186. številka. Ljubljana, v četrtek 18. avgusta 1898. XXXI. leto. bhaja vsak dan sveder, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 <-l.l . za jcden neaec 1 gld. 40 ki*. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rađana be po l1' kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na narofbe, brez istodobne vposilj.ttve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od fitirisiopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvojena Kongresnem trgn št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon ćt. 3-i. Županski shod. Znamenita manifestacija slovenskih županov je končana, a predno izpregovorimo o pomenu žu panskega shoda za naš slovenski narod, naj nam bo dovoljeno, popolniti naše včerajšnje poročilce in podati popolnejšo sliko shoda. Včeraj dopoldne ob 11. uri so se zbrali ude-ležniki županskega shoda v veliki dvorani „Narodnoga doma" na slavnostno zborovanje. Po natančnem izka/.u je bilo zbranih 473 županov, a udeležili so ■e zborovanja tudi državni poslanci vit. Berka, dr. FerjanČiČ, dr. Gregorčič, Kušar, Pogačnik, Povše, Spinčić in dr. Žitnik, dež. odbornika ces. svetnik M urni k in dr. Tavčar, deželni poslanci dr. Dečko, dr. Sernec in Voh-B j a k iz Štajerske, prof. B e r b u č in Muha iz Goriške in Božič, Jelov h« k, Kajdiž, K osa k, dr. Majaron, Modic, Pak i ž, Perdan in dr. Papež iz Kranjske ter občinski svetniki ljubljanski in tudi drugi, tako da je bilo zbranih do 700 oseb. Zborovanje je otvonl župan Hribar z ogo-vorom, v katerem je rekel, da v „Narodnom domu" še ni bila zbrana tako odlična in mnogoštevilna družba, in povdarjaje, da je shodu namen, skupno posvedočiti cesarja udanost in zvestobo ter vat variti jednotno organizacijo v narodno korist Pozdravil je v imenu bele Ljubljane vse zborovalce kar najpresrčneje, specijelno vse župane, zastopnika deželnega odbora državnega poslanca Povšeta in navzočne državne in deželne poslance ter jim je zaklical: Dobro došli v naši beli Ljubljani ! Shod se je potem konstituiral in na predlog Škofjeloškega župana notarja Lenčka ob živahnem pritrjevanju volil predsednikom župana Hr i bar j a, za podpredsednike pa na predlog vrhniškega župana Jelovška župane dra. It udes c: h a iz Ribnice, dra. I pave a iz Št. Jurija, dež. poslanca Mu rij a iz Jezerskega in dež. poslanca Muho iz Lokve, zapisnikarjem pa sta bila na predlog podgrajskega Župana dež. poslanca Jenka izvoljena župan Kaz Jelušič iz Kastva in župan Anton Gori čar iz Mozirja. V imenu dež. odbora je shod pozdravil drž. poslanec Povše, kateri je naglašal, da je bila srečna misel, na tako slovesen način izraziti cesarju zvestobo in udanost in želel zborovanju najlepši uspeh. (Živahno pritrjevanje.) Potem je župan Hribar utemeljeval že včeraj doslovno priobčeni načrt udanostne adresa z daljšim govorom, kateri se glasi tako le : Slavna gospoda! Petdeset let je minolo, odkar je naš narod probudil se k novemu življenju. Živahno svobodnostno gibanje, katero je prineslo s sabo znamenito 1848. leto, prijelo se je tudi našega, takrat še v težkih sponah politične in narodne brezpravnosti ječečega rodu. In glejte, kakor vsled čarobnega upliva otresel se je teh spon in vezij in stopil je z mladostnim navdušenjem in poln sveže sile na torišče. Nenavadna živahnost zavladala je takrat v Ljubljani, katera je mahoma postala središče vsega slovenskega gibanja. Ostra sapa reakcije je sicer kmalu na to res zadušila tako bujno vzcvelo cvetko svobodnostnega gibanja, toda poplnoma zamoriti je ni mogla. Ko je po dolgi zimi nastopila zopet blagodejna pomlad, ki je narodom avstrijskim prinesla ustavo, tedaj je ta cvetka pognala v novic; ne sicer tako bnjno, zato pa tem varnejša pred morilnimi sapami. Slovenski rodoljubi, ki so — kolikor je to dopustno bilo — tudi v absolutističnih Bachovih Časih nadaljevali delovanje za probojo naroda, lotili so se sedaj dela na političnem in slovstvenem ter deloma tudi na gospodarskem polji s podvojeno goreč no 9 tj o. Danes — po petdesetih letih — pa zamoremo zadovoljno in ponosno ozreti se nazaj , kati kar se je v tej dobi doseglo, daje najsijajnejši dokaz o žilavosti in izredni nadarjenosti slovenskega naroda. Vecdi-r pa nam taki občutki ne smejo kaliti pogleda s solzami radostnicami. Spoznati nam je marveč, kako daleč smo še do dosege onih idealov, za katere se je ogreval naš narod v letu 1848 Da ne govorim o zjedinjeni Sloveniji, katera bi bila najmogočnejša čuvarica našega rodu in jezika, kon- štatujem samo, da imamo še celo jako daleč do narodne ravnopravnosti. Pač nam jo zagotovlja ustava, toda — kakor dokazuje pri upravnem sodišču izrečena interpretacija njenega članka XIX. — le akademično; v resnici ravna se z nami še vedno tako, ko da bi bili narod nižje vrste in ko da bi naš gibčni in tako krasno razviti jezik ne bil sposoben za posredovanje znanstvene izomike. In kako se vlada pri nas? Na Koroškem, kakor vsa znamenja kažejo, nima vlada gorećnejše želje, ko da bi po krasmh krajih, v katerih je tek'a zibelka slovenskemu narodu, kar najhitreje popolnoma zatrla se slovenska govorica. Podpira se pa z gorostasno zaslepljenostjo ono nemško-narodno g banje, katerega končna posledica mora biti oso-depolna za habsburžko monarhijo. — lato godi se tudi na Štajerskem, dasi bi modra in previdna vlada v tej deželi, v kateri kompaktno stanuje skoro pol milijona Slovencev, zamogia najti v njih znamenito protite/.je proti velikonemskim aspiracijam že samo s tem, da uveljavi ravnopravnost slovenskega življa. Toda mesto tega dopušča te Nemcem, da uprizarjajo v slovenskih krajih prave narodne orgiju, v tem ko se Slovencem na lastni zemlji zabranjujejo celo javne patrijotične slavnosti. In kaj naj rečem o Primorski ? Vsemu svetu je znano, kako v sosedni Italiji nekatere politične stranke, ki štejejo v visokih sferah svoje privržence, hlepe po tej deželi; vsemu svetu pa je tudi znano, da v Trstu, v Istri in Da Primorskem živi jako mogočna, brezobzirna in v svojih sredstvih neiz* birčna stranka, katera ničesar goreČneje ne želi, ko da bi se to ozemlje odtrgalo od habsburške monarhije ter utelovilo Italiji. Na Primorskem, gospoda moja! je italijanski živelj po uradnih statističnih izkazib, kljubu temu, da so se pri zadnjem popisovanji Slovencem in Hrvatom na škodo godile mnoge nepravilnosti, v odločni manjšini ; vender pa se ondi vlada prav tako, ko da bi ta dežela ne bila več v območji mogočnega dvoglavnega orla, temveč ko da bi trivogeljnata zvezda razlivala nad njo bledi svoj svit. LISTEK. K emancipaciji Slovencev. (Dalje.) Imam jih kakih 40 iz naše tako individualno* slovenske Notranjske. Rakek, Ivanje selo, Pivka. Reška dolina.. . zastopajo to smer v narodu imenitno; najzanimivejše pa je to, da sem našel na teh piruhih mnogo sli čn osti z malo-ruskimi, kakoršni se vidijo v bukovinskem paviljonu na jubilejni razstavi. Bela Krajina in Ribnica sta tudi dva krepko zastopana kraja v zbirki motivov, ki dičijo te-le strope in okrašujejo mobilije. Ta-le železni držaj ob stopnicah (ki vodi iz nižjega prostora v prostore čitalniške) je ravno tako piruharski motiv, prikrojen za železo. Kakšna kovanja bi se pač dala napraviti v takih motivih! Blizu Petrinje ob Kulpi imam prijatelja kmeta, ki mi je poslal tudi nekaj pisanic na Dunaj. Čudovito jednakost v bojah in motivih imajo taisti z belokrajinskimi. —Piruhov imamo toliko že do-sedaj, da bi se moglo slikati na ta način 20 stropov, vsacega drugače . . . Ko je bilo delo že ovršeno, izvedel sem, da mi jih ljudje, katere sem pred Veliko nočjo v tej zadevi priganjal po Notranjskem, branijo še precej. •Tedaj treba samo narodopisnega muzeja. Deželnemu muzeju je tako blago deveta briga. Prosi znanega dopisnika notice v .Slov. Narodu' o zadnjih 'izkopinab v Dolenjskih Toplicah, naj Ti pove, kam mislijo s starinami iz ilirske dobe, katere so se tam našle. To bo šlo vse iz dežele . . . Slabo pazi naša javnost na tako blago. Ali verjameš, da nekateri zakladajo s slov. starinami dunajske aristokrate? Češki listi vsi brez izjeme poročajo vsako leto k Veliki noči, naj ljudje, živeči mej prostim naro dom, delajo, da se nabere kaj blaga za narodopisni muzej in povedo, kako in kaj treba. A pri nas? Metelj treba povsodi novih! — Pri piruhih in slikariji sem bil. To sem dognal že tako daleč, da morem trditi, da smemo v obče v dekorativnem oziru priprosto narodno blago te vrste, piruhe, tkanine, vezenine mej seboj mešati, kakor nam je drago in okusno. Čudovita sličnost pisanic pri drugih Slovanih z našimi, istotaka sličnost vezenin (naše peče in moravske), kožuhov (naši kakor hanaški), tkanin (iz Vojaške Granice in Bele Krajine imam ravno take jaz sam, kakor sem jih videl v bukovinskem paviljonu), večja sličnost v oblikah ornamentov, naj so iste rastlinske ali geometrične, dokaže se lahko mej vsemi slovanskimi narodi, kakor je relativno ista sličnost v jezikih. To je sila zanimivo; natančno se bo moglo raziskati in postaviti na znanstveno stališče to razmotrivanje, kadar bodemo zbrali večje zbirke takega blaga Slovenci in Hrvatje. Barveni okus sem skušal pogoditi povsodi do zadnje malenkosti. Ker se je slikalo v voščenih barvah, katere se lahko i krtačijo (kar jim daje lesk), bil sem nasproti dosedanjim slikarskim ne-veščakom, h katerim prištevam vse naše takozvane ,patronerje*-8likarje, pravi revolucijonarec. Mnogo bojev so me stale ravno te-le boje. Stropi so razdeljeni vsi po sledečem, Čisto originalnem principu, kateri je značilen za nas Slovane, imajoče toliko tekstilne umetnosti, s katero se krase i preprosta domovanja naša (spominjam te samo na mrtvaški oder v naši kmečki hiši): Tkani pasovi v taki širjavi n. pr. kot bi bile te stropne grede (18 cm), prepenjajo se čez strop po gotovem prikladnem sistemu (v čitalnici je celo ta sistem, po katerem teko pasovi, vzet po piruharskem motivu). Mej pasovi nastaiajo kasete, to so polja različnih oblik. Taista sem napolnil z ornamenti piruharskimi, kožuharskimi, nekaj taistih je posnetih tudi po slikarijah na skrinjah in hišah. Kakor pri Prešernu, kjer „iz srca svoje so kali pognale ... te rožce poezije . . .". prav tako dela in je delal naš narod za časa Prešerna, pred njim in tudi sedaj. Nehote moram misliti, da je Prcžern poznal Zakaj Vam, gospođa moja ! to naštevam ? Zato, da i z previ lite, da smo vsa uspehe, s katerimi se moremo izkazati od leta 1843. semkaj, dosegli večinoma proti volji ali vsaj brez pomoči vladnih organov z lastno delavnostjo in vztrajnostjo. Toda ne, gospoda moja! Naš narod imel je vender mogoč tega zaveznika. Ta zaveznik ni bil nihče drugi, ko njega vitežki vladar Njegovo, Veličanstvo cesar Franc Jožef 1. Brez Najvišje volje Njegove bil bi še vedno ondi, kjer je bil pred letom 18 iS. Le s tem, da je Svojim n'.rodom podelil ustavo, omogočil je tudi na^egt in pa bratovskega nara naroda hrvatskega razvoj. Izredna moder in bistrega uma, spoznal je cesar Franc Jožef, da bod« v povzligo ugleda in mo'i države, ako Svoje narode poklice k sodelovanju pri vladi. Ni dvojbe, da je Njegovo očetovsko srce pričakovalo, da si Darođi, ki ro vsi skupaj čutili težo absolutna vladavine, razrad-.iščeni vsled novih pridobitev po bratovsko sežejo v roke ter tako — spoštujoč mejsebojna prava — Inavgnrujejo srečno dobo kulturnega in gospodarskog* razvoja države. Zal. da se vse te mda Njegove niso izpoluile, tem več, da je le prezgodaj prodrla na površja ona človeštvu pri roj * M ntlapa lastnost, ki po nekem tajnem nagonu vodi do zatiranja siabejšega in katere sa, žaliboL*! tudi kulturno napredni narodni otresti ne morejo Večkrat je dobrctljivemu našemu vladarju krvavelo srce, ko je gledati moral domače b:ije in nejelenkrat je opominjal Svoje ministre, naj nare Je mir m-j Njegovimi narodi. Nikdo bi pa', gospoda moja! tacega miru ne bil bjlje vesel, ko narod slovenski, ki hrepeni po njem v interesu naJaljoj~»ga svojega razvoja. Iti ta mir bi bi se dosegel, ko bi ne biia nasprotovala v nemškem duhu odgojena in Salibog š^ vodoo preveč z absolutističnimi nazori opojsna birokracija, ki je vedela zvito vrivati sa m m posvađeno osobj oesat-jevo in pa mej Njegove narode. Tem i iu samo temu je pripisovati, da se Slovencem in istarskim Hrvatom vlada tako, kakor sem prej opisal, dasi sta ravno ta dva mroda poklicana, da branita na jugu integn eto države. Mi zatorej vse svoje nade polagamo le na vi-težkega vladarja. O.i, ki ima uvati ded.sčino slavnih prednikov; Oi, ki ima varovati ugled in moć dr-žive, spoznal bode gotovo, da na jugu države vsa drage utrdbe in vse druge umetne obrambene naprave niso izdalječ to I ko vredne, ko ladovoljoi slovenski in hrvatski rod, katerih snovi, odlikujoči se z nenavadno hrabrostjo, so na nešreviin.h bojiščih prelivali kri za državo in prej ssno vladarsko rodbino. Ta dva naroda, na katerih zvestobo ni padla nkdtr najmanjša senca, sta neprecenljivi trJnjavi v boji za obrambo domovine in Najvišjega prestola. Zato pa hočemo mi, ki z-stopamo ves slovenski narod ; mi nositelji občinske samcu..Tave. za katero se moramo tudi zahvaliti Njegovemu Veličanstvu, izraziti da .is slovanskega in pa v Istri hivajočega hrvatskega naroda, ki ima z nami iste želje in težnje, odkritosrčno veselje, da nam je dobrotno nebo poslalo in petdeset let ohranilo tako vitežkega, modrega io dobrega vladarja, kakor je cesar Franc ta narodni nazor (i po ornamentu), di vse lepo priraste iz srca, bodisi v narodni pesmi, bodisi v dekorativni umetnost', na katero je vpljivala prva tako imenitno in pri kateri je priprosti naš narod (kakor tudi drugi Slovani) tako poetičen, da i v dekorativi povsodi rasto rožce estetstvene. oblikovne poezije iz srca. V viteza Strahla gradu v Loki, kjer sva s Primožičem v krnečki sobi tudi iskala in nabrala nekaj gradiva, j* dovolj takih primer. Naj gledam rastlinski ornament slovanski od koder že je, vedno se razvije isti iz srca! Na stropeh, glej, povsodi ta naš karakteristični princip! Pri klasičnih narodih iskalo se ju marsikaj kot izvor rastlinskemu ornamentu (rastel je iz gobca levovega, ali iz ušes maske, ali je v italijanski in drug h renesancah izšel iz kakega kartu?a ali i za njega . . . nam Slovanom gre vse iz srca, (da bi le povsodi res bilo!) Sem in tam opazil sem marsikaj posebnega, n. pr. posodo, iz katere kaj izrasta ... ter mislim, da je tu cerkev vplivala, v kateri opazuje narod „pu-šelce", vsajene v posode, služeče v dekoracijo altarja. Mogoče je včasih stvar pristna, v slučaji, da je ,dečva', prijateljica cvetic, gledala tudi na svoje okno, okrašeno z rožami. (Konec prib.) Jožef I. Mi hočemo nadalje sporočiti Mu zagotovila neomahljive ndanosti in zvestobe in pa željo, da bi nam ga dobrotni Bog ohranil do skrajnih meja človeškega življenja. V tem slovesnem trenotkn nam, gospoda moja! gotovo vsem navdaja srca blažilno upanje, da slovenski narod na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem in hrvatski narod v Istri še za vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. dočakata izpolnitve vseh svojih opravičenih zahtev. S tem upanjem v srcih zakličite torej z mano vred: Njegovo Veličanstvo presvetli cesar Franc Jožef I.: Živio, živio, živio! Shod se je pozivu župana Hribarja navdušeno odzval in zaklical cesarju trikrat gromoviti „Živio" in „Slava". Novomeški župan dr. Schegula je rekel, da bi v ud.mostni adresi morala biti tudi izražena iskrena želja Slovencev, da se ustanovi v središču slovenskih dežel i u pokrajin zavod, ki bi imel gojiti znanosti in prosveto, zavod odličnega kulturnega pomena, to je želja, da se ustanovi slovensko vse -učdišče v Ljubljani, Vsak narod v Sedanj iti časih tem več velja, čim bolj ga je prešinila splošna prosveta, čim več stori in vstvarja v kulturnem obziru. To je lahko rečeno: Sina več vstvarja na kulturnem polji. U it variti se pravi v našem konkretnem slučaji toliko, kakor l pripraviti toliko denarnih sredstev, da se ustanovi univerza, da se plačujejo profesorji, 2 dobiti zadostno števil) uČmh moli ter imeti zagotovilo, da pohaja univerzo zadostno število dijakov. Stroški zgradbe poslopja za univerzo pridejo pač nesdat&O v pošte v, ker je to stvar država in drugih činiteljev. A druga s var je, koliko strne državo vsak dijak na univerzi vsako leto Pri tak-^m proračunu računijo se plače profesorjev in druge potrebščiue na leto in ni podlagi te cela potrebščine se lahko izračuni, koliko stane učno upravo vsak dijak na b to. Statistika kažJ, da stane državo v Avstriji tostran Litve na leto vsak dijak n3 visoki šoli za poljede'stvo 542 gld., na akademiji za rudarstvo 430 g»d., na akademiji umetnosti 413 gld., na tehnikah 388 gld., v duhovniških semeniščih 249 glJ. in na vseučiliščih, kakor si ga želimo mi, 204 gld , toraj najmanj mej vsemi akademiki. S tem bi bilo že v naprej dokazano, da stroški ne smnjo b ti merodajni pri ustanovitvi vseučilišča, da o iri na otroške ne smejo ovirati ustanovitve vseučilišča ! Znano je, da starogrška in rimljanska kultura ni prišla v korist samo Grkom in Rmjmom, temveč vs;jm narodom za njimi. Znano je, da Francozi, Angleži, Nemci, Čehi itd., ki stojijo na višji stopinji omike, nego mi Slovenci in Jugoslovani sploh, ne gO]i|o višje izr.brazbe samo za sebe, temvoč, da jo goj i jo v obilni meri tudi v prid drugim narodom. In v tem oziru lahko rečemo, da je višja omika merodajna. Tega, kar je splošnega kulturnega porai na poprimejo se vsi napredni narodi. Toda vsak narod ima posebna svojstva, ki so v nekolikor tudi podlaga vsaki vi j i izobrazbi do-tičnega naroda. Osobito je velikega pomena in to bi drugače biti ne smelo, da sa širi omika v vsaki m narodu v njegovem jeziku. Tu ne mislim na ljudske šole, pri katerih je to samo ob sebi umevno, niti ne mislim samo na srednje šole, naše gimnazije in realke, tudi strokovne vede, za katere je treba višjih Htudij na vseučiliščih, moralo bi se učiti v narodovem jeziku, vsaj v toliko, kolikor je za upra-> Ijanje uradov med narodom, za izobrazbo mladine v srednjih šolah itd. potrebno. Vsak narod mora imeti različne stanove, mora imeti duhovne, profesorje, sodnike, uradnike v politični upravi, zdravnike in druge. Ni li boljše, da nam sodi, da nam upravlja politični urad, da ram oznanja vero mož — seve dober strokovnjak — ki je iz naroda, ki pozna narodove težnje, njegove navade, ni li to boljše, nego da poslujejo v tem oziru tujci, čeprav so morda izvrstni v svojih strokah in če poslujejo takšni možje, ki niti značaja, niti jezika naroda ne poznajo. Pa 2akaj bi se postavljali zgolj na narodno stališče? Tega nam niti treba ni! Vsak nepristranski pr jatelj omike mora privoščiti vsakemu naroda, da zadobi zadosti svredstev za višjo izomiko. S tega stališča bi ne mogli ugovarjati, marveč želeti, da dobijo n. pr. Nemci vseučilišče v Lincu ali Solnogradu, Čehi in recimo tudi Nemci v Brnu, Madžari v Požunu. Čim več univerzij, tembolj za narode naše širne Avstrije, Tu ni umestna centralizacija. Veda in prosveta se ne dado centralizovati. Toda kar se nekaterim narodom da, to naj se d« tudi drngim. To je moško in pošteno! Ako mi privoščimo sredstva sa izomiko drugim, naj jih privoščijo drogi tudi nam. Vsaj glede knlturnib teženj naj bi bili vsi narodi jednakopravni. Tu ne sme biti nobene razlike. Preverjen sem, da bi se veselili nepristranski Nemci, osobito nemški prebivalci deželnega stolnega mesta vseučilišča v Ljubljani najbrž prav tako, kakor Slovenci. Kajti to bi b la dika, čast bele Ljubljane, nekakoršna moralična moč deželnega stolnega mesta. Vsak Nemec in Slovenec bi lahko s ponosom kazal na gojišče vede in prosveta.. Ljubljana zavzela bi odlično stopinjo mej avstrijskimi mesti. Zavest, da imamo v Ljubljani vseučilišče, v središču slovenskih dežel — pokrajin, bodrila in krepila bi brez dvoma naše sorojake v izvenkranjskih slovenskih pokrajinah, in to bi bila velikanska pridobitev. Potrebnost kakega visokega kulturnega zavoda di kazati, je sploh težavno, kajti potreba se pokaže pri takdi zavodili še la takrat, ko že obstoja. Izobraženost, omika naroda je stanje, ki se mora še le ustvariti, toraj ustvariti tudi potreba vseučilišča. Navzlic temu pa lahko trdim, da je vseučilišče v Ljubljani tudi potrebuo. Naši dijaki, naj si bodo slovenske ali nemške narodnosti, navadno nimajo toliko sredstev, da bi lahko brez p manjkanja studirali na univerzah v Gradoi in na Danaji, kajti druge univerze ne pridejo veliko v pošt.ev. Slovenski d jaki vajeni so razmeram v nišdi majhnih mestih. Največ dijakov pošiljajo na vseučilišče ljubljanske gimnazije, a če se nižja gimnazija razširi, se pomnuži število abiturij ntov. Mladi mož privadil se je Ljubljani, sploh malim mestom tako, da bi mu bila prava igrača, prestopiti ua vseučilišče, ako bi bilo v Ljubljani. Ostal bi v istih razmerah, v kakršnih je bil dosedaj «n koliko manj naših dijakov bi se poizgubil.) po velikih mestih ! To je že nekoliko potrebe za naše vseučilišče. Ni li nadalje potreba, gospoda moja, da so javui državni uraduiki p »poloorai vešči našega jezika v občevanji z narodom, za katero javno občevanje se pripravljajo na univerzah V Treba jim torej tudi pouka v sovenskera joziku. Nasprotstva mej slovensk mi, sploh slovanskimi in mej nemškimi dijaki na hm .ju in v (Ji-iidci niti ne omenjam, čeprav bi bilo tudi v tem obziru za dijake iz južnih po»rajin gotovo boljše, ako se v svojih študijah ne Badržnjejo, kakor se jih je zadržavalo na Dunaju in v Gradcu in čeprav bi tudi to kazalo na nekakšno potrebo vseučilišča na jugu Avstrije niše, ki je večinoma slovanski. Iz južnih dež I ozromi s Slovenskega, to je iz Kranjske, iz Dol. S_aje:ske, iz Istre, iz Goriškega, iz Trsta izobražuje se na različnih vseučiliščih kakih 500 dijakov. Kakdi 150 do IGO jih gre iz Dalmacije na druga vseučilišča To bi b lo skupaj kakih G50 dijakov. V tem številu pa niso všteti bogoslovoi. pač pa med.cinci. Ker pa na medicinsko fakulteto sedaj ne moremo računati, odbili bi od ravnokar izračunanega števila (050) 100 medi-cincev in ostalo nam bi se zmiraj f>50 d Jakov za univerzo. (Je toraj pomislimo, da je dunajsko vseučilišče, kamor zahtja večina naših akademikov, itak prenapolnjeno, se resnično p ikaže potreba za vseučilišče na jugu Avstrije in sicer v Ljubljani, zaradi tega, ker so ti dijaki v veliki večini Slovenci. Sedaj bodete pa vprašali, če število kakih 550 dijakov zadostuje za vseučilišče. Ni li to premalo število? Ne, gospoda moja! Poprašajmo statistiko! V Italiji je 21 univerz, ki so jako dobro obiskovane. Na jedno univerzo spada tam povprečno — to je za Italijo pač dosti — 860 dijakov. To je povprečno število, na nekaterih vseučiliščih je veliko več, na nekaterih veliko manj dijakov. V Nemčiji je 22 vseuč lišč. Manjše, a slavne univerze imajo po G50— 800 slušateljev. Na Angleškem je 11 univerz; na vsaki univerzi — ne na vsaki fakulteti — je tam povprečno 550 slušateljev« Kakor vidite smo že pri številu, ki smo ga izračunih za našo univerzo. Švica, ki ima 3 milijone prebiralcev in to treh narodnosti, Šteje 7 vseučilišč, na vsako spada povprečno 529 slušateljev. Bolgarija ima jedno vseučilišče, ki ima celih 230 slušateljev. Sicer pa, zakaj se oziramo po drugih državah! Poglejmo vseučilišče v Bukovini, v Černovicah usta- fjBjBjjT' Dalje v prilogi. ~W Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 186, tri 18, avgnsta 1898. novljeno I. 1875 Bukovina je za 500 km* večja, nego sama Kranjska in ima tudi za IGO.000 več prebivalcev, a univerza v Cecnovicah ima sedaj po tolikih letih kakih 350 slušateljev. — Preverjen sem, da bode ljubljansko vseučilišče univerzo v Cernovicah, glede števila slušateljev, takoj v prvem letu izdatno prekosilo. To je tembolj verjetno, ker bi ljubljansko vseučilišče poha jali tudi Nemci in Italijani. Važnejši predmeti bi se predavali razen v slovenščini, tudi v nemškem, v italijanskem jeziku, kajti tudi Nemci bi morali pohajati nemška predavanja in prav v tem bi bilo ustreženo širšemu krogu istih, ki iščejo izobrazbe, ustreženo kulmrnim potrebam v večji meri. Vse torej govori za slovensko vseučilišče v Ljubljani, ki si ga tako iskreno želimo ob petdesetletnici vladanja Njih Veličanstva cesarja, ki je že pred 50 leti bil ukazal svoji vladi, da naj ustanovi vseučilišče v Ljubljani ob preosnovi višjih šol, katera vlada je leta 181'.) odredila, da naj se takoj pričnejo začasno slovenska predavanja pravoslovna v Ljubljani. To vprašanje torej ni novo. Dva učitelja, D. Lehman in Mažgon, sta takrat res pričela predavanja v slovenskem jeziku o kazenskem iu državljanskem pravu, a ko je drugi izmed njih umrl je vlada predavanja ustavila, dočim je bila že leta 184H, toraj prav pred 50 leti, izrecno prizna a, da je vseučilišče v Ljubljani potrebno in koristno. Kar je bilo na kulturnem polji pred 50 leti potrebno in koristno, to je koristno in potrebno tembolj dandanes. Čudno se Vam mora zdeti po pravici, da smo bili leta 1848 bliže slovenski univerzi v Ljubljani, nego smo leta 1898, 50 let pozneje. Priznati se mora, da so nuŠi predniki pred 50 leti iu sicer slovenski in nemški učenjaki in politiki delovali z vso unemo na to, da se ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče. Nemci so dobro vedeli, da se bode na vseučilišču predavalo tudi v nemškem jeziku, kar je popolnoma v redu in so torej pomagali poganjati se za takošen zavod. A Čim bolj se je kazala potreba vseučilišča za južne slovanske pokrajine, tembolj je lezlo to vprašanje v globočino pozabljenosti, Začeli smo se prepirati sami med seboj večkrat tudi v prav malenkostnih zadevah in smo pozabili na tako eminenten kulturen zavod, kateri bi sedaj že lahko delal čast Slovencem in Hrvatom. Za Hrvate v Istri in Dalmaciji morebiti ne bode treba posebnih predavanj v hrvatskem jeziku, kajti predavalo se bode v slovt nskem jeziku, ki se razločuje le malo od hrvatskega jezika in bodo slušatelji slovenska predavanja kot Slovani laglje razumeli, nego nemška, kakoršna jim je poslušati sedaj. Leta 184'.). izginilo je pa vprašanje o univerzi v Ljubljani zaradi pomanjkanja denarnih Bredstev. Začetkom svojih izvajanj sem že omenil, da vseučiliščni dijak državo najmanj stane med vsemi akademiki. V tem oziru bi torej ne smelo biti nič več zaprek. Kako pa z učnimi močmi, s profesorji, ki bi bili sposobni poučevati na modroslovski, na pravo-slovski fakulteti? To vprašanje nam nc bode delalo skrbi. Znano je, kako nadarjen je slovenski dijak. Koliko slavnih mož rodila je slovenska mati \ Med temi nahajamo velikane učenosti. Vsakomur so znani. Koliko mladih učenih nadarjenih mož imamo tudi sedaj Slovenci doma in v tujini, ki bi bili popolnoma sposobni za profesure na vseučilišču. Ako «a hočejo ti možje še natančnejše strokovno izobraziti, naj se jim podelijo državne stipendijo, da bi nabero še več učenosti v svojih strokah po inozemskih univerzah, d' se jim razširi obzorje v dotični vedi. Skušal sem dognati, da so dani vsi pogoji za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani in s tem sem pri kraji svojih izvajanj. Z i četko m smo vprašali, kako se zadobi dovoljenje. Naj se vlada v Avstriji s parlamentom ali brez parlamenta, naš presvitli cesar lahko akaže, in to je način, svoji vladi, da ustanovi v Ljubljani vseučilišče v slavo sebi, v prospeh omike, v blagcr narodu slovenskemu ki se ponaša od pamtiveka z iskreno ljubeznijo in neomahljivo zvestobo do presvitlega cesarja in do prestavne habsburške rodovine. Nasvetujetn torej slavnemu zboru slovenskih županov, naj le - ta sklene, da se v udanostno adreso, ki se ima izročiti povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja po odposlanstvu slovenskih županov Njih Veličanstvu sprejme poseben odstavek, s katerim se prosi cesar, naj ukaže ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. (Živahno odobravanje. — Piedlog dr. Schegule smo priobčili Že včeraj.) Shod je soglasno odobril oba predloga, adreso in dodatek dra. Schegule. Zupan Hribar je naznanil, daje bilo prvotno nameravano, naj bi posebno odposlanstvo županov poneslo adreso na cesarski dvor in jo izročilo cesarju, da pa se mu je namignilo, da bi deputacija morda ne bila sprejeta, zatorej naj se izvoli deputacija, katera izroči adreso potom deželnega predsedništva cesarju. Podraški župan dež. poslanec Božič je rekel, da je župana Hribarja pojasnilo na vse navzočnike naredilo mučen utia. Morda je tu mogočna nemška birokracija uplivala, hoteč preprečiti, da bi cesar ne izvedel za najsrčnejšo željo slovenskega naroda. Z ozirom na to bi bilo najbolje, ako se žrtvuje o-dika. Govornik je predlagal, naj se predlog dra. Schegule izloči iz adrese in naj se adresa pošlje potom vlade, predlog dra. Schegule pa naj se formulira kot posebna majestetna prošnja slovenskih županov, katero naj posebna deputacija izroči cesarju. (Živahno pritrjevanje.) Podgrajski župan dei. posl. Jenko se je izrekel za HVa'ev predlog in je nasv-toval, naj se v deputacijo izvolilo vsi členi predsedstva županskemu shodu Shod je z živahnim pritrjevanjem sprejel Bo žičev in Jenkov predlog. Kranjski župan ces. svet Š a v n i k je v svojem govoru konstatoval velikanski naprelek slovenskega naroda v zadnjih petdesetih letih. Šele zgodovinarju poznejših časov b> možno presoditi ta napredek od tedaj, ko so leta 1848. padle zadnje stene minulih časov in ko je božj^ previdnost poklicala na pre stol sedanjega vladarja. Povsod, kamor pogledamo, vidimo, da je vladanje cesarjevo za nas Slovence darilo nebes. On je naš narod obvaroval uničujoče sile močnejšega, ki preti po zakonih narave slabej šemu. A ne le kot narod smo Slovenci dolžniki cesarjevi. Komu ni znana brezprimera dobrotnost presvetlega ceBarja ? Skoro je ni občine, ki bi ne bila postala deležna cesarjeve dobrotljivosti Koliko solz je otrl cesar vdovam in sirotam, kako je Rkrbel za Ljubljano, ko ji je vsled potresa pretil pogin \ Mi nimamo samo najmodrejšega, ampak tudi najboljšega in najrailejšega vladarja. Slovenec je bil vedno zvesto udan onemu, ki vlada, Slovenec ljubi svoj dom in domača beseda mu je najslajša. Kjer se je proti državi dvignil sovražnik, tam je bil Slovenec, tam je tekla njegova kri, tam je zra gal ali umrl, častna polja avstr jske armade so tudi častna polja slovenskega naroda. Slovenec je vedno dajal cesarju kar je cesarjevega in tako tudi danes, ko so slovenski žuuani kot zaupniki slovenskega naroda na novo obljubili preljnbljenemu vladarju udanost in zvestobo; a umestno bi bilo, da postavi narod viden spomenik teh svojih čutil, da bodo še pozni rodovi vedeli, kako hvaležen je narod sloven ski svojemu cesarju. Občinski svet ljubljanski je sklenil, v spomin na cesarjev obisk postaviti v Ljub ljani spomenik in je v ta namen dovolil 10 000 gl. Ali bi ne bilo umestno, da postavi ta spomenik ves narod, ako bi tudi druge slovenske občine prispevale k stroškom in tako omogočile, da se izvrši spomenik čim kraenejše? Govornik je predlagal, naj bi vse slovenske občine prispevale k napravi tega spomenika, da bodo rodovi, ki bodo ?a nami gospodarili, vedeli, da je bilo naše srce altar čiste hvahžnosti do Onega, pod katerega okriljem smo čvrsti in mladi (Živahno pritrjevanje. Shod je stavljeni predlog soglasno odobril.) Slavnostni del zborovanja je bil s tem končan in ga je župan Hribar formalno zaključil, povdar-jaje, da je shod nekak parlament združene Slovenije. Po kratkem odmoru se je pod istim preds d stvora vršilo novo zborovanje, posvečeno razpravi o važnih narodnih vprašanjih. Šoštanjski župan, dež posl. Vošnjak je na svetoval resolucijo glede uslanovitve nadsodišča v Ljubljani, rekš', da se je že pri prvem shodu vseh slovenskih in istrsko hrvatskih poslancev dne 2. okt -1890 postavila kot važna točka na program bodočega delovanja zastopnikov slovenskih, delovanje na to, da se ustanovi za slovenske pokrajine posebno višje sodišče v Ljubljani. Ta zadeva pa se dozdaj še ni pomaknila naprej, največ zaradi tega ne, ker se je dozdaj smatralo, da to vprašanje še ni tako pereče postalo. In vendar je to vprašanje jedno najvažnejših vprašanj, od katerega ugodne rešitve je za vi fen ves napredek pravoaodstva po slovenskih pokrajinah. Slovenski narod imel je dozdaj nebrojno najhujših bojev za veljavo slovenskega jezika pri sodiščih. Vsaka betvica morala se je priboriti z neštetimi pritožbami. Glavni izvor za tako postopanje sodišč je pa bil nemško nacijona'ni duh, sovražen slovenskemu jeziku, duh, kateri je najbolj zagrizen ravno v Gradcu, v mtstn, v katerem je sedež višjega sodišča za večji del slovenskega ozemlja. V Gradci je deloval razupiti sovražnik vsega, kar je slovenskega, — Waser, kot predsednik višjemu sodiš' u, in duh Waserjev uplival je na vse njemu podredjene urade tako, da so mnogi uradniki se trudili, 3vojo mržnjo proti slovenskemu nradovanjn na prav ostentutiven način kazati, zato da bi zgoraj v Gradci nanje postali pozorni, in da bi oni kot vrli nemški uradniki hitreje avansirali. Waser je sicer šel, ali duh, v katerem je on vladal, je še vedno jednako živ m so istega duha z malimi izjemam* napojent vsi višji sodni uradniki v okrožji višjega sodišča graškega. V Gradcu postaja narodna zagrizenost od dne do dne večja, tako da ni niti misliti, da bi se ta slovenskemu narodu s.vraŽni duh ublažil, in da b' zavladalo v Gradcu tudi nam Slovencem nasproti pravično mišljenje. Sodniki v Gradcu se niti ne upajo in ne bodo se tudi upali, kazati Slovencem res pravične, ker se morajo bati, da jih nemško-nacijonaloi zagrizenci prog' tsijo za izdajalce nemškega naroda, tako da ne bi bili varni pred uličnimi napadi nahujskane in razdivjane druhali. Saj vidimo, da celo bivšega ministra, Nemca od pete do glave, grofa Gleispacha, kateri je zopet prišel za predsednika deželnemu višjemu sodišču v Gradcu, morajo čuvati bajoneti žan-darjev. Pa še drug važen razlog je za osnovanje deželnega višjega sodišča v Ljubljani. Višja sodišča imajo velevažno besedo pri imenovanju sodnih uradnikov in notarjev. Javno se govori, da se baje uradniki slovenskega rodu, kateri ne zataje svoje narodnosti oziroma narodne zavesti, kvalifikujejo pri kompe-tencah neugodno, da celo slabo, in tudi taki, katerim drugi veščaki, ki so imeli ž njimi opraviti, priznavajo, da so izvrstni juristi, spretni delavci in vestni uradniki. Nasprotno se pa ravno tako javno govori, da se uradniki nemškega rodu in nemškega mišljenja kvalifikujejo baje za izvrstne, akoravno pri mnogih dotičnih uradnikih vsakdo ve, kdor je imel ž njimi opraviti, da so glave le bolj pod srednjo mero. Če se uradniki slovenske narodnosti pri kom-petencah res slabi kvalifikujejo, uradniki nemške narodnosti in mišljenja pa izvrstno, potem je naravni nasledek, da imajo nemški uradniki pri vseh kompetencah velikansko prednost pred svojimi slovenskimi kolegi, akoravno te prednosti po svojih sposobnostih niti najmanj ne zaslužijo. Če se ustauovi višje sodišče v Ljubljani, prepričani smo, da v istem ne bode zavladal nikoli tak slovenskemu narodu nasproten duh. Pravosodne razmere se bedo izboljšale in slovenski narod bode lahko z zaupanjem gledal na svoje sodnike. V zadnjem času pripetil se je pa še dogodek v Gradcu, kateri je uprav eklatantno dokazal nujno potrebo, da se oBnuje posebno višje sodišče v Ljob -ljani, ter da pride sluvenski narod proč rd sovražnega nemškega Gradca. Višje sodišče v Gradcu ima mnogo več slovenskih aktov reševati kakor nemških. Obravnava se sedaj po novem pravdnem redu ustno, ter imajo pri teh ustnih obravnavah pravico biti navzočne tudi stranke same ter smejo tudi stranke same prositi za besedo ter podajati izjave. Pri vseh večjih pravdah gre pritožba od prvega sodišča na višje sodišče in sicer za večji del slovenskih po* krajin na nadsodišče v Gradec. Sedaj je pa dne 21. junija najedenkrat proglasilo višje sodiče v Gradcu nemški jezik kot izključni sodni jezik za vse obravnave v drugi instanci ter je s tem proglasilo slovenski jezk za brezpraven ter onemogočilo slovenskim strankam pri najvažnejših obravnavali prisostvovati in se jih udeleževati. Ta sklep je kršenje v državnih osnovnih zakonih priznane jednakopra^nosti slovenskega jezika pred uradi ter dokazuje vnovič, na kako nasprotstvo zadeva slovenski jezik pri ces. kr. deželnem višjem sodišču v Gradcu. Ta sklep potrjuje torej vnovič, da je vsako upanje brezuspešno, da bi kdaj v Gradcu hoteli postati slovenskemu jeziku pravični Ker pa v Gradcu nam Slovencem nočejo biti pravični in ker ni nikjer pisano, da bi mi morali vedno krivico trpeti, tedaj se pač kaže jasno, da ne preostaja drago, kakor da nas država loči od Nemcev ter osnuje za slovenske pokrajine posebno višje sodišče v Ljubljani. Da je naša zahteva opravičena, kažejo tndi suhe številke. Sedanje višje sodišče v Gradcu obsega Štajersko, Kranjsko in Koroško deželo, katere brojijo skupaj 2,139.856 prebivalcev. Ako se odcepijo od graškega višjega sodišča Kranjska dežela s 498.390 prebivalci, okrožno sodišče celjsko in mariborsko, torej Spodnje Štajersko s 444 301 in pa Koroška dežela s 360 443 prebivalci, dalo bi to 1,393 134 prebivalcev za višje sodišče v Ljubljani. Za graško višje sodišče, katero bi obsegalo samo nemške pokrajine, ostalo bi okrožje deželnega sodišča v Gradci ter okrožnega ljubenskega sodišča z 836 722 prebivalci, tako da bi to višje sodišče še vedno imelo večje okrožje, kakor okrožja višjega sodišča v Dalmaciji, katero broji 524.107 prebivalcev in višjega sodišča v Trstu, katero broji 695.853 prebivalcev, ter bi bilo prilično jednako veliko, kakor je okrožje višjega sodišča v Inomostn za Tirolsko in Preda-relsko, ki broji 923.920 prebivalcev. Na tak način bode vsem pomagvno. Nemcem na Zgornjem in Srednjem Štajerskem se ne bode bati, da bi katera slovenska stranka prišla v Gradec, ter s svojo slovensko besedo okužila zrak nemškega mesta Ustreženo bode da tudi nam Slovencem, ker nam ne bode treba hoditi pravice iskat med Nemce, ustreženo bode pa tudi v največji meri pravosodstvu stmemu, kajti sodniki, oproščeni ledenega graškega nemškega duha, bodo labko mirno in strogo po j svoji vesti sodili v smislu obstoječih postav in bodo ! oproščeni potrebe, se vedno puliti s slovenskim narodom, katerega jeziku bi noj odtegovali pri vsaki priliki njegove pravice. Govornik je predlagal naslednjo resolucijo: Župani slovenskih občin iz Kranjske, Koroška in Primorske, zbrani v Ljubljani, da izreko presvet-lema cesarju Francu Ježefu I. povodom Njegove vladarske petdesetletnice čutila neomejene udanosti in neomal Ijive zvestobe izrekajo svojh prepričanje, ; da se veokodušnim intencijam presvetlega cesarja, kateremu je sreča, zadovoljnost in pa mirni razvoj Njegovih narodov vedno pri srcu kar se Slovencev tiče z ničvmer bolje ustreči ne more. ko da se za Kranjsko, Koroško in pa za ozemlje celjskega in mariborskega okrožnega sodišča osnuje višje sodišče v Ljubljani. Zato naročajo predsedstvu današnjega shoda, da to njihovo prepričanje s primerno nte j meljitvijo prijavi Nj. ekscelencama ministerskemu predsedniku in pravosodnemu ministerstvu, in da se obrne do vseh sloveoskib državnih in deželnih poslancev z nujnim pozivom, da porabijo vsako priliko in vsako, tudi najskrajnejše sredstvo, da se v interesu miru in nepristranskega pravosodBtva čim prej dožene izpolnitev te žive želje in opravičene zahteve vsega slovenskega naroda. (Živahno pritrjevanje. — Shod je resolucijo z navdušenjem odobril.) Škofjeloški župan notar Lenček je v daljšem govoru pojasnil jezikovne razmere pri uradih na Slovenskem. Slovenskemu jeziku se povsod krati ravnopravnost, a mej vzroki, da se to dogaja, je tudi ta, da nedostaja slovenskih uradnikov, vsled česar se nastavljajo tujci, ki so Bog vedi kje in kako dobili spričevalo, da znajo slovenski Temu nedo8tajanju slovenskih uradnikov bi bito na j b ž je v okom priti na ta po vzgledu bosanske vlada štipendije za slovenske juriste. Govornik je nasvetoval resolucijo, s katero se vlada pozivlje, da ustanovi take Štipendje, poslancem pa se naroča, naj se za to zavzemajo. (Živahno pritrjevanje.) Krški župan dr. Romih je nasvetoval, naj bi se resolucija razširila tako, da bi vlada podpirala tudi visokošolce, ki se hočejo posvetiti profe suri, a je na pojasnilo predlagatelja, da ne gre preveč zahtevati, svoj predlog umaknil, na kar je shod sprejel Lenčkovo resolucijo. Zborovanje se je potem pretrgalo in udelež niki so šli v Sokolovo telovadnico, kjer je bil postavljen bogato obložen bnfTet. Zborovalci so bili gostje mestne občine ljubljanske. Razširila se je hitro jako živahna zabava in izrečenih je bilo mnogo krepkih napitnic. Župan Hribar je napil udeležnikom shoda, Slovencem in Hrvatom, povdarjaje, da se danes vidi, da smatra narod belo Ljubljano za svoje središče. Krški župan dr. Romih je napil Ljubljani in nje županu Hribarju, pri kateri priliki so zborovalci priredili županu Hribarja navdušene ovacije ter mu tako pokazali svoje simpatije in svoje spoštovanje. Podžupan dr. vitez Rleivveis je naglašal, da imamo Slovenci na severu in na jugu države močne in zveste zaveznike, kateri nas ne bodo zapustili in se nam torej ni bati za bodočnost, ter je napil slovanski vzajemnosti. Bilo je ie mnogo drugih napitnic, katere so bile v88 z navdušenjem sprejete. Ob 4. ari popoludne so se zopet eešli župani v veliki dvorani in so nadaljevali zborovanje. Podpredsednika sta bila popoludne župan vrhniški dež. posl. Jelo v še k in župan p idgrajski deželni posl. Jenko. Župan Zega iz Kanala je poročal o organizaciji slovenskih županov. Današnji shod ostane vsem udeležnikom nepozaben, a župani se morajo vprašati, kaj poneso e shoda domov ? Ako motrimo razmere na Slovenskem, vidimo, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Slovenci smo še vedno hlapci, sužnji, tujec pa nam reže kruh. Proliti moramo za vsako drobtinico. V vseh uradih se šopiri nemščina ali pa laščina, če pa že kje rabijo kdaj tudi slovenščino, je zaušnica sladkejša, kakor tista uradna slovenščina. Naši nasprotniki so nas razdelili in vsiljujejo nam svoj jezik in svoje navade. Kaj čuda, d t je mnogo slovenskih src otrpnelo in da smo izgubili toliko slovenske zemlje. Ali upanje imamo, da se bodo vremena zjasnila. To upanje nam je dal presvetli vladar z ustavo, ki jamči vsem narodom jednake pravice. Cesar je pač imel dobro voljo, a prišli so dragi, ki so preprečili to, kar je želel cesar. Cesarjevo geslo je: Z združenimi močmi! V združenju je velikanska moč. Združujejo se vsi stanovi, samo slovenski župani doslej niso bili združeni, samo slovenski župani so si bili doslej tujci. Odslej bodi drugače. Čehom se je nekoč tudi tako godilo, kakor sedaj nam, a gorje sovražnikom tisti dan, ko bomo vsi Slovani tako daleč, kakor so Čehi. Vsak župan more k tema pripomoči, a ker glas posamičnika ne izda dosti, zato naj se slovenski župani združijo. Potem se bo njihov glas drugače upošteval in veljal bo za glas vsega slovenskega naroda. Govornik je predlagal, naj se za celo Slovenijo ustanovi Zaveza slovenskih županov, ki bi bila središče, in katere sklepi naj bi veljali za vse. Ker je Ljubljana srce slovenskih dežel, in srce tega srca župan Hribar (Borno pritrjevanje), zato naj se naprosi župan Hribar, da s predsedstvom današnjega shoda pripravi vse kar treba, za ustanovitev ,Zaveze slovenskih županov". (Živahno pritrjevanje. Shod je soglasno in z navdušenjem sprejel predlog.) Žapan Jos. Lipuš iz Višne vasi pri Vojnika je nasvetoval resolucijo, s katero izreka shod, naj bi 9Zaveza slovenskih županov," ako se ustanovi, delovala na to, da se izda zakon o kmetijskih za drogah — Sprejeto. Žapan Martin Koren iz Št. Ilja pri Šoštanja je vzpodbujal župane k složnemu delovanja. Župan Ferdo Lah iz Dutovelj na Krasu je priporočal, naj se ustanovi županski list, na kar je župan Hribar izjavil, da se bo s to stvarjo bavila zaveza slovenskih županov. Posvetovanje je bilo s tem končano in se je metliški župan Jutraš v imena zborovalcev zahvalil mestu Ljubljani za sprejem in županu Hribarju za prireditev shoda in vodstvo priprav in razprav. (Burni klici: .Živio Hribar I") Zborovanje je zaključil župan Hribar z govorom, v katerem je povdarjal, da smejo slovenski župani biti ponosni na ta svoj shod, ki bo epoha! nega pomena, in da naj povedo doma, da so našli v Ljubljani za slovenstvo vneta srca, da Ljubljana zasluži ljubezen vseh Slovencev. Brez zavednega narodnega meščanstva ni napredka in zato bodi Ljubljana za Slovence to, kar je Moskva za Ruse, Praga za Čehe in Zagreb za Hrvate. Srečno in na veselo svidenje! Z viharnimi klici: .Živela Ljubljana", „Ži-vela vzajemnost" in „Živio Hribar" so se zbo rovalci razšli. Po shodu je župan Hribar odposlal naslednjo brzojavko: Njegovemu apostolskemu Veličanstva cesarja in kralju Francu Jožefu I. v Išlu. i V Ljubljani zbrani župani štiristo dva in 1 sedemdesetih elovenskih občin Kranjske, štajerske, Koroške in Primorske pooblastili so me vsled soglasnega sklepa, ki je bil v slavnostni seji sprejet z burnimi živio-klici, Vaiema Veličanstva povodom bližajoče se jnbilejske elavnosti najudaneje sporočiti čutila nespremenljive zvestobe in udanosti slovenskega naroda in izraziti najgorečnejšo željo, da bi Vašemu Veličanstva bilo sojeno na srečo in blagor avstrijskih narodov vladati do najskrajnejše meje človeškega življenja Dalje se je, hvaležno upoštevajoč očetovsko skrb, katero je Vaše Veličanstvo vedno imelo za slovenski narod in goječ blaiilno nado, da bode Vašega Veličanstva obrambena roka tudi nadalje čuvala nad njim in da bode mogočna beseda Vašega Velečanstva privela ga do izpolnitve njegovih opravičenih želja in zahtev, soglasno in z navdušenjem sklenilo, da naj se spomenik, kateri je sklenila postaviti mestna občina ljubljanska v spomin na Vašega Veličanstva tolažilni obisk po veliki potresni katastrofi, a prineski vseh slovenskih in hrvaških občin imenovanih dežela tako dostojno izvede, da bode zgovorna priča hvaležnosti in udanosti do Vaiega Veličanstva. Bog ohrani, Bog obvaruj Vaše cesarsko in kraljev ko apostolsko Veličanstvo I Predsednik: žapan Ivan Hribar. 1 ."~T>-~~I-i l ; fc tl V ljubi |anl, 18. avgusta. Hrepenenje po mira. Dokazovanje slovanskih časopisov, da tirajo mnogi Nemci obstrukoijo le iz strahu pred Wolfom in Scbonererjem, ki jim grozita, da izgube* mandate ter da terorizirajo naci-jonalci vse avstrijsko nemško časopisje, to dokazo vanje so podprli že večkrat tudi nemški glasovi, ki so zašli v javnost. Večina opozicijskih državnih poslancev je že do grla sita brezkončnega ropotanja in grmenja, pa tudi večina opozicijskih listov že dolgo uvideva, da nima zaviranje parlamenta prav uikake korieti. Seveda si ne upajo časnikarji tega zapisati kajti bič Wolfov šviga neprestano nad njihovimi glavami. Vendar pa se drzna včasih kak listič povedati s primernim rešpektom do nemških generaov, da bi bil že čas prenehati z neplodno obstrukcijo. Zlasti nekateri liberalni pokrajinski listi začenjajo ubirati mile strune, ki izražajo globoko hrepenenje po mira. Tako je prinesla tndi „Silesia", ki ima mej češkimi Nemci mnogo ugleda, članek, ki predlaga, naj bi vendar obstrukcijske stranke same stavile kak posredovalen predlog, kajti s samo negacijo, s samim zanikanjem se jezikovno vprašanje ne bo nikdar rešilo. Kakor za vsako politično stranko je tuli za Nemce neznosen položaj, kateri je nekdaj Bismarck imenoval „sterilna negacija". V politiki pomeni stagnacija casadovanje, in skrajni čas je, da se kaj stori, kar bode spravilo zavoženi državni stroj zopet v tek. Tako piše „Selesia", ki govori iz duše nebroja dragih opozicijskih listov, kateri so neizprosni, le ker morajo biti. Narodni in politični položaj Malorusov. .Halvčanin" javlja, da je maloruski deželni volilni odbor poslal cesarju in ministerskemu predsedniku spomenico, v kateri se alika tužni položaj Malorusov, katers pritiskajo Poljaki in Madjari ob steno. Spomenici je priloženo 47 prošenj iz rasnih malo-ruskih okrajev v Galiciji. Alijansa mej Turčijo in Grčijo ? m Kolnische Ztg." javlja, da so se vršila mej grškim minister-skim predsednikom Ra Misom in turškim s n 1 t a n o m razpravljanja glede grško-torške zveze. Sultan je baje navajal, da je tudi premagana Avstrija sklenila zvezo s Prusijo ter je obžaloval, da se grška kraljica ne zglasi nikdar pri dvoru, dasi potuje vsako leto večkrat mimo Carigrada. Če misli Turčija kot zaveznica igrati isto ulogo, kakoršno igra Prus ja napram svoji zavezni državi, potem je pač želeti Grkom, da se taka alijansa izjalovil Admiral Dewey, ki je dosegel v minoli vojni prvo pomorsko bitko pri Cavitn, kjer je razbil in uničil špansko ladijevje pod admiralom Montojem, je dosegel tudi zadnji veliki uspeh: kapitulacijo Manile. Admiral Dewey je Beveda zategadelj največji ljubljenec Amerikancev, saj samo njemu se je zahvaliti, da se Filipin niso mogli polastiti ustaši Aguinalda, nego so ostale v oblasti Amerike. Ven-der pa ne postanejo Filipini menda še tako kmalu ameriška last, zlasti ker so začeli tudi Japonci na vse načine spletkarki ter se baje celo družiti z ustaši. Naloga admirala Dev?eya torej še ni savršena. , . Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. avgusta — (Cesarjev rojstni dan.) Kakor povsod v širni Avstriji, se je cesarjev rojstni dan tndi v Ljubljani slovesno praznoval. Ob desetih dopolndne je bila v stolni cerkvi slovesna mada, katere so se udeležili predstojniki civilnih in vojaških oblastev, zastopniki raznih korporacij in društev in sploh mnogo odličnega občinstva. V bližini stolne cerkve je bilo postavljeno v Ljubljani navzočno vojaštvo. Glavne momente cerkvenega opravila naznanjala so dešarže vojaštva in topovi na Gradu. Mesto je vse v zastavah. — (Županski shod.) Z resničnim zadovolj stvoru beležimo, da je bilo na čast slovenskim županom razobešenih jako mnogo zastav in da je Ljubljana s tem pokazala svoje slovensko lice. Narodni doma je bil prav ukusno okrašen. Pred poslopjem so bile postavljene velike skupine cvetlic, nad katerimi so plapolale zastave. Sredi po hodnikih so bile postavljeno cvetlice, v veliki dvor-ni pa je bil postavljan cesarjev kip. Pri pognsčenju so streglo gostom slovenske damo in sicer one iste, katere so sodelovale pri bazarju in katerih imena smo že navedli. Izpustili pasmo slnčajno ime jedne DajlimpstiĆnejiih in najd'lavnejših slovenskih dam, ime gdč. Wes s n er j e v e, dalje gospu L a h o v o in gdč Sever, katere so ee tuko pri bazarju ka kor pri pogoščenju premnogo trudile. Postrežba pri pogoščenju ni bilo lahk i delo, zlasti z ozirom na ogromno število gostov, zato pa izrekamo sloven skici damam najprisrČnsjšo zahvalo za njih požrt vovalnost. Mej pogoščen jem je svirala domžalska godba, začula pa ee je tudi marsikatera narodna pesem. Slovenski župani *o bili v vsakem oziru jako zadovoljili, za kar gre posebna zahvala župana Hribarju in občinskim svetnikom. — (Vflt dijaški shod) Ker prihajajo kraipv nemu pripravljalnemu odboru pritožbe glede vab.l k aborovanju in h bomerau, naprofieni smo objavit;, da je odbor razposlal obilo vabil, da je tudi osebno mnogo vabil po Ljubljani, da pa ne mon* za k.ke pomote, ki so se mu pri ogromnem pripravljavnem delu vrnile. Z'anti dijeki nuj se nikari ne ozirajo na to, se li dobili vabda aii ne! — Bakljsda obeta postidi jako lepa in zanimiva di ^kn man^estncija; pred mestno hišo zapel bede dijaški zbor nekaj pesnij, i h. to pa pojdejo udeleženci bakljade na vrt »Narodnega doma*. Glede sobotnega komerza nam je še dostaviti, da sodeluje pri nj*m tndi tambu-račko diuAtvo „Zvizdatt, ki je iz prijaznosti prevselo neko] glasbi nih točk. Frči kujemo, da se bode ljub Ijuueko občinstvo ta dva večera zanimalo za viso-košoloe in njih zborovanja ter veselice poeetilo v lepem, sijsinem številu. — (Želje re8ervistov.) Fi:":e se nem : Nekateri Častniki ravnajo z rezervisti p rs V lopo in dostojno, zal, da ne vsi. „Vflflucbter Tivitel", „\Yr-fiuebtes Vieh", „Dummer Baner* itd. so izrazi, katere morajo reaervisti le prepogostokrat al sati. Ker pa je 28 dnij le predolgo, da bi člov« k poslušal take besede, prOBimo tiste gospode, kateri imajo navado, da rabijo take izraze, naj enkrat poskusijo, če bi ne mogli izhajati brez teh insultl — (Konji splazili) Jakob Merhar, hlapec v Wolfovih ulicah št. 10. peljal je včeraj popoludne s sodčki naložen voz po Dunajski cesti. Pred Froeh-licbovo hišo padel je jeden sodček z voza in se zatrkljal pod konja, katera sta so splazila in zdir-jala po Dunajski cesti. Pred Kavšekovo prodaja I nico zadela eta z vozom v vprežena konja Pavla Borst nerja s Polhovega gradca in podrla konja na tla, da sta se lahko poškodovala. — (Slov. bralno društvo na Zg Brniku pri Cerkljah) „Vsak začetek je težak", pravi naš narodni pregovor. O resničnosti tega izreka smo se prepričali pri nas lansko leto v polni meri. Sklenilo ee je nemreč ustanoviti bralno društvo, a imeli smo toliko zaprek, da bi bili težko storili ta važni korak, ko bi nam ne prišla na pomoč za vednost in navdušenje vrlih vaščanov. Dne 5. sept. lanskega leta je gromenje topičev oznanjalo svetu, da smo postavili temelj našemu slov. bralnemu dru žtvu. Letos, ob obletnici svojega delovanja, se tudi naše društvo, kakor vsa širna domovina, spominja cesarja, ki je leta 1883 obiskal našo vasico. V ta namen priredi 28. avgusta t. 1. v proslavo 50let-nice vladanja cesarja veliko veselico s prijaznim sodelovanjem gg. dijakov in gg. abiturijentov. Ta veselica, katera je prva v naši vasici, prvi aad bralnega društva, obeta nam veliko zabave iu veselja. — (Županstvo v Spodnji Idriji) priredi v zvezi z domačimi drnštvi in šolsko mladino v nedeljo dne 21. avgusta t. 1. v proslavo petdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. cesarsko alavnost. — (Na dan premo van j a konj v Št Jerneja,) dne 5. septembra, bo erar kupoval konje za vojno, na kar posebno opozarjamo interesovano občinstvo. — (Is Šoštanja) se nam piše: Naši takozvani „Nemci" privoščili so si že lani posebno veselje o kresu s tem. da so slavili v slovenski občini Topolšica pangermansko Sonnwendfeier, pri koji so popevali staro nemško pesmi. Letos izbrali so si prostor za kres v bližini narodnega trga, a nesreča je hotela, da se je kres že sežgal po noči pred slavnostjo. Seveda so jim nevošlpvi Slovenci kalili nedolžno nemško veselje in predsednik nemškega pevskega društva gosp. Viktor Hauke ni vedel nič pametnejšega, nego da je vložil zoper nekatere mlade zavedne narodnjake kazensko pravdo zaradi hudodelstva požiga. Državno pravdništvo v Celji ustavilo je preiskavo in linea eriminali ter je od stopilo zadevo tukajšnemu okrajnemu sodišču, pri kojem se je vršila glavna razprava IG. t. m. od VjlO dopoldne do 5 ure popoldne. Ker so celo obtežujoče priče zanikata vse okolščine, po kojih bi imele po glasu kazenske ovadbe pričati, bili so vsi obtoženci od obtožbe popolnoma oproSčeni. S t* m jo zopet dokazano na kakov podel način naši nasprotniki ravnajo s čustvi iu s častjo zavednih narodnjakov. — (Velika tatvina v Mariboru ) Včeraj se je v Mariboru izvršilo več predrznih tatvin. V hotelu »Meran* je bilo ukradeno: riata ženska ura z belim kazalnikom, zlatimi kazalci in s krovom, na katerem je bil emajlovan ptič, zlata ver:ž ca z okraskom, zlat poročni prstan s črkama L F. in z letnicama 1881 in 1888, zlat prstan z briljanfi, zlat prstan e 8 dijamanti, zlati uhani z briljantl 8 zapestnice verižic*«, katere so imelo r b sklepnici črke L F., zlat angleški denar (10 funtov sterlingovj zlata lapestniea, zlat obroček s srčkom kot okraskom, 8 žepne ure, zlat prstan s Štirioglatim rti dečon kamnom, zlat prstan z okroglim v ^'1 t m črn>m kamnom z dvema črkama. Ukradene reči so vredne < kr li 800 gld. — (Javni plesi na Goriškem.> Tiko^meoo-vani javni plesi, kateri so po Gorskem v navadi in proti katerim s-i zavedni rodoljubi že več let, a zaman bore, so za slovenstvo prava nesreča, ker pospešujejo raznarodovanje in zapravljivost ter dajejo dobiček samo Lnhom, povrh pa s j premnogo krat vzrok krvavim pretepom, vnied katerih pride rn nogo slovenskih fnniov v nenrečo. Cuje se, da hoče glavarstvo v Gorici take plešo sploh prepovedati. Ako se to Sgodi, mu ne bodemo odrekali prizna nja. — (BDer Suđen") Organ tur die politisehen culturellen und vrirtscbaftiicben Interessen der Kroaten und Slovenen. Prejeli emo 4 številko teg* lista. Tudi ta je pomnožena s prilogo, Vsebina ie sledeča: Slovanska Viajemnoat — (kako jo raela* gati v smislu govora gospoda držvnega poslanci dr. Fermnčiča pri cč a 2 S M Vetrovi Nebo S 1 H -a > ~» 17. 18. n 9, zvečer 7. Ejntraj 2. popol. 788*6 738*8 737 1» 19Ti M 9 2U3 sr. vzhod al. jvzh. »r. jng jasno megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 20"08, ta 13" nad normal.tui 2D\ina^sica "borza dno 18. avgusta 1898. Bknpul državni dolg v notah..... 101 gld Skopni državni dolg v srebra .... 101 Avstrijska zlata renta....... 121 Avstrijska kronska renta 4 ,..... 101 Ogerska ▼'»ta renta 4° 0....... 120 Ogerska kronska renta -4 ..... 98 Avstro-ogerske bančne delnice .... §08 Kreditne delnice......... 360 London vista......... . liiO Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 «0 mark............ 11 ■jO frankov........... 9 Italijanski bankovci..... . . 44 C. kr. cekini........... 6 Dne" 13 avgusta 1897. 4*/a državno srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srećke iz 1. 1864 po 100 gld. Donava reg. srečke 5°/, po 100 gld. . . 129 Zemlj. obć. avstr. 41//1 , zlati zast. listi 98 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 156 Ljubljanske srećke......... 23 Bndolfove srećke po 10 gld...... 26 Kradltn« srečke po L00 gld...... 203 Trauiway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 514 Papirnati rubelj.......... 1 164 gld 194 60 4.r» 45 30 60 65 70 05 82' 75 53 15 65 50 50 75 50 60 50 25 27 kr. Zahvala. Za mnoge d«ka/.e srčnega soćntja ob Bmrti Deiegft iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda Jožefa Avgusta Antoncič-a kakor za ćastilno in mnogobrojno spremstvo dražega pokojnika k poslednjemu počitku iu za poklon en«; vence ter za nagrobno petje izrekamo najtoplejšo in uajprisrčnejao zahvalo. (JL256 V Ljubljani, dne 18. avgusta 1898. Globoko žalujoči. Trgovskega pomočnika v z prej me takoj (1255—1) trgovec s špecerijo, drobnina in železnino v Idriji. srrdi mesta, z veliko sobo in veliko kuhinjo, ali pa 2 sobi, meblovani ali nemeblovani, skupaj ali vsako posebej *e takoj o* Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Btdiak Colovec. Franzenfoste, Ljubno; čez Selztbal v Ansse, Solnograd; če? Klein-Reifbng v Stevr, Line, na Dunaj via Amstotten. — Ob 7. uri B m. zjutraj onobni vlak v Trbiž. Pontahnl, Reljah, Ce lovec. Franze»tst'este, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solm grad; čez Kleiu-ReiHing v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopolndi.e osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž Beliak, Celovec, Liubno; ćez Selzthal v Solnotjrad, Lene - Gastein Zeli ob jezeru, Inornost, Bregenc, Curih, Genevo Pariš; čez Klein-Reitling v Steyr, Line, Budejevice, Plzer;' Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zveoer osebni vlak v Lesce Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. popoludne v Lesce-Bled. — Proic« v Novo iiifMtn 1» v Ho* «'•«*» |«». Mešani vlaxi: Ob 6. nri 15 m. xjutraj, ob 12. uri AS m. pnpoludne, ob 6. uri 30 rr. ivečer — Prlho«! v ljiiM|itn m. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044 — 36) Izgubil se je rujflvo in belo pisan lovski pes z znamko štev. 284, srednje velikosti, slušajoft na ime „P^ris". — Odda naj se proti darilu na Rimski cesti st. 13. (1*57—i) Stavama »Valvasor^ ima vsak dan svež sladoled 5 vrst, kavo z ledom (a la glace), izvrsten zajuterk in moka-kavo, kakor tudi vse slovenske in nemške časopise. (tm-aj Velika hiša s 6 sobami iu velikim magaeinnm, travnikom in sadnim vrtom, pripravna za gostilno in prodajalno, n« |m» |»immI». Hiša leži ob cesti. (1241—2) Prodajale* pove upravnidtvo „Slov. Naroda". 03 O C Najboljše sredstvo za želodčne in črevesne bolezni in za krvi revne osebe je m i moka za krepčalno juho, krepčalni prepecenec, zmlet, otroška redilna sredstva, Kneipov kruh po predpisih velečastitega gospoda župnika Knolpa, kakor tudi najboljšo pijačo za poletje A. Maršner-ja šumeče bonbone priporoća (1161 — o) Rudolf Petrič trgovec s špecerijskim blag-o m In živili v Ljubljani, Valvazorjev (Krlževniški) trg št 8. Zunanja naročila se točno in natančno izvršujejo. 4gKuverte s flrnio^ priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. I Prva goriška tovarna priprav za izdelovanje plina ,Acetilen' j« pod imenom G. D. Conforto postavila svoj stroj ▼ gostilni pri , Ka-trlneku" v Lescah in v restavraoljl KUnarjevl v Radovljici. Lnč je jhko živa t.r sveti bolje, nego vsak drug plin. Stroj je zelu pripraven, tako da zamore vsakdo izvršiti vse delo v 15 minutah. ■troj O D. Conforto ls Goric« je jedini, kateri je pohvale in pri por*, čila VTeden, ter stoji vsakemu na ogled v dobro zranih gostilnah: (1*31*—1) Oton Homann s. r. gostilničar pri „Kstrinekn" v Lescah. Vinko Hudovern g s. r. restavrater pri Klinarji v Radovljici. Posojilnica v Radovljici obrestuje hranilne vloge po o M* OB brez odbitka rentnega davka, kojega posojilnica sama iz svojega plačuje. Prostovoljna dražba na Bledu. One 99. avgiiMla t. 1, ob t O« uri ilopolutlne prodajala se bode na prostovoljni dražbi Volbenkova hiša na Bledu. Hiša je prostorna ter pripravna za vsako obrt, zlasti za gostilniško, katera ar je doaedaj z jako dobrim vflpehom izvrševala v njr-j. Poleg jako lep. h veli kili k U-t ■ j ima hiša 2 kuhinji, 8 sob in 1 proda jalnico s .stanovanjem. CVna j« jako nizka! Plačilni pogoji ugodni! Rnpci naj hm zberejo dne 22. avgusta dopoladne v JKnpilliOVl ffostilni na m«'«lia. 124vj—s> e H hočete preveriti o tem, ali je vaša zemlja potrebna fosforove kisline? Zahtevajte po dopisnici brezplačno navodilo za to in fVunlilraiio clupoMiljittev 5 kg naših gnojevih vzorcev. (42—24) Na vsa dotična vprafianja odgovarja rade volje vodja našega agrlkulturno-keniičnega oddelka. Pisarna za srodajo Manit it čeških Tomasovih fužin v Pragi Izdajatelj in od^Tjcm aadmk: Josip Nolin. Lastnina in tisk .Narodno Tiskarne"«