gatelK.-a.fe mS M »J " ■ »^^jteraas S^-SSf&^taS® Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Vetih veleizdajnišhi proces proti 87 Slovencem v Italiji Naša hri j Danes in jutri prideta dve veliki skupini naših izseljencev iz Francije in iz Nemčije na obisk v domovino. Državne oblasti, privatne institucije in slovensko ljudstvo jim pripravljajo svečan sprejem na državni meji in v Ljubljani. Njihova prva pot bo k Marijinemu hramu na Brezjah, Noben sprejem pa ne bo mogel odtehtati onega, pripro-stega in tihega, ki jih čaka po domovih sirom Slovenije, iz katerih so izšli in odkoder so se podali v tuji svet naši izseljenci, deseti bratje našega rodu in pionirji njegove kulture v tujini. Naše slovensko ljudstvo, priprosto v svojem žitju, skromno v izražanju svojih čuvstev, jim bo pokazalo domovino v onem sijaju, o katerem so sanjali naši izseljenci, kadar jim je domotožje grizlo srce. Navžili se bodo naših gora, našega solnca, naših tihih dolin, da bodo njih srca zopet polna koprnenja, kadar bodo domovino zopet zapuščali. Oživili bodo v sebi spomine na čisti značaj našega delavskega in kmetskega ljudstva, na lepoto našega družinskega življenja, na požrtvovalnost naših slovenskih mater in na neomahljivost naših slovenskih očetov, tako da bodo šli prenovljeni v tujino in tam nadaljevali tradicije, ki dičijo prošlost in sedanjost slovenskega rodu. Mi bi seveda rajši videli, da ostanejo med nami, ker nas je malo in ker rabimo roko, srce in razum slehernega našega rojaka, da bomo mogli hraniti etične in kulturne vrednote, ki smo jih sprejeli od naših očetov. Mi bi radi da bi v naši domovini stopili v eno vrsto z nami, da v skupnem delu ustvarimo duševno in materialno blagostanje, ki bo za večne čase izključilo to krvavenje našega rodu. Mi bi radi stali vsak dan na meji naše države in stiskali roke stotisočerim našim bratom, ki bi se vračali iz vseh kontinentov sveta, dokler bi zadnji našega rodu ne prestopil praga domo-Tine z namenom, da jo nikdar več ne zapusti. To bi bili veseli dnevi v zgodovini naše domovine. Sicer vemo, da so se sinovi naših skromnih kmetskih domov v tujini priborili do visokih časti in do velikega blagostanja, tudi vemo, da se je sloves naše domovine širil, koderkoli se je selila naša kri, tudi vemo, da smo od njih dobivali neprecenljive zaklade tujerodnih kulturnih pridobitev, a tem rajši bi zato imeli, da se vrnejo vsi! To so melanholična razmotrivanja, ki pa se morajo razbliniti v nič pred brezkompromisno vsakdanjostjo. Naših sinov še ne bo domov, še se bodo praznile naše vasi, še bodo odhajali naši m še bomo stali pred zevajočimi praznotami, katerih ne bo nihče izpolnil. Zato bi pa radi brez vsakega sentimentalizma porabili priliko obiska francoskih in nemških Slovencev, da ugotovimo nekaj dejstev, ki se vsa tičejo našega izseljevanja. Prvo dejstvo je to, da mi doma še nismo nič nkrenili, da bi izseljevanje če že ne onemogočili, pa vsaj skrčili na najmanjšo količino. Mi se niti zavedamo ne, kaj pomeni in kaj zna pomeniti za nas ta široka reka, ki se neprestano vali iz naše domovine v tujino. Mi imamo vzorno urejeno izse-ljeniško službo, mi vemo za vsakega, ki gre iz domovine, vemo odkod je doma in kje se v tujini nahaja. Mi stojimo ob strani te procesije desetih bratov in beležimo pridno vsakega in vsako, ki odhaja. Tudi to je potrebno, a glavno ni. Mi smo se začeli tudi dejansko zanimati za naše izseljence v tujini. Oglašajo se duhovniki z apostolskim srcem, ki gredo v eksil za svojimi ljudmi, naše oblasti se brigajo za vzdrževanje nacionalnega in kulturnega duha med izseljenci, za njih socialno zaščito. Tudi to je potrebno a glavno ni. Glavno bi bilo, da spoznamo, da je izseljevanje bolezen, razširjena vsepovsod, in da bi morali zdraviti to bolezen manj v njenih posledicah kot pa v njenih vzrokih. Izseljeniški problem v Sloveniji in v Jugoslaviji obstoji manj v zaščiti onih, ki so že v tujini kot v zaščiti onih, ki so še doma in nameravajo oditi, in ki bodo šli, če jim ne ubranimo. % To spoznanje, ki je samo na sebi največjega pomena za obstoj našega rodu, našega jezika in našega kulturnega obeležja, bi potem moralo roditi pri vseh, ki svoj rod ljubijo, voljo, neupogljivo voljo po sistematičnem delu za omejitev našega izseljevanja. Nekateri se selijo iz gospodarsklli razlogov. To so redki, in še ti bi se dali ohraniti doma, če bi s pomočjo naših gospodarskih organizacij ljudem pomagali prebresti najtežavnejše. Drugi gredo, tn ti so v večini, iz nekih avanturističnih motivov, ki značijo, da ima naše ljudstvo v sebi veliko podjetnega duha, ki bi se dali pa ohraniti domovini, če bi jim mi hoteli najti doma možnosti, da se udejstvujejo. Tretji gredo zapeljani po svojih prijateljih v tujino ali pregovorjeni od mteresiranih ljudi v domovini. Tudi ti, in ti najbolj, bi čisto lahko ostali doma med svojim ljudstvom, če bi se v pravem trenutku aplicirala zakonska sredstva, ki so po drugih državah bila tako učinkovita, NaSlm prosvetnim društvom se torej odpira velikansko polje, neobdelano, skoroda nedotaknjeno, kateremu bodo morala posvetiti vso svojo pozornost. Ce smo enkrat prišli do tega, da gre iz enega samega okrajnega glavarstva v teku enega leta 300 mladoletnih deklet v tujino, to pomeni več kot pa navadno senzacijo, to pomeni smrtno rano na telesu našega rodu, iz katero bruha v širokih curkih naša srčna kri. Kaj pomagajo vsa Izcizellrana naša prosvetna društva, ko nam pa nas rod uhaja, ko se naši kmetski domovi praznijo, ko Jih bodo prišli zasedat drugi! Obisk naših bratov iz zapadne Evrope naj bo ■a nas v domovini ihteč opomin slovenske matere, da je skrajni čas, zadnji čas, da gremo reševat njeno kri. Trst, 25. avg. ff. Fašistični režim je sklenil, da iz procesa proti atentaorjem na uredništvo lista »Popolo di Trieste« napravi velik demonstrativen proces proti nič manj kakor 87 slovenskim dijakom, delavcem in kmetom iz Goriškega in Tržaškega, katere je pred izrednim sodiščem obtožil nič manj kakor 99 deliktov, ki da so bili izvršeni v slovenskem Primorju, nahajajočem se pod suve-reniteto Italije, v teku zadnjih štirih let. Obtožnica dolži torej 87 Slovencev, od katerih pa se je odtegnilo roki fašistične pravice 27, ki so prebežali v inozemstvo, da so zagrešili 31 oboroženih napadov na fašiste, vojake in karabinjerje deloma z namenom, da jih ubijejo; da so izvršili trinajst umorov; da so zažgali ali skušali zažgati 18 šol, ljudskih vrtcev in vojaških objektov; da so delili protidržavne letake; da so izvršili dva bombna atentata, več drugih pa zamislili; da so vršili politično in vojaško vrhunstvo ter da so »osnovali med seboj in z drugimi neznanimi osebami zaroto z namenom, da po terorističnih aktih julijsko pokrajino iztrgajo Italiji in spravijo pot tujo oblast, pa da so se v to svrho posluževali oziroma posluževati nameravali oborožene vstaje, uničevanja m organiziranja vstaje med prebivalstvom za hrbtom italijanske armade.« Konkretno pa smatra obtožnica glede vseh 87 obtožencev za dokazane le te zločine: požig tolminskega vrtca, proseškega vrtca, vrtca v Lokvah pri Divači, ljudske šole v Zgoniku in na Kati-nari; dalje poskušeni umor fašista Ivana Kureta v Logu, ki so mu pa prestrelili samo kapo, bombni atentat na uredništvo »Popolo di Trieste« in na svetilnik zmage v Trstu; smatra pa tudi, da so člani tajne organizacije, kateri so baje obtoženci pripadali, ustrelili 9. maja t. 1. fašistično rodbino Ma-rangoni v Ricmanjih, o čemer bo posebno postopanje. Obtožnica zelo obširno slika iredentistično delavnost obtožencev, ne delajoč prevelike razlike med posameznimi fakti, ki jih dokazuje, in med svojimi predstavami o neki zaroti in njenem delovanju, kakor si jo na podlagi velikega kombinacij-skega daru slika domišljija državnega tožitelja in njegovih političnih inspiratorjev. Obtožence imenuje tožitelj »državljane slovanskega jezika Julijske pokrajine« in na prvem mestu obširno opisuje atentat na »Popolo di Trieste«, ki so ga izvršili Miloš, Marušič, Bidovec, Valenčič in Vadnjal, ki je bombo preskrbel. Tretji bombni atentat je bil po obtožnici baje nameravan na znanega propagaforja fašizma med kraškim prebivalstvom, G r a z i o 1 i j a , katerega so baje hoteli ob priliki neke njegove inšpekcije ubiti. Tega poskusa so poleg že imenovanih Valen-čiča in Marušiča obtoženi še Španger, Štoka, Kač, Škerlj in Fonda. Belgrad, 25. avg. z. Včeraj je dopotoval v Belgrad predsednik vlade gen. Živkovič z ministrom dr. Srskičem. Danes popoldne je imel konferenco vseh ministrov, ki se nahajajo v Belgradu, radi določitve stališča naše delegacije v Varšavi. Belgrad, 25. avg. z. Trgovinski minister dr. Demetrovič je danes dopoldne sprejel podtaj-nika romunskega trgovinskega ministrstva Po-pesca. Konferenca je trajala 20 min. Obravnavala sta vsa aktualna vprašanja v zvezi z konferenco v Varšavi. Glede zadržanja Jugoslavije in Romunije se je doseglo popolno soglasje. Minister dr. Demetrovič je sprejel tudi češkoslovaškega poslanika Fliderja in -poljskega poslanika Babinskega. Oba-obiska sta v zvezi z odhodom naše delegacije v Varšavo. Romunski podtajnik Popescu je izjavil, da je v vprašanju konference v Varšavi stališče Jugoslavije in Romunije jasno izraženo. Obe državi bosta v vseh vprašanjih nastopili solidarno in soglasno, zlasti glede vprašanj, ki so se obravnavala na sinajski konferenci. Naša delegacija bo odpotovala jutri. Trgovinski minister dr. Demetrovič bo odsoten 14 dni. Popescu se je sestal tudi z kmetijskim ministrom dr. Šibenikom. Belgrad, 25. avgusta, z. Snoči je v Belgrad dopotoval glavni tajnik romunskega trgovinskega ministrstva Popescu. Bil je vodja ro- Dalje trdi obtožnica, da je Lorenc Kač name- I raval zažgati še osem šol meseca marca 1930 v i okolici Herpelja. To naj bi se izvršilo 23. marca i ob osmi obletnici iašističuega režima. Isti Kač je bil baje pooblaščen, da spravi s sveta fašistične slovenske renegate Jožefa Žerjava, Bo taca in Kureta, potem, ko se je bil prvi atenlat nanj Eonesrečil. Za uboj Graziolija, ki se ni izvršil, je ilo baje tistemu, ki bi se mu ta čin posrečil, od obtoženca Vadnjala ponudenih 1000 lir. Imenovani so obdolženi tudi, da so hoteli pognati v zrak poslopje tržaškega policijskega ravnateljstva. Obtožnica dokazuje potem, da se je osnovala v Julijski provinci obsežna tajna teroristična organizacija, dasi vsi obtoženci to taje. Za glavna voditelja te organizacije označuje obtožnica vsetiči-liščnika Zorka Jelinčiča iz Bovca in Alberta Rejca iz Tolmina, bivšega tajnika tržaškega političnega društva »Edinost«, ki se oba nahajata v inozemstvu. Državni tožitelj (rdi. da sta se ta dva potem, ko so bile vse slovanske kulturne organizacije v Italiji razpuščene, posluževala v iredenti-stične namene dijaškega podpor, društva »Adrija«, ki ga je vlada št pustila. Obtožnica šteje temu človekoljubnemu društvu, ki ga je celo fašistični režim toleriral, v zlo, da je dobivalo skromno vsoto 2000 lir od nekega narodnega kulturnega društva v Jugoslaviji v svrho podpiranja slovenskih akademikov, ki se učijo na italijanskih vseučiliščih. Potem ko obtožnica omenia »Adrijo«, o kateri ne navaja niti enega samega fakta, da bi bilo kakorkoli udeležena pri inkriminiranih terorističnih dejanjih, prehaja na neko tajno društvo, ki da so ga Rejec, Jelinčič in dr. Sfiligoj ustanovili 1. 1927 ustanovili pod enostavnim imenom »Organizacija«. Rejec se je baje pri akcijah tega zarotniškega društva posluževal uniforme 59. kraške fašistične legije, kar da je dokazano tudi za več drugih neznanih in neizsiedenih oseb. Ta organizacija je baje imela celice in srenje, v njih samih pa tako zvane trojke kot aktivne enote, kojih člani so bili znani samo voditelju celice. V to organizacijo so bili baje najbolj zapleteni razen imenovanih dveh še Slavko Bevk iz Cerkna, ki se nahaja tudi na zatožni klopi, Španger, Manfreda, Kosmač, Štoka, Bidovec, Petaros in drugi. Ta organizacija, ki je baje imela več sestankov, med katerimi je eden trajal tri dni in je bil prirejen avgusta 1. 1928, se je posluževala tajnih parol in šifer ter je imela baje zveze z italijansko emigrantsko organizacijo v Parizu. Manfreda, trdi obtožnica, je bil tako spreten, da se ie v namene »Organizacije« vpisal med vseučiliščni fascio v Padovi in celo držal predavanja o fašistični kulturi med tolminskimi Slovenci. Na goriškem policijskem ravnateljsfvu so imeli fantje zaupnika v policijskem agentu Alojziju Černetu, ki je »Organizacijo« obvešča! o nameravanih ukrepih oblasti in je tudi preskrbel, da sta Rejec in neki Maksimilijan Gatnik pravočasno zapustila Italijo samo par ur prej, preden sta imela biti aretirana. munske delegacije na konfcrenci, ki je bila v Bukarešti med zastopniki jugoslavje in Romunije. Popescu je poučen o vseh vprašanjih, ki so se obravnavala med Jugoslavijo in Romunijo. Prišel je v Belgrad, da stopi v stik z našimi merodajuimi činitelji glede vprašanj, ki se J>odo obravnavala v Varšavi. Obenem se jc del j časa razgovarjal s strokovnjaki, ki so člani delegacije za Varšavo. Po razmotrivanju o teh vprašanjih, ki se bodo obravnavala v Varšavi in po določitvi skupnega stališča na tej konferenci, je Popescu popoldne z letalom odpotoval v Bukarešto. Ob njegovem bivanju v Belgradu se je govorilo o izvedbi nekaterih sklepov si-najske konference. Belgrad, 25. avgusta. AA. Jutri ob 7.30 potuje naša delegacija na konferenco v Varšavo. V delegaciji so: ministra Juraj Degietrovič in dr. Stanko Šib cink ter načelnik ministrstva za poljedelstvo dr. Velja Stojkovič, inšpektor ministrstva za trgovino Milovan Pilja, inšpektor ministrstva za poljedelstvo veterinar V Kotov-č.ič in šef kabineta ministra za trgovino in industrijo dr. Bošiko Mršič, ki je obenem tajnik delegacije. Konferenca začne zasedati 27 t. m. zvečer. Belgrad, 25. avgusta. AA. Poljski poslanik na našem dvoru je davi odpotoval v Varšavo, da se udeleži konference agrarnih držav. Za njegove odsotnosti ga bo nadomeščal ]>oljski odpravnik poslov. Člani organizacije so ludi prisegali: Prisegam pred Bogom, pri svoji časli in pri svoji rod bini, da bom storil vse za osvoboditev Julijske Benečije, ki se ima združiti z materjo Jugoslavijo.< Tudi v tržaški okolici je bila organizacija zelo razvita in je bilo sploh vse Primorje baje, razdeljene na vojaški geografični karti v akcijske rajone. Mesto Trsi samo je bilo razdeljeno v dva sektorja O Stanku Petarosu obtožnica trdi, da je imel nalog, da v danem trenutku vzbuni okoličane, ki bi se naj na plat zvona zbrali in udarili na Trst. Rejcu šteje obtožnica v zločin tudi, da je razširjal »Slovenca«, »Jutro« in »Orjuno«. Obtožnica nato navaja organe tega tajnega društva, in sicer »Borbo-, »Svobodo« in »Primor-ski glasnik«. Iz »Borbe« posnema obtožnica, da so plačali 7. življenjem denuncijacije proli Slovencem fašisti Keršovan iz Rihemberka. Kogej iz Idri;e in Cerkvenik. Grozila pa je >Borba« s smrtjo tudi fašističnemu tajniku dr. Perusiniju v Trstu, ki je znan po mnogih kazenskih ekspedicijah, s katerimi je strahoval zlasti jugoslovanski narod v Istri. »Borba« nalaga, kakor citira' obtožnica, vsakemu članu organizacije, da se ne sme ustrašiti nobene, še tako težke kazni, da se doseže namen osvoditve Julijske krajine izpod iga tujca«. Obtožnica se sedaj povzpenja do trditve, da je »umetno in tendenčno. če se Irrii, da italijanska država preganja slovansko plenu- kot tako in slovanski jezik! Drugorodci so italijanski državljani z enakimi pravicami in dolžnostmi kakor vsi drugi.« Nato zopet brez prave logične zveze govori o ogromnih množinah ekrazita (8 kvintalov, ki da jih je imel neki Majnik Anion iz Tolmina. Navaja nato tudi, da je Jelinčič poslal preiskovalnemu sodniku spomenico, v kateri pravi, da je »Organizacija«, ki ji je on naeeloval, imela samo namen, hraniti slovansko narodnost in slovanski jezik v mejah italijanske države in da se ni posluževala nasilnih sredstev. Obtožnica navaja tudi, da tajiio Valenčič, Miloš, Španger in Marušič. V inozemstvo so zbežali, kakor končuje obtožnica: Rejec, Jelinčič, Majnik, Gatnik, Šorli, For-tunat, Leban, Svednjal. Ukmar, Suk, Ivan Marija Čok, Škerjanc, Gergič, Kerže, Žerjal Karel in Alojz, Ražem, Škerjanc, Kosmač Stanislav in Alojz, Zlatič, Gerijec, Švara in Petaros Slanko in Peter. Obtožnica imenovane poziva, naj se zglasijo v roku 10 dni od objave te okrožnice, sicer bodo obsojeni v odsotnosti. $ Razprava se bo vršila v veliki dvorani nove justičue palače. Predsednik sodišča bo fašistični general Guido Cristini. Razprava bo tajna. Do sedaj so bili iz Rima prepeljani v Trst obtoženci Mijoš, Bidovec, Alojzij Španger, Štoka, Valenčič. Marušič, Rupelj, Obad, Širca, Pertot, Zaber, Kač in Kosmač. Ostali sledijo. Zagovarjali bodo obtožence tržaški odvetniki: Contreras, Giannini, Matose-Loriani in še pod Avstrijo sloveča Pucher in Zennaro. Pričeteh šole Ljubljana, 25. avgusta. AA. Kr. banska uprava razglaša: Na srednjih šolah se vpisujejo učenci v po-edine razrede od 11. do 13. septembra po razporedu, ki ga določi direktor, V izjemnih primerih sme učiteljski zbor dovoliti vpis do konca septembra, kr. banska uprava pa do 10. oktobra, V prvi razred se morejo vpisati učenci z dovršenim četrtim razredom osnovne šole, ki so rojeni v letih 1917., 1918, 1919 in 1920 (letos izjemno). Vsi izpiti se vrše na srednjih šolah v času od 1. do 10. septembra po razporedu direktorja.. Privatni izpiti v septembru so dopustni le po posebni odobritvi ministrstva na prošnjo iz meseca junija. Iz meščanskih šol je letos šc izjemno dovoljen prestop na srednje šole po dopolnilnih izpitih, ako je starost učenčeva v skladu z zakonom. Na državno realnogimnazijske razrede v Ljubljani se vpisujejo deklice le na II. realni gimnaziji, dečki pa v vse razrede na II. in III. realni gimnaziji ter na realki (na tem zavodu do vštetega VII. razreda). Vpisovanje na učiteljskih šolah sc vrši v času, kakor na srednjih šolah, toda za vpis v prvi razred se jc treba prijaviti vsaj šc 12. septembra. Sprejemanje za prvi razred se vrši po zdravniškem pregledu in sprejemnem izpitu. Učenci (učenke) z nižjo srednjo šolo opravijo pismeni izpit iz slovenščine in ustni iz glasbe; z dovršeno meščansko šolo pa pismeni in ustni izpit iz slovenščine, ustni izpit iz zgodovine in geografije naše kraljevine, ustni izpit iz matematike in glasbe. V prvi razred se smejo sprejeti učenci in učenke, ki v koledarskem letu 1930 še ne dovrše 18 let starosti. Za vpisovanje na meščanskih šolah ni novih predpisov, zato sc vrši od 1. do 3. septembra vpisovanje, izpiti pa se vrše od 25. do konca avgusia. Razpored določa ravnateljstvo. Na osnovnih šolah se vrši 1. in 2. septembra naknadno vpisovanje, 3. septembra jc Šolska mašo, 4. septembra pa se prične redni pouk. Cei.^rril, 25. avgusta, as. Dva mornarja neke turške motorne ladje sta po odhodu iz Smirnc umorila kapitana in dva nnlnika, {lirika trgovca iz Smirnc, katera sta potem vrgla v morje, nato pa sama skočila v morje, češ, da hočeta loviti ribe, in ušla na obalo. Povzročitelj umora jc bil lastnik ladje, ki je domneval, da imata trgovca pri sebi mnogo denarja. Pri njiju pa so našli satno 5000 mark. Laslnika ladje so aretirali na Dodlatfi ovadbe kurjača motorne ladje, Začasni odbor UJU Belgrad, 25. avgusta, n. Na poslednjem kongresu UJU izvoljeni odbor se je včeraj konstituiral. Za predsednika je izvoljen Boža Radulovič, za podpredsednika Mate Ljuič, za tajnika Bora Pav-lovič. Novi predsednik je upokojeni učitelj. Izjavil je, da bo nova uprava ostala samo do prihodnjega izrednega občnega zbora UJU in da bo svoje funkcije izvrševal v popolnem skladu s sklepi, ki so bili sprejeti na kongresu. Grčija prepovedala uvoz svinj Belgrad, 25. avgusta, z. Poslednje dni jc grška vlada prepovedala uvoz svinj iz Jugoslavije radi svinjske kuge. Naša vlada je storila potrebne ko:ake, da grška vlada to picpoved razvjljavi. S svoje strani je napravila vse preventivne ukrepe. Belgrajshe vesli Belgrad, 25. avg. AA. Minister za gozdove in rudnike dr. Anton Korošec je podpisal pravilnik o polaganju strokovnega izpita za gozdarske uradnike druge kategorije. Pravilnik je stopil v veljavo. Belgrad, 25. avg. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra trgovine in industrije je postavljen v ministrstvu trgovine in industrije za svetnika v 4 a/I dr. Ciril Žižek, inšpektor istega ministrstva v 4/1, v državni trgovski akademiji na Sušaku za ravnatelja v 4/1 Nikola Očigrija, ravnatelj iste grupe in kategorije državne trgovske akademije v Zagrebu po potrebi službe. Dunajska vremenska napoved. Toplo. Večinoma jasno z lokalnimi neviii^mi. Prihodnje dni bo sedanje vreme najbrže trajalo še nekoliko časa. Jugoslavija na varšavski konferenci Sporazumno postopanje med našo državo in Romunijo — Odhod naše delegacije Izseljenski zakon Dne 3. uvgustu 1920 se je vršila na predlog g. ministra za socijalno politiko iu narodnega zdravju v Splitu izseljenska konferenca, nu kateri se je temeljito razpravljala in sklenila potrebna iz/popolnitev sedanjega zakona o izseljevanju in potrebna reforma naše izseljenske službe. Akoravno so takrat navzoči odlični strokovnjaki in zastopniki raznih inerodujnih institucij ugotovili in sklenili, da je za naše razmere nujno potrebno čimpreje osnovati novi izseljenski zakon, ga še vedno nimamo, čeprav je g. šef izseljenskega komisarijata v Zagrebu osnutek, kot smo oitali v »novem izseljeniku«, že davno predloži! na merodajnem mestu. Baje je temu vzrok, da prihajajo še vedno novi predlogi iu ugovori proti osnutku, ki zavlačujejo nujno po-treLno reformo izseljevanja. Upamo, da se bo temu zavlačevanju naredilo kmalu konec, ker zadevo zavlačujejo itak večinoma samo inozemske parobrodne družbe, na katere se bomo ozirali samo dotlej, dokler ni naša trgovska mornarica tako močna, da bo zma gala sama promet z našimi izseljenci. t Pri nas je sedaj koncesljoniranih 22 inozemskih parobrodntih družb, ki imajo skoro po vseh večjih krajih naše kraljevine svoje zastopnike. Ti zastopniki so imeli dosedaj samo neznatne ali tudi nobene stalne plače, ampak prav lepe provizije, ki so dosegle pri nekaterih družbah tudi 10 Dol. ,to je 560 Din od pridobljenega izse! jenca. V praksi se je opazovalo, kako so lovili zastopniki in uslužbenci parobrodnih družb radi dosege provizije izseljence, tekmujoč med seboj, kdo jih bo več vjel in s s tem obdržal službo. Kdor ni imel sreče pri tem poslu, tega ie družba odslovila iz službe. Za to je bilo verjetno, da so se ti priganjači potruditi sugerirati ljudem, na primer, kako dobro se godi dekletom v Uru-guavu. in posrečHo se jim je odpraviti na pr. v letu 1920 <Gazeta Poljska« piše med drugim, da politični pravec, ki je odrejen po mednarodnih gospodarskih pravilih, ne bo v nobenem slučaju trpel sprememb. >Naš Pregled« piše, da bo postal maršal Pilsudski predsednik vlade, kar pomeni, da od leta 1926. ni bilo nobenih sprememb v poljski politiki. Minister financ bo moral voditi svoje ministrstvo po načelih Slednje v administraciji in ravnotežja v proračunu. • Po mlSljeuju tiska bo še danes sledila sestava nove vlade. Varšava, 25. avg. as. Maršal Pilsudski se je odločil, prevzeti ■ ministrsko predsedstvo. Obdržati pa si hoče tudi vojno ministrstvo, tako da je ostal položaj isti kakor pri njegovi zadnji vladi 1.1927-28. Podpolkovnik Beck poslane minister brez portfelja, da bo maršalu stal ua strani pri njegovem političnem delu. Beck bo v gotovi meri vr&il Islo nalogo kakor dr. Bartel med prejšnjim predsedstvom maršala kot podpredsednik. Druga ministrstva a to spremembo v predsedstvu niso prizadeta. — List nacionalnih demokratov ugotavlja, da je položaj ostal prav za prav nespremenjen. Parlamentarna opozicija računa s tem, da bo Pilsudski kmalu po prevzemu vlade izdal dekrete o usodi sejma. Vsekakor se računa s presenetljimi efekti. V nemški armadi prevladala nacionalistična strma Nov armadni poveljnik Miiurhen, 25. avgusta, pp. Vesti, da bo sedanji komandant Reichsvvehra general lieye dettii-sijoniral, krožijo po Nemčiji že dva tedna. Vaš dopisnik ni tozadevno poslal nobenega poročila, ker so manjkali vsi dokazi za verodostojnost takih trditev. Včeraj je pa vojno ministrstvo izdalo poseben komunike o odstopu generala Heye, v katerem de-mantira v ostrem tonu namigavanja, da je general Heye prav za prav bil prisiljen napovedati svoj odhod, ker so mu razni politični generali v ministrstvu samem nadaljnje službovanje onemogočili. Demanti vojnega ministrstva pa je tako sestavljen, da je na prvi pogled jasno, da je general Heye torej le žrtev neke politične struje med generali-teto, katero vodi general vou Schichter, in ki želi najožjega sodelovanja s sovjetsko armado. Komunike ministrstva se jki čuden način izgovarja, da generali ue odločajo in da je edino odgovorni minister ona oseba, ki dajo smernice za politiko. »Vorvviirtsv hudomušno vprašuje, če je torej vendar le res, da ima vojno ministrstvo svoje lasiue Atentat na policijskega šefa v Kalhuti London, 25. avg. as. Danes dopoldne je bil v Kalkuti izvršen bombni atentat proti avtomobilu angleškega policijskega šefa. Drobci bombe so ranili šoferja in enega izmed treh atentatorjev. Policijski šef pa je ostal nepoškodovan ter je takoj ustrelil drugega atentatorja, tretjega pa je zasledoval peš, dokler tudi tega ni aretirala policija. London, 25. avg. as. Kakor poroča Reuter iz Alaliabada, je Kandid Motilal Nehru v ječi težko obolel. Njegovo stanje povzroča skrbi. Sinila, 25. avgusta. A A. Poročajo o resnih bojih med angleškimi četami in četami upornih plemen na severozapadu. V okolici Kurrama so uporniki imeli 26 mrtvih in 5 ranjeuih, Angleži pa so izgubili 9 ljudi, med njimi enega oficirja. Ranjenih je bilo 10 vojakov. Delhi, 26. avgusta. AA. Izvršilni odbor vse-indskega kongresa v provinci Delhi je bil proglašen za protizakonit. Revolucija v Peru-o Newyork, 25. avg. AA. Po nepotrjenih vesteh, ki jih je dobila »Associeted Press«: iz Santiaga v Chile o nemirih v republiki Peru, izgleda, da je predsednik republike bil pregnan ter da se je skril v poslaništvu republike Venezuele. Buenos Aires, 25. avg. AA. Po vesteh, ki prihajajo z meje, se širi vstaja v republiki Peru vzhodno in severno od Arequipe. Zadnje vesti poročajo, da so poleg nekaterih polkov pristopili k pokretu slušatelji vseh vojnih Sol. Izgleda, da plove vladna mornarica proti pristanišču Molendo. Newyork, 25. avg. AA. Po zadnjih poročilih iz Lime, so mladi oficirji sklenili uvesti vojaški režim. Novi vladi bo predsedoval general Manuel Ponce. Oficirji so zahtevali naj dosedanji predsednik Leguija poda ostavko. Newyork, 25. avg. as. Peruanski državni predsednik Lequia je na peruanski križarki pobegnil v Panamo. Položaj se je razčistil na korist vojaške diktaure. Po vesteh iz Buenos Airesa je velik del posadke v Limi prestopil k revolucionarjem. V Arequipi je bila sestavljena provizorična vojaška vlada pod generalom Emanuelom Porzejem, ki je zahteval, da Lequia odstopi. Vstaja se je razširila v sedmih pokrajinah. V splošnem se zdi, da ima, pokret v južnih pokrajinah mnogo pristašev. Krvavi boji so bili samo v Arequipi. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Pc^olejski požar v Romuniji Bukarešt, 25. avg. as. V okolici Ploestija je nenadoma nastal požar v dveh petrolejskih tankih, ki se je naenkrat razširil na dva druga petrolejska rezervoarja. Vnel se je tudi v bližini tekoči potok,1 na katerega površini vedno plava debela plast petroleja, tako da je potok zanesel požar več kilometrov daleč. Sele, ko sta oba petrolejska tanka popolnoma zgorela, je bilo mogoče misliti na gašenje ter se je do večera posrečilo pogasiti požar. Škoda znaša 10 milijonov lejev. Domneva se, da sta požar povzročila dva delavca, ki sta vrgla na tla tleče cigarete. Bukarešt, 25. avg. as. Velika petnadstropna palača »Palast-hotela«, v kateri večinoma stanujejo inozetnei, je danes skoro popolnoma zgorela. — Vzrok požara je najbrž kratek stik v električni razsvetljavi. »Poroka" nadvojvode Albrehta Budimpešta, 25. avgusta, as Uradno se poroča, da se je nadvojvoda Albreht v inozemstvu poročil z ločeno ženo madjarskega poslanika Rud-naya, rojeno Ireno von Lelbach. Uvedli so se potrebni koraki za novo ime in čin soprogc(l) nadvojvode. Irena von Lelbach je iz bogate velepo-I sestniške rodbine x jugoslovanski Bački. ^ ■ politične cilje. Iz vseh krogov so se nato oglasile ostre protestne- izjave, v katerih se je od ministrstva zahtevalo, naj pove, če bo general Heye moral iti ali ne. Snoči je vojno ministrstvo bilo prisiljeno izjaviti, da namerava dosedanjega šefa generalnega štaba upokojiti. Tako bo izginil iz nemške armade general, demokratičen po svojem življenju in miroljuben. O njem je znano, da je po zadnji zgubljeni bitki na francoski fronti stopil pred cesarja Viljema in mu rekel, da bodo armade korakale nazaj v Nemčijo pod vodstvom svojih generalov in ne pod cesarjevim.. Nacionalistični duh, ki veje sedaj po Nemčiji, zahteva ludi to žrtev. To je značilno za bodočnost, ki se pripravlja. Na njegovo mesto bo baje prišel general Curt Baron von Hammerstein-Equort, direktor v vojnem ministrstvu, znan vsled svojih stalnih stikov s cesarjem Viljemom in vsled svojih nacionalističnih govorov ob priliki Kappo-vega puča. On bo od sedaj naprej vodil Reichsvvehr v tradicijah predvojne pruske discipline. Poostritev delavskega boja v Franciji Paiiz, 25. avgusta, as. Stavka v Roubaixu in Tourauoinu se je zelo poostrila, ker se je na občnem zboru stavkujočih odklonil predlog delodajalcev. Voditelj podjetij Ley je izjavil, da stavku-joči, če sprejmejo njegov predlog, s tem priznajo, da so samo radi ene same besede povzročili stavko in zgubili s tem okoli 50 milijonov frankov na mezdah. Edina koncesija, na katero je pristal, obstoji v eni sami besedi. Celo »Petit Parisien« smatra tako stališče voditelja delodajalcev za nezaslišano provokacijo delavstva, in celo dru&tvo bivših frontnih bojevnikov protestira v odprtem pismu na ministrskega predsednika proti takemu postopanju Leya. Francoski manevri Pariz, 25. avg. as »Echo de Pariš« poroča o francoskih manevrih na italijanski meji: Poveljstvo vodi general Carence, poveljnik 15. armadnega zbora. Višek vaj je bil namišljen napad po več infanterijskih oddelkih na Ool de Valetta, glavno zapirališče za dohod v dolino reke Var. Potek manevra je vodstvo zadovoljil, ker se je posrečilo napad odbiti. General Carence je po vajah inspiciral Val de Gale in St. Dalemas de Selvage, kjer gradijo Francozi v zadnjem času velike obmejne utrdbe. Cehoslovaški manevri Praga, 25. avgusta, AA. V okolici Seviča v južni Slovaški se vršijo manevri, katerim so prisostvovali razen vojaških atašejev pri praških poslaništvih ludi šef generalnega štaba holandske vojske general Winkelmann ter nemški oficirji na čelu s komandantom Mannom in kapetanom Tu-ssaintom. To je prvič, da se nahajajo nemški oficirji med inozemskimi vojnimi atašeji na češkoslovaških manevrih. Češkoslovaški vojni ataše se je že udeležil nemških manevrov. Uspeš polet preko oceana Newyork, 25. avg. as. Oceanski letalec Gronau, ki je v nedeljo zjutraj pristal v bližini zaliva Cart-vvright, je radi goste megle, trajnega deževja in netočnih zemljepisnih kart svoj polet zvečer prekinil v Queensporl Harbor Novascotiju, 100 milj vzhodno od Halifaxa. Kam namerava dalje, še ni znano. On in njegovi trije spremljevalci se zdijo zelo utrujeni, radi posrečenega poleta pa so zelo srečni. Nadaljnja vest navaja, da je Gronau ob 11.50 srednjeevropskega časa svoj polet nadaljeval. Drobne vesti Berlin, 25. avg. as. Na novo ustanovljeni škofijski sedež v Berlinu je papež poklical dosedanjega škofa v Meissenu dr. Kristijana Schreiberja, ki je že eno lelo vodil preddela za ustanovitev nove berlinske škofije. Novega škofa v Berlinu bo na slovesen način vsfoličil vratislavski knezoškof dr. Bertram, katerega je papež z isto bulo povišal v nadškofa. Bukarešta, 25. avg. AA. O priliki obiska brit-ske eskadre Romuniji sta bili danes izmenjani pozdravni brzojavki med angleškim kraljem Jurijem V. in romunskim kraljem Karoiom II. Romunski kralj se zahvaljuje za obisk in sporoča angleškemu kralju, da bo romunska mornarica v kratkem vrnila ta obisk s tem, da poseti Malto. Bukarešta, 25. avg. AA. Štirje bolgarski ban-diti so prestopili državno mejo v Dobrudži in napadli romunsko stražo. En romunski podčastnik je bil ranjen. Podčastnik se je navzlic rani postavil v bran in ubil bolgarskega razbojnika. Ostali trije so zbežali preko meje. Rim, 25. avg. A A Davi ob 5.27 je na letališču Littorio minister za letalstvo Balbo dal v imenu predsednika italijanske vlade odhodno znamenje za polet okrog Italije. Tekmovanja se io udeležilo 52 letalcev,, Pristojnost naših konzulatov v inozemstvu Ljubljana, 25. avg. AA. Kraljevska banska uprava razglaša: Ministrstvo za zunanje zadeve je prejelo od kraljevskega poslaništva v VVashlngtonu poročilo o teritorijalni pristojnosti jugoslovanskih konzulatov v severni in srednji Ameriki. Po tej razdelitvi spadajo pod: 1. generalni konzula! v Newyorku: Newyork, Pennsvlvania, West Virginia, Ohio, Alabama, Ten-nessee, Main, Ne\v Hampshire, Vermont, Masschu-estts, Connecticut, Rhode Islnd, New Jersey, Dela-ware, Distrikt of Coiumbia D. C., Maryland, Virginia, North Carolina, South Carolina, Georgia, Florida; —■ 2. generalni konzulat v Chicagu, Michigan, Illinois, Arkansas, Louisana, Missouri, VVisconsin, Io\va, Minnesota, Indiana, Mississipi, Kentucky; — 3. generalni konzulat v San Frančišku: Colorado, Idaho, Montana, Utab, Wyoming, New Mexiko, Te-xas, Oklahoma, Kansas, Nebraska, North Dakota, California, Nevada, Arizona, Oregon Washington, Alaska, Havajski otoki in Filipini. Razen gornjih je v Clevelandu častni vice-konzul. Pod častni konzulat v Guatemali spadajo republike centralne Amerike. V Mexiku je častni konzulat, častni konzulat je nadalje tudi v Ilelmosu v Mexiki. V Osalti na Japonskem je častni konzul, takisto v Port au Princu na Haitskih otokih. Teritorijalna pristojnost jugoslovanskih konzulatov v francoski republiki z Alžirjem in Sirijo je sledeča: 1. generalni konzulat v Marseillu (generalni konzul g. Adjemovič. uradnik min. m zunanje zadeve (Bouches de Rhone — Pyrenees — Ariege Aude — Ilerault —. Tam — Aveyron Lozere — Gard — Ardeche — Vaucluse — Drome — Hautes Al-pes — Basses Alpes — Var — Alpes Maritinnes; — 2. genaralni konzulat v Bordeauxu (generalni konzul R. Šumenkovič, uradnik min za zun. zadeve): Rhone — Loire — Saon et Loire — Ain — Jura — Hante Savoie — Isere; — 3. konzulat v Havro (častni konzul C. Kronheimer): Seine — Inferiur — Eure; — 4. konzulat v Lillu (častni konzul Le-grand); Nord — Pas de Calais — Somme; — 5. konzulat v Nantesu (častni konzul Habrillet); — 6. konzulat v Toulousi (častni konzul MeMer de Labere-the): Ilaute Garonne -- llaut — Lure — Gerard — Lot et Garonne — Tarne et Garonne — Lot; — 7. konzulat v Alžirju (častni konzul Blachett); — 8. konzulat v Beyrouthu v Siriji (častni konzul E. Carbonniers). Teritorijalna pristojnost kraljevih predstavništev v avstrijski republiki je sledeča: Terilorijalno področje kr. konzulata v Gradcu je štajerska, kr. konzulata v Celovcu: Koroška, Sol-nograd, Tirolsko in Vorarlbeg, konzularna pristojnost kr. poslaništva na Dunaju pa se razteza na Dolnjo in Gornjo Avstrijo ter na Gradiščansko. Po poročilu angleškega poslaništva v Belgradu je področje angleških konzulatov v naši državi razdeljeno takole: konzulat v Zagrebu obsega dravsko, savsko in primorsko banovino; konzulat v Sarajevu banovine vrbasko, drinsko in zetsko; konzulat v Belgradu dunavsko, moravsko in vardarsko banovino. Zakon o skladiščih Belgrad, 25. avgusta. AA. Podpisan ja zakon o javnih skladiščih. Ta skladišča morejo itaeti za narodno gospodarstvo znaten vpliv in zato so tolike važnosti. Namen jim je poenostavljenje in olajšanje blagovnega prometa in blagovnega lom-barda ter podpiranje in pospeševanje blagovnega kredita. Ta svoj smoter bodo dosezaia z izdajanjem skladiščnih listov. Kot javna ustanova bodo javna skladišča de. ležna tudi posebnih pravic. Semkaj spadajo: pravica do reekspedicije in do ekspropriacije. Razen tega se jim more odobriti tudi pravica, da dajejo posameznikom na blago, spravljeno v skladiščih, posojila ter pravico, da imajo carinska skladišča ter carinska in trošarinska odpremišča. Vendar ne bodo smela pod kaznijo ukinitve poslovanja trgovati z blagom, ki je shranjeno v njihovih skladiščih. Od javnih skladišč je treba razlikovati za* sebna skladišča, ki ne spadajo pod zakon o javnih skladiščih. Razmerje med zasebnimi skladišči in deponenti urejajo zasebnopravne pogodbe, vendar taka skladišča ne smejo izdajati skladiščnic. Javna skladišča so dolžna shranjeno blago zavarovati. Zavarovanje je dopustno le pri zavarovalnicah. Shranbeni rok traja najmanj tri mesece. Drugi roki so dovoljeni po pravilniku podjetja ali s pogodbo z deponentom. Deponent sam ni vezan na rok. On lahko vzame blago vsak čas iz skladišča. Zakon dovoljuje Zvezi poljedelskih zadrug in zadrugam poljedelcev ustanavljanje zadružnih skladišč za shranjenje žitaric in drugih poljskih pridelkov. Ta skladišča smejo izdajati skladiščnice tako kakor javna skladišča z istim pravnim učinkom. Zadružna skladišča imajo iste pravice in dolžnosti kakor javna skladišča, imajo pa še to pravico, da smejo trgovati z blagom svojih članov. V važnejših središčih se bodo mogli ustanoviti veliki elevatorji ali silosi, ki so za racijonalno organizacijo naše žitne trgovine nujno potrebni. Vesfi iz države Belgrad, 25. avg. A A. Danes popoldne je bila v ministrstvu zunanjih zadev konferenca zastopnikov ministrstev zunanjih zadev, trgovine in industrije in poljedelstva. Na konferenci je prišlo v pretres vprašanje nujnih ukrepov, ki bodo potrebni zaradi nemotenega tranzita našega svežega grozdja v inozemstvo čez Madjarsko. Belgrad, 25. avg. z. Monopolska uprava je vo-tirala potrebne, kredite za zgraditev devet popolnoma novih modernih in higienskih skladišč po banovinah za shranjevanje surovega in predelanega tobnka. Z delom se bo pričelo takoj. Belgrad, 25. avg. AA. V Pirotu bo 28. in 29. t. m. velika živinorejska, perutninarska in čebelarska razstava. Ministrstvo za poljedelstvo je dalo za to razstavo podporo 15.000 Din, podprla pa bo to razstavo ludi kraljevska banska uprav« mo-ravske banovine, da dobe poljedelci vzpodbudo za rejo boljših vrst živine, perutnine in čebel ter za čim večje ustanavljanje živinorejskih in perutni-mir3kih zadrug. Istočasno bo v Pirotu tudi velika razstava preprog. Šahovski turnir Liegge, 25. avg. as. Igralo se je šesto kolo, v katerem je Thomas z domskim gambitom premagal Marshulla. Turtakovver je premagal Sultan Beyeffa. Reniis st« ostali partiji Ahues-Czcpiorkn in Ni«mcovič-Weeniuk. Prekinjeni sta bili pu r t i j i Sultaukan -Colle iu Ciepioika-Rubinstein. Stunje po 6. kolu Sultan kan 5 (1), Tartakovver 4 in pol, Niemcovič in Thomas 3 in pol, Colle 3(1). Czeniorka 3, Ahues 2 in pol (I), Rubinstein 2 (2). Plo/.i 2 (1), VVeeniuk 2. Mar-r ehall iu Sultan Bcyef( 1./