Štev. 1.
¥ Trate, v
Jk Januarja 1915.
Letnik II.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljki ob 5 popoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančifka AsiSkcpa št. 20, l n*dstr. — Vsi do*vsi naj *€ pošiljajo urcdmAtv t lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokcpfsl se ne vračajo. Izdajate!) fn odgovorni prednik Štefan Godina. Lastnik konsordf }hta Edinrsti* — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t ooejrnim poroSMom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina maU: Za celo leto.......K 24;-
za pol leta..............' ' m	Z
U tri r (5tffi	• • • •••#••##	" ^
Za nedeljsko Izdajo za celo leto	...	5*20
2M pol Jeta	. .	2-60
VEČERNA
Posamezne številke se prodajajo po S vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolcms
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........R 5""—»
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno i«
upravi .Edinosti". — Plača ln toži se v Trstu. UpAva ln inaeratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega iL 20. — Po&nohranllničnl račun Št 841.652
Položni no severovzhodnem bojlifo.
DUNAJ, 4. (Cenzurirano). Ruska ofenziva med Tarnouim in Gorlicami se |e ponesrečila. V soboto so naše čete v ozemlju južno od Gorlic prešle v protinapad, pri čemer so zavzele važno višino jugovzhodno od T hy m bark a. Napad se je včeraj nadaljeval in je bila zavzeta višina ob cesti iz Gorlic v Konieczno, obmejni okraj v vzhodnih Beskidih. Tako je olajšano prodiranje drugih čet iz druge smeri.
Ob Dunajcu in Dolnji Nidi je včerajšnji dan potekel mirno. Kakor se zdi, so ob Pilići v teku večji boji, ki jih je povzročilo dejstvo, da so posegla vmes preko Opocz-na in Konskega prihajajoča ruska ojačenja.
Ob Rawki so se Nemci ustanovili pri Ravvi, vzhodno od Skierniewic in pri Bojimo vem, deset do petnajst kilometrov vzhodno od porečne nižine ter energično na-daliujejo svoje napade.
Ob Bzuri stoje južno od Sochaczewega in vzhodno od Brochowega tudi na desnem bregu. Pri Suchaczewem se Rusi še ustavljajo, na vseh drugih krajih so se u-mekniii na druco, oziroma tretjo obrambno črto, ki leži osem do dvanajst kilometrov vzhodno od Bzure.
Skupni vtisk položaja je trajno ugoden za zaveznike. Na južnem krilu bojne fronte smo po zavrnitvi ponovnih obupnih ruskih napadov m>gli že preiti v Ofenzivo. Na severu prodira nemški napad, četudi počasi, pa vendar vedno dalje proti vzhodu. Mogoče je, da v bližnjem času postane srednja Poljska torišče velikih dogodkov. — (»Tagespost«).
Ruska poročila o položaja.
PETROGRAD, 4. (Cenz.) O prodiranju nemške armade javlja oficijelni poročevalec za ruskj armado. Cela vrsta posebno ljutih bojev se je vršila med Vislo in Novo Korčino. Nemci so tu začeli ofenzivo, ki so jo izvedli s silnim pritiskom. Vkljub trdovratnemu našemu odporu se je po večkratnem brezuspešnem poizkusu posrečil Nemcem prehod preko Nide, pritoku Visle. Kmalu potem, ko so se Nemci ustanovili na tostranskem bregu Nide, so zopet začeli napadati in posrečilo se jim je zavzeti več vasi v bližini.
LONDON, 4. (Cenz.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Boj ob Bzuri in Ravvki kaže besen značaj. Nemcem se je posrečilo ponoči prekoračiti reki. Ko se je začelo svitati, so se nahajali tričetrt an-gieške milje od ruskih postojank, po katerih so padli kakor besni in prisiliU Ruse, da so se umeknifi.Rusi pa so se zopet zbrali in obkolili Nemce. Prišlo je do strahovitega bajonetnega boja. Nihče ni prizanašal nikomur in tudi nihče prosil prizana-šanja.
ROTTERDAM, 4. (Cenz.) Listu »Times« poročajo iz Varšave: V splošnem je sedaj nastal premor v nemški ofenzivi, ki ki jo je pripisati raznim okoliščinam. Vreme je slabo, razmeroma toplo in mokro, vsled česar niso takoimenovane ceste nič drugega nego močvirne reke in je od-premljanje artiljerije skoraj nmogoč.e Topove in vozove je trba do osi vleči po blatu. Dopisnik meni, da Nemci nikakor ne mislijo na umik. Ko bi ne mogli prodirati dalje, bi se morda utrdili na sedanji črti m ostali tamkaj. Ko bi nastopil zopet mraz, bi pač ponovno poizkusili prodirati, dasi-ravno na podlagi novega načrta. Češ, ker stari ni dovolj upošteval žilavega ruskega odpora, kakor se je na primer pokazal pri Loviču. _
Vprašanje rekvizicije živil v Belgiji.
AMSTERDAM 3. (Kor.) Haaški kores-pondenčni urad poroča:
Nizozemski poslanik v Berlinu je skupno s španskim in ameriškim poslanikom interveniral pri nemški vladi glede vprašanja rekvizicije živil v Belgiji. Nemška vlada je dala takoj zagotovilo, da se toliko časa, dokler bi bilo belgijsko prebivalstvo pre-skrbovano z živili od zunaj, ne bodo izvršile nobene rekvizicije in sicer niti rekvi-vicije iz tujine došlega blaga niti zalog, ki se še nahajajo v Belgiji.
Clemenceau o vprašanju japonske intervencije.
PARIZ 4. (Kor.) Clemenceau izjavlja v »Home enchaine«, da mu je znano, da se resno razpravlja o vprašanju japonske intervencije. Otročje je. zaupati edino in samo na uspeh dolge vojne, ki bi uničila zaveznike in sovražnike. Vojne v strelskih jarkih ne morejo z utruditvijo sovražnika nikdar dovesti do zmage. Vlada, ki je dokazala veliko delavnost, mora izvrševati tudi kontrolo nad vojaško akcijo, ne da bi bila s tem ovirana svoboda višjega poveljstva y sklepanju. Ce vlada meni, da je
z izjavo, da jo vojaška akcija čisto nič ne briga, njena energija že pri kraju, potem ni čudno, da ne more odgovoriti niti na vprašanja o predpripravah in ofenzivi, niti o eventualnih potrebah boja do skrajnosti.
STOCKHOLM 3. (Kor.) Listi prinašajo neko poročilo iz Tokija, glasom katerega označujejo na odličnem mestu vse vesti, da se namerava odposlati japonske čete na bojišče in da služijo japonski oficirji pri ruski artiljeriji na Poljskem, kot napačne.
Japonski oficirji so navzoči pri ruski armadi le kot atašeji. Japonska je šla v vojno, da zadosti svoji zavezniški dolžnosti proti Angliji, ki ji nalaga le sodelovanje pri varstvu interesov na dalnjem vztoku, ne pa pomoč v evropskih bojih.
Ker se nahaja Kiavčav sedaj v japonskih rokah in so nemške vojne ladje v Tihem in Atlantskem oceanu uničene ali razorožene, je vloga Japonske praktično končana. Japonska čaka mirno in potrpežljivo konca splošne vojne.
Prti angleške oklopnice „Formidride".
LONDON, 4. (Kor.) Reuterjev urad poroča: O potopu linjiske ladje »Formidab-Ie« pripoveduje neki rešen mornar sledeče:
Večina nas je počivala, ko se je zgodila eksplozija. Ko je spoznal kapitan, da se je zgodilo nekaj resnega, je ukazal,naj se spust*- lolni v vodo. Bilo je to mogoče samo na desni strani, ker se je ladja nagnila na to stran. Ko so rešenci zapustili ladjo, so videli mnogo moštva stati na zadnjem krovu; večina jih je kadilo pipe ali svalčice. Kapitan je stal s svojim psom na mostiču, s cigareto v ustih. Njegove zadnje besede so bile: »Držite se dobro, ljudje! Vse gre dobro. Le ne panike! Pokažite se kot Britanci!« Rešenega mornarja so po potopu ladje omotenega potegnili iz vode.
Za dve milijardi obligacij.
PARIZ, 4. (Kor.) Vlada je sklenila izdati obligacije v znesku dveh milijonov frankov. Dosedaj je podpisanih 1500 milijonov frankov._
Z rusko-Me$a bojišta.
CARIGRAD, 4. (Kor,) Kakor se poroča, se nahaja med onimi, ki so padli pri naskoku na Ardaghan, tudi artiljerijski stotnik Asim bej, bivši nadzornik odbora za edinost in napredek, ki jc bil pred proglasitvijo ustave član komisije otomanskih častnikov, ki so sodelovali pri reorganizaciji afganske armade. Asim bej se je v balkanski vojni odlikoval v bojih proti Srbiij .
CARIGRAD, 4. (Kor. Listi v ostrih besedah grajajo včeraj javljene grozovitosti Rusov v raznih kavkaških krajih.
Papeievi akdii a izmenjonje ujetnikov.
RIM, 4. (K.) »Giornale d'Italia« javlja: Sveti stolici so došli od Avstro-Ogrske, Nemčije, Turčije, Anglije, Rusije, Crne-gore in Srbije ugodni odgovori na predlog papeža za izmenjanje ujetnikov, nesposobnih za vojno službo. Francija je dala danes predpoldne po zastopniku Belgije pri sv. Stolici oficijozno sporočiti svoje privoljenje. Manjka torej le še nje oficijelno pri-druženje. Govori se, da se Francija v ta namen posluži kardinala Amette, ali belgijskega poslanika pri sv. Stolici, ali pa veleposlanika Barrere. Oficijelni odgovor Francije se pričakuje za danes zvečer.
Cesar Fran Josip v sprejel papežev predlog glede izmenjave ujetnikov, ki so za nadaljno službovanje nesposobni
DUNA, 4. (Kor.) Papež Benedikt XV. je naslovil dne 31. decembra minulega leta na Nj. Veličanstvo cesarja naslednjo brzojavko:
V zaupanju na čustvovanja krščanske ljubezni do bližnjega, od katere je Vaše Veličanstvo prežeto, prosimo Vaše Veličanstvo, da staro leto končate in novo pričnete s činom velikodušnosti, sprejemši naš nasvet, da se med vojskujočimi se državami izmenjujejo oni ujetniki, ki v bodoče niso porabni za vojaško službo.
Cesar je na to brzojavko odgovoril: Globoko ganjen po čustvovanjih krščanske ljubezni do bližnjega, ki je Vašo Svetost napotila k velikodušni inicijativi in ki meri na izmenjavo ujetnikov, za prihodnjo vojaško službo nesposobnih, sem že brzojavno obvestil mojega poslanika pri sv. Stolici, da naj sporoči kardinalu državnemu tajniku, da moja vlada s tem ljubezni-polnem predlogom principijelno iz srca soglaša in da se požuri, stopiti z državami, ki pridejo v pošte v, v pogajanja, da se predlog Vaše svetosti izvede praktično.
Honotlle v JUbonUL
Vstaši naskočili Drač. — Italijanske ladje posegle vmes.
RIM, 4. (K.) »Agenzla Štefani« javlja iz Drača današnjega dne ob 8. uri zjutraj: Včeraj so zahtevali uporniki v nekem pismu, podpisanem od »muzelmanskega komiteja«, naj se ihn izročita francoski in srbski poslanik.
Ob 12 in pol |e začel napad na mesto. Essad paša se Je podal le utrdbam ter je priobčil Italijanskemu poslaniku, da grozi velika nevarnost, ter je zahteval vsako možno pomoč. Poslaništvo je" obvestilo o tem vojne ladje v pristanišču.
Ob 2 in pol ponoči so na vojnih ladjah »Misurata« in »Sardegna« izstrelili nekoliko strelov iz topov v obrambo mesta, s čimer so dosegli, da Je streljanje upornikov iz pušk ponehalo. Na to Je italijanska kolonija z osebjem italijanskega, francoskega in srbskega poslaništva prišla na krov obeh vojnih ladij.
firiko-MsiirsU mejni snr reien.
ATENE, 4. (Kor.) »Agence d'Athenes« javlja: Iz grških in bolgarskih častnikov sestavljena komisija je dokončala svoje delo in ukrenila potrebno, da se ne bodo mogli več ponavljati obžalovanja vredni dogodki ob meji.
Aretirana ruska ogleduhinja.
SOFIJA, 3. (Kor.) List »Dnevnik« poroča o senzacijonelni aretaciji neke ruske o-gleduhinje od strani sofijs^ policije. Are-tiranka, ki je bolgarskega pokoljenja, je vsprejela rusko ime Komarnicka. Pri njej so občevale mnoge rusofilske osebe. Kakor izhaja iz zaplenjenih njenih listov, ie pošiljala tukajšnjemu ruskemu poslaništvu vedno ogleduška poročila, za katera ji je poslaništvo pošijalo posebne vpraševalne pole.
Romansko posojili
BUKAREŠ,T, 4. (Kor.) Romunska vlada je najela pri romunski Nacijonalni banki posojilo 200 milijonov levov, ki se odda v 4 odstotnih zakladnicah.
Posojilo v ltoWL
RIM, 4. Listi naglašajo soglasno, da danes otvorjena subskripcija posojila ene milijarde doseže velikanski uspeh. Podpisanega bo veliko več. V Rimu je bil naval k bankam in drugim zavodom, ki sprejemajo podpise, izredno velik. Morali so celo prirediti posebno službo za vzdrža-vanje reda. Posebno znamenit je bil pritisk malih štedilcev.Tudi iz drugih mest in krajev javljajo o izrednem navalu k podpisovanju.	_
V sprejem rimskih patricije v pri papežu.
RIM 4. (Kor.) Pri vsprejemu rimskih pa-tricijev, v katerih imenu je knez Solofra ob priliki novega leta podal papežu uda-nostno izjavo ter izrekel željo, da bi bilo papeževo prizadevanje glede miru venča-no z vspehom, je papež izjavil med drugim:
Radi vsprejmemo želje po miru in sicer ne samo iz občih, temveč tudi posebnih razlogov, ki se dostajejo vas in vašega reda. Dejansko znamo, da so mnogi izmed vas v skrbeh radi osode svoje osebe in radi negotovosti prihodnjega dne. Zato želimo, da bi se zjasnilo obzorje. Papež je zaključil priporočivši patricijem ljubezen do bližnjega in dobrosrčnost
in kaznovala«. Gospod Ogrske govori pač vedno le o »ogrskem narodu s. Ali s tem, da temu postavlja nasproti »sodržavljane nemadjarskega jezika«, je v resnici omejil «narod« na Madjare.
Med narodi, ki žive v Avstriji in ki tvorijo to državo, gotovo ni nobenega, ki bi mu bilo razmerje med narodi, ob katerem bi imel eden pravico kaznovanja, drugi pa bi morali trpeti kazen, ob katerem bi eden mogel nagrajati, a drugi bi se morali občutiti kot obdarovance, ki so prejeli plačilo za dobro vedenje: ki bi mu bilo, pravimo, tako razmerje, kakor je fiksira grof Tisza med Madjari in drugimi narodi, i-deal narodnega reda. Mi menimo, da po vojni ne bo ničesar kaznovati in ničesar nagrajati. Kajti v bitko za obstanek te države mnogih narodov so vsi enakomerno poslali svoje sinove in le v enaki meri tehta kri vseh! In zato more biti sad in učinek te vojne le svoboda vseh narodov: enaka pravica do narodnega razvoja in enak delež na sredstvih države za razvoj narodov! Mi verujemo, da tudi na Ogrskem ne bo le grof Tisza določal bodočnosti in da ta ne bo odvisna izključno le od njegove volje, marveč da se more junaštvo, ki je uveljavljajo vsi narodi Ogrske, poplačati edino le z narodno svobodo za vse! Nagrada in kazen nista nikaka narodna ideala in noben narod se ne bo dal od dru-zega ne nagrajati, ne tlačiti!
Enake dolžnosti In enake pravice!
»Arbeiter Zeitung« od 3. januarja reagira na novoletni govor grofa Tisze na zelo zanimiv in pravilen način. Uvodoma beleži dejstvo, da je v naši monarhiji vse ministrsko govorjenje padlo na — ogrskega ministrskega predsednika. Ne briga nas sicer — pravi nadalje — kako si gospodje ministri razdeljujejo med seboj molčanje in govorjenje. Ali stvar zadobiva drugo lice spričo dejstva, da moramo vedno poslušati, da sedaj ni čas za notranje-po-litična razmotrivanja in da je torej dolžnost vseh, da — molče! Zato pa mora nastati povsem izprevržena slika, če ogrski ministrski predsednik tedaj, ko morajo vsi molčati, vedno in glasno govori svoje nazore. Kajti politika države je vspeh mnogoterih sil, nasprotstev in združevanj teh sil. Tudi drugi narodi v tej državi imajo poleg 1 iszovega »ogrskega naroda« kaj povedati in tudi drugi razredi poleg madjarskih oligarhov. Kajti tega naj si ne domišlja grof Tisza, da bomo mi vsi sprejemali vso svojo bodočnost le iz njegovih rok ..!
Slika, ki jo je slikal ogrski min. predsednik, je vse prej, ngo vabljiva. Smer misli v govoru grofa Tisze je bila kaj enostavna, da je naravnost feodlo v oči: sadjarska oligarhija bo vojni »nagrajala
Sporazum med Romunsko In Bol-Sorsko?
Iz Carigrada javlajo: Kakor je doznal „Osmanischer Lloydu iz jako verodostojnega vira, je prišlo med Romunsko in Bolgarsko do sporazuma. Tudi podaja — kakor pravi — pooblaščen v to, nekatere podrob nosti tega sporazuma. Sporazum je v prvi vrsti sad jako razvite in občutene potrebe, da se obojestransko razpoloženje v obeh državah odstrani. Obe državi si ho Četi zagotoviti dosego svojih narodnih ciljev, a ob enem preprečiti, da ne pride do ogrožanja narodne svobode z obeh strani. Samoob sebi ra umljiv predpogoj je bil, da je Romunska pripoznala upravičenost narodnih bolgarskih ciljev v Makedoniji. Obe državi sta se tudi dogovorili v tem, da bosta odklanjali vsako vmešavanje gotovih velevlasti. Za slučaj, da bi katera-koli druga država stavila eni teh držav kake predloge, mora takoj priobčiti drugi in da se nikakor ne sme sama zase pogajati.
V gospodarskem pogledu je bilo najprej določeno, da se imate obe državi pobrigati za varnost paroplovstva na Donavi. Kar se tiše železniškega prometa, je tudi dosežen sporazum, ki zagotovlja nemoteno izmeno blaga in tranzitni promet romunskega blaga skozi Bolgarsko in narobe. Obe državi sta nadalje pripravljeni, da svoje vzajemne trgovinske odnošaje uredite s trgovinskimi pogodbami, ki se določijo kasneje.
Kar se tiče vnanje politike, ste obe državi sklenili, da se boste tudi nadalje držali dosedanje nevtralnosti. Ce bi pa ena ali druga država mislila, da je prišel čas za uresničevanje narodnih teženj in ciljev, jej je svobodno, da potem, ko se je z drugo državo posvetovala, ukrene ?o, kar se jej zdi najprimerneje. O Dobrudži se za sedaj ni govorilo v tem sporazumu, ali naglašalo se je, da se pogajanja v svrho razmejenja Romunski na korist morejo vzeti v obzir.
Kar se tiče Turčije, se je naglašalo, da boste obe državi tudi v bodoče zavzemali prijateljsko stališče.
Ta sporazum je sklenjen iz dveh razlogov: z ene strani radi vedenja vlasti tro-sporazuma, ki so s svojimi vedno menja-jočimi se obljubami izzvale nezaupanje v obeh državah, z druge strani pa zato, ker ni nade, da bi prišlo do sporazuma med Bolgarsko in Srbijo.
Prijavljamo te vesti bolj po dolžnosti kronistov, nego pa iz vere, da vsi ti podatki tudi res odgovarjajo faktom. Že vir sam sili k previdnosti in rezervi, a poleg tega pa je malo preveč čuti iz teh priobčenj — tendenco.
Sličice iz vojne.
Pismo vojaške vdove. »Volksstimme« objavlja sledeče pismo neke žene, ki ji je padi mož na južnem bojišču, nekemu sorodniku: Naznanjam vam, da sem izvedela v nedeljo od stotnije resnico. Mojega moža so našli na bojišču z razbito lobanjo in so ga pokopali skupno z njegovimi padlimi tovariši v skupni grob. Z njim vred počiva v skupnem grobu še 47 drugih junakov. Hotela sem vam pisati že poprej, toda bila sem težko bolna. Plazim se še počasi naokrog, dokler ne onemorem popolnoma. Ne morem ne jesti, ne piti. Po-• bita sem silno. Kajti vsi moji upi so šli po
vodi. Nikdar nisem mislila, da je mogoče, da se zdravega človeka tako pobije... Uradna mrtvaška izvidnica je že odšla iz Bileče; trajalo bo še nekaj časa, predno pride semkaj in potem bo vse pri kraju. Živ krst se ne bo zmenil več zanj. Kdo naj tudi vpraša po neutolažljivi vdovi. Na to, da mi je bilo vzeto moje najdražje, ne pomisli nihče, z denarjem rane vsekakor ni mogoče zaceliti. Moje srce je prazno* kakor da bi mi je kdo iztrgal iz telesa. Delo opravljam brez vsakega zanimanja, kaj-ti moje misli plavajo drugje...
Pismo iz ruskega tabora. Neki stotnik s
severnega bojišča ie pisal iz K;j*iva pismo, kako so Rusi v neki bitki zajeli njega in del njegovih vojakov. Nenadoma so jih obkolili kozaki ln se niso mogli več braniti. »Najprej so nas Rusi razorožili in nas preiskali, nakar je pristopil k meni ruski poveljnik, mi segel v roko in se mi predstavil. Ker je bilo ined mojimi vojaki osem ranjenih, sem ga prosil za dovoljenje, da i it i lahko cbvežem. Govoril sem slovaški. Ruski poveljnik je takoj ugodil moji želji in odredil, da se mi morajo vrniti vse moje stvari. Poslali so nas v Kijev, kjer se nahajamo začasno, 14 častnikov, 400 mož in o'i vojaških zdravnikov. V kratkem nas odpeljejo v Tenzav ob Volgi, druge tudi v Kavkaz. Ujeti Čehi, Rumuni in dru^i Slovani so večinoma nastanjeni v Kijevu.Hrana ni dobra, vendar si zamoremo kupiti kar hočemo, iazven alkoholnih pijač. Ker je v Rusiji povsod prepovedano prodajanje vsakih alkoholnih pijač, nisom mogli nikjer dobiti ne čaše vina, ne piva, niti ruma za čaj. Dobili bomo po 50 rubljev, s čimer bomo morda že izhajali. Kaj se je zgodilo z mojim slugo, mi ni znano. Pravijo, da se mu je posrečilo pobegniti. Pri sebi je imel mojo žepno uro in ključe, kakor tudi ključ blagajne moje stotnije, v kateri je bilo 1200 K državnega denarja. Pismo pišem skrivoma, da ga ne ostriže preveč ruska cenzura.
„Slike iz Srbije". Pod tem naslove m je prinesla „Hrvatska" dopis nekega vojaka, ki pripoveduje med drugim: V vsej Srbiji, do keder srno mi prodrli, se opaža blagostanje in imovitost prebivalstva. Vasi so povsem drugačne, nego pri nas. Hiše so večinoma raztresene. Dočim je pri nas najti najprimiiivnejih hiš, so v Srbiji lepo sezidane. Skoro vse hiše so rineno pobarvane in pokrite z opeko. Po mestih je lepih dvo- in trinadstropnih hiš z bogatimi fasadami, dočim se javna poslopja, ako so mo-derneja, ponašajo kakor ponosne palače. V Valjevem smo videli mnogo javnih poslopij, ki po lepoti nadkriljujejo mnoge naše javne zgradbe. Tam je vojašnica, kakršno bi pri nas težko našli. Vesti o lakoti v Srbiji so pripovedke. Kruha sicer res nI v Srbiji, aH mesa je v obilici. Naj je naša vojska prišla tudi v najzapuščenje kraje, povsod je našla cele črede prašičev in ovac, ki so begale okoli; celo tudi volov, telet in krav, ki so brez gospodarja okoli iskali hrane. Seveda so taki slučaji dobro došli naši vojski, ki je uprizar ala lov na take živali, da se enkrat po silnem naporu navžije na ražnju pečene — pečenke.
Gledališče v strelskih jarkih. Neka angleška umetniška družba se je odločila, da pošlje v Flandrijo v strelske jarke umetniško diužbo, ki naj bi zabavala tamkaj v< jake s posebnimi predstavami. Neki londonski dnevnik opisuje potovanje ene teh gledaliških družb, ki je bila v francoskih strelskih jarkih. Umetnik, ki je bil v družbi, opisuje svoje neobično gostovanje sledeče : Sedli smo v avtomobil, zaviti do nosa v gorke kožuhe. Vozili smo se po nopoznanih potih v nepoznane kraje. Še v Londonu so nam rekli, da ne smemo nikogar vprašati, kam se peljemo in da moramo iti, kamor nas peljejo. Kjer nas izkrcajo, da moramo dajati vojakom predstave. Štirje moški in tri lepe ženske, to so bili člani naše družbe. Bili smo precej vznemirjeni in psa je tako zeblo, da smo ga komaj prikovali v avtomobil. Dolgotrajno potovanje je bilo skrajno sitno, še bolj sitno pa poslušanje grmenja topov in prasketanje pušk. Končno smo se ustavili. Na stotine in stotine malih svetiljk nas je csvetljevalo in obkolili so nas vojaki. Spravili so take j dame iz avtomobila, jim segali v roke in jih poljubovali. Prvotno so bile sicer v precejšnji zadregi, a koncem vseh koncev so na čast domovine pretrpele vse. Moj „foksi" je živo skakal in priznati moram, da so se premnogi angleški vojaki bolj smejali in zabavali z mojim psom kakor z vso mojo umetnostjo. Izprva sem se bal, da hladni zrak ne bo ugajal našim glasovom in sem se bal indispozicije. Prve note sem pel nekako v strahu, toda „foksi", ki je neprestano poskakoval in se igral z vojaki, mi je vlil poguma v srce in zapeli smo, da je bilo veselje. Moje ženske kole-ginje so dajale posebne točke. Motili so nas močno topovi in „foksiw se Je pri vsakem strelu stresel in močno zalajal. Na koncu
Stran II.
„VEGČRNA EDINOST* št 1.
V Trstu, dne 5. Januvarja 1915.
smo konstatirali, da je streljanje polagoma! ponehavalo in ko ]e ponehalo popolnoma, j
nam je neki častnik javil šaljivo, da N^-mcl jespektirajo naš koncert in da tudi oni hočejo slišati naše pesmi. Naši vo.aki so sovražniku v znak zahvale, da je prenehal s streljanjem, zaklicali: Huraf Vojaki se sicer niso mogli nasititi s pesmimi in naše k le-ginje so bile prisiljene da posežejo v naj-pikantnejši del svojega repertoarja. Tako smo obšli vse zakope. Ko se je zdanilo, smo šli zopet drugam. „Foksiju* so se zakrpi tako priljubili, da se kar ni hotel ločiti od njih.
Slika iz Egipta. Dopisnik lista „Uiornale d'Italia*4 pošilja svojemu listu iz Kahire poročilo o življenju v egiptovskem glavnem mestu. V tem pravi: V teh dneh je postala
Kahira veliko vojaško taborišče. Neprenehoma prihajajo iz AleksantJiije in Port Saida viaki s četami iz rajoddaljenejŠih angleških kolonij in vojni materijal. Kakor London in Pariz, razsvetljujejo sedaj ponoči tudi Kahiro z električnimi reflektorji zaradi morebitnih sovražnih zrakoplovcev. Ko nastane noč, raz-sve Ijujejo električni reflektorji nočno nebo. Razsvetljujejo tudi okolico Kahire do Ksara
DomaČe vesti.
Kakor sporoča železniško ministrstvo,
se je opazilo, da se poslužujejo za obisk obolelih ali ranjenih vojakov ali za udeležbo pri pogrebu umrlih vojakov dovoljenega 50 odstotnega znižanja vožnje tudi o-sebe, ki niso upravičene v to in da marsi-katerikrat — čemur je morda povod napačno sporočilo prvega tozadevnega odloka, nižjim oblastem — za dosego te ugodnosti na avstrijskih železniških progah potrebne izkaznice izdajajo predstojništva v to neupravičenih občin, kjer bivajo svojci dotičnih vojakov, namesto da bi jih izdajale dotične politične okrajne ali dežel-noknežje policijske oblasti in se morajo take izkaznice zavračati kot neveljavne.
C. kr. namestništvo je dobilo nalog, da opozori oblasti, ki so poklicane za izdajanje takih izkaznic, da je take izkaznice v bodoče izdajati le na podlagi uradnih, po dotičnem sanitetnem zavodu izdanih potrdil bolezni, oz. ranjenja ali smrti dotičnega vojaka. Z druge strani pa da je poskrbeti za to, da bodo izdajale izkaznice izključno
ob Nilu. Toda tudi na piramidah so posta- le v to poklicane oblasti.
vili opazovalne posadke. Krasna slika je, če Silvestrov večer »Tržaškega Sokola«.
se p noči razlivajo električni svetlobni žarki i (p0 nejjubi pomoti zakasnelo.) Tudi letos daleč po Nilu in puščavi. V vseh velikih ta tr^rliHinnalnn nrireditev nrivahila
PO
egiptovskih mestih je sedaj mnogo vojaštva. Te kolone so napravile tudi pri piramidah utrd e. — Čete so sestavljene iz raznih narodov, česar se dosedaj Še ni videlo. Skoro vsi tipi so zastopani: Novozelandci, Av straici, Kanadci, Indijci in drugi. Večinoma £0 pr -stovoljci. Med njimi so postave, ki so vse prtj nego vojaške, med temi mnogo kratkovidnih. Zbrani so iz vseh poklicev. Posebno številni so izobraženi stanovi, in sicer dijaki. Večino ni drugega prignalo v voaško službo, nego veselje do avantur v deželah, ki so zanje tuje. Mnogi pa so tudi žrtve brezvestnih agentov, ki so jih pregovorili, in že cbžalujejo svoj korak. Večino od njih so vzeli meseca oktobra k vojakom. Novozelandci aktivno služijo, ker je tam vo a^ka d Ižnost. Večinoma so poljedelci. E^a tožba je med eksotičnimi četami splo-tna: nezno>nost podnebja.
Razne politične vesti.
Nevtralnost Bolgarske. Iz Sofije javljajo dne 2. t. m.: Ministrski predsednik in
minister za vnanje stv ari Radoslavov je , _	.
včeraj na razpravi o proračunu ministr- i skupini iz pentatlona: trije tekači pred ci-
je ta tradicijonalna prireditev privabila mnogo slovenskega tržaškega občinstva v gledališko dvorano »Narodnega doma«, da združeno v bratsko kolo pričaka prihoda novega leta. Seveda se tudi ta prireditev ni mogla odtegniti utisom dogodkov: do-Čim je bilo v prejšnjih letih razpoloženje bolj veselo-razposajeno, je imelo letos znake resnosti dogodkov na sebi. In značilno je to, da so vzlic temu, ali pa morda ravno radi tega ljudje dalje, nego je sicer navada, ostali združeni kakor da se ne morejo ločiti drug od drugega. Program je otvoril kvartet iz našega gledališkega pevskega zbora. Gospića Kovačičeva in gospod Da-neš-Gradiš sta se tudi ta večer v komičnem prizoru »Hlače nosi« izkazala kot dobri moči našega gledališča, kar jima je občinstvo potrjalo z viharnim aplavzom. Zatem je sledila točka, ki je bila novost za naše tržaško občinstvo: mramornate skupine. Trije telovadci »Sokola« so uprizarjali, obsevani od reflektorja, mramornate kipe starih grških mojstrov. Predstavljali so: metalca kopja, metalca diska, dečka s trnjem v nogi, dečka, molečega k jutranjemu solncu, dva ranjena gladijatorja.
stva za vnanje stvari ponovil izjavo glede nevtralnosti Br»; %rske, ter je zagotovil vnovič, da bo dežela — dokler ne bodo ogroženi njeni interesi — ostajala tudi nadalje pri dosedanjem vedenju napram svojim sosedom.
Proklamacija srbskega prestolonaslednika. K proklamaciji srbskega prestolonaslednika piše »Kambana«: Ta proklamacija je ogledalo duše Srbov. Svečano izjavljajo Srbi, da hočejo napraviti iz Makedonije srbsko deželo. Ali bodo sedaj umeli naši slovanofili, da Makedonija se more odvzeti Srbom le z ognjem in mečem? Proklamacija srbskega prestolonaslednika je apel na bolgarski narod, naj se za bodoče ne udaja nikaki iluziji glede ruskih in srbskih načrtov. Makedonijo je možno o-svoboditi le s tem, da se Srbija poruši.
»Agence Tel. Bulgare« javlja: Proklamacija srbskega prestolonaslednika, s katero se Makedoniji dovoljujejo konstituci-ionelne svoboščine, vzbuja v vseh tukajšnjih političnih krogih, brez razlike stranke, najgloblje ogorčenje. Javno mnenje tolmači ta korak srbske vlade tako, da Srbija proglaša z njim teritorijalne koncesije neveljavnim, ki jih je tako radodarno obljubila Bolgarski, ko se Je pobita srbska vojska umaknila proti bolgarski meji. Sedaj razkriva Srbija sama karte in razglaša na ves glas svojo neodjenljivost. Ali ta zvijača je ne reši. Makedonija da je bila ves čas bolgarska in ostane taka tudi po proklamaciji princa Aleksandra, ki le pospeši osvoboditev te dežele iz srbskega Jarma.
Pretežna večina listov zahteva, naj bolgarska vojska zasede Makedonijo.
Francoski socijalisti za vojno. Organ pokojnega voditelja francoskih socijalistov Jati resa »Humanitć« priobčuje proglas voditeljev socijalistične stranke na Francoskem, v katerem je rečeno, da se je ijalistična grupa v francoski komori za zasedanja vzdrževala vsake izjave, da ne bi motila sloge naroda, ki si jo je narod vzel v najvažnejšo dolžnost glede na sovražni naval. Manifest naglaša, da parlament mora pomagati vladi, da izpolni svo4o nalogo čim najbolje. Vojna da bo gotovo dolgo trajala, ali to da ne sme nikogar skloniti k popuščanju, ker gre boj za
Ijem in rokoborca.
Občinstvo je ta novost zelo zanimala, kakor da je vzbujala željo, da bi vsa telesa naroda potom telovadbe postala tako čvrsta, kakor so bili izgledi iz klasičnih dob, ki so jih predstavljale te skupine.
Vmes je sviral ad hoc sestavljen in raz-merno jako dober orkester. Prehod v novo leto je zaznamovala lepo aranžirana alegorična slika: sredi grupe lepa ženska pojava s sokolskim žezlom kot simbol sokolske misli, ki vabi k sebi vse sloje naroda. To sliko je občinstvo viharno pozdravljalo — po dvorani je završelo, ljudje so si prisrčno segali v roko, si zaželeli vse dobro v novem letu. Sum je potihnil hipoma, ko se je na odru pojavil starosta tržaškega »Sokola«, brat dr. Otokar Ry-bar, da izpregovori besedo, primerno važnosti časov in — razpoloženju duhov. Povdarjal je, koliko svojih najboljih je moralo ravno slovensko Sokolstvo postaviti v bojne vrste. Proslavil je spomin njih, ki so že padli na bojišču in občinstvo je na poziv govornika zaklicalo »Slava« njihovemu spominu. Vsem drugim pa, ki so na bojišču, je zaželel govornik, da bi se čim prej čvrsti in zdravi povrnili na svoje domove, v naročje dragili svojcev, med svoj narod, da bomo skupno nadaljevali delo za slovensko bodočnost. Besede, ki jih je govoril govornik posebno čutstveno, so segale vsem globoko v srca in so nahajale odmeva v dušah: soglašanje se je izražalo v burnem pritrjevanju in vsklikanju. S tem je bil završen oficijelni del, ali občinstvo je — kakor smo že naglašali — dolgo še ostalo v prijateljskih pogovorih. Splošno se je izrekalo »Sokolu« priznanje, da je tudi letos vzlic vsem neugodnostim časov ostal zvest stari tradiciji. Istotako splošno in glasno in iskreno izražana želja je bila, da bi se na prihodnjem Silvestro-vem večeru radovali na — povratku miru!	^
CIamamaIVA AIaJMIUZA ■■
siovensRO sicooiiscc v usn.
nekoliko izredno sposobnih, pa tudi mlajših talentiranih moči. V začetku se je dajalo preveč starih, že davno pozabljenih veseloiger, brez vsake vrednosti, šele v zadnjem času smo videli nekoliko bolj u-metniških stvari, deloma lepo izvedenih .. Ravno tako kakor polnijo hišo dolgočasne, p red potopne takoimenovane veseloigre, bi jo polnile tudi fine komedije in resnejši, karakteristični igrokazi. Nam ni za osebnosti: glavno je, da tudi v tem težkem vojnem Času vzdržimo naše hrvatsko narodno gledališče na dostojni umetniški višini — edino ta cilj nam bedi pred očmi in nič drugega in od tega cilja nas ne odvrne nikakršna občutljivost, pa bodi kdorkoli. (Kakor nekdaj v Trstu.)
G. upravitelj Dragutinovič je izvrsten igralec in drugače marljiv gospod. Hrvatski jezik bo moral bolje obvladovati in paziti pri režiranju; da se bodo znale uloge, paziti na vsako malenkost in držati strogo disciplino. Ko bo to, se ne bo dogajalo, da bi posamezniki grozili kritiku, če jih graja, a tudi on sam bi se moral varovati tega. Značajni in inteligentni umetniki ne delajo tako. (Bivše tržaške razmere.)
Mi se doslej nismo dali in se tudi v bodoče ne bomo dali terorizirati po nikomur. Objektivno kritiko mora prenašati vsakdo, kdor dela v javnem življenju. Njegovi soprogi smo priporočali, naj pušča v miru ljubavne igre, ki niso zanjo in res je v komičnih ustvarila več tipov, zvesto u-mevanih po naravi. (Zopet nekdanji Trst.)
Naj g. upravitelj ne pozablja, da naše gledališče ni bilo nikdar diletantsko . . .
Zakaj se g. Beck, ta tako nadarjeni u-metnik, s tako dobrim okusom, ne zaposluje več? Kaj je z gospo Bogdanovo? Ali se namerava ta dva umetnika enostavno poriniti v stran? Kaj je z gco. Makušin-sko? Gospića je leta in leta naravnost požrtvovalno delovala na našem odru, nadarjena je in zna več nego marsikdo, ki se danes šopiri, a vendar jo prezirajo . . . (Ali je bilo pri nas drugače?)
V notranje razmere gledališča se ne vtikamo, toda poznamo g. upravitelja, da je tudi tu marsikaj, kar se mora popraviti. Razumel nas bo . . . Upoštevamo tu mi, še kako, sedanji težki vojni čas, ali zato zahtevamo brezpogojno, da tudi ljudje pri gledališču vrše svojo dolžnost, kakor jo tudi mi drugi vsi vršimo: resno in možato.
Potemtakem: s primerno izbranim repertoarjem, neumornim delom - četudi ob majhni plači, ko sedaj ni mogoče drugače — se lahko ^opravijo vsi nedostatki, posebno ko smo, kakor smo že rekli, videli tudi dobro uspelih uprizoritev za časa sedanje uprave. Mi bomo prvi, kakor smo doslej, tudi v bodoče pozdravljali vse, kar je dobrega, toda samo kar je dobro, naše občinstvo pa prosimo, da ono, kar je dobrega, podpira z obilnim posetom gledališča. Proti vsaki »strizejevščini« pa se bomo borili brezobzirno. Ta mora izginiti z našega hrvatskega odra«.
Tako osješki kritiki. Pa recite, da to ni veljalo v polni meri za naše gledališče v minulosti, in da ne velja, mutatis mutan-dis tudi za naše bodoče gledališče. E-nake, iste razmere, kakor jih graja osiješki kritik, so spravile naše gledališče na rob propada, zaw pa tudi najresneje našemu sedanjemu gledališkemu vodstvu svetujemo, naj pazi, da se ne povrnejo k nam »osi-ješke« razmere!
mmtšssmnmsss* IBOBII
i mu jLiimiM pompei" I
I TRST, trg Carlo Goldoni R " " nahajajoča JMa GOM" 1
trpio priporoča slovenskema občinstvu obilen obisk. pran Marinšek.
IIII
LOVRE BULIC, TRST
priporoča cenj. občinstvu svojo
gostilno .Brioni1
(»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, vla deli'Istrla 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: vla del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
IIBBIIIIB1III03III
2 " Dobroznana tnirodilnica u Jj"
11 Iv. Camauii i
= Sv. Ivan - Trst - blizu Mar. donte ==
| Velik izbor barv |
= = po vla k it<2.= =
H Zaloga za Trst in okolico redilnega H
H ^ja » otro- *ff j&i\||>	gl
— ke In odrasle S&af^VIPl	S
n In fttfffBtia apna ta titttgi pnfti zi tmfi. • Tihfm II	■■
LillHil IIBBIIBS

i klavirji!
Bosenilorfer, GebiHder Sfingi, o Kotli £ Korselt, Wirht itd. se prodajajo in dojelo v najem po zmernih cenah proti gotovini Kakor tadi na obroke. Oglaianie. VsakovrsL poprave.
Zavod Klavirji Znnnonl
MARIO NALL9, Piazza S. Gia-^^ como Z, IL, Corso, Telefon 2-5. ^
Dr. HORVATH
TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI
Šibkost in nervoznost
n bolezni v nogah in sklepih. Sprojoma od 11>1 pop. In 3 - 5 zvettr.
V nedeljo popoldne se je zopet ponovila burka »Brez denarla« kot kronska predstava. Obisk le bil prav dober in igralo ter pelo se je skoraj bolje nego pri pr-
__ ____________ _ ____ vih dveh uprizoritvah.'Se pač kaže tudi
to. da ostane neodvisnost Francije nedo- tudi tu* trcba ,e dobre volje, pa uspe-
taknjena, da se Alzacija in Lotaringija o-sv obod i ta, da bo ta vojna zadnja, da potem iz miru vznikne pravičnost ter da se otrokom in potomcem ne bo več bati povratka barbarstv a. Da se more doseči ta cilj — pravi manifest — so francoski socijalisti pripravljeni za borbo do končne zmage.
Postopanje Anglije na Škodo amerikan-skega paroplovstva. Iz Washingtona javljajo: Ridder piše v »Državnem listu-: Poročila o angleškem vedenju k protestu Zcdmjenih držav niso taka, kakor bi bilo opravičeno pričakovati. Na angleški strani iele očividno, da bi se izognili odgovornosti. Prenašali smo kršenje naših pravic po Angliji skozi pet mesecev. Tega je dovolj. Hočemo svojo pravico in ne želimo čakati, dokler se angleški vladi zljubi, dati nam |o.
»Moming Post« poroča, da bodo amerikanski brodoiastniki zahtevali odškodnino od Anglije in to neodvisno od rezultate angleško-amerikanskih pogajajjj,
\
vajo predstave. Zato smo le hvaležni sedanjemu vodstvu našega gledališča, da se je opogumnilo in prišlo zopet s predstavami pred občinstvo. Svetujemo pa, naj ne prehiteva samega sebe in moči, ki so mu na razpolago. Naj bo začetek majhen, skromen, a tisto, kar se da, naj se da dobro. Tako pridemo počasi zopet do gledališča, ki si ga želimo vsi.
• • •
Našemu gledališkemu vodstvu prav toplo priporočamo sledeče besede, ki jih je ob novem letu napisal v osiješki »Hrvatski Obrani« tamošnji gledališki kritik, profesor D. M—s. Zanimale bodo besede osi-ješkega kritika še tem bolj, ker se je naše nekdanje tržaško slovensko gledališče skoraj kompletno preselilo v Osijek in gre torej za naše dobro poznane znance.
Osiješki kritik pravi:
»Doslej smo hvalili vedno vse, kar je bilo vredno pohvale, a če se nismo strinjali s čim, smo povedali jasno in odkrito. Naš dramski ansambl fe dober — Je tu
Dnevnik „Edinost" o Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal L Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-GjalskL Prcvel F. Orel Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest i£ 38. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Duraas star. Prevel Ferdo
_ Perhavec. —- Cena K2J50. _
7.
VELIKA ZAIOG A
žita, mobe, riža, otrobov, fižola, ovsa ter koruze, In lioruzne moke
Po ugodni ceni se udom
Ilica Korooeo 1] - TRST - Vla Com 13
Se toplo priporočam
R. GAMBEL
Telefon 24-03. lastnik.
ras
fy>3
m
Plačam po najvišji ceni
ovčjo v
bodisi oprano aH neoprano.
Kdor Jo ima. noj Jo tohoj ponudi tvrdki
J. MEDVED, GORICA,
•i ur fin i i ifh ifri 'rtiirf • m..... ....
TURDKA G. BIAGGINI - TRST
je nakupila večjo množino
pečene kave
in jo vsled tega prodaja po K 3*60 kg na dom.
Zaloga suhega grozdja, orehov, fig,
in svežih sliv.
Peči In petrolejski plin (brez stenla)
Popolnoma brez saj in duha
Največja kurilna moč Največja Štedljivost
En liter petroleja gori 10 20 ur.) — Poljsko, kuhinje na trdi špirit (v kockah) posebno za vojake neobhodno potrebne. — liloktriči.e žepne svetiljke in baterije. Peči na fipiritni plin, sve-tiljke, kopalne peči, likal ni ki itd. — 95*'0 knstalno-Čisti špirit, kakor tudi vse potrebščine za s vetij ke
špirit, WIKTORIN in enake zi>teme.
V. Scltiller Trst
ulica r*e!ia Casetrma 17
U NETMI ZOBJE
PIOMBIRANJE' ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr J. ČER MAK V. TUSCffER
ZOBOZDRAVNIK
KONC. ZOBNI TEHNIK
TRST
ULICA CASSRMA, 13II. nad
7£plglfi hrcnUnfcg»trst« \l
_—--—a---- —
^ iPIlPILflRHOtf AREH ZAVOD pri fcaierennlagaio c. I sodišča denar mlaiolelfl. olii]
, obresti se pripisujejo k
HRANILNE VLOGE se obrestujejo po	|o glavnici dvakrat na leto.
IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi.
POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 6°/® z amortizacijo po dogovoru.
Uradi o u). Torre Blunu 41. - Uradne ure: 9-12
telefon 21-01.
C

Molite promet v noji gostilni
Is CeSke dolnlike plvov v bikih Budjejevicah.
ta pivovarna
Pokusite pivo v slovanskem
IlzkHe promet i noji gosli 16rnnđ. Dffllmi|l T -
z Izvrstnim cenim plzenskim pivom g gg JBIMIl " CRt
Is teke dolnllke pivovarne 1 "ulKjtu.J--
| vojaški trg In v slovanskem
--------------- ^ hotelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloga v Trstu: Sdimld & PelosI, S Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, via della Crociera.	9	Zadru itd. itd.
I
CkAfleP kovač, mehanik in elektrotehnik - c delavnico #DOg|Ql nlkellranje, posrebrneijje, bakranle 1. t. d. 1.1.
Trst, Vla •aeiaae Oonteetftl It. 5. - Telefon it. 126, Rom. IV.	£
Poprartia. priprav« za toteqje piva. motorje na gas In benzin, sosaljke, iivalne stroj*,, moto-	»
cikle, bicikle in ixvr*qje druga dela, ki »padajo v stroko nehanikor, priprave aa električno	•
raaavetljavo, električne motorje in Tzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo	|
elektrotehnično. - Zaloga žarnic, stekel za gas in elektrike in drugih vsakovrstnih predmetov.	I
>_J

sai
iaai
iaai
taai