;tev. Z59.
V UubUani,«torek, dne 10. novembra 1908.
Velja po poŠti:
toi celo leto naprej K 26-— m pol leta „
h
13-
sa tetrt leta „ „ 6'50 t sa en mesec „ „ 2'20
V upravniltvu: sa celo leto naprej K 22.40
sa pol leta
! sa ?etrt leta i a« en mesec
I
11.20 5.60 1.90
£« (»oSIIJ na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h,
SLOVENEC
Leto XXXVI.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri Vcikratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St, 2 (vhod tez .-	dvoriife nad tiskarno). — Rokopisi se
sp vralajo; nefrankirana pisma se n« sprejemajo. (IrcdnISkcga telefona Stev, 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejcma naročnino, Inserateln reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Panašiiia številka obsega 6 strani.
II Rrlji.
Danes tičirno še v ministrski krizi. Baron Bienerth, kateremu je cesar poveril sestavo nove vlade, se je v nedeljo in včeraj posvetoval s poljskimi, češkimi in nemšk. poslanci. Iz jako nasprotujočih si poročil je pač razvidno, da baron Bienerth nima lahke in prijetne naloge. S Poljaki je bil baron Bienerth hitro na jasnem. Parlamentarna komisija poljskega kluba je sklenila, da želi koalicijsko vlado, v kateri naj ostaneta dr. Korytovski kot finančni in Abrahamovicz kot minister-rojak. fežavnejša pa so pogajanja s Cehi' in Nemci. Oboji zahtevajo od nove vlade, da jim. zagotovi narodno posest in varstvo narodnih manjšin. Čehi zahtevajo dalje že v proračunu za prihodnje leto znesek za drugo češko univerzo v Brnu z dostav-kom, da glasujejo tudi za novo nemško univerzo na Moravskem. ln glavna češka zahteva je, da se še pred novim letom zopet snide češki deželni zbor. Načelstvo nemško-narodne zveze se je včeraj posvetovalo več ur in izdalo naslednjo izjavo: Izprememba oseb v kabinetu ne reši sedanje krize. Ako se sestavi novo koalicijsko ministrstvo, v katerem ne dobe mesta tudi zastopniki nemško-narodne zveze, inora baron Bienerth zagotoviti, da v prvi vrsti povoljno reši češko-nem-ška preporna vprašanja. Ako dobe to zagotovilo, potem je mogoča koalicijska vlada, v kateri pa naj so stranke zastopane kakor v Beckovem kabinetu. Ta sklep je dr. Sylvester včeraj popoludne naznanil baronu Bienerthu. To je vse lepo, ako stranke naznanjajo svoje želje in zahteve. Prvo in bistveno vprašanje pa je, kako naj baron Bienerth tudi pri najboljši volji ustreže nasprotujočim si češkim in nemškim zahtevam. Baron Bienerth si nc more že danes vezati rok z obljubami, o katerih je prepričan, da jih ne izvrši v doglednem času. Češko-aiemško vprašanje je tako zapleteno in korenini tako globoko v socialnih razmerah, da ga bodo v detajlu reševali šele poznejši rodovi. Danes so resni razgovori mogoči le o pogojih premirja med Čehi in Nemci. Osebno vprašanje je sicer druge vrste, vendar pa tudi to napravlja težkoče. Ministr. kandi-
datur je vsaj za dva kabineta. Nadalje pa tudi ministrski portfelji niso vsi enake mikavni in vabljivi. Poljaki se drže finančnega portfelja, ki ima največje in najraz-novrstnejše kredite. Tega pa bi radi tudi krščanski socialci. Posebno važno je tudi trgovinsko in železniško ministrstvo. Tudi za ta dva portfelja je več kandidatov. Značilno je, da za železniškega ministra gotovi krogi priporočajo dr. Bilinskega ravno z ozirom na češko-nemški spor. To mesto pa hočejo na vsak način nemški na-cionalci ohraniti dr. Derschatti. Veliko pozornost vzbuja v nemških krogih tudi dejstvo, da krščanski socialci zahtevajo le dve mesti v kabinetu. Iz tega hočejo sklepati, da novo koalicijsko ministrstvo ne bode dolgo živelo. Zadnja poročila tudi navajajo, da dr. Ebenhoch skoraj gotovo ostane poljedelski minister, dr.Weiskirch-ner pa še nadalje zbornični predsednik. Širi se tudi govorica v parlamentarnih krogih, da v skrajnem slučaju baron Bienerth sestavi uradniško ministrstvo s tremi ministri-rojaki.
Mir no Jugu.
(Italija zvesta zaveznica Avstriji. — Bosanska muslimanska deputacija pri cesarju. — Dr. Milovanovič v Rimu.)
Glede na aneksijo Bosne so vesti vedno ugodnejše. Na cesarjevo lastnoročno pismo glede na aneksijo so dozdaj odgovorili predsednik Fallieres, angleški kralj in cesar Viljem II., vsi ugodno, le Edvard VIII. je pripomnil, da je bil čas nekoliko neugodno izbran, ker so se pojavile komplikacije. Ruski car Nikolaj je odgovor že napovedal, sestavljen pa menda še zdaj ni. Ugodnega neradi sestavijo, neugodnega pa ne morejo, ker se je Izvolskij v Buh-lavi nasproti Aehrenthalu zavezal, da bo car aneksijo priznal. Najbrž bodo v Peterburgu še nekoliko počakali, da ne vznemirijo Srbije, ki ravnokar potoni Pašiča išče od Rusije vsaj moralne pomoči.
V kratkem bo izročil italijanski poslanik grof Avarna našemu cesarju lastnoročni odgovor kralja Viktorja Emanuela. Kralj italijanski v svojem pismu Francu Jožefu zagotavlja, da bo z vsemi močmi podpiral korake Avstrije v smislu trozve-znega razmerja in se zavzel za to, da se bo aneksija tudi narodnopravno na konferenci ratificirala.
Kar se Anglije tiče, nadaljujejo »Times« svoje pomirjevavno delo z oziiom na Srbijo. List označuje govor, ki ga je imel prestolonaslednik, ko se je iz Peter-burga vrnil, za zelo nepreviden in meni, da bo vsled tega Srbija pri velevlasteh utegnila zadeti na težave. »Times« priča-: kujejo, da bodo v Peterburgu ta govor grajali. Velevlasti da so pripravljene v nekem oziru ugoditi Srbiji, tako govori pa vzbujajo zlovoljo. Tudi v Srbiji je časopisje uvidelo, da treba položaj presojati mirno, ako se naj dosežejo uspehi. List »Truba« celo odkrito priznava, da uspehi kraljevičevi v Peterburgu niso bili preveliki.
Bojne priprave v Srbiji se nadaljujejo. Po Dunaju kroži tudi vest, da so skladišča železniškega in brzojavnega polka v Korneuburgu zažgali preoblečeni srbski častniki in vojaki. Nameravali so uničiti skladišče ma brezžični brzojav, pa so se zmotili. Škoda je velika. Skladišča stra-žijo znatno pomnožene straže in patrulje. »N. W. Tgbl.« te senzačne govorice de-mentuje.
Kar se Bosne same tiče, je cesar 9. t. m. svečano sprejel dve deputaciji, veliko zastopstvo musulmanov in občinski svet sarajevski. Oboji deputaciji — vsegasku-paj 80 mož — je vodil župan sarajevski Essad Effendi Kulovič. Govornik se je cesarju zahvalil za aneksijo v imenu vsega muslimanskega prebivalstva, nakar so navzoči cesarja navdušeno aklamirali z Zivio-klici. Cesarjev odgovor ie pomenljiv, slove tako-le:
»Z zadovoljstvom sem vzel na znanje od Vaše deputacije zaupljivo udanost bosansko-hercegovskih spoznavavcev iz-lama. kajti vaše besede dokazujejo, da ste dobro razumeli mojo odločno voljo zogo-toviti vsem v Bosni in Hercegovini živečim konfesijam, torej tudi spoznavavcem izlama, ki tvorijo tako odličen element prebivavstva, popolno versko svobodo in enakost. Bodite prepričani, da bo moja vlada glede na vse, kar se tiče vaših verskih šeg in navad ter tudi vaših gospodarskih interesov, ravnala tako, kakor sem jaz že izpočetka naglašal in zadnjič zopet s svojo besedo podkrepil.«
Cesar je potem še posebič nagovoril in se informiral zlasti glede na napredek v Sarajevu.
LISTEK.
Otok zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
Gostje so bili večinoma mornarji in so govorili tako glasno, da sem obstal pri vratih ter sem se bal vstopiti.
Ko sem tako čakal, je prišel iz postranske sobe nek mož iu na prvi pogled sem bil prepričan, da mora biti to Dolgi John. Njegova leva noga mu je bila odrezana tik poleg ledij in pod levo ramo je nosil bcrglje, katere je vporabljal s čudovito spretnostjo in skakal okoli nje kakor ptič. Bil je zelo velik in močan, debelega obraza, nelep in bled, vendar razumen in smehljajoč, ln v resnici se je zdelo, da je pri najboljši volji, ko se je žvižgaje gibal med mizami ter delil veselo besedo ali pa rahel udarec na ramo za bolj priljubljene izmed svojih gostov.
No, da vam povem resnico, od naj-prve omenitve Dolgega Johna v pismu mirovnega sodnika Trelawneya se me je polastila bojazen, da utegne biti to oni enonogi mornar, na katerega sern pri starem »Admiralu Benbovv« toliko časa pa-
zil. Toda en pogled na moža je zadostoval. Videl sem bil kapitana iu Black Doga Črnega psa — in slepca Pe\v, in mislil sem, da vem. kakšni so morski tolovaji po mojih mislih zelo drugačni ljudje, kakor ta snažni in veseli krčmar.
Takoj sem se osokolil. stopil čez prag in korakal naravnost proti možu, kjer je stal oprt na svoje bcrglje, ko je govoril z nekim gostom.
»Ali ste vi Mr. Silver, gospod?« sem vprašal ter mu pomolil pismo.
»Da. fante,« je dejal, »to je moje ime, gotovo. In kedo si pa ti?« In potem, ko je videl sodnikovo pismo, se mi je zdelo, da se je skoro nekako stresel.
»Oh!« je rekel čisto glasno ter mi podal svojo roko. »Sedaj vidim. To je naš novi kabinski deček; zelo me veseli, da te poznam.«
In s svojo veliko, močno roko, je prijel mojo.
Ravno tedaj je eden izmed gostov na desni strani naenkrat vstal in se obrnil proti vratom. Bil sem blizu njega in on je bil v trenutku zunaj na ulici. Toda njegova naglica je vzbudila mojo pozornost in na prvi pogled sem ga spoznal. Bil je mož z rumenkastim obrazom, kateremu sta dva prsta manjkala na roki, ki je prvi prišel k »Admiralu Benbovv«.
»Oj!« sem zakričal, »vstavite ga! To je Black Dog!«
»Meni ni prav ničesar mar, kdo je,« je zavpil Silver. »Vendar on ni plačal svoje cehe. Harry, teci za njim ter ga vjemi!«
Eden izmed onih, ki so bili najbližje vrat, je skočil pokonci in jo udaril za njim.
»In tudi ako bi bil sam admiral Haw-ke, on mora plačati svojo ceho!« jc vpil Silver; potem pa je izpustil mojo roko ter vprašal: »Kedo, si rekel, da je? Black, kaj?«
»Dog, gospod,« sem dejal. »Ali vam Mr. Trelavvney ni ničesar povedal o morskih razbojnikih? Ta je bil eden izmed njih.«
»Tako?« je vzkliknil Silver. »V moji hiši! Ben teci in pomagaj Harryju. Eden teh lopovov je bil! Ali si ti pil z njim, Morgan? Pridi semkaj!«
Mož, ki ga je imenoval Morgan star, sivolas, zagorel mornar jc precej nerodno prišel bližje in vrtel svoj tobak v ustih.
»Torej. Morgan,« je rekel Dolgi Jahn zelo resno, »ti nisi nikdar poprej videl tega Black — Black Doga, ali si?«
»Jaz ne, gospod,« je dejal Morgan ter pozdravil.
»Ti nisi vedel njegovega imena, kaj ne?«
»Ne, gospod.«
»Pri Bogu, Tom Morgan, to je dobro za-te!« je vzkliknil gostilničar. »Ako bi bil
Dr. Milovanovič je j), t. ^.-dpspel v Rim, kjer bo konferiral k Jiftonijefli. (tovori se, da mu bo ta nasvetoval, naj poizkusi iti na Dunaj, da kaj doseže. (
Iskreno je želeti, da dr. Milovanovič doseže kaj uspehov in se poučen dosedanjih rezultatih poizkuša sporazumeti z Aehrenthalom, kar bo Srbiji v nedogledno večjo korist, kot pa kričavost nekatenh nerazsodnih elementov, ki bi Srbijo radi pognali v pogubo.
Novo doba u Turčiji.
(Novi parlament. — Osamljeni sultan. -Narodnostni in verski boji v osmanskem carstvu.)
Mladoturkom treba priznati, da so se v 'boju proti reakciji izkazali za trezne in premišljene može, ki so se dobro pripravili, predno so udarili. Glavne ovire ustavni vladi seveda niso premagali, namreč sultana. Čuden mož je Abd el Hantid. Kri, nasilstvo in norost so mu kumovali, ko je sedel na prestol kalifov. Bilo je po krimski vojski, ko je Rusija, katero je takrat v Carigradu zastopal Ignatiev, delala na to, da razdrobi osmansko državo, pomore podjarmljenim narodnostim na Balkanu do svobode in zato neti v Turčiji sami nemire. 1875. so se vzdignili Herce-govci, 1876. pa je fanatiška muslimanska drhal v Solunu umorila francoskega in nemškega konzula, vsled česar je bila Turčija osamljena in je le Anglija iz na-sprotstva do Rusije stala ob strani. Takrat je bil sultan Abd ul Asis (1861—76). Ljudstvo je govorilo, da je on z Ignati-jevem v zvezi, da upropasti državo in vsled tega je veliki vezir Mehmed Ruždi z vojaštvom stfltana odstavil. Zaprli so ga v palači čeraganski, pa ga tam umorili. I a vstaja je bila delo soft, učencev korana, ki zdaj v Carigradu rujejo proti Mladoturkom. Medtem se je vzdignila tudi Bolgarija in Srbija ji je prišla na pomoč. Novi sultan Murad V. je Srbe premagal pri Aleksincu in že so hotele njegove čete korakati proti Belgradu, kar Rusija ustavi nadaljnje operacije. Murad V. je zblaznel in 31. avgusta I. 1876 mu je sledil Abd ul Hamrd.
Pod Abd ul Hamidom je osmanlijsko carstvo popolnoma propadlo. Dalekovidni vezir Midhat-paša je izkuSal rešiti, kar se
znan s kakim takim človekom, nikdar več ne bi stopil v mojo hišo, veruj mi. Kaj pa ti je pravil?«
»Ne vem prav dobro, gospod,« je odgovoril Morgan.
»Ali imenuješ to tukaj na svojih ramah glavo?« je vpil Dolgi John. »Ti ne veš dobro, kaj ne! Morebiti celo nisi dobro vedel, s kom si govoril, kaj ne? Le dalje, kaj je govoričil — o potovanjih, kapitanih. Iadijah? Povej vendar! Kaj je bilo?«
>Pogovarjali smo se o neki kazni,« je odgovoril Morgan.
»Ali res? Zelo primerna stvar, zanesi se na to. Vrni se na svoj prostor nazaj, Tom.«
ln potem, ko sc je Morgan povrnil zopet na svoje prejšnje mesto, je meni pristavil Silver z zaupljivim šepetanjem, ki je bilo zelo laskavo zame, kakor sem mislil:
»Popolnoma pošten človek, ta Tom Morgan, samo nekoliko trapast. Sedaj pa,« je govoril zopet glasno, «poglejmo — Black Dog? Ne, ne poznam tega imena, jaz nc. Vendar zdi se tni — da, videl sem tega lopova. Zahajal je semkaj z nekim slepim beračem, navadno.«
»Zagotovljeni bodite, da je,« sem rekel jaz. »Tudi slepca sem poznal. Njegovo ime je bilo Pe\v.«
je še dalo, in je 23. decembra 1876. dal publicirati ustavo, katero so Mladoturki 1. 1908. le obnovili brez velikih izpre-memb. Ta parlament je samo enkrat zboroval, Midbat-pašo so pa poslali v pro-gnanstvo. 1877. je Rusija Turčiji napovedala vojsko. Se enkrat je osmansko carstvo napelo vse svoje sile, in Osman-paša je pri Plevni s lirabrostjo, ki jo je cela Evropa občudovala, branil Rusom in Rumunom dohod v srce Turčije. Premoči in zimi se je naposled moral udati, 1878. pa je Rusija narekovala Turčiji mir pri Sv. Štefanu, katerega so velevlasti vsled prizadevanja Anglije na berolinskem kongresu zelo korigirale. Abd el Hamid je iz-kušal razpad ubraniti s skrajno reakcijo, uprli so se mu le maja 1878. Do I. 1904, ko je Murad V. kot ujetnik umrl na paralizi, je Abd el Harnid živel pred tem bebcem v nepopisnem strahu. L. 1908. pa so Mladoturki oživili delo Mkihat-paše.
Ali bodo izpeljali? Sultana lahko ukrote. Turčija mobilizira, pa ne proti Bolgariji, temveč proti sultanu. Albance, ki ga v Jildizu stražijo, bodo spravili v Arabijo, če ne drugače, jih bodo par po-strelili. Kar je reakcionarnih soft v Carigradu. jih tudi upajo potlačiti. Nekaj jih že visi. Veiika nevarnost pa preti novemu režimu od parlamenta.
Sklicali ga bodo 28. novembra, če ga zopet ne prelože. Kaj je orientalcu mesec več ali manj? V Carigradu popravljajo palačo Dolma-bagdže, kjer bodo zastopniki narodov zborovali. 26 jih je dozidaj šele izvoljenih, večina Turkov. V Carigradu samem delajo na to, da bi se sklenil kompromis: 4 moslimi, 3 Clrki, 2 Armenca, 1 Jud. V provinciji Turki, oziroma oblasti silno goljufajo, kajti cilj Mladoturkov je zedinjeno osmanstvo. V tem znamenju volijo celo uporni arabski rodovi turške vladne kandidate in Hatnid Eddin, ki pridiguje v Arabiji ustanovitev posebnega arabskega kalifata ter kljubuje turškim četam, se je zdaj sultanu prostovoljno podvrgel in mu ponudil vojakov v boju za sveto izlamsko stvar. V kosovem vilajetu je turška vlada zaprla vse srbske šole, v janinskem oropala grške in albanske kolone volivne pravice, tudi mrtvi so volili, dočim so na drugi strani Grki ponekod v volivne imenike spravili tudi Grke iz kraljestva, ki nimajo osmanskega državljanstva. Pomisliti je nadalje treba, da se v teh krajih sploh nikoli nobeno ljudsko štetje ni vršilo in je tudi davčna cenitev površna.
Bolgari v Makedoniji ne delajo prevelikih sitnosti, ker so zadovoljni s tem, da imajo njihovi bratje lastno kraljestvo, Albanci se tudi še niso zgenili, menda zato, ker ceiega gibanja sploh ne razumejo. Najhujši so Grki, ki hočejo imeti 65 mandatov, dočim jim Turki privoščijo samo 23. Pa saj je Grkov v Turčiji 6 in pol milijona; seveda so všteti Srbi, Bolgari, Albanci, Cincari in Judje, ki jih imajo Grki za svoje. Najhujši je boj med Armenci in Kurdi v Mali Aziji. Tam se volijo kurdski zastopniki, Armencem pa de-rejo kožo z živega telesa. Kurdi bodo tudi drugače parlamentarnemu de'lu najhujša ovira, ker so do skrajnosti fanatični.
Boj za parlament, to se da že zdaj posneti, se ne vrši toliko pod gesli napredek — reakcija, temveč v znamenju versko-narodnega nasprotstva: tu Armenec, tam Kurd* tu pristaš bolgarskega eksarhata, tam Moslim, tu turški Škipetar,
»Ali res!« je vzkliknil Silver sedaj zelo razburjen. »Pew! Tako mu je bilo ime. Ah, izgledal je kakor kak morski volk! Ako vjamemo sedaj tega Black L)oga, to bo novice za kapitana Trelau-neya! Ben zna dobro teči, malo mornarjev zna boljše teči kakor Ben. Hitro ga bode vjel, preklicano! Govoril je o neki kazni! Jaz mu bodem pokazal kazen!«
Ves čas, ko je govoril te besede, je hodil s svojimi bergljami po gostilni gori-indoli, udarjal z roko ob mize in se kazal tako vznemirjenega, da bi lahko prepričal vsakogar o resnobi svojih namer.
Moje sumnje so se na novo zopet vzbudile z vso močjo, ko sem našel Black Doga pri »Daljnogledu«, in ostro sem opazoval kuharja. Vendar bil je prezvit in prespreten in premeten zame, in tedaj, ko sta se onadva moža vrnila brez sape ter povedala, da sta v neki množici izgubila njegovo sled ter bila opsovana kakor dva tata, sem bil popolnoma prepričan o nedolžnosti Dolgega Johna Silverja.
»Poglej Ha\vkins,« je rekel, »zelo nerodna stvar zame to, ali ne? Tukaj jc kapitan Trelawney — kaj si bode mislil? Tukaj imam tega preklicanega Nemca, ki sedi v moji lastni hiši in pije moj rum! Sedaj pa prideš ti ter mi poveš o vsem tem naravnost brez ovinkov! Havkins, bodi pravičen meni pri kapitanu! Ti si fante, seveda si, imeniten dečak kakor le mogoče. Opazil sem to takoj, ko si prišel notri.
tam Srb. Kar se tiče Makedonije in evropske Turčije, so pač vsi poslanci, oziroma kandidati, katerikoli narodnosti ali veri prapadajo, naprednjaki kakor sploh v vseli provincijah, kjer je v večini netur-ška raja, torej v dobri polovici cesarstva.
Leto 1909. nain na Balkanu prinese brezdvoma novih, usodnih dogodkov.
Shod polnih uradnikov na Dunau.
Dunajski poštni uradniki so imeli v nedeljo shod v ljudski dvorani (Volks-lialle), ki je bila natlačeno polna. Navzočih je bilo tudi mnogo uradnic. Deželna glavna mesta so bila zastopana po delegatih. Gostje so bili na shodu župan dr. Lueger, državni poslanci princ Liechtenstein, Pro-chazka, Glockel, Seitz, prof. Schmied. Trgovinsko ministrstvo so zastopali sekcij-ski svetnik dr. pl. Pachner, ministrski svetnik Szabo in višji poštni svetnik pl. Winkler.
Ko je vstopil dr. Lueger, so ga zborovalci burno pozdravili. V svojem govoru je naglašal, da je prepričan, da bo uradništvo mirno razpravljalo o svojih zadevah, ter da upa, da se opravičene zahteve uradnikov tudi izpolnijo. On si hoče prizadevati na vso tnoč, da se stanje urad-ništva že enkrat zboljša. Ker so volitve minile, mu menda nihče ne bo očital, da hoče s svojo obljubo loviti glasove. (Vese-lost.) Zato pa izraža obljubo po volitvah in uradništvo bodi uverjeno, da bo storil, kar obeta. (Viharno odobravanje.)
Predsednik društva poštnih uradnikov, kontrolor Fibicli, ki je predsedoval shodu, je predvsem poročal o odškodoval-ni obveznosti ter zahteval, naj bi državni zbor sklenil zakon, glasom katerega nedolžnim uradnikom ne bo treba povračati zgub. V Lvovu se je pripetilo, da je tat ukradel uradniku v uradu 2000 kron. Tatu so prijeli in zaprli, uradnik pa je moral zgubo vrniti. Porabil je v to doto svoje žene. Šele vsled posredovanja trgovinskega ministrstva in po prošnji do cesarja je dobil denar vrnjen. Pristojbine za večje delo so prava sramota. Uradniki so mnogo na slabšem, nego so bili poprej, ko se je plačevalo nadure. Govornik je zahteval, da naj poštna uprava nemudoma prične razredne poštne urade spreminjati v erarne. Nastavljanje 16 let starih pomožnih uradnikov (oficijantov) utegne postati katastrofalno. V slučaju vojne mora biti na razpolago dobro izvežbano uradniško osobje. Končno je pozival uradništvo, naj je edino in se združuje v organizacijah.
Oficijal Doležal o avancementu. V tein oziru je nastala stagnacija; napredovanje se je od leta 1898 poslabšalo. Predlagal je resolucijo, naj se uvede časovni avancement in po en letnik U. in 10. razreda izjemoma čez normalno število pomakne višje.
Asistent Eisler je poročal o 'službeni pragmatiki ter zahteval osebne komisije. Nato so bile soglasno sprejete resolucije glede odškodovanja zgub brez krivde, glede ustanovitve perzonalnili komisij in uvedbe službene pragmatike, nakar je bi! shod zaključen.
VILJEMOVE NERODNOSTI IN CASA-BLANŠKA AFERA.
Ameriška revija »Century Magazi-ne«, ki je nameravala v decemberski številki objaviti nek interviev nemškega ce-
Vendar kaj sem mogel storiti s tem starim lesom, s katerim šepatn? Ako bi bil zdrav, bi ga bil vjel na mestu sam ter mu že pokazal; gotovo! Toda sedaj —«
Nato pa je kar nenadoma prenehal in njegova usta so se zaprla, kakor da bi se bil nekaj spomnil.
»Ceha!« je zavpil potem. »Trikrat rum! Razlomi moj les, ako nisem pozabil na svojo celio!«
In zgrudil se je na klop in se smejal, Tudi jaz sem se začel smejati in smejala sva se skupaj, tako da je odmevala vsa gostilna.
»Oj, kako imenitno staro morsko tele sem!« je dejal navsezadnje ter si brisal svoja lica. »Ti in jaz sc bodeva dobro razumela, Jakec. Sedaj pa se pripravi na pot. Tako ne pojde. Dolžnost je dolžnost tovariši. Jaz denem na glavo svoj stari trioglati klobuk iu pojdem s teboj do kapitana Trelavvneya, da mu sporočim ta dogodek. Kajti vedi, mladi Ha\vkins, stvar je resna, in niti ti niti jaz se nisva obnašala tako. da bi se mogla drzniti zahtevati zaupanja. Ti tudi ne, praviš; nisi razumen nobeden izmed naju ni. Vendar, preklicano, to je bila slaba šala z mojo celio!«
In zopet sc je začel smejati in sicer tako presečno, da sem se zopet čutil pri-moranega pridružiti se njegovemu veselju, četudi nisem razumel šale tako kakor on.
sarja z ameriškim žurnalistom Habe, je na prizadevanje nemške in ameriške diplomacije rokopis in formo uničila, vzlic temu pa kroži že nekaj stavskih odtisov med odličnimi osebami. V tem intervievu cesar Viljem grdo zabavlja Edvardu angleškemu ter zaničljivo kritikuje postopanje Anglije, torej čisto nasprotno tistemu Angliji prijaznemu stališču, ki ga je Viljem označil v »Dai!y Telegraphu«.
V Berolinu se vrši veliko socialističnih shodov proti »osebnemu regimentu«. V Monakovem so celo na kraljevskem dvoru na Viljema ogorčeni in zahtevajo, da se takoj skliče odsek zveznega sveta za zunanje zadeve.
Spor s Francijo še ni rešen. Francoski poslanik v Berolinu, Cambon, in Ki-derlen - Wachter, ki zastopa državnega tajnika Schona, se še nista soprazumela.
ANGLIJA IN RUSIJA V PERZIJI.
Šah Mohamed-Ali je v svojem taborišču v Bagešahu sklical plemenitaše, duhovnike, trgovce itd. in jih prisilil, da so podali izjavo, da se ustava ne sme nanovo vpeljati, ker je nasprotna »svetim zakonom in volji ljudstva«.
Šah torej ne bo dovolil ustave. Proti ustavi delata pred vsem Anglija in Rusija, ki se pripravljata, da Perzijo med seboj razdelita. Šah je popolnoma v oblasti ruskih generalov Ljakova, Šobšola in Bogodur-Kana ter angleškega 'poslanika.
Rusija bi bila rada pod pretvezo preteče nevarnosti za ruske podanike v Perzijo udrla, pa jo Anglija zadržuje, ker bi to javno mnenje v Angliji zelo razburilo. Mogoče se mogočni državi ravno zaradi Perzije sporečeti. Zdaj še delata popolnoma sporazumno. Tebris je še v rokah re-volucionarcev, ki hočejo ustavo.
ANGLIJA PRVA POMORSKA DRŽAVA.
L o n d o n, 7. nov. Glavni tajnik za Irsko, Birell, je imel v Briglitonu govor, v katerem je rekel, da mora Anglija imeti najmočnejšo floto na svetu kakor instrument miru. Obžaluje, da se govori o Nemčiji, ko se razpravlja o flotnem programu; Anglija mora graditi ladije, ne glede na to, obstoja li kaka Nemčija ali ne, ker to zahtevata zgodovinski položaj in zelo raz-sežna trgovina angleška.
izpred sodKčn.
Vzklicne razprave.
Včeraj popoldne ob 4. uri se je vršila še ena vzklicna razprava. Julij Kralj, brivski pomočnik, je bil pri okrajnem sodišču oproščen obtožbe, da bi bil klical orožnikom »svinje«. Odločno grajamo, ker se niso prestavili v slovenščino uradni spisi. Trenz naglaša, da je prvi sodnik premalo uvaževal izpoved orožnika Še-ška. Zagovornik dr. Furlan pravi, da je Šešek drugače izpovedal v preiskavi, drugače pri razpravi in zopet drugače pri konfrontaciji z ostalimi pričami. Dvorni svetnik Pajk proglasi razsodbo, da vz-klicni senat potrja oprostilno razsodbo okrajnega sodišča.
Štajerske novice.
š »Narodna stranka« za kompromis.
Na 2. rednem glavnem zboru »Narodne stranke« v Celju, 8. t. m., se je sklenila na predlog Kukovca sledeča resolucija: »Uvažujoč, da tvorijo slovenski poslanci v deželnem zboru štajerskem vsled krivičnega volivnega reda le neznatno manjšino, katera more nasproti združenim nemškim strankam le s složnim in odločnim nastopom varovati najnujnejše koristi prebivalstva v narodnem, kulturnem in gospodarskem oziru, smatra glavni odbor narodne stranke kot slovenskemu narodu najkoristnejše, da vse obstoječe politične struje pošljejo v deželni zbor dogovorno najsposobnejše politike kot poslance. Glavni zbor narodne stranke soglasno izraža, da ljudstvo brez ozira strank v pravilnem razumevanju položaja v pretežni večini sedaj ni naklonjeno medsebojni volivni borbi slovenskih strank. Zato se iz-vrševalnemu odboru naroča stopiti z odborom kmečke zveze v Mariboru z ozirom na sklep zaupnikov te stranke z dne 29. oktobra t. I., takoj v dogovor zaradi častnega kompromisa za volitve v deželni zbor. Ob enem se naroča izvrševalnennt odboru, da pravočasno skliče v vsakem slučaju zbor zaupnikov narodne stranke, ki bodo o nadaljnih korakih končno sklepali.« — Kot ne ravno primerna ilustracija k temu dejstvu služi to, da so na taistem zboru pridno zabavljali proti »klerikalcem«, s katerimi iščejo kompromisa.
š V izvrševalni odbor »Narodne stranke« za Štajersko so bili na glavnem zboru stranke 8. t. m. izvoljeni sledeči gospodje: predsednikom dr. Vekoslav Ku-kovec, podpredsednikom dr. A. Božič in župana Šinko in Širca, v odbor pa Anton Mahne, posestnik v Trnovljah, E. Slane,
nadučitelj v Petrovčah, Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju, Ludovik Cernej, nadučitelj v Grižah, Martin Ocvirk, posestnik v Vel. Pirešici, Vekoslav Spindler, urednik v Celju, dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju. Jos. Božič, posestnik v Zafcn-kovju, Andrej Oset, posestnikov sin iz Št. Jurja ob južni železnici, dr. Gv. Sernec, kaz. zagovornik v Celju, Juro Nagla v, paznik v Trbovljah, dr. Karol Koderinann, odvetniški koncipijent v Ptuju, Ivan Ma-1 tis, ekonom na Bizeljskem, Janko Lesni-čar, urednik v Celju, Viktor Glaser, leso-tržec in župan v Smolniku, Avgast Dru-kar, notar v Gornjemgradu, Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju in Miloš Stibler, zadružni potovalni učitelj v Celju.
š Nemško dijaštvo v Gradcu je te dni od hiše do hiše nabiralo za nemške narodne namene in je nabralo v Gradcu v par dneh nad 7000 kron.
š Za načelnika okrajnega zastopa konjiškega je izvoljen g. Franc Possek.
onevne novice.
+ »Slovenskemu Narodu« ni prav, da sta v zastopstvo pokojninskega zavarovanja v Trstu imenovana izmed kranjskih Slovencev v e š č a k a dr. Krek iu Silvester Skerbinec. »Narod« pravi, da je to maslo barona Schwarza. Da bo dr. Krek odličen zastopnik slovenskih zavarovancev, nam ni treba povdarjati, zato se nam »Narodovo« godrnjanje zdi popolnoma odveč in je le izbruh najnižjega strankar-stva in le dokaz, da pri »Narodu« celo pri takih zadevah ne morejo biti stvarni. Kar se pa tiče g. Silvestra Skerbinca, je stvar ista. Kolikor je nam znano, tudi pri imenovanju g. Skerbinca ni nikakega »Sclnvar-zevega masla«, ampak je bil g. Silvester Skerbinec predlagan svoječasno od kranjske trgovske in obrtne zbornice, ki ga gotovo ni predlagala zato, ker ie »klerikalec« ali liberalec, ampak zato, ker res nekaj razume!
H- Vese!a vest iz Beljaka. Nemški odvetniki v Beljaku ne znajo, oziroma nočejo znati slovenski. Zato pa z veseljem pozdravljamo novico, da se v kratkem naseli v Beljaku mlad slovenski odvetnik.
-h Šolska vest. Za suplentko na Igu jc imenovana gdčna. Antonija Adamič, za suplentko v Domžalah pa gdčna. Ernesti-na Blaznik.
-f- Za ravnatelja kočevske gimnazije je imenovan g. dr. Franc Riedl.
+ Imenovana sta stavbinska adjunkta gg. Karol Krivanec in Karol Orel za inženirja v državni staVbinski službi za Kranjsko.
f Izvanredni občni zbor strokovnega društva papirnih delavcev se je vršil včeraj popoldne v »Društvenem domu« v Vevčah. Govorila sta gg. Jeriha in Iv. N. Gostinčar. Občni zbor je z navdušenjem in soglasno imenoval za častne člane gg.: državnega poslanca dr. Iv. ŠusteršiCa, državnega poslanca Jožefa Gostinčarja, duhovnega svetnika Brenceta in župana Dimnika.
+ Jasna beseda o »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Znano je, kako so nekateri preburni mladi akademiki pred dvema letoma na skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Bohinjski Bistrici vrgli kompromisno listo in, ker so slučajno imeli večino, zmagah s svojo listo. To nečuve-no postopanje liberalnih mladeničev v družbi, ki bi morala biti vsem Slovencem skupna, je seve rodilo razpor v družbi in mnogi, ki so jo do takrat podpirali, so se ji odtegnili. Do danes vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« ni storilo ničesar, da bi se položaj izpremenil in da bi se začelo zopet skupno delo. Za zadnio skupščino v Ptuju se sploh ni hotelo iskati za družbo kompromisa. Nečuveno je torej, če si upa glasilo vodstva »Družbe sv. Cirila in Metoda »Branik«, tiste duhovnike, ki so odločno proti takim razmeram v družbi in ki to tudi odločno javno pokažejo, psovati za »nemškutarje«, nekoliko hinavsko pa je, če »Branik« v takem položaju, katerega so zakrivili izvestni ljudje in gav družbi še vzdržujejo, vzdihuje: »Kako se tujci vesele, da smo razdvojeni in razkosani.« Bodimo odkriti: Ce menijo nekateri pri vodstvu »Družbe sv. Ciriia in Metoda«, da bo dogodke 20. septembra mogoče izrabiti na ta način, da bi morali mi molče priznati njihov strankarski naskok na družbo, sc motijo. Skupno delo je mogoče le potom poštenega, odkritega kompromisa, katerega pa, in to konstatiramo javno, vodstvo »Družbe sv. Cirila iu Metoda« ni iskalo in ga ne išče. Toliko v ravnanje vsem našim somišljenikom. Dokler ni to-icj vsled krivde sedanjega vodstva »Družbe sv. Cirila in Metoda« možnosti za pošten kompromis, toliko časa naj sc ne računa tudi na naše podpore. Mnenja smo, da vsak, ki želi res pošteno skupno narodno obrambno delo, družbe sv. Cirila iu Metoda ue bo podpiral toliko časa, dokler vsled krivde izvestnih faktorjev v njenem vodstvu ni možnosti za tako delo.
—	Naša izobraževalna organizacija.
V Retečah pri Škofji Loki se je 8. novembra vršil ustanovili občni /.bor izobraževalnega društva. O namenu in pomenu društva je poljudno govoril gosp. Luka Smolnikar. Vpisalo se je takoj 45 udov, nato pa volil in konstituiral odbor.
-f Poštni urad na Krki je dobil od c. kr. okrajnega glavarstva v Litiji ukaz, da mora zadržati »Slovenca«. Tako so smeli dobiti »Slovenca« od minolega četrtka šele v nedeljo in »Slovenca« št. 256 (od petka) šele v ponedeljek. Sedaj sme po-štarica zopet redno oddajati »Slovenca«. Ali je tako ravnanje upravičeno? Nam se zdi, da je^ to postopanje uradna ilustracija verza: »Ce teče kri, iz nosa teče«, ki ga je tako lepo uglasfoil g. Parma.
Iredenta v Pulju. Nedavno so bili po puljskili zidovih razobešeni veleizdajalski proglasi, ki so žalili cesarja in člane cesarske družine, pozivali ljudstvo k revoluciji in vojake k desertaciji. Laški listi so obrekovali Hrvate, češ, da so oni dali tiskati te proglase, da bi s tem škodili Italijanom in njihovim težnjam. Sedaj pa je državna policija izsledila in zaprla krivce, same mlade iredentovce. Nadebudni mladiči so: farmacevt Vidali, Henrik Volker in Ivan Grion, uslužbenca mestne užitni-ne, Aleksander Trani, diurnist na magistratu, dijak Karlo Decarli in Franc Vidu-lich, mehanik v arsenalu.
—	Sibirija v Vipavi! V Vipavi je včeraj medlo in snežilo kakor v Sibiriji.
—	Drag kandidat. Iz Krškega smo dobili: »Slavno uredništvo! V smislu S 19. tisk. zak. zahtevam, da sprejmete sledeči popravek radi notice v Vašem cenj. listu z dne 7. oktobra 1908., št. 257., pod »Volivni shodi«: Ni res, da sem hotel kandidirati, ampak res je, da nisem mislil in ne kandidiram na Kranjskem nikoli več, če bi me prav vse stranke postavile in še povrhu 200.000 kron na leto plačale. — Z odličnim spoštovanjem Janko Stare, c. kr. davčni asistent.« — Mi smo vedno mislili, da je g. Stare pripravljen cenejše .»delati za ljudstvo«.
—	Smrt v tujini. V Garrot, Pa., je umrl 27 let stari Anton Kopitnik, doma iz župnije Št. Rupert na Dolenjskem. — V Waukeganu je umrla Slovenka, gospica Ana Šusteršič, članica ondotnega slovenskega pevskega in dramatičnega društva »Ljubljanica«. — V jami se je zadušil v Frontenacu, Kansas, Slovenec Fran Mak iz Št. Jurja na Spodnjem Štajerskem.
—	Za pogorelce v Črnem vrhu je deželni odbor naklonil 2000 K podpore.
—	Umrl je v Klečali bivši posestnik in mesarski mojster g. Fran Gostinčar, star 74 let.
—	Državna policija v Pulju prične poslovati s 1. decembrom t. I.
—	Neverjetna predrznost c. kr. deželnega šolskega sveta. Po štirih mesecih, odkar je sankcioniran zakon o učiteljskih plačah, so istrski učitelji vendar že enkrat dobili sedaj dekrete. Toda nezaslišano je, tla se je deželni šolski svet pri tem osme-lil vsa imena učiteljic in učiteljev poitali-jančiti. Naša znamenja za č, č in ž so povsod izpuščena, končnica ič in ič je vselej pisana ich. »Omnibus« ima prav, ko priporoča, naj bi učiteljstvo te falzifikate vrnilo.
—	Obsojen je bil v Zagrebu vseuči-liščnik Juriša, ki je oklofutal sekcijskega šefa Cernkoviča, na pet mesecev zapora.
—	Dosedanji poveljnik 17. pešpolka J. Botič se je v soboto poslovil od 17. pešpolka in odšel na svoje novo inesto brigadirja 3. gorske brigade 15. vojnega zbora v Nevesinju v Bosni.
—	Steklina epidemična. Slučaji pasje stekline na Kranjskem ponavljajo se v tako nenavadnem številu, da je ta kužna bolezen dobila prav epidemični značaj, vsled česar se mora javnost znova opozoriti na pretečo nevarnost za ljudi in živali. Posebno okužen je krški okraj, kjer se je do sedaj pripetilo že 14 slučajev stekline in sicer 13 pri psih in 1 pri prašičih; od steklih psov ogriznenih je 16 oseb v tem okraju, od teh jih je 11 na Dunaju, kjer jih v Rudolfovi bolnici cepijo po Pasteurjevetn načinu. V novomeškem okraju so se pojavili že 4 slučaji in sicer 3 pri pseh in 1 pri mački, ogriznene so tri osebe, ki so poslane tudi na Dunaj h cepljenju. V litijskem okraju dognala sta se do danes dva slučaja pri pseh, oseba ni nobena poškodovana. Baje se je pojavil tudi v ljubljanski okolici nov slučaj. Vsekako treba občne pozornosti na pse in mačke, predvsem pa strogega izpol-novanja oblastvenih odredb od vsakega posameznega posestnika psov in mačk, ker vsakdo je odgovoren za vse posledice mogoče velike nesreče pri ljudeh in živalih. Obžalovanja vredno je, da ljudem večkrat ni mogoče vzbuditi odgovornosti in vesti, ker se jim ne da dopo-
Ivedati tudi velike nevarnosti za življenje lin zdravje samega sebe in pa vseli drugih lljudi in živali v bližni in daljni okolici. Slu-
čaji stekline pojavljajo se tudi v naših sosednih okrajih, tako v političnem okraju Brežice (6 slučajev), v Samoborskem okraju Jaška na Hrvatskem in ako ljudje sami ne bodo sodelovali pri zatiranju te strašne bolezni, bodo se gotovo širili slučaji tudi po do sedaj neokuženih krajih.
—	Šola v Dobrepoljah se je zaprla zaradi nalezljive bolezni. Bil je že skrajni čas. Umrlo je v par dnevih že osem otrok in obisk šole je bil najslabši. V ponedeljek je bilo v vseh šestih razredih le 16 otrok.
—	Novo mesto na Kranjskem. Postojnska občina je vložila prošnjo na najvišje mesto za podelitev imena »mesto« o priliki cesarjevega jubileja.
—	Finančni pazniki. Prestavljeni so: finančni pazniki Pavel Straus iz Novega mesta v Idrijo, Ignacij Hodnik iz Kranja na Jesenice, Franc Zaje iz Jesenic v Kranj. Odpuščen je na lastno prošnjo finančni paznik Jožef Hauptmann.
NOVE DEMONSTRACIJE NA SUŠAKU. ZA ETBINOM KRISTANOM ARETIRAN TUDI SOCIALNODEMOKRATIČNI VODJA DEMETROVIČ.
Tudi nedeljski socialnodemokratični shod na Sušaku so orožniki razgnali z nasajenimi bajoneti. Vodja socialnih demokratov Demetrovič, ki je prihitel iz Zagreba, da govori namesto v soboto na Sušaku aretiranega Etbina Kristana, je bil tudi aretiran. Reški »Novi List« poroča, da sta Kristan in Demetrovič v zaporu odklonila vsako hrano. Kristan že od pretekle sobote ni nič jedel. Tisti, ki so ga videli, pravijo, da je silno bled. Včeraj zvečer so bile na Reki velike socialnodemo-kratične manifestacije. Nekateri Lalioni so napadli nekaj delavcev, ki so peli hrvaški. Dva delavca sta bila pozneje aretirana, ker sta pela hrvaški. Delavstvo grozi z generalnim štrajkom na Sušaku in na Reki.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje. Opozarjamo na današnje javno predavanje g. dr. V. Pegana: »Iz življenja zločincev«.
lj Delavski shod v »Slovenski krščan-sko-socialni zvezi« je bil v nedeljo nepričakovano dobro obiskan. Govoril je gospod državni poslanec J. Gostinčar o sedanjem političnem položaju in o splošni zavarovalnini. Slušatelji so z zanimanjem sledili govornikovim besedam. Nato se je oglasil k besedi č. g. župnik Kalan, ki je izrazil svoje veselje nad dobrim Obiskom, ter priporočal vsem navzočim, naj z vso vnemo delujejo, da se krščansko-socialno gibanje v Ljubljani zopet poživi. Vsi so z glasnim odobravanjem pritrdili govornikovim besedam in obljubili, da se gotovo udeleže prihodnjega zborovanja v nedeljo, 15. t. m., ob pol desetih dopoldne. — Pri tej priliki opozarjamo somišljenike, da se vrše vsa naša zborovanja v dvorani S. K. S. Z., ne pa v dvorani hotela »Union«.
lj Sestanek abstinentov in vseh prijateljev ter somišljenikov tega gibanja se vrši v četrtek, dne 12. t. m. ob 7. uri zvečer. Predava g. Iv. Podlesnik.
lj 25letnica dela. V soboto je »Katol. tiskovno društvo« slovesno proslavilo 25-letnico, odkar g. Ivan Komar deluje v tem podjetju. Opoldne je pozdravil v dvorani za stavce g. Komarja društveni odbor, na čelu mu g. prelat Kalan, vodstvo »Katoliške Bukvarne«, knjigoveznice in uredništvo »Slovenca« ter mu izročil časten dar z zagotovilom, da tako zvestega dolgoletnega uslužbenca odbor nikdar ne bo pozabil. Č. g. prelat Kalan je povdarjal, da je g. Komar stal ob zibelki »Katol. tiskovnega društva«, stal ob njega miadeniški dobi in sedaj v novi palači. Bog vsega-mogočni, ki je doslej slavljenca pri delu podpiral, naj ga tudi v bodoče blagoslavlja! — Gospod jubilant se je ginjen zahvaljeval odboru in vsem, ki so ga prišli proslavit. — Zvečer ob 8. uri so priredili stanovski tovariši v »Katoliški tiskarni« g. Komarju pri »Novem svetu« lep časten večer. Tovariš Iv. N."Gostinčar je napil g. Komarju v imenu stanovskih tovarišev, nakar se je izročila gosp. Komarju krasna doza za cigarete. V imenu tiskarskega društva je napil jubilantu g. Wer-za'k. G. jubilant se je prisrčno zahvalil vsem tovarišem za ljubezen in spoštovanje, ki ga goje tovariši do njega. Večer pa je močno povzdignil ad lioc sestavljen kvartet, ki jc neumorno cel večer prepeval. Tako se je završil ta slavnostni dan na čast jubilantu, pa tudi na čast osdbju »Katoliškega tiskovnega društva«. Veie-zaslužno delo slavljenčevo naj bo vsem sijajen vzgled, gospodu slavljencu pa želimo, da bi še dolgo, dolgo vrsto let v sreči rn zadovoljnosti bil ohranjen nam in svoji velespoštovani rodbini!
lj Martinova. Jutri zvečer se vrši v vinski kleti »Union« koncert »Slovenske
Filharmonije«, združen s pojedino Martinove goske.
Ij Nemško pivo. Dozdeva se, da mislijo nekateri ljubljanski gostilničarji, da še ni dovolj nemškega piva v Ljubljani. V tem času, ko bijemo trdi boj na polju gospodarske samoosvojitve, začeli so nekateri gostilničarji na tihem točiti pivo neke nemške tovarne iz Gor. Koroške. Piva je dovolj na razpolago pri slovenskih pivovarnah, in dotičniki naj nikar ne mislijo, da se jim bode posrečilo vpeljati mesto »Koslerja« pivo nemške koroške pivovarne.
— Pivo iz meščanske pivovarne v Budejovicah je nemško. To prizna nemško - nacionalno glasilo »Budweiser Zeitung«, deutsches Parteiblatt fiir Siid-bohtnen v svoji 83. številki z dne 23. oktobra t. I. v sledeči 'notici: »Vsi češki listi, najbolj pa »Budivoj« (češko-narodno glasilo v Budejovicah. Op. uredn.) so strašansko razburjeni, ker je nemška meščanska pivovarna v Budejovicah povodom Jožefove slavnosti razobesila črno-rdečo-rmeno (frankfurtarico) zastavo. Ta čin je bil vendar popolnoma pravilen, ker samo Nemci to pivo pijejo. In tem nemškim odjemalcem nasproti, bila je pivovarna dolžna .nemško zastavo razobesiti. To pa tembolj, ker Čehi proizvode tega zavoda bojkotujejo.« — No, gospod Tomažič v Spodnji Šiški, kaj pa Vi pravite k temu?
Ij Umrli so: Uršula Makove, zasebni-ca, 83 let, Kladezne ulice 18; Ivan Lani-šek, gostač, 75 let.
lj Koncesijo za prodajo in nakup posestev je dobil gosp. Albert Derganc v Ljubljani.
lj Huda dragonca. Ko so sinoči štirje fantje v neki gostilni v Trnovem prepevali, sta jih dva dragonca nahrulila, da morajo molčati. Nato je pa eden potegnil sabljo in začel z njo po gostilni rogo-
v	i liti. Ker so gosti zapustili gostilno, sta šla tudi dragonca ven. Dragonec je potem še zunaj tolkel s sabljo po ograjah in strešnih žlebovih toliko časa, da je prišla vojaška patrulja in Oba aretovala.
lj V kavarni »Leon« je danes zvečer in ponoči koncert ljubljanskega seksteta na lok.
Ij Neusmiljen hlapec. Predvčerajšnjim nista mogla v Vegovih ulicah dva konja izpeljati voza, kar je hlapca tako razka-čilo, da je prijel bičevnik na drobnem koncu in tako udrihal po konjih, da se je bi-čevnik razcepil.
lj Aretovan je bil 491etni Peter Stan-kovič rz Zakarja na Hrvaškem, ker je pripeljal v Ljubljano tri še vojaški dolžnosti podvržene fante, hoteč jih spraviti v Ameriko. Predno je pa to zamogel storiti, ga je prijela rorka pravice. Stankovič je imel pri sebi 930 K denarja, katerega so mu bili dali mladeniči, da bi jim kupil vozne listke. Oddali so ga sodišču.
ij Fijakarske tarife v Ljubljani je oe-cinski svet podražil podnevu za 21 odstotkov, ponoči za 40 odstotkov. Navadna enovprežna vožnja stane po mestu podnevu 80 vin., ponoči 1 K. dvovprežna podnevu 1 K, ponoči 1 K 20 vin. Pri daljših enovprežnih vožnjah se zaračuna prve četrt ure podnevu 70. vin., ponoči 80 vin., dvovprežno podnevu 90 vin, ponoči 1 K 30 vin., vsak nadaljni četrt ure se računa enovprežno podnevu 50 vin., ponoči 60 v., dvovprežno podnevu 60 viti., ponoči 90 v. K kolodvorom in nazaj: na južni kolodvor enovprežno podnevu 1 K, ponoči 1 K 30 vinarjev, dvovprežno podnevu 1 K 30 v., ponoči 1 K 80 vin., k državnem kolodvoru enovprežno podnevu 1 K 10 vin., ponoči 1 K 40 vin, dvovprežno podnevu 1 K 60 v., ponoči 2 K. K kolodvoru dolenjske železnice enovprežno podnevu I K 20 vin., ponoči 1 K 50 vin., dvovprežno podnevu 1 K 60 vin., ponoči 2 K. K pokopališču pri sv. Krištofu enovprežno podnevu 80 vin., ponoči 1 K 10 vin., dvovprežno podnevu 1 K, ponoči 1 K 40 vin. K pokopališču pri sv. Križu podnevu enovprežno 1 K 60 vin., ponoči 2 K. dvovprežno podnevu 2 K. ponoči 2 K 80 vin. Za vožnjo k pogrebom za tja in nazaj enovprežno 3 K, dvovprežno 6 K. Za prtljago na kozlu je plačati takso 30, oziroma 40 vinarjev. Tudi pristojbino na mitnici mora plačati tisti, ki se vozi. V vsakem vozu mora biti tiskan tarif. Nočni čas je pozimi od 1. oktobra do 1. aprila od 7. ure zvečer do 7. ure zjutraj, poleti od devete ure zvečer do sedme ure zjutraj.
Ij Javna pritožba. Plinarna na Reslje-
vi	cesti ima velikanskega psa. Ta hodi v spremstvu majhnega psička brez gospodarja po mestu. Mali njegov tovariš sc zaganja v vsacega drugega psa iu mu nc da miru. Umevno, da sc napadeni brani nadlegovalca, a če se to zgodi, ie veliki pajdaš takoj pripravljen energično mu pokazati zobe, in situacija postane kritična tudi za pasante. Zahtevamo sploh v interesu varnosti, da se veliki psi ne puste brez gospodarja prosto letati po mestu. Samim sebi prepuščeni lahko napravijo
veliko nesrečo. Občinstvo ima pravico zahtevati, da se ga ne izpostavlja taki nevarnosti. Gospodarji takih psov naj jih imajo pri sebi, nikakor se jih pa ue sme pustiti na ceste same, in tudi nc v spremstvu druge osebe, katero gotovo tako ne ubogajo, kakor gospodarja. Ako jih pelje druga oseba na cesto, naj jih ima na vrvici. To vprašanje je gotovo del cestno-policijskega reda, in ureditev tega vprašanja v modernem mestu neobhodno potrebna.
lj Ljubljanska električna železnica
vozi zdaj, ko je padla mala peščica snega, zelo neredno. Misli se splošno, da so (emu vzrok slabe razmere po ljubljanskih cestah, ki so zares škandalozne, a temu ni tako. Pač pa je pravi vzrok neredne vožnje električne, ker je dovajala mestna elektrarna premalo toka, zakaj, nam ni znano, ugibati pa nočemo. Pomanjkanje elektriškega toka je povzročilo, da je vozil danes neki voz električne od južnega kolodvora do »Evrope« četrt ure, peš pa prideš v petih minutah. Da pa imamo v Ljubljani zdaj vzor-»plundro«, kakoršne bi ne smelo biti, je nekaj tako samoumlji-vega, da se že več ne spodtikamo ob tem. Kadar ustanovi ljubljanska občina kakšno medaljo, gotovo dobi prvo Tiček vsled zaslug, ki si jih je pridobil glede na gojitev prahu, blata in snega po ljubljanskih cestah, drugo pa tisti, ki povzroča vsled pomanjkanja elektriškega toka četrturne vožnje od južnega kolodvora do »Evrope«.
Razne stvari.
Velikanski viharji so divjali predvčerajšnjim na Portugalskem. V okraju Branka je vihar popolnoma porušil več hiš. Mnogo ljudi je mrtvih, na tisoče mrtvih živali leži na poljih. Ponesrečencem ni mogoče poslati pomoči, ker so porušeni mostovi.
Zeppelinov zrakoplov na severni tečaj. Prijatelji grofa Zeppdina nameravajo zbrati sredstva za zrakoplov, ki naj bi prihodnje leto poletel na severni tečaj.
Škrlatinka v Črnovicah. V Črnovicah je zadnje dni zbolelo nad 70 otrok na škr-latirtki; nekaj jih je umrlo. Ker je bolezen epidemična, so v ponedeljek, 9. t. m., zaprli vse črnoviške šole.
Zanimiv konkurs. Okrožno sodišče v Hebu je otvorilo stečaj nad rudniško zadrugo Schonteld-Schlaggeinvald. Rudnik izdeluje kositer. Društvo ima sedež v Londonu. Pasiva znašajo pol milijona kron. Glavni upniki so avstrijske banke in tovarne strojev.
Novo sredstvo proti pijančevanju je iznašla ameriška policija. Policaji spravijo vsakega pijanca, ki ga dobe na ulicah, na policijski urad, kjer ga takoj fotografirajo, nato pa vržejo pijanca v ječo. Drugo jutro pokažejo iztreznencu fotografijo, da vidi. kakšen je bil. ko je bij pijan. Taka fotografija učinkuje baje tako uspešno na človeka, da se v bodoče varuje pijanstva.
Novorojenčka z doraščenim zobovjem je te dni porodila v Klosterneuburgu neka Ana Schmidt. Otrok ie nopolnoma zdrav.
Častniški sluga hoče soprogo svojega stotnika umoriti. Anton Šip, častniški sluga pri stotniku mestnega poveljstva Henriku Knezu v Holešovicah, je imel oditi k svoji četi v Prago. Dne 9. t. m. pa je napadel stotnikovo soprogo z odprto britvijo. Potem si je prerezal vrat ter skočil skozi okno na dvorišče. Težko ranjenega vojaka so prenesli v garnizijsko bolnišnico. Vzroki napada še niso pojasnjeni.
Potresi na severozapadnem Češkem pojemajo. V Asu so čutili v nedeljo pred-Holudne dva lahna sunka, v mestu Fleisscn pri Hebu pa v ponedeljek zjutraj enega. Na bavarski strani je zemlja že od petka mirna. Tudi v Pragi so opazili v četrtek potres. V nekaterih krajih je ljudstvo silno prestrašeno, dviga svoje hranilne vložke in se izseljuje. O vzrokih potresov so učenjaki različnega mnenja. Nekateri jih pripisujejo vulkaničnim prikaznim. Drugi pravijo, da se drobi globoko v zemlji plast skrilavca.
Knez Eulenburg je na smrtni postelji. Izdal je nalog, da se po njegovi smrti iz-dado njegove memoare, ki obsegajo vladno dobo cesarja Viljema II.
Dunajski rokovnjači in brezžični br-zojav. Te dni so v okrajnem zastopu Fa-voriten na Dunaju razpravljali o varnostnih iiaredbah. Šlo se je za to, da bi se zopet ustanovilo redarstveno postajo v Herzgasse, ki so jo nedavno opustili. Ker je v okolici šc mnogo nezazidanih zemljišč, se tu radi shajajo razni mračnjaki in je celo za odraščene nevarno, če se upajo na ulico, za ženske in otroke pa tembolj. Ti rokovnjači se sporazumevajo z neke vrste brezžično teiegrafijo. Kedar so tovariši »na delu«, stoje opazovalci na vogalih ulic, in ko se približa redar, prižge opazovalec vžigalico, za njim drugi in

tretji, podobno kakor so naši predniki s kresovi, ki so ji'h zažigali na vrheh, naznanjali sosedom prihod Turkov. Umetnost tega brzojavljenja je že precej razvita; večinama rabijo bengališke vžigalice, in vsaka barva ima drug pomen. N. pr. rdeča barva pomeni: dva redarja sta krenila v desno ulico itd.
POMNOŽITEV AMERIŠKEGA VOJNEGA BRODOVJA.
Iz New Yorka poročajo, da bo prva akcija novega predsednika Združenih držav pormiožitev ameriškega brodovja za več nego polovico današnjega njenega stanja.
OFICIELNI RUSKI GLAS.
Peterburg, 10. nov. Minister za zunanje zadeve objavlja, da konferenco zlasti otežujejo ugovori Turčije. Avstro-Ogrska še ni odgovorila, pa se odgovor te dni pričakuje. Pogajanja zaradi programa se normalno nadaljujejo.
AVSTRIJSKO-TURŠKI DOGOVORI RAZBITI.
Carigrad, 10. novembra. Avstro-ogr-ski poslanik je nadaljeval s Turčijo pogajanja glede na Bosno, ker pa je Turčija zahtevala, da prevzame Avstrija precejšen del turškega državnega dolga, so sc za vedno razbila. Avstrija se na taki podlagi sploh ne pogaja.
SAMOUMOR UREDNIKA.
Praga, 10. novembra. Urednik »Bo-hoemie«, Herman Capp, je skočil s Karlovega mostu v Vltavo in utonil. Izvršil je samoumor, ker je glasilo čeških radi-kalcev »Češko Slovo«, priobčilo njegove dolgove.
ČEDNE RAZMERE NA RUSKEM.
Peterburg, 10. novembra. Poleg že odpuščenih 13 admiralov bo odpuščenih še 8 admiralov in 117 drugih višjih funkcionarjev ruske mornarice.
POZOR!
Slovenski peki!
Meteoro'ogično poročilo.
Vi&ina n. mor|em 306 2 m, sred. zračni tlak 736*0
Stanje barometra v mm
Temperaturi
po Celziju
£ Ca« op« Q zovanjn
Vetrovi
Prodam II. nadstropno hišovjavor-niku, Gorenjsko, blizu tovarne s pekarijo in pekovsko opravo, 10 sob in 7 kuhinj, velik hlev za konje, več hlevov za prašiče, klet, vrt, travnik, hrib, poleg hiše velika parcela za zgradbo, letna najemščina za stanovanje K 1680 zelo pripravno za prodajalno. Cena K 26.000, pogoji ugodni Prodani zaradi odpotovanja. Ponudbe na ,Da vonn',S pod -n|a Sifika, poste reatante.
zveč. 732-0 1 1 | si. svzh [oblačno 7. zjutr. 36-8 j 21 ! si. vzhod 2. pop 38-2! 19 | si. jug Srednja včerajSnja temp. 1 4», norm. 5-1°.
OD KUGE JE OZDRAVIL
v izoliranem paviljonu v bolnišnici svete Magdalene v Trstu mornar Devič, ki je nalezel strašno bolezen od podgan na Lloydovi ladji »Franz Ferdinand«. V bolnišnico so ga prepeljali 18. septembra skupaj z okuženim mornarjem Sponza, ki je pa po treh urah umrl. Devič je deset dni bil v skrajni nevarnosti, nakar pa se mu je jelo obračati na bolje. Zdravljenja sta vodila dr. Marcovich in dr. Giosefi, ki sta v limfi bolnikov takoj konstatirala prave kužne bacile (Jersin-Kitasato). Izolacija in profilaiksa sta se vršili najvestneje, stregle sta bolnikoma postrežnici Krasnik in Re-bec. Kužno bulo je končno kirurgično odstranil asistent dr. Hirsch. Devič je bolnišnico že zapustil.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 10 novembra Pšenica za april
Pšenica za oktober I. 1909. . . .'
Rž za april I. 1909..... .
Oves za april .
Koruza za maj I. 1909.	! .
Efektiv: 5 dražje.
•govina a papirjem in galante rijskim blagom v Ljubljani
pod ugodnimi pogoji vsled bolezni. Poizve 2954 se pri upravništvu »Slovenca". i_i
se hitro zboljšajo, ako uživajo Scot-tovo emulzijo. Boljšanje se pokaže že pri rabi prve steklenice Scottove emulzije.
I Ze!ougodna prilika!
Samo Slovencem!
JUGOSLOVANI PROTI SVOJIM NASPROTNIKOM.
Dunaj, 10. novembra. Dunajski listi imajo naslednje poročilo: Kakor poročajo iz jugoslovanskih parlamentarnih krogov, se je med voditelji obeh slovenskih strank že izvršilo odločilno približanje. Dotična posvetovanja so imela, kakor se zatrjuje, pozitiven uspeh in se torej sme smatrati kot stalno dejstvo, da se obe jugoslovanski stranki, ki sta se dosedaj v državnem zboru obirali v različnih klubih, v prihodnji parlamentarni kampanji združita v tak-tiško enoto, v kateri bosta skupno nastopali. Novi jugoslovanski »blok« bi štel 37 članov, in jugoslovanski poslanski krogi upajo z gotovostjo, da bo nova zveza za-mogla koristi avstrijskih Jugoslovanov ne le v parlamentu, marveč tudi nasproti vladi odločnejše braniti, nego je to bilo dosedaj mogoče,
BIENERTHOVE TEŽKOCE.
Dunaj, 10. nov. Bienerth dalje obravnava s strankami, a je naletel na tolike težkoče, da je skoro izključeno, da bi mogel v roku, katerega mu je cesar dal, do jutri, sestaviti novo vlado. Parlamentarci, ki so konferirali z Bienerthoni, se izražajo jako skeptično in že dvomijo, ako bo Bienerthu sploh mogoče sestaviti par-lamentarični kabinet. Ako se mu to do jutri zvečer ne posreči, tedaj pride na vrsto provizorični uradniški kabinet s sekcijskimi šefi na čelu. Baron Bienerth bi potem nadaljeval svoje poizkuse vsaj tekom decembra odstraniti ovire in sestaviti parlamentarično vlado.
DR. ŠUSTERŠIČ PRI BIENERTHU.
Dunaj, 10. novembra. Danes ob 4. uri popoldne je Bienerth imel daljšo konferenco z dr. Šusteršičern.
NEMIRI NA DUNAJSKEM VSEUČILIŠČU.
Dunaj. 10. nov Danes dopoludne so se ponovili na tukajšnjem vseučilišču nemiri med židovskimi in nemško-nacionalnimi dijaki. Židovske dijake, ki so zasedli ram-po, so nemško-nacionalni dijaki porinili proč. Dijaki so se bili s palicami. Konečno je policija zasedla vhode na vseučilišče. Mnogo dijakov je ranjenih.
Dunaj, 10. novembra. Pri današnjih nemirih na vseučilišču je morala posredovati rešilna družba. Ranjenih je 50 dijakov. Baje je neki dijak obstreljen z revolverjem. Pri naskoku dijakov na ram-po se je podrla balustrada.
NERESNIČNE SENZAČNE VESTI.
Sarajevo, 10. novembra. Vest »Ma-tina«, da je nekaj upornih Bosancev raz-gnalo v zrak avstrijsko vojašnico v Konjiči, je popolnoma izmišljena. V Bosni vlada popolni mir.
Pariz, 10. novembra. »Matmu« poročajo iz Cetinja, da so pri Spizzi avstrijski vojaki prekoračili mejo (?), da da so jih Črnogorci zapodili nazaj.
Krakov, 10. novembra. »Novi Reformi« se poroča, da je neki srbski vojak ustrelil na bosanski meji nekega avstrijskega vojaka od 10. polka.
Berolin, 10. nov. »Voss. Ztg .« poroča, da se je na avstrijsko-srbski meji čulo pokanje pušk in topov. V Plevlju menijo, da so Avstrijci zapodili srbske čete. (Vse te vesti, ki so 7. in 8. t. m. oddane, sc vsaj dozdaj ne potrjujejo.)
izdajatelj: Dr. Ignacij 2itnik.
Na Notranjskem prodam 2 hiši z gospodarskim poslopjem ob glavni cesti: prodajalno in gostilno, vrt, ledenico, kegljišče, verando 15 sob, 4 kuhinje, 2 kleti in 3 skladišča z inventarjem. Cena K 50.000, ugodni pogoji.
Ponudbe na »Sreča te išče«, poste restante, Spodnja Šiška.
je sladka kakor crdme in jo radi uživajo in lahko pre-bavljajo. Scottovo emulzijo priporočajo zdravniki vseh dežel najtopleje.
Cena originalne steklenice : 2 K 50 vin. s : Dobi se v vseh lekarnah. :
Pristna ie s to znamko — ribičem —kotgf-rancijskim znakom Ucottove-ga ravnanja.
Usojam si naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da vzel staroznano
sem pre<
od g. Ton ch. Posloval sem že v večjih mestih in se bodem potrudil si. občinstvu postreči z najboijšim pecivom, kakor vsake vrste fino pecivo, beli in črni kruh, pravi rženi zdravilni Kneipov kruh, češke rogličke in kolače, buhtelne in razno drugo pecivo.
Z odličnim spoštovanjen
J. Koten,
2926 2-1	Tržaška cesta 4, v Ljubljani.
Zlate mtiaje: Berlii, Pariz, Rim iti
TZajbolj. koam. Zobo Ha tU. ar t J.^^^ atvo	- A*
0 J *>^lzdtlovat«l|
(9. <3.vdl
Ljubllana, Spltal.-Strtur. nI. T
Dne 2. januarja 1909 ob 10. uri dopoludne se bo vršilo deželnem dvorcu (Kongresni trg) XXI. žrebanje obveznic
kranjskega posojila.
Od deželnega odbora kranjskega
1-1	v Ljubljani, dne 9. novembra 1908.
v prijaznem Spodnještajerskem mestu ob železnica V hiši se izvršuje gostilničarska obrt. Zemljišča nad 6 oralov. Cena 18.000 K Naslov pove upravništvo »Slovenca".
2958 2-1
Podpisani priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakorrazličnevrste naočnikov, š&ipalcev, daljnogledov, toplomerov, zrakomerov »td. — Kot večletni sotrudnik v največjih optičnih gf^—^, zavodih sem si pridobil popolno tehnično izobrazbo SjS^^Oj^^llŽI v optični stroki, vsled česar si dovoljujem slavnemu ^BHf jfl^ftffif občinstvu naznaniti, da	2953 3—1 jifBI Ji g|yH
prevzemam In izvršujem vsa v to K^pF^^^^^M stroko spadajoča dela in popravila,
katera se izgotavljajo izključno v lastni delavnici,
^^^^^^^^ Slavncmu^jbčiristvu se uljudno priporoča
Ne
smatrate
Tisk »Katoliške Tiskarne
Odgovorni urednik: Ivan štet*
Priloga 259. ftttv. ^Slovenca" dn£ 10. novembra 1908.
Javni protestni shod u ldrlll.
Veliki so bili lepaki, mnogo je bilo vabljenja, navduševalne so bile besede, a vse skupaj ni užgalo nobenega ognja, kam šele ogorčenje! To je sklepen račun veličastno nameravane javne manifestacije, ker je vlada na predlog deželnega odbora razpustila občinski odbor. Teden dni naprej so napovedovali, da bo protestni shod, ki naj se zvrši kar najveličastneje. Posebno se je trudil, da bi shod dobro uspel, deželni poslanec Oangl. Vabili so po hišah društvemke raznih društev. Ne bomo jih naštevali, ker zadostuje, ako omenimo, da so prosili celo članice ženske podružnice Ciril-Metodove družbe, naj pridejo na shod ter se udeleže manife-stacijskega obhoda, kakor bi strogo slovenska kulturna družba bila kaj prizadeta pri naših občinskih homatijah. Shod se je pričel po 9. uri zjutraj zahvalno nedeljo ter je bil na javnem trgu pred nekdanjim gledališčem. Sklicatelji so pričakovali velikanskih množic, a so videli presenečeni, da je prišlo komaj pol toliko ljudstva, kakor ga je bilo na Kopačevem shodu na istem prostoru. Vladni komisar ie bil sam g. okrajni glavar.
Nekaj o shodu samem. Otvoril ga je poslanec Oangl. Za predsednika je bil postavljen bivši župan Šepetavec, njegov namestnik pa je bil bivši odbornik Uršič. Oovoril je Oangl. Ponovil je zboroval-cem znano stvar o čitalnici. Da ni pozabil »inkvizitorja« Jakliča, ni treba omenjati. Tudi dr. Šusteršič se mu je zameril, ker mu na dve pismi ni hotel odgovoriti, ampak šele na brzojavko. Največkrat je bi! na vrsti pa Oswald seveda, ker je vložil ugovor proti njegovim in njegovih tovarišev nakanam. Obsodil ga je Oangl z vseh mogočih stališč: Z gospodarskega, ker bi bila imela občina 800 K čistega dobička na leto, če bi zidala čitalnico, s kulturnega, ker je zoper izobrazbo ljudstva, z moralnega, ker ljudstvo vznemirja. Nekaj lepega za krščanske socialce je pa le povedal. Pohvalil je namreč dunajskega župana dr. Luegerja, ki žrtvuje toliko tisočakov na Dunaju za ljudsko izobrazbo, in dr. Kreka, čegar zadnji govor v »Slov. kršč. soc. zvezi« je ponovil pri tej priliki, da bi pokazal, kako je Oswald ravno nasprotnih nazorov. Povedal je Gangl tudi, kako je prosil okrog, a zastonj. Z žalostnim glasom je tudi naznanil, da deželna vlada ni dovolila manifestacijskega obhoda, dasi bi moral biti pravzaprav vesel iz hvaležnosti, da mu je prihranjena ena blamaža. (Sploh je dokazal v vsem govoru Oangl, da ni diplomat. V svoji ne-volji marsikaj izda, kar bi bilo bolje za-molčati. Naravnost veselost je vzbudil pri poslušalcih, ko je otroško nedolžno izpovedal, da bi danes čitalniško poslopje že stalo, če bi ne bil Osvvald prišel tako zgodaj s počitnic!)
Drugi govornik je bil Anton Kristan iz Ljubljane, ki je vzel na piko zlasti ge-renta Zazula, ki naj gre v davčni urad, če je zdrav, ne pa v občinski. Prišle so na vrsto tudi nune, Marijina družba in podobne stvari, ki so Kristanu tako pri srcu. Končno je bila sprejeta resolucija, da druge pomoči sedaj ni, nego, da se morajo zvršiti volitve v šestih tednih ter izvoliti isti odborniki, ki so bili v razpuščenem odboru. Zaključen je bil shod s klicem: »Živela socialna demokracija!« Oangl in nihče ni pristavil in »narodno - napredna stranka«. Tako je prijadral Oangl srečno v socialno demokracijo.
Na lepakih so sklicatelji prosili, naj ob slavnostni manifestaciji zapro svoje prostore vsi gostilničarji, trgovci in obrtniki. Odzvalo se jih je prav malo, kakor n. pr. Tinče, Andrej Primožič, Anton Ko-gej. Občno konsunmo društvo ni zaprlo zunanjih vrat, gospa F. Lapajne je zaprla prodajalno, delikatesa, kjer se shaja napredna inteligenca na zajutrek, pa je bila videti odprta. Saj se pa res tudi marsikomu ibrez razlike strank čudno zdi, da napravljajo protestne shode proti ureditvi občinskega gospodarstva možje, ki z do-kladami tako podpirajo občino kakor Oangl in Kristan. Oangl dobiva od občine nad 3000 K, ne plača pa doklad niti vinarja, Kristan pa še v Idriji ne biva več! Idrijski davkoplačevalci, ki vzdržujejo občino s svojimi dokladami, se bodo pač znali sami domeniti, kaj je potrebno v blagor domačega mesta.
Trgovec
s kavcijo išče službe kot sotrudnik ali potovaleo, korespondent (slovenščine, hrvaščine, nemščine, laščine, ali kaj sličnega. Ponudbe pod »Trgovec« upravništvu tega lista.	2938 3-2
Globoko izpod cene n
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina
1'rod škofijo štet . 19.
2811 10
Največja svetlolikalnica in pralnica
na Kranjskem
Ljubljana, Kolodvorske ulioe štev. 8
je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika.
•: ::	Cene so znižane in nižje kot drugod.	:: :•
Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano.
Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 18	Š^RO
-ifcT Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni
Odvetniška pisarna
v/
dr J v. Susteršiča
2932 4-2
se nahaja odslej
::: v novem domu ::: ,Ljudske posojilnice4
na Miklošičevi cesti
tik za frančiškansko cerkvijo
nasproti hotela „Union".
Uradne ure: od 8.-12. dopoldne in od 3.-7. popoldne.
izvežban manufakturist, dobi stalno službo v neki tukajšnji trgovini. Ponudbe z referencami in fotografijo, ki se vrne, do (incl.) 14. novembra na upravo tega lista pod »Sotrudnik I. januar«. 2949 6—2
Lepo prilika!
Dobra idoča trgovina z galanterijskim blagom, igračami in raznovrstnimi potrebščinami se takoj proda. Pisma na) se blagovolijo odpošiljati na upravništvo Katoliška tiskarne pod „Prihodnjost'. 2921 2—2
Proda se i
dvonadstropna hiša
iz proste roke v prijetnem mestu na Gorenjskem tik župne cerkve. Zraven so 3 orali gozda, 2 orala travnika in nekaj vrta poleg hiše. V hiši je bila že 2930 trgovina. Vse je v dobrem stanu. — 3—2 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".
Nove skladbe
iz zaloge:
Katoliške bnkvarne v Ljubljani.
Laharnar Ivan: Op. 5. Pomladanski odmevi.
Pesmi za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. 2 zvezka po K 1-30.
Laharnar Ivan: Op. 8. Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in četverospevov. II. natis. 2 zvezka po K 1'50,
Laharnar Ivan: Op. 10. Planinke. Za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. 2. zvezka po K 1'20.
Laharnar Ivan: Gorske cvetlice. Slovenski na-pevl za četvero in petero mešanih glasov. II. natis P. K 150.
Laharnar Ivan: Slovenska sv. maša. Za mešani zbor s spremljavo orgel. II. natis. P. K 1'20.
Laharnar Ivan: šmarnične pesmi. Za sopran alt, tenor, bas. II. natis. P. K 1'20
Laharnar Ivan: Velikono&ne pesmi. Za mešan zbor. II. natis. P. 130.
Sattner P. Hugolin- Op. 10. Slava Bogu. Mašne pesmi za mešani zbor. Tretji pomnoženi natis. Pl K i'56., po gl. -40.
Foerster Anton: Op. 82. Slovenska sv. maša v čast sv. Ceoilije. Za mešani zbor in samospeve z orglami. U. pomnoženi natis. P. K 1'20.
Foerster Anton: Op. 100. 6 Marijinih pesmi. Za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas). Prva zbirka Marijinih pesmi. P. K 1-80., gl. po K -"40.
Foerster Anton: Op. 105 Praeludium et post-ludium na avstrijsko himno za orgle. V proslavo 60 letnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. P. K — 60.
Aljaž Jakob; Mešani in moški zbori. Dosedaj so izšli 4. zvezki po K — '60. Vsebina IV. zvezka: ai Mešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba; 2. Za-kipl duša. b) Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar; 4. Pri pogrebu
Vsebina drugih zvezkov, je na ovitku IV. zvezka
naznanjena.
Dalje priporočamo: Zbirka ljudskih iger* 7. in 8. zvezek. Vsebina:
Za moške vloge:
1.	Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih.
2.	Za letovišče! Burka enodejanka.
3.	Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih.
Za ženske vloge:
4.	Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih
5.	Nežka z Bleda. Narodna igra v pe tih dejanjih
6.	Najdena hči. Igra v treh dejanjih.
Cena K 1'60„ s poštnino K 1'80.
Vsebina 5. in 6. zvezka je označena na ovitku
Nove razglednice v večbarvnem tisku na en strani prostor za naslov in dopis na drugi strani pa
Podoba lurške Matere božje, ki se prikaže Bernardki. Cena za vsak izvod 6 vin., 100 izvodov K 5—.
Podoba zlatomašnika papeža Pija X. Izvod 6 vin., 100 izvodov K 5'—.
Podoba Nj. Vel. ces. Franca Jožefa I. ob
60-letnici. Vsak izvod 8 vin., 100 izvodov K 6'—.
Podoba vnanjega lica »Katoliške bu> kvarne"; ta razglednica se oddaja stalnim odjemalcem brezplačno.
Vse štiri razglednice je založila:
Katoliška bukvama v Ljubljani
ftropinoveo kranjski brinjsvse
Odlikovano f Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
C
veležganjaroi in rektifikarni sadja
M. Rosner A Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarn*.
!
ČUDEŽ! PT samo 4 K!	ČUDEŽ!
Posebni oddelek poln jesenskih in zimskih jopic, palo«otov in pelerin za dame in —»i—■■	, deklice po K 41-.	------
Angleško skladišče oblek, 0. Bernatovič, Ljobljana, Mestni trg štev. 5.
|OOb6OOOOQOOOOOOOQOOO0OOOOO@OOC
Ina
.MERKUR"
Peter Maj die, Celje
se priporoča cenjenim odjemalcem.
Štev. 509/pr.
Razpis.
Pri kranjskem deželnem knjigovodstvu je izpraznjena služba
računskega svetnika
s prejemki III. plačilnega razreda.
Eventualno bo popolniti tudi eno mesto računskega revidenta ter po eno mesto računskega ofioijala I. in II. vrste s prejemki IV., oziroma V. in VI. plačilnega razreda.
S potrebnimi izpričevali opremljene prošnje za te službe je vložiti do
30. novembra 1908
pri podpisanem deželnem odboru.
Deželni odbor kranjski	2go7 3_3
v Ljubljani, 5. novembra 1908.
Mnpferd-lliijno-mlečno-mllo.
Najmilajše milo za kožo. IX.:.
__67 i 40- 3 i
■HUHNHfflMUHMH
Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-častlti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro nrejeno
podobarsko In pozla-farsko obrt
v Wolfovih ulicah St. I
nasproti frančiškanske cerkve
ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-kljevitd. in zagotavlja kolikormožno umetno in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in predloženih načrtih.
Cene zelo zmerne I Priznano dovršena dela! 466 Z odličnim spoštovanjem 52-33
Aleks, GotaeS
poclobar in pozEatar.
M
•MM
furnirane, masivne vseh vrst, hrastove in feukowe deščice
I. vrste izdelek, največje in najsolid-nejše domače tvrdke J. KOTNIK, Verd - Vrhnika priporoča in poklada	2683 10 4
Ferdo Primožič, mizarstvo. Ljubljana, Hilšerjeve ulice 5,
Sprejema in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje, in vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
P — mateTtrpin Svl
I Ljubljana, Elizabetna cesta št. 3, v hiši gosp. Iva«a Kregarja
se priporoča prečastiti duhovščini, slav. društvom in častit, občinstvu za izdelovanje raznih
= umetno-slikupskih izdelkov« —
Altarne, portretne in pokrajinske slike, križeva pota, božji grobi, slike in nafirte za druStvene in cerkvene zastave, naprava
—— gledaliških odrov in dekoracij ...............
za razne iBralne predstave. Popravila in restavriranje starih oljnatih slik itd. itd. Na razpolago so razni na&rti in fotografiie.
II
I
Cene primeriH'.
Solidno delo.
Cenjenim odjemalcem na deželi
se priporoča	::
slovenska Špecerijska trgovina
:: na debelo in drobno ::
M. SPREITZER, Ljubljana
Stari trg- (pri Plavca).
__2748 10
Mlekarska zveza Ljubljana
2830 Dunajska cesta št. 32	5
: priporoča povodom bližnjih praznikov : kuhano maslo iz čajnega surovega masla, surovo maslo, Sir domačega izdelka. —
Pošilja se maslo najmanj po 5 kg, sir pa le v celih hlebih po 10 do 30 kg težkih. Cena najnižja I	Kakovost najboljša I
646
umski MOST
sladek, pristni beli in rudeč gj |f()|J|[}{Qyj£ se_ toči Sod*»ij«
domači pridelek tvrdke in na Rimski cesti št. 5
ske ulice št. 4
Denarni promet 1.1907 čez 64 milijonov kron.
2379 1
Lastna glavnica K 354.645-15
Stanje vlog 30.jnn. 1988 čez U milijonov kron.
Najboljša In najslgurnejša prilika za štedenje.
Sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstr., od novembra 1908 na^ei v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6
(za frančiškansko cerkvijo).
Ljudska posojilnic
;ii 1
sprejema hranilne vloge vsak de lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41
01 2 0
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vloinlk od vsacih vloženih 100 K Čistih 4 K 50 h na leto
Stanje vlog 31. janija 1908: K 14,225.902-59. - Deaarai promet t leta 1917: K I4,8l2i03'92.
Hranilne knjižice «e sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo.
Zfl nalafanje po pošti so poštno hrranllne položnice na razpolago.	--------
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
Dr. Ivan Snlierili.
predsednik.
Odborniki:
Josip Slika, alolnl kanonik podpredsednik.
dri'°° de i * o o*i I a n e e * I td ^'	i" iT v Šl J",?n " M^ljano'. - Fran Povte. vod)., (fraHak, del. odbornik,
^^šSSH-rK«—?-- k«®
. po»«slmb ln blaga nik Ljudske poso ilnke. - Ivan Pollak ml., tovarnar - Karol Pollak, tovarnar In poaeslulk v Ljubljani - Gregor ftubar. iupnlk n« Rudniku
»!
f 'H!
t ji
Podružnica • v SpIiehT-
- Delniška glavnica -K 2,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ui.ee 2
3
priporoča promese na oH. premtjske srečke (cele a K 12--, polovice a K 7- -, žrebanje 16. novembra, glavni doE/itek 300.000 K, promese na og. hlpotečne srečke a K 4--, žrebanje 14. novembra, glavni dobitek 70.000 K, _ promese na 3% zemoliske srečke a K 5- - , žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 90.000 k,
sprejema vloge na knjižice in na tekočI	f / qi
/2 k
račun ter je obrestuje po čistih
Podružnica - v Celovcu ■
Rezervni fond -K 200.000.