tu go dar brtnišk in aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90 kr. posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 10. maja 1865. Gospodarske stvari. Dobri sveti svilorejcem. v Spisal vodja svilorejnega društva t Vratislavi na Slezkem. kako iglo prebodene. Drugi dan so omenjene luknjice in črviči rastejo in se ponašajo, da je veselje že veče in so kmali po krmljenji vrh perja, če se ravno ž njim pokrijejo. Tako dobro listje je malokdaj veče od srebernega groša ali sreberne šestice in je Najbolje je, ako svilorejec svilnih (židnih) jajčic prav mehko in polno gubá. ne strže^s platna ali papirja, kamor jih metuljka za- plodi. Ce so na . ^ - — papirji Gotova resnica je, da je najboljše, črvično rejo jim krma ne tekne in ovira se jim sopenje, ktero se tako ne dajo odstrgati. Ravno tako važno je, da ^se črviči pri vsakem krmljenji precej razprosté. Ce so prevec na kupu tako zgodaj, kakor je le moč, spomladi začeti. Jajčica se ne smejo kar naravnost iz kleti v gorak godi skoz črne pike na stranéh života. hram prenesti. Najbolj opravi ta kdor že v kleti jaj- čicam Malovreden je svilorejec, kteri mladim gosen- perje po tolarji ali po dlani široko čica v več papirjev zavije, v kako škatljo dene in kaka tanko, gladko in medio kakor papir poklad a. , da se tako pokladanje naglo odpravi in da za dva dni na mestu pusti, se vé, ako je že spomladansko . - « • A * • * * ^ % • y in cez Res toplo, x v t clu víiou oo oaatija tt jctjv>xv,x >-> v^ uvi^v vctoc* ůucv , - ai oo barvu j^/oijc rva dva dni se poberejo jajčica iz nje, in se počasi v večo dobro pregleda, se kmalo zapazi, da so borni toploto prenesó. Ko se jame gosenčica v jajčicu že tù in tam kako peró res skušali obirati. — Ce so pa razvijati, se pri hladném vremenu ne smé toplota v čr- črviči pod perjem onemogli, da trudni in na pol sestra- vičnem hramu nikdar tako znižati, da bi gosenčino raz- . treba Po tem času se škatlja z jajčiei odpré dolgo časa zdá če se tako perje čez kake ure crviči dani obležé, prihajajo vedno manjši, se posušé da jih na tem potu po tisoč in tisoc pocepa. Zdaj pa svilo-kuriti. Toplota v zakurjeni sobi pa ne sme čez 16 rejec duhta in duhta, kaj je tega krivo in krivde išče vijanje prenehalo. Ako bi mrzlo vreme nastalo je ~ do 18 stopinj biti, ker bi jim sicer presuh zrak ško- v vseh druzih rečéh, ne pa tam, kjer je prav za prav, e en doval. Kadar gosenčice iz jaje lezejo, se mora pa po- namreč v nerodnem pokladanji murbovega listja. sebno na to paziti, da se vlažnost v sobi ob- par tacih listov, če se črvičem le enkrat ali dvakrat drži. Nekoliko piskrov z vodó na peči, razobešene pokládá, zadržuje črviče, ki so se ž njimi krmili, daje mokre rijuhe ali pa nekolikošno škropljenje po tléh, stori precej vlažen zrak. Tudi takrat, kadar se soba vec ne kuri se mora kolikor toliko vlažnosti v sobi ohraniti, je dosti, da se jim po trikrat na dan poklada; velik razloček memo druzih, ki so dobivali pravo listje. Dokler ne nastopi čas, da so črviči prav požrešni, I ■ ■■ HM^H ÉH ■ I ÛU11 , LUV/XC* IVUillv vi LV7XXÍW UMULiVOUl » .........; JW « * * ** * w « " " J posebno kadar sever zunaj piše. Ce ni takrat, kadar krat, kadar je vreme prav toplo, kadar je namreč čez y t 1*1 19 1 V I • • 1 • ) Í O A. 9 9 li • • • y J i • 1 . 1 • ^ • se gosencice valé, v sobi dovelj vlažnosti, pogine obilo živalic že v jajčicih, ker brez dostojne vlažnosti niso sicer prvič, 18 stopinj gorkote, naj se jim po štirikrat dajè že ob petih zjutraj i m v ce Je moč zad- v stanu jajčine lupine predreti. Kar se tiče krme za mlade črviče, moramo reči njič pa ob sedmih ali osmih zvečer. ivai oo ^riuc z.» uiiauc? wviv;c; tuvxwxxxv Mokre ga perja pokladati jim ni varno, da poznamo dokaj svilorejcev, kteri pri izbiri listja Ker za krmo črvičev zmiraj le veje režemo, nam su- nič ne vidijo in nič ne mi s lij o. In vendar je pokla- Šenje listja ne prizadene veliko truda; postavljamo jih danje listja tudi za brihtnega otroka lahka stvar. Umno po koncu na tak kraj, ki ga sapa prepihuje. pokladanje murbovega listja je važno za zdravje, posebno pa za enakomerno izrejo gosenic Kdor in je » V JUk V VV JU W VM Ui 4A i. VKJ J AJk A ^V« UVI^/M 4L V^/Al.« V»J V/ • Razrezanega perja jim pokladati kar nic imel že raz lične črviče, ene veče, druge manjše, dobro ne potrdimo. Se ve j redijo da ondi, kjer veliko črvičev vé, koliko nevolje in jeze da pogled take mešanice svilo- res prav priročno, od kakih 19 do 20 in še več lotov jajčic J® če se črviči z zrezanim perjem kakor rejcu prizadene. Ako tacih črvičev ni bolezen napadla, z rezanico potresejo, in se tako krma urno in enako-gotovo je nerodno in nepremišljeno pokla- merno med vse črviče razdeli. Al pomisliti je, da celo d anj e listja te sodrge krivo bilo. perj e ostane delj časa frišno in sočnato, in da seto Kdor zjutraj ravno izvaljenim gosenčicam nježnega, enakomerno, hitreje in varčneje črvičem razdeli, se zná ravno nabranega listja poklada, se bo v kratkem času pri mali reji s kacimi malimi kleščicami (pinceto) opra-prepričal, da postanejo posamni listi vsi polni in tako rekoč črni malih gosenčic, na druzih perescih jih je pa le po- viti. S takimi kleščicami listje pokladati je tudi za to dobro, da od prevročih rok ne ovene in od potu se ne redkoma viditi. — Take liste naj z največo pazljivostjo pomaže. Tudi otroci pokladajo perje červičem raje s ; ■■ I ■■■■■■ ■■ da otrok, če je le količkaj vajen, kmali spozná listje, kte- pogleda. Razlike v njih so tako velike in očitne kleščicami, kakor z golo roko, zato ker vse lože > čed- niše rega se crvici naj raje rejec drzé. Že prve dni vidi svilo- m natančniše opravijo Za jutranjo krmo se mora perje, to je, veje s v,» vxv>x * J »J - ^^ ^ a v v, yiwx o»"" jm.vxc.xxjv/ xxx xj-iv uiulm f ~ } ™ } ' ~ j ~ ~ ktero perje gosenčice najbolj obrajtajo; on za- perjem, že pred ta večer z murb porezati, zato, ker je i UJWV ^ tvi yj ^/vijv^ uajuuij vuiajiajv ^ vu j/vijvuu ^ ju\s jji vu. tc* v vvví w ^/vi —j — pazi v perji maj hne luknjice, kakor da bi bile s zjutraj za klajo prerosno. Narezane vejice se postavijo 150 čez noč v klet in v po so do z vodo nalito y da posebno v frišne ostanej o. Tako shranjeno perje je za pokladanje, vročini, dostikrat frišneje kakor na grmovji in drevesih. Za opoldansko krmo se perje zjutraj nařeže. le stranske mladice, veče kadar črviči drug namen živine, se dajo sicer tudi zavarovati toda v posebnih pogodbah. > 27. Kdor hoče svojo živino zavarovati mora Od začetka se režejo čas • « • • xxvi^i M.\.\J\J\J IJ » J 1 li ^ ûavaiuvou , uaui čuti pre- đo odškodovanja; ravno tako se odpové pravici odškodovanja tisti, ki se je bil sicer oglasil za odškodovanje o pravém času, pa molči eno leto, od tistega dneva, ko je prejel odgovor banke , ktera mu je odrekla odškodovanje. 31. Ako ima zavarovanec za zavarovano živinče od visoke državne vlade dobiti kako odškodovanje, nad banko po c. k. komisarji, gledovati, kadar hoče, vse bankino gospodarjenje in -- ------ -------- ----- ------ ----- ---------—, , ravnanje, pricujoč biti pri občnem zboru in pri sejah kakor se utegne zgoditi o goveji kugi, všteje^ se mu upravnega odbora, kakor tudi pri sejah nadzornih od- državno to odškodovanje v bankino odškodovanje. sekov, ter uperati se sklepom, ki pricanji zoper bankina pravila ali zoper postave. so po njegovem pre- Taki 32. Ravno tako se od zavarščine odšteje tisto odškodovanje , ktero zavarovanec prej me od osebe y ki sklepi, kterim se upéra c. k. komisar, ne smejo zvršiti mu je zavarovano živinče z zoperpostavnim djanjem se, predno jih ne potrdi dostojni urad. Pravila o zavarovanji. poškodovala. (Kon. prih.) 24. sicer: govedo Banka svojim udom zavaruje živino y in Podkovstvo 5 y konje y mule in osle vračuje škodo, ktera se jim pripetí: y ter jim po- toda po kugi, kakoršni si bodi, ali nalezljivi ali nena-lezljivi, po kaki drugi (posamni) bolezni, po kaki nagli nesreći, če je zavarovano živinče ali natorno poginilo ali naj je svobodno ali na gosposkino privoljenje vezano rokodelstvo? Pritožbe o žalostnih skušnjah po neumnih kovačih poškodovanih kónj so morale priti pred dunajsko ministerstvo, zakaj naročilo je pred nekoliko časom dežei- m ali pa se je moglo pobiti. 25. Zavarovati se pa ne dá: živina, ktera je nevarno bolna, ali ki pa ima vladam, naj povejo, kaj mislijo o tem ali naj vino kuj od gosposke dobil? k kovač ali ie tak , ki je p z 1- to -----> -----y — ---- take napake, da zavolj njih ni ne za rabo, ne za družeb Iz časnikov zdaj pozvedamo, da več kmetijskih vžitek dg tako y kakor kranjska, da p o d y k o v s t živine ni tako, kakor y y kako ^ aciau ow y oiVSTJ vui - ima vsak del; kaj se godi s kopitom P in kakošno drugo kovaštvo živina iz tacih hlevov, v kterih je manj ko pred umno more kovati živino le tak kovač, ki pozná vse 30 dnevi bila živina z govejo kugo, pljučno kugo, kopitne dele natanko vrančinim prisadom (črmom , metljaji), smrková črvivna ali garjeva živina. 26. Odškoduje se ne: ? ro- zeními in zivimi deli škoda, ki se pripetí po vojski, ustaji (puntu) povodnji, razpoku (razletu) in potresu; ; ognji kadar zbolí in se napravljajo napačna in bolna kopita. Kdor vsega tega ne vé popoinoma po poduki v šoli, je kakor zaječ pri bobnu in trikrat gorjé gospodarju, kteremu tak kovač ži- [--- J • ; * v^ «j. v^. ^.^.^.v^v^y gorje, bliaiau ^UiJU ^V/OJ^VUJ.t.I.J « , X». V U X W U-» v. «V.» "V • ««• škoda, od ktere je skazano, da je je ali po zane- vino kuje. Pokvaril ji bo noge , da gospodar sam ne marjenji živinozdravilskih postav, ali po hudobíi, bo vedel, kako in kedaj ali po veliki nemarnosti, ali po grđem ravnanji kriv, ali zavarovanec sarn ali pa osebe, kterim je on izročil živino ; škoda, ktere je kriva taka operacija, ki se ni storila iz namena, da bi bolna živina ozdravěla. Take Zato kovačem, ki kujejo živino y treba popo nega poduka v podkovijskih šolah operacije, ki se delajo le za lišpa voljo ali v kak 151 Xatoroziianske stvari. íasno rumem luči Besedica o lepoti in koristi natoroznanskih vednost. Slovenskim dijakom. „Omnis disciplina sapientiae est, creatorem et crea-turam cognoscere." (S. August 1. I. ad Simpl. quaest. 2.) To so besede modrosti Božje navdihnjenega moža, čegar spise ves kršćanski svet občuduje. Ako prebiramo sveto Tudi se dá lahko s prostim okom viditi po svoji ktera je skoraj tako mocna, kakor je enenna. xx mu, ixi^i« JV> ujuuua, Ker se tako hitro okoli svoje osi vrtí se tudi na obéh tečajih precej globokojvtisnjen, kar dobrih daljnovidih lahko opazuje. Ce je ravno Jupiter tako strašno daleč od solnca, ima vendar za to močno nadomestilo v tem, da je njegova atmosfera mnogo tako da dosti lože pismo novega zakona, xjoj^xxxv, u«, oc*uu xo»viiv«i xxx ox imel za nečast, pečati se z naturo, izposodivši od nje najlepše podobe za najglobokejše in modrejše nauke. „Poglejte tice nebá — je klical žanjejo in ne spravljaj o jit I" najdemo, da sam Izveličar ni si ki ne sej ej o in ne mnogo bolj gosta kakor zemljina solnčne žarke in toploto v sebi ohranuje. Grostota nje-govega ozračja je tako velika, da precej doseže gostoto naših kapljivih tekočin , in da njegovi oblaki že celó trda in gosta trupla biti morajo. V njegovem ozračji so vedne prekucije, mimo kterih so naši najhujši vi- malenkosti. Po daljno- v v žitnice ; in vas živi. Oče nebeški Ali niste vi veliko več memo njih? Poglejte cvetice na polji, kako rastejo : ne delajo in ne pre-dejo, pa vam povem, da še Salamon v vsi svoji časti (Mat. 6). Primerjal ni bil tako oblečen, kakor njih ena a Je vaséh > mladikam; kazai je na delavce v polje itd. In kakor rad je bival v trgih in mestih , tem ljubši se je sprehajal pod sebe trti, nas pa vinogradu, na žitno harji in najmočnejše burje vidih se na Jupitru vidi več pasov ali prog, ki se okoli njega vlečejo enakotečno z njegovim ekvatrom in med seboj. Vidijo se v njih večkrat jasne in temne maroge, ki ž njimi přidej o in odidejo. Najverjetnejše izhajajo iz teh prekucij v ozračji, in so goste trde, oblakom podobne snove, skozi ktere pri jasnih marogah solnčna luč prelesketuje. Kakor našo prostim nebom, kjer je učil ljudstvo najveselejše resnice. In zaisto! kje človek prostejše diha kakor pod milim nebom? kje se lepše in jasnejše razodeva mo- zemljo pri njenem teku en mesec spremlja, tako spremljajo Jupitra štirje mesec i, njegove spremnice ali trabanti Prva, njemu najbližneja spremnica ima v presredji imenovane. dróst in ljubeznjivost vsegamogočnega njegovih stvaréh? „Sieh* es leuchtet still und gross Boga, kakor v Hohe Weisheit anf an jeder Pflanze, Von dem koniglichen Cedernkranze, Bis hinunter auf das nied're Moosu 545 milj ; okrožje znaša 1713 milj ; krožno površje 933.385 kvadratnih, in kubično držanje 84,956.235 kubičnih milj. Oddaljena je od Jupitra 56.000 milj. Do- namreč vrši svoj tek okoli njega v prekratkem času 7 potřebuje k temu le 42 ur in 18 minut (ali 18 minut), in Jupiter ga otemnuje dan 7 18 ur in uri. ——V.——--—-w — - — —----U4 1U JLW JUL11I.1 \A-\J J J AH 1/ J V4i 1 • piše Tiedge v svoji „Uranii." In če besede Tacitove: Druga spremnica ima v presredji 449% milj; okrožje 77 „Didicisse fideliter artes emollit mores, nec sinit esse in feros" so resnicne in kdo bi dvomil, da niso? znaša 1413 milj ; krožno površje 635.143 □ milj , kubično držanje 47,635.725 kubičnih milj. Oddaljena kaj bolj mehčá in žlahní srce, kaj bolj razvedruje pamet, je od Jupitra 91.304 milje. Dokončá kakor pecanje s prirodo. njega v dneh svoj tek okoli Zato ljuba nadepolna mladina! pecaj se marljivo z njenje trpi 7 ure. 13 urah in 14 minutah, in njeno mrk- Tretja spremnica ima v pre- natoroznanstvom in kar nič ne porajtaj na to, ako te sredji 734 milj; okrožje ima 2307 milj; krožno površje 1,693.338 □ milj (tedaj bi razun Amerike vsi deli naše tudi ta ali uni nevednež „govnobrbca" ali kako drugače Taki in enake baže ljudje nimajo srca za blaga čutila, še ušes ne, da bi poslušali lepo soglasje narave. psuje zemlje na nJeJ prostor imeli) 7 in Naravoljubu je vsak hribček posvećen oltar pesnik poje : ; saj neki 206,587.236 kubičnih milj. kubično držanje Oddaljena je od Jupitra 145.652 milj. Svoj tek okoli njega dovrší v dneh 7 Iz cvetie zelene trave Vzdiga k nebu se molitev, In ko Stvarniku daritev V zrak puhtijo vse dišave." urah in 43 minutah, in otemnenje njeno trpi i ure. Ro bič. Ce trta spremnica ima v presredji 628 milj; v okrožji 1974 milj ; krožno površje znaša 1,239.672 Q milj (tedaj bi skorej vsa Amerika in Afrika na nj ej prostora dovolj imeli), in kubično držanje 128,625.888 Potovanje po nebu. m 32 ur. v Po mnogih astronomicnih spisih poslovenil Dragotin S au peri. (Dalje.) Jupiter (cl) ima jasno rumeno luč in xy v i ixi c^ j^oiiv lurncuu , xxx svoje pn ieKu nase lune okoh našega pianeta, in iaKo se ime od najvišega rimskih bogov, ker je res največi godi mrknjenje ali otemnenje solnca in mesecev mnogo- kubičnih milj. Doteče okoli Jupitra v 16 dneh, 16 urah minutah, in mrknjenje njeno trpi Iz tega se vidi, da so Jupitrovi meseci razun dru-gega veči kakor naš mesec, in da se tudi mnogo hitreje okoli njega vrté, kakor naša luna okoli naše zemlje. Tudi se vidi pri njih teku mnogo druzih prikazen, kakor pri teku naše lune okoli našega planeta, in tako se k.omo, 1fmali vidil.i# ođdalje.n Je od solnca mnogokrat, ker so Jupitrovi trabanti prav malo nagnjeni svoj tek okoli solnca skoraj proti ekliptiki (to je proti dozdevnemu solncnemu potu). 107,506.000 milj; dokončá še le v 12 letih (11 let, 314 dni in 20 ur): tako dolgo tedaj trpi na Jupitru eno leto. Zavrti se okoli svoje osi Kadar tedaj pridejo v snitje shod 7 konjunkcijon) s solncem, napravijo vsakokrat na tistem delu Jupitrovega grozno hitro, namreč ne celó v 10 urah. Presredje nje- površja, kamor njih senca pada, mrknjenje ali otemnenje govo ima 19.363 milj (tedaj 17.645 milj vec kakor solnca, ktero pa dolgo ne trpí, ker se meseci prehitro zemlja), tedaj okrožje 60.831 1177,870.653 kvadratnih milj milj ; krožno površje 7 in kubično držanje bi- vrtij o 7 lijone, 800.988 milijonov in 597.231 kubičnih milj. Ju- piter je tedaj 1404krat veči kakor zemlja, to je, iz dejo, pridejo tako tudi v senco Jupitrovo, in tako se njega bi se dalo 1404 takih krogel narediti, kakor je godijo mrknjenja spremnic ali mesecev, ktere pa veliko to je in ker je dozdevno presredje solnca na Jupitru majhno (ko je tako daleč od solnca oddaljen). Ako pa spremnice s solncem v protistanje (Opposition) pridejo, pridejo tako tudi v senco Jupitrovo, in tako se zemljina. Neizmerna velikost! Popotnik, kteri bi vsaki dan 10 milj daleč hodil, bi potřeboval blizo 17 let > da dalje trpé kakor mrknjenja solnca, ker je planet tako neskončno velik. Le četrti trabant včasih odide temu enkrat okoli Jupitra přišel. On je tedaj resnično otemnenju, ker je njegova pot bolj nagnjena najveća zvezda premičnica. (Konec prihodnjič.) Dr. Tomanov govor y drzavnem zboru 29. aprila o zalogu za skrivile vladine reči. Visoka vlada ne bo mi vzela za zlo, da tudi o tej zadevi se ne morem vstopiti na stran svojih rojakov (Brolicha in Kromerja), ki sta tako hrabro zagovarjala denar iz skrivnega zaloga, — slavna zbornica pa naj mi dopusti, da tudi jez o tem vprašanji nekoliko dodam iz slovanskega stališča. Nagon k temu sta mi dala posebno moja prečastita gospoda rojaka s svojimi napadi na nasprotujoce (opo-zicijne) časnike in nasprotovanje (opozicijo) sploh. „Da ne bi bilo nasprotstva, moralo bi se osnovati"—je rekel imenitni državnik. Gospoda moja! Ker ima visoka vlada v Avstrii toliko nasprotja, smelo bi se misliti, da se zato tako trdno drži svoje sisteme in svojega načela, da se pravična skaže omenjeni držav-niški modrosti. AI če razmero med vlado in opozicijo bolj natanko prevdarimo, vidimo, da vlada opozicijo in časnikarsko delovanje, akoravno nasproti vladi upravi-čena državnopravna pravila in národně zadeve zastopa, posebno z dvěma sredstvoma brzdá, ktera ji pa ništa na hvalo. Eno teh dveh sredstev je, da v ječo devlje nasprotno Časnikarstvo, drugo je skrivni zalog, zdaj tako imenovani „Dispositionsfond." Eno je pozitivno, drugo negativno sredstvo, da bi se opozicija in nasprotno Časnikarstvo zatrlo. Nočem se dalje spuščati v to, kako trnovo pot hodijo dandanes časniki; al to moram vendar povedati, da ministerstvo Schmerlingovo je že celih 50 let kazni dalo časnikarj em. V vseh državah Evrope skupaj ni v 5 letih tolika kažen dotekla časopisov. (Oho! — v sređiaču.) Gospoda moja! Ako Vam je drago, dokažem Vam to na drobno; ne dvo-mim, da bo zgodovina v listinah svojih to postopanje sedanje vlade kot posebno črno piko zaznamovala. Da pa 3 četrti te kazni zadevajo slovanské časnike, to me sili, da britko njeno osodo razodenem na tem mestu. Kjer pa kazni niso zadostile, pomagati je moral skrivni zalog. Tudi v naše dežele tekó taki denarji, da se plačujejo osebe, kterih naloga je, da delujejo zoper časnike, ki na blagor Avstrije in naroda ne morejo v vsem z visoko vlado edinih misli biti. Kaj neki je namen teh časnikov, kteri se vzdržujejo iz skrivnega zaloga? Vse, kar visoka vlada delà ali kar v nemar pušča, slavijo ti časniki kot diko državne modrosti in više pre-vidnosti, nasproti pa glase narodov in njih zastopnikov zasmehujejo in sramotijo; prislovico „sila je pravo !" nasproti opozicii, ki je v skrbi za pravice narodov, go-dejo v raznoglasnih tonih. Ako poslanec gospod Kromer pravi, da naspro-tujoči časniki nimajo vernega prepričanja in domoljubja, bi ga jez pač rad vprašal: ali domoljubje in verno prepričanje vladinih Časnikov izvira iz zlata, srebra ali papirnatega denarja skrivnega zaklada? V srcu, v duhu mora bivati domoljubje in prepričanje! Iz denarja, kteri teče iz skrivnega zaklada, nikdar nikoli v ta peresa ne bode přiteklo prepričanje in domoljubje. — Ako poslanec Kromer trdi, da mora biti vladinih časnikov , ker duševno orožje vecidel vseh strank je obrnjeno proti ministerstvu, tedaj , gospoda moja, je pritrdil on resnico , da — ako je večina av-strijskih narodov, večina avstrijskega duhá proti ministerstvu — viši pomisliki jačijo orožje opozicijno: skrb namreč za prid in blagor domovine! — Besede gospoda poslanca Kromerja, ktere so šibale narodne prepire, zavrnil je že gosp. profesor Hrbst; dodati imam jez le to, da vém, da tudi v moji domovini se iz skrivnega zaklada plačuje peró, ktero je izleglo največ prepira in raz pora, in je tako prisilila se potreba nasprotnih časnikov, po kterih se v moji domovini vničuje delavnost skrivnega zaklada. — Ce poslanec Kromer trdi, da vladi nasprotni časniki vse, kar vlada delà, črno popisujejo, mu odgovorim na to. in sam je na svoja ušesa lahko slišal domá, da to, kar ti časniki pišejo, še skor nič ni proti temu, kar se z besedo sliši, ker res zadnji čas je, da se stori kaj v prid obrtnijstva in kmetijstva, v blagor duševni in materijalni, da nočemo prepira le za paragrafe, kakor je na priliko §. 13., da hočemo pravo ustavo in ne le ustavo na videz. Gospoda moja! Ako vidim siromaštvo domovine svoje in kako ravno zdaj Notranjce tare huda lakota, za ktere pa, ker ljudjé še ne cepajo živi po ulicah, nima denarja državno gospodarstvo, ktero misli, da podpora iz državnega zaklada se še le tadaj začne . — ako se spominjam pogina vsega fužinarstva na Goren-skem: ne solda ne morem dovoliti za skrivni zalog. Ako visoka vlada hoče varčno gospodariti, kakor je rekla, in je podložnim gosposkam celó ukazala, naj ne tratijo papirja, tinte, pereš itd., s čemur pa se bode le malo prihranilo, rečem jez: Naj se visoka vlada pred vsem odpové skrivnemu denarju, iz kterega se plačujejo peresa, tinta, papir, tiskamo crnilo vladinih časnikov , kteri nimajo nobenega upljiva ali celó malo do javnega mnenja. Po vsem tem sem jez odločno zoper vsaki sold za skrivno zalogo, in če bodem za 200.000 gld. glasoval po predlogu finančnega odbora, bodem glasoval le iz ozira na to, kar je rekel profesor Herbst. ; i s m a iz M e h i k e. I. Pismo. . (Konec.) Iz Hakapoastle na Mehikanskem 22. februarja 1865; v Ljubljano došlo 20. aprila 1865. Ljubi stari prijatel in součenec! 17. januarja dospěli smo v Verakruc, kjer so nas naši generali in častniki z velicim veseljem spre-jeli. V istem hipu mi ni prišlo na misel, da sem tako daleč od ljube svoje domine. Verakruc je podobno laškim mestom; na planih strehah sedé mrharji (ja-strebi, ki mrhovino žró), tukaj prekoristni tiči, ker po-končujejo škodljive mrčese, toraj se za pol leta v ječo obsodi, kdor ubije mrharja. Druzih posebnost Verakruc nima razun te, da se meščani po železnih šinah vozijo na vozéh, ki jih vlačijo mule. Domači prebi-vavci nas še pogledali niso , le nemški kupčevavci vabili so nas v svoje čitavnice. — 21. jan. zapustili smo neprijazno to mesto in odšli smo v Orizavo. Ta okraj je močviren, s plevélom preraščen, neprijazen, nezdrav, toraj imajo Francozi tù. v posadki afrikansko-zamorski bataljon; ti zamorci so jako dobri soldatje , tudi pri-Ijudni so, lepe tanke rasti, in da so beli, bili bi naj-lepši možaki, ki sem jih videl potovaje ta in unkraj oceana; snago jako ljubijo, menda še preveč, ker imajo prepoved, perilo prepogostoma prati. Pri Kameronu smo čez noč pod milim nebom stali, al porosila na3 je gosta megla tako , da smo bili mokri, kakor da bi bilo dežilo, zato so volnate srajce zdravju jako ugodne, če so tudi pregorke podnevi. Od Kamerona do Orizave je sicer nekoliko prekrasnih divje-romantičnih gozdov in lepih okrajin, a nikakor tako lepih, kakor jih opisujejo knjige. Sploh je treba iz-hodnje domišljije njemu, ki hoče trditi, da je Mehika najlepša dežela na svetu. Cei mesec že tukaj bivam y 13. februarja gledal sem v Puebli 9 kako so se in přehodil sem vec ko 120 lege v (légua ura m borili z biki: kdor se boji smrti, ni za ta boj. Vse kosti minut) od Orizave do Pueble in od tod do P e- so se mi pretresle, ko je razkačeni bik oba rogá za- • ** 1 » 9 I I mrn v V I 1*1 • 1 • 1 • • • • . • • V • i "1 I V' 1 rote nj ave valo a videl sem skoraj gole goré in peščene pla- sadil v prsi borivcu, ki je pri isti priči mrtev obležal. Ako ne bi bil videi gorá, bilo bi se mi dozde- Huda nevolja zoper te grozno neumne veselice me je da sem blizo Debrečina na Ogerskem v aiu , vi« ociu uiiůu i^tuicuiua u« ločkom, da tukaj divje rastejo kakti ? z raz- ee vije v VI- spreletela; toda o teh boritvah drugikrat kaj več. Kolikor mest sem doslej videl, Pue b la mi je najbolj všeč; ? naranč, limon, anan in banan nisem veliko videl; lepo zidano mesto je, vštricne ulice je križajo po dolgem 70 cerkev ima, izmed kterih je stolna cer- soki izmed žita zapazil sem le zrel ječmen, ki jako redko stoji ■ ■ ■■ MMiHaH m širocem Od Per ote krenili smo s postně ceste V-/ti JL cru l C iiiCLllii DU1U O ^UOllLC ^^Ot^ J - psi vuuu« g^AVALl C4J pijauu uimuu ui ui wwjwj a^mjlvvi. uui jl^uuuji« saj še cesta ni — in v desetih legvah dospemo do T e- Pověj gosp. Debevcu, da sem tukaj oddal pismo njego- XU Oil j IV/ IVV> v ALU» j liJlJLIVU. A.VV11U jv WWVÍUM vui - kev prekrasna, krasnejša od laških, in to je veliko re- Zunaj pijace hrana ni dražja, kakor na Dunaji. čeno. zuitlan-a, na vsem tem potu nismo videli vode. Pri vemu sinu ki je prav zdrav in zdaj biva v Nabo- tem mestu so se bili avstrijski prostovoljci (2. in 6. lukan-u, malem kraji 11 legev od Pueble. kompanija lovcev) prvič sprejeli s sovražniki Kaj ki se imenujejo „liberales", ter jih slavno zmagali febr. * v. « v. ^ ----J - ---------- # * več ti bodem pisal, ko bolj spoznam deželo; toliko pa že zdaj povem, da bi jo tukaj jako dobro opravil Žalibog! daje tudi nekoliko naših pobitih, kakor_so kupčevavec z želez nimi izdelki, ki so silno dragi. ~~ Ako me hočeš razveseliti s kacim pismom, pošlji vam gotovo že povedale novice. Zdravniku dr. Ku-bica je ušel konj ter mu odnesel 1500 pesos (1 peso gold. 16 kr. av. v.). Druga praska bila je 10 legev od tod, namrec pri Hakapoastli, kjer jez zdaj bivam, in vsem tovaršem domaćega polka je v Pueblo, kjer ostane poveljništvo našega krdela. Srčni pozdrav vsem mojim prijatelom in znancem, j može , """" , j j Y tudi moja kompanija bila se je in zgubila je (17. febr.); izginil nam je moj rojak Sel jan, vodnik 5. kompanije, v postonjskem okrogu domá; indijani nam pripovedujejo, da so ga sovražniki ujeli in slekli. 9 zlasti Bogom z Bogom ! Tvoj pa Tebi. resnični prijatel France Kastelec, podstotnik. Zdaj je sovražnik 4 legve od tukaj vZahopulki, v trdnjavi, kjer lij ej o tope in strelni prah izdelujejo. Vsaki dan pričakujemo pomoči, da napademo to trd-njavo. — Oajako zmagali so Francozi po dvamesečni Pisma iz Srbije o Srbii« (Dalje.) „Dobro jutro! srečan vam praznik!" — pozdrav-obsedi; ušli sovražniki se zdaj tù zdaj tù v malih trumah ljava ljudi okoli ognja, ko s pandurjem stopiva v hišo. prikazujejo. Kako da se bode dala nesrečna ta dežela „Hvala Bogu! Bog daj dobro jutro! i srečan praznik! umiriti, pač ne vem, ako bi imeli 50.000 vojakov in odgovorijo vsi. „Dobro došli!" u 100.000 naseljencev, morda bi se dalo nadjati. Maksi- stari brkasti gazda govori se smejaje » milij an ima velike skrbi, velika težava. Tukaj vojskovati se danes jaz slavim!" „Srečna ) Je Od Tezuitlana do Hakapoastle so, kamor slava!" — ga oba pozdravljava. Zdaj se vsi vzdignejo od ognja pokonci in stopijo prej; vsak mi seže v roko vina m stopiš, sami jarki, toraj jako velik trud za nas piva moramo pogrešati, kajti vino je silno drago; poliČ se mi poredoma s priklonjeno glavo približavajo, vsaka „Kako si?" „Hvalo Bogu!" je odgovor moj meni. Možki grejo nain me prijazno popraša: Ženske po do realov real je 27 krajc. našega denarja), mi poljubi roko in popraša: u Kako > slabo je. Castniki smo si?" „Hvala Bogu!" odgovarjam. „Bogu hvala!" — dobivam za odgovor. pivo je sicer nekoliko ceneje dobro plaćani; jez imam 81 pesos na mesec in mulo, Potem pridejo tudi otroci redom k meni; vse malo in da mi nosi robo, ali pa namesti mule 6 pesos za od- veliko, mi je roko poljubilo, vsak otrok me lepo po- praša: „Kako si?" „Hvala Bogu!" „Bogu hvala!" i-" XI VWA A V VV J Uli. y WIV VW vu «-< Ml ^ Vfc škodovanje. Drugi vojaki dobivajo plačo, kolikoršno so imeli v Ljubljani, enkrat na dan mesa v laškem mi mali otročiči odgovarjajo, kakor so se od majke učili, pšenu, 2krat kave in žganja; kadar niso na potu 1 m 9 se oc Jim i\ava ic cuiiičtii jun ucuai, ivi Jiui uoiaja, 01 iuu- 1 um ua 11a rv vsguju., lucui jja ^nuoou maivs Mia&iuiv. rejo kupiti le sadja ali žganja; vse drugo je predrago, slamo napolnjeno. „Izvolite"— naji gazda popraša kava daje enkrat. Za denar, ki jim ostaja, si mo- To me je veselilo in v srce ganilo. Moj pandur se po- meni pa prinesó malo blazinico s loží na tla ognju Razun prešičevine vse drugo je za tretjino, dve tretjini „ili rakije surove? ili kuhane?" Dá nam surove v ča- ali celó še enkrat tako drago , kakor pri vas ; vendar šici in dene druge kuhati, ne misli, da stradamo; doslej smo še povsod dosti 91 Ti mrsiš V ' ži- veža našli prosti Mehikanec nima; on ki so našim mlincem podobne me popraša Mrsim' gospodine?" odgovorim. Pri tej priči od- za kruh si moramo sami skrbeti, ker ga trga kos suhega mesa iz kola nad ognjem in mi pri- Jaz popijem kuhano rakijo in v tem tre- nese se sira. sadje in torti lij e, da so mečje ; v neko nutku se je že vrtila kokoš v uv JL1MU1 LU lllilUUWUl JJUUVUUU^ l\j ua OV/ UIV/UJU j Y JL1V/JCVU JUUVUU JU f l I/11U XWUkUO Dâ raznu. jljl\a.c*j lili polívko jih pomakajo. Indijan je z malim zadovoljen, kapljo dobrega črnega ko maslo gostega in sladkega čvekam zdaj suho meso, zdaj pečeno Zdaj mi prinese pa 9 v se vina, in pri vinu vès božji dan na otovorjeni muli sedí brez jedi zmeni se ne za to in nikdar ne kaže nezadovoljnosti. kokoš. Tako dobro pokrepčavši se lepo se zahvalim Robo nosijo zanami Kreoli in Indijani na oslih ali in zajašim konja, pa hajd naprej! Gazda me pozdravlja 9 in če je treba tudi lOOkrat odsesti, ne mrmrajo. in pravi: mulah Tacih poganjačev videti je stotine na dan, imenujejo se A zrieros, ni pa videti vozov razun velicih s širocimi dojdeš Grospodine! kad tvoju dužnost izvršiš, đa mi 99 na čašu vina, đa znas 1« Ocu gazda, hvala ti!" Pa poženem konja in jašim dobro uro po vasi in v'socimi kolesi; vleče jih po 10—16 mul, ravno taki do grobel (pokopališča), ki so nekako sredi vasi stale. so poštni vozovi, v kterih sedi po oseb. ubogo živinico vedno v skok podé bodisi navzdol, bodi Vozniki Ljudi je bilo okoli mrliča vse polno; jaz jih lepo obi- si kreber «i xm^wci, tako, da se je treba trdno držati vozá, uu- ,,uvai« u. guo^uumc — mi voi uaguvunju. uu mačini večidel jezdarijo, kar je tudi boljše, jahajo pa počnó redom roke podajati in popraševati: „Kako si do- čajno pozdravljam: „ Hvala ti gospodine" Dobro jutro, srečan vam praznik!" mi vsi odgovorijo. Z daj ci mi tudi jako lepo in varno. Nam je pridružen oddelek gospodine?" „Hvala Bogu! (( mehikanskih jezdecev, ki tako predrzno jahajo i „.Livena, j^jkj^ ci ; — j i tn odgovarjam. „x^u^u. hvala!" dobim odgovore. Ženske pa pred menoj kakor Bogu čuda. Ne 9 vem vu«». ivui torej, ^aaaj ua Diivia^uii^i ^ ai íuuaj \j ^igu ivatvuu * vyiiuciuoi» vui jjvuiauu giavc ^iiaiaujaj dobra orožja, povsod bežijo pred nami, kjer jih napa- roko poljubujejo (česar pač nikakor zahteval nisem zakaj da je da sovražniki, ki imajo pred kakim veličanstvom ponižno glave pri klanjaj o, mi ker demo 9 9 za barikadami se nam ustavljajo. sem prost seljašk ain, al običaja nisem hotel kvariti). 154 skim čitavnicam poslal, da sem jih knjigotržčem izročil, da se častiti bravci lahko pri svojem navadnem knji-gotržcu oglasijo ter pri njem zvezke lahko dobivajo ; zato^prosim naše slovenske knjigotržce, ki še „Čitavnice" dobili niso, da se pri meni oglasijo, koliko zvezkov I. in II. vezka jim naj pošljem v razprodajo; dobivajo navadne procente od skupljenih knjig. Ob jednem prosim slavne slovenske čitavnice, ki se še pri meni po pre-jetji I. zvezka niso oglasile, da mi razun 2—3 iztisov I. vezka vse ostale z naročniki in denarjem vred pošljejo, ker bi že rad te dni začel s tiskom III. zvezka. Herbersdorf 4. majnika 1865. Ivan Gršak. * Zemljepis za spodnje gimnazije in realke, ki ga je v slovenskem jeziku spisal g. Ivan Jesenko, se bo te dni začel tiskati v Gorici. — Tako se „No-vicam" piše iz Gorice. Gospod Jesenko, Kranjec iz Polján , izprašan za zemljepisni in zgodovinski uk na gimnazijah in zemljepisja jako vešč, je zdaj suplent v Gorici, učec tudi slovenšcino na goriški gimnazii. * 4. zvezek mnogocenjenih Lukšićevih „Sla-vische Blatteru je přišel ravnokar na svetio. Poln je zopet mične tvarine, ktera instranskemu svetu kaže slovanské običaje, stovansko delovanje, slovansko zmož-nost. Tudi ta zvezek je naša genialna pisateljica gospá Luiza Pesjakova obdarovala z izvrstnim svobodnim prevodom Prešernovega „Orglarja." Hvaležni smo ji, da njena lira našega slovenskega klasika naznanja svetu. * „Die Znkunft" je zdaj edini politični nemški časnik v Beču, ki zastopa slovanské interese, kar je „Ost und West" zadela britka osoda, da je nehal. Iz-datelj časnika „Zukunft" gosp. Juli pl. Delpiny okli-cuje v 17. listu, da po pogodbi z gosp. Sandićem pre- jemajo naročniki minulega „Ost und Westa" od 6. dne tega meseca časnik „Zukunft." Izdatelj njen za trdno pričakuje , da se bojo avstrijski Slovani tega zdaj edine ga nemškega političnega časnika v stolnem mestu prav živo poprijeli in mu po takem pomogli, da more čedalje bolj spolnovati nalogo svojo in da tako naposled doseže svoj cilj in konec in se iz tedenika pre-meni v dnevnik. Ker vsi Slovani in tudi mi Slovenci res potrebujemo časnikov, kteri nasproti Nemcem in Madjarom se v nemškem jeziku bojujejo za pravice av-strijskih Slovanov, gotovo ne bojo Slovenci, nemškega jezika zmožni, „Zukunft-i" odrekli svoje podpore. Naročiti se more za vsaki mesec posebej za 1 gold. Župan v Srbii kmet imenovan, me popraša: „Mrsiš gospodine ?" „Mrsim!" — odgovorim. „Idi kuci, nabavi ručakřť — zapové svojemu slugu. Ko sem ubitega zagledal, me obiđe groza. Na obeh piščalih mu je bila koža in meso do gladke kosti ostr-gana, ravno tako na obeh rokah in na prsni kosti. Podplati in drugi deli nog so bili vsi v mehurjih. Po truplu, posebno po glavi in križu so bile velike zamo-drele lise. Koliko je revež trpel, predno je umri ! Če-pinja (glava) je bila počena. Ko možgane pregledujem, zakrici eden brkastih seljakov : „Bračo ! sada znam, zašto nara treba toliko rakije in vina ! Evo, kako velik je mozag (možgani) in koliko rup (lukinj) ima v njem! Zato mi treba, kadkad po čitavu (celo) oku (bokal) rakije in više, dok osetim , da je mozag pun!" Jaz se taki modrosti tiho zasmejam; njegovi sovaščani pa go-voré: Pravo imaš, sada znamo, zašto čovek može toliko rakije, da podnese!" Slezina (vranića) je bila vsa zdrobljena, zato je bil trebuh mrtvega poln krvi. Po dovršenem delu grem k županu. Ručak je bil že gotov. Šest lepih brkastih mož se vsede na tla in donaša se jim skleda za skledo, fižon za fižonom, zelje za zeljem in krompirom. Ponižno so se prekriževali, Boga hvalili, drug drugemu lepo nazdravljali, in čaša rakije je šla iz rok v roke. „Pijmo bračo! mozak nam je velik" — so se veselo šalili. Meni so přinesli dobrega črnega vina in v skledi kokoš pečeno, kteri nogo za nogo, kost za kostjo z rokama ^odtrgam in z zobmi po narodnem običaju lepo oglojem. Cesar nisem pojedel, mi župan v torbo nabaše, kajti post božičen je bil; zato mi pravi: „ako ti neuzmeš, gospodine, moram da izbacim!" Zdaj sem šel k prvemu kmetu, kjer sem zjutraj bil, kakor sem mu obljubil na slavo, kjer je vse polno ljudi iz vse vasi bilo; al nisem se mogel muditi, kajti noč se je bližala; popijem tedaj samo čašo vina in gazda sname pečeno kokoš z ražna in jo potlači v mojo torbo. „Evo ti večerju gospodine"' — govori. Jaz vzamem ponudo, drugače bi se mu bil grozno zameril. To vam pripovedujem , da vidite , kako je narod srbski dober, priljuden in vesel, da je veselje. Se vé, člověk se mora ž njim v besedo spustiti; če se drži modro kakor uš na trti, ga nihče ne pogleda. Al narod ni samo dober, vesel in priljuden, tudi pobožen je in svoji veri do smrti zvest. Puška, gajda, dudla, kola in handžar so njegova radost in veselje, se ve, da tudi čaša rakije ali vina. S svojo priljudnostjo in po-božnostjo pa prekosi vse evropejske narode. On vsa-kega lepo nagovori in lepo pozdravi: „Dobro jutro !" „Pomozi Bog!" „Kako si?" In če te sreča, in hoče zvedeti, kam da greš, te ne bo vprašal: „kud ideš?" (kam greš?), ampak lepo pobožno: „Ako Bog dá?" in na te besede se mu odgovori kam. Srbin vse v imenu Božjem počne in za vsako reč Boga hvali in se križa. Tudi ako gré v boj, se prekriža, se v imenu Boga bije in v imenu Boga svojo junaško kri preliva. — Da, Bog me! v zobe bi mu plunil, ko bi mi kdo rekel, da je Srbin surov divjak. (Dal. prih.) Slovstvo. Tretji zvezek ^„Čitavnice." Kadar se bo število „Čitavničinih" bravcev ustanovilo, bo morebiti mogoče tudi ustanoviti čas red-nega izhajanja „Čitavnice", obseg njen, ceno itd. Vrli rodoljubi, ki jo želijo vsaki mesec, naj jše toraj malo potrpijo; morebiti bo že druga knjiga „Čitavnice" re-doma izhajala; olajšati pa sem mislil kupovanje „Čitavnice" s tem, da sem sitno naročilo po krajcarjih spremenil v samo oglasilo, da sem zvezke sloven- v Iz Savinske doline na Staj. B. W. — Naznanile ste drage „Novice" unidan strašno nesrećo , ki je za-déla s požarom Admont in mu za več milijonov škode učinila; povejte svojim bravcem tudi to, da 26. dne u. m. je ogenj v Braslovcah veliko Škodo naredil in segel tudi na cerkveni stolp. Hvalevrednemu obnašanju na pomoč priteklih ljudi in peterim gasilnicam , potem pa še posebno županu St. Pavelškem gosp. Antonu Švabu, gosp. Fr. Vedeniku in njegovemu sinu Filipu tudi iz St. Pavla, gré hvala, da so ubránili še večo nesrećo. Iz kranjskega Gorenskega — se piše „Tri-glav-u", da te dni 40 Gorencev zapusti svojo domovino, ki se preselijo v Ameriko. To niso ne politi-čini sanjavci ne romantični klateži, ampak pridni Go-renci so, ktere nadloga sili, da zapustijo domovino. (Danes 9. maja opoldne je 51 oséb, možkih in žensk z otroci, po železnici iz Ljubljane odrinilo v Ameriko» Joka je bilo veliko.) 155 Izpod Mihovskega gradu na Dol. 6. maja. — Ljube „Novice"! Preteklo je še le 7 mesecev, kar ste bile oznanile strašni požar naših Vinivaščanov, kjer je 17 hiš z vsem poslopjem vred do tal pogorelo; al nesreča čez nesrečo ! sinočno noč je zopet v ravno te nesrečni Vinivasi pogorelo pred ostalih 8 hiš z drugim poslopjem vred okoli polnoči, ko so ljudje najbolje spali, tako, da so si komaj svoje življenje oteli. Nad-loga teh revežev je tolika, da se mora vsako oko nad njimi jokati. Kaj bojo uboge reve počele, ako se jih milosrčni ljudjé ne usmilijo , in jim na pomoč ne pri-hité! Ta vas je v 12 letih že trikrat pogorela, in na polji je vse golo po njivah in senožetih, ker zavoljo velike suše po naših hribih ne more nič rasti. — Milosrčni duhovni in drugi dobrotniki in dobrotnice, usmi-lite se še enkrat teh revežev! in ve ljube „Novice", ki ste že toliko revežem na pomoč prišle , prosite tudi za te uboge pogorelce milih darov, in jih brž ko je moč po pošti pošilajte v Mehovo (Maichau ob Neustadtl). *) Bog Vam gotovo vse stoterno povrne. Jos. Orešnik, podfajmošter. Iz Ljubljane. Na podlagi od Njih Veličanstva 4. svečana 1864 dovoljenih pravil ima Matica slovenska jutri (v četrtek) svojo prvo občno skupšcino. Velike pomembe v zgodovini slovenski je ta dan! Zato je pričakovati, da pride v zbor, od blizo in dalječ, kdor le more. Po slovesni sv. maši ob 8. uri zjutraj v stolni cerkvi, ki jo bodo péli prečastiti stolni prošt in gene-ralvikár, se zbor začne v dvorani mestne hiše ob 9. uri; ako dopoldne ne dovrši svojega programa, se snide, se ve da zopet popoldne. C. kr. deželna vlada pošlje vsled družbenega zakona gosp. Roth-a kot cesarskega komisarja v zbor. Zvečer ob 8. uri je na čast matičinemu zboru „beseda" v dvorani čitavničini, ktere program je ta le: Po pozdravu predsednikovem 1. zbor Veitov — „na Prahu", 2. s am o spe v Benj. Ipavčev — „K slovesu" in samospev Kam. Mašekov — „Kam", 3. zbor Riharjev — „žalostni glas zvonóv" in zbor Vašakov „Radostno potovanje" ; po petji se igrá Subert-ova kratkocasna spevoigra: „Odvetnika" (advokata). Vabljeni so k „besedi" vsi udje matičini, čitavničini in sokolovi; nadjamo se, da poslavijo „ besedo" tudi častite naše domorodke in da bode tako ve-černica jako vesela. — Dodamo še , da vrli naš rodoljub gosp. Peter Kozler je Matici iz Beča ravnokar poslal še 230 zemljovidov, in da pri tej priliki, ko pridejo matičini udje v zbor, ki še niso přejeli zemljovida, vzamejo zdaj vsak svojega lahko saboj. — SI. državno ministerstvo je po c. kr. deželni vladi dalo vediti deželnemu zboru, da proti koncu oktobra meseca se začne deželni zbor. — Mestni magistrat razpošilja ravno zdaj v olivce m mestnega odbora imenik volivcev za volitve, ki se začnó v pondeljek. Priporočevaje še enkrat, naj je gosp. volivcem tišti nasvet vodilo, ki so ga „Novice" razglasile v poslednjem listu, in v 3. razredu do-stavljaje le še gosp. Blaža Vrhovca, ki se je po ti-skarni pomoti unidan izpustil, izrekamo še enkrat živo željo, naj nihče ne zanemari volitve , ampak naj vsak pride prvič, in ako je treba, tudi vdrugič volit, da iz-voljeni se morajo ponašati, da jih ni volila le mala ko-pica volivcev, ampak večina mestna, in se tako volitve zvršijo v prid obcini ljubljanski. — Njih eksc. gospod c. kr. deželni glavar baron Schloissnigg je prejel od cesarja mehikanskega veliki križ reda Guadeloupnega. — Gospod Luka Svetec, ki je bil, odkar je z mnozimi druzimi ces. uradniki přišel iz Hrvaškega, v *) Iz srca rade, kar se nam izroči za milovanja vredne siromake. Vred. tako imenovani disponibiliteti, je izvoljen za pravega c. k. okrajnega adjunkta. — V saboto je poklical predsednik c. kr. deželne sodnije gosp. dr. Lušin vse avskultante tukajšne' sod-nije pred se ter jim je vsled c. kr. ministerskega ukaza z gorko besedo na srce pokladal, naj se marljivo učijo slovenski jezik, ne le, da ga znajo govoriti, temuč tudi pisati pravilno; priporočal jim je v slovenščini izvedeni predsednik Janežičevo slovnico in druge , Cigaletov (Wolfov) veliki slovár itd. Tako se vendar čedalje bolj priznava potreba, da so cesarski uradniki trdni v slovenskem jeziku, ako pride čas — in ta menda ni daleč več — da bode djanska resnica zravnopravnostjo v Avstrii, in da po tej tudi slovenski narod prej me, kar mu gré, ker tudi p 1 a-čevati mora, kakor vsak drug narod. „Haben" in „Soli" se mora vendar enkrat pobotati v državni knjigi ; čakamo že menda dosti dolgo; koledovali za to pravico pa smo že tudi dosti v zborih in časnikih! — V nedeljo dopoldne je bil letni zbor društva rokodelskih pomočnikov, kterega že 10 let nevtrudljivo vodi gosp. profesor dr. Von čina. Snidlo se je poleg odbornikov in učiteljev družbenih tudi nekoliko druzih temu društvu udanih mož, pa tudi več udov rokodel-skega društva. Ker to društvo obhaja letos desetlet-nico svojega obstoja, je gosp. voditelju bila prilika dana, da je v svojem govoru segel v zgodovino pretek-lih let, ktera se more vesela imenovati, ako se pre-vdari, da taka društva se morajo boriti z mnogimi teža-vami. Da imajo rokodelski pomočniki — prihodnji mojstri — priliko, kam zahajati, kjer se kratkočasijo pošteno s petjem, igrami in druzimi veselicami, pa se učijo tudi marsikaj za svoje življenje in rokodelstvo koristnega in se varčnosti vadijo: to je blagi namen tega društva , ktero je v 10 letih štelo 830 udov. Ker rokodelski pomočniki (kseli) vedno prihajajo in odha-jajo, kakor delà iščejo ali iz službe stopajo , se vsako leto preminja število družbenikov; zdaj jih je 60, — 36 Kranjcev, 24 ptujcev. Stroški gospodarstveni so pre- teklih 10 letih znesli 3177 gold. 70 kr., dohodkov pa je bilo 3173 gold. 98 kr. ; v ta znesek pa niso všteti mnogi darovi, ki jih je društvo přejelo in s kterimi varčno gospodari pod skrbnim denarničarjem gosp. Š ventnerj em. Drugo denarnico , to je, hranil-n i c o rokodelskih pomočnikov, ravno tako marljivo oskrbuje gosp. profesor Lésar; v 9 letih se je nabralo 5735 gold. 9 kr., zdaj je v tej hranilnici naloženih 591 gold. 52 kr. — lepa priča, da tudi udje sami se zavedajo varčnega gospodarstva. Knjižnica društvena šteje 652 knjig slovenskih in nemških. — Naravno je tedaj bilo, da je govor voditeljev radostno bil sprejet; le to je veselje nekako kalilo , da vabilo , ki ga je lani društvo razposlalo ljubljanskim moj strom, naj bi svojim pomoćnikom prigovarjali, da stopijo v družbo, je bil — glas vpijočega vpuščavi! To žalostno novico je v misel vzel pričujoči dr. J. Bleiweis, ter ravno zato pohvalil v društvo vpisane ude, ki so zvesti družbeniki brez prigovora mojstrov ali morebiti še vkljub overam nekterih. Ko je gosp. predsednik še naznanil, da se je v društvu napravila tudi nočivnica popotnim roko-delcem z 2 posteljama, je gosp. Sventner zahvalo izre-kel gosp. voditelju za njegov veliki trud, ktero so radostni pritrdili vsi pričujoči; gosp. prof. dr. Vončina pa je obljubil še dalje se žrtovati dobrému namenu. — Gospod prof. Macun nam popravlja iz „Slovenca" tudi v „Novice" preseljeno pomoto, da je v Zagrebu dobil častno gradjanstvo; dobil je le prosto gradjanstvo. — Prvi letošnji izhod napravili so Sokoli v nedeljo. Čez 70 Sokolov, med njimi tudi 12 Sokolov iz 156 Kranja, pod vodstvom podnačelnika gosp. dr. Zupanca je odpotilo kmali po 6. uri zjutraj iz Ljubljane in po zajtrku na F užina h so imeli ob 9. uri sv. mašo na Bi-zoviku, pri kteri so Sokoli stregli in peli Kranjec, bivši Dunaj učenec konservatorij in ; pisal je drugo spevoigro za y po theater pod naslovom „II Lazzarone di Napoii bivaj oč zdaj na dunajski „Carl- masi bila izvedena s prav sijajnim uspehom f ki Razgl J* ru pa po stari slovenski navadi dárek cerkvi posvetili, skega cara od 2. dne t. m. oklicuje vélikega kneza Veselo je bilo videti, koliko ljudstva se je tamo iz oko- A 1 e k s a n d za naslednika carovega Sv oče lice sebralo in kako prijazno so se kmetje vêdli s So- papež in kralj Viktor Emanvel sta se že toliko spri m m a. * m % m t % i a i * i t i ê l m mm m *m m • * « . « JL kolci kakor brat s bratom. Nebó Jim je milo bilo, ko jaznila 9 da bode kralj z dovoljenjem papeževim na iz so potovali čez krasne griče v pomladanskem lišpu in praznjena mesta laških dežel postavil škof med veselimi šalami dospěli v Lavrico ob poldne y sarj Napol ki Je kjer je dohodnike že čakala pokrita miza na okusno jemajo ondi z veliko slavo. maja došel v Alg ? Ce spre Cesarica mehikansk okinčanem prostoru. Obed je bil kmali dokončan med je komaj všla smrtni nevarnosti zunaj mesta Mehike, napitnicami na majko Slavo, na zdravje vrlim Sokolom so kmetje na njo střelili Morivec amerikan iz Kranja, in na zdravje ljubljenega načelnika gosp. skega predsednika Linkolna —neki Vilkes Booth dr. E. H. Costata, ki je došel k obedu. Popoldan, ko je vojaška kapela začela igrati in je voz za vozom (štelo se je 48 voz) preljubih gostov iz Ljubljane toliko množico pripeljal (iz Celovca je celó en Sokol přišel veselit se z nami) je pod milim nebom bila prava po- v Marylandu vstřelil o istem hipu, ko so ga jel doba ljudskega shoda, kakoršnega si le Slován impro-vizati more. Že se je jelo mračiti, ko tromba zapoje na odhod in družba nastopi pot v Ljubljano, prevesela prvega svojega izhoda. Dostaviti moramo še, da so gosti prav zadovoljni bili z jedili in pijaco in prav prijazno in urno postrežbo v Lenčetovi gostivnici. Mestjan idrijski se je prav vsedel na lažnjive limanice ktero je poslal v Tržeč. Saj bi biti 7 da bi v „Laibacherci" zopet o „rauberkomandi" še pustili čenčo čenčo druge časnike, se po nedolžnem s takimi brklarijami, ki najdejo pot v 7 _ ne črnila dežela naša! Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Vec dni je bila v zbornici poslancev dunaj-skega državnega zbora razprava o stroških za vojaštvo. Vlada je za to leto zahtevala 105 milijonov in 767.772 íinančni odbor pa je priporočal, da je gold., državni zbor dovoli dosti, ako 89 milijonov in 982.772 gold. ki Denarni zapisnik Matičini. y a rugem letu so k Matici pristopili in plaćali kot ustanovnik: Gospod Vilhar Miroslav, grajsčak na Kalcu . 10 gold. — kr. z letnim donesekom: „ Martinak Jože, avskultant pri c. k. dež. vladi v Ljubljani ........ 2 „ — n „ Bogataj France, duhovni pomoćnik v Dobu............ 2 „ — „ „ Pajk Janko , c. kr. gimnaz. profesor v Kranji........................2 „ — „ Stiger Albert, trgovski sin v si. Bistrici 2 „ — „ ,, del Negro, svetovavec c. k. vise sodnije v Gradcu......................2 „ — „ Božić Jan., vrednik,,Slovenca44 v Gradcu 2 „ — „ Župan Josip, trg. pomočnik v Celovcu 2 „ „ „ Poljak Gvidon, knjigovodja v Celovcu . 2 „ n Skupaj 26 gold. — kr. Prenesek iz 18. lista „Novic" 16 „ — ,, Skupaj 42 gold. — kr e se temu pristeje, kar so kazale poslednje ,,Noviceu, namreč....... 714 „ fJ se vidi, da je Matica přejela od novih udov . 756 gold. — kr, V Ljubljani 8. maja 1865. Dr. Jer. Županec. Je Poročevavec finančnega odbora je bil dr. Iskra na tanko sitice djal vsako vojaško stvar, in odkril mnogo napák, opominovaje, da toliki stroški za armado so velika nadloga denarstvu državnemu, pa tudi gospodarstvu narodnemu, ker mu skor en milijon ^delavnih rok odtegnejo. Dvorna svetovavca Tašek in Cabušnik Gosp. prof. dr. Muršeč v Gradcu......5 sta mu pritrjevala. Minister vojaštva in še drugi generali iz tega ministerstva pa so zagovarjali vladini predlog in se tudi prav na drobno spustili v dokaze, da pod Milodari za siromake Notranjce. razglas. Podfara sv. Ane v Javoru ........ 7 gold 7 kr» « 19 12 gold k? ako se gori omenjenim zneskom se ne more izhajati. armada hoče obdržati v takem stanu, da je vsak hip pripravna za vojsko. Pri glasovanji je obveljal predlog finančnega odbora. Tako ste si zborova večina in Gosp. baron Anton Zois v Ljubljani: za pogorelce v Vrhu 25 gold. za li v Globodolu 25 99 vlada zdaj zmiraj navskriž. S sklepi zbornice poslancev pa ta stvar ni pri kraji, kajti po tem, ko dovrší zbornica Listnica vredništva. Gosp. M. M. v G: Prizadevali smo si mnogo za napev „Desetnice" ; al našli nismo sledů. Kaj, ko bi o tem očitno pisali ? — Sicer pa hvala lepa za ostalo. Dobro, da človek ona državni proračun sklepa o njem se vse vé; v 7 letih vse prav pride pravi prislovica slovenska. gospôska, in ako ta ni edinih misli ž njo, volite obé 9 izmed sebe posebno komisijo za obravnavo. — V tem ko nekteri dunajski časniki javljajo, da se deželna zbora Gosp. K. H. v Č : Ker'ste gotovo z nami vred veseli, da smo do-bili tandem aliquando tako lepo popravljeni „šematizem", nam bote menda radi dovolili, da iz kritike Vaše vzamemo le opomine zastran „Oslice" ? v Zagrebu in Peštu skličeta v se do jeseni 9 drugi da bode vlada kmali razglasila volitni red trdijo 9 za Kursi na Dunaji 9. maja kterem ne bota dolgo izostala zbora, je vojaški granici^ kjer neki že od celó nič deževalo. Strašna suša 5°/ 0 metaliki 71 fl. 75 kr. aprila ni Narodno posojilo 75 fl. 95 kr. Ažijo srebra 106 fl. 75 kr Cekini 5 fl. 14 kr. Ruski car je vdovi rajnega Vuka Stefanovića do smrti dovolil vsako leto 100 cekinov, ktere po njeni smrti ima vživati hči njegova, vdova Vukomanovicka. V Govori se 9 da cesar naš in pruski kralj se snideta v Karlovih varih, ker šlezvik-holštajnski klobčec se čedalje huje zamo- rež~2*fl. 44. Žitna cena v Ljubljani 8. maja 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 39.^ banaske 3 fl. 87. tursice 2 fl. 78. soraice 2 fl. 70. tuje. Ivan Zajec, Eečanin, po rodovini menda ječmena 2 fl. 34. prosa 2 fl. 62. ajde 2Afl. 30. oves 1 fl. 88. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Bláznili v Ljubljani.