v Celju, je sodelovalo 8 ekip, ki so zmagale na področnih tekmovanjih. Končni vrstni red; 1. Kranj,2, Murska Sobota, 3. Novo mesto in 4. Ljubljana. Med posamezniki je zmagal Bojan Malus iz Krškega — član novomeške ekipe (na sliki drugi z leve). (Foto: F. Brus)
Ni ne denarja ne krave
Zakartal denar, ki ga je dobil kot poplavljenec od uredništva »Arene«
Drago Cavlovič, star 41 let, iz Gornje Ravske pri Prijedoru BiH je prejel kot poplavljenec od uredništ va „Arene“ pomoč v znesku 6.010 din. Doma je pustil ženi 1.180 din, 4.830 din pa je prinesel s seboj v Kočevje, da si bo kupil kravo.
Miličniki, ki so zdaj to zadevo raziskali, so ugotovili, da je 23. marca zvečer prišel nekoliko pijan v Rajhenav, kjer se je dobil z gozdnima delavcema Antejem Šabičem in Mijom Šalajo;oba sta iz Oranskega v BiH. Cavlovič jima je pokazal denar, onadva pa sta ga pregovorila, da je z njima zaigral hazardno igro ,,šlah“. Od 20. ure zvečer do 3. ure zjutraj je Cavlovič izgubil ves denar.
Po izjavi prič, pred katerimi je Šabič po igri prestal denar, in oškodovanega Cavloviča, jc Šabič priigral 3.900 din. Ostali denar pa naj bi dobil Salaja. Vendar hazarderja tega ni-
PREOZKO ZA SREČANJE
20.000 din škode je terjalo avtomobilsko trčenje, ki sc je zgodilo 26. aprila dopoldne na cesti med , Srebrničami in Potokom. Med srečanjem sta se zaletela tovornjak s prikolico, ki ga jc vozil Stanislav Zorko z Vrha pri Raki in osebni avto Novomeščana Karla Rebernika.
V Zorkovo prikolico je trčil s tovornjakom še Stefan Vovko iz Smole- ^ nje vasi.
ŠTIRJE VLOMI
Dolgi prsti med prazniki niso počivah: ob koncu minulega tedna so odkrili štiii vlome in nekaj manjših tatvin. V noči na 29. april so neznanci vlomili v hišo Ivana Goričana v Srednji vasi pri Crmošnjicah in ukradli 2.000 din, 15 salam in dve šunki. Storilcem so na sledi. Prejšnjo noč sta bila vloma v Novem mestu in na Vinici. V Novem mestu jc iz gostišča Rotovč zmanjkalo 1.200 din. Dejanja so osumili Pionirjeva delavca Jožeta Rohha z Rateža in Milma Cikotiča iz Gornje Vrbice pri Ivangradu, za katera jc preiskovalni sodnik odredil pripor. Iz Dolenjkine trgovine na Vinici pa je storilec isto noč odšel praznih rok. 27. aprila so trebanjski miličniki prijeli Ignaca Brajdiča in ga izročili postaji milice v Krškem, ker je osumljen vloma na tamkajšnjem območju.
sta priznala. Šabič je zatrjeval miličnikom, da je dobil le 2.800 din. SA-laja pa je zanikal, da bi dobil okoH 1.000 din, in trdil, da je dobil le 28800 din. Salaja pa je zanikal, da bi dobil okoU 1.000 din, in trdil, da je je kupil nekaj obleke in hrano.
J. P.
V IZLOŽBO
Igračkanje z vžiganjem avtomobila je bilo 25. aprila krivo, da je poštni dostavni avtomobil, last PTT podjetja Novo mesto, pristal v izložbi nove zadružne trgovine v Žabji vasi.
Z avtom se je pred stavbo pripeljal Martin Klobučar in šel na mahco, medtem pa je v avto sedel kolega, prav tako uslužbenec PTT. Ker so bili ključki v motorju, jih je obrnil. Avto, ki je bil v prvi prestavi, je skočil naprej in pristal v izložbi. Škode je kar za 12.000 dinarjev.
Matematika in harmonika
Ponosen na Vegovo značko in na harmonikarski nastop v Velenju
Peter Dovč, učenec 8. razreda osnovne šole Kočevje, je med tistimi mladinci, ki zelo uspešno in prizadevno delajo na različnih p<^ročjih in sodelujejo v raznih izveAšolskih dejavnostih.
v šoH je že vsa leta odličnjak. Najbolj ga zanimata matematika in fizika, njegov konjiček pa je glasba. Igra na harmoniko. Obiskuje glasbeno šolo, kjer ga že vsa leta uči učitelj Jože Papež.
m
„Sodelujem in se učim še v matematičnem in zgodovinskem krožku, fizikalnih vajah, biološkem krožku, klubu OZN, kjer sem stalni poročevalec dogodkov na Daljnem vzhodu, sem član šolskega športnega in kulturnega društva. Zelo rad bi vadil košarko, a mi v glasbeni šoli ne do-voUjo, da si ne bi poškodoval prstov.“
Njegovi letošnji največji uspehi so; na Prešernovem šolskem nagradnem tekmovanju je zasedel s harmoniko prvo mesto in dobil za nagrado Kajuhova zbrana dela; na tekmovanju „Vesela šola“ je bil razredni, šolski in občinski prvak za 8. razred. Za svoj največji uspeh šteje nastop na reviji ,.Harmonikarski zbori in solisti**, ki je bil II. aprila v Velenju. Zelo ponosen je še na srebrno Vegovo značko, ki si jo je pri boril na tekmovanju mladih matematikov v 6. razredu.
Peter bo nadaljeval šolanje na gimnaziji, kasneje pa bq, verjetno študiral matematiko. Rad bi postal še solist na harmoniki.
V. ILC
Pretekh teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Vrbovšek iz Broda - Ireno; Marija Plut iz Krivo-glavice — Mojco, Milena Bartolj iz Dolnje Lokvice - Suzano, Slavka Markovič iz Dolenjskih Toplic -Andreja, Marija Godec iz Vinice -Igorja, Nada Strbenc iz Šentjerneja - Milana, Alojzija Gorenc iz Jelen-dola — Slavka, Alojzija Bre^r iz Dobrave — Ido, Tončka Gornik iz Buši-nje vasi - Zdenko, Lojzka Stariha iz Praproč — Dušana, Majda Glavan iz Dolnje Straže — Uroša, Vladimira Zorko iz Krškega - Aleša, Joža Retelj iz Cegelnice - Jadranko, Marija Zofič iz Šentjerneja - Matejo, Vera Majcen iz Velikega Ckmika - Renato, Marija Mirtič iz Žužemberka -Jurija, Jožefa Košir iz Birčne vasi -Mirana, Ljuba Bunjevac iz Marindola - Rajka, Angela Matkovič iz Črnomlja - Damjano, Ana Virant iz Metlike - Matjaža, Terezija Stariha iz Osojnika - deklico, Mihaela Bal-kovec iz Vinice - dečka, Vida Kulovec iz Straže — dekUco, Marjeta Mo-mič iz Črnomlja - dečka, Ljudmila Skoberne iz Reštanja - dečka in Slavka Bučar iz Irče vasi — deklico.
Štefka Planin iz Ceste herojev 43 — Andrejo, Marija Soster iz Kettejevega drevoreda 51 - dečka, Marija Drgan iz Partizanske 14 -Martina in Majda Prijatelj iz Ulice Marjana Kozine 33 - Polono.
POBEGLI JE V PRIPORU
Voznik osebnega avtomobila danske registracije, ki je 24. aprila dopoldne pri Drnovem povzročil hudo prometno nesrečo, zatem pa pobegnil, se je nekaj ur zatem znašel v priporu. Dobili so ga že pri Višnji gori.
Nesreča se je zgodila, ko je Joic
Hočevar iz Ljubljane vozil tovornjak proti Zagrebu, pri Drnovem pa je naproti pripeljala kolona osebnih avtomobilov. Naenkrat je šinil iz kolone avto danske registracije, zapeljal v škarje, zato se je Hočevar s tovornjakom hotel umakniti. Tovornjak je zavozil na bankino in se nagnil, pri tem pa je voznika in sopotnika Rada Hočevarja in Janeza Pogačairja vrglo iz kabine, nanje pa se je prevrnil kamion. Hudo poškodovana sopotnika in laže ponesrečenega voznika so odpeljali v bolnišnico, povzročitelj nesreče pa ni prišel daleč. Piše se Sali Nafi, doma je iz okolice Tetova, začasno pa je zaposlen na Danskem.
MONSTRANCO NAZAJ
Peter Dovč je na nedavnih šahovskih muzikalih kot „domače presenečenje” zaigral na harmoniko uverturo k operi Figa-rova svatba. (Foto: F. Brus)
NJEGOVIH PETDESET TOČK
V podjetju Betica bi prej našli zelenega psa, kot dobili stanovanje. Da se samouprav-Ijalci ne bi prepirali med seboj in si metali v obraz nesramnih besedi, je sestavila komisija za dodeljevanje družbenih stanovanj pravilnik, po katerem so prišli do stanovanja prej tisti, ki so v podjetju že dolga leta. Od ustanovitve. Vsako leto garanja je prineslo prosilcu pet točk, vsak otrok pa prav tako pet točk. Ce si hotel popokati skrinje in omare in jih prenesti v blok, si moral imeti najmanj sto točk.
Moj prijatelj Maijan si je z desetimi službenimi leti priboril petdeset točk, pet otrok, ki so skakali po starem kletnem stanovanju, pa petindvajset točk. Ponosen je bil na svojih petinsedemdeset točk in z ženo sta sklenila, da
bosta imela v prihajajočih petih letih še pet otrok, ki bodo s svojimi točkami zaokrožili številko na sto. Ker pa bo medtem preteklo pet let, je to še petindvajset točk presežka, in ni hudič, če ne bi dobil stanovanja!
Otroci so se rojevali, točke so se seštevale, upanje je raslo. Po petem otroku, ki je zaokrožil Maijanove točke na sto petindvajset, je moj prijatelj pogumno odkorakal k tovarišu direktorju:
„Tovariš direktor, dobil sem desetega otroka, sina. Zdaj izpolnjujem vse pogoje za dodelitev stanovanja. Komisiji sem poslal prošnjo.'"
„Deset otrok imate? “ se je čudil tovariš direktor.
,,Da, deset: tri punčke in sedem fantov. Petdeset točk,
tovariš direktor!“
,»No, to je pa lepo,“ se je smejal v brk tovariš direktor, stisnil roko Matjanu in ga pospremil do obloženih vrat.
Marjan pa je čakal. Minil je teden, dva, mesec in še nekaj povrhu. Njegov zadnjerojenec se je že postavljal na noge in poskušal prve korake, a odgovora komisije za dodeljevanje družbenih stanovanj Marjan ni prejel. Pa se je ojunačil prijatelj moj pa jo mahnil k predsedniku komisije za dodeljevanje družbenih stanovanj.
„Tovariš predsednik, deset otrok imam in sto petindvajset točk. Menim, da mi pripada stanovanje."
Pa je zardel tovariš predsednik pa je pričel mencati in jecljati:
„Resje, tovariš Marjan. Vse pogoje imate. Dovolj točk.
Sto petindvajset, pravite!**
„Da, sto in še petindvajset povrhu. Petdeset od otrok in petinsedemdeset na službena leta.“
In Maijan se je smejal. Predsednik komisije za dodeljevanje družbenih stanovanj pa se ni smejal.
„Veste, tovariš Marjan, stvar ni tako enostavna.”
,JMi. Imate ženo? “
„Kdo pa naj bi rodil otroke, moje in njene? “
„Torej vas je dvanajst.”
„Kot mesecev v letu.”
„Vidite, to je tisto. S tako
obsežnimi stanovanji pa naše podjetje, žal, ne razpolaga. Zelo mi je žal, veijemite.”
Pa je šel Marjan v kletno J stanovanje in jc bil malce je- W zen na svojih petdeset točk. ^
TONIGASPERIC •
Ko so se ljubljanski kriminalisti v noči na nedeljo oglasili v stanovanju 20-Ietne Marte Reisner na Brezovici in vprašali: „Kje imate stvari, ki niso
SPET VINJENOST?
Pred trgovino ALPINA na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu je 24. aprila ob 7. uri zjutraj šel po pločniku 1'ranc Virant iz Koritne pri Vel. Dolini. Nenadoma je omahnil na cesto, in to prav v trenutku, ko je mimo pripeljal s poltovornim kombijem IM V Ciril Bukovec s Potoka. Avto je pešca zbil, pri tem pa se je Virant hudo poškodoval in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Sumijo, da jc poškodovanec omahnil pred avto zaradi preveč zaužitega alkohola.
vaše? **, je bilo konec upanja za vlomilca Petra Reharja, 20 let, iz Polja. Ta stari znanec kriminalistov je namreč prejšnji ponedeljek ponoči vlomil v cerkev na Brezjah in ukradel za 18 milijonov starih dinarjev vrednosti.
Kriminalisti so upali, da bodo vlomilca še našU, če ni s plenom takoj uše^ čez mejo. Njihova napoved je bila točna; monstranca, kelih in obe kroni bosta spet krasili cerkev v Brezjah.
Vlomilec in njegova pomočnica, ki sta zdaj priprta, sta bila kajpak pre.scnečena, vendar nista ničesar povedala. V preiskavi pa so potem v hiši našli predmete, ukradene na Brezjah, zraven tega pa še ciborij in neugotovljeno posodo in tri križe. Vse skupaj je bilo v shrambi, skrbno zavito v polivinil.
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Po dobrih štirih dneh je dragocena monštranca, ki so jo ukradli v cerkvi na Brezjah, že spet v pravih rokah. Vlomilec Peter Rehar in pomočnica Marta ReLsner sta v priporu. Na fotografiji: obe kroni, neugotovljena posoda, monštranca in ciborij.