n “ • glasilo delavcev tosame Glasilo izhaja od meseca oktobra 1065 leto izdajanja XIX Število izvodov: 1200 St. 3 marec 1984 O poslovanju Rekli so o ženah... ~~ Pri izbiranju žena, kot v vojnem Planu, pomeni ena sama napaka nepopravljiv poraz. Middleton ~~ žene nikdar ne vidijo tistega, kar zanje storimo; vedno vidijo samo tisto, česar ne naredimo. Courteline ~~ žena je iskrena, če laže samo takrat, kadar ji to koristi. Anatole France ~~ žena zna iz nič napraviti tri stvari: klobuk, solato in prepir. Guitry ~~ žena je najprotislovnejši spoj trdoglavosti in požrtvovalnosti, ki si ga lahko zamislimo. Dopustila bo, da se ji zaradi moža odreže glava, ne pa tudi lasje. Jean Paul Sartre ~~ žene so nevarnejše od cestnih razbojnikov. Razbojniki hočejo samo denar ali življenje, žene oboje. Richard Burton — V mojem življenju boš ali boginja ali predpražnik, je izjavil mož ženi. In bila sem njegov predpražnik, je ugotovila žena 4 španskega slikarja. TOZD Saniteta PROIZVODNJA Plan proizvodnje je bil v lanskem letu presežen za 3 %. Glede na to, da je občasno primanjkovalo nekaterih surovin ali drugih materialov je to vsekakor dober rezultat. Največji prispevek k presegu plana izvira iz povečane proizvodnje vložkov in plenic ter tkanih o-vojev. Pri ostalih izdelkih so prisotna manjša odstopanja, ki izvirajo predvsem iz težav, ki smo jih imeli pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, poleg objektivnih težav, imamo seveda opraviti tudi s subjektivnimi težavami, ki se nanašajo predvsem na kvaliteto proizvodov za izvoz, neodgovornim manipuliranjem z materiali in stroji, nedisciplino itd. Uspešnost v proizvodnji potrjujeta tudi podatka, da je bila proizvodnja fizično merjena za 6,6 % v DO večja kot v letu 1982 in da je bila produktivnost tudi za 6,7 % večja. VARSTVO PRI DELU Vzgoja in izobraževanje delavcev teče po predvidenem razporedu in rokih. Prav tako se redno iz- Vsem delavkam in upokojenkam TOSAME čestitamo ob 8. marcu! 8 DPO in samoupravni organi vršujejo periodični pregled delovnih naprav in priprav. V letu 1983 se je v TOZD SANITETA zgodilo 48 nesreč pri delu in na poti z dela in na delo. Od tega se je v obratih zgodilo 35 nesreč, kar je za 2 manj kot v letu 1982 in 13 nesreč na poti, kar je za 4 več kot preteklo leto. Zgodila se je tudi ena hujša nesreča — urez roke, katero smo prijavili Republiški inšpekciji za delo. Analiza nesreč kaže da se zgodi največ nesreč zaradi nepazljivosti pri delu in neuporabljenih zaščitnih sredstev. INVESTICIJSKA DEJAVNOST Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tudi v letu 1983 ni bilo večjih investicij. Največ denarja smo namenili za nakup rahljalno — čistilnega stroja v vrednost 11,5 miljona din, nadalje za nakup snovala 3,9 miljona din in za v delovni organizaciji izdelane sroje 4 milijone din. V tujini kupljeni stroji bodo montirani v letu 1984, do-čim stroje, ki so izdelani doma, sproti vključujemo v proizvodnjo. Največji uspeh smo dosegli z domačo konstrukcijo in izdelavo stroja za higienske vložke, ki nam je prinesel pocenitev in povečanje proizvodnje ter večjo produktivnost. Glede na izboljšano finančno stanje TOZD, so se koncem leta pripravili programi za nove investicije. V prvi fazi se predvideva nakup nove linije za proizvodnjo vlakno-vin po termo — vezilnem postopku in nakup dveh strojev za proizvodnjo higienskih vložkov. NABAVA Na jugoslovanskem nabavnem trgu je bilo prisotno stalno pomanjkanje reprodukcijskih materialov. Posebno je bilo to prisotno pri materialih, katerih proizvodnja je odvisna od uvoznih kompotent. Tako so bile velike težave pri nabavi preje, štripsa, higienskega papirja, kemikalij, lepil. Zaradi požara v DO »INCEL« Banja Luka je bila tudi prekinjena dobava celuloznega vlakna. Vrednost uvozo doseženega v TOZD SANITETA v lanskem letu znaša 2.445.754 dolarjev, kar je 65°/o več kot smo načrtovali. V primerjavi z uvozom v letu 1982 se je v lanskem letu uvoz zmanjšal za 5,6 °/o. Zadnja primerjava kaže, da se prizadevanja za vse manjši u-voz postopno uresničujejo, ker smo v tem času proizvedli več proizvodov. Predvidene so še nadaljne zamenjave, med temi naj omenimo predvsem skorajšnjo zamenjavo mi-kropor obliža. PRODAJA Prodaja na domačem trgu postaja bolj zahtevna. Opaža se manj- še povpraševanje po artiklih za enkratno uporabo. Kljub temu smo prodajni plan za leto 1983 za 3 % presegli. Veliko truda je bilo vloženega za izdelavo predlogov povečanja cen. Izdelke iz gaze in vate žal nismo uspeli podražiti. Zato bo v tem letu treba veliko prizadevnosti, da uskladimo rast prodajnih cen z rastjo cen vhodnih materialov. Z izvozom 1.848.463 dolarjev je TOZD zaostala za planom za 26 % in za izvozom v letu 1982 za 13,4%. Razlogi za manjši izvoz so predvsem: omejevanje izvoza v začetku leta, intervencija družbe za boljšo oskrbo domačega tržišča, novi izdelki na zahodnih tržiščih in izpad izvoza v Libijo, ker ni rešeno vprašanje plačila. smo relativno manj dohodka razdelili za prispevke SIS in davke iz dohodka večji delež dohodka Pa smo namenili za obresti 110 % gl©' dano na leto 1982, sklad skupne porabe 109 %, rezervni sklad 162 % in poslovni sklad 174 %. Del dohodka za ostale potrebe je razporejen v višini ustvarjenega dohodka, razen dela za osebne dohodke, M je razporejen v skladu z Družbenim dogovorom. ZAKLJUČEK Ugotovitve, ki izhajajo iz analiz in razprav o rezultatih gospodarjenja so predvsem sledeče: 1. Gospodarski rezultati so upoštevajoč izredno zaostrene razmere zelo dobri. Navedeno potrjujejo uspehi na področju povečanja proizvodnje, produktivnosti in FINANČNI REZULTATI Za minulo leto so značilna visoka inflacijska gibanja zato so temu primerni tudi finančni rezultati. Visoki indeksi so predvsem rezultat višjih cen, ki jih je bilo potrebno stalno prilagajati visokim podražitvam reprodukcijskega materiala in zmanjšanju vrednosti dinarja. Rast celotnega prihodka z indeksom 153 je po dolgem času hitrejša kot porabljenih sredstev, kar pomeni, da smo v lanskem letu dosegli boljše rezultate kot v preteklih letih, ko je bila rast porabljenih sredstev hitrejša. Visok porast porabljenih sredstev lahko skoraj v celoti pripišemo podražitvam, saj podatki kažejo, da so neposredni stroški materiala in energije manjši od planiranih in da do prekomernega trošenja ni prihajalo gledano v celoti za TOZD. Dohodek je z indeksom 164 presegel inflacijska gibanja in je tako realno večji kot v preteklem letu. Delitev dohodka nam kaže, da povečanja dohodka. 2. Povečanje izvoza mora biti naš stalni in povsod prisoten cilj. y ta namen moramo zagotoviti visok nivo kvalitete in investirali le v tiste programe, ki zagotavljajo povečan izvoz. 3. Nadaljevati moramo z delom na področju novega nagrajevanja, ker obstoječi sistem ne ustreza več današnji politiki delitve o-sebnih dohodkov. 4. Preveriti je potrebno vse delovne norme, kjer prihaja do nenormalnih odstopanj, ugotoviti vzroke in ustrezno ukrepati. 5. Pospešeno moramo tudi nadaljevati aktivnosti pri nadomeščanju uvoznih surovin, saj je učinek zmanjšanega uvoza zelo velik. Poslovanje v letu 1983 lahko brez zadržkov ocenimo kot dobro, prav tako pa lahko ocenimo možnosti za leto 1984. Ukrepi družbe in naše prizadevno delo pa so garant, da se bo napoved tudi uresničila. Direktor TOZD Saniteta: Janez Leskovec, dipl. oec. TOZD Filtri Dosežena vrednost proizvodnje v Primerjavi z Gospodarskim načrtom znaša 100 %, vendar pa so vsi pokazatelji fizičnega obsega nižji, ker celotna decembrska proizvodnja nagnjena izvozu ni bila prodana. Ostali proizvodni programi pa so bdi na postavljeni plan doseženi: — Mavčevi ovoji 78 % ~~ Aluplast in komprese 12 % Zobni tamponi, staničevina 94l0/o Izdelki iz netkanega tekstila 45 % Skupni proizvodi 76 °/o Doseg planirane proizvodnje je omogočala večja proizvodnja filtrov, Prodana v izvozu in opravljene sto-ntve predelave za del domačih kupcev. Vsa izvozna prizadevanja se še vedno vršijo v zvezi s proizvodnjo cigaretnih filtrov. Problematika njihove prodaje že več let nam zelo fana, zato smatram, da ta proiz-°dnja s postavljenimi kapacitetami zahteva intenzivno obdelavo izvoz-hfga tržišča, kor je finančno in devizno zanimiva. Vzporedno pa mora izvozna služ-• ^ razpoložljivega programa pla-sirati še dodatne izdelke v izvoz. Vsi izdelki iz področja medicin-ske plastike in konfekcioniranja viaknovine so ob minimalni še pozitivni ceni primerni za izvoz, ker So izdelani iz domačih surovin. yzrok za nedoseganje s predsa-bacjskih programom postavljenim ciljem za odpravo motenj v poslovanju so: ~~ Preoptimistično planiranje prodaje številnih novih izdelkov, katere tržišče ni sprejelo v načrtovanem obsegu poslovanja ali Pa tržišče za prodajo ni pravilno in dovolj obdelano. Občasno pomanjkanje surovin za izdelke, ki so iskani in dosegajo Primerno ceno (staničevina, vlaknovina vseh gramatur). Zapleti pri uvozu opreme so povzročili zakasnitev rokov, tako, da spremljajoča domača oprema ni bila izdelana, kar je povzročilo kasnitev načrtovane prodaje. Številne konstrukcijske spremembe na opremi in tehnološke rešitve, priprave in izdelave novih izdelkov niso vsklajene, zato so realizacije nalog predolge. ~~ Iz ^ programa dela strokovnih služb je razvidno, da velik del nalog razvojnega pomena ni realiziran. Naloge za realizacijo niso dovolj obdelane, tržna usmeritev ni določena in perspektivno ocenjena, ker deluje zaviralno. Programe izboljšave in dopolnitve programov dela predlaganih s strani TOZD-a realizira po možnostih in zunanjih izvajalcev teh nalog, ne pa po kvalitetnih učinkih opravljenih nalog. Program dela strokovnih služb je usmerjen in realiziran predvsem v izvajanju vsakodnevnih tekočih nalog. Za pravo razvojno delo in realizacijo novih, še neobdelanih programov, pa v preteklem obdobju ni bilo Nakup snovala tip 2206 od firme »•Strojimport« Praga CSR in cevč-nice tip 2258.1 je bil izredno hitro realiziran. Manj kot leto dni je preteklo od prvih pogovorov do dobave stroja, kar je skoraj izjemen primer v naši dosedanji praksi. Angleško snovalo je stroj, za snovanje v polni širini in delni gostoti. Niti se snujejo v sorazmerno veliki dolžini, kar lahko smatramo za ekonomično. Skupno število osnovnih niti je 'razdeljeno na večje število snovalnih valjev s tem, da se pozneje na stroju za škrobljenje te niti združijo. Cevčica novega snovala je večja za 64 navitkov, kar nam omogoča, da pri večjih serijskih artiklih (gazi) snujemo na manjše število valjev. Večji je tudi premer kolutov pri valjih, kar obo- je lahko vpliva na večjo produktivnost. Cevčica je opremljena s sinhroniziranim vodilcem niti in ima elektronske zaustavke. Ima digitalen števec za sprotno evidenco števila pretrgov in dodatni pogon za počasni tek stroja, samostojno stoječo elektro omarico in napravo za odvajanje statične elektrike. Z vključitvijo novega angleškega snovala v pogon, ne bomo samo pri- nosilcev, kateri bi bili odgovorni kot nosilci razvojnih nalog, v povezovanju z ostalimi, ki morajo so-prispevati k razvoju. dobili na kapacitetah, ampak nam bo v prvi vrsti služilo za zamenjavo že dotrajanega Benningerjevega snovala. Da imamo staro snovalo še v pogonu, gre zasluga vzdrževalcem. Te vrste snovalo, is tako staro letnico izdelave ni nikjer več v obratovanju. S pričetkom obratovanja novega snovala, bo na starem izvršen remont in nam bo služilo kot dodatek, ali rezerva ob konicah. V trenutni situaciji, ko je pri montaži novega snovala — poiskusnem zagonu prišlo do okvare na desnem držalu bobna, nam staro snovalo še kako dobro služi. Zastoja v tej fazi proizvodnje tkanin, od katere je odvisnih 214 tkalskih strojev, si resnično ne smemo dovoliti. Zato smo pred namestitvijo novega snovala posebno pozornost namenili prosto- ru, kjer naj bi obratovala oziroma bila nameščena oba snovala — staro in novo. Potrebni prostor za novo snovalo smo dobili tako, da smo stojala za osnovne valje premestili v trakotkalnico in na njihovo mesto namestili LIBA snovalo. Za obe premestitvi so sedaj bolj primerni klimatski prostori. Velikokrat s premestitvami, ki niso dovolj pretehtane ali v ozkem krogu in brez per- Cerar Franc, ing. Tudi nakupi strojev zahtevajo dodatno preureditev spektivnih rešitev, nastajajo nepotrebni stroški in delo. Upamo, da smo bili tukaj malo bolj dalekovid-ni. Tako kot pri večini novih strojev, je bilo tudi zaradi novega snovala, v lastnih delavnicah in konstrukciji potrebno izdelati dodatne naprave in preureditve. Podaljšano je stojalo za snovalne valje in izdelani nosilci valjev, preurejeno dvigalo za vlaganje snovalnih valjev in izdelana tirnica z vozom. Tirnica povezuje oba snovala in bo služila za dovoz valjev do stojal in Kadrovska služba je tista, s katero imamo prvi stik, ko pridemo v tovarno. Kdo ne pozna Olge, Toneta, Brede, skozi katerih »roke« je šel vsak od nas. »Delati v kadrovski službi je prijetno!« so si enotne. Delo je raznoliko in pestro, zato nikoli ni dolgočasno. Vsakodnevni stik z ljudmi ima sicer tudi svoje slabe strani, saj prav vsakemu ne moremo ustreči v njegovih željah, čeprav se trudimo po najboljših močeh in v skrbi za obojestransko zadovoljstvo.« Nad vprašanjem, kaj vse delajo, se malo zamislijo. Olga pravi: »Toliko različnih stvari imamo na skrbi, da je kar težko začeti. Vsak dan potrjujemo zdravstvene izkaznice, izpolnjujemo kreditne pole, izstavljamo zdravstvene izkaznice, vodimo kadovsko evidenco o delavcih, evidenco o dnevni prisotnosti, izstavljamo raznovrstne odločbe itd, itd. Vsega je res veliko, saj tako rekoč spremljamo delavca od vstopa v delovno organizacijo do odhoda iz nje.« škrobilnega stroja. Izdelati bo potrebno še oder, zaradi velike višine cevčnice, da bo omogočeno natikanje na vitko v. V začetku prihodnjega meseca se bo montaža nadaljevala — izvršena bo poiskusna proizvodnja in to takoj, ko bomo od dobavitelja prejeli namestni pritiskalni boben. Takrat bomo tudi ugotovili slabe in dobre strani novega snovala in seveda v prvi vrsti upravičenost investicije. Markužič Danica »Poglej vse te omare, ki zakoti-jo pol pisarne«, pravi Breda. »V teh omarah tičijo kartoteke in evidenca vseh vrst, tako, da je en delavec vpisan v vrsto različnih zvezkov in kartic — po oddelkih, po abecedi, tu so vse delovne knjižice, obrazci o obvestilu o obveznostih posameznika v narodni zaščiti v tej tovarni, vsakega tudi vpišemo v matično knjigo in izstavimo zanj kartotečno mapo. V tej mapi je praktično vse — od rojstnih in drugih osebnih podatkov, do podatkov o družinskih članih, shranjene vse odločbe, ki jih delavec prejme, vpisane vse funkcije, ki jih opravlja, disciplinske kršitve in še in še.« Olga je še dodala, da sodeluje z večino služb v DO in tudi z zunanjimi institucijami, kot je skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstvena skupnost Domžale, občinska kadrovska služba. »V zadnjem času imamo zelo veliko dela z urejanjem pokojninske dobe«, pove Breda, »saj imajo de- lavci po novem Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju možnost uveljaviti tudi delo, ki so ga opravljali med 14. in 15. letom starosti.« _ Kljub temu, da jih vsak dan »obišče« precej delavcev, pa je še posebej živahno v času razporeditve letovanj. O tem ve največ povedati Tonka. »Takoj po objavi seznamov za letovanje v naših kapacitetah nastane pri nas pravi živžav. Večkrat sem žrtev raznih obtožb, saj mnogi mislijo, da jaz razporejam za letovanje. Vendar za to skrbi veččlanska komisija pri Odboru za splošne zadeve, ki delavce razporedi na podlagi prijav po posebej določenih kriterijih«. V kadrovsko službo spada tudi socialna delavka, ki pa je trenutno na porodniškem dopustu. »Tako je torej v tej naši kadrovski — vsega dovolj, veselja in razburjanja. Včasih moraš imeti debelo kožo, vendar smo na tem delu vse tri že toliko časa, da smo že vsemu privadile. Le prostor je ----- no, pač tak kot je.! Poleti vroče kot v steklenjaku, pozimi nam včasih tudi kaplja na mize. K sreči smo se rešili zoprne ventilacije, ki je delala večni prepih. Pa smo se tudi temu privadili. Če slabše ne bo. ■« Lubinič M. Življenje teče 1IRIBERŠEK JOŽI — Tkalnica ovojev Rodila se je 17. marca 1934 leta v Celju. Doma so imeli majhno kmetijo, na kateri je bilo treba trdo delati. Za službo tiste čase ni bilo lahko, vendar ji je uspelo dobiti zaposlitev v tovarni v Preboldu. V tej tovarni je delala krajši čas, saj se je 1957 poročila in z možem preselila v naše kraje, kjer sta bila moževa mama in sestra. V Mačkovcih pri Studi sta zgradila hišo. Joži pravi, da še danes ni končana, saj sta jo gradila brez vsakega posojila, ampak le z denarjem, ki sta ga prihranila. Zgodilo se je naj hujše. V letu 1979 ji je umrl mož in tako je ostala sama v hiši, kajti sin in hčerka sta se že prej poročila in ustvarila svoj dom. V Tosamo je prišla 1960 leta in večino teh let je delala v tkalnici ovojev in to še danes. Sama pravi, da je z delom zelo zadovoljna. Ob ljubileju si želi, da bi ji zdravje služilo še tako naprej kot dosedaj. Tudi mi ji želimo vse najboljše in veliko zdravja ob praznovanju njene"50-letnice. Predstavljamo vam. Kadrovsko službo Drčar Marta Upokojitev Koprivnikar Rozi ^'ak° neopazno, kot sem prišla s svojimi šestnajstimi leti v službo, wko sem tudi hotela oditi v pokoj. endar te na koncu stisne, pa ne rnoreš brez slovesa. , ,^rve dneve doma sem imela ne-akšen občutek, da nisem še vsesa Ponaredila v dnevu, ker nisem a v službo. Sedaj pa sem se že živela in je prav prijetno biti sa-mo doma. f i Zaposlila sem se leta 1946 v kon-eKciji, kjer sem ipregnirala sani-j ne izdelke. Inpregnirano sred-tvo mi je kmalu poškodovalo ro-_° m sem se že bala, da ne bom možna ostati na tem delovnem mestu. Ko pa sem se poročila in ime-a dva otroka, sem pustila službo in stala doma. Ni bilo druge možnosti. Otroških vrtcev ni bilo, z mo-ern pa tudi nisva mogla delati v izmenah. , H-letih sem se vrnila v od-d i i Pr‘Pravlialnice in vrsto let elala na križno previjalnem stro-irn rominiam se, kakšno tremo sem mela, ko sem se pripravljala za o delo in je stal za menoj direktor j^ocjančič *'er me °Pazoval pri de- Zadnjih dvajset let sem delala Pfi čiščenju tkanin. Zaradi poškod-® Sležnja nisem mogla več samo In i-11 80 za^° dodelili te de-* ki sem ga rada opravljala, če-P av so trpele oči. V oddelku šem ‘ s svojimi sodelavkami zelo do-nH0 fazumela. Za slovo sem dobila a njih dragoceno darilo. Moja leta so minevala v gradnji doma, vzgoji otrok in sedaj, ko imam že oba sinova poročena imam tudi veliko veselje s tremi vnuki. Dom, skromen, dober mož, otroci, to mi je v življenju vedno največ pomenilo. Nikoli me niso mikale prevelike materialne dobrine. Tudi po naravi sem takšna, da sem težave rajši obračala na šegavo stran in tako je bilo potem vse lažje prenašati.-« Rozi, bodite zdravi in srečni v krogu družine. Ko pa bojo v letošnjem letu povabljeni upokojenci Tosame, pridite med nas s svojim prijetnim nasmehom, ki tako pogreje, kot topel sončni žarek. Vida Vodlan Delajmo pametneje, ne naporneje zato ustvarjalno sodelujmo h... Z odlokom zveznih organov smo n tudi v TOSAMI neprostovoljno Prisiljeni vrniti oziroma znižati cene tevilnim izdelkom na raven od 19. '43. decembra 1983. , X sredini februarja izdelane planje kalkulacije naših izdelkov po teh starih cenah so pokazale, da so šte-une grupe izdelkov v rdečih šte-'fnkah, oziroma, da se približujejo J“eJi, ko pokrivajo samo še materialne stroške ali pa ustvarjajo že izgubo. Smo finalni proizvajalci, katerih rcne so pod nadzorstvom, odvisni pa «no od številnih dobaviteljev suro-*n in ostalih uvoznih materialov, atere cene se gibljejo s svetovnimi enami, ali pa se določajo oziroma raz °ma vi^a^0 s .sarnouPravnimi spo- V tej situaciji postaja očitno, da nam tako naložene podražitve vseh poslovnih partnerjev zvišujejo stroške poslovanja, jemljejo dohodek in nas v občinskem merilu uspešnosti in med tekstilci potiskajo navzdol, vse bliže dnu. Vse bolj očitno postaja, da samo z dovoljenim povišanjem cen našim izdelkom ne bo mogoče dohitevati inflacije nabavnih cen, dvigati osebnih dohodkov in ustvarjati potrebne akumulacije. Lanski poskus, da bi skupine sodelavcev z različnih področij stro-kovnega dela z vrednostno analizo kritičnih izdelkov predlagali tehnološke tehnične rešitve, ni v celoti uspel. Večina predlaganih rešitev se je nanašala na najbolj enostavno področje - to je povečanje prodajnih cen, do inventivnega razmišljanja o mož- nih izboljšavah in tehničnih spremembah izdelkov pa sploh ni prišlo. 2e kratka primerjava nam pokaže, da smo v položaju, ko nihče ne zaide na svojem položaju v težave, ker ne predlaga ničesar novega. To je očiten znak prevladovanja rutinerstva, namesto ustvarjalnosti. Vsi pa vemo, da v svetovnem vrhu prav tiste dežele, kjer je ustvarjalnost najbolj množična. Ustvarjalnost pa je kot dejavnost nenehen boj, boj v velikem in malem z družbenimi odnosi, boj z zaostalostjo mnenj in težnjo za ohranitvijo vsega starega in utečenega. Pot do ustvarjalnega rezultata je odvisna od ljudi, ki delajo, ki delo poznajo, zato nihče ne ve bolje od njih, kako ga izboljšati, poceniti, povečati njegovo zanimivost. Sodelovanje z jasnimi cilji zmanjša neenakost zavist, rivalstvo, ki so neizogibni v sistemu predlogov, pri nas je to množična inventivna dejavnost. Razen tega daje sodelovanje večje rezultate in priznanje človeku in izloči štiri pomembne ovire za ustvarjalnost: — strah pred kritiko — slabe delovne navade — samovšečnost — negotovost Za omogočanje in izvajanje ustvarjalnosti pa so pri vseh udeležencih potrebne: motivacija, znanje, sposobnost in integracija (združevanje) dela. Motivacija v skupnem delu pomeni ustrezen vpliv na vrednostne (namesto sedanjega rutinstva). Ustvarjalnost je potrebna, da si zagotovimo obstoj in svobodo. Znanje pomeni vsebinsko znanje (namesto šablonskega, rutinskega pristopa). Sposobnost pomeni metodološko znanje (da bomo sposobni odgovoriti tudi KAKO in ne le kaj in zakaj. Integracija dela pomeni organizacijsko zmožnost, sodelovanje, združeno namesto zdrobljeno, slogo namesto nemoči, a slogo kot enotnost in boj nasprotij, nikakor kot monolitnost, v kateri misli in dela le eden, vsi drugi pa imajo pravico do neodgovornosti in neaktivnosti. Ko so obvestili admirala, da se je potopila ena izmed ladij njegove flote, je mirno odgovoril: »To je sigurno tista ladja, na kateri ob mojem obisku na njej mornarji niso imeli poravnanih niti čevljev.-« Ta epizoda kaže, da v vsakdanjem življenju čestokrat tudi najbolj enostavnih nalog nismo pripravljeni rešiti prostovoljno, samoiniciativno. Kot posamezniki imamo specializirano znanje, smo lahko enostranski namesto celoviti, zato pa neučinkoviti, neustvarjalni kot celota, nekonkurenčni in nesvobodni. Čestokrat pojem reševanje predlogov vežemo na vprašanje, kdo je komu podrejen, namesto na vprašanje, kako skupno obvladati proces, sodelovati brez pravice do neodgovornosti, ki je sicer normalna, zato pa tudi neučinkovita. Večja pozornost bo v letu posvečena knjižničarstvu. Poenostaviti bo treba delo samoupravnih organov skupnosti in še bolje informirati delegate v delegacijah s problemi iz tega področja. TELESNOKULTURNA SKUPNOST 1. Realizacija programa za leto 1983 Sredstva iz leta 1983 so se namenila za dejavnost in vzdrževanje športnih objektov. Glavne realizirane naloge so: — izobraževanje strokovnih kadrov — sofinanciranje po raznih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih (RTC Velika planina, Društvo prijateljev mladine itd.) — soudeležba pri vzdrževanju Vseh športnih objektov in dvorane KC — sofinanciranje amortizacije športnih objektov 40 °/o — pokroviteljstvo nad tekmovanji — dodatek za 20 vrhunskih športnikov — (omogočanje nastopov na državnih prvenstvih — obnovitev garderob in sanitarij na kopališču — pomoč krajevnim skupnostim — izvedba Srečanje telesnokul-turnih delavcev itd. 2. Vzdrževanje športnih objektov Sredstva iz prispevne stopnje ne zadostujejo za pokritje vseh potrebnih vzdrževalnih del, zato bodo te-lesnokulturni delavci tudi v bodoče s prostovoljnim amaterskim delom prispevali, da bodo objekti pravilno vzdrževani. V občini Domžale imamo evidentiranih 45 športnih objektov, od tega 5 pokritih in 9 za zimski šport. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA 1. Realizacija programa 1983 Sredstva iz BOD so bila višje od vrednosti programa za 5.128.000 din, zato so se v marcu 1983 vrnila združenemu delu z znižanjem prispevnih stopenj. Program se je izvedel po sledečih postavkah: — sofinanciranje oskrbnine otrok v oddelkih za prizadete otroke v VVO Domžale in Moravče — dopolnilni program — ure pravljic in cicibanova šola — program male šole — sofinanciranje raznih društev, sredstev za SLO in DS, odobritev dveh kadrovskih štipendij — investicije — precej več sredstev, kot je bilo planiranih (zdravstvena postaja Mengeš, VVO SPB II) — stroški strokovne službe so se povečali za 6 P/o od predvidenih — program solidarnosti Dejanski ostanek sredstev Skupnosti je 311.621 din za redno vzgoj-novarstveno dejavnost in 2.380.934 din za program družbeno denarnih pomoči. Skupščini se predlaga, da se ta ostanek prenese v poslovno leto 1984. 2. Višina denarnih pomoči otrokom in dohodkovnih pogojih v letu 1984 Pravico do denarne pomoči imajo v znesku: 1. 1.700 din na otroka, če je dohodek družine na člana mesečno 4.900 din; 2. 1.300 din na otroka, če je dohodek družine na člana mesečno 4.900 do 5.6000 din; 3. 1.000 din na otroka, če je dohodek družine na člana mesečno 5.600 do 6.000 din. Pravico do povečane denarne pomoči pa ima: — 550 din težje telesno ali duševno prizadet otrok — 500 din otrok, ki ima edinega hranilca To pomoč dobijo otroci, kjer je ugotovljen bistveno težji socialni položaj družine. SOCIALNO SKRBSTVO 1. Realizacija programa 1983 V celoti je bila v letu 1983 porabljenih 17,8 °/o več sredstev kot lani, ostanek sredstev pa je v višini 3.817.435 din. Sredstva, ki so se natekla iz BOD (prispevne stopnje) pa se bodo vrnila združenemu delu. 2. Predlog Aneksa k SS o svobodni menjavi dela s Centrom za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale-Kamnik. Aneks predlaga povečanje cen storitev za 20 %, kar je odobril tudi koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela. Aneks in z njim povečanje naj bi veljal z dnem pre-: nehanja veljavnosti Odloka o zamrznitvi cen. 3. Predlog Poslovnika o delu skupščin SIS S poslovnikom se uzakonjajo pozitivne izkušnje skoraj 8-letnega dela skupščin SIS, saj je v njem vse tisto, kar tudi v smislu postopkov pomeni poglabljanje ter razvoj delegatskega sistema. Poslovnik natančno ureja potek dela skupščin in sprejemanje odločitev na skupščinah. SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA 1. Poročilo o poslovanju skupnosti v letu 1983 Skupnost je sklenila poslovno leto z 1.799,2 miljonov din Večjimi prihodki od odhodkov. Likvidnostni položaj skupnosti se ni izboljšal, saj je morala le-ta za mesečno izplačevanje dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja najemati kratkoročne bančne premostitvene kredite (povečanje pokojnin, rekreacije upokojencev). Skupnost predlaga, da se višek porazdeli in sicer: —