Štajerski TEDNIK Aktualno Hajdina z Širijo dejavnost z odpadnimi surovinami torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK stran 1 Podravje Ormoško z Deželna banka prodaja stavbe, kmetijske trgovine ostajajo  Stran 3  Stran 2 Letnik LXXV z št. 28 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, 12. aprila 2022 Podravje z Življenje ob (dvojni) ograji na meji prebivalcem prinaša veliko težav »Ta mejna ograja ne služi nikomur!« Tako kot večina obmejnega prebivalstva so se tudi prebivalci Koga v občini Ormož z življenjem ob ograji na meji nekako sprijaznili. A kot pravijo, prinaša največ težav kmetom, ne služi pa varovanju meje. »Čez to ograjo se z lahkoto prebije majhen otrok, kaj šele migrant, ki želi naprej,« pravi eden izmed domačinov. Več na straneh 8 in 9. Aktualno Ptuj z Kljub nizki najemnini zasedena le tretjina vrtov  Stran 3 Politika Podravje z Plačila za delovno uspešnost ravnateljev in učiteljev  Stran 5 Podravje Destrnik z Na seji s tihim protestom tudi Levanjčani  Stran 7 Kronika Gorišnica z Število ilegalnih prehodov v porastu torkova izdaja  Stran 32 Foto: ČG Ptuj z Podravje z So čudni zvoki v centralni napeljavi v blokih posledica varčevanja? Varuh konkurence preiskuje usklajevanje mlinarjev o cenah  Stran 2  Stran 3 Helikopterska nujna pomoč z »Reševalci in gasilci nikoli ne sprašujemo po politični barvi«  Strani 8 in 9 Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 12. aprila 2022 Ptuj z So čudni zvoki v centralni napeljavi posledica višjih cen in varčevanja? Smiljana zaradi piskanja v radiatorjih in ceveh ne more niti spati Težave s čudnimi zvoki v radiatorjih in ceveh so se v stanovanju Smiljane Markež pojavile pred petimi leti. Zadnje čase se je pokanje in cviljenje le še stopnjevalo. Večkrat se je obrnila na koncesionarja, podjetje Javne službe Ptuj, a doslej do ugotovitve, kaj je razlog pokanja in piskanja, niso prišli. »Na koncu so dvignili roke, češ da oni s tem nimajo nič in da naj se obrnem na koga drugega. Moje življenje skozi zimo pa je pekel. Cele noči ne spim zaradi teh zvokov in posledično sem kronično utrujena. Ne morem verjeti, da mi v dobi napredne tehnologije ne znajo pomagati in plačujem storitev ogrevanja, s katero sem popolnoma nezadovoljna,« je razočarana Markeževa. Problemi z motečimi šumi, ki prihajajo iz radiatorjev in cevi, so se na Ulici 25. maja 5 na Ptuju začeli že pred nekaj leti. V četrtem nadstropju, kjer stanuje naša sogovornica, je najprej začelo pokati v ceveh, nato so se pred dvema letoma pridružili še zvoki, podobni zavijanju sirene. Kljub številnim pozivom, naj pristojne službe ukrepajo in zadeve raziščejo, se do danes ni zgodilo nič. Nasprotno, stanje je iz dneva v dan slabše: »Nekajkrat so poslali dežurne zaposlene iz kurilnice, ki so poskušali zadevo urediti, a je bilo vse brez učinka.« Medtem ko v delovni sobi lahko vsaj ob izklopu gretja počiva v tišini, se zadnji dve leti v spalnici neodvisno od tega, ali so radiatorji odprti ali ne, glasni zvoki slišijo konstantno. »Poskušala sem vse. Odstranili smo ventile, odzračevala, kot so mi svetovali, problem naj bi, tako so trdili, nastajal v stanovanju. Marsikdo v bloku ne ogreva stanovanja, sploh zdaj, ko so cene plina šle v nebo. Morda je tudi to razlog, da se težave stopnjujejo. Koncesionar pa vztraja, da to ni v njihovi domeni. So ponudniki sto- ritve ogrevanja in morajo zagotoviti, da sistem deluje dobro, za kar so pooblaščeni. Težava je gotovo v sistemu, težko pa verjamem, da v današnjem času ne morejo najti napake.« ji posameznega stanovanja), pa naj po njihovih besedah etažni lastniki urejajo z zunanjimi izvajalci. »Zato predlagamo, da se občani v primeru težav z radiatorji obrnejo na svojega upravitelja ter naročijo JS Ptuj: »Težave na internih napravah so v domeni lastnikov« Iz podjetja Javne službe Ptuj, ki skrbi za ogrevanje, pravijo, da so njihove naloge upravljanje s proizvodnimi viri toplotne energije, z distribucijskimi vodi do priključnih mest, s priključki, vključno z glavnimi zapornimi armaturami in merilno napravo, ter z napravami za nadzor in upravljanje distribucijskega sistema: »Naprave v lasti odjemalcev so naprave v toplotni postaji, interne toplotne naprave za glavnimi zapornimi ventili ter delilniki stroškov toplote, vgrajeni za merilno napravo. Stroški gradnje in vzdrževanja teh naprav so obveznost odjemalca.« Morebitne težave, ki se torej pojavljajo na internih napravah (med katere spada tudi notranja inštalacija ogrevanja in radiator- Foto: ČG Kaj je razlog za piskanje in pokanje v radiatorjih in ceveh, za zdaj ostaja uganka, ki pa marsikomu krati spanec. Kaj bi lahko bil razlog pokanja in piskanja Strokovnjaki pravijo, da je razlogov za pokanje in ostale moteče zvoke v radiatorjih ali ceveh lahko več. Eden izmed njih je raztezanje in krčenje materialov ob segrevanju. V primeru, da se gretje pogosto ugaša, se radiatorji segrevajo in ohlajajo, zato lahko pokanje postane stalnica. Brbotanje v ceveh je lahko tudi posledica prisotnosti zraka v sistemu. Vzroki omenjenih težav so lahko tudi premalo vode v sistemu, nezadostna črpalka, neustrezna raztezna posoda, ... Razlogov za tovrstne probleme pri ogrevanju je torej lahko veliko. Foto: arhiv Namesto ventila imajo v bloku na koncu cevi nameščeno kar plastenko. Na to naj bi koncesionarja opozorili večkrat. pregled naprav pri zunanjem izvajalcu,« še dodajajo. Problemi z inštalacijo ogrevanja ali radiatorji se sicer pojavljajo v vsaki ogrevalni sezoni. Zaradi višje cene ogrevanja in dejstva, da marsikdo radiatorje enostavno zapre, ne zaznavajo, da bi bilo tovrstnih primerov več. »Menimo, da to ni povezano z zapiranjem radiatorjev zaradi višjih stroškov ogrevanja. Za zagotovitev brez- Ormoško z Deželna banka prodaja stavbe Sp. Podravje z Bliskovita predvolilna akcija za ptujsko obvoznico Kmetijske trgovine ostajajo V obravnavo severna različica Prodaja stavb na Vitanu in v Podgorcih v občini Ormož ter v Središču ob Dravi, kjer delujejo kmetijske trgovine, vznemirja tamkajšnje prebivalce. Na ptujski zadrugi mirijo in pravijo, da odkupujejo omenjene stavbe, ki so sicer v lasti Deželne banke Slovenije. hibnega delovanja je najpomembnejše redno vzdrževanje notranje inštalacije ogrevanja in radiatorjev posameznega stanovanja. Če gre za okvaro in je potrebno takojšnje ukrepanje, smo dosegljivi na dežurni številki. Sicer pa se lahko obrnejo tudi na upravnika, ki bo naročil pregled in ustrezno popravilo,« so zaključili v občinskem podjetju. Markeževa odgovarja, da se je že obrnila tudi na upravnika, ki pa meni, da reševanje težave ni v njihovi domeni: »Torej na koga naj se obrnem? Največje težave so v ceveh, ki so del fiksne in verjetno nezamenljive ogrevalne poti, ta pa je del objekta in ni lastni potrošni material.« Dženana Kmetec Nepričakovano in 16 dni pred državnozborskimi volitvami so na Ptuju predstavili rešitev za traso obvoznice. Po oceni županje MO Ptuj Nuške Gajšek je bil v petek, 8. aprila, narejen velik korak. Javnosti je sporočila, da so med trasami izbrali optimizirano različico S5. Obvoznica naj bi stala 130 milijonov evrov. „Na delovni skupini smo se strinjali, da je treba presekati Kje bi tekla nova cesta Foto: MH Deželna banka Slovenije prodaja več objektov na Ormoškem, med drugim tudi stavbo v Središču ob Dravi, kjer deluje kmetijska trgovina KZ Ptuj. »Če nam še kmetijsko trgovino vzamejo, potem tako ne vem več, kaj bomo še imeli. Tudi gostilne se zapirajo,« nam pove ena izmed občank v Središču ob Dravi. Deželna banka namreč med drugim prodaja tamkajšnjo stavbo, v kateri deluje kmetijska trgovina KZ Ptuj. Direktor KZ Ptuj Branko Valenko je povedal, da imajo namen odkupiti omenjeno stavbo in da je postopek trenutno v teku. Kot je zatrdil, hkrati od Deželne banke odkupujejo še objekt v Vitanu, kjer imajo poleg kmetijske trgovine še trgovinico z živili, ter v Podgorcih, kjer imajo prav tako svojo poslovalnico. S tem nameravajo vse omenjene trgovine tudi v prihodnje ohraniti, tako da razloga za strah ni, še dodaja. Deželna banka prodaja še več objektov v ormoški občini, med drugim tudi v središču mesta, kjer deluje njihova bančna poslovalnica, prav tako pa je naprodaj večji poslovni kompleks t.i. Marof, kjer ima ptujska KZ tudi svojo trgovino. Direktor Valenko je v zvezi s tem dejal, da ostajajo v najemniškem odnosu in da njihova trgovina nemoteno deluje. Cena za omenjeni objekt na portalu nepremičnine.net znaša skoraj 1,2 milijona evrov. Monika Horvat Kot je razbrati iz skice projekta, bi v Markovcih čez dravski kanal zgradili še en most, nato bi cesta prečkala njive in pripeljala do kmetijske zadruge, kjer bi bila podvoz in priključek za lokalni promet. Do začetka Spuhlje bi nova cesta tekla vzporedno z regionalko. Spuhljo bi obvozila v zaledju vasi. V bližini gostišča Vila monde so predvideni nadvoz in priključki za lokalni promet. Trasa gre potem čez polja v Brstju. Ormoško cesto bi prečkala pri gostilni Kuhar, šla proti Ranci in se navezala na nov most, ki bi bil vzporedno s Puhovim. Skozi Brstje in Budino bi bila cesta vkopana. Foto: ČG Dobra dva tedna pred volitvami je politika obelodanila odločitev o trasi ptujske obvoznice. gordijski vozel. Oktobra 2020 smo župani občin Spodnjega Podravja in predstavniki civilne iniciative (CI) za gradnjo ptujske obvoznice podpisali pisno izjavo o podpori trasi S5. Pobudo smo v preučitev posredovali DARS-u. Pripravili smo izvedljive variante, jih optimizirali, da so sprejemljive iz finančnega in lokalnega vidika. Danes smo na medresorski delovni skupini glasovali, da gre v nadaljnjo obravnavo varianta S5. S tem je po 20 letih narejen velik korak naprej – imamo traso, o kateri se bo odločalo, in upamo, da nam jo bo uspelo umestiti v prostor ter zgraditi,“ je povedala županja Gajškova. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je izrazil veselje, da so prišli do dogovora in, po njegovih besedah, tudi do zaključka: »Odločili smo se za optimizirano varianto S5, ki je časovno najkrajša možna varianta, da pridemo do končne odločitve. Čaka nas umestitev trase v prostor, to bi lahko bilo v treh letih. Potem sledijo postopki za pridobivanje gradbenega dovoljenja.« Gradnjo odseka ceste med Markovci in Ormožem Vrtovec napoveduje še za letos. Prepričan je, da je pridobitev gradbenega dovoljenja vprašanje nekaj mesecev, že jeseni naj bi se začela gradnja tega odseka. V Civilni iniciativi (CI) za ptujsko obvoznico z odločitvijo delovne skupine, da se nadaljujejo postopki samo za eno traso, niso zadovoljni. Člani CI so na zboru, ki je potekal večer pred obiskom ministra Vrtovca, sprejeli sklep, da bi šle v presojo tri variante, od tega ena južna. Premik v postopku sicer pozdravljajo, ni pa vse tako, kot so želeli. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 12. aprila 2022 3 Podravje z Varuh konkurence preiskuje usklajevanje mlinarjev o odkupnih cenah pšenice Ptuj z Kljub nizki najemnini ni interesa »Bili smo na kosilu, a se nismo pogovarjali o cenah ...« Zasedena le tretjina vrtov »Marsikdo mi je svetoval, naj bom tiho, pa vendar, zakaj bi moral skrivati resnico,« je dejal Daniel Korošec med pogovorom o odločitvi varuha za varstvo konkurence, da razišče usklajeno delovanje oz. dogovarjanje pri določanju odkupnih cen pšenice podjetij Mlin Korošec, Mlinopek, Mlinotest, Panvita in Žito. Agencija za varstvo konkurence je konec februarja proti Mlinu Korošec, Mlinopeku, Mlinotestu, Panviti in Žitu uvedla postopek ugotavljanja kršitve prepovedi omejevalnih sporazumov in usklajenega ravnanja. »Izkazana je verjetnost, da so se podjetja dogovarjala in si izmenjala informacije o odkupni ceni pšenice in po tem tudi usklajeno ravnala pri določanju odkupnih cen pšenice,« so februarja zapisali na agenciji. Preiskavo je pozdravil tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. A iz te moke naj ne bi bilo kruha. Kot pravi Korošec, je bil presenečen in začuden nad začetkom preiskave. »Dogovori v okviru žitne verige so vedno potekali, in to na pobudo pridelovalcev in pod okriljem kmetijskega ministrstva, pa niso bili označeni za kartelno dogovarjanje.« Na opazko, da je sporno predvsem lansko kosilo po neuspelih pogajanjih s kmeti glede odkupne cene, pa je Korošec odgovoril: Kljub dejstvu, da je bilo na Ptuju v zadnjih letih ukinjenih kar nekaj vrtičkarskih površin, se urbani vrtovi na Mlinski cesti precej slabo polnijo. Zasedena je le tretjina vseh površin, čeprav najemnina znaša le 17 evrov letno. Na občinskem vrtičkarskem območju na Mlinski je od skupno 42 vrtičkov trenutno zasedenih 15. Urejanja se je občina lotila z namenom, da zagotovijo boljše pogoje in nadomestijo površine, ki so jih namenili za druge dejavnosti. Prodali so namreč občinsko zemljišče Ob Dravi, še pred tem pa je podjetje Agis tehnologies, lastnik nekdaj priljubljene vrtičkarske površine ob pešpoti pri Termah, odločilo uporabnike »izseliti«. Od takrat naprej je pogled na to površino katastrofalen. Zaraščena trava, kupi odpadnega materiala in smeti jasno kažejo, da na vzdrževanje ne dajo nič. Za to lokacijo se sicer spreminja občinski podrobni prostorski načrt, kar pa ne pomeni, da v vmesnem času tega ne bi bilo treba primerno urejati in vsaj počistiti ter pokositi. Foto: ČG »Drži, da sem bil na sestanku v Murski Soboti in nato na kosilu s poslovnimi partnerji, a na kosilu smo se pogovarjali o splošnih temah in nikakor o odkupnih cenah, po- Sporna praksa je tudi žitna veriga Kako torej rešiti vsakoletno zagato glede dogovarjanja okrog odkupnih cen žit? Varuh odnosov v preskrbi s hrano Igor Hrovatič predlaga ponovno dogovarjanje deležnikov v okviru žitne verige, čeprav priznava, da se je kot nedovoljeno ravnanje razumelo tudi njeno delovanje. Ob tem pa izpostavlja ključno razliko – omejevanje konkurence in usklajeno delovanje podjetij je mogoče med enakovrednimi deležniki (v konkretnem primeru med mlinarji), žitna veriga pa vključuje kmete, mlinarje in peke. Glede na pretekle izjave kmetov, ki so ves čas izpostavljali, da niso enakovreden partner v pogovorih in da končno ceno postavijo mlinarji, pa se zdi, da varuh na pomen verig gleda skozi rožnata očala. slovni sestanki pa so del poslovne prakse.« Ob tem je dodal, da je nerazumljivo, da je kartelnega dogovarjanja med drugim osumljen npr. Mlinotest, ki na slovenskem trgu odkupuje le lokalno pšenico iz Ajdovščine, preostalo pa preko posrednikov. »Te igre se ne gremo« Na govorice s terena, da se drugi odkupovalci zgledujejo po ceniku Mlina Korošec, pa je odvrnil: »Prvič slišim.« Dodal pa je, da že tri leta prvi začenjajo odkupovati, kar pomeni, da so tudi prvi, ki objavijo odkupne cene, ki so zanje sprejemljive, in če se drugi ozirajo na cenik Mlina Korošec, na to sam nima vpliva. Ob tem pa je opozoril na sporne prakse nekaterih odkupovalcev, ki postavijo cene, ko jim kmetje žito že oddajo. »Te igre se ne gremo. Cene so znane in kmetje se lahko glede na znano ceno odločijo, ali bodo pripeljali žito k meni ali ne.« Kako močen igralec na trgu žita je Korošec? »Smo res med večjimi mlini v zasebni lasti, vendar pa smo med vsemi naštetimi v tej zadevi najmanjši.« Za lastne potrebe naj bi v letu 2021 odkupili okrog 7.000 ton pri sami žetvi in nato še septembra okrog 2.000 ton slovenske pšenice. Glede na to, da naj bi lani v Sloveniji ostalo od 153.000 ton slovenske pšenice le 58.269 ton, 94.731 ton so je izvozili, potem to pomeni, da Korošec odkupi dobrih 15 % pšenice, ki ostane na domačem trgu. Mojca Vtič Foto: ČG Neobdelanih je še veliko vrtičkov, pa čeprav pomlad že trka na vrata. Tisti, ki želijo vrtičkati, sicer imajo možnost to početi na Mlinski cesti. Še vedno je v teku javno zbiranje ponudb v zakup. Zakupnina za vrtiček v izmeri 50 m² letno znaša 17 evrov, poleg tega pa ima zakupnik po sklenjeni pogodbi še obveznost plačila sorazmernega dela obratovalnih stroškov in strošek manjših vzdrževalnih del. »Ti stroški bodo prišteti k najemnini, končni znesek pa ta trenutek še ni znan. Še v tem mesecu bodo tam na voljo sanitarije, urediti je treba samo še električni priključek,« pravijo na ptujski občini. Vrtičkarstvo sicer postaja čedalje pomembnejši rekreativni dejavnik, prav zato na občini menijo, da je bilo urejanje urbanih vrtov pravilna odločitev. Upajo, da bodo to lokacijo za svojo vzeli tudi uporabniki: »Glede na to, da se je obdelovalna sezona že začela, vse zainteresirane vabimo k zakupu koščka zemlje na Mlinski, kjer si lahko uredijo svoj vrtiček.« Vloge sprejemajo v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj ali po pošti. Dženana Kmetec Hajdina z OPPN za industrijsko cono Slovenja vas Širijo dejavnost z odpadnimi surovinami Podjetje Meltal IS bo v industrijski coni v Slovenji vasi v občini Hajdina širilo dejavnost. Ukvarjajo se z zbiranjem, predelavo in prodajo odpadnih kovin. Po zadnjih javno dostopnih podatkih so v letu 2020 ustvarili 54 milijonov evrov prometa, leto prej blizu 61 milijonov. Meltal IS je eno od podjetij v okviru poslovne skupine Meltal, ki v svojem nazivu nosi ime ustanovitelja Rada Snežiča. Skupina posluje mednarodno, podjetja imajo v več državah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji in Poljski, je navedeno na spletni strani podjetja. Poleg trgovanja z odpadnimi surovinami se družbe skupine Meltal ukvarjajo s prodajo in razrezom pločevine (aluminij, baker, inox, pocinkana in hladno valjana pločevina …), prodajajo strešno kritino ter ograjne, stenske in fasadne panele lastne blagovne znamke Metrapan. Ukvarjajo se tudi z oddajanjem nepremičnin in prodajo avtomobilov starodobnikov. Občine Meltalu plačale dvomilijonsko odškodnino Ime podjetja Meltal so si številni v Spodnjem Podravju zelo dobro zapomnili, saj so mu pred leti po odločitvi sodišča morale vse spodnjepodravske občine nakazati 2,2 milijona evrov odškodnine. V obdobju nekdanje skupne velike ptujske občine je Snežičev obrat v coni Slovenja vas zaradi posredovanja civilne iniciative ostal brez uporabnega dovoljenja. Podjetnik je vložil odškodninsko tožbo in z njo uspel. Breme odškodninskega zahtevka so nosile vse občine, naslednice nekdanje velike skupne občine Ptuj. Meltal danes v industrijski coni Slovenja vas posluje nemoteno. Po lastnih navedbah sodijo med vodilna podjetja na področju zbiranja in predelave odpadnih kovin v tem delu Evrope. V Sloveniji letno prodajo in predelajo več kot 40.000 ton odpadnih kovin, centralno skladišče imajo v Slovenji vasi. Glede na podrobni prostorski načrt, ki je v pripravi, se bo površina skladišča in obratov razširila na sosednje parcele velikosti dobre štiri hektarje, ki ležijo vzporedno z dravskim kanalom. Celotna velikost gospodarske cone v Slovenji vasi je okoli 13 hektarjev, na območju cone po podatkih občine Hajdina posluje osem poslovnih subjektov: Meltal, Petlja, IEG, Metalvar, Hiša daril, Inter Expo, Zavod RS za blagovne rezerve in Drago Petrovič. V občini več gospodarskih con V občini Hajdina imajo poleg slovenjevaške še dve poslovni coni: ob podravski avtocesti pri Njivercah, kjer je del cone v občini Kidričevo in del v občini Hajdina. Lastniki cone so zasebna podjetja (Cestno podjetje Ptuj, Dominko in Mortal). Poslovno-gospodarski dejavnosti služita tudi območje Marof v Dražencih in štiri hektarje veliko zemljišče v Slovenji vasi, na Foto: ČG Glede na podrobni prostorski načrt, ki je v pripravi, se bo površina skladišča in obratov podjetja Meltal IS razširila na sosednje parcele velikosti dobre štiri hektarje katerem je Košakovo skladišče, ki je sicer na zlatoliški strani dravskega kanala. Po besedah hajdinskega župana Stanislava Glažarja bi lahko v prihodnje ob podravski avtocesti na območju občine Hajdina zrasli še dve gospodarski coni: prva ob avtocestnem priključku Zgornja Hajdina, kjer sta lastnika zemljišč avstrijska banka Raiffeisen in Petrol, ter druga pri Turniščah, ki bi jo urejali skupaj z občinama Ptuj in Videm. MZ Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK stran 4 Podravje 4 torek z 12. aprila 2022 Ptuj z Izdano gradbeno dovoljenje Ormoško z Koliko je kljub mili zimi stala zimska služba Zapiranje CERO Gajke Za čiščenje in posipanje več kot 190.000 evrov Za projekt zapiranja odlagališča, izgradnje vzhodne brežine in sanacijo severne brežine na območju Centra za ravnanje z odpadki (CERO) Gajke je bilo 20. marca na Upravni enoti Ptuj izdano gradbeno dovoljenje. Kmalu naj bi sledila izbira izvajalca za izvedbo zapiralnih del. Foto: ČG Do petka, 8. aprila, je bil izdelan projekt za izvedbo s popisi del in ocenjeno investicijsko vrednostjo gradbenih del. »Projektna dokumentacija bo predana Javnim službam Ptuj, ki so upravljavec odlagališča in so v skladu s predpisi pristojni za zapiranje odlagališča. Sledi izbira izvajalca za izvedbo zapiralnih del,« so sporočili z Mestne občine Ptuj. Pred začetkom gradnje je treba pridobiti tudi spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za zapiranje odlagališča na CERO Gajke, ki ga pridobivajo Javne službe Ptuj. Po navedbah ptujske občine so 8. decembra lani oddali vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja na Agencijo RS za okolje. Na odlagališče bo še možno odložiti 58 ton odpadkov Zadnja zima je bila, kar se tiče snega, izjemno skopa in tudi nadpovprečno topla. Kljub temu je iz proračunov vseh treh občin na Ormoškem odnesla dobrih 192.000 evrov. Komunalno podjetje Ormož je skrbelo za čiščenje lokalnih cest na celotnem ormoškem območju. Medtem ko so zimsko službo na javnih poteh v posameznih krajevnih skupnostih v občini Ormož izvajali različni izvajalci, izbrani na javnem naročilu. Za KS Ormož je skrbela komunala, v Ivanjkovcih Rajko Bukovec, s. p., na Kogu GMW, d. o. o., v Miklavžu pri Ormožu Danijel Plohl, s. p., ter v KS Podgorci in KS Velika Nedelja Grad trgo, d. o. o. Za izvajanje zimske službe so na občini planirali okoli 202.000 evrov, medtem ko so do konca marca dejansko porabili okoli 113.800 evrov, prejšnjo sezono približno 140.000 evrov. Vendar pa to še ni končni znesek. Kot so sporočili z občine, vanj niso zajeti stroški zimske službe v prvih dveh aprilskih dnevih, ko so v KPO dežurali. Prav tako pa v znesek niso se kateri ostanki porabljajo,« so ob tem pojasnili. V Svetem Tomažu 58.000 evrov, v Središču komaj 20.000 evrov Foto: ČG Zimska služba letos ni imela veliko dela. všteti stroški režijskega obrata, ki je bil zadolžen za čiščenje mestnih pločnikov in trgov. Za kaj točno bodo namenili ostanek planiranih sredstev, ni jasno. »Vsekakor bo poraba sredstev zaradi »mile« zime manjša, kot je bilo načrtovano. Kar se pa tiče porabe ostanka sredstev, pa je tako, da so proračunske postavke (občina – lokalne ceste, krajevne skupnosti – javne poti), na katerih so planirana sredstva za izvajanje zimske službe, sestavni del integralnega proračuna. To pomeni, da se vrednosti planiranih in porabljenih sredstev uskladijo z rebalansom, kjer pa se ne določa, za kaj točno V občini Sveti Tomaž je poleg komunale zimsko službo izvajalo domače podjetje Grad trgo iz Savcev. Zanjo so za celotno letošnje leto rezervirali 86.500 evrov, doslej pa porabili okoli 58.500 evrov. Znesek sicer ne zajema stroškov zimske službe oktobra in novembra lani. V občini Središče ob Dravi, kjer je zimsko službo v celoti izvajala komunala (tako na lokalnih cestah kot javnih poteh), so zanjo predvideli 27.000 evrov, porabili pa 19.900 evrov. Ostanek sredstev bodo namenili za letno vzdrževanje cest. Monika Horvat Ptuj z Pot do Centra šolskih in obšolskih dejavnosti bodo gramozirali »Vlogo je treba dopolniti še s podatki, koliko odpadkov bi še lahko odložili na odlagališče (tj. še 58 ton) ter predvidenim datumom dokončne zapolnitve, ki je tudi datum napovedi zapiranja odlagališča. Upravljavec odlagališča mora to sporočiti pristojnim institucijam v 30 dneh,« navajajo na občini. Po navedbah Javnih služb Ptuj bodo v roku štirih mesecev po izdani odločbi o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja obvestili pristojne institucije o zapolnitvi odlagališča in tako bo določen tudi datum, od katerega se šteje triletni rok za izvedbo zapiralnih del. Spremenjeno okoljevarstveno dovoljenje bo tako zaradi skrajšane dobe zbiranja sredstev za zapiranje odlagališča na novo določil letno višino finančnega jamstva, torej sredstev, ki bodo namenjena zapiralnim delom na odlagališču kakor tudi 30-letnemu monitoringu in drugim okoljevarstvenim ukrepom, pojasnjujejo na ptujski občini. Ptujski mestni svet se je dokončno odločil za zaprtje odlagališča odpadkov na območju CERO Gajke septembra 2020. Sta Destrnik z Še o projektu Park in Zelena učilnica Lotevajo se urejanja varnega dostopa do Štrka Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Štrk v Spuhlji letno obišče okrog 1.500 otrok, povpraševanje po njihovih storitvah pa je iz leta v leto večje. Prav obiskanost, zagotavljanje varnih poti in pravno-formalno urejanje zadev so glavni razlogi, da se ptujska občina loteva urejanja primernega dostopa do tega objekta. Zemljišče bodo odkupili, dali v javno uporabo in cesto gramozirali. Mestna občina Ptuj je konec prejšnjega meseca javno razgrnila Sklep o ugotovitvi javne koristi zaradi interesa odkupa zemljišč za potrebe zagotovitve varnega dostopa do CŠOD Štrk na dveh nepremičninah. Gre za zemljišči, ki sta še vedno v zasebni lasti. »Dogovori z lastniki obeh nepremičnin potekajo. Predlog sklepa, s katerim se ugotovi, da je gradnja občinske ceste in vzpostavitev pešpoti zaradi zagotovitve varnega dostopa do CŠOD Štrk ter nadaljevanje obstoječe kategorizacije nujno potrebna in je v javno korist, bo med drugim v potrditvi na aprilski seji mestnega sveta,« so postopke pojasnili na ptujski občini. Površina bo namenjena pešcem in kolesarjem, pot nameravajo urediti po odkupu zemljišč, sprva le gramozirati, saj je trenutno zelo ozka. Ključni pogoj za začetek investicije pa je seveda ureditev lastniških razmerij. Vodja CŠOD Štrk Aleksej Kuzmin pravi, da so že pred leti na občino večkrat naslovili pobudo, da pristopi k urejanju te problematike: »Zelo smo zadovoljni, da gredo stvari v pravo smer. Z otroki veliko tudi kolesarimo, zato je zelo pomembno, Prostor za učenje o naravi Svetniki so na dopisni seji potrjevali novelacijo projektne dokumentacije za park prostoživečih živali v Vintarovcih, v katerem Občina Destrnik nastopa kot partner s tako imenovano Zeleno učilnico. Foto: ČG Občina se dogovarja z lastniki obeh nepremičnin. da so poti varne. Naš dom je iz leta v leto bolj poln. Obišče nas okrog 1.500 šolarjev druge in tretje triade letno, skupaj opravimo približno 6.500 nočitev, kar je zelo veliko. Razpis za naslednje šolsko leto se izteka in beležimo rekorden interes. Torej bo vsaka investicija dobrodošla,« še dodaja Kuzmej. Tudi direktor CŠOD Branko Kumer potezo občine ocenjuje kot pozitivno: »Cesta vodi izključno do našega objekta. Koncentracija prometa je res majhna, a dejstvo je, da je pot preozka. Niti dva avtomobila se ne moreta srečati, zato je vsekakor spodbudno, če jo bodo gramozirali. Tudi dejstvo, da bo dana v javno korist, je zadovoljivo, saj bo občina tako poskrbela za vzdrževanje infrastrukture, pluženje ipd.« Čeprav trenutno pot teče po zasebni lastnini, pa Kumer pravi, da težav z lastniki niso imeli. Dženana Kmetec Lenart z Velikonočni sejem prvič na prenovljeni tržnici Foto: SD Zraven zdravstvenega doma bo svoj prostor dobila Zelena učilnica. Iz Las Bogastvo podeželja so jih namreč opozorili, da v obstoječi dokumentaciji nista vključena še preostala dva partnerja, da skupna vrednost investicije ni usklajena z vrednostjo v vlogi prijavitelja, da finančna konstrukcija ni razdelana za celoten projekt, zato je potrebna novelacija. Celoten projekt Park je ocenjen na dobrih 70.000 evrov, od katerih zanj nekaj čez 46.000 evrov prispeva Las, skoraj 19.000 lastnik parka, 4.900 bo občinskega denarja, 470 evrov pa bo dodalo še destrniško turistično društvo. Za Zeleno učilnico, s katero v projektu sodeluje Občina Destrnik, bo šlo, kot rečeno, slabih 5.000 evrov iz občinskega proračuna, Las pa bo zanjo od skupnih 46.000 namenil dobrih 9.300 evrov. Zeleno učilnico bodo uredili na 35 kvadratih metrih prostora zraven zdravstvenega doma ter ga namenili izobraževanju s področja varstva okolja in ohranjanja narave ter običajev, kot je pridelava lanu. SD Da bo praznična košara polna Minuli konec tedna je bilo na lenarški tržnici v središču mesta mogoče kupiti domače dobrote in okraske za velikonočne praznike. Kot je povedala Renata Peras iz Razvojne agencije Slovenske gorice, se bo velikonočni sejem nadaljeval tudi še na veliki petek. »Vsak dan se s svojo ponudbo predstavlja 11 do 12 ponudnikov, z izdelki katerih bo lahko vsakdo napolnil praznično košaro. Prodajajo namreč hrano, ki je značilna za ta čas, na voljo so male mojstrovine za velikonočno okrasitev mize in hiše, razni drugi izdelki domače obrti pa tudi tematske voščilnice. Kupci se lahko s ponudniki dogovorijo tudi za individualna naročila tik pred prazniki.« Letošnji sejem prvič poteka na prenovljeni lenarški tržnici. Dosedanja je bila zastarela in nefunkcionalna ter posledično manj zanimiva tako za ponudnike kot obiskovalce. Obnova je v več fazah potekala v Foto: SD Na Ovtarjevem placu bo še na veliki petek mogoče kupiti velikonočne dobrote. okviru projekta Ovtarjev plac; investicija je bila skupaj vredna dobrih 58.000 evrov, od tega pa je bila ve- čina sredstev, skoraj 38.000 evrov, zagotovljena iz evropskih skladov. SD Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK Politika torek z 12. aprila 2022 stran 5 5 Slovenija, Podravje z Izplačila redne delovne uspešnosti ravnateljem K ravnateljski plači še najmanj 1.600 evrov bruto dodatka Soglasje za izplačilo redne delovne uspešnosti ravnatelja/ravnateljice se je glasila točka, ki jo je na spomladanskih sejah obravnavala večina občinskih svetov, ki so že zasedali. Tako so svetniki v Majšperku podali soglasje za izplačilo redne delovne uspešnosti ravnateljici OŠ Majšperk v okvirnem znesku okrog 1.800 evrov bruto, denar za izplačilo redne delovne uspešnosti pa bo zagotovilo šolsko ministrstvo. V skladu z veljavno zakonodajo ravnateljem pripada del plače za redno delovno uspešnost. Upravičeni so do izplačila dodatka v višini najmanj dveh in največ petih odstotkov od skupne višine prihodkov, ki so jih prejeli v preteklem letu. To pomeni, da je ravnatelj, ki sodi v 50. plačni razred s 3.009 evri bruto plače, in ki v enem letu zasluži 36.108 evrov bruto, upra- vičen do dodatka v višini najmanj 722 evrov bruto in največ 1.805 evrov bruto. Višino dodatka določi svet zavoda v skladu s pravilnikom o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva. Vendar pa je šolsko ministrstvo letos svetom zavodov predlagalo, da zaradi zahtevnih okoliščin delovanja v zadnjih dveh letih za redno delovno uspešnost namenijo pet odstotkov letne mase osnovne plače ravnatelja. In priporočilo so zavodi, glede na do sedaj videna gradiva, tudi upoštevali. Kar pomeni, da bodo ravnatelji, katerih plača se giblje med 2.675,25 in 3.385,03 evra bruto brez dodatkov (minimalno 47. in maksimalno 53. plačni razred) prejeli med 1.605 in 2.031 evrov bruto izplačila delovne uspešnosti. Ravnatelj maksimalno 2.000 evrov, učitelj lahko mnogo več O izplačilu redne delovne uspešnosti ravnatelju torej odločata svet zavoda in ustanovitelj, medtem ko je odločitev o načinu izplačila delovne uspešnosti učiteljem in vzgojiteljem ter drugim zaposlenim na šoli v rokah ravnatelja. Vsaka šola ima na voljo dodatna dva odstotka od celotne mase plač. »Način je povsem odvisen od ravnatelja, nekateri se odločajo za pavšalno točkovanje, spet drugi nagradijo delavce glede na obseg in način dela, ustvarjalne ideje, delo izven delovnega časa, ki ni plačano kot dodatek. Najvišje možno izplačilo, ki bi ga ‹teoretično› glede na zakonodajo lahko dobil učitelj v 47. plačnem razredu, je 5.000 evrov bruto na letni ravni, vendar pa se nikoli ne odločimo, da bi nagradili le enega zaposlenega,« je še pojasnila Korezova. Foto: Dreamstime/M24 Foto: Sta/M24 O plačilu za dolovno uspešnost ravnatelja odloča občinski svet, o plačilu delovne uspešnosti učitelja pa ravnatelj šole (fotografija je simbolična). Lani dodatek prejelo 95 % ravnateljev Denar za izplačilo tega dodatka zagotavlja šolsko ministrstvo, tako da izplačani znesek ne gre v breme občine, čeprav imajo občinski svetniki zadnjo besedo glede upravičenosti ravnatelja do izplačila redne delovne uspešnosti. Lani je šolsko ministrstvo ravnateljem osnovnih šol, osnovnih šol s prilagojenim programom, ravnateljem glasbenih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami izplačalo 557.349 evrov redne delovne uspešnosti. Ta dodatek je prejelo 95 % vseh ravnateljev, to je 539 od 568. Med izjemami, ki dodatka lani niso prejeli, čeprav je bila njihova uspešnost pozitivno potrjena na svetu zavoda, je tudi ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Korez, ki pa odločitve ni želela komentirati. Glede upravičenosti ravnateljev do izplačila redne delovne uspešnosti pa je povedala, da so kriteriji za izplačilo redne delovne uspešnosti predpisani v Pravilniku za zagotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva in se določajo glede na izveden program dela, kakovost izvedbe programa dela, zagotavljanje materialnih pogojev za zavod in razvojno naravnanost zavoda. Korezova, ki je tudi predsednica društva ravnateljev ptujskega območja, je še dodala, da je delovna uspešnost med drugim tudi delna nagrada za povečan obseg dela, do katere ravnatelji niso upravičeni, čeprav opravljajo nadomeščanja, se udeležujejo sestankov tudi v popoldanskem času, opravljajo še druge obveznosti izven delovnega časa in prevzemajo vso odgovornost za delo in ravnanje zaposlenih. »Lani pa je bilo zaradi covida še toliko več raznih usklajevanj in organizacijskega dela, tako da menim, da smo ravnatelji do izplačila redne delovne uspešnosti upravičeni.« Mojca Vtič Kidričevo z 24. redna seja občinskega sveta O financah in političnih plakatih Svetniki občine Kidričevo so na aprilski seji med drugim potrdili rebalans proračuna za letošnje leto in zaključni račun za lani. Svetnik Slavko Krajnc je na seji spraševal, zakaj je stranka SDS na občinska oglasna mesta nalepila tri namesto enega plakata z volilno vsebino. Krajnc je kandidat za poslanca stranke SD v državnem zboru. Na seji je vprašal, zakaj je SDS občinska plakatna mesta polepil s tremi plakati, če je predvideno, da vsaka od strank nalepi po enega. S tremi plakati naj bi napolnili večino oglasnega mesta. Poleg tega izobešeni SDSovi plakati na občinskih oglasnih tablah po Krajnčevih besedah niso bili ožigosani z občinskim žigom. Milan Fideršek (SDS) je odgovoril, da stranke pač iščejo kar se da največ možnosti za oglaševanje in promocijo. Krajnc je še enkrat poudaril, da se mu to ne zdi korektno. Sicer pa se je prostor za njegove (SD) plakate na občinskih oglasnih mestih tudi našel, da so jih lahko izobesili. Kdo je medtem zreduciral SDSove plakate, iz razprave med svetnikoma ni bilo moč razbrati. SDSovi so povedali, da jih niso odstranjevali, enako je dejal tudi Krajnc. Potrdili zaključni račun in rebalans Sicer pa so svetniki na seji gladko potrdili potrdili zaključni račun proračuna za lansko leto, ko se Foto: MZ Svetniki občine Kidričevo so sejo, na kateri je bilo deset točk dnevnega reda, končali v eni uri. je v občinsko blagajno steklo 8,3 milijonov evrov, potrošili so 6,2 milijona evrov, presežek v znesku 2,1 milijon evrov so prenesli v letošnje leto. Za investicije so namenili 2,2 milijona evrov. S proračunom predvidene prihodke so realizirali 93-odstotno, odhodke pa 71-odstotno. Potrjevali pa so že tudi prvi letošnji rebalans proračuna, s katerim se prihodki zvišujejo za 680.000 evrov, v glavnem na račun prodaje občinskih zemljišč. Kot smo poročali, namerava občina Kidričevo med drugim prodati gramoznico, v kateri so bile odpadne gume, del gramoznice Pleterje (Green lake) in še nekaj drugih zemljišč. Prihodki letošnjega proračuna so tako načrtovani v znesku 12 milijonov evrov. Odhodki bodo za skoraj tri milijone presegli prihodke, predvidoma bodo znašali 14,9 milijonov evrov. Med odhodki se z rebalansom med drugim povečuje postavka za plače zaposlenih v občinski upravi (dodatnih 15.000 evrov), saj bodo za polni delovni čas zaposlili svojo pravnico. Trenutno imajo pravnico tri dni v tednu, zaposlena je na SOU Spodnje Podravje. Z rebalansom so za okoli 400.000 evrov zvišali sredstva za Foto: MZ Slavka Krajnca je zmotilo, da je SDS na občinska oglasna mesta nalepil tri plakate namesto enega, kot je bilo dogovorjeno. Tako naj bi zmanjkalo prostora za plakate kandidatov drugih strank, a se je situacija kasneje očitno uredila. investicije. Za cestno infrastrukturo namenjajo 4,3 milijone evrov, od tega največ za gradnjo regijske kolesarske povezave Hajdina– Kidričevo–Majšperk (3,3 milijone evrov). Za modernizacijo občinskih cest so rezervirali pol milijona evrov, 100.000 evrov je na postavki za cesto Apače–Trnovec, katere obnovo bo plačalo ministrstvo za obrambo zaradi del na vadbišču Apače, 200.000 evrov je na postavki za cesto Mihovce–Cirkovce. V proračunu je milijon evrov rezerviranih tudi za gradnjo novega vrtca v Lovrencu na Dravskem polju. Občina Kidričevo bo letos izvedla glavnino del v obrtni coni Strnišče, kjer širijo in komunalno opremljajo industrijsko območje. Letošnji za investicijo predvideni izdatki znašajo 3,4 milijona evrov. Pri sprejemanju rebalansa proračuna ni bilo posebnih pripomb. Oglasil se je le Stanislav Lampič in dejal, da se mu ne zdi smotrno dvigovati občinske prihodke na račun prodaje zemljišč, ampka naj bi jih prodajali le v skrajni sili. Župan Anton Leskovar je odgovoril, da bodo gramoznico v Lovrencu prodali, ker z njo ne želijo več imeti težav. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK Podravje 6 stran 6 torek z 12. aprila 2022 Ptuj z V planu celovita obnova OŠ Breg Podravje, Slovenija z V primežu obsesivnih misli in ponavljajočih se obredov Štiri milijone evrov za prenovo Tanka meja med čistočo in obsedenostjo Temeljitim vlaganjem v prenovo OŠ Mladika in sanaciji ostrešja OŠ Olge Meglič bo v naslednjih letih sledila sanacija še ene šolske stavbe na Ptuju. Načrtovana je namreč ureditev breške šole, občina je javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije že objavila. Foto: ČG Prenova objekta breške šole naj bi se začela leta 2024. Tako kot sanacija stavbe OŠ Mladika bo tekla fazno, saj je predvidena temeljita obnova in dozidava. Za izboljšanje infrastrukturnih pogojev šol je Mestna občina Ptuj v zadnjih letih namenila veliko sredstev. Korona čas so izkoristili za prenovo, sanacijo in dozidavo stavbe ob Dravi. Lani je tudi šolski objekt v centru mesta dočakal pomembno investicijo, sanacijo ostrešja. OŠ Ljudski vrt je bila že v preteklosti deležna velikih vlaganj, OŠ dr. Ljudevita Pivka se je pred leti v celoti preselila na novo lokacijo. Edina, ki torej v zadnjem obdobju še ni bila deležna omembe vrednih vlaganj, je osnovna šola na desnem bregu reke Drave. A tudi ta je v planu. Gradnjo bi lahko začeli leta 2024 Ta mesec je bilo objavljeno javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije za celovito rešitev prostorskih potreb OŠ Breg. V sklopu tega projekta nameravajo prenoviti obstoječe prostore in inštalacije ter prizidati nove površine. »Projektiranje bo potekalo še v prihodnjem letu, medtem ko bi gradnjo lahko začeli v letu 2024 in bo potekala v več fazah v skladu z zmožnostjo zagotavljanja investicijskih sredstev,« o terminskem planu pravijo na ptujski občini. V tekočem proračunskem letu imajo zagotovljenih 100.000 evrov, kar bo zadoščalo za letošnje stroške izdelave projektne dokumentacije. Kakšna bo končna vrednost te prenove, še ni znano. . Na podlagi okvirnega izračuna površin, potrebnih za prenovo in/ali novogradnjo, ki znašajo okrog 1.500 m², in vrednosti zadnje gradnje osnovne šole (1.900 evrov/m²), ocenjujejo vrednost gradnje na 2,8 milijona evrov (brez davka). Na občini opozarjajo, da v oceni ni upoštevana morebitna nadaljnja rast cen na trgu, a dodajajo: »Z dobrimi projektnimi rešitvami lahko dosežemo tudi nižjo vrednost gradnje. Celotno vrednost investicije bi lahko grobo ocenili na tri do štiri milijone evrov.« Bolj kot sem v času covidne mikrobne nevarnosti dezinficirala sebe in vse v svoji okolici, bolj kot sem se distancirala od drugih in se samoizolirala pred zunanjim svetom, bolj sočutna sem postajala do nenavadnega televizijskega lika Adriana Monka. S prenekatero njegovo obsesijo in fobijo sem mu namreč začela postajati podobna. Tako je lani na višku pandemije zapisala Eleni Theodoropoulos, ugledna novinarka mednarodnega spletnega literarnega kluba CrimeReads, pod njene besede pa bi se najbrž z lahkoto podpisal tudi marsikdo od nas. Nekatere je bilo seveda že pred izbruhom novega koronavirusa strah umazanije in okužb z bakterijami, pandemija pa je to stanje le še poslabšala. Močno je narasla potrošnja detergentov, mil, dezinfekcijskih sredstev, na straniščih gostinskih lokalov, bencinskih servisov in nakupovalnih središč vidimo vse več ljudi, ki se kljuk na vratih ne dotikajo z golimi rokami, ampak s papirnatimi brisačami ali celo osvežilnimi robčki, pred uporabo pa si razkužijo ročaje nakupovalnih vozičkov in košaric. Bolezen patoloških dvomljivcev Takšne razmere so naravnost idealne za razvoj obsesivno kompulzivne motnje (OKM), ki ji strokovnjaki pravijo tudi »bolezen dvoma«, posameznikom z OKM pa »patološki dvomljivci«, ker ne morejo razlikovati med tem, kar je mogoče, kaj je verjetno in kaj je malo verjetno, da se zgodi. Kot pravi Nuša Gašparac, psihologinja Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, je OKM bolezen, motnja, za katero so značilne obsesije, torej depresivne misli, in kompulzije, ponavljajoči obredi kot odgovor na Foto: Dreamstime/M24 Za obsesivno kompulzivno motnjo so značilne obsesije, torej depresivne misli, in kompulzije, ponavljajoči obredi kot odgovor na te misli. Fotografija je simbolična. te misli. »Oseba z OKM se ustraši lastnih neprijetnih misli, ki se pojavljajo kot slike, impulzi ali besede, in ji povzročajo hudo tesnobo, čeprav se zaveda, da so obsesije le njene. Skuša jih ignorirati, a bolj kot se trudi, da bi jih odpodila, več jih je. Več kot jih je, bolj se krepi prepričanje, da je z njo nekaj narobe, posledično se povečuje tes- Kaj bodo urejali V planu je preureditev jedilnice in kuhinje, zagotoviti nameravajo še ustrezen prostor za knjižnico in čitalnico ter multimedijsko učilnico. »Prav tako je potrebna umestitev večnamenskega prostora, ki bi lahko bil združen z jedilnico in hkrati primeren za različna predavanja, srečanja, manjše prireditve,« pravijo na MO Ptuj. V sklopu te naložbe želijo rešiti še problem skupnih šolskih garderob, iščejo pa tudi optimalno varianto za prostorsko zelo utesnjen prostor pedagoških delavcev šole (zbornico) in upravnih prostorov šole. »Prenove je potrebna tudi telovadnica z zamenjavo neustrezne ločne strehe, prenove vodovoda in ogrevalnega sistema ter stavbnega pohištva,« se zavedajo na ptujski občini. Kako obsežna bo nadzidava, bo znano šele, ko bo izbrana projektna rešitev. Delno bodo zamenjali tudi stavbno pohištvo. Nekatera okna in vrata so iz leta 1987, v pritličju in prvem nadstropju še bistveno starejša, predvidoma iz časov po drugi svetovni vojni. Dženana Kmetec noba in tako se pravzaprav vrti v začaranem krogu.« Obstaja več vrst obsesij, med katerimi je najpogostejši že omenjeni strah pred okužbo, ki povzroči obsedenost s čistočo, tu so še potreba po simetriji in brezhibnem redu, pretiran občutek odgovornosti ali strah, da bo prišlo do škode oziroma poškodbe, kar osebo sili, da nenehno preverja stanje, lahko pa so obsesije tudi neprimerno, nasilno ali seksualno obarvane. Za zmanjševanje tesnobe začne uporabljati rituale ali kompulzije, obsedeno si umiva roke, nenehno preverja, ali je štedilnik izklopljen oziroma vrata zaklenjena, zlaga stvari po določenem redu, vse, kar počne, šteje, se izogiba stopanju po razpokah v tleh ali robovih plošč …, saj ji te aktivnosti zmanjšujejo notranjo napetost. Toda zanje porabi veliko časa, kar sčasoma poslabša kakovost njenega življenja. Občasno kompulzivna tretjina ljudi Foto: SD Nuša Gašparac: »Dejstvo je, da se večina med nami, ocenjeno je, da gre približno za tretjino populacije, občasno vede kompulzivno, torej smo kdaj pa kdaj vsi podobni televizijskemu detektivskemu geniju Adrianu Monku, vendar to še ne pomeni, da imamo resno motnjo.« Ker gre za bolezen, jo je treba zdraviti, da se stanje ne poslabša. »Zdravi se s psihoterapijo in zdravili, običajno antidepresivi. A najprej je treba postaviti diagnozo. Obstajajo kriteriji za potrditev OKM, med katerimi je tudi ta, da se mora pacient zavedati, da ima težavo, da ta sicer nima smisla, a si ne more pomagati, kar je drugače kot pri psihotiku, ki dejansko verjame, da je vse, o čemer razmišlja, resnično. Po terapiji mora pacient veliko delati na sebi sam, in sicer se mora izpostaviti svoji obsesiji, a ne tudi ukrepati. Kar je vse prej kot lahko. Tesnoba namreč najprej močno narašča, nato šele sčasoma pade. Ta pritisk je treba zdržati brez sproščanja, zato lahko vaje potekajo tudi postopoma: da na primer namesto trdega mila pri umivanju preidemo na uporabo tekočega mila, skratka gre za počasne spremembe ustaljenega obrednega vzorca. Dejstvo je, da se večina med nami, ocenjeno je, da gre približno za tretjino populacije, občasno vede kompulzivno, torej smo kdaj pa kdaj vsi podobni televizijskemu detektivskemu geniju Adrianu Monku, vendar to še ne pomeni, da imamo resno motnjo. Pretirana potreba po čistoči in urejenosti sta večinoma le del osebnostnih lastnosti nekoga, o motnji govorimo takrat, ko so obsesije in kompulzije tako pogoste in močne, da povzročajo močno tesnobo in ovirajo normalno funkcioniranje posameznika.« Senka Dreu Čakajoč na prostega terapevta Slovenski psihoterapevti se z OKM ukvarjajo približno dve desetletji. Strokovnjaki ocenjujejo, da za eno od oblik OKM zboli od 2 do 3 % svetovnega prebivalstva. Po edinih razpoložljivih podatkih izpred desetletja so v Sloveniji 12.000 ljudem diagnosticirali OKM, iz podatkovne baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa je razvidno, da je bilo leta 2020 hospitaliziranih 29 oseb z OKM. Gre za motnje, ki se pojavljajo približno enako pogosto pri obeh spolih, običajno pa se začnejo v otroštvu, med 10. in 12. letom, med adolescenco ali na prehodu v odraslost, ko so najpogostejše. »Verjetno večina primerov ostaja skrita, saj ljudje premalo poznajo to bolezen, predvsem pa jih je sram,« pravi Gašparačeva, ki pravkar opravlja specializacijo iz kognitivne vedenjske terapije (KVT). »Ko pa Foto: OMRA nekdo že zbere pogum in poišče pomoč, naleti na drugo težavo – čakanje na prostega terapevta. V Sloveniji beležimo izrazit kadrovski primanjkljaj na področju kliničnih psihologov, čakalne dobe so zelo dolge, lahko traja tudi pol leta, preden prideš na vrsto. Če ni ogroženo življenje, se načakaš, stiske pa kopičijo. Na dobrega psihologa se čaka, tudi če si ga pripravljen ali zmožen obiskati v samoplačniški ordinaciji.« Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK stran 7 Politika torek z 12. aprila 2022 7 Destrnik z Na seji s tihim protestom prisotni tudi Levanjčani Cirkulane z Občina planira nepovratni denar Ogorčeni, da so vedno zapostavljeni Višji prihodki in odhodki Destrniški svetniki so že večkrat rekli ne za gradnjo krožišča v vasi Levanjci, tudi tokrat niso bili pripravljeni o projektu še enkrat razmisliti. Pa ne zato, ker bi dejansko nasprotovali krožišču, pač pa zaradi načina, kako se je načrta lotil župan Franc Pukšič, več kot očitno pa je na delu že tudi predvolilna mrzlica. Politične karte na Destrniku so se namreč že konec lanskega leta začele mešati tako, da marsikomu sploh ni več jasno, kdo je čigav in kdo proti komu, saj so župana zapustili nekateri doslej zelo zvesti pristaši in prestopili na nasprotni breg, po drugi strani pa je tudi opozicija izgubila dva člana, ki sta presedlala k Pukšiču. Proračun občine Cirkulane za leto 2022 je po sprejetem rebalansu nekoliko višji, in sicer na prihodkovni strani za okoli 20, na odhodkovni pa kar za 63 odstotkov. Kot je pojasnila županja Antonija Žumbar, je bil proračun sprejet že konec leta 2020, zato ga je bilo treba nujno uskladiti z dejanskim stanjem in vanj uvrstiti tudi nekaj novih projektov. Populistična obljuba Svetniki županu očitajo, da se je projekta Levanjci lotil na napačen način, da je namreč šel najprej med vaščane in jim populistično obljubil krožišče, ne da bi se prej posvetoval z občinskim svetom. Pri tem naj ga ne bi vodila zagotovitev večje prometne varnosti skozi Levanjce, pač pa želja po pridobitvi dveh svetnikov: Antona Žampe in Elizabete Fras, kar mu je tudi uspelo. Strinjajo se, da je treba promet tam umiriti, vendar predlagajo druge rešitve, kot so hitrostne ovire, prehodi za pešce, pločnik, namesto krožišča pa klasično križišče. Prav tako nasprotujejo najemu kredita zanj, a nato niso pristali niti na županov predlog o prerazporeditvi sredstev znotraj proračuna, saj jim ni natančno predstavil, kje bi vzel denar. Dobrih 50.000 evrov je v proračunu za krožišče že rezerviranih, od nekod bi bilo zanj treba najti še 123.500 evrov. Svetniki so prepričani, da realizacija projekta ni možna brez kreditiranja, čemur odločno nasprotujejo. Za dvig rok, so znova poudarili, pa v prihodnje pričakujejo natančno izdelano finančno konstrukcijo. Smernice naklonjene krožiščem Robert Simonič je spomnil na lansko sejo konec leta, na kateri je občinski svet sprejemal osnutek letošnjega proračuna. »Za kakšno sprenevedanje pravzaprav gre v tem primeru, dokazuje dejstvo, da je bilo krožišče že v osnutku proračuna, ki je bil zavrnjen, proti pa sta takrat glasovala tudi Žampa in Frasova, ki sta zdaj v prvih vrstah zanj.« Foto: SD Med Levanjčani, ki so prišli na sejo občinskega sveta, ker zahtevajo izgradnjo krožišča, in svetniki se je med odmorom vnela ostra debata. Foto: ČG Čeprav so o krožišču glasovali že na treh sejah in ga na zadnji ni bilo na dnevnem redu, je Pukšič o njem znova spregovoril. »Nekateri svetniki ste imeli pomisleke glede tega, ali bi s krožiščem res najbolj umirili promet in z njim povečali varnost, zato sem povabil projektanta, da nam pojasni, kako je s krožišči in križišči.« Goran Rebernik Facebook blokada in izgubljeni kompas Majdo Kunčnik je zanimalo, zakaj opozicijski svetniki nimajo dostopa do občinskega facebook profila, saj bi ta po njenem moral biti javen. »Očitno nas je direktorica Vlasta Tetičkovič Toplak, ki ureja stran, blokirala, zato ne pridemo do informacij, seveda pa jih ne moremo niti komentirati, kar je najbrž tudi glavni razlog za blokado.« A se je takoj zatem zgodila deblokada neželenih svetnikov, kot je že v odmoru seje občinskega sveta ugotovila Kunčnikova. Za nekaj smeha pa je poskrbel odstavljeni podžupan Robert Simonič. »Čistilna akcija po naši občini je bila odlično obiskana in tudi zelo koristna, saj smo, dragi župan, med drugim našli tudi nekaj, kar si izgubil,« je dejal in Pukšiču pomenljivo izročil kompas, slednji pa mu je vrnil z ugotovitvijo, da je povsem izgubil stik z realnostjo. Foto: Arhiv M24 iz lenarškega podjetja AGJ, ki je projektiralo levanjsko krožišče, je povedal, da gre za prometno najvarnejšo rešitev. »Smo pa idejno zasnovali tudi križišče in ugotovili, da bi oba projekta približno enako stala.« Zmanipulirani? Anton Žampa je dejal, da ga žalosti odnos kolegov do prometne varnosti v Levanjcih. »Ogorčeni smo, da živimo tako na robu občine in vedno zapostavljeni, saj do nas ne pridejo nobeni projekti. Tudi mi smo Destrničani in si takšnega odnosa svetnikov res ne zaslužimo. Zato predlagam ponovni premislek in obravnavo. Projekt lahko še enkrat finančno pregledamo, vaščani smo pripravljeni tudi fizično sodelovati.« Pukšič je dodal, da bi z odkupom Petrolove koncesije toliko prihranili, da bi z lahkoto financirali levanjsko krožišče in še kakšnega zraven, a se je na njegovo žalost del občinskega sveta odločil zavrniti vse dobre ideje. Seje se je udeležilo tudi kakšnih deset Levanjčanov, ki so tiho spremljali dogajanje in niso bili za govorniškim odrom nič kaj pripravljeni zagovarjati svojih stališč, se je pa debata med njimi in svetniki nato bolj vnela med odmorom. Branko Horvat je prepričan, da so zmanipulirani in obžaluje, da se župan tako igra z njimi. Senka Dreu V Cirkulanah na asfaltiranje čaka še devet odsekov cest. Gre za sanacijo plazu Pohorje (237.000 evrov), postavitev kamnito-betonskega zidu na pokopališču Cirkulane (69.000 evrov), ureditev platoja ob kulturni dvorani, cesta Meje–Gruškovec, javna razsvetljava, projekti Lasa, nakup novega občinskega vozila in električnega vozila … Cirkulanski proračun je na prihodkovni strani po sprejetem rebalansu višji za okoli 640.000 evrov. Njegova vrednost je popravljena na 3,6 milijona evrov. Povišanje gre predvsem na račun večjih prihodkov iz naslova dohodnine, kar je posledica dviga povprečnine na 645 evrov na prebivalca. Nekoliko višji so tudi davki na premoženje, ostali davčni prihodki ostajajo na ravni sprejetega proračuna. Najbolj, za 62 odstotkov, se dvigujejo transferni prihodki in v rebalansu znašajo okoli milijon evrov. Po besedah Žumbarjeve gre za sredstva, ki jih nameravajo pridobiti z udeležbo na razpisih in so pogoj za izvedbo načrtovanih investicij. Devet odsekov cest še čaka na asfaltno preobleko Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili iz ostanka sredstev po zaključnem računu za lansko leto. To se je zgodilo predvsem zato, ker jim lani ni uspelo dokončati modernizacije devetih odsekov cest v skupni vrednosti okoli 350.000 evrov. »Vzrok ni na strani občine, ampak izvajalcev, ki niso mogli v dogovorjenem roku zaključiti gradbenih del. Nekatere odseke bi sicer lahko asfaltirali v zimskih mesecih, vendar smo sprejeli odločitev, da to raje storimo spomladi, ko bo vreme ugodnejše. Dela bodo tako veliko bolj kakovostno izvedena. Med drugim se zavedamo, da je polaganje asfalta na strminah veliko bolj zahtevno v primerjavi z ravninskim delom,« je povedala sogovornica. Po njenih napovedih bodo dela do konca aprila na vseh odsekih zaključena. Ravno zaradi omenjenega se za okoli 150 odstotkov povečujejo investicijski transferji. Skupni odhodki se tako zvišujejo za nekaj manj kot dva milijona evrov in znašajo 4,8 milijona evrov. Z rebalansom iz proračuna umikajo projekt Halo si za bike, ki ga nadomešča projekt Kolesarske poti. Prav tako se zaradi slabih pogojev sofinanciranja v leto 2023 prenese projekt energetske sanacije občinskih zgradb. Estera Korošec Dornava z Svetnikom z novim pravilnikom višje sejnine Prejeli bodo 30 odstotkov več Svetniki občine Dornava so na zadnji seji novelirali pravilnik, ki ureja plačilo sejnin. Po novem bodo vezane na plačo župana. Za udeležbo na redni seji bo posamezni svetnik prejel pet odstotkov plače župana, za izredno ali nadaljevalno sejo tri odstotke, za vodenje seje delovnega telesa občinskega sveta, se pravi odbora ali komisije, pa 1,7 odstotka. Sejnina za udeležbo na seji delovnega telesa bo znašala 1,3 odstotka plače župana. Izplačilo svetniki na letni ravni pa tudi ne sme biti višje od 7,5 odstotka letne županove plače, brez upoštevanja dodatka na delovno dobo. Dornavski župan je glede na število prebivalcev občine uvrščen v 49. plačni razred. Glede na to lahko svetnik prejme največ 2.600 evrov letno oziroma 217 evrov mesečno (bruto). Izplačilo sejnin je seveda odvisno od števila sej posameznega organa, ali gre za seje občinskega sveta ali pa seje delovnih teles. V občinski upravi so izračunali, da se bodo sejnine za redne seje občinskega sveta svetnikom povprečno dvignile za 30 odstotkov. Pravilnik je veljal 10 let Pravilnik, ki je do sedaj urejal področje izplačevanja sejnin, je bil potrjen pred desetimi leti. Sejnina za redno sejo občinskega sveta je znašala 65 evrov (po novem bo 20 evrov višja) in za izredno 50 evrov. Član delovnega telesa je po starem tarifnem sistemu za udeležbo na seji prejel 20, predsednik pa 25 evrov. Svetniki so predlog o višjih sejninah potrdili brez posebnih pripomb. Stanislav Ciglar je ocenil, da gre za upravičeno potezo, saj da se sejnine minule tri ali štiri mandate niso spreminjale. Dodal je, da bo sprememba pravilnika več koristi kot sedanji prinesla naslednji sestavi občinskega sveta, saj se jeseni sedanji mandat končuje. MZ Foto: MZ Dosedanje sejnine svetnikom in članom delovnih teles so se izplačevale na podlagi pravilnika iz leta 2012. Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK torek z 12. aprila 2022 V središču 8 stran 8 Slovenija, Podravje z Ko reševanje življenj postane predmet politične debate Namesto za nove helikopterje denar raje za obnovo O opremljenosti in pomenu helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) so se že v preteklosti dajale različne stranke. In tudi sedaj je to področje, ki ne bi smelo biti predmet deljenja na »vaše in naše«, postalo ravno to. In to razdeljenost slovenske politike sta na družbenem omrežju prikazala najprej dolgoletni ljubljanski reševalec Robert Sabol, nato pa še videmski svetnik Peter Jagarinec, z deljenjem informacije o poslancih, ki so glasovali proti (razpravi) o HNMP. In proti razpravi so glasovali vsi podravski poslanci iz vrst vladajoče stranke. Poslanka Levice Violeta Tomić je na marčevski seji zahtevala razpravo na temo helikopterske nujne medicinske pomoči, vendar pa so poslanci s koalicijsko večino ta predlog zavrnili. Med temi, ki so glasovali proti razpravi, so vsi podravski poslanci iz vrst SDS – Karmen Furman, Suzana Lep Šimenko, Franc Breznik in Jožef Lenart, Mojca Žnidarič (Konkretno) ni glasovala, z razpravo pa so se strinjali Boštjan Koražija (Levica), Aljaž Ko- vačič (LMŠ) ter Jani Ivanuša (SNS). Lep Šimenkova je svojo odločitev utemeljila: »Odslej bodo le še izredne seje, o odgovoru na postavljeno poslansko vprašanje pa se praviloma razpravlja na naslednji redni seji, ki pa je v tem mandatu več ne bo. Tako da je bilo le to popolnoma nesmiselno glasovanje o razpravi, ki je ne bi bilo.« Ob tem pa še meni, da sama razprava ne bi k reševanju problematike nič doprinesla. »Reševalci in gasilci nikoli ne sprašujemo po politični barvi« Nad odločitvijo poslancev je vidno razočaran gasilec z dušo in telesom Peter Jagarinec iz PGD Leskovec. »Reševalci in gasilci nikoli ne sprašujemo po politični barvi,« je dejal. Zato ne more razumeti, kako je lahko postalo reševanje življenj politična tema. »Vemo, da sistem HNMP ne deluje, kot bi moral. Namreč vojaški helikopterji so namenjeni reševanju v okviru HNMP, prevozu bolnikov ter otrok v inkubatorjih, ko so prosti, kar pomeni, da sama HNMP ni na prvem mestu. Ob tem so ti helikopterji predvsem vojaški in veliko improvizacije je potrebno za uporabo v zdravstvene namene.« Zgrožen je tudi nad namero vlade, da bo več deset milijonov evrov namenila za obnovo 30 let starih helikopterjev, namesto da bi kupila nove, namenske, za enak denar. »Tako bomo namesto najnovejšega golfa 8 imeli golfa 1,« je slikovito dejal. Težave z zastarelo opremo in s sistemom dela Foto: arhivM24 Opozoril pa ni le na zastarelo opremo, temveč tudi na težave v organiziranosti HNMP. »Helikopter se aktivira preko medicinske stroke, kar pomeni, da ga aktivira šele zdravnik, ko ta pride na kraj nesreče. Ob tem mora vojaški helikopter še pridobiti dovoljenje, da poleti za civilni namen. Tako da Peter Jagarinec: »Vemo, da sistem HNMP ne deluje, kot bi moral. Namreč vojaški helikopterji so namenjeni reševanju v okviru HNMP, prevozu bolnikov ter otrok v inkubatorjih, ko so prosti, kar pomeni, da sama HNMP ni na prvem mestu. Foto: osebni arhiv Ob tem so ti helikopterji predvsem vojaški in veliko improvizacije je potrebno za uporabo v zdravstvene namene.« Zgrožen je tudi nad namero vlade, da bo več deset milijonov evrov namenila za obnovo 30 let starih helikopterjev, namesto da bi kupila nove, namenske, za enak denar. težko govorimo o zlati uri, znotraj katere ima težko poškodovani občutno več možnosti, da preživi, če ga pripeljejo od kraja nastanka poškodbe do operacijske mize. Bolje bi bilo, da bi bila HNMP organizirana v okviru zdravstva, vojska pa bi ohranila gorsko reševanje.« Kot že omenjeno, se HNMP v Sloveniji izvaja le v svetlem delu dneva, na Štajerskem pa smo tudi na tem področju prikrajšani. Namreč delovni čas mariborskega letališča je krajši od dolžine dneva v poletnem času. Slovenska HNMP: »Kot bi se s šleperjem peljali po en paradižnik« Morda razprava res ne bi prinesla zavezujočega sklepa, pa vendarle je nujna medicinska pomoč s helikopterjem pomemben del re- ševanja, še posebej v geografsko razgibani Sloveniji, saj praviloma skrajša odzivni čas pri samem reševanju in pri transportu v ustrezno bolnišnico. S skrajšanjem časa se seveda bistveno izboljšajo možnosti preživetja tako hudo bolnih kot poškodovanih, kar je poudaril tudi zdravstveni minister Janez Poklukar. Postregel je tudi s številkami, in sicer so ekipe HNMP lani izvedle kar 446 intervencij, torej 1,2 dnevno. Glede na število intervencij, ki je v porastu, in torej izkazano potrebo po tej obliki reševanja, je seveda ključno vprašanje opremljenost naše flote. Vlada je namreč junija lani sprejela odločitev, da za namen HNMP posodobijo štiri helikopterje Slovenske vojske. Toda Robert Sabol, ki svoje delo v Nujni medicinski Podravje z Življenje ob (dvojni) ograji na meji prebivalcem prinaša veliko težav »Ta mejna ograja ne služi ničemur in nikomur!« Tako kot večina obmejnega prebivalstva so se tudi prebivalci Koga v občini Ormož z življenjem ob ograji na meji nekako sprijaznili, saj jim kaj drugega ni niti preostalo. A kot pravijo, je ta povsem zaraščena in kot taka kazi okolje, otežuje prehod na obdelovalne površine na drugi strani meje, je nevarna za živali, med drugim naj bi bila tudi kriva za uničenje eko kampa Templarjevo posestvo, kamor so prihajali narave željni turisti. Za povrh vsega pa po mnenju nekaterih ne služi ničemur, saj ne opravlja glavne funkcije – varovanja meje. »Čez to ograjo se z lahkoto prebije le nekaj let star otrok, kaj šele migrant, ki želi naprej,« pove eden izmed domačinov. Ograja na južni meji je precej zarezala v življenja domačinov, ki živijo ob njej. Nič drugače ni v ormoški vasici Kog, kjer je postavljena po celotni meji s Hrvaško, vijuga ob potokih, med njivami in gozdo- vi. Ponekod sta celo postavljeni obe ograji, druga ob drugi, žičnata in panelna. Ta je med drugim brutalno uničila sanje in zanimivo turistično atrakcijo Denisa Cizarja. Na idiličnem mestu v naravi, vstran od vrveža, ob robu kogovskih vinogradov in gozdov, je pred šestimi leti zasnoval eko kamp, imenovan Templarjevo posestvo. Zgradil je deset odprtih lesenih hišic ter recepcijo s kuhinjo in odprto og- Foto: MH »Ograjo sicer zagovarjam, ampak ne na način, kot je narejena. To je zame vstran vržen denar, saj ne služi ničemur. Čez to ograjo se z lahkoto prebije le nekaj let star otrok,« pove Ciril Plemenič iz Vodrancev, ki živi v neposredni bližini ograje. Policisti v zadnjih petih letih obravnavali več kot 52.000 ilegalnih migrantov Leto 2017 2018 2019 2020 2021 Slovenija 1.934 9.262 16.252 14.635 10.067 PU Maribor 217 491 1.449 997 1.370 Vir: Policija Foto: Sta/M24 njišče. A vsega je bilo konec, ko so ob bodeči žici postavili še približno dva metra visoko panelno ograjo. »Najprej so brez kakršnekoli najave postavili rezilno ograjo, kar nam seveda nikakor ni bilo všeč. Ta je čez čas zarasla, nato pa so ob koncu sezone 2020 čez noč postavili še dva metra visoko panelno ograjo. Razruvali so posest, razkopali, kjer so postavljali ograjo, uničili table ... S tem pa je bil tudi konec naše zgodbe. Ne moreš se iti zelenega turizma ob ograji. Mi smo oglaševali stres free zono, kamor so prihajali turisti, željni narave, nato pa to,« je povedal Cizar, ki so mu v preteklosti težave povzročali še obhodi Štajerske varde. Kot je dejal, je sicer kamp lepo zaživel. Sezona je trajala od junija do oktobra, v času od odprtja pa je naštel goste iz kar 20 različnih držav. »Zares škoda. Ne samo, da so uničili mojo idejo in sanje, od tega bi imel korist cel kraj – ponudniki hrane, vinarji … Sedaj iščem novo lokacijo, toda nikakor ne ob meji!« Težave ob prehodu na zemljo na drugo stran meje Ograja je zarezala v življenja tudi drugih domačinov. A o tem ne govorijo več na veliko, saj kot pravijo, so se nanjo privadili. Kljub temu pa brez težav ne gre. Največ teh imajo tisti, ki imajo na drugi strani kmetijske površine. Eden izmed njih je Ivan Nemec, ki živi na Gomili pri Kogu in ima preko meje gozd Štajerski TEDNIK torek z 12. aprila 2022 torek, 12. 4. 2022 milijonov evrov: prav toliko denarja naj bi stale obnove sedanjih starih in obrabljenih helikopterjev. Helikopterje Bell 412 je namreč Slovenska vojska kupila med letoma 1990 in 1995, nadalje pa tudi v Slovenski vojski ugotavljajo, da jih ima večina opravljenih več tisoč ur obratovanja in da je kljub rednemu servisiranju njihovo vzdrževanje iz leta v leto zahtevnejše in dražje. V Sloveniji imamo trenutno dve bazi za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, v Mariboru in na Brniku. V letu 2021 je bilo opravljenih 446 intervencij, od tega je helikopterska nujna medicinska pomoč na Brniku 118-krat intervenirala tudi v gorah in na neugodnih terenih. Poleg omenjenega je helikopterska pomoč lani izvedla tudi 57 nujnih sekundarnih transportov in 22 prevozov kritično bolnih otrok. To pomeni transport med bolnišnico in praviloma Kliničnim centrom Ljubljana. »To je stran vržen denar« Da ograja ne služi ničemur, saj ne opravlja svoje glavne funkcije – varovanja meje, je prepričan Ciril Plemenič iz Vodrancev. »Ograjo sicer zagovarjam, ampak ne na način, kot je narejena. To je zame vstran vržen denar. Poleg bodeče žice so kasneje postavili še panelno ograjo, tako da imamo kar dve, a vse skupaj ne služi ničemur, saj nima nobene prave funkcije. Skozi to ograjo se lahko prebije le nekaj let star otrok, kaj šele migrant, ki želi naprej. Tako se je tudi zgodilo, da so begunci ograjo že prerezali in se prebili skozi. Naši pa so poškodovano ograjo samo z vezicami zvezali. Ta ograja je le toliko, da ne morejo povsem svobodno skozi … Ne bi bila pa potrebna, če bi vojska opravljala svojo funkcijo in varovala mejo.« Prav tako pa za 9 Sedanja helikopterska pomoč se izvaja le podnevi Foto: Sta/M24 in njivo. V ograji so sicer na vsake toliko postavljena kovinska vrata, toda vsakič mora prehod najaviti policiji, da pridejo in jih odklenejo. Prav tako ne more tik ob ograji podirati dreves v gozdu. »Ko so ljudje rekli, da bodo tukaj postavili ograjo, temu nismo verjeli. Je pa tako, da ograja tako ali tako ne varuje, saj kot slišimo, begunci kljub temu pridejo čez. Sam sicer tukaj nisem videl nobenega begunca, ne sedaj pa tudi pred postavitvijo ograje ne,« pove Ivan, ki živi le nekaj metrov od ograje. Tudi sovaščanka Jerica Ozmec prikima, da je ograja moteča glede prehajanja čez mejo na zemljo na Hrvaškem: »Hvala bogu nimamo kaj dosti zemlje tik ob ograji, zato nas toliko ne ovira. Smo se navadili nanjo. Na začetku je seveda bil šok. Ne vem pa, koliko ta dejansko varuje, kajti tudi pred postavitvijo ograje nekih težav z migranti tukaj ni bilo.« stran 9 V središču starega železja pomoči Ljubljana opravlja že 31 let in ima v tujini pridobljen evropski certifikat za helikopterskega reševalca, jasno poudarja: »Majhni, okretni, lahki helikopterji, ki lahko pristanejo povsod, so poceni za vzdrževanje in imajo cenejši nalet. To, kar mi delamo, je tako, kot da bi se s šleperjem peljali v trgovino po en paradižnik. Sicer ga bomo pripeljali domov, a bo drago in neracionalno.« Po informacijah naj bi novi reševalni helikopter stal osem milijonov evrov, torej bi štirje novi takšni helikopterji za potrebe HNMP državni proračun stali 32 COLOR CMYK ograjo, ki ne poteka čisto po meji, ostaja drevje. »Preden so začeli postavljati ograjo, nas niso o ničemer obvestili. Tako da nismo mogli spraviti niti lesa, ki je za ograjo.« Kot je še dejal, pa je ograja tudi vsa zaraščena in nevarna za živali. »Enkrat letno se sicer ob panelni ograji pokosi, z druge strani pa niti enkrat. Rezilna žica je popolnoma zaraščena. Zelo slabo je vzdrževano. Ti se trudiš in čistiš okolje, oni pa tako. Neka ovira za nas pa ta ograja ni. Kako jo bodo odstranjevali, pa bog ve …« Postavitev ograj dobičkonosna tudi za tuja podjetja V postavitev in dobavo ograj so bili vključeni različni izvajalci oz. podjetja. Postavitev panelne ograje za ministrstvo za notranje zadeve (50 km) izvaja in dobavlja Reševalec Robert Sabol, ki se že nekaj let zavzema za zakonsko ureditev helikopterske nujne medicinske pomoči, tako predlaga, da država vendarle začne igrati po evropskih pravilih. To pa že v začetku pomeni, da potrebujemo modernejše, zmogljivejše in sodobnejše helikopterje, kot so slovenski vojaški belli 412. Meni tudi, da vojska ne more biti hrbtenica sistema HNMP, da je lahko le dodaten resurs za večje nesreče. »Za vsakdanje operacije zdravstvo potrebuje svoje helikopterje, nad katerimi bi imela nadzor dispečerska služba zdravstva. Danes, čeprav tako narekuje pravilnik o HNMP, ni tako.« Slovenija tudi nujno potrebuje helikoptersko službo ves dan in vse dni v tednu ter tako imenovani zračni most med ruralnim okoljem in kliničnim centrom, ki ima moderen heliport, ki omogoča tudi nočne pristanke, je povedal Sabol in s tem razkril še eno slabost HNMP. »Tako pa, če morajo v nočnem času na primer iz oddaljenega kraja prepeljati človeka z infarktom v Ljubljano, ta regija ostane vsaj 2,5 ure brez reševalne ekipe. V Sloveniji helikopterji rešujejo samo v vidnem delu dneva. In zaradi zastarelega in neučinkovitega sistema v Sloveniji po nepotrebnem ugasne marsikatero življenje.« Imajo torej podeželani resnično enake pravice do hitre medicinske pomoči kot bolniki v mestih? Odgovor je večini znan takoj, nekaterim pa bo šele po volitvah. Mojca Vtič Maxi bau iz Miklavža na Dravskem polju skupaj s srbskim podizvajalcem Legi-SGS Beograd-Rušanj. Posel postavitve tehničnih ovir od novembra 2015 do januarja 2019 pa je ministrstvo za notranje zadeve dodelilo podjetju Minis iz Žalca. Na javnem razpisu ministrstva za javno upravo je bilo izbrano srbsko podjetje Legi-SGS, ki je tudi v celoti izvedlo oddano naročilo dobave in postavitve. Omenjeno ministrstvo sicer v tej zvezi nima več delovnih nalog. Pogodbeni partnerji Zavoda RS za blagovne rezerve glede ograjevanja pa so bili številni (med njimi tudi tuja podjetja): podjetje Minis, ljubljanski AB Line, Trgoup iz Velikih Lašč, celjski Remont, madžarski BV Holding kft, Paleco z Raven na Koroškem, limbuški Eleco, Obnova trgovina, celjski Inpos, Bojan Šmajdek, s. p., iz Novega mesta, Zavas, Vodušek iz Poljčan, mariborska Trakiza, PTS Vauda iz Tudi medicinska stroka za sodobnejšo floto Helikopterska nujna medicinska pomoč je za prebivalce Podravja pomembna predvsem v primerih srčnega infarkta, možganske kapi, stanja po oživljanju, ob hudih poškodbah, torej ko je bistven čimprejšnji transport v bolnišnico, je povedal Miha Kodela, predstojnik službe nujne medicinske pomoči Ptuj. Ekipo HNMP pokličejo na pomoč, kadar ocenijo, da bo prevoz s helikopterjem za pacienta varnejši in hitrejši, še posebej kadar je oseba v težavah na težko dostopnem in oddaljenem terenu. Tudi Kodela pa kot ključni težavi v organizaciji HNMP prepoznava relativno dolg aktivacijski čas helikopterja ter kratek delovni čas, to pomeni ob svetlem delu dneva oz. ko obratuje letališče Maribor, to je med 8. in 17. uro. Da je HNMP z bazo na mariborskem letališču strateškega pomena pri organizaciji nujne medicinske pomoči, meni tudi Štefan Mally, vodja HNMP v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor. Obnovo vojaških helikopterjev Bell 412 je Mally pokomentiral tako: »V vsakem primeru pozdravljamo pobudo za kakršnokoli okrepitev flote helikopterjev za medicinske lete, saj jih je za nemoteno delovanje vseh deležnikov s svojimi posebnostmi pri reševanju po mojem premalo. Medicinsko profesionalno opremljen helikopter Bell 412 je praktično namensko opremljen helikopter, ki pa bi moral biti rezerviran izključno za HNMP intervencije.« Foto: Sta/M24 Za 200 km ograj doslej porabljenih slabih 24,4 milijona Na državni meji s Hrvaško je postavljenih skupno okoli 196 kilometrov tehničnih ovir, meja z južno sosedo pa je v celoti dolga 670 kilometrov. Od tega je okoli 1.341 kilometrov panelne ograje in nekaj manj kot 61,9 kilometra rezilne žice, ki jo postopno zamenjujejo. Postavljanje ograj je doslej stalo nekaj manj kot 22,9 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, celotni stroški vzdrževanja (popravilo začasnih tehničnih ovir in košnja od 2015 do 31. marca 2022) pa še dodatnih 1,5 milijona evrov. Za postavitev ograj so bila od leta 2015 pristojna različna ministrstva: za notranje zadeve, javno upravo in gospodarstvo. Stroški postavljanja ograj notranjega ministrstva so doslej znašali nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Ministrstvo za javno upravo je v letu 2019 sklenilo pogodbo za postavitev okoli 40 km začasnih tehničnih ovir, za kar so porabili slabih 4,3 milijona evra. Nekaj manj kot 16,8 milijona evrov pa je od novembra 2015 do julija 2018 dobaviteljem materiala in opreme za postavitev tehničnih ovir plačal še Zavod RS za blagovne rezerve. Foto: MH Na določenem delu sta postavljeni kar dve ograji, ob bodeči so kasneje postavili še panelno. Foto: MH Zaradi ograje, ki kazi naravo in bode v oči, Templarjevega posestva več ni. Tako je izgledalo včasih … Hajdine, celjski Racio Razvoj, Žična kovina iz Celja, Niko iz Železnikov, Topdom, avstrijski Containex, ljubljanski Feršped, Žaga soteska iz Dolenjskih Toplic, Frbežar pri Šmarju-Sap in Predikat iz Zdol. Ali načrtujejo dodatne postavi- tve ograj in kje, pa na notranjem ministrstvu ne izdajajo: »Postavitve začasnih tehničnih ovir so zajete v načrtih Policije, ki se vodijo pod stopnjo tajnosti, zato vam podatka ne moremo posredovati.« Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve 10 stran 10 torek z 12. aprila 2022 Markovci z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona Oder priložnosti in prihodnosti Na petem predizboru so se v živo v studiu Radia Ptuj in na Facebook kanalu Radia Ptuj prvo sredo v aprilu predstavili mladi pevci iz OŠ Markovci. V obeh kategorijah, mlajši in starejši, se je predstavilo pet deklet. Sedmim pevkam, ki smo jih spoznali že v prejšnjih sezonah projekta, so se letos pridružile Neža, Žanet in Iva v mlajši kategoriji. Tudi tokrat smo lahko prisluhnili lepi slovenski pesmi, ki je najlepša, ko jo zapojejo mladi. Mlade pevke so povedale, da so pridno vadile, da bi kar najbolje zapele. Pri tem so imele vso podporo staršev, šole oz. učiteljev in sošolcev. Četudi je nastop pred radijskim mikrofonom nekaj drugega kot na prireditvi z občinstvom, kjer je aplavz dodatna podpora nastopajočim, so bili njihovi nastopi suvereni in prepričljivi. Trema je bila samo dodatni adrenalin, da jim je nastop uspel. Zagotovo jim bo petje prineslo še veliko lepih trenutkov tudi v prihodnje, saj vse zelo rade pojejo. Nekatere med njimi bi rade postale pevke, tudi zato je projekt Otroci pojejo Peli so: Neža Pompe, Žanet Belšak, Iva Tement, Maja Gašperič in Lara Tement v mlajši kategoriji, v starejši pa: Neža Hrga, Neža Meglič, Ana Vugrinec, Jana Kostanjevec in Larisa Mlinarič. Sponzorji so bili: Občina Markovci, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, Vitiva, Ilkos, Trgovina Njegač, GP PROJECT ING, Talum in Sazas. slovenske pesmi in se veselijo ena izmed dobrih priložnosti na tej poti. Zanimivo je, da je njegova prepoznavnost iz leta v leto večja, zato si pevski talenti tudi vedno bolj želijo, da bi nastopili na tem edinstvenem odru slovenske pesmi in glasbe. Polfinalistki Lara in Larisa pa sta se že začeli pripravljati na polfinalni nastop. Zelo sta veseli in zadovoljni, da jima je uspelo. V 8. sezoni projekta Otroci pojejo in se veselijo bodo finaliste izbrali na treh polfinalih v juniju. Tudi letošnja zmagovalca v mlajši in starejši kategoriji čaka lastna pesem. Župan občine Markovci Milan Gabrovec projekt Otroci pojejo Foto: Črtomir Goznik Iva Tement, OŠ Markovci, 3. razred, pesem Ko boš prišla na Bled (Jelka Cvetežer). Foto: Črtomir Goznik Neža Meglič, OŠ Markovci, 8. razred, pesem Najino nebo (Gaja Prestor). www.ilkoscandle.com Sponzorji prireditve slovenske pesmi in se veselijo podpira ne samo kot župan, temveč tudi kot pedagoški delavec. Trideset let je delal v šolstvu, zato se toliko bolj zaveda pomembnosti podpiranja mladih talentov na glasbenem področju in tudi na vseh drugih področjih, ki zanimajo mlade. V okviru projekta Otroci pojejo tako odkrivajo nove glasbene talente. Morda bomo čez nekaj let z veseljem spremljali naše pevce, ki bodo peli na velikih odrih in razveseljevali občinstvo. „Občina Markovci in jaz kot župan podpiramo našo šolo in nje- Foto: Črtomir Goznik Maja Gašperič, OŠ Markovci, 4. razred, pesem Ti boš vedno prvi (Helena Blagne). Foto: Črtomir Goznik Ana Vugrinec, OŠ Markovci, 9. razred, pesem Nisi sam (Ula Ložar). ne učence na številnih področjih. Prav tako vrtec. Z veseljem podpiramo projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Sicer pa imata glasba in petje v občini Markovci že dolgoletno tradicijo. Zelo znani smo po številnih uspešnih pevskih zborih in manjših pevskih sestavih. Verjamem, da bo tudi po zaslugi tega projekta v naših zborih v prihodnje pelo veliko kakovostnih pevcev, kar se bo odrazilo tudi na njihovih repertoarjih. Zagotovo pa mladi pevci s Polfinalistki: Lara in Larisa Na polfinalnem odru bo iz OŠ Markovci v mlajši kategoriji zapela Lara Tement. Predstavila se bo s pesmijo Uspavanka za Evo. V starejši kategoriji pa je s pesmijo Hallelujah uspelo Larisi Mlinarič. svojimi nastopi prispevajo tudi k promociji občine. Vsem, ki tudi letos pojejo v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, želim veliko uspeha. Imajo vso mojo Foto: Črtomir Goznik Žanet Belšak, OŠ Markovci, 2. razred, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri). Foto: Črtomir Goznik Lara Tement, OŠ Markovci, 4. razred, pesem Uspavanka za Evo (Andrej Šifrer). Foto: Črtomir Goznik Jana Kostanjevec, OŠ Markovci, 9. razred, pesem Vrhovi (Neisha). podporo,“ je povedal župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je zelo ponosen na mlade, ki želijo svoje talente še dodatno razvijati. MG Foto: Črtomir Goznik Neža Pompe, OŠ Markovci, 2. razred, pesem Uspavanka za Evo (Andrej Šifrer). Foto: Črtomir Goznik Neža Hrga, OŠ Markovci, 7. razred, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Uroš in Tjaša Steklasa). Foto: Črtomir Goznik Larisa Mlinarič, OŠ Markovci, 9. razred, pesem Hallelujah. Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 12. aprila 2022 11 Ptuj z V Žabjaku novi dom za osebe s posebnimi potrebami „V hiši nasprot sonca“ 24 uporabnikov Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava ter društva Sožitje se je novembra lani preselilo v nove prostore, ki so jih posebej za njih zgradili v Žabjaku, na zemljiščih, ki so bila nekoč del opekarne OPTE Ptuj. Objekt, ki ima tri etaže in veliko zelenico, je zgradilo podjetje Žuran, ZUDV Dornava in društvo Sožitje sta v njem najemnika. Franc Žuran je povedal, da je gradnja stala približno poldrugi milijon evrov. Zavod Dornava po besedah vršilke dolžnosti direktorice Ivanke Limonšek plačuje mesečno 5.000 evrov najemnine, Sožitje pa 3.500 evrov, je dejal predsednik društva Janko Šuman. Društvo Sožitje in ZUDV sta z investitorjem, podjetjem Žuran, pogodbo o gradnji sklenila avgusta 2020. „S tem smo zaokrožili šestletno pričakovanje mnogih odgovornih za ta projekt. Danes smo ponosni in veseli, da smo pripomogli k boljšim bivalnim pogojem uporabnikov Zavoda Dornava in društva Sožitje,“ sta v nagovoru med drugih izpostavila predstavnika investitorjev, Marjana in Franc Žuran. Kot sta dodala, so objekt v glavnem gradili Foto: MZ Uporabnici ZUDV Dornava Nataša Peračič in Marija Sluga z varuhinjo Mileno Bezjak Foto: MZ Objekt v Žabjaku je v lasti podjetja Žuran, na fotografiji sta Marjana in Franc Žuran. v lastni režiji s svojim podjetjem. Žuranovi so kompleks nekdanje ptujske opekarne kupili v stečajnem postopku leta 2014. Najprej je bila ideja, da bi na zemljiščih zgradili trgovski center, potem so po različnih pogovorih prišli do zaključka, da se prostor nameni medgeneracijskemu bivanju. Zemljišča so razparcelirali in za njih izdelali Foto: MZ Vlasta Lorber iz društva Sožitje je ena od 24 stanovalcev v novem objektu. Ima svojo sobo, v novih prostorih se zelo dobro počuti. Stara je 54 let. Nataša Peračič je uporabnica ZUDV Dornava od otroštva. Letos bo stara 50 let. Bivala je v gradu, nato v osrednji enoti ZUDV v Dornavi, od lanske jeseni je v Žabjaku. Selitve se je nadvse razveselila, v novih prostorih je zelo srečna. „Prostori so super, lepi, novi, v sobi imam sostanovalca Marka, ki mi kaj pomaga. Z električnim vozičkom se lahko peljem povsod, seveda ob pomoči sodelavcev Zavoda. Z delovno terapevtko smo bili v Supernovi. Peljali smo se s kombijem, v katerega se lahko zapeljemo z vozički. Negovalke lepo poskrbijo za nas, nam tudi uredijo frizure in manikuro. Vsak dan si skuhamo kavo, gremo ven, v sobi imamo televizijo, čez vikende si pečemo pecivo ali kakšno pico, takrat večerjo odjavimo,“ je o bivanju v ZUDV povedala Peračičeva, ki se že zelo veseli praznovanja svojega abrahama. „To bo zabava!“ se je nasmejala. Nataša se udeležuje tudi delavnic v varstveno-delovnem centru. Okraske za veliko noč že imajo pripravljene, je ponosno navedla. „Sobo že imam okrašeno s pisanicami.“ podrobni prostorski načrt. Na enem izmed njih so zgradili bivalni objekt za osebe s posebnimi potrebami, kjer ostajajo lastniki, in ga predali v najem. Eno od zemljišč so prodali Domu upokojencev Ptuj, ki bo v Žabjaku gradilo novo enoto, en sklop zemljišč za zdaj ostaja nepozidan, najverjetneje bo na njem v prihodnje zrasla nova stanovanjska soseska. „Ideja je, da bi na območju zgradilo poslovno-stanovanjski objekt, večastanovanjsko zgradbo s 35 stanovanji, vrstne hiše in hiše dvojčke. Za zdaj je to v fazi ideje, saj je v teh časih treba krepko pretehtati vsako investicijo oziroma vlaganje,“ je poudaril Žuran. V novih prostorih zelo zadovoljni Uporabniki obeh ustanov in zaposleni so z novimi bivalnimi oziroma delovnimi pogoji zelo zadovoljni. 12 uporabnikov ZUDV Dornava se je v Žabjak preselilo iz centralnega zavoda v Dornavi, 12 uporabnikov društva Sožitje pa iz hiše, ki je v ptujski industrijski coni (pri Agisu). Na staro lokacijo člani Sožitja sicer odhajajo še na delo, saj imajo tam delavnice. Tudi te bi po pojasnilu predsednika društva Šumana želeli v prihodnje preseliti v Žabjak. Nov bivalni objekt v Žabjaku za osebe s posebnimi potrebami živi od lanske jeseni, uradno odprtje je bilo v minulem tednu. Slavnostnega dogodka se je med drugimi povabljenimi gosti udeležil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Poleg ministra so na govorniški oder stopili začasna direktorica ZUDV Ivanka Limonšek, predsednik Sožitja Janko Šuman ter Marjana in Franc Žuran iz podjetja Žuran. Prostore je blagoslovil pater Milan Kos. Z nastopi so navdušili tudi stanovalci. Zapeli so dve pesmi, Dan ljubezni in V hiši nasprot sonca. Z recitacijo se je predstavila uporabnica ZUDV Dornava Aleksandra Terbavc. Mojca Zemljarič Majšperk z Slabih 11.000 evrov za delavnice in izobraževanja Slovenija z Statistika turističnih obiskov Za psihosocialno podporo in preprečevanje nasilja Naš turizem jo je še dobro odnesel Osnovna šola Majšperk se je vključila v štiriletni projekt, ki naj bi pomagal pri odpravi psihičnih in čustvenih škod, ki so posledica pouka na daljavo, izolacije otrok in splošne družbene klime. Letna vrednost projekta je 2.700 evrov, polovico bo prispevala občina, skupno pa je projekt težak 10.800 evrov. Osnovna šola se je priključila mednarodnemu projektu psihosocialne podpore in preprečevanja nasilja, ki je delno sofinanciran iz sredstev fundacije OAK. Drugo polovico stroškov, ki znašajo 1.350 evrov na leto, pa bo sofinancirala občina. V okviru projekta se bo letno izvedlo 18 delavnic za učence, eno predavanje za starše, izobraževanje učiteljev trenerjev in strokovna pomoč ter svetovanja pri posameznih primerih otrok, za katere se sumi, da trpijo od posttravmatskega COVID sindroma, je pojasnil Marjan Savnik iz Društva za boljši svet. Dodal je, da bodo osrednje teme delavnic zaupanje vase, krepitev pozitivne samopodobe, zasvojenost od elektronskih medijev, krepitev socialnih kompetenc – medvrstniško sodelovanje in komunikacija, govorili pa bodo tudi o nasilju. »Gre za vsebine, ki so na eni strani preventivne narave, na drugi strani pa je opaziti, da so otroci po tem covidnem obdobju bolj nemirni, manj strpni in manj komunika- Po podatkih Evropske potovalne komisije (ETC) je Slovenijo lani obiskalo 35,7 % manj turistov kot pred pandemijo leta 2019. Foto: M24 Foto: Dreamstime/M24 OŠ Majšperk bo štiri leta sodelovala v projektu, ki bo spodbujal pozitivno samopodobo pri otrocih. (Fotografija je simbolična.) tivni ter da so bolj odvisni od elektronskih naprav.« Na vprašanje, zakaj ravno OŠ Majšperk, je odgovoril, da so k sodelovanju povabili več šol, zaradi omejenih moči dela pa so se odločili za sodelovanje le z nekaj šolami. Med sodelujočimi v projektu naj bi bile tudi osnovne šole Kidričevo, Cirkovce, Videm in Črešnjevec. Kot omenjeno, je projekt sofinanciran iz fundacije OAK in občin. Zanimalo nas je, zakaj tega projekta finančno ne podpre država. De- jal je, da je bilo sodelovanje lokalne skupnosti eden izmed pogojev za sofinanciranje iz strani fundacije. »Drži pa, da ni bilo na državnem nivoju nobenega razpisa, ki bi omogočal sofinanciranje teh vsebin.« Mojca Vtič Za našo državo je to sicer velik primanjkljaj, a smo jo v primerjavi z evropskim povprečjem še tako dobro odnesli. Evropa je namreč lani v povprečju zabeležila 62-odstotno zmanjšanje prihodov mednarodnih turistov glede na rekordno leto 2019. Če pogledamo podrobneje, ugotovimo, da je covid-19 evropske destinacije turistično prizadel precej različno. S podobnim upadom kot Slovenija so se soočile Hrvaška (–37 %), Francija (–39 %) in Monako (–40 %), evropsko povprečje pa so navzdol močno potegnile srednje- in vzhodnoevropske destinacije. Upajmo, da bo Slovenija v teh težkih časih znala izkoristiti laskavi naziv Najboljše evropske destinacije 2022, ki ga je v začetku leta prejela Ljubljana. Naša prestolnica je namreč zmagovalka 13. izbora, na katerem so popotniki z vsega sveta med 20 glasovali za najboljšo destinacijo. V zgolj treh tednih januarja in februarja so našteli 528.069 glasov iz 182 držav, od katerih je 56 odstotkov glasov prišlo iz Evrope, 44 pa iz drugih držav. Ljubljana je prejela 75.642 glasov, največ iz Amerike, Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, s čimer je postavila svojevrsten rekord v celotni zgodovini tekmovanja, saj od leta 2009 še nobena država ni zmagala s tako velikim deležem glasov zunaj svojih meja. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK Na sceni 12 stran 12 torek z 12. aprila 2022 Skrinja domačih viž — Veseli Begunjčani Ustvarjajo in izvajajo kakovostno glasbo Ansambel Veseli Begunjčani se že od samega začetka svojega delovanja, to je bilo pred petnajstimi leti, trudi ohranjati kvintetovsko glasbo, glasbo ansambla Bratov Avsenik. Iz spoštovanja do te glasbe so si tudi nadeli ime Veseli Begunjčani. Gre za naslov vesele viže Ansambla bratov Avsenik iz daljnega leta 1954. Člani prihajajo iz Begunj na Gorenjskem in okolice. Tako kot vsi drugi ansambli so tudi sami komaj čakali, da se bodo ponovno začeli koncerti v živo. V korona obdobju niso nastopali, nazadnje so pred korona obdobjem v živo igrali v letu 2020 na svetovnem prvenstvu v biatolonu. Prve pogodbe za letošnje nastope so že podpisali, upajo, da jih bodo lahko tudi odigrali, saj koronavirus še ni povsem zaustavljen. Pred kratkim so skrbeli za veselo vzdušje na svetovnem prvenstvu glasbenikov na snegu v Schladmingu. V preteklosti so na vsaki dve leti pripravili tradicionalni vikend z Veselimi Begunjčani, tridnevno prireditev, kjer so gostili tudi druge priznane slovenske in tuje narodno-zabavne ansamble. V zadnjem obdobju pa vabijo na Open air narodno-zabavno prireditev, na kateri je poudarek na kvintetovski glasbi. Nazadnje so jo organizirali leta 2020, ko so na dvodnevni prireditvi gostili sedem priznanih narodno-zabavnih ansamblov. Organizirali jo bodo ponovno v letu 2023, letos pa se bodo udeležili tradicionalnega Avsenikovega festivala, ki bo konec avgusta. Člani ansambla so prekaljeni glasbeniki z dolgoletnimi izkušnjami na glasbenih odrih doma in v tujini. Pred tem so igrali v več priznanih slovenskih narodno-zabavnih ansamblih. Člani ansambla Veseli Begunjčani so: Robert Štucin (kitara, vokal), Niko Legat (trobenta, vokal), tudi vodja ansambla, Robert Požar (klarinet), Aleksandra Križan (vokal) Miran Merzdovnik (vokal), Rok Ristič (klavirska harmonika), Anže Pipan (bariton, kontrabas) in Anja Šink (vokal), ki se jim je nazadnje pridružila. Doslej so izdali pet zgoščenk. Prvo že leta 2007, kmalu po ustanovitvi ansambla, pod naslovom Veseli Begunjčani, ki je tudi njena nosilna skladba. Že naslednje leto je izšla zgoščenka pod naslovom Pesem zate, tudi nosilna skladba. Leta 2010 je izšla tretja zgoščenka z naslovom Trije mušketirji, četrta je izšla leta 2012 pod naslovom Sanjam na krilih glasbe, zadnja iz leta 2018 pa nosi naslov V Begunjah smo doma. To je naslov tudi naslovne skladbe, ki je sicer originalna skladba Gorenjskih muzikantov, ki so jo priredili. Zelo znana s te zgoščenke pa je tudi na Bled te vabim spet. Prve štiri zgoščenke so izšle tudi v nemškem jeziku, peta samo v slovenskem jeziku. Ansambel Veseli Begunjčani namreč veliko nastopajo tudi v tujini, zlasti na nemškem govornem območju. Vodja ansambla Niko Legat je povedal, da vsako leto ustvarijo nekaj novih avtorskih skladb, da pa železni repertoar ostajajo Av- Foto: zasebni arhiv Ansambel Veseli Begunjčani senikove skladbe, kvintetovska glasba. Igrajo pa tudi aktualno zabavno glasbo in večno zelene melodije. Njihova glasba je razgibana, zanimiva, temu primerna so tudi besedila. V glavnem se trudijo, da ustvarjajo in izvajajo dobro glasbo, kar prepoznavajo tudi vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe. Svojo pripadnost narodno-zabavni glasbi izražajo tudi z oblačili, vedno in povsod nastopajo v gorenjskih narodnih nošah. Z narodno-zabavno glasbo so odraščali, nadvse jo spoštujejo, prva je v njihovih srcih, zato jo igrajo z največjim veseljem. Klasičnih festivalov se ne udeležujejo, sodelujejo le na Avsenikovem festivalu, ki ni tekmovalnega značaja. Niso največji ljubitelji tovrstnih glasbenih tekmovanj, četudi so nadvse pomembni za ohranjanje kakovosti v narodno-zabavni glasbi, tako na instrumentalni kot vokalni ravni in besedilno, pravijo. Pomembni pa so tudi zaradi druženja med ansambli in z občinstvom. Nastopi morajo potekati v živo, ne pa preko družabnih omrežij, kjer ni pristnega stika z občinstvom. Z veseljem nastopajo v revijalnih festivalskih programih. Ormož z Medobčinski otroški parlament Sveta Trojica z Gradnja kolesarke Starši želijo preveč vplivati na izbiro poklica Delna zapora ceste Sproščeni klepet in konstruktivna razprava sta minuli torek odmevala iz ormoške sejne sobe. Potekal je namreč 15. medobčinski otroški parlament vseh treh občin na temo Moja poklicna pot, a tokrat prvič za zaprtimi vrati. 21 mladih parlamentarcev iz vseh sedmih osnovnih šol na Ormoškem (OŠ Ormož, OŠ Stanka Vraza Ormož, OŠ Ivanjkovci, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Velika Nedelja, OŠ Sveti Tomaž in OŠ Središče ob Dravi) je na »političnem parketu« že tretje leto zapored debatiralo na vedno aktualno temo o poklicih. Toda učenci so tokrat razpravljali mimo oči javnosti, za zaprtimi vrati. »Za to smo se odločili iz preprostega razloga; želimo namreč, da bi se otroci zares sproščeno pogovarjali, izmenjali mnenja, da jih ne bi morda motile kakšne okoliščine. Tako smo povabili na parlament samo učence in mentorje,« je povedala predsednica medobčinske zveze Aleksandra Kociper in povzela zaključke mladih parlamentarcev: »Pri izbiri srednje šole potrebujejo mladi čim več informacij (učitelji, starši, vrstniki, informativni dnevi, splet). Menijo, da je dobro počutje na delovnem mestu izjemnega pomena. Treba bi bilo mlade spodbujati k izbiri deficitarnih poklicev. Kot so sklenili, morajo pri izbiri poklica prisluhniti svojim željam, ob Foto: MH Zasedanja se je tudi letos udeležilo 21 učenk in učencev iz vseh sedmih osnovnih šol na Ormoškem. tem pa vseeno temeljito premisliti, kateri poklici bodo aktualni v prihodnosti. Starši želijo preveč vplivati na izbiro poklicne poti otroka. Velikokrat zaradi njih pozabijo na svoje želje, ker želijo ugoditi njihovi želji. Robotizacija in napredna tehnologija vplivata na izginjanje nekaterih poklicev. Vseeno pa so nekateri poklici nenadomestljivi – medosebni odnosi (zdravnik, učitelj, psiholog …). Poklici, ki se jih lahko izvaja na daljavo, bodo pogosti.« Mladi še menijo, da se v domačem okolju lahko zaposlujejo, saj je veliko podjetij, ki so v razvoju. Kot pravijo, je na izbiro poklicne poti vplival tudi covid-19, predvsem v medicini. Svoj davek pa je zahteval tudi pouk na daljavo, kar se zdaj kaže v slabših delovnih in učnih navadah, manjšem znanju, negativnem vplivu družbenih omrežij … S temi ugotovitvami se bo na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo potekal ta torek, predstavila tričlanska ekipa OŠ Središče ob Dravi, ki bo zastopala ormoške barve. Sklenili so še, da bodo prihodnje leto debatirali na temo mentalnega zdravja otrok. Medobčinski otroški parlament je že tradicionalno organizirala Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Ormož v sodelovanju z OŠ Središče ob Dravi. Monika Horvat MG Gradnja prve faze kolesarske poti, ki poteka iz Lenarta, čez Zg. Porčič, Zg. Verjane in Osek do Cerkvenjaka, je v polnem teku. Foto: SD Zaradi gradnje kolesarke promet po cesti od križišča za lenarškim TBP-jem proti središču Svete Trojice poteka izmenično enosmerno, upravljata ga semaforja. Zaradi del poteka promet po cesti od križišča za lenarškim TBP-jem proti središču Svete Trojice izmenično enosmerno, upravljata ga semaforja. Osemkilometrska trasa prve faze bo zaključena do konca oktobra, naselja ob njej pa bodo poleg »kolesarke« opremljena še z javno razsvetljavo, avtobusnimi postajami, opornimi zidovi in optiko, kjer še ni urejena. Dela izvaja mariborski PGGH, podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo. Dogaja pa se tudi na drugi strani Svete Trojice, in sicer na obeh izvozih s pomurske avtoceste v Senarski, kjer delavci Darsa postavljajo semaforje. Zanje so se dolgo časa zavzemali v trojiški občinski upravi, prepričani, da so zaradi zagotavljanja večje varnosti nujni za tako prometni in nepregledni križišči. SD Štajerski TEDNIK torek z 12. aprila 2022 COLOR CMYK torek, 12. 4. 2022 stran 13 Za kratek čas 13 Spodnje Podravje z Iz studia Radia Ptuj Velikonočni teden prinaša okusne in lepe nagrade Teden pred veliko nočjo bo v programu Radia Ptuj znova prinesel številne lepe nagrade. Pred prazniki je namreč treba poskrbeti za tradicionalne velikonočne dobrote, s katerimi bo velikonočna miza še bolj bogato obložena in družinsko druženje še prijetnejše. Če lahko katero od dobrot ujamete brezplačno, s sodelovanjem v nagradni igri, pa še toliko bolje. Foto: NŠ Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 1 3 2 3 1 8 7 4 9 4 5 5 9 2 6 4 8 4 3 2 1 9 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < << <<< << << <<< << <<< < << < << --------------- Denar €€ €€€ € €€€ € € €€€ € €€€ € €€€ € Tudi letos bomo zanje poskrbeli v okviru akcije Zajček Dalibor ima polna jajca velikonočnih dobrot. V pretekli in današnji številki Štajerskega tednika najdete nagradne kupončke, ki jih izrežite in oddajte v nagradno skrinjico, ki je na odru v Qcentru Ptuj. Vsak dan se bo naša radijska ekipa odpravila tja, opravila žreb in tako nekomu prinesla polno košaro velikonočnih dobrot, v kateri pa bo tudi Qcentrov bon za 20 evrov. Potek žreba boste lahko v živo spremljali v radijskem programu, v video obliki pa tudi na Facebook profilu Radia Ptuj. Zajčku Daliborju pomagajo jajčka polniti in deliti: Mesnica Sirc, Meso izdelki Žerak, Keksarna Brodnjak, Mesnice Fingušt, pekarna Kolamerca, mesnica Spirala in Qcenter Ptuj. V programu Radia Ptuj pa nam ta teden družbo delajo tudi trgovine Jager. Ker so velikonočni prazniki posebni tudi z vidika družinskega druženja, nagradno igro posvečamo prav temu – s kom boste preživeli velikonočne praznike. Do petka si lahko prislužite lepo nagrado. Ko vas povabimo k sodelovanju, se nam v programu Radia Ptuj pridružite preko telefonskega klica. Povejte nam, s kom boste preživeli praznike, kdo vam bo delal družbo, zakaj so velikonočni prazniki za vas posebni in nepozabni. Vsak dan enemu podarimo lepo nagrado – bon za 10 evrov trgovin Jager ter Jagrovo velikonočno potico Ptujskih pekarn in slaščičarn. nš Zdravje ››› ›› › › ››› ››› ›› ››› ›› ››› › ››› Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 12. do 18. aprila 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 18. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Jelka Kočar, 2288 Hajdina Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 14 stran 14 torek z 12. aprila 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Urfa in najstarejši hram na svetu Turčija je polna arheoloških zakladov, o katerih vemo zelo malo. Poleg različnih biblijskih likov, ki so bivali na tem območju, lahko najdemo tu tudi starodavna mesta, ki so obstajala daleč pred prvimi znanimi civilizacijami. Nedaleč od velemesta Sanliurfa (skrajšano Urfa) je arheološko najdišče prvega znanega templja na svetu, imenovano Göbeklitepe. Masivni stebri ali megaliti, ki so stari več kot 10.000 let, s svojo iko- nografijo nudijo vpogled v predzgodovinska verovanja, čeprav je danes raziskanega še manj kot 5 % območja. Tu so našli tudi prvo lončevino, figurice živali in skulpture oseb. Vstopna stavba, narejena kot muzej, je kljub glomaznosti delovala kilavo in brez vsebine, ko pa so nas s kombijem pripeljali do najdišča, pa tudi neukega obiskovalca začne zadeva zanimati. Naj še omenim, da je bila to ena Foto: Dani Zorko Göbeklitepe, ena najstarejših odkritih naselbin na svetu Foto: Dani Zorko Velika mošeja v Urfi redkih točk v Turčiji, kjer so imeli nekaj kratkih opisov v angleščini. Zelo mi je ugajalo, da so bili praktično vsi obiskovalci Turki oziroma Orientalci, da so vsi ogledi potekali kulturno in brez nekega direndaja. Kurdistan res ni preveč turističen, zanimivo pa je, da kraje pozna kar nekaj naših šoferjev, ki so včasih vozili kamione v Irak in Iran. Pripovedovali so mi raznolike štorije s teh dolgih potovanj, ki sem jih potem lahko primerjal z današnjim časom. Tu in tam sem ugotovil, da se nekatere stvari niso čisto nič spremenile. Teren se je začel spuščati, in ko sem prispel v milijonsko mesto Urfa, so temperature segale že krepko čez dvajset stopinj. To me ni toliko motilo kot pa dejstvo, da sem se znova znašel v nepopisni gneči nervoznih voznikov in večpasovnic. Bivališče sem si uredil v strogem centru, da se ne bi toliko vozil, težavo pa je poleg parkirišča predstavljal že sam prihod do tja. Do semaforja se človek še nekako razvrsti, v krožišču pa te promet kar nese zraven, saj enostavno ne zadaneš svojega izvoza. Ko te ne pritiska avtobus ali kombi, že prijaha množica taksijev, čez dan pa so ceste itak polne običajnežev, ki gredo vsak po svojih opravkih. Moram reči, da sem se kar navzel slabih navad in izsiljevanja v prometu, saj drugače ne prideš nikamor. Avto sem do naslednjega dne pustil kar na prehodu za pešce, da sem udobno raztovoril svoje stva- ri. Soba je bila prostorna in s pogledom na mestni vrvež, dobil pa sem še veliko dodatnega pohištva, skupaj s polnim hladilnikom. V Urfi naj bi se v neki votlini rodil biblijski očak Abraham, vendar je bila prav ta dan zaprta. Zanimivo je, kako razslojena je že mladina, saj si že po videzu spoznal, kdo hodi v dražje trgovine in jest v ameriške verige hitre prehrane, in kdo se potika po stranskih ulicah in si samo pase oči v lučkah izložb. Jaz sem zavil kar v zakulisje, kjer sem se počutil veliko bolj domače in sproščeno. Hrupa je bilo manj, možakarji so lepo čajčkali, našel pa sem tudi nek klub z živo glasbo, vendar so me ti visoki toni hitro odvrnili od vstopa. Ja, tudi umirjeni Turki so začeli spoznavati hektiko sodobnega sveta, ki se ji mi želimo izogniti. Foto: Dani Zorko Urfa je bila že mesece pred novim letom lepo okrašena KOLOFON Lycaena tityrus Razpon kril je od 25 do 30 mm. Zgornja stran kril je pri samcu temno rjave barve z mavričnim leskom, majhnimi črnimi lisami in nizom majhnih oranžnih lis, ki pogosto manjkajo. Samica ima zgornjo stran sprednjih kril oranžno s črnimi lisami, zgornjo stran zadnjih kril pa rjavo z velikimi oranžnimi polmesečastimi lisami. Spodnja stran obeh kril je pri samcu siva do sivorumena, pri samici pa je spodnja stran sprednjih kril oranžna. Oranžne lise so izražene pri obeh spolih, pri samcu so na sprednjih krilih pogosto manj izrazite. Gosenica je zelena in s kratkimi dlakami. Hranilne rastline gosenic: Kislica Razširjenost: Vlažna in suha travišča, gozdne jase. Doba letenja: V dveh generacijah od aprila do junija in od julija do septembra. HIKORI - ameriško drevo z gostim in prožnim lesom, KEITA, Modibo - prvi voditelj neodvisnega Malija, REAUMUR, Rene francoski fizik in biolog, znan po svoji temperaturni lestvici Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 15 Zeleni nasveti Pravni nasvet Pikiranje sadik, da ali ne Mnogi ste bili zelo zgodnji in ste posejali številne vrtnine za sadike že pred časom. Mnoge so že prepikirane, drugi pa se sprašujete, pikiranje da ali ne. Prav tako pa se številnim poraja tudi vprašanje, kdaj pa je pravzaprav pravi čas za pikiranje. Zakaj pikirati? Kdaj pikiramo? Najboljši učinek pikiranja je, ko se klični listi rastline postavijo v vodoraven položaj. Pa ne glede na to, kako velika je rastlinica. Ko sem sama začela, smo sami sejali in vzgajali sadike številnih enoletnic, ki so bile v času pikiranja velike kot mah. Smo pač pikirali s pincetami. Danes pa berem, da so takrat še premajhne, da bi prenesle pikiranje … Pa veste, da se prav v tem stran 15 Nasveti torek z 12. aprila 2022 Vsi vemo, več kot ima rastlina hranil na razpolago, bolj je zdrava in višji je pridelek. Vse to pa lahko doseže le, če ima močan, širok in globok koreninski sistem. Pri pikiranju dosežemo prav to. Ko rastlino pikiramo, pogosto ranimo takrat še zelo nežno glavno korenino, ali pa jo samo zaustavimo v razvoju, s tem pa spodbudimo razrast stranskih. Kočni rezultat pa je, da je sicer glavna korenina manj izrazita, a je veliko večje število stranskih korenin, s tem pa je potem poleti več koreninskih laskov, posledično več hrane in bolj zdrav posevek. Brez pikiranja ves čas močneje raste glavna korenina, stranske korenine pa so veliko slabše razvite. Edina vloga glavne korenine je, da rastlin ne prevrže močnejši veter, deloma še sprejem vode. Hranila pa sprejema rastlina preko koreninskih laskov, ti pa se vedno znova razvijajo na stranskih koreninah. Večji je njihov volumen, več je torej koreninskih laskov. Včasih smo pikirali vse vrtnine, ki so se rade presajale. Sadike s koreninski grudo so se pojavile zelo pozno, komaj po letu 1995. Zanimivo, a ne? Si sploh znate predstavljati, da bi danes še sadili ovenjene sadike paradižnika brez zemlje na koreninah? Ko sem začela delati, smo pikirali tudi kapusnice, zagotovo pa vse cvetlice. Danes pikiramo samo še razhudnike – paradižnik, papriko in jajčevec. Pri teh rastlinah ima pikiranje še dodaten pozitiven učinek. Imajo namreč še eno dobro lastnost, na steblu se razvijejo še dodatne korenine. Zato poleg širšega, bolj razvejanega koreninskega sistema s pikiranjem dosežemo še globlje korenine. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Hipoteka Pred leti mi je banka odobrila kredit za gradnjo hiše. Zahtevala je hipoteko, ki je na hiši še vedno vpisana, čeprav sem kredit že skoraj v celoti odplačal. Lahko dosežem izbris ali vsaj zmanjšanje hipoteke na realno vrednost kredita? Foto: MP Zastavno pravico na nepremičnini imenujemo hipoteka. Gre za eno od stvarnih pravic na tuji stvari, ki je namenjena zavarovanju terjatev. Upniku, katerega terjatev se zavaruje s hipoteko, rečemo hipotekarni upnik, lastniku nepremičnine, na kateri se ustanovi hipoteka, pa zastavitelj oziroma hipotekarni dolžnik. Banke svoje terjatve iz kreditnih pogodb pogosto zavarujejo z vpisom hipotek na nepremičninah kreditojemalca ali tudi na nepremičninah tretjih oseb, ki so pripravljene svoje premoženje zastaviti v zavarovanje obveznosti kreditojemalca. Idealno za pikiranje času začne razvijati glavna korenina. Če zdaj pikiramo, rastline ne bomo zmotili v njenem razvoju, bomo pa dosegli večji volumen korenin. Kasneje, ko se razvijajo listi, pa mora rastlina za ukoreninjanje porabiti veliko energije, tudi obrniti svojo presnovo, ki je zdaj obrnjena k razvoju listov, s tem pa res izgublja čas in energijo. Torej, pikiranje je vedno priporočeno, a ob pravem času. Rastline niso premajhne, ravno obratno, ko imajo klične liste, je učinek pikiranja največji. Kako pikiramo? Pikiramo samo rastline, ki so nekdaj prenašale presajanje brez koreninske grude. Torej kumaric, buč in bučk, pa tudi nekaterih cvetlic ne pikiramo. Zelo pomembna je tudi izbira substrata. Biti mora hranljiv in primerno rahel, da omogoča hitrejši razvoj koreninskega sistema. Ne kupujte poceni zemlje ali zemlje na razprodaji, saj s tem ravno na začetku življenja, ko je najpomembnejše, rastlinam škodite. Globina pikiranja je odvisna od vrtnine. Krompirjevke (razhudniki) imajo sposobnost tvorjenja korenin tudi na steblu, kot ste prebrali že zgoraj. Zato jih pikiramo zelo globoko, vse do kličnih listov, ne bojte se. S tem dosežete globoke in močnejše korenine. Zelene pa ne smete pikirati globje, kakor je prej rastla, da bo naredila debel gomolj. Po pikiranju rastline seveda zalijemo, ob tem pa jih dodatno okrepite s pripravki, ki ji pomagajo pri premagovanju stresa. Take pripravke lahko kupite v vsaki dobro založeni trgovini s sredstvi za vrtnarjenje. Sama najbolj prisegam na pripravke, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Če so jim dodani še rastlinski izvlečki, toliko bolje. Nekateri pa raje uporabite pripravke, ki vsebujejo aminokisline. Tudi prav, če vam je tako ljubše. Tisti, ki želite pripravek narediti doma, lahko naredite pripravek iz vrbovih vejic. Recept zanj je bil na tem mestu že večkrat objavljen, upam, da ste ga shranili. Prav tako si lahko prav zdaj naredite pripravek iz regrata, saj že cveti. Uporabite celo rastlino, s koreninami vred. Kaj pa bučevke? Prihaja tudi čas, ko že lahko sejete tudi prve bučevke, to so predvsem kumare in grmičaste bučke. Za lubenice in melone je absolutno prezgodaj, pa tudi muškatne buče sejemo nekoliko kasneje. Bučevk ne moremo pikirati. Tega tudi ne delajte, čeprav zdaj nekateri menijo, da je to možno. A pikiranje zanje pomeni velik stres, slabo sadiko, stres pa se pozna tudi pri veliko poznejšem nastavku ženskih cvetov, torej plodov. Lahko pa uporabite trik. Lonček pri setvi sadik običajno z zemljo napolnimo povsem do vrha, drugače dobimo pretegnjene sadike. Pri setvi bučevk pa prav ta fenomen izkoristimo. Lonček napolnimo samo do polovice. Posejemo izbrano seme, zalijemo in damo na toplo. Ko rastlina vzkali, se hitro potegne iz lončka, saj želi svetlobo. Zdaj pa se malo potrudimo in dosujemo zemljo vse do vrha lončka. Pa imamo še dodatne korenine na steblu tudi brez pikiranja. Presajanje sadik Do presajanja plodovk je še daleč, pa vendarle bomo kmalu presajali druge sadike, kot so solatnice, kapusnice … Prav gotovo direktno iz toplega zavetja ne morejo takoj na surove zunanje razmere. Pred presajanjem jih počasi, vsaj teden dni utrjujte, navajajte na zunanje razmere. To pomeni, da jih z okenskih polic vsak dan nesite na sončne balkone, rastlinjak pa povsem odprite. Če pa so v njem plodovke, ki morajo biti na toplem, pa sadike prav tako čez dan prenesite na sonce. Zadnje tri dni pred presajanjem pa naj bodo zunaj tudi ponoči. Posebej če imate sadike na oknih ali v zimskih vrtovih, je to nujno za res uspešno presajanje. Zdaj je začasno vode dovolj, tako da zalivanje jamic ni nujno potrebno. Prav tako jih ponovno zalijte z zgoraj omenjenimi pripravki, da bodo odpornejše. Pridelava vrtnin preko sadik zagotavlja višje pridelke, a le, če jih boste pravilno vzgojili. Miša Pušenjak Že lahko sadimo na prosto prve sadike Foto: MP Na toplem vzgajamo sadike, na prostem obrezujemo Ko bo zemlja dovolj suha, temperatura pa se ne bo več spustila pod 5 stopinj Celzija, lahko posadimo na prosto še gomoljno zeleno, cvetačo, ohrovt, nadzemno kolerabo ter konec meseca sadike čebule s koreninsko grudo. V tem času lahko na prosto sadimo tudi čebulo iz čebulčka. A je treba paziti, da zemlja ni premokra. Nekateri to opravijo hkrati s sajenjem spomladanskega česna. Pri vzgoji domačih sadik v zaprtem prostoru upoštevamo čas, ki je potreben za klitje do godne sadike. S sajenjem ni treba prehitevati, sicer sadike ne bodo rastle. Razmislimo o vrsti semenskega krompirja in pohitimo, saj je treba poskrbeti še za nakaljevanje pred sajenjem. Foto: Pravni nasvet Hipoteka lahko nastane na tri načine: s pravnim poslom, na podlagi zakona ali na podlagi sodne odločbe. Pri ustanovitvi hipoteke s pravnim poslom ali na podlagi sodne odločbe nastane hipoteka z vpisom v zemljiško knjigo. V primeru zavarovanja terjatev bank do kreditojemalcev gre za nastanek hipoteke na podlagi pravnega posla. Praviloma se o tem sestavi neposredno izvršljiv notarski zapis, na podlagi katerega se v zemljiško knjigo v korist banke vpiše hipoteka in njena neposredna izvršljivost. To pomeni, da lahko banka v primeru, če kreditojemalec kredita ne odplačuje, na podlagi takšne hipoteke predlaga prodajo nepremičnine. Prodaja se opravi v izvršbi, ki jo (če je kreditojemalec fizična oseba) na podlagi predloga banke upnice vodi pristojno okrajno sodišče. Zoper sklep o izvršbi je dopusten ugovor, o katerem odloča sodišče. V postopku se nepremičnina oceni, prodaja pa se praviloma opravi na dražbi. Iz dosežene kupnine se najprej poravnajo stroški in določene prednostne terjatve, nato sledi poplačilo hipotekarnega upnika, morebitni presežek pa se (če ni nadaljnjih hipotek ali izvršb) izroči hipotekarnemu dolžniku – prejšnjemu lastniku nepremičnine. Hipoteka je nedeljiva. To pomeni, da je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila – če je terjatev plačana le delno, se hipoteka ne zmanjša. V tem zakonskem pravilu najdemo odgovor na vaše vprašanje: četudi ste kredit že skoraj v celoti odplačali, ne morete doseči izbrisa niti zmanjšanja obstoječe hipoteke. Če kredit redno odplačujete, banka ne bo predlagala ali celo dosegla prodaje nepremičnine. Do predčasne prodaje lahko pride le v izjemnem primeru, če zastavitelj nepremičnine s svojim ravnanjem zmanjšuje vrednost zastavljene nepremičnine ali kako drugače slabša njeno stanje – v tem primeru lahko izjemoma, po predhodnem pozivu oziroma opozorilu sodišča, pride do prisilne izterjave s hipoteko zavarovane terjatve pred njeno zapadlostjo. Če torej kredit redno odplačujete in ne poslabšujete stanja nepremičnine, ni bojazni za prodajo nepremičnine. Ne morete pa doseči zmanjšanja obstoječe hipoteke, četudi je kredit skoraj že odplačan. Banka vam bo izdala izbrisno dovoljenje šele, ko bo kredit v celoti odplačan. Če bi na to mogoče pozabila, pa jo le spomnite, zahtevajte izdajo izbrisnega dovoljenja in poskrbite za izbris hipoteke v zemljiški knjigi. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK Kultura 16 stran 16 torek z 12. aprila 2022 Podravje, Ptuj z Območno Maroltovo srečanje Ptuj z Svetovni dan poezije z Erico Johnson Debeljak Zvesti ohranjevalci folklornega izročila Pretresljiva izpoved o boleči izgubi in bolečini Drugega aprila so na območnem Maroltovem srečanju po koronskem premoru ponovno zaplesale odrasle folklorne skupine z območja delovanja ptujskega JSKD. Ne glede na razmere so še naprej delovale, s tem pa dokazale pomen in vrednote ljubiteljske kulture. Foto: Črtomir Goznik Na letošnjem območnem Maroltovem srečanju v dominikanskem samostanu na Ptuju je zaplesalo deset odraslih folklornih skupin. Na razpis OI JSKD Ptuj se jih je prijavilo deset, prav toliko se jih je tudi predstavilo s pretežno novimi koreografijami. Območno Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin so finančno podprli tudi v občinah Markovci, Kidričevo, Videm in MO Ptuj. FS Veterani DPD Svoboda Ptuj so se predstavili v koreografiji svoje vodje Cvetke Glatz Mož poseje repo. Plesna skupina FD Antona-Jožeta Štrafela Markovci, ki jo vodi Nika Rožanc, se je predstavila so se v koreografiji Ples z bosmani. Gre za ples, ki so ga po navadi plesali pred snemanjem nevestinega venca ali pa ob koncu. V starejši odrasli FS FD Lancova vas so v koreografiji Čindara Janka Jerenka zaplesali pari, ki so bili aktivni v začetku delovanja društva in so se po nekaj letih premora odločili, da bodo ponovno plesali. FS KD Rogoznica se je predstavila s koreografijo z naslovom Korona, katere avtor je Jure Meško. Na svojih nastopih prikazujejo šege, navade, ljudske pesmi in plese Štajerske. Leta 2001, ob 70-letnici delovanja FS v Cirkovcah, so se ponovno zbrali nekdanji člani FS. FS Vinka Koržeta Veterani PD Cirkovce je nastopila s koreografijo Malo dnara, malo muzike avtorice Simone Lozinšek, ki skupino tudi vodi. Pri FD Rožmarin Dolena deluje tudi Veteranska FS FD Rožmarin Dolena, ki se je predstavila s programom V prelepih Halozah. Vodi jo Bojan Glaser, ki je skupaj z Majo Glaser Bedenik tudi avtor koreografije. Več kot 90 let pa deluje FS Vinka Koržta PD Cirkovce. Predstavili so se v koreografiji svoje vodje Tine Urih. Od leta 1976 deluje FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj. Danes jo vodi Robert Smolinger, za koreografijo Splet štajerskih plesov pa je poskrbela Cvetka Glatz. Že več let se predstavljajo z meščanskimi plesi iz 19. stoletja. Mlajša odrasla FS FD Lancova vas je nastopila s koreografijo Punce iz mesta, avtorjev in vodij skupine Nežke Lubej in Janka Jerenka. Območno Maroltovo srečanje na Ptuju je sklenila odrasla FS FD Rožmarin Dolena, ki jo vodi Bojan Glaser, tudi avtor koreografije pod naslovom Plesi z Goričkega. Skupina pleše plese iz različnih slovenskih pokrajin, najbolj pa so ponosni na plesno izročilo osrednjih Haloz, krajev, od koder prihajajo. Pohvalijo se lahko tudi z bogato zbirko kostumov, nekateri so stari tudi več kot 100 let. Gostja literarnega večera ob svetovnem dnevu poezije in začetku Bralne značke za odrasle 2022, je bila Erica Johnson Debeljak, pisateljica, publicistka in prevajalka, prejemnica velike nagrade Slovenskega knjižnega sejma – Naj knjiga 2021 – v kateri se avtorica dotika nekaterih ranljivih in občutljivih tem. Gre za knjigo pod naslovom Devica, kraljica, vdova, prasica. Ta nagrada ji pomeni veliko, saj je z njo prišla tudi institucionalna potrditev, kot neke vrste nagrada za 25-letno literarno ustvarjanje. Položaj tujih pisateljev v Sloveniji namreč ni najboljši. V Sloveniji, kamor jo je pripeljala ljubezen do pesnika, pisatelja, esejista, prevajalca, urednika, kritika in profesorja Aleša Debeljaka, je našla svojo pisateljsko domovino. Pisati je namreč začela šele po prihodu v Slovenijo, splet okoliščin pa jo je pripeljal v pisateljske vode, saj se je gibala v literarnih in novinarskih krogih. Še vedno pa piše v angleškem jeziku, saj kot pove, v slovenščini ne zna dovolj dobro pisati. Njeno pisateljevanje se je začelo s feljtonom za časopis Delo, o tem, kako Američanka vidi Slovenijo. V začetnem obdobju pisateljevanja je pisala predvsem avtobiografska dela, sledila sta fikcija in kriminalni roman ter ponovna vrnitev v avtobiografijo, kjer pa se še danes počuti najbolj doma in močna. Pri pisanju je imela vedno močno podporo v Alešu. Njuna ljubezenska zgodba je bila tako nora, pravi, da je prišla iz Amerike v Slovenijo, se tu poročila in tu postala pisateljica. Knjiga – darilo pokojnemu možu, ki ji je podaril dar pisanja Z Erico Johnson Debeljak se je pogovarjala Liljana Klemenčič. Knjigo Devica, kraljica, vdova, prasica, v prevodu Andreja E. Skubica, Foto: Črtomir Goznik Erica Johnson Debeljak, slovenska pisateljica, ki piše v angleščini, je bila gostja literarnega večera v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, na katerem so oznanili začetek bralne značke za odrasle 2022. Na fotografiji v pogovoru s pobudnico bralne značke za odrasle in vodjo mladinskega oddelka ptujske knjižnice Liljano Klemenčič. je podarila svojemu pokojnemu možu, pesniku Alešu Debeljaku, ki ji je podaril dar pisanja. V njej opisuje obdobje svojega življenja ob nenadni smrti moža, šoku, ki ga je doživela, travmi, bolečini, ki jo ob izgubi doživljaš in izjemnih naporih, da je to sploh preživela. V času njegove smrti je bila v Ameriki, doma je bil le najmlajši sin. Nobena zla slutnja je ni obdajala, da bi se nekaj takega lahko zgodilo. Bil je dan kot vsak drug, vse do zdaj, zdaj je to dan, drugačen od vseh, pa je zapisala o 28. januarju leta 2016, ko je umrl. Ni mogla doumeti, da je mrtev, da ga ni več, da ga nikoli več ne bo videla. Aleševa smrt, zbil ga je tovornjak, je čudno podobna smrti očeta Erice Johnson Debeljak, tudi on je umrl na cesti v skrivnostni nesreči. Njena bolečina je bila še toliko večja, saj se je morala spopadati tudi z namigi o Aleševi smrti, ki da je bila samomor. Zaradi tega je bila na začetku silno jezna, zdaj, kot pravi, jo sprejema kot skrivnost, ker se dejansko nikoli ne bo vedelo, kaj se je zgodilo. „Odločila sem se, da bom napisala knjigo iz perspektive žensk v patriarhalni družbi, kjer začne kot devica pod zaščito očeta, potem Aleševa dediščina živi naprej Ptujsko srečanje z veliko skupinami in novimi programi Ljubitelji folklorne so uživali v nastopih letošnjih udeležencev srečanja folklornih skupin. Zahvalili so se jim z bučnimi aplavzi. OI JSKD Ptuj pa se je vodjem skupin in s tem skupinam še posebej zahvalila s priznanji, da ostajajo zvesti ohranjevalci folklornega in vseslovenskega izročila. Tako kot je to bil veliki France Marolt. Strokovni spremljevalec letošnjega Območnega Maroltovega srečanja je bil Luka Kropivnik. „Maroltovo srečanje na Ptuju je bilo nekaj posebnega že zaradi števila prijavljenih skupin. Zelo pohvalno je, da so se skupine odločile, da se bodo predstavile z novimi programi, kar pomeni, da so tudi v času, ko ni bilo najboljše, aktivno delovale. Na programu se sicer vidi izpad kontinuitete dela zaradi daljšega premora. Prepričan pa sem, da bodo skupine to s pozitivno energijo, ki so jo pokazale, in z veseljem do dela hitro nadoknadile. Tako se samo lahko veselimo srečanja prihodnje leto,“ je povedal. MG je žena pod zaščito moža, vdove so komplicirane, imajo življenjske, spolne izkušnje, nimajo pa nobene moške zaščite, na koncu pa je še ta prasica, kot sinonim za vse ženske, ki so neubogljive, ki so zunaj teh vzorcev. To niso naše vloge, ampak so nam dodeljene. Mož je v sredini vesolja, ženske pa okrog kot planeti. To pisanje ni bilo lahko. Zelo pomembno je, da govorimo o smrti, bolečini, o odzivanju, o tem, da se je treba boriti za novo življenje, ko se to zgodi, ker se hočeš-nočeš moraš spopasti tudi z materialnimi posledicami izgube. Vsak pa mora iti naprej, seveda je bolje, če na tej poti najdeš pozitivne stvari,“ je povedala iz lastnih izkušenj. Foto: Črtomir Goznik Knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica pretresljivo odpira nekatere ranljive in občutljive teme, o katerih v vsakdanjem življenju premalo govorimo. S pisanjem premagovala čustveno bolečino Erica Johnson Debeljak je knjigo Devica, kraljica, vdova, prasica začela pisati kmalu po moževi smrti. Dokončala jo je leta 2019, nato je sledilo prevajanje. To pisanje je bilo zanjo na nek način terapevtsko, saj ji je pomagalo pri premagovanju čustvene bolečine v vseh fazah žalovanja. To je pot, ki jo moraš prehoditi, da najdeš spet življenje, da se spet smeješ, da greš naprej. To je proces. Odkrito pove, da brez pisanja ne bi preživela. Poiskala si je tudi strokovno pomoč. Odločila se je, da bo predstavila svojo zgodbo, pri čemer pa se je tudi odločila, da bo osvetlila tudi položaj vdov skozi zgodovino, skozi verovanja, legende. Po Aleševi smrti je začela brati knjige o žalovanju in smrti, raziskovati, da bi doumela, kaj se dogaja z njo. Občutek biti vdova je tako zelo drugačen kot biti žena. Lahko bi celo rekli, da je njihov položaj na nek način marginaliziran, da so stigmatizirane, podobno kot samske ženske. Čez noč se znajdejo v nekem novem okolju, na nek način same, saj tistih, zlasti še poročenih, ki so jih še nedavno radi videli v svoji družbi, nenadoma ni več. Pa bi morali biti še veliko več kot prej. Tudi nekaj Ericinih prijateljstev se je končalo v tistem času. Vdova je manj v družbi kot žena, pove. To jo je šokiralo in presenetilo, da imajo ljudje težave z odzivi, ko se zgodi kakšna tragedija. Erica Johnson Debeljak je pred pisanjem knjige Devica, kraljica, vdova, prasica imela priložnost urediti monografijo o Alešu Debeljaku, v kateri je napisala tudi uvodni esej, nekaj pa so jih napisali njegovi priajtelji. To je knjiga Saj grem mimo – razglednice Aleša Debeljaka, mozaik razglednic in prijateljstva. Aleš ni bil samo strasten pisatelj poezije, ampak tudi strasten zbiralec razglednic. V veliko veselje ji je bilo zbiranje Aleševih razglednic. Dve razglednici, ki jo še danes najbolj ganeta, nosita datum marec in april 1993. To je bila pomlad njune romance, obdobje, ko je bila ona v New Yorku in on v Sloveniji, ko sta čakala vsak sam v svojem kotičku, da se zgodi čudež. Obe razglednici sta iz iste serije, z litografijo počivajočega ptiča, ki še ni poletel. „Vsebina obeh razglednic je tako minimalna, tako okleščena, da razkriva bistvo, ključno sestavino Aleševe komunikacije z razglednicami, morda pa, če nisem preveč velikopotezna, sploh vsake človeške komunikacije,“ je zapisala. Pred kratkim so izšle tudi tri Aleševe knjige poezije. Tako njegova dediščina živi naprej. Literarni večer je z igranjem na citre popestrila mlada citrarka Aneja Kupčič. MG Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK Nogomet Bolje, a še premalo za točke stran 17 Rokomet Ptujčanke pregorele v (pre)veliki želji Stran 19 Motokros »Najlepše je zmagati pred številnimi navijači« Stran 19 Stran 18 Futsal Ptujčani skozi šivankino uho do tretje odločilne tekme Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL, 30. krog Mešani občutki ob delitvi točk Podobno pomemben, kot je bil »večni derbi« v boju za vrh, je bil obračun med Kalcerjem in Aluminijem v boju za obstanek. V nasprotju z Mariborom in Olimpijo remi v Domžalah (kjer igra Kalcer domače tekme) ni spremenil razmerij moči med tekmecema, v lepi prednosti pa ostajajo Radomljani. Trener Aluminija Robert Pevnik je tokrat moral postaviti taktiko proti ekipi, na klopi katere je deloval v kar treh obdobjih (2011, 2013, 2017). Za najodločnejšo spremembo se je odločil med vratnicama, kjer je na- mesto kapetana Luka Janžekoviča postavil Davida Nwolokorja. Ob tem zaradi bolezni ni mogel računati na Luka Petka. Kapetanski trak je pri šumarjih nosil 23-letni Nik Marinšek: »Zame je to velika čast, ki so mi jo v klubu zaupali, sam pa se trudim, da jo na vsaki tekmi upravičim na igrišču.« V domači vrsti se je po prihodu v prejšnjem tednu v ekipi že pojavil Vicko Ševelj – 21-letni Hrvat bo kot posojen igralec Sarajeva v dresu Radomelj igral do konca sezone. Nogomet z 1. SNL Čestitke Mariboru, Olimpija v boj za Evropo V soboto je bilo mogoče v Mariboru skozi celoten dan v zraku čutiti nekakšno vznemirljivo pričakovanje večnega derbija. Navijači vijoličastih so se zavedali, da ta s sabo prinaša ogromen vložek, ki ga tokrat ne gre izpustiti iz rok. To se je zvečer preneslo tudi na stadion Ljudski vrt, kjer se je zbralo več kot 8000 navijačev – toliko je bila ob kazni NZS tudi najvišja dovoljena številka vstopnic v prodaji. Na koncu so se zmage veselili domačini, junak pa je bil kdo drug kot Ognjen Mudrinski. »Vijol'čni bojevnik« je udaril proti koncu srečanja in z edinim golom na tekmi poskrbel za nepopisno veselje na tribunah Ljudskega vrta. Po zaključnem žvižgu sodnika Nejca Kajtazoviča so gledalci vsaj še pol ure vztrajali na tribunah … Lahko pa bi bilo povsem drugače, če bi kapetan Olimpije Timi Max Elšnik v 65. minuti namesto vratnice zadel v polno. A »kaj bi bilo, če bi bilo« je po koncu tekme med navijači Maribora razmišljal le malokdo, večina jih je debato raje usmerjala k 16. zvezdici, ki je na dosegu roke … Varovanci Radovana Karanovića so prekinili dolgi niz devetih tekem brez zmage na večnih derbijih, proti Olimpiji so slavili prvič po letu 2019. Z zmago so Ljubljančane praktično že izločili iz boja za naslov prvaka, saj je nadomestitev zaostanka desetih točk na zadnjih šestih tekmah za varovance Roberta Prosinečkega »misija nemogoče«. Nikakor pa ne gre iz boja za naslov prvaka odpisati Kopra, ki je tokrat ugnal Celjane, tako da za vijoličastimi še vedno zaostaja le tri točke. Njuno zadnje medsebojno srečanje bo v 33. krogu odigrano v Mariboru ... Celjani so v zadnjem času kazali dvig forme, a se jim je na Bonifiki vseeno zalomilo. Največ je k temu z dvema goloma prispeval odlični Gambijec Lamin Colley, ki je zabil dva gola. Bravo je v prejšnjem krogu zmagal v Kidričevem, proti Muri pa mu podobnega dosežka ni uspelo ponoviti. Odločilni gol je za Prekmurce zabil nekdanji šumar Mihael Klepač, kar je šele njegov drugi gol v sezoni. A zelo pomemben v boju za Evropo … Izjemen posel v boju za obstanek so opravili Sežančani, ki so na kolena spravili zasedbo Domžal in se s tremi osvojenimi točkami oddaljili od dna. Je pa to dodatni signal za Aluminij, da mora nujno začeti zbirati točke, če želi ohraniti možnosti za obstanek. Kidričani so tekmo začeli agresivno, kar se jim je hitro obrestovalo, saj so povedli že v 14. minuti. Na levi strani napada je Marko Brest lepo preigraval, njegov predložek pa je Dino Špehar z glavo neoviran preusmeril v gol – 0:1. Domačini so odgovorili s priložnostjo v 22. minuti, a se je z lepo obrambo izkazal 26-letni nigerijski čuvaj mreže pri Aluminiju Nwolokor. Ta pa ni mogel preprečiti izenačenja v 40. minuti, ko je osnovnošolski prekršek za najstrožjo kazen nad Tomislavom Mrkonjićem naredil Mario Musa. Mrkonjić je sam uspešno izvedel strel z bele točke – 1:1. Za Mrkonjića je to že šesti zadetek na desetih tekmah, odkar je prišel v Slovenijo, polovico jih je zabil šumarjem … Že v prvem polčasu je moral Pevnik opraviti prisilno menjavo, Klemen Bolha je začutil bolečine v mišici, zaradi katerih ni mogel nadaljevati srečanja. V drugem polčasu so imeli domačini žogo za odtenek več v svoji posesti, a si pravih priložnosti niso ustvarili – so pa nadzorovali potek tekme. Gostom se je na drugi strani videlo, da je negativni niz pustil posledice na samozavesti, v nekaj primerih so zato prehitro zaključili obetavne akcije (Šroler, Marinšek, Martić, Azemović). Z remijem so bili zagotovo bolj zadovoljni pri Kalcerja, saj so ohranili prednost pred tekmecem, Aluminij pa bo moral prvo spomladansko Kalcer Radomlje – Aluminij 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Špehar (14.), 1:1 Mrkonjić (40., z 11 m). KALCER: Velić, Ševelj, Guček, Mužek, Rugašević, Zabukovnik, Bumbu (od 83. Nuhanović), Šarić (od 79. Čuić), Cerar (od 79. Kregar), Mrkonjić, Guzina. Trener: Nermin Bašić. ALUMINIJ: Nwolokor, Musa, Martić, Azemović, Pečnik, Marinšek, Bolha (od 38. Prša), Šroler, Brest (od 85. Kadrić), Turčin, Špehar. Trener: Robert Pevnik. zmago iskati nekje drugje. Prva priložnost bo v ponedeljek v gosteh proti Muri. Nik Marinšek, Aluminij: »Pripravljali smo se na težko in borbeno tekmo, kakršna je tudi bila. Vedeli smo, da na takšnem razmočenem igrišču nujno potrebujemo agresivni pristop, kar nam je v veliki meri uspelo. Igrišče je bilo polno luž, težko je bilo nadzorovati žogo, zato ni bilo prave lepote v igri. Oboji smo imeli svoje priložnosti, tako da se mi zdi končni remi realen. Seveda je bilo v slačilnici po tekmi nekaj mešanih občutkov, želeli smo si zmago, bili po vodilnem golu tudi na dobri poti, a tudi remi je po dveh zaporednih porazih sprejemljiv.« Robert Pevnik, trener Aluminija: »Kalcer je v spomladanskem delu ena najboljših ekip (13 točk na desetih tekmah, op. a.), zato remi ni neuspeh. Smo na pravi poti, ekipa Foto: m24.si Nogometaši Aluminija so v Domžalah nadaljevali tradicijo neporaženosti proti Kalcerju. Na fotografiji je v rdečem dresu Dino Špehar, ki je dosegel vodilni gol na tekmi. dobiva pravo podobo, napredujemo tudi v smislu agresivnosti, zato sem prepričan, da nas čaka dober zaključek sezone. V Domžalah smo odigrali dobro tekmo, če bi zmagali, bi bila ocena še višja. Žal mi je padca koncentracije ob penalu, saj sem mnenja, da smo imeli ob vodstvu še nekaj polpriložnosti, v katerih bi lahko bolje reagirali. Fantom manjka nekaj samozavesti, da bi pokazali to, kar kažejo na treningih, kjer se med seboj že 'stepejo za žogo', jim pa Nogomet z “Večni derbi” »Potrpežljivo čakali in dočakali svoj trenutek« JM Prva liga Telemach REZULTATI 30. KROGA: Kalcer Radomlje – Aluminij 1:1 (1:1); Maribor – Olimpija 1:0 (0:0); Bravo – Mura 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Daku (25.), 1:1 Bajde (36.), 1:2 Klepač (68.); CB24 Tabor Sežana – Domžale 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Briški (7., z 11 m), 1:1 Jakupović (49.), 2:1 Stančič (79.); Koper – Celje 3:1 (1:1); strelci: 1:0 Colley (13.), 1:1 Sokler (23.), 2:1 Parris (66.), 3:1 Colley (82.). 1. MARIBOR 2. KOPER 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4. MURA 5. BRAVO 6. DOMŽALE 7. CELJE 8. KALCER RADOMLJE 9. CB24 TABOR SEŽANA 10. ALUMINIJ 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 18 16 14 12 11 9 10 8 7 4 5 8 7 11 9 10 5 8 8 11 7 6 9 7 10 11 15 14 15 15 47:30 49:34 43:32 42:39 29:27 37:37 35:42 34:44 26:32 27:52 59 56 49 47 42 37 35 32 29 23 Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora (na fotografiji je Ognjen Mudrinski) so ugnali večne tekmece in jih izločili iz boja za naslov prvaka. čestitam za borbenost in taktično disciplino.« Nermin Bašić, trener Kalcerja: »Po zgodnjem prejetem zadetku smo ostali mirni, še naprej smo igrali našo igro in zasluženo izenačili. Vse do konca smo ostali zbrani, kar je glede na dejstvo, da je bila to morda celo najpomembnejša tekma v sezoni, zelo zadovoljivo. Pomembno je, da smo ohranili devet točk naskoka pred Aluminijem.« Jože Mohorič Maribor – Olimpija 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Mudrinski (75.). MARIBOR: Jug, Milec, Mitrović, Watson, Sikošek, Makoumbou, Repas, Žugelj (od 63. Alvir), Kronaveter (od 63. Sellouki), Ivanović (od 85. Antolin), Mudrinski (od 79. Sirk). Trener: Radovan Karanović. OLIMPIJA: Banić, Boakye, Ratnik (od 46. Crnomarković), Van Bruggen, Čabraja, Pilj, Elšnik (od 85. Mudražija), Kvesić, Ziljkić (od 63. Matko), Aldair (od 69. Đurasek), Prtajin. Trener: Robert Prosinečki. »To je bila za nas zelo čustvena tekma. Vedeli smo, da že dolgo nismo premagali Olimpije, vedeli pa smo tudi to, kaj tokrat prinašajo tri točke. Fantje so se res borili in so bili disciplinirani celo tekmo. Nismo se želeli ves čas braniti, toda Olimpija je bila igriva in nas je potisnila nazaj. Smo pa potrpežljivo čakali na svoj trenutek in ga tudi dočakali,« je dejal trener Maribora Radovan Karanović. »Mislim, da je bil to pravi derbi. Olimpija je igrala dobro, imela priložnosti, fantom ne morem ničesar zameriti. Maribor je imel tudi nekaj sreče, odločil je en strel Mudrinskega. Moram čestitati Mariboru za zmago, mi pa gremo naprej, da si priborimo Evropo,« pa je dodal trener Olimpije Robert Prosinečki. sta Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK Šport 18 stran 18 torek z 12. aprila 2022 Nogomet z 2. SNL Bolje, a še premalo za točke Drava Ptuj – Vitanest Bilje 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Peršič (65.). DRAVA: Trajkovski, Alić (od 44. Štornik), R. Nanitelamio, Melvan, Šlamberger, Korošec, Mršič (od 77. Čeh), Jelerčič, Ploj, Šlak (od 77. Tassin), Miljanić. Uradni predstavnik kluba: Vladimir Pantelić. BILJE: Lipičar, Batič (od 78. Zubanović), Jalinous, Erniša, Doplihar, Pantelić (od 59. Peršič), Koron, Slavec, Humar, Jermol (od 72. Shimba Olamba), Kladar. Trener: Dominik Beršnjak. Nogometaši Drave so v nedeljo na Mestnem stadionu pod vodstvom novega srbskega trenerja Vladimirja Pantelića gostili zasedbo Vitanest Bilje, ki suvereno drži mesto v sredini lestvice. Z zmago na Ptuju so zbir točk povečali na 32, kar je natančno enkrat več od Drave … Po nekaj skupnih treningih je bila pred Pantelićem zahtevna naloga – obrniti krivuljo rezultatov navzgor. V tekmo so njegovi varovanci vstopili precej medlo, predvsem v obrambi so se Nanitelamiu in Aliću dogajale nekatere začetniške napake. Tega gostom ni uspelo izkoristiti za vodstvo, nato pa so se dravaši ven- Alen Ploj, Drava Ptuj: »Vedno znova nam je težko po takšnih porazih, ko bi bil lahko izid tudi drugačen. Na igrišču smo dali vse od sebe, a se nam stvari nekako ne zložijo v celoto po naših željah. Manjkajo nam boljši zaključki akcij, da bi lahko zabili kakšen gol. V prvi moramo vsak pri sebi pogledati, kaj na tekmi delamo narobe, nato pa preko treningov to popraviti. So tudi pozitivne stvari, nekateri premiki v igri so vidni, z novim trenerjem se je vsekakor nekaj spremenilo na bolje. Treningi so dobri, dal nam je nov motiv – le nadaljevati moramo v tej smeri. Ta poraz nas ne sme pretirano potreti, moramo stopiti skupaj in dvigniti glave. Čez celoten teden moramo dobro trenirati, da bi kar najbolje pripravljeni pričakali naslednjo tekmo z Brežicami. Nismo obupali, gremo iskat točke, ki jih nujno potrebujemo.« darle nekoliko bolje postavili na igrišču in vzpostavili delno ravnotežje v igri. Najlepšo priložnost uvodnega dela je imel za goste Kladar v 14. minuti, domači vratar Trajkovski pa je njegov zahteven strel odbil preko gola. V 32. minuti je Tian Pantelić po globinski podaji že preigral Trajkovskega, vendar mu je žoga ušla izven igrišča in priložnost je splavala po vodi. Najlepšo priložnost prvega polčasa je imel za domačine Miljanić, a po podaji Šlambergerja z glavo mu ni uspelo uspešno zaključiti akcije. V nadaljevanju se je igra še nekoliko bolj uravnotežila, v odprti igri na obeh straneh pa je bilo za višjo oceno storjenih preveč napak pri zaključnih podajah. Tako sta Šlak in Miljanić prišla v 56. minuti do situacije, ko je bil pred njima le še en branilec gostov, a je ta prestregel njuno podajo. V trenutku terenske pobude domačinov pa so ti storili napako v obrambi (Melvan), po kateri je 20-letni rezervist Žiga Peršič stekel sam proti Trajkovskemu in ga tudi suvereno premagal s strelom po tleh – 0:1. Tudi sicer je Peršič močno poživil igro gostov. Nekaj podobnega se je pri domačinih zgodilo z vstopom Lea Čeha, ki je v 87. minuti lepo prodiral po levi strani, ob poskusu predložka v kazenski prostor pa je žoga v roko za- Futsal z 1. SFL, četrtfinale, druga tekma Ptujčani skozi šivankino uho do domače odločilne tekme KMN Meteorplast Šic bar– FC Hiša Daril Ptuj 6:7 (3:3, 1:3) STRELCI: 0:1 Andrijaševič (7.), 0:2 Kneževič (8.), 0:3 Aljaž Goznik (19., ag.), 1:3 Šnofl (20.), 2:3 Aljaž Ruis (25.), 3:3 Alen Ruis (38., z 10 m). Streli s 6-metrovk: Alen Ruis (Caf brani), 3:4 Andrijašević, 4:4 Lovrenčič, 4:5 Kneževič, 5:5 Aljaž Goznik, 5:6 Pasariček, Aljaž Ruis (Anžel brani), Rednak (preko gola), 6:6 Trstenjak, 6:7 Ručna. METEORPLAST: Lovrenčič, Prijol; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Gašparič, Trstenjak, Ajaž Ruis, Kosec, Šnofl, Alen Ruis. Trener: Tomislav Novak. HIŠA DARIL: Anžel, Caf; Badrov, Senekovič, Rednak, Ručna, Debeljak, Pihler, Andrijašević, Gajser, Jelič, Pasariček, Kneževič. Trener: Robert Grdović. V Ljutomeru je bil odigran „sosedski derbi kot se šika“. Odlično tekmo si je ogledalo kar 500 gledalcev, kar je izjemna promocija za slovenski futsal. V 1. polčasu so lahko gledalci videli Ptuj „na visokih obratih“. Gostitelji so bili enostavno nemočni ter brez pravih priložnosti za gol. Za prvi gol na tekmi je poskrbel Andrijašević, ki je najprej izjemno preigraval, nato pa še zadel v polno – 0:1. Tik zatem je še enkrat več svoje znanje dokazal Kneževič in povišal na 0:2. V 19. minuti so Ptujčani izpeljali še eno izjemno akcijo in domačinom ni preostalo drugega, kot da si sami zatresejo mrežo – 0:3. V zadnji minuti prvega dela je upanje na preobrat v domačih vrstah obudil Šnofl, ki je izvedel odličen samostojni prodor in ga tudi zaključil na najlepši možni način – z golom za 1:3. V 2. polčasu se je na igrišču odvila popolnoma druga tekma. Ljutomerčani so bili odlični, Ptujčani pasivni in utrujeni. Mladi Prleki so najprej znižali zaostanek v 25. minuti na 2:3, v 38. minuti pa je za veselje ob izenačenju poskrbel „Bum bum“ Alen Ruis, ki je zadel iz kazenskega strela ob šestih prekrških – 3:3. Gostje so do konca tekme ohranjali žogo v svoji posesti z vratarjem v polju in tekmo pripeljali do penalov. Pri kazenskih strelih se je tehtnica sreče nagnila na ptujsko stran že v samem uvodu, ko je prvi strel Alena Ruis ubranil Kevin Caf. Ko je svoj piskrček z obrambo Aljažu Ruisu dodal še Anžel, je bila stvar zaključena. V torek ob 20.00 se bo tako znova iskrilo v ptujskem Ljudskem vrtu … Tjaž Lovrenčič, KMN Meteorplast: „Veseli me, da smo se vrnili v igro po zaostanku 0:3. Ekipa je pokazala karakter in to največ šteje. Čestitke Ptuju za zasluženo zmago, skozi celotno tekmo so pokazali več. V 1. polčasu so nas popolnoma nadigrali, v 2. polčasu pa smo mi bili Foto: Črtomir Goznik Nogometašem Drave (na fotografiji sta Alen Ploj in Vice Miljanić) kljub borbenosti tudi proti Bilju ni uspelo prekiniti niza negativnih izidov na Mestnem stadionu, na katerem spomladi še niso osvojili niti točke. dela branilca gostov. Ko je približno 70 gledalcev na stadionu pričakovalo penal, pa je sodnik Uroš Rađević iz Maribora le odmahnil z roko in pokazal, naj se igra nadaljuje. V naslednjem krogu se bodo dravaši v ponedeljek v derbiju začelja v gosteh merili z Brežicami. Jože Mohorič 1. SFL, REZULTATI ČETRTFINALA, DRUGE TEKME: KMN Meteorplast Šic Bar – FC Hiša daril Ptuj 6:7 (1:3, 3:3) – 1:1 v zmagah; ŠD Mlinše – FC Litija 2:5 (0:2) – 0:2 v zmagah; KMN Oplast Kobarid – Siliko Vrhnika 2:5 (0:1) – 0:2 v zmagah; KMN Bronx Škofije – FK Dobovec 0:8 (0:3) – 0:2 v zmagah. boljši. Odločali so kazenski streli, ti pa so loterija. Na tretji tekmi bomo zagotovo nevaren nasprotnik in nič ne bo čudnega, če izločimo favorita že v četrtfinalu.“ Thomas Pihler, FC Hiša daril: „Znova smo dokazali, da ne moremo sestaviti dveh dobrih polčasov. V prvem polčasu smo bili odlični, v drugem pa zelo slabi. Namesto da odločimo tekmo že v 1. polčasu, smo se 'igrali' do konca in plesali po tanki niti. Na koncu je bila tudi sreča na naši strani. Tudi tretja tekma ne bo lahka. Smo v vlogi favorita, kar pa na sosedskem derbiju ne pomeni, da bomo zanesljivo zmagali.“ Poražena tudi Krško in Brežice V boju za vrh ekipa Gorice ne popušča, tokrat je v Beltincih njihovo serijo golov odprl Alen Krajnc, takoj za tem pa nadaljeval Etien Velikonja. Triglav bo moral zaključek tekme v Ajdovščini odigrati naknadno, branil pa bo minimalno vodstvo. V boju za obstanek še vedno ostajajo ekipe Brežic, Drave in Krškega. Vse so v tem krogu izgubile, nobena pa ni bila nadigrana. REZULTATI 24. KROGA: Drava Ptuj – Vitanest Bilje 0:1 (0:0); Nafta 1903 – Fužinar Vzajemci 4:1 (0:0); strelci: 1:0 Drk (50.), 1:1 Branilović (63.), 2:1 Nemeth (71.), 3:1 Vinko (82.), Burai (93.); Beltinci Klima Tratnjek – Gorica 0:4 (0:0); strelci: 0:1 Krajnc (50.), 0:2 Velikonja (52.), 0:3 Leban (76.), 0:4 Mevlja (83., z 11 m); Rogaška – Krka 1:2 (1:0); strelca: 1:0 Rantuša Lampreht (12.), 1:1 Marcius (73.), 1:2 Rantuša Lampreht (85., ag.); Foto: Črtomir Goznik 1. GORICA 2. TRIGLAV KRANJ 3. NAFTA 1903 4. RUDAR VELENJE 5. ROGAŠKA 6. KRKA 7. FUŽINAR 8. PRIMORJE 9. VITANEST BILJE 10. ROLTEK DOB 11. BELTINCI 12. JADRAN DEKANI 13. ILIRIJA 1911 14. KRŠKO 15. DRAVA PTUJ 16. BREŽICE ČATEŽ 24 23 24 24 24 24 24 23 24 23 23 23 22 24 24 23 19 15 12 13 12 10 9 8 8 8 7 4 6 4 4 2 2 3 5 3 8 4 1 10 2 10 7 7 6 9 8 7 8 8 5 10 7 9 11 8 5 11 7 13 4 16 8 13 45:13 44:14 57:24 44:35 37:31 38:29 38:39 32:28 32:35 35:35 26:34 25:26 21:28 21:46 22:71 16:45 59 50 44 40 38 37 33 32 32 29 28 23 23 19 16 14 Rokomet z Jeruzalem Ormož Po številu gledalcev v vrhu prvoligašev Rokometaši Jeruzalema so v zadnjem, 20. krogu Lige NLB šokirali Trimo na Hardeku in nadaljevali uspešen niz na domačih tekmah. Od 6. kroga naprej so na Hardeku Uroš Krstič odigrali sedem tekem in zmagali šestkrat (Slovenj Gradec, Sviš Ivančna Gorica, Šmartno, Riko Ribnica, Ljubljana, Trimo Trebnje) ter enkrat remizirali (Gorenje Velenje). Že v rednem delu sezone so Ptujčani v Ljutomeru odigrali odločen prvi in slab drugi polčas, zgodba se je ponovila tudi v četrtfinalu končnice. Krško – Rudar Velenje 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Kosić (53.), 1:1 Ikwuemesi (57.), 1:2 Jovan (68.); Roltek Dob – Brežice 1919 Terme Čatež 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Kunstelj (47., z 11 m), 2:0 Pišek (48.). Tekma Primorje – Triglav Kranj (0:1) je bila prekinjena v 65. minuti zaradi burje in dežja, nadaljevali jo bodo v poznejšem terminu. Tekma Jadran Dekani – Ilirija 1911 je bila preložena. „Po začetnih treh domačih porazih proti Škoi Loki, ljubljanskemu Slovanu in Celju Pivovarni Laško smo znova začeli zidati zid hardeške trdnjave. In prva želja do konca sezone je, da trdnjava Hardek na tekmah proti Dobovi, Mariboru in Kopru ostane nedotaknjena. Poleg točk in iger na domačem terenu pa smo v klubu zelo zadovoljni z obiskom gledalcev na naših tekmah. Tu smo v samem vrhu Lige NLB, kar nas zelo veseli. Še najlepše pa je videti ogromno osnovnošolcev s svojimi starši na tekmah in to je tisto, za kar se v klubu trudimo in se bomo še naprej. To je dokaz, da smo na dobri poti in da se za prihodnost vrhunskega rokometa v Ormožu ni bati. Imamo pa še veliko rezerv na različnih področjih v klubu in tudi te bomo poskušali čimprej izkoristiti. V prvi vrsti s kakovostnimi trenerji pri mlajših selekcijah. To je osnova za močan klub,“ je ob našem obisku povedal predsednik kluba Mladen Grabovac. Ekipa Jeruzalema je bila v tem krogu prosta oz. je bila tekma z velenjskim Gorenjem prestavljena. Del ormoške ekipe je v ponedeljek, 11. aprila, odšel na priprave mladinske reprezentance na Rogli. Nanje so se odpravili trener Saša Prapotnik in igralci Blaž Fergola, Denis Škrinjar, Nik Ćirović, Gašper Pungartnik in Jure Lukman, ki je iz vrst Jeruzalema posojen v Ljubljano. Uroš Krstič NLB liga REZULTATI 21. KROGA: Trimo Trebnje – LL Grosist Slovan 35:23 (19:13), Maribor Branik – Urbanscape Loka 29:34 (14:19), Sviš Ivančna Gorica – Herz Šmartno 28:22 (11:9), Dobova – Koper 26:28 (14:11), Ljubljana – Celje Pivovarna Laško 29:41 (14:20), Slovenj Gradec 2011 – Riko Ribnica 30:29 (17:15). Gorenje Velenje – Jeruzalem Ormož (19. april). 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 21 2. TRIMO TREBNJE 19 3. GORENJE VELENJE 19 4. RIKO RIBNICA 21 5. URBANSCAPE LOKA 21 6. SLOVENJ GRADEC 21 7. KOPER 21 8. MARIBOR BRANIK 21 9. DOBOVA 21 10. JERUZALEM ORMOŽ 19 11. LL GROSIST SLOVAN 19 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 21 13. LJUBLJANA 20 14. HERZ ŠMARTNO 20 20 15 14 12 12 11 10 9 7 7 7 5 2 1 1 3 1 2 0 1 1 1 2 2 1 0 2 3 0 1 4 7 9 9 10 11 12 10 11 16 16 16 41 33 29 26 24 23 21 19 16 16 15 10 6 5 COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 stran 19 Šport torek z 12. aprila 2022 19 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nove pokalne lovorike so se veselile igralke Krima. Ekipa ŽRK Ptuj je poskušala vse, da bi v pokalnem tekmovanju stopila na eno izmed zmagovalnih stopničk, a ji to na koncu ni uspelo … Rokomet z Pokal Slovenije, final 4 Zaključni turnir Pokala Slovenije v rokometu za ženske, rezultati: Ptujčanke pregorele v (pre)veliki želji V Ormožu, v trdnjavi Hardek, je v soboto in nedeljo, 9. in 10. aprila, potekal zaključni turnir Pokala Slovenije za ženske. Prvi dan si je tekmi ogledalo več kot 300 gledalcev, drugi dan se je številka približala na skoraj 500. To sta za ženski rokomet in njegovo promocijo več kot odlični številki. Po pričakovanjih so pokalno lovoriko znova osvojile igralke Krima (razen v letih 1992 in 1998 so vse pokalne lovorike od samostojnosti Slovenije v njihovi lasti). Podprvakinje so postale Celjanke, bronaste Žalčanke in četrte Ptujčanke. „Želele smo si to medaljo, vendar nam na koncu ni uspelo. Enostavno smo pregorele v preveliki želji po uspehu. Nimamo si kaj zameriti, odločile so izkušnje iz podobnih tekem, ki jih mi na žalost nimamo. To je za nas odlična šola ter vzpodbuda za naprej. Glede vzdušja na Hardeku pa nimam besed. Želim si takšno vzdušje na vsaki tekmi. Hardek je res nekaj posebnega in srečna sem, da sem tu začela svojo ro- kometno pot,“ je s solzami v očeh povedala najboljša strelka turnirja Minea Kolenko. Na drugi strani so se zmage v malem finalu veselile Žalčanke. „Za nas je to uspeh nad uspehi. V ligi smo izpadle ligo nižje, vsi so nas na final 4 odpisali, na koncu pa gremo domov z medaljo. Ptujčanke so enostavno pregorele, me smo to začutile in vzele ponujeno priložnost. Ta medalja je mogoče tudi vzpodbuda za naše okolje, da še naprej pomaga ženskemu rokometu,“ je vsa presrečna po osvojitvi bronaste kolajne povedala Laura Cerovak. Motokros z Dirka za VN Trentina v Italiji »Najlepše je zmagati pred številnimi navijači« Foto: MXGP Na dirki za svetovno prvenstvo v Trentinu so prevladovali slovenski navijači, ki so bučno proslavili zmago Tima Gajserja. Dirka v Pietromurati v bližini Gardskega jezera velja zaradi relativne bližine Slovenije (do meje je nekaj manj kot 300 km) za »domačo« dirko Tima Gajserja. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, slovenski navijači so po zmagoslavju svojega junaka uprizorili pravo slovensko veselico. Prizori s številnimi zastavami in rumeno- rdečo dimno zaveso ob predvajanju Zdravljice so že kultni … »To je bil naravnost popoln dan. Ni lepšega kot to, da zmagaš pred takšnim številom slovenskih navijačev. Res sem užival v vožnji,« je takoj po tekmi na kratko povedal Gajser. Motokrosist iz Pečk pri Makolah je na peti dirki v sezoni uprizoril pravo simultanko: najboljši je bil že v kvalifikacijah, s popolnim izkupičkom dveh zmag pa je končal tudi vožnji v konkurenci. To je že njegova četrta osvojena Velika nagrada v sezoni. Najboljši štartni položaj na dirki mu je omogočil dobro izhodišče, ki »Lep vikend v Ormožu« Nove lovorike je bila vesela tudi trenerka Krima, nekoč odlična igralka Natalija Derepasko. „Za obe zmagi smo se morale potruditi, v soboto proti Ptuju in v nedeljo proti Celju. Za nas sta bila to odlična treninga pred četrtfinalom v Evropi. Ne morem mimo tega, da pohvalim vzdušje na Hardeku in polno dvorano oba dneva. Res bi bila zanimiva izkušnja organizirati eno tekmo evropskega pokala v tej dvorani. Mislim, da bi dvorana pokala po šivih. Skratka za nami je lep vikend v Ormožu,“ je po ga je 25-letni šampion s pridom izkoristil v obeh vožnjah. V prvi je po prvem ovinku zaostal le za Glennom Coldenhoffom, ki je bil tokrat precej trd oreh za prehitevanje. Gajser je potreboval več kot polovico dirke, da je izkušenega Nizozemca pustil za seboj, nato pa se je mirno odpeljal na varno razdaljo pred zasledovalci. Kot tretji je prvo dirko končal Jorge Prado. Tudi v drugi vožnji si je Gajser po štartu zagotovil dobro izhodišče za nadaljevanje dirke, pred njim sta bila le Prado in Renaux. Ko je Špancu v drugem krogu ugasnil motor, je Tim to mojstrsko izkoristil in se prebil na čelo kolone. Tega položaja vse do konca ni več izpustil iz rok … Družbo na zmagovalnem odru sta Timu delala v tem trenutku največja konkurenta v boju za prestol svetovnega prvaka, 21-letna izzivalca Jorge Prado in Maxime Renaux. V tem trenutku je Gajser korak pred njima, v skupnem seštevku njegova prednost že znaša več točk, kot jih lahko dirkači osvojijo na eni dirki (25), oz. eni veliki nagradi (50). Španec zaostaja 33, Francoz pa že kar 52 točk … »Prvič letos mi je uspelo dobiti obe vožnji in seveda sem zelo zadovoljen. Zahvale vsem slovenskim navijačem, ki so ob progi naredili imenitno vzdušje in mi pomagali do tega rezultata,« je povedal Gajser. Naslednja dirka bo 24. aprila, in sicer VN Latvije v Kegumsu. JM Dirka za VN Trentina, rezultati: 1. Tim Gajser 2. Maxime Renaux 3. Jorge Prado 4. Jeremy Seewer 5. Glenn Coldenhoff Slovenija Francija Španija Švica Nizozemska Honda Yamaha Gasgas Yamaha Yamaha 25 18 20 16 22 Honda Gasgas Yamaha Yamaha Yamaha 236 203 184 160 141 Skupni vrstni red v SP (5 dirk): 1. Tim Gajser 2. Jorge Prado 3. Maxime Renaux 4. Jeremy Seewer 5. Glen Coldenhoff Slovenija Španija Francija Švica Nizozemska 25 22 18 20 10 50 40 38 36 32 polfinale: Z'dežele – Zelene doline Žalec 40:19 (22:5), Krim Mercator – Ptuj 34:19 (18:9); tekma za 3. mesto: Zelene doline Žalec – Ptuj 31:28 (13:15); tekma za 1. mesto: Krim Mercator – Z'dežele 33:21 (17:12). zmagi v velikem finalu povedala Derepaskova. Kljub porazu v velikem finalu so bile zadovoljne tudi Celjanke. „Iskreno povedano smo več kot zadovoljne. Srebro za nas je dokaz, da smo na pravi poti, da gradimo ekipo korak za korakom. Vsem nam je jasno, da je Krim premočan, ampak dekleta smo se potrudila po svojih najboljših močeh in smo zelo zadovoljne. Ogromno ljudi mi je razlagalo, da je igrati v dvorani Hardek nekaj posebnega. In o tem sem se zdaj tudi prepričala na lastni koži. Hardek je izjemen in upam ter verjamem, da boste s temi številčnimi deklicami, ki so nas pospremile na igrišče na vsaki tekmi, ustvarili ekipo in tudi kakšno igralko za Ljubljano, Celje, Novo mesto, Ptuj. Mislim, da je to poanta organizacije turnirja v Ormožu,“ je povedala kapetanka Celja Lea Krajnc. Naj strelka turnirja je postala članica Ptuja Minea Kolenko, naj vratarka Celjanka Andrea Perić in naj igralka Tjaša Stanko iz Krima. UK Tenis z Pokal Billie Jean King Z Zidanškovo in Juvanovo po svetovno skupino Slovensko žensko teniško reprezentanco ta teden čaka nastop v pokalu Billie Jean King. V Antalyi v Turčiji se bodo Tamara Zidanšek, Kaja Juvan, Živa Falkner, Pia Lovrič in Lara Smejkal pod vodstvom kapetana Andreja Kraševca potegovale za vstop v svetovno skupino. Cilj je uresničljiv, a pot do tam bo vse prej kot lahka. Od enajstih reprezentanc, ki bodo tekmovale v prvi evro-afriški skupini, se bodo tri uvrstile stopničko višje. Slovenija je bila izžrebana v skupino s šestimi ekipami, kar pomeni, da jo naprej čaka pet dvobojev v skupini, v primeru osvojitve prvega ali drugega mesta pa še en v soboto. Zmagovalke skupin bodo napredovale v svetovno skupino, prav tako pa zmagovalka sobotnega obračuna drugouvrščenih ekip. Slovenija bo igrala v skupini s Švedsko, Hrvaško, Avstrijo, Bolgarijo in Gruzijo. Glede na uvrstitve igralk na lestvici WTA so prve favoritinje skupine Hrvatice z Ano Konjuh, Petro Martić in Donno Vekić, Slovenija z najvišjeuvrščeno igralko Razpored tekem slovenske reprezentance: - Slovenija - Gruzija 2:0 (Kaja Juvan - Zozija Kardava 7:5, 6:1; Tamara Zidanšek - Mariam Bolkvadze 6:3, 6:0). - Slovenija - Avstrija (torek) - Slovenija - Hrvaška (sreda) - Slovenija - Bolgarija (četrtek) - Slovenija - Švedska (petek) v Antalyi, Tamaro Zidanšek, ki zaseda 23. mesto, ter Kajo Juvan (78.) pa sodi v ožji krog kandidatov za preboj v višji rang tekmovanja. „Čaka nas izjemno naporno tekmovanje, saj bomo praktično vsak dan na igrišču, zato bo izbira taktike zelo pomembna. Vrstni red tekem bo narekoval taktiko, saj je ključno, da naši najboljši igralki prideta spočiti na odločilne dvoboje,“ je dejal Kraševec. Prva dama slovenskega tenisa Zidanškova se je na nastope v Turčiji pripravljala v Kopru. Pred dvema meseca je zbolela za covidom-19 in kot sama pravi, šele zdaj počasi prihaja nazaj v stanje pred boleznijo. „Zadnje tri tedne treniram kolikor toliko normalno, pred tem pa sem bila vseskozi utrujena, brez sape in volje. Temu primerni so bili tudi rezultati na ameriški turneji,“ je v uvodu povedala 24-letna Zidanškova. „Se pa zelo veselim tekmovanja Billie Jean King, saj v sicer individualnem športu nimamo veliko priložnosti za takšno dokazovanje. V preteklosti je bilo vzdušje v ekipi vedno odlično in prepričana sem, da bo tako tudi letos. Verjamem, da smo sposobne narediti dober rezultat,“ je dodala Zidanškova. V drugi skupini so zbrane reprezentance Srbije, Madžarske, Turčije, Estonije in Danske. Prvi dvoboji so bili na sporedu že v ponedeljek, 11. aprila, Slovenija je tekmovanje začela z zmago proti Gruziji. sta COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 Šport 20 Nogomet z 3. SNL vzhod Goliade, »da te kap« REZULTATI 19. KROGA: Cirkulane – Korotan Prevalje 4:0 (2:0), Šmarje – Podvinci 0:5 (0:2), Bosch Bračič Videm – Zavrč 2:7 (1:2), Premium Dobrovce – Dravinja 1:5 (1:3), Šampion – Koroška Dravograd 5:2 (3:1), Posavje Krško – Zreče 3:1 (1:0), Kety Emmi Bistrica – Šmartno 3:1 (1:0). 1. KETY EMMI BISTRICA 19 2. DRAVINJA 18 3. KOR. DRAVOGRAD 19 4. CIRKULANE 19 5. ŠMARTNO 1928 18 6. ŠAMPION 18 7. ZAVRČ 19 8. PODVINCI 18 9. B. BRAČIČ VIDEM 19 10. POSAVJE KRŠKO 18 11. KOROTAN P. 19 12. DOBROVCE 19 13. ŠMARJE PRI JEL. 18 14. ZREČE 19 stran 20 18 10 10 9 9 10 7 7 6 6 7 6 3 2 3 3 2 5 3 0 5 4 6 5 2 3 4 1 1 5 7 5 6 8 7 7 7 7 10 10 11 16 59:12 33:18 44:36 29:21 31:23 36:32 29:32 36:27 26:37 29:38 23:44 33:42 15:33 14:42 48 33 32 32 30 30 26 25 24 23 23 21 13 7 Cirkulane – Korotan Prevalje 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Ljubec (30.), 2:0 Zavolovšek (33., ag.), 3:0 Golub (64.), 4:0 Cimerman (88.). CIRKULANE: Zajc (od 73. Kelc), B. Cesar, Sitar (od 73. Mlakar), Živič (od 67. U. Cesar), Lipavšek, Ciglarič (od 60. Golub), Kukovec, Travnikar, Ljubec, Zazić, Cimerman. Trener: Boštjan Zemljič. Rdeči karton: Hutmajer (Korotan, 32.). Ob koncu tedna so bili na vseh stadionih zaradi dežja precej zahtev- ni pogoji, tudi v Cirkulanah ni bilo nič drugače. Domačini so proti tekmecu iz spodnjega dela lestvice pokazali učinkovito predstavo, v določeni meri so jim delo olajšali tudi gostje, ki so po izključitvi Boštjana Hutmajerja (drugi rumeni karton) tekmo končali le z deseterico. »Od samega začetka smo potisnili tekmece na njihovo polovico, krona tega pa je bil vodilni gol. Nekaj minut kasneje je gostujoči igralec dobil rdeči karton, iz prostega strela ob prekršku pa smo zadeli za 2:0. V nadaljevanju je bil 'promet povsem enosmeren', o čemer priča tudi podatek, da gostje niso niti enkrat resneje ogrozili našega gola,« je povedal trener Cirkulan Boštjan Zemljič. Šmarje – Podvinci 0:5 (0:2) STRELCA: 0:1 Zajko (19., z 11 m), 0:2 Orovič (25.), 0:3 Zajko (48.), 0:4 Zajko (57.), 0:5 Orovič (73.). PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Anžel, Orovič, Zajko (od 74. Prahić), Svenšek, Gojkošek, Kuserbanj (od 62. Kolenko), Modrič (od 74. Simić), Rodrigues (od 41. Zamuda Horvat), Oman. Trener: Robert Hojnik. Nogometaši iz Podvincev so na gostovanju v Šmarju pri Jelšah upravičili vlogo favorita in napolnili mrežo domačinov. Med gosti sta se med strelce vpisala le dva igralca, trikrat Jan Ziko Zajko in dvakrat kapetan Jernej Orovič. Oba sta se s tem pomaknila višje na lestvici strelcev, v torek z 12. aprila 2022 Najučinkovitejši krog v sezoni Z goli je bil v tej sezoni 3. lige doslej najbogatejši 15. krog, v katerem so igralci na sedmih tekmah skupno zabili 30 golov. Konec tedna so nogometaši ta dosežek krepko presegli in se ustavili šele pri številki 39, kar v povprečju znese 5,5 gola na tekmo! sezoni sta dosegla 10., oz. 9 golov. »Tekma je bila odigrana na težkem in razmočenem igrišču, naša zmaga pa je povsem zaslužena. Res smo imeli v naši ekipi le dva strelca, a je tudi za njune zadetke zaslužna vsa ekipa, ki je odigrala dobro tekmo,« je dejal trener Podvincev Robert Hojnik. Foto: Črtomir Goznik Bosch Bračič Videm – Zavrč 2:7 (1:2) Nogometaši Zavrča (v belih dresih) so v Vidmu zasenčili domačine in jim zadali enega najhujših porazov v sezoni. STRELCI: 0:1 Lazar (9.), 0:2 Zorko (18., z 11 m), 1:2 A. Rogina (39., z 11 m), 1:3 Zorko (50., z 11 m), 1:4 Zorko (52.), 1:5 Lazar (63.), 1:6 Predikaka (65.), 2:6 S. Rogina (85.), 2:7 Štumberger (86.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Milić, Zdovc, A. Rogina, Šegula (od 67. Zupanič), Ovčar (od 67. Plajnšek), Krajnc, Vidovič, Tement (od 52. Nahberger), Čuš (od 35. Lah), od 52. Šeliga), Adedoja, S. Rogina. Trener: Luka Gajšek. ZAVRČ: Maroh, Pofuk (od 72. Kokot), Drevenšek, Zorko (od 67. Štumberger), Potočnik (od 67. Vočanec), Lazar, L. Šket, Kocbek, Predikaka (od 74. Mihalič), Kajzer, Koren. Trener: Gorazd Šket. Rdeči karton: Adedoja (35., Videm). Videmčani so na prvi medsebojni tekmi v sezoni zmagali v Zavrču (0:3), tokrat so jim gostje to vrnili z obrestmi vred. Ob dveh zgodnjih golih gostujoče zasedbe je bil ključni trenutek srečanja izključitev domačega igralca »Adija« v 35. minuti (prekršek zadnjega igralca obrambe, op. a.), ko je prejel neposredni rdeči karton. Pod tri zadetke se je pri gostih podpisal Rok Zorko, dvakrat je uspešno izvedel penala. Za Videm pa to ni najhujši poraz v sezoni, sedmico – takrat brez doseženega gola – so prejeli tudi od Bistrice v 14. krogu. Nogomet z Lige MNZ Ptuj Luka Gajšek, trener Vidma: »Že pristop v tekmo ni bil pravi, nekateri igralci so že pred tekmo v mislih vpisali našo zmago. V prvem polčasu smo prevladovali v igri, a bili bistveno premalo konkretni v napadu. Ker smo tudi v obrambi naredili preveč napak, ki so jih gostje s pridom izkoristili, so šli na odmor s prednostjo. Dokončno je vse naše upe pokopal začetek drugega polčasa, ko smo doživeli pravi 'mrk', po dveh hitro prejetih golih je sledila predaja. Delno je k temu pripomogla tudi odločitev, da po izključitvi igramo s tremi igralci v zadnji vrsti, kar se ni izšlo po željah. Treba bo dvigniti glave in se dobro pripraviti na naslednjo zahtevno tekmo s Korotanom.« Gorazd Šket, trener Zavrča: »Derbi je vsekakor zadovoljil pričakovanja, po mojem mnenju je bila za ta rang tekmovanja odigrana odlična tekma. Z rezultatom smo seveda lahko zelo zadovoljni, pa tudi z igro, čeprav je bil tekmec v prvem delu igre boljši, ampak nam ga je uspelo držati daleč od naših vrat. Vsekakor nas tudi v nadaljevanju sezone čaka težek boj za ohranitev tretje ligaškegastatusa. Prvo priložnost bomo imeli že ta konec tedna proti zelo močni ekipi Posavje Krško, ki v spomladanskem delu sezone sploh še ni oddala točke – na štirih tekmah je dosegla štiri zmage.« Jože Mohorič Rokomet z 1. B DRL (m) Grajena izkoristila poraz Markovcev za skok na 2. mesto Krka premočna za Gorišnico REZULTATI 22. KROGA: Moškanjci-Gorišnica – Krka 23:30, Alples Železniki – Grosuplje 27:27, Frankstahl Radovljica – Butan plin Izola 32:25, Dol Tki Hrastnik – Krško 30:38, Mokerc-Kig – Črnomelj 32:19. Super liga Nogometaši v Super ligi so odigrali tekme 11. kroga, še vedno pa na vrhu vztraja Boč. Ta je tokrat po prepričljivem uvodu (vodstvo 2:0 v 15. minuti) rezultatsko prepričljivo ugnal močno zasedbo Gerečje vasi, ki jo kot trener vodi Emil Šterbal. V markovskem občinskem derbiju so daljšo potegnili gostje iz Stojncev, ki so tako še povečali gnečo med zasledovalci vodilne ekipe, ki jih od 2. do 7. mesta loči le pet točk. V tej četici se je na čelo postavila ekipa Grajene, ki je doma ugnala zadnjeuvrščeno ekipo Skorbe. Tri zadetke je dosegel Vojko Tominc. Okrepljena Hajdina je po zmagi v Stojncih tokrat nekaj podobnega pričakovala na domačem srečanju z Gorišnico. Varovanci trenerja Mitja Tropa so prvi polčas odigrali z odliko in s pomočjo dveh zadetkov Timoteja Petka vodili že 3:0. Drugi polčas je pripadel gostom, ki jim je v končnici z golom rezervista Boruta Kolarja Veterani, vVzhod + 35 REZULTATI 9. KROGA: Dornava – Cirkulane veterani 4:0, Grajena – Podvinci 1:6, Rogoznica Gostilna Muršič – Gorišnica 0:2, Borovci – Markovci 1:3. Vrstni red: Markovci 22, Podvinci 21, Gorišnica 19, Dornava 18, Grajena 12, Rogoznica 7, Cirkulane 5, Borovci 1 Točka. Zahod + 35 REZULTATI 9. KROGA: Gerečja vas – Pragersko 3:3, Tržec – Skorba 2:4. Vrstni red: Skorba 22, Pragersko 19, Gerečja Vas 17, Hajdina 14, Apače 9, Tržec 6, Leskovec 0 Točk. +40 REZULTATI 9. KROGA: Pohorje Oplotnica – Ormož 4:0, Videm – Hajdoše 6:1, Zgornja Polskava – Spodnja Polskava 1:3, Mladinec Lovrenc – Majšperk 3:4. Vrstni red: Videm 22, Majšperk 22, Ormož 14, Oplotnica 13, Lovrenc 12, Sp. Polskava 11, Hajdoše 6, Zgornja Polskava 0. 1. KRŠKO 20 2. KRKA 18 3. BUTAN PLIN IZOLA 20 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 18 5. SEVNICA 19 6. MOKERC - KIG 18 7. DOL TKI HRASTNIK 19 8. FRANKSTAHL RADOVLJICA 19 9. GROSUPLJE 19 10. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 18 11. ALPLES ŽELEZNIKI 18 12. ČRNOMELJ 18 Foto: Črtomir Goznik Na Hajdini je med domačini in gosti iz Gorišnice vsaki ekipi pripadel po en polčas, na koncu sta se po velikem preobratu razšli z remijem. uspelo priti do preobrata in dragocenega remija. V Bukovcih so domačini ugnali goste iz Apač, dokončno pa so njihov odpor zlomili po izključitvi Reneja Vrabla. REZULTATI 11. KROGA: Boč Poljčane – Gerečja vas 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Furman (10.), 2:0 Brodnjak (14.), 3:0 Topič (79., z 11 m), 4:0 B. Šket (83.); Markovci – Stojnci 2:4 (1:2); strelci: 0:1 Petrovič (20., ag.), 1:1 J. Cesar (30.), 1:2 P. Meznarič (41.), 1:3 Šoštarič (66.), 1:4 S. Meznarič (79.), 2:4 Strelec (91.); Hajdina – Gorišnica 3:3 (3:0); strelci: 1:0 Petek (8.), 2:0 Petek (36.), 3:0 Pavalec (42.), 3:1 Rajh (49., ag.), 3:2 Zlatnik (53.), 3:3 Kolar (89.); Grajena ANpro – Skorba 5:1 (2:0); strelci: 1:0 Petek (14.), 2:0 Tominc (21.), 3:0 Tominc (50.), 3:1 Vogrinec (64.), 4:1 Zulić (66.), 5:1 Tominc (68.). Bukovci – Apače 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Krajnc (12.), 2:0 Starčič (68.), 3:0 Veršič (71.). Rdeči karton: Vrabl (Apače, 66.). 1. BOČ POLJČANE 2. GRAJENA ANPRO 10 7 3 0 26:7 24 10 6 1 3 26:15 19 3. BUKOVCI 4. MARKOVCI 5. STOJNCI 6. GEREČJA VAS 7. GORIŠNICA 8. APAČE 9. HAJDINA 10. SKORBA 10 10 11 10 11 10 11 11 6 5 4 4 4 2 1 1 0 2 4 4 2 3 4 1 4 3 3 2 5 5 6 9 33:10 22:13 20:18 14:12 22:22 12:32 13:27 8:40 18 17 16 16 14 9 7 4 1. liga MNZ Ptuj: Tržec presenetil v gosteh REZULTATA 8. KROGA: Pragersko – Tržec 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Gajšek (23.), 0:2 Gajšek (51.); Središče – Rogoznica Slofin 8:2 (5:1); strelci: 0:1 Vindiš (4.), 1:1 Jaušovec (25.), 2:1 Jakl (28., z 11 m), 3:1 Borko (38.), 4:1 Šlamberger (43.), 5:1 Jaušovec (44.), 6:1 Jakl (51.), 7:1 Jaušovec (67.), 8:1 Šlamberger (77.), 8:2 Cvetko (78.). Ormož – Hajdoše 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Prapotnik (30.), 2:0 Borko (76.). 1. SREDIŠČE 2. ORMOŽ 3. PRAGERSKO 4. TRŽEC 5. PODLEHNIK 6. HAJDOŠE 7. ROGOZNICA SLOFIN 7 7 7 7 6 7 7 6 5 4 3 3 2 0 1 0 1 0 0 0 0 0 2 2 4 3 5 7 35:6 19 24:10 15 25:11 13 16:13 9 11:19 9 12:32 6 4:36 0 2. liga MNZ Ptuj: Timotej Krajnc s hattrickom odločil derbi v Leskovcu REZULTATI 8. KROGA: Zgornja Polskava – Slovenja vas SMS sanacija 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Smogavc (55.), 1:1 Pleteršek (69.); Mladinec Lovrenc – Dornava Digitalpartner.si 2:2 (2:0); strelci: 1:0 Dikavčič (9.), 2:0 Pišek (16.), 2:1 Zagoršek (56.), 2:2 Fric (65.); Polskava avtop. Grobelnik – Oplotnica Senčila Senica 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Kos (3.); Leskovec – Makole Bar Miha 3:2 (1:1); strelci: 1:0 Krajnc (7., z 11 m), 1:1 Rojs (17.), 2:1 Krajnc (49.), 2:2 Korez (57.), 3:2 Krajnc (67.). 1. LESKOVEC 2. MAKOLE MIHA 3. LOVRENC 4. ZG. POLSKAVA 5. DORNAVA 6. OPLOTNICA 7. POLSKAVA 8. SLOVENJA VAS 8 8 8 8 8 8 8 8 7 5 3 3 3 3 3 0 0 0 3 2 2 0 0 3 1 3 2 3 3 5 5 5 24:15 27:11 17:16 17:15 20:23 12:18 13:21 6:17 21 15 12 11 11 9 8 3 JM 18 16 14 11 9 8 7 6 5 5 2 2 0 0 1 3 1 3 1 2 2 1 3 1 2 2 5 4 9 7 11 11 12 12 13 15 36 32 29 25 19 19 15 14 12 11 7 5 Moškanjci-Gorišnica – Krka 23:30 (7:12) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bratuša, Brodnjak; Hrupič 7, Šandor 3, Maroh 3, Leben 2, Ozmec 2, T. Bedrač 1, Lorenčič 1, Tement 1, N. Bedrač, Krasnič, Sok. Trener: Siniša Radujković. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 5/3; Krka 2/1. RDEČA KARTONA: Nino Bedrač (Gorišnica, 40.), Vojislav Vukič (Krka, 56.) Čeprav rokometaši iz Gorišnice skorajda praviloma bolje igrajo proti ekipam iz vrha kot pa proti tistim iz dna lestvice, pa se proti Krki to ni izkazalo v takšni meri, da bi imeli gostje težave z osvajanjem točk. Domačini so dobro začeli, v 6. minuti so vodili 4:3, tri gole je od tega prispeval razpoloženi Denis Hrupič. Sledil je sedaj že ponavljajoč padec v igri, ko so do odmora v naslednjih 24 minutah ob dveh 7-metrovkah le enkrat samkrat zadeli iz igre (Žan Ozmec v 24. minuti). Z delnim izidom 3:9 so gostje odšli na odmor z varno zalogo petih zadetkov prednosti. Po izhodu iz slačilnice so domačini poskušali vse, da bi vendarle naredili tekmo negotovo, kar jim je do 40. minute kar lepo uspevalo (13:16). Sledil je rdeči karton Nina Bedrača, po katerem se domača vrsta ni več sestavila … Ob prednosti 14:21 v 46. minuti so gostje mirno prikrmarili do končne zmage. JM Športni napovednik Futsal z 1. SFL Končnica, četrtfinale, odločilna 3. tekma: FC Hiša daril Ptuj – KMN Meteorplast Šic bar (v torek, 12. 4., ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt). Nogomet z 3. SNL – vzhod ZAOSTALA TEKMA 18. KROGA: Podvinci – Šampion (v torek, 12. 4., ob 17.00 v Podvincih). Ljutomer: razglasitev športnika leta 2021 Športna zveza Ljutomer bo v torek, 12. 4., na slovesni prireditvi v Domu kulture ob 19. uri objavila in podelila priznanja najuspešnejšim športnim posameznikom, ekipam in društvom. Na 52. razglasitvi bodo priznanja prejeli naj športnica, športnik in športno društvo ter perspektivni športnik, športnica in ekipa. Podeljena bodo tudi posebna priznanja. Slavnostna gosta prireditve bosta dolgoletni predsednik KK Ljutomer Janez Slavič in direktor slovenske moške rokometne reprezentance Vid Kavtičnik. JM, NŠ Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK stran 21 na starost pomislimo v mladosti Zlati kotiček – za večjo kakovost življenja in aktivno staranje Kolofon Letos junija bo minilo pet let, odkar so starejši Ptuja in okolice dobili medgeneracijski center aktivnosti Zlati kotiček. Pri tem je pomagalo humanitarno društvo Zlata mreža, ki je skupaj z Mercatorjem, lokalno skupnostjo ter lokalnimi društvi upokojencev, prostovoljci in podporniki uredilo prijeten, domači kotiček za druženje zlate generacije. Avtorji prispevkov in fotografij: Majda Goznik, sta, Črtomir Goznik „Uresničila se nam je dolgoletna želja, pridobili smo prostor, kjer lahko izvajamo projekte in programe, ki starejšim zagotavljajo druženje, večjo mobilnost, izobraževanje, skratka vse to, kar zagotavlja kakovost življenja in aktivno staranje. Ptujski Zlati kotiček je eden izmed sedmih v Sloveniji. Prostore ima v TC Mercator Supermesto, v prvem nadstropju, na površini 280 m2 in je eden največjih, pa tudi najlepših v Sloveniji. Dostopen je tudi vsem tistim, ki so gibalno omejeni. Ima urejen prostor za druženje, učilnico in telovadnico ter galerijo, kjer redno vse mesece skozi celo leto razstavljajo upokojeni likovniki Ptuja in tudi iz drugih krajev. Praviloma jih odpirajo vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 17. uri. Celoten koncept delovanja Zlatega kotička temelji na prostovoljstvu, donatorstvu ter humanitarnosti. Na Ptuju je Zlati kotiček namenjen organiziranemu druženju starejših, izobraževanju, kulturnim in Priloga Varna starost, 12. april 2022 Urednik priloge: Jože Mohorič Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj V Zlatem kotičku svoje aktivnosti izvajajo tudi člani ptujske podružnice Multiple skleroze Slovenije. Prvi petek v aprilu so na delavnici govorili o pravicah iz socialnega varstva. drugim dogodkom ter organiziranemu izvajanju programov, od ustvarjalnih delavnic, tematskih predavanj iz varovanja zdravja, zdravega načina življenja v starosti, programov, ki spodbujajo pozitivno miselnost, samopomoč, osebnostno rast, do pomoči pri uporabi novih tehnologij in še bi lahko naštevala. V prostoru za telovadbo redno dvakrat tedensko telovadijo starejši, vodi jo upokojena fizioterapevtka. Občasno je organizirana tudi joga z meditacijo in v zadnjem času tudi zvočna terapija. Ob sredah pa gostujejo prostovoljke Hospica, za pomoč svojcem umirajočih družinskih članov. V ptujskem Zlatem kotičku deluje tudi ptujska podružnica Multiple skleroze. Ob petkih je aktivna njihova skupina za samopomoč, organizirajo izobraževalne delavnice, uporablja- jo pa tudi telovadnico za igranje namiznega tenisa, pikada in izvajanje telovadbe,“ je aktivnosti Zlatega kotička predstavila njegova koordinatorica Silva Gorjup. Pred covidom so letno v Zlatem kotičku izvedli več kot 200 dogodkov. Zaradi ukrepov in zaščite pred virusom pa v zadnjih dveh letih niso izvajali niti rednih programov. Uradno so vrata Zlatega kotička ponovno odprli 8. marca letos, ko so povabili tudi na koncert ob dnevu žena. Tako že izvajajo dogovorjene programe in delavnice, vendar še vedno v omejeni obliki. Dvaindvajsetega aprila vabijo na enodnevno razstavo ročnih del in nakita, na kateri se bodo predstavile vse sekcije ročnih del DU Spodnjega Podravja. Spremljal jo bo bogat kulturni program. Ustno zdravje je skrb vsakega posameznika Silva Gorjup, koordinatorica MC Zlati kotiček, in tajnica Marija Ditinger: „Od 8. marca letos je Zlati kotiček ponovno odprt. Izvajamo že tudi redne programe, ki jih v zadnjih dveh letih zaradi ukrepov in zaščite pred covidom-19 nismo mogli. Dobrodošli so vsi, ki to želijo.“ Ob svetovnem dnevu ustnega zdravja (19. marec) so strokovnjaki opozorili, da je ustna higiena skrb vsakega posameznika. Rezultati nacionalne raziskave o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije iz leta 2019 kažejo, da si le 70 odstotkov odraslih (med 18 in 74 let) zobe ščetka redno, torej vsaj dvakrat na dan. Vodja delovne skupine Ustno zdravje pri Zdravniški zbornici Slovenije Matej Praprotnik je poudaril, da je dobra ustna higiena tista, ki je prilagojena vsakemu posamezniku, prilagojena našim navadam, razvadam, starosti in bolezenskim stanjem. Opozoril je na pasti dentalnega turizma, sploh večjih posegov v ustih. Posamezniki naj se pred posegom posvetujejo s strokovnjakom, svetuje. Diana Terlević Dabić iz Stomatološke sekcije SZD je dejala, da v njihovih ambulantah opaža vse več starejših. Starejši, slepi in slabovidni spadajo v skupino ljudi z večjim tveganjem za bolezni zob in ustne votline. Razlogi za to so slabše ročne spretnosti, motnje vida, kar vodi v slabo ustno higieno, nezdrave prehranske navade, pridružene bolezni in uporaba veliko zdravil, katerih stranski učinek so suha usta, in neredno obiskovanje zobozdravnika. »Starejše je treba motivirati za čiščenje zob in tudi protetičnih nadomestkov,« je povedala. Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK 2 stran 22 VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika Promocijsko sporočil Pametno izberimo pametni telefon Ko se odločamo za nakup pametnega telefona, je dobro vedeti, za kaj ga želimo uporabljati. Potrebujemo dobro kakovost zvoka in slike za video klepet z vnuki? Pregledno tipkovnico za pošiljanje sporočil prijateljem? Ali želimo zgolj hitro preveriti vremensko napoved ali preveriti sveže novice? Ne glede na to, kaj iščemo, bomo hitro ugotovili, da sodobni pametni telefoni ponujajo vse to in mnogo več – velik zaslon in vrhunski fotoaparat po dostopni ceni sta le začetek. Najpomembnejše pa je, da so pametni telefoni postali popolnoma enostavni za uporabo. Vsestranski pripomoček za življenje Pametni telefon je pravzaprav postal naš mali prenosni računalnik, ki ga imamo vedno v žepu. Z njim lahko kadarkoli in kjerkoli opravimo video klepet in tako tudi vidimo svojega sogovornika. Posnamemo fotografijo in jo že naslednji hip delimo s svojimi bližnjimi. Telefon je naša navigacijska naprava, ura, koledar, dostop do interneta in še mnogo več. Prednosti sodobnih pametnih telefonov so praktično neomejene. #1 Večji zaslon in prilagodljiva velikost pisave Pametni telefoni imajo v večini primerov večji zaslon, ki nam olajša branje in tipkanje. Prav tako imajo možnost prilagajanja velikosti pisave in možnost povečevanja spletnih mest, fotografij ipd. #2 Spremljanje telesne pripravljenosti Svoj pametni telefon lahko uporabljamo tudi kot sledilnik svojega dobrega počutja. Večina naprav ima funkcije, ki omogočajo beleženje korakov ali prehojenih stopnic v dnevu. Fitnes sledilnik lahko beleži tudi srčni utrip, analizira vzorce spanja ter preverja vnos in proizvodnjo kalorij v telesu. Vse to nas bo spodbudilo, da bomo bolje spoznali delovanje svojega telesa, tekmovali s samim seboj ali z drugimi za še boljše počutje. Delite lepe trenutke z bližnjimi. #3 Enostavna komunikacija Poklicati ljubljeno osebo je s pametnim telefonom tako preprosto kot izbrati njegovo ali njeno fotografijo. Prek video klica lahko preprosto pokličemo svoje otroke in vnuke ali pa stik z njimi ohranjamo preko aplikacij za klepet, kot so Viber ali Messenger. Skupinska sporočila, v katera lahko vključimo vse družinske člane, lahko marsikdaj olajšajo načrtovanje družinskega kosila. #4 Upravljanje zdravil Na voljo je veliko aplikacij, ki nam pomagajo ohraniti neodvisnost z zagotavljanjem zdravniških opozoril. Pametni telefon nas z vibriranjem ali piskanjem lahko opozori, da je čas za zdravila. Hkrati pa nam omogoča hitro in preprosto komunikacijo z zdravnikom – dogovarjanje za preglede ali recepte še nikoli ni bilo enostavnejše. #5 Shranjene informacije za nujne primere Današnji pametni telefoni imajo pogosto ključavnice, ki zahtevajo prstni odtis ali kodo za vstop v telefon. Vendar pa imajo tudi gumb za nujne primere, dostopen vsem – tam lahko shranite svoje zdravstvene in osebne podatke, na podlagi katerih vam lahko bolje pomagajo v nujnem primeru. Brezskrbni neomejeni pogovori z najbližjimi Svoj pametni telefon opremimo z mobilnim paketom, ki nam omogoča popolnoma brezskrbno uporabo vseh mobilnih storitev tako doma kot tudi na počitnicah v tujini. Pri izbiri paketa preverimo, da vključuje neomejene klice na mobilne in stacionarne številke, pa tudi neomejen prenos podatkov, saj se bomo tako zavarovali pred nepričakovanimi dodatnimi stroški, hkrati pa bomo lahko brezskrbno uporabljali vse prednosti, ki nam jih nudi sodoben pametni telefon. Preverite ponudbo neomejenih mobilnih paketov pri A1, ki so upokojencem na voljo že za 7,99 € na mesec. Z neomejenimi paketi A1 ne bomo nikoli prekoračili zakupljenih količin ali ustvarili nepričakovanih dodatnih stroškov. Čas je za brezskrbno uživanje v video klepetih z vnuki ali prijateljico ter neomejeno brskanje po spletu. A1 Alpha 21 je sodobni pametni telefon, ki vam omogoč vse prednosti mobilne telefonije, za samo 1 €/mesec. Sodobni pametni telefoni imajo ne glede na cenovni razred telefona zelo dobre fotoaparate, s katerimi lahko obeležite lepe trenutke s svojimi ljubljenimi osebami. Obiščite prodajna mesta A1, kjer lahko preizkusite različne telefone in skupaj s prijaznimi svetovalci poiščete najprimernejši telefon. Lahko pa tudi enostavno pokličete na telefonsko številko 040 40 40 45 za več informacij o neomejenih paketih. COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 stran 23 3 VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika Promocijsko sporočilo Odločitev za višjo pokojnino je vaša Zapis »pričakovana življenjska doba se povečuje, število rojenih pa znižuje«, ni nov. Že leta 1999 so bile demografske spremembe povod za prvo korenito pokojninsko reformo, zadnjih nekaj let pa se kot družba izmikamo razpravi o potrebnih dodatnih korakih. Čeprav smo v Sloveniji že pred več kot 20 leti sistemsko postavili temelje za višje pokojnine, še danes približno polovica zaposlenih ne izkorišča prednosti, ki jih ponuja dodatno pokojninsko zavarovanje Demografska slika se pospešeno spreminja Aktualno demografsko sliko in napovedi lahko preverimo z najnovejšimi podatki, v leta 2021 objavljenem poročilu o demografskih projekcijah za države EU (The 2021 Ageing Report: Economic and Budgetary Projections for the EU Member States (2019–2070). Podatki kažejo, da bo skupno število prebivalstva pri 2,1 milijona do leta 2050 relativno stabilno, nakar se bomo soočili tudi z upadom te številke. Pomenljive pa so strukturne spremembe. Pomembno bo upadel delež delovno aktivnega prebivalstva. Na sliki smo izpostavili letnici 2045 in 2060. Takrat bi po zdajšnjih pogojih v pokoj odhajala generacija, danes stara približno 40 let oziroma tisti, ki šele danes začenjajo svojo zaposlitveno kariero. Postajamo stara družba, kar se kaže v deležu starejših od 65 let in še posebej starejših od 80 let, ki jih bo do leta 2060 kar 31 oziroma 25 odstotkov celotnega prebivalstva. Slovenija ni izjema. Podobno velja za ostale evropske države. Soočamo se z demografskimi spremembami, ki, želeli ali ne, terjajo hitrejše prilagajanje podstati socialne države, kot smo jih pripravljeni sprejemati danes: pokojninske, zdravstvene in še kakšne. Prihranki za starost določajo življenjski standard v pokoju Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje približno 44 odstotkov upokojencev (poenostavimo: slaba polovica!) prejema pokojnino do 700 evrov mesečno. Razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno neto plačo se že nekaj let giblje okrog 57 odstotkov. Deloma je to davek preteklih odločitev. Slovenci smo se še do nedavna upokojevali »takoj, ko je le bilo mogoče«, ob minimalnih izpolnjenih pogojih. Četudi je gotovo mnoge v to prisilila (poklicna) bolezen, so danes razmere takšne, da je zaradi nizke pokojnine marsikdo prisiljen upokojitev odložiti na kasnejše obdobje. Danes sicer mnogi prejemajo dve pokojnini. Poleg starostne še dodatno pokojnino iz drugega stebra. Varčevanje z davčno olajšavo … Varčevanje za dodatno pokojnino si lahko privoščite tudi sami. Država namreč varčevanje v drugem stebru vzpodbuja z olajšavo pri dohodnini. Del vplačil, ki jih posameznik v koledarskem letu vplača na svoj varčevalni račun, mu država pri dohodnini povrne – bodisi v obliki vračila dohodnine ali nižjega doplačila le-te. Višina davčne olajšave je navzgor omejena s 5,844 odstotka posa- meznikove bruto plače ali v letu 2022 največ 2.903,66 evra (velja omejitev, ki je izpolnjena prej). Posameznik pri dohodnini prejme vračilo premije, ki ustreza njegovemu davčnemu razredu. Primer: posameznik s 1.500 evri bruto plače (1.000 evrov neto!), se uvršča v 26-odstotni dohodninski razred. Za vplačanih 50 evrov na svoj osebni varčevalni račun pri dohodnini prihrani 13 evrov. Varčuje 50 evrov in zanje »plača« zgolj« 37 evrov. Če ste uvrščeni v višji dohodninski razred, je olajšava višja. Vrnjenih lahko dobite tudi do 45 odstotkov vplačane premije. Zgoraj zapisano velja za tiste posameznike, ki varčujejo sami. Zelo pogosti pa so primeri, ko to obliko varčevanja omogoča in tudi financira delodajalec. Za premije, ki jih zavarovancu vplača delodajalec, seveda še na dodatno olajšavo pri dohodnini ne gre računati, vendar tudi ta ni kar tako. Pri premijah delodajalcev se država odreče plačilu prispevkov in davkov, kar je podobno, kot če bi delodajalec lahko zaposlenemu na transakcij- ski račun nakazal celotno bruto plačo. Pri plači to ne gre, gre pa na ta način pri dodatnem pokojninskem zavarovanju. … in privlačno naložbeno politiko Varčevanje za dodatno pokojnino ponuja starosti prilagojeno naložbeno politiko: primerno za mlade ali starejše, za tiste, ki jim varnost pomeni največ, in tiste, ki pričakujejo še kaj za povrh. Posameznik izbere, in lahko vmes tudi spreminja svojo odločitev glede upravljanja prihrankov. Naložbena politika življenjskega cikla zavarovancu omogoča, da se ta prepusti načrtovanemu varčevanju, ki v vseh obdobjih njegovega življenja ustreza primernemu prevzemanju naložbenih tveganj: od bolj tveganega in pričakovano donosnejšega delniškega sklada v mladih letih, preko uravnotežene naložbene politike, do manj tveganega in temu primerno donosnega sklada z zajamčenim donosom pred upokojitvijo. Varčevanje po načelu življenj- skega cikla zasleduje cilj višje donosnosti ob starosti primernem prevzemanju tveganj. Logika je naslednja. Mlajšim varčevalcem do upokojitve manjka še precej let. Zato lahko varčujejo tudi v bolj tveganih naložbenih oblikah – delnicah, s ciljem, da bi privar- haja skrb za varnost prihrankov. Z upokojitvijo dosežemo svoj varčevalni cilj – začnemo prejemati dodatno pokojninsko rento. Ne glede na starost se lahko vsak odloči, da ves čas varčuje le v skladu z zagotovljeno zajamčeno donosnostjo. Do takrat so skrbi, zlasti finančne, usmerjene predvsem na dom in družino. Trenutek upokojitve je za mlajše, še zlasti pa tiste na začetku delovne poti, zelo oddaljena prihodnost. Vprašanje upokojitve je tako »v drugem planu«. Kar je razumljivo. Vendar se prelaganje odločitve glede varčevanja za pokojnino na kasnejša leta lahko izkaže kot zelo draga napaka. Razlog je v obrestno obrestnem računu, ki naj bi ga Albert Einstein označil kot najmočnejšo silo v vesolju. Če obstaja dvom, ali ta izrek upravičeno pripisujemo domnevnemu avtorju, o dejanski moči obrestno obrestnega računa ne gre dvomiti. Orišimo s preprostim primerom. Vzemimo dve osebi, obe se upokojita pri 65 letih. Prva je danes stara 45, druga 25 let. Obe za varčevanje namenita enak znesek, 50 evrov mesečno. Zanima nas, koliko privarčuje vsaka izmed njiju. Prva oseba varčuje 20 let in privarčuje 12.000 evrov. Druga varčuje 40 let in privarčuje dvakratnik tega zneska, torej 24.000 evrov. Rezultat je pravilen, vendar je tudi napačen. Leta varčevanja do upokojitve Starost ob sklenitvi Zajamčen sklad Življenjski cikel Razlika 10 20 25 30 35 40 55 45 40 35 30 25 7.000 16.000 22.000 29.000 37.000 46.000 7.000 18.000 26.000 38.000 55.000 78.000 0% 13 % 18 % 31 % 49 % 70 % Predpostavke: 50 EUR mesečno, letna donosnost: delniški 7 %, uravnoteženi 5 %, zajamčeni 3 %. Izračun je poenostavljen in zaokrožen na tisoč EUR. čevali več. Z dopolnitvijo mejnih starosti (47 oziroma 57 let) se zbrani prihranki prenesejo v pričakovano varnejši sklad. Bolj ko se posameznik približuje trenutku upokojitve, bolj v ospredje pri- Sklad Dinamični Uravnoteženi Zajamčeni Starost zavarovanca Naložbena politika Zajamčen donos do 47 let delniška ne do 57 let mešana ne nad 57 let obvezniška da Na enostavnem izračunu spodaj prikazujemo, da je za mlajše delniški sklad dolgoročno smiselna izbira. Za tiste v srednjih letih velja razmislek o razmerju med pričakovanimi koristmi in prevzetimi tveganji. Privilegij pravočasne odločitve Dojemljivost za varčevanje za dodatno pokojnino se pri posamezniku poveča nekje po 45. letu. Zgornjemu primeru dodajmo 3-odstotno letno donosnost (obrestno mero). Prva oseba v tem primeru privarčuje 16 tisoč, druga pa 46 tisoč evrov. Prva oseba ne privarčuje polovice zneska druge, temveč le dobro tretjino! Da bi privarčevala enako, bi morala namesto 50 varčevati kar 140 evrov. To je pomembna razlika! Ali lahko mlad človek pri 25 letih pogreši 50 evrov za varčevanje? Najprej najenostavnejši odgovor: da. To je približno 1,7 evra na dan. Odreči se je treba kakšni kavici dnevno. V primeru dodatnega pokojninskega zavarovanja niti temu ne! V tem primeru 50 evrov varčevanja, skupaj s prihrankom pri dohodnini, pomeni, da plačate bistveno manj – povprečni zaposleni v Sloveniji 26 odstotkov manj ali »le« 37 evrov. Manj kot kava dnevno torej. Odgovor na uvodno vprašanje je kar dvakrat »da«. Odlašanje z varčevanjem pomeni, da bo kasneje treba plačati več. Takšna odločitev je osebni »davek«, ki ga bo posameznik, tako ali drugače, poravnal – samemu sebi. Varčevati 140 evrov mesečno je precej bolj težavno, pogosto tudi nemogoče. Vendar ni potrebno, da je tako. Zato izkoristite privilegij pravočasne odločitve. Samo v tem primeru lahko tudi iz malega zraste veliko. *Izračuni, predstavljeni v besedilu, so poenostavljeni. Namen je bralcu v številkah približati vsebino besedila. Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK 4 VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika Trije pomembni nasveti, da se ne boste napačno zavarovali »Pri pregledu zavarovanj ugotavljamo, da so ljudje velikokrat napačno in premalo zavarovani. Tega se pogosto sploh ne zavedajo. Mnogi so na koncu žal razočarani, saj ne dobijo takšnega izplačila, kot so pričakovali,« pravi direktorica Finančne hiše mag. Karmen Darvaš Fister in dodaja: »Da bi bilo ljudem lažje, smo plasirali na trg prvi slovenski zavarovalni portal, www. zavaGo.si, kjer lahko izbirate, primerjate in pogledate cene vseh zavarovanj različnih zavarovalnic. Je nekakšen 'Booking' v zavarovalništvu. Želimo, da ima potrošnik dober pregled nad cenami in pogoji zavarovanj na enem mestu.« Prvič v Sloveniji! Ko iščemo dobro restavracijo, obiščemo Tripadvisor, ko želimo izbrati hotel na drugem koncu sveta, gremo na Booking, ko pa iščemo dobro zavarovanje, lahko prvič v Sloveniji gremo na zavaGo.si. Na tem portalu lahko primerjamo cene in ponudbe različnih zavarovalnic. Na koncu lahko sklenemo najboljše zavarovanje preko spleta. Hitro in enostavno! Obiščite www.zavago.si, kjer lahko sklenete in pogledate cene zase za življenjsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje, turistično, zdravstveno ... Za bralce smo pripravili nekaj pomembnih zavarovalnih nasvetov. 89 % ljudi tega sploh ne ve Opozarjamo, da večina ljudi misli, da je smoter nezgodnega zavarovanja zavarovati se za čim višjo dnevno odškodnino. Ampak dnevna odškodnina je predraga. Tudi ko izbirajo nezgodno zavarovanje za svojega otroka, se orientirajo na osnovi dnevnih odškodnin. Višja dnevna odškodnina – boljše zavarovanje. Vendar žal ni tako. Pri nezgodnem zavarovanju ni najpomembnejša dnevna odškodnina in bolnišnično nadomestilo. Običajno je dnevna odškodnina najdražja in nudi najnižje kritje. Ali ste vedeli, da je cena dnevnega nado- mestila v višini 10 EUR približno 9 EUR mesečno? V desetih letih tako zavarovalnici plačate 1.080 EUR samo za ta del zavarovanja (za dnevno nadomestilo). Če pride do zloma kosti, se zlomljena kost zaceli v štirih tednih. V tem primeru vam zavarovalnica izplača 300 EUR odškodnine. Da se vam to zavarovanje splača, se vam mora kost zlomiti vsaj štirikrat v desetih letih. Predlagamo, da tega »jurja«, ki ga boste plačali zavarovalnici za dnevno odškodnino, shranite raje v predal, in ko si zlomite roko, vzamete teh 300 EUR iz predala. Večina ljudi že ima sklenjeno nezgodno zavarovanje. Vendar ne vedo, da je zavarovanje s prenizkimi zavarovalnimi kritji. Ni pomembno, ali že imate sklenjeno nezgodno zavarovanje, pomembno je, ali imate dovolj visoka kritja. Svetujemo, da si nezgodno zavarovanje dopolnite z drugim zavarovanjem, s pomočjo katerega si povišate zavarovanje za invalidnost, dodate nezgodno rento, kritične bolezni in morebiti tudi zavarovanje za primer smrti. Ko se zgodi primer, dobite izplačila po vseh nezgodnih zavarovanjih od različnih zavarovalnic. Pomembna nezgodna renta Namesto dnevne odškodnine je veliko bolj pomembno, da si zagotovite nezgodno mesečno rento, ki zagotavlja visoko kritje. Mesečna nezgodna renta naj bo vsaj v višini 300 EUR mesečno, še bolje vsaj 500 EUR mesečno, za tiste z višjimi dohodki pa najmanj 1.000 EUR mesečno. Izberite vsaj izplačevanje rente za obdobje 20 let. Nezgodna renta za invalidnost je zelo pomembna, ko nastopi večja invalidnost. Zavarovalnice ponujajo rente, če nastopi 30 % invalidnost, nekatere pa šele od 50 % navzgor. Če nastopi invalidnost, se nam življenje spremeni. Takrat je res pomembno, da dobivamo vsak mesec rento zaradi nezgo- de. Stroški zaradi nezgode so lahko izjemno visoki in obremenijo družino. To lahko bistveno olajšate z nezgodno rento. Največje napake pri otroškem zavarovanju Starši se pri izbiranju zavarovanj pretežno osredotočajo na dnevne odškodnine, kar je skregano z logiko. Zakaj naj bi otrok dobil 10 EUR dnevne odškodnine, če si zlomi roko? Če pa se zgodi hujša poškodba in trajna nezmogljivost roke ali noge, je pa smiselno, da se izplača odškodnina iz naslova invalidnosti. Običajno se starši osredotočajo na premijo in izhajajo iz tega, kar bodo morali plačati za določeno zavarovanje. Šele nato pa pogledajo, kaj za to premijo dobijo. To je napačno. Izhodišče za odločitve morajo biti prava kritja in dovolj visoke zavarovalne vsote, nato pa poiščemo primerno ceno med ponudniki. Prihranil več kot dva tisočaka Življenjsko zavarovanje je sicer poceni, za manj kot 8 EUR S pomočjo e-oskrbe bostarejšimlažje bivati doma V prizadevanjih, da bi starejši lahko čim dlje bivali doma, je eden od načrtovanih projektov e-oskrba na domu. Telekom Slovenije bo kot izbrani izvajalec storitve vklop prvih upravičencev začel sredi aprila. Gre za sistem, ki bo ljudem s potrebo po pomoči v domačem okolju omogočil večjo kakovost bivanja, pri čemer bo v pomoč sodobna tehnologija. Na podlagi sredstev iz Evropskega socialnega sklada in virov React-EU bo projekt, v okviru katerega bo e-oskrba za upravičence brezplačna, potekal do 30. septembra 2023. Projekt bo potekal po celotni državi, vključil pa bo 5.000 starejših, invalidov in kroničnih bolnikov. Zagotavljal jim bo 24-urno povezavo z asistenčnim centrom oz. zdravstvenim osebjem in organizacijo pomoči. Partner projekta je Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus). Upravičenci so starejši od 65 let, ki pretežni del dneva bivajo sami, prav tako pa tudi tisti, ki zaradi pridruženih kroničnih nenalezljivih bolezni sodijo v ranljivo skupino v primeru okužbe z novim koronavirusom. stran 24 Med upravičenci so nadalje tisti, ki jim je v skladu s predpisi s področja invalidskega in poko- jninskega zavarovanja priznana invalidnost, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo oz. so stari vsaj 18 let in lahko zaradi nevroloških oziroma nevromišičnih obolenj padejo ali se jim zaradi kognitivnega upada pri demenci pripeti neželen dogodek v okolju. Uporabnik lahko asistenčni cen- mesečno se lahko zavarujete za visoke vsote, vendar če se ne odločite za ugodnejše zavarovanje, se lahko hitro zgodi, da zavarovalnico v nekaj letih preplačate za več tisoč evrov. 35-letni Marko je prihranil pri pravi izbiri življenjskega zavarovanja za smrt več kot 2.200 EUR. Zavaroval je kredit v višini 100.000 EUR za obdobje 25 let. Razlika med najcenejšo ponudbo in srednje drago je bila 91 EUR letno, kar pomeni v 25 letih celo več kot dva tisočaka. Prihranil je na času, saj mu je portal zavaGO.si omogočil transparentno primerjavo med različnimi zavarovalnicami na enem mestu. Prihranek na času se pozna tudi, ker je lahko zavarovanje sklenil preko spleta brez obiska zavarovalnega zastopnika. Omeniti je treba, da ko sklepate zavarovanje pri zastopniku ali na banki, le-ti ne bodo iskali najcenejše opcije na trgu, ampak bodo ponudili, kar imajo v svoji ponudbi. Zato nemalokrat plačujemo potrošniki za zavarovanje več, kot bi nam bilo potrebno. ter pokliče na pomoč s preprostim pritiskom na gumb varovalnega telefona, ki je nameščen v njegovem domu, ali s pritiskom na gumb za klic na pomoč na zapestnici, ki jo ima vedno pri sebi. Poleg zapestnice uporabnik prejme tudi mobilni detektor gibanja na obesku, ki ima prav tako poseben gumb za proženje klica na pomoč, hkrati pa detektor tudi samodejno zazna padec in ob tem sproži klic v asistenčni center. Uporaba opreme je zelo enostavna. Uporabniki bodo z naročilom storitve brezplačno prejeli varovalni telefon z gumbom za klic na pomoč in zapestnico z gumbom za klic na pomoč. Poleg tega bodo dobili mobilni detektor gibanja na obesku za klic na pomoč, kartico SIM z mobilnim paketom, ki omogoča neomejene dohodne in odhodne klice ter prenos podatkov za potrebe izvajanja storitve E-oskrba. Brezplačni bodo tudi tehnična pomoč, vzdrževanje in servis. Namestitev opreme na uporabnikovem domu, za katero bo brezplačno poskrbel Telekom Slovenije, je enostavna, brez vrtanja in posebnih napeljav. Zainteresirani za naročilo storitve e-oskrba lahko pokličejo na brezplačno številko 080 12 13 ali pošljejo sporočilo na eoskrba@ telekom.si, vse informacije pa so na voljo tudi pri Zdusu. Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika COLOR CMYK stran 25 5 Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK 6 stran 26 VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika »S pogovarjanjem smo družina in skupina« Skupina starih za samopomoč Turniški zvončki je aktivna že trinajst let. Dvanajstega marca leta 2009 jo je v okviru Območnega združenja Rdečega križa Ptuj, v organizaciji Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije (projekt domske in izvendomske skupine – Zdrava starost), ustanovila Rozika Ojsteršek s sovoditeljico Slavo Zorc, pri kateri so tudi potekala prva srečanja. „Motivacija je bila narediti nekaj za ljudi za varno starost. To nam uspeva že trinajst let, s sodelovanjem, razumevanjem in sprejemanjem drugačnosti, na temelju skupnih vrednot. Staranje je normalno biološko dogajanje, ki mu je podvrženo vsako živo bitje, ki pa ima mnogo bioloških, socialnih in družbenoekonomskih značilnosti. V dobi globalizacije in nenehnih družbenih sprememb je svet vedno manjši, bolj zapleten, življenje ljudi pa pod vedno večjim stresom. Na vsa ta dogajanja se še težje odzivamo starejši. V skupini poskušamo – kar uspešno – premagovati in odgovarjati na vprašanja, ki nas zadevajo, zato da ostanemo svobodni, da krepimo človeške vrednote, za večjo rast skupnosti, iz katere izhajamo,“ je povedala Rozika Ojsteršek. Moto druženja članic skupine je, da pomagajo vsem ljudem, predvsem starejšim, da bo prispevek Prvi torek v aprilu so gospe govorile tudi o vojni v Ukrajini. Izmenjale so si tudi recepte za velikonočne jedi. Na njihovih srečanjih je vedno poučno in družabno. Skupina Turniški zvončki se sestaja že polnih trinajst let. Vsak prvi in tretji torek se njene članice srečajo v gostilni Kozel na Selski cesti na Ptuju. Skupaj praznujejo tudi življenjske jubileje. njihovih življenjskih izkušenj in znanj koristil razvoju za skupno življenje zdravih, neobremenjenih ljudi, kar je vrednota človeštva, ki daje zdrave skupnosti sobivanja. Delujejo na osnovi svobodne volje, solidarnosti in plemenitosti za nesebično pomoč drug drugemu. Samozadostnost se slej kot prej pokaže kot zabloda, ki človeka osami, čemur pritrjujejo tudi gerontologi. Človečnost je vrednota, ki jo je treba deliti na način „jaz tebi, ti meni, mi vsi pa zate in vsem“. „Pogovarjamo se, se smejimo, vsak delček pogovora gre za uresničevanje osnovnih človekovih pravic, kot so osebno dostojanstvo, obča blaginja in osebni mir,“ pravijo gospe iz skupine Turniški zvončki, ki so si ime nadele po eni od znamenitosti turniškega parka, milijonih zvončkov, ki to območje pobelijo vsako pomlad in razveselijo marsikateri pogled. Njihovo delovanje še najbolje ponazarjajo misli Rozmana Roze: „Nekaj ti moram povedati. Pogovarjanje je bliži- na in toplina, s pogovarjanjem smo družina in skupina. S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta, s pogovarjanjem smo mreža, tudi zunaj interneta.“ Na prvem aprilskem srečanju so se gospe pogovarjale tudi o vojni v Ukrajini, izmenjale so tudi nekaj receptov o pripravi velikonočnih jedi, zlasti še pirhov. Na srečanjih se po navadi tudi posladkajo, saj so vse dobre pekarice. Torto je tokrat prinesla Rozika Ojsteršek, ki je pred kratkim praznovala rojstni dan. Drugič se je srečanja udeležila Marija Svenšek, za dobrodošlico je prinesla zelo dober jabolčni zavitek. Najstarejša članica je vsestransko aktivna Alojzija Murko, ki bo maja praznovala 91. rojstni dan. Tudi Veronika Bušljeta je v skupini skoraj že od samega začetka, prihaja z velikim veseljem. Da je na njihovih srečanjih zelo lepo, je povedala tudi Katarina Vrtič, ki je v skupini prav tako od vsega začetka. Ana Sakelšek pravi, da je lepo biti član skupine Turniški zvončki, ker se vse zmenijo, ko je potreba. Predvsem pa se imajo zelo lepo. V uradnem delu srečanja je vedno neka tema, tako so na Prešernov dan brale njegove pesmi, potem pa sledi točka razno z različnimi temami, pove Silva Gerdak, tako da je vedno poučno in družabno. Od vsega začetka Vitalni tudi v starosti Cilj vsakega posameznika je dolgo, ŬĂŬŽǀŽƐƚŶŽŝŶƵƐƉĞƓŶŽǎŝǀůũĞŶũĞ͘ WŽǀƉƌĞēŶŽǎŝǀůũĞŶũƐŬŽĚŽďŽ^ůŽǀĞŶŬĞ ŽĐĞŶũƵũĞũŽĚĂŶĞƐŶĂϴϰůĞƚ͕^ůŽǀĞŶĐĂ ƉĂŶĂϳϴ͕ϳůĞƚĂ͘ŽůŐĂǎŝǀůũĞŶũƐŬĂĚŽďĂ͕ ĚƌƵǎďĞŶĞŝŶŬƵůƚƵƌŶĞƌĂnjŵĞƌĞƚĞƌ ƚĞŚŶŽůŽƓŬĞƐƉƌĞŵĞŵďĞƉĂŶŝƐŽǀƉůŝǀĂůĞ ůĞŶĂĚĂůũƓĂŶũĞĚĞůŽǀŶĞĚŽďĞ͕ƚĞŵǀĞēƚƵĚŝ ŶĂǎŝǀůũĞŶũƐŬŝƐůŽŐƉŽƐĂŵĞnjŶŝŬĂ͕ŬŝǎĞůŝ ŽƐƚĂƟǀŝƚĂůĞŶ͕ĂŬƟǀĞŶŝŶŇĞŬƐŝďŝůĞŶƚƵĚŝǀ ƉŽnjŶŝƐƚĂƌŽƐƟ͘ ŝǀůũĞŶũƐŬĂǀŽůũĂŝŶŵŽēůĂŚŬŽƉŽŵĂŐĂƚĂ ƉƌŝƐŽŽēĂŶũƵnjƌĂnjůŝēŶŝŵŝŽǀŝƌĂŵŝ͕ƐŬƌďŵŝ ŝŶďŽůĞnjŶŝŵŝ͕ŬŝũŝŚƉƌŝŶĞƐĞƐƚĂƌŽƐƚ͘ sŝƚĂůĞŶƐƚĂƌŽƐƚŶŝŬũĞŚŬƌĂƟƚƵĚŝƐƌĞēĞŶŝŶ njĂĚŽǀŽůũĞŶ͕ĚƌƵǎŝŶŝŝŶĚƌƵǎďŝƉĂǀƉŽŵŽē ŝŶŶĞǀďƌĞŵĞ͘ŬƟǀŶĂƐƚĂƌĞũƓĂƉŽƉƵůĂĐŝũĂ je koristna vsem generacijam, s svojim njŶĂŶũĞŵŝŶǎŝǀůũĞŶũƐŬŝŵŝŝnjŬƵƓŶũĂŵŝ ƉĂŶĞƉŽŐƌĞƓůũŝǀĂŶĂǀƐĞŚƉŽĚƌŽēũŝŚ ēůŽǀĞŬŽǀĞŐĂĚĞůŽǀĂŶũĂ͘ ,ŝƚĞƌƚĞŵƉŽǎŝǀůũĞŶũĂ͕ƐƚƌĞƐ͕ŶĞƵƐƚƌĞnjŶĂ prehrana, pomanjkanje telesne ĂŬƟǀŶŽƐƟŝŶŶĞŬĂƚĞƌŝĚĞĚŶŝĚĞũĂǀŶŝŬŝ ůĂŚŬŽƐŬƌĂũƓƵũĞũŽǎŝǀůũĞŶũƐŬŽĚŽďŽŝŶ ǀŽĚŝũŽǀƓƚĞǀŝůŶĞďŽůĞnjŶŝ͘EĂũƉŽŐŽƐƚĞũƓĞ ƐŽďŽůĞnjŶŝƐƌĐĂŝŶŽǎŝůũĂ͕ƐůĂĚŬŽƌŶĂ ďŽůĞnjĞŶ͕ƌĂŬ͕ďŽůĞnjŶŝŐŝďĂů͕ŽŬǀĂƌĞ ŚƌďƚĞŶŝĐĞ͕ĚĞďĞůŽƐƚŝŶĚƵƓĞǀŶĞďŽůĞnjŶŝ͘ ƵƐƚƌĞnjŶŝŵǎŝǀůũĞŶũƐŬŝŵƐůŽŐŽŵůĂŚŬŽ prav vsak posameznik vpliva na kakovost ƐǀŽũĞŐĂǎŝǀůũĞŶũĂƚĞƌƉŽƐŬƌďŝnjĂƉƌŽĐĞƐ trgovina za zdravo življenje, Matejka Kosi s.p. PE Ljutomer avena TRGOVINA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Prešernova 25, 9240 Ljutomer 041 445 057 Matejka info@avena.si avena.si PE Ptuj ďƌĞnjƐŬƌďŶĞŐĂƐƚĂƌĂŶũĂ͘ŬƟǀŶĂŝŶnjĚƌĂǀĂ ƐƚĂƌŽƐƚũĞůĂŚŬŽƚĂŬŽēƵĚŽǀŝƚŽŝŶƉŽůŶŽ ǎŝǀůũĞŶũƐŬŽŽďĚŽďũĞ͘ Vegova ulica 2e, 2250 Ptuj <ůũƵēŶĞŐĂƉŽŵĞŶĂƉƌŝnjĚƌĂǀũƵũĞnjĚƌĂǀĂ ƉƌĞŚƌĂŶĂ͘dĂŶĂũďŝďŝůĂŚƌĂŶŝůŶŽďŽŐĂƚĂ͕ ĞŶĞƌŐŝũƐŬŽƵƌĂǀŶŽƚĞǎĞŶĂ͕ŬĂŬŽǀŽƐƚŶĂ ƚĞƌƉĞƐƚƌĂ͘^ƚƌŽŬŽǀŶũĂŬŝƉƌŝƉŝƐƵũĞũŽ ƉƌĞĚŶŽƐƚǎŝǀŝůŽŵƌĂƐƚůŝŶƐŬĞŐĂŝnjǀŽƌĂ͕ ƚŽƌĞũnjĞůĞŶũĂǀŝ͕ƐĂĚũƵ͕ǎŝƚŽŵ͕ƐƚƌŽēŶŝĐĂŵ͕ ŽƌĞƓēŬŽŵ͕ƐĞŵĞŶŽŵ͘ĂŶĞƐũĞŶĂǀŽůũŽ ƚƵĚŝŽŐƌŽŵŶŽƌĂƐƚůŝŶƐŬŝŚĂůƚĞƌŶĂƟǀ͕ŬŽƚ ƐŽƌĂƐƚůŝŶƐŬŝŶĂƉŝƚŬŝ͕ũŽŐƵƌƟ͕Ɛŝƌŝ͕ŶĂŵĂnjŝ je članica skupine tudi Ljudmila Dajnko, ki zanjo opravlja tudi tajniške posle. Vse komaj čakajo te svoje torkove popoldneve, ko se dobijo v prijaznem okolju gostilne Kozel na Selski cesti na Ptuju. Z moškimi pa je povečini tako, da so raje doma, na kavču, kot bi jih pospremili na ta srečanja oz. bili tudi aktivni člani skupine. Trenutno je vseh članic 12, v glavnem prihajajo s turniške strani ČS Breg-Turnišče. Od ustanovitve do danes so izgubile že devet članic. V njihovo skupino se lahko vključijo vsi, ki se želijo družiti in tudi sicer v pogovoru iskati rešitve za morebitne takšne ali drugačne težave, s katerimi se srečujejo v tretjem življenjskem obdobju. Predvsem pa so ti pogovori zelo zanimivi, saj ima vsaka kaj povedati iz svojih bogatih življenjskih in siceršnjih izkušenj. ŝƉĚ͘/njďĞƌĞŵŽůĂŚŬŽƚƵĚŝnjĚƌĂǀĞƐůĂƓēŝĐĞ ďƌĞnjƐůĂĚŬŽƌũĂ͕ŶĂŵĞƐƚŽŵĞƐĂƉĂƐĞŝƚĂŶ ali tofu ter druge izdelke iz pšenice ali ƐŽũĞ͘aƚĞǀŝůŶĞƵŐůĞĚŶĞŵĞĚŶĂƌŽĚŶĞ prehranske organizacije ugotavljajo, da ƌĂƐƚůŝŶƐŬĂƉƌĞŚƌĂŶĂnjŵĂŶũƓƵũĞŵŽǎŶŽƐƟ njĂŶĂƐƚĂŶĞŬŬƌŽŶŝēŶŝŚďŽůĞnjŶŝƚĞƌũĞ ƉƌŝŵĞƌŶĂnjĂůũƵĚŝǀǀƐĞŚǎŝǀůũĞŶũƐŬŝŚ ŽďĚŽďũŝŚ͕ƚŽƌĞũƚƵĚŝǀƐƚĂƌŽƐƟ͘,ƌĂŶĂ rastlinskega izvora ni samo zdrava, ĂŵƉĂŬũĞƚƵĚŝůĂǎũĞƉƌĞďĂǀůũŝǀĂ͕ďŽŐĂƚĂnj ǀůĂŬŶŝŶĂŵŝƚĞƌǀŝƚĂŵŝŶŝŝŶŵŝŶĞƌĂůŝ͘ ĚƌĂǀũĞƐĞnjĂēŶĞŶĂŬƌŽǎŶŝŬƵ͕ŶĂĚĂůũƵũĞ ƉĂǀēƌĞǀĞƐũƵ͘ĂĚŽďƌŽƉŽēƵƚũĞ͕ ĞŶĞƌŐŝũŽŝŶƉƌĞďĂǀŽƐŽŬůũƵēŶŝŬĂŬŽǀŽƐƚŶŝ ƉƌŽďŝŽƟŬŝ͘dŽŬƌĂƚŝnjƉŽƐƚĂǀůũĂŵŽDƵůƟD ferment®͘ 'ƌĞnjĂǀĞēƐƚŽƉĞŶũƐŬŽĨĞƌŵĞŶƟƌĂŶ ŶĂƉŝƚĞŬnjϯϭƌĂnjůŝēŶŝŵŝƐĞǀŝĚŽďƌŽĚĞũŶŝŚ ďĂŬƚĞƌŝũŝŶnjϯϭƌĂnjůŝēŶŝŵŝƌĂƐƚůŝŶƐŬŝŵŝ ŵĞƚĂďŽůŝƟ͘^ŬƌďŶŽŝnjďƌĂŶŝĞĨĞŬƟǀŶŝ ŵŝŬƌŽŽƌŐĂŶŝnjŵŝƉŽƐŶĞŵĂũŽēůŽǀĞƓŬŝ ēƌĞǀĞƐŶŝŵŝŬƌŽďŝŽŵŝŶƐŽƐƉŽƐŽďŶŝ naselitve, sestavine rastlinskega izvora v ŝnjĚĞůŬƵƉĂƐŽƌĂnjĚƌŽďůũĞŶĞǀƚĂŬŽŵĂũŚŶĞ ĚĞůĐĞ͕ĚĂũŝŚƚĞůŽĞŶŽƐƚĂǀŶŽŝŶǀŽƉƟŵĂůŶŝ ŵĞƌŝĂďƐŽƌďŝƌĂ͘WƌŽĐĞƐǀĞēƐƚŽƉĞŶũƐŬĞ ĨĞƌŵĞŶƚĂĐŝũĞŶĂŵƌĞēƉŽƐŶĞŵĂŶĂƌĂǀŶŝ ƉƌŽĐĞƐēůŽǀĞƓŬĞƉƌĞďĂǀĞŝŶƚĂŬŽ ƐĞƵēŝŶŬŽǀŝŶĞŝnjƌĂƐƚůŝŶƌĂnjŐƌĂĚŝũŽǀ ŵĞƚĂďŽůŝƚĞ͕ŬŝƉƌĞĚƐƚĂǀůũĂũŽĚƌĂŐŽĐĞŶĂŝŶ ƉƌĞĚǀƐĞŵďŝŽĚŽƐƚŽƉŶĂŚƌĂŶŝůĂnjĂĐĞůŝĐĞ͕ ŬŽƚƐŽ͗ĂŶƟŽŬƐŝĚĂŶƟ͕ĞŶĐŝŵƐŬŝĚĞůĐŝ͕ ŵŝŶĞƌĂůŝ͕ǀŝƚĂŵŝŶŝ͕ĚĞƐŶŽƐƵēŶĂŵůĞēŶĂ ŬŝƐůŝŶĂ͕ƉƌĞďŝŽƟŬŝŝŶďŝŽŇĂǀŽŶŽŝĚŝ͘ ^ƉƌŝƉŽƌŽēĞŶŝŵĚŶĞǀŶŝŵŽĚŵĞƌŬŽŵ njĂŐŽƚŽǀŝŵŽƚĞůĞƐƵϮϬŵŝůŝũĂƌĚƐŬƌďŶŽ ŝnjďƌĂŶŝŚϯϭďůĂŐŽĚĞũŶŝŚƐĞǀŽǀďĂŬƚĞƌŝũ ŶĂĚĂŶƚĞƌƚĂŬŽƉŽƐŬƌďŝŵŽnjĂĐĞůŝēŶŽ njĂƓēŝƚŽ͕ŝŵƵŶƐŬŝƐŝƐƚĞŵ͕ŬŽŶĐĞŶƚƌĂĐŝũŽ͕ ƐƉŽŵŝŶ͕ƌĂnjƉŽůŽǎĞŶũĞŝŶĚŽďƌŽƉƌĞďĂǀŽ͘ ŽĚůŝēŶŝŵŝƉƌŽďŝŽƟŬŝǀnjĚƌĂǀŽŝŶǀŝƚĂůŶŽ starost! Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK stran 27 7 VARNA STAROST, oglasna priloga Štajerskega tednika Pozdrav pomladi in 7. let skupine Ptuj Panorama V MO Ptuj pod okriljem Šole zdravja – podružnice Ptuj delujejo štiri skupine, ki izvajajo jutranjo telovadbo 1000 gibov za več zdravja in boljše počutje ter kakovostnejše življenje. To so skupine Ljudski vrt, Panorama, Spuhlja in Rogoznica, v katerih skupaj vadi 133 članic in članov. Najstarejša skupina Ljudski vrt, ki jo vodi Marija Gabron, tudi predsednica podružnice šole zdravja Ptuj, je lani praznovala 10-letnico delovanja. Šestega aprila so ptujske skupine izvedle že tradicionalno skupno vadbo pod naslovom Pozdrav pomladi, ki je bila posvečena tudi 7. obletnici ustanovitve skupine Ptuj Panorama, ki jo vodi Štefka Arnuš. Pridružile pa so se jim tudi nekatere skupine iz bližnje okolice – Hajdina, Nova Hajdina, Slovenja vas, Kungota ter Ormož – ter malčki iz Vrtca Marjetica z vzgojiteljicami. Pozdravila jih je tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki je izpostavila pomen gibanja in druženja. Vsak dan skupine Šole zdravja ob 8. uri izvajajo enake vaje, s katerimi razgibajo vse sklepe. Večina prihaja zaradi zdravja, saj telovadba oz. razgibavanje sploh prispeva k temu, da so ljudje bolj zdravi. Udeleženci prihajajo z veseljem na jutranjo vadbo. To je že ustaljeni ritual, ki jim je zlezel pod kožo in prispeva k temu, da se ljudje Z jutranje telovadbe 1000 gibov na Panorami, ki so se ji pridružili tudi malčki iz Vrtca Marjetica. To je bil tudi letošnji pozdrav pomladi. Predsednica ptujske podružnice Šole zdravja Marija Gabron je vodji skupine Ptuj Panorama Štefki Arnuš izročila pisani dežnik ob sedmih letih delovanja skupine. tudi vsak dan družijo, da ne ostajajo sami in prepuščeni sam sebi, slabim mislim in navadam. Ob redni jutranji telovadbi je zelo pomembno tudi druženje, prav tako pogovori ob kavi in občasno tudi druge skupne aktivnosti. Vse to jih povezuje in še bolj utrjuje v prepričanju, da je skrb za zdravje in vitalnost v jeseni življenja izjemnega pomena. Zelo so veseli vsakega, ki se jim na novo pridruži, ki želi prav tako kot oni uživati v jutranjem razgibavanju in druženju. Vsak vadi po svojih sposobnostih, ni nobene prisile, da bi moral vaditi strogo po navodilih. To je razgibavanje po zmožnostih posameznika. Skupina Ptuj Panorama je na skupni vadbi, ki je bila 6. aprila na Panorami, praznovala tudi svojo sedemletnico delovanja. Prvič so skupaj vadili prvega aprila leta 2015. Do korone je imela 33 članov, sedaj jih je 26, je povedala vodja Štefka Arnuš. Ponosni so, da so skupina z največ moškimi člani. K razgibavanju so povabile svoje može, zato jih imajo toliko, je povedala. Ostali so, ker so videli, da ne vadijo samo ženske. Vadijo pa vsak dan pred domom Panorama, razen nedelje, ne glede na vreme. Zelo so povezani, veliko se pogovarjajo, imajo pa tudi svojo himno. Ko enkrat prideš, postane jutranja telovadba del tvojega življenja, neke vrste ritual, pove Štefka Arnuš, ki je v času korone skupaj z možem Stankom vadila kar pred njuno domačo hišo. Vzdrževanje telesne zmogljivosti pomembno v vseh življenjskih obdobjih SLOfit je nadgradnja uveljavljenega nacionalnega sistema spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine, bolje poznanega kot športnovzgojni karton (ŠVK). Podprta je z aplikacijo Moj SLOfit, ki omogoča vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti in nekaterih z njo povezanih pomembnih podatkov. »Na podlagi bogatih, več kot tridesetletnih izkušenj s šolsko populacijo smo že dlje časa razmišljali, da bi bilo dobro, da bi omogočili vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti,« je dejal vodja raziskovalne skupine SLOfit Gregor Jurak in ob tem izpostavil pomen vseživljenjskega spremljanja in vzdrževanja telesne zmogljivosti v skrbi za zdravje. Kot je pojasnil, z obdobjem staranja namreč nastopijo določeni procesi, za katere je dobro, da jih zaznamo, na primer manjšanje mišične mase: »Zelo pomembno je, da se tega zavedamo in skušamo čim dlje vzdržati t. i. mišično zmogljivost, ki je izredno pomembna z več vidikov, med drugim je eden najboljših imunskih sistemov, ki jih imamo.« Poleg tega je višja stopnja telesne zmogljivosti povezana tudi z drugimi zdravstvenimi učinki, zlasti z manj kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so visok krvni tlak, diabetes, pa tudi osteoporoza, različne oblike raka. Meritve SLOfit za odrasle so po besedah Juraka snovali dlje časa, so strokovno zasnovane, vse naloge so tudi pilotno preizkusili na izbranem vzorcu in jih implementirali tudi znotraj že obstoječih rešitev, kot je aplikacija Moj SLOfit: »Posamezniku omogočimo, da lahko vnese rezultate za športnovzgojni karton tudi za nazaj in jih tako poveže z rezultati v odra- sli dobi ter svoj telesni in gibalni razvoj skozi celotno življenje.« Naloge za odrasle so sicer nekoliko drugačne kot za učence oz. dijake, a merijo enako gibalno sposobnost. Če pa pri t. i. presejalnih nalogah ugotovijo boljšo telesno zmogljivost, mlajšim odraslim osebam priporočijo, da izvedejo enake merske naloge, kot so predvidene za športnovzgojni karton. SLOfit meritve za odrasle so začeli izvajati lani. Trenutno intenzivno širijo mrežo izvajalcev, za katere imajo brezplačna usposabljanja. »Po državi jih je že nekaj deset, pa smo imeli samo dva termina usposabljanja. Pričakujemo, da bomo v nekaj letih zgradili bogato mrežo, da bomo lahko celo Slovenijo pokrili s tovrstnimi spremljanji telesne zmogljivosti. Takrat bomo lahko imeli tudi več informacij glede trendov,« je napovedal Jurak. Prvi odzivi na meritve SLOfit so sicer izjemno pozitivni, pravi. Že dosedanje meritve omogočajo medgeneracijske primerjave v družinah, saj lahko starši izvedejo enake naloge kot otroci in se primerjajo. Poleg tega aplikacija staršem omogoča, da s pomočjo umetne inteligence v določenem intervalu zaupanja vidijo napoved otrokove telesne rasti, kar so pripravili v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan. Ne samo epidemija covida-19, ki nas je prikovala v domače okolje, tudi sicer gre tehnologija v smer omejevanja pri gibanju, kar se zelo odraža na naši telesni zmogljivosti, še ugotavlja Jurak. »Vsaka minuta manj, ki jo dnevno prehodimo, vpliva na zmanjšanje telesne zmogljivosti. Zato je zelo pomembno, da jo redno preverjamo in korigiramo oziroma spremenimo naše gibalne navade skozi 24 ur,« je dejal. V t. i. gibalno vedenje, ki izrazito močno vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje, je vključena ne samo telesna dejavnost različnih intenzivnosti, ampak tudi zmanjšanje sedenja in ustrezna količina spanja. Zato Jurak vse poziva, da brezplačno preverijo svojo telesno zmogljivost z merskim sklopom SLOfit, kjer bodo dobili tudi kakšen nasvet, kam se vključiti v vadbene programe ali kako lahko sami skušajo spremeniti gibalne navade. »Že takoj, ko se je začela epidemija, nas je zelo zaskrbelo, ker je bila zelo intenzivno plasirana kampanja 'ostani doma'. Takoj smo vedeli, da zna to sprožiti napačno reakcijo nekaterih v 'sedi doma in čakaj'. To se je pri nekaterih tudi zgodilo, zato smo takoj opozorili na ta problem in pozivali, da tudi če so ljudje doma, naj bodo gibalno dejavni,« je spomnil. Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK torek z 12. aprila 2022 Poslovna in druga sporočila 28 stran 28 ANA ROŠ ALEKSANDER ČEFERIN KSENIJA BENEDETTI IZTOK MLAKAR DESA MUCK TOMAŽ VESEL ERIK BRECELJ NIKA KOVAČ VLADO KRESLIN ANITA OGULIN KAREL GRŽAN NATAŠA PIRC MUSAR LUKA RENKO NINNA KOZOROG LADO BIZOVIČAR MANCA KOŠIR TADEJ GOLOB LJERKA BIZILJ VASILIJ ŽBOGAR MARJAN OGOREVC SPOMENKA HRIBAR MATEVŽ ŠALEHAR – HAMO BERNARDA JEKLIN DENIS ZDENKA BADOVINAC ČasAVDIČ volitev, volite ki nas čakajo,KLEMEN BUNDERLA MAJA KEUC TOMISLAV JOVANOVIĆ – TOKAC ANA PRAZNIK ZVEZDANA MLAKAROd JERNEJ DIRNBEK SARA RUTAR PETER POLES tu naprej je prelomen. prelome LARISA ŠTOKA ALJOŠA BAGOLA ANICA MIKUŠ KOSprevzemam BOŠTJAN GORENC-PIŽAMA MILENA MIKLAVČIČ SLAVKO IVANČIČ prevzemamo odgovornost BISERKA MAROLT MEDEN EVA BOTO MARKO SORŠAK SOKI KAJA ŠIROK JUREna POGLAJEN ZALA IN GAŠPER DAN vsi. Zato tu tudi moramo PODJED ANA PROTNER BOŠTJAN NOČ ANA ROŠ ALEKSANDER ČEFERIN vo volitve. Vsi!KSENIJA BENEDETTI IZTOK MLAKAR DESA MUCK ERIK BRECELJ NIKA KOVAČ VLADO KRESLIN ANITA OGULIN KAREL GRŽAN NATAŠA PIRC MUSAR LUKA RENKO NINNA KOZOROG LADO BIZOVIČAR MANCA KOŠIR TADEJ GOLOB LJERKA BIZILJ VASILIJ ŽBOGAR MARJAN OGOREVC SPOMENKA HRIBAR MATEVŽ ŠALEHAR – HAMO BERNARDA JEKLIN DENIS IGRALKA AVDIČ ZDENKA BADOVINAC KLEMEN ZVEZDANA MLAKAR, ZV BUNDERLA MAJA KEUC TOMISLAV JOVANOVIĆ – TOKAC ANA PRAZNIK ZVEZDANA MLAKAR JERNEJ DIRNBEK SARA RUTAR PETER POLES LARISA ŠTOKA ALJOŠA BAGOLA ANICA MIKUŠ KOS BOŠTJAN GORENC-PIŽAMA MILENA MIKLAVČIČ SLAVKO IVANČIČ BISERKA MAROLT MEDEN EVA BOTO MARKO SORŠAK SOKI KAJA ŠIROK JURE POGLAJEN ZALA IN GAŠPER DAN PODJED ANA PROTNER BOŠTJAN NOČ ANA ROŠ ALEKSANDER ČEFERIN KSENIJA BENEDETTI IZTOK MLAKAR DESA MUCK ERIK BRECELJ NIKA KOVAČ VLADO KRESLIN ANITA OGULIN KAREL GRŽAN NATAŠA PIRC MUSAR LUKA RENKO NINNA KOZOROG LADO BIZOVIČAR MANCA KOŠIR TADEJ GOLOB LJERKA BIZILJ VASILIJ ŽBOGAR MARJAN OGOREVC SPOMENKA HRIBAR MATEVŽ ŠALEHAR – HAMO BERNARDA JEKLIN DENIS AVDIČ ZDENKA BADOVINAC KLEMEN BUNDERLA MAJA KEUC TOMISLAV JOVANOVIĆ – TOKAC ANA PRAZNIK ZVEZDANA MLAKAR JERNEJ DIRNBEK SARA RUTAR PETER POLES LARISA ŠTOKA ALJOŠA BAGOLA ANICA MIKUŠ KOS BOŠTJAN GORPOSEBNA PRILOGA. 19.4.2022 ENC-PIŽAMA MILENA MIKLAVČIČ SLAVKO IVANČIČ BISERKA MAROLT MEDEN EVA BOTO MARKO SORŠAK SOKI KAJA ŠIROK JURE POGLAJEN ZALA IN GAŠPER DAN PODJED ANA PROTNER BOŠTJAN NOČ ANA ROŠ ALEKSANDER ČEFERIN KSENIJA BENEDETTI IZTOK MLAKAR DESA MUCK ERIK BRECELJ NIKA KOVAČ VLADO KRESLIN ANITA OGULIN GREMO VOLIT 16 STRANI RECEPTOV Xz J«0àzh0ñà0nXk z # ¨ȒȅǼƏƳȇƏɿƺǼƺȇǴƏɮƏًɮƺǼǣǸȒȇȒƮȇƏ ɄɖȇǸƏًƳȒȅƏƮǣɀɖɄǣǣȇǸƏȸǣً ƏȇǕǼƺɄǸƺɀǼƏƳǣƬƺ JAN IN TILEN KLOBASA Menjavanje punc ne pride v poštev 3 KILOGRAMI V ENEM TEDNU ñȇƏǸɖȵȒɮƏǼȇƺǕƏɀƺɿȇƏȅƏƮȸɎƏǴɎƺ ƏǼǸȒǝȒǼًǸƏɮȒǣȇɮɀƺǕȒɎȒɮƺǣɿƳƺǼǸƺ BRANE KASTELIC àɄɎǣȸǣǝȅƺɀƺƬǣǝǼƏʁǴǣɿƏ‫ו׏‬ǸǣǼȒǕȸƏȅȒɮ EVA BOTO »Imitacije, kjer spremeniš spol, so še bolj delikatne« REGINA «ƏɿǸȸǣǼƏًɿƏǸƏǴȇƺƫƏȸɮƏȵǣȸǝȒɮ ñxx0Xz #k0 ‫ז‬ȵȸƏɮǣǼɀɎƏȸɄƺɮًǸǣɮɿǕƏǴƏǴȒ ɀȒƮɖɎȇƺȒɎȸȒǸƺ DAMJAN MURKO (ȸɿƺȇɮȵȒɀǼɖًƏǸƏȸɀƺȵȸƏɿȇǣǸȒɮɎǣƮƺً ɿƺǼȒɎȸƏƳǣƬǣȒȇƏǼƺȇ VSAK PONEDELJEK Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu N ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅJana, za samo 4,79 EUR. www.salomongroup.si razgaljamo slavne www.odkrito.si www.salomongroup.si 12 ZDRAVIH NASVETOV zƺȅȒȸƺɎƺȵȸƺȵȸƺƮǣɎǣǼƏǝǸȒȵƏ ɿȅƏȇǴɄƏɎƺɎɮƺǕƏȇǴƺɿƏȇƏɀɎƏȇƺǸȸƏǸƏ Vsak četrtek! Iv B Ivo Boscarol osebnoo www.salomongroup.si VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani zƏǣ ƏǣǣɿƫȸƏ Ə ǣɿƫȸƏ ɿ ȇǣǝ ȇǣǝ ǝȵȸȒƳ ǝ ȵȸȒƳƏǴȇǣ ƏǴȇǣǝȅƺ ǝȅƺɀɎǣǝ ɀɎǣǝ ȇƏ ȇƏɮȒǼǴ ɮȒǼǴȒɮ ɮȒǼǴ Ȓɮ Ȓɮ ɮ ǸȒȅ ɮ ǸȒȅȵ ǸȒȅȵǼƺɎɖ Ȓȅȵ Ȓȅ ȅȵǼƺɎɖ ȅ Ǽƺ ƺɎɖ Ɏ ɀƮƏɀȒȵ ɀ ƮƏɀȒȵ ȵǣɀȒȅ Nov Nov vic ce Svet ce Sve Svet24 vet24 24, za 24, z sam samo o 3, 3,59 3,5 9 EU E EUR, R,, vk komple mple letu z rev ev vij ijo j Li Liza Liz iza M Majja, za sam samo 4 4,79 4,7 79 EU UR R.. in n v kom komplet ko pletu u z rre evijo evi o Lad Lady y, za z sam amo am mo 4,9 4, 9 E EUR R.. 1DURĀLWH 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj Osojnikova c. 3 2250 Ptuj d.o.o. COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 torek z 12. aprila 2022 Šport, šport mladih, rekreacija Tri zlate kolajne za judoistke Drave Veliki sodniški izziv za Jerneja Flajšmana Radenci in Gornja Radgona sta ob koncu marca gostila mini kvalifikacijski turnir kadetske reprezentance (U-17) za nastop na evropskem prvenstvu. Mladi slovenski reprezentanti so bili blizu napredovanja na prvenstvo, saj so najprej premagali Wales (5:0) in nato remizirali s Srbijo (2:2), v odločilni tekmi pa so tesno izgubili s Turčijo (3:4). Na turnirju sta sodila dva slovenska sodnika, Jernej Flajšman (MDNS Ptuj) kot pomočnik sodnika in Alen Borošak (MDNS Maribor) kot četrti sodnik. „Da sem sodil ta kvalifikacijski turnir, predstavlja zame potrditev mojega dosedanjega dobrega sodniškega dela in je tudi spodbuda za nadaljnje delo. Zame je bilo sojenje na tem nivoju nov izziv in mislim, da sem svoje delo na vseh treh tekmah dobro opravil,“ je dejal Jernej Flajšman. Na tekmovanju za Pokal Novega mesta so v kategoriji do 14 let nastopile tri tekmovalke ptujske Drave, ki so se zelo izkazale, saj so vse osvojile zlate kolajne. Na tekmovanju, ki je štelo tudi za slovenski pokal, je v kategoriji do 44 kg Aneja Vidovič premagala Zalo Pevec iz Braslovč, v borbi za prvo mesto pa še Ano Kozamurnik iz Slovenj Gradca. Maruša Frank je bila v kategoriji do 52 kg boljša od Anamarije Zajc iz ljubljanske Olimpije. Klara Hvalec je v kategoriji nad 63 kg premagala Katarino Tolič iz hrvaškega Prefectusa, v borbi za prvo mesto pa še Žano Lazič iz Komende. David Breznik Želja je sojenje v prvi ligi Flajšman je sodil tri tekme Foto: osebni arhiv Jernej Flajšman (MDNS Ptuj) kot pomočnik sodnika trenutno najvišje sodi tekme 2. slovenske lige. V začetku marca je na Brdu uspešno zaključil certificiranje za sojenje v sistemu VAR. Najprej je opravil teoretični, nato pa še praktičen del usposabljanja za sojenje z uporabo VAR-tehnologije in na podlagi uspešno opravljenega izobraževanja lahko sodi tekme 1. slovenske lige. Po uspešno opravljenem certificiranju za VAR je naslednji cilj Jerneja Flajšmana, da bi kot pomočnik sodnika sodil v 1. ligi. Po prikazanem sojenju na vseh nivojih bi mu lahko to uspelo kmalu, kar pomeni, da bi lahko sodil najboljšim slovenskim nogometašem že v prihodnji sezoni. David Breznik Jernej Flajšman Nogomet z NŠ Klopotec Trije združeni v Nogometno šolo Klopotec V začetku lanskega leta so se začeli prvi pogovori o skupni prihodnosti mlajših nogometnih selekcij ŠD Videm, ŠD Tržec in ŠD Podlehnik. Vse tri nogometne sredine so ubrale skupno pot in po natečaju izbrale ime – Nogometna šola Klopotec. Ta je bila v osnovi ustanovljena iz več razlogov, a glavni so bili, da s skupnim delom dvignejo organizacijsko raven delovanja vseh treh društev v delu z mladimi nogometaši, dvignejo kakovost trenažnih procesov, postanejo s časom konkurenčnejši ostalim ekipam in zmanjšajo kadrovsko podhranjenost društev. 29 Judo z tekmovanje za slovenski pokal Nogomet z Jernej Flajšman, MDNS Ptuj Jernej Flajšman je kot pomočnik glavnega sodnika sodil na treh tekmah v TŠC Trata v Gornji Radgoni. Najprej je pomagal glavnemu sodniku Estoncu Juriju Frischerju na tekmi Srbija–Turčija, nato še enkrat istemu sodniku na tekmi Turčija–Wales in na koncu še glavnemu sodniku Gruzijcu Gogi Kikacheishviliju na tekmi Srbija–Wales. To je bil za mladega sodnika velik izziv, dobro opravljeno delo sta potrdila tudi kontrolorja sojenja na turnirju, ki sta prišla iz Danske in Škotske. stran 21 Klopotec združuje 130 nogometašev Po začetnih krčih se je na osnovi dela z mlajšimi v ŠD Videm formiral program treningov v Nogometni šoli Klopotec. Ta program dela je pregledalo in uskladilo devetčlansko vodstvo, ki ga sestavljajo iz videmske strani Darko Jeza, Jernej Simonič in Gorazd Černila, iz trževske Bojan Emeršič, Tadej Podvršek in Milan Šeliga ter iz podlehniške Aleksander Lesjak, Boštjan Grabrovec in Niko Kozel. Omenjeni vodijo šolo, v kateri povprečno trikrat na teden vadi okrog 130 otrok. Od najmlajših selekcij do mladincev v sezoni 2021/22 nastopajo v tekmovanjih pod okriljem MNZ Ptuj. Dobro in organizirano delo je večinoma vidno že v vseh selekcijah in v dokaj novi šoli se vidi svež zagon ter velik potencial. Z mladimi v Vidmu kot trenerji po selekcijah delujejo Nejc Kovačič (U-11), David Žalar (U13), Jernej Simonič (U-17) in Damjan Vinko (U-19). Trenerji v Tržcu so Žan Plajnšek (U-7), Žiga Zdovc (U-9), David Žalar (U-13) in Daniel Indjić (U-15). V Podlehniku sta trenerja Gregor Ca- futa (U-9) in Vid Hrga (U-11). Vsi omenjeni se trudijo skozi reden vadbeni proces otroke pripeljati do dobrih nogometašev, ki bodo v prihodnosti tudi sestavni del članskih ekip Vidma, Tržca in Podlehnika. Nastavki delovanja NŠ Klopotec so postavljeni in so dobri, še vedno pa v vseh omenjenih sredinah vabijo otroke v vadbene skupine (kontaktne osebe so Jernej Simonič – 031 207 385 – v Vidmu, v Tržcu Bojan Emeršič – 031 858 286 – in v Podlehniku Boštjan Grabrovec – 041 279 642). David Breznik Šah z DP OŠ posameznikov Tilen Kovačec poskrbel za edino medaljo ptujskih osnovnošolcev V nedeljo, 20. marca, je potekalo posamezno državno prvenstvo za učenke in učence osnovnih šol v starostnih kategorijah U-12 in U-15. Organizatorji so bili OŠ Šmarje-Sap, ŠK En Passant in ŠK Tajfun Ljubljana pod okriljem Šahovske zveze Slovenije. Med enajstimi udeleženci s širšega ptujskega območja je bil najboljši Tilen Kovačec iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki je v konkurenci učencev do 12 let osvojil bronasto medaljo. Udeležba je bila tudi tokrat zadovoljiva, saj je v štirih skupinah skupaj nastopilo 159 mladih (57 učenk in 102 učenca). Iz osnovnih šol ptujskega področja je imelo svoje predstavnike šest šol, največ OŠ Ljudski vrt Ptuj, vendar samo v starostni konkurenci U-12. Pri učenkah je s 7. mestom najboljši rezultat dosegla Zoja Pintarič iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, pri učencih pa se je ponovno izkazal Tilen Kovačec, ki je osvojil tretje mesto. Po njegovi zaslugi se je OŠ Ljudski vrt Ptuj vpisala med 11 šol z medaljami. Ponovno se je izkazal 10-letni Tom Crnjakovič iz OŠ Cirkovce, ki je osvojil 4. mesto. Zmagovalci so postali osnov- nošolski državni prvaki za leto 2021/2022, najboljši trije v vseh štirih skupinah pa so prejeli medalje. Mladi že nestrpno pričakujejo regijske kvalifikacije, ki bodo v sredo, 30. marca, v športni dvorana Spuhlja in bodo dale udeležence državnega ekipnega prvenstva, ki bo v soboto, 9. aprila, na OŠ Ljudski vrt Ptuj. Rezultati: - učenke U-12 (37): 1. Sofija Timagina (OŠ Mengeš) 7,5 točke, 2. Anja Beber (OŠ A. Globočnika Postojna) 7,5, 3. Inti Maček (OŠ Frana Albrehta Kamnik) 7 … 7. Zoja Pintarič (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 6 ... 9. Arandjela Horvat 6, 10. Alisa Beranič 5 (obe OŠ Kidričevo) … 13. Eva Medik (OŠ Grajena) 5 točk … - učenci U-12 (50): 1. Pavle Despotovič (OŠ P. Voranca Ljubljana) 8 točk, 2. Maksim Smirnov (OŠ Naklo) 7,5, 3. Tilen Kovačec (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 7, 4. Tom Crnjakovič (OŠ Cirkovce) 7 … 9. Mihael Kukovec (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 5,5 … 15. Gašper David (OŠ Olga Meglič Ptuj) 5, 16. Anej Levanič (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 5 … Silva Razlag Planinski kotiček Lubnik (1025 m) Foto: David Breznik NŠ Klopotec-Tržec, selekcija U-9 Nogomet z Regions cup Reprezentanca MNZ Ptuj že izbrana V aprilu se je začel nov ciklus kvalifikacij za Evropsko amatersko prvenstvo »Regions Cup« oz. UEFA pokal regij 2022/23. Tekmovanje v Sloveniji bo potekalo po pokalnem sistemu, na izpadanje, finalna tekma pa bo odigrana v nacionalnem nogometnem centru na Brdu pri Kranju. Zmagovalec se bo jeseni udeležil turnirja v Španiji, kjer so po opravljenem žrebu v skupini predvideni še predstavniki Madžarske, Švice in domačina Španije. Razpored slovenskega dela kvalifikacij: 1. krog: MNZ Maribor – MNZ Celje (po 11-m zmaga Maribora) 2. krog (27. 4.): MNZ Ptuj – MNZ Maribor, MNZ Ljubljana – MNZ Koper finale (18. 5.): zmagovalec zahoda – zmagovalec vzhoda Reprezentanca MNZ Ptuj je bila v 1. krogu prosta, v drugem pa se bo pomerila z ekipo MNZ Maribor. Izbranci selektorja Simona Dvoršaka (trenerja Bistrice) že imajo začrtan načrt aktivnosti, na treningih se bodo zbrali na Mestnem stadionu na Ptuju, in sicer 13. in 20. aprila ob 17.30. Seznam igralcev za amatersko reprezentanco MNZ Ptuj Regions cup: Amadej Ribič, Marcel Pušnik, Jan Ljubec, Rok Rozman, Gal Dvoršak, Enej Kapun, Aljaž Polegek, Murat Bajraj, Kristijan Fridrih (vsi Kety Emmi Bistrica), Kristijan Lipavšek, Jaša Bojnec, Blaž Cesar (vsi Cirkulane), Sebastjan Krajnc (Videm), Jernej Orovič, Jan Ziko Zajko, Jan Oman, Leon Anžel (vsi Podvinci), Tomi Štumberger, Gregor Predikaka, Žiga Maroh (vsi Zavrč), Bor Stegne (Boč), Niko Veršič (Bukovci), Nejc Petrovič (Markovci), Tibor Zupanič (Hajdina). Strokovni štab: Simon Dvoršak (selektor), Alojz Fricelj (trener), Primož Kračun (trener vratarjev), Janez Janžekovič (predstavnik ekipe), Sandi Mertelj (tehnični vodja). JM Ponedeljek, 18. 4. Lubnik je 1025 m visoka gora, ki se strmo dviga zahodno od Škoe Loke. Z vrha, na katerem stoji planinski dom, se nam odpre lep pogled na Gorenjsko ter gorovja, ki obdajajo omenjeno pokrajino. Predstavlja najvzhodnejši vrh v nizu vrhov Škoeloškega hribovja. Hkrati je z višino 1025 m eden višjih vrhov v tem pogorju. Leži le nekaj kilometrov zahodno od Škoe Loke, kar mu daje značaj naravne pregrade, ki varuje mesto pred zahodnimi vetrovi. Jugovzhodno se od njega odpira vstop v Poljansko, severovzhodno pa v Selško dolino. Preko grebena vzhodno od vrha poteka razvodnica med porečjem Poljanske in Sleške Sore. Gre za vrh z relativno veliko izolacijo, saj je na manjšem območju v okolici Škoe Loke praktično edini, ki sega v višino preko 1000 m. Odhod: v ponedeljek, 18. 4., ob 6.00 s parkirišča pod gradom Ptuj. Prihod: v ponedeljek, 18. 4., okrog 20.00 na parkirišče pod gradom. Potek izleta: vzpon iz Škoe Loke in vrnitev na mesto štarta Časovnica: vzpon in spust s počitki trajata približno 6 ur. Oprema: primerna pohodna obutev in oblačila, rezervno perilo ter zaščita proti vplivom sonca. Značaj ture: tura je lahka označena planinska pot. Hrana in pijača: možnost prehrane iz nahrbtnika. Strošek izleta: 22 evrov. Plačana članarina za leto 2022. Prijave s plačili v pisarni PD Ptuj, Dravska ul. 18, do torka, 12. 4., oziroma pri vodji izleta do konca dneva! Uradne ure: vsak torek od 14.00 do 16.00 in petek od 17.00 do 19.00. Vodja izleta: Jože Dajnko, informacije: 040 754 499 Plačilo možno preko Bankaneta TRR 04202-0000493764 pri NKBM sklic 20220402 – upoštevajte rok prijave! Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK stran 30 torek z 12. aprila 2022 Poslovna in druga sporočila 30 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]REĀLQR*RULåQLFD LQRVQRYQRåROR*RULåQLFDSULUHMDRGGDMR Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Z nami bodo peli slovenske pesmi XĀHQFL2VQRYQHåROH*RULåQLFD Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Oddaja bo v sredo, 13. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN PONEDELJEK, 4. april, 20.00, BK TV PTUJ TOREK, 12. april, 17.00, Narodni dom, Mala dvorana PTUJ SREDA, 13. april, 20.00, BK TV ORMOŽ PETEK, 15. april, 20.00, BK TV LENART 3URMHNWSRGSLUDREĀLQD*RULåQLFD Vssee do V d sedaan nje jee odd o d daje ajjee ssii laaah hko oggleda l da date naa & ĐĞĞŬ ŝŝŶ zzŽ &ĂĐ &Ă Ž ŽƵ ƵddƵď ďĞĞƉƌŽĮůŝŚ ŽĮůŝ ĮůŝŚ Į ůŝŝŚ Ś ZĂĚŝĂWƚƵũ ŚZĂ W ũ   1 1 = = * * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  3HWHNDYJXVWDRE 3WXM Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& 3H HWHN D DYJXVWD RE PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ www.radio-tednik.si tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. ww www.ptujski-festival.si ww.pttujski-ffestival fe estival sti ti al si tival tival.si si Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 IZ NO ŠTEV VE ILKE EKSKLUZIVNO Izpoved žrtve spolnega nadlegovanja odnesla šefa Janševega volilnega štaba AFERA NA DVEH NOGAH Kdo financira predvolilne plakate Aleksandre Pivec INTERVJU Branko Cestnik: Glas Cerkve bi lahko levo in desno stran pozval k umirjenosti OZADJE VISOKIH DOBIČKOV Kako nas odirajo pogoltni trgovci z visokimi cenami osnovnih živil Umrli so Umrli so: Zinka Težak, roj. Stiplovšek, Hrastovec 75a, roj. 1949 – umrla 24. marca 2022; Marjan Kralj, Makedonska ul. 71, Maribor, roj. 1955 – umrl 30. marca 2022; Smilja Lajić, Tavčarjeva ulica 8, roj. 1930 – umrla 24. marca 2022; Doroteja Mihelič, roj. Omejec, Ulica Borisa Kraigherja 5, Kidričevo, roj. 1934 – umrla 2. aprila 2022; Terezija Feguš, roj. Kolarič, Bukovci 147, roj. 1936 – umrla 19. marca 2022; Marija Klaneček, roj. Krušič, Ormoška cesta 76, roj. 1935 – umrla 28. marca 2022; Peter Kolarič, Čarmanova ulica 6, roj. 1935 – umrl 22. marca 2022; Marjan Kumer, Dolane 29a, roj. 1962 – umrl 31. marca 2022; Marjan Nežmah, Ulica prvega maja 2, roj. 1947 – umrl 30. marca 2022; Andrej Meznarič, Formin 25, roj. 1985 – umrl 23. marca 2022; Ivan Bezjak, Prvenci 5d, roj. 1958 – umrl 31.marca 2022; Ljudmila Lenart, roj. Klep, Spodnja Gorica 15, roj. 1925 – umrla 29. marca 2022; Marija Gajšek, roj. Arnuš, Skrblje 1, roj. 1934 – umrla 5. aprila 2022. SPOMIN 11. aprila je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Peter Šegula IZ KICARJA 23 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, ob njem postojite in prižgete svečo. Tvoji najdražji ŽE V PRODAJI! ideja za darilo: Mali oglasi NAROČNINA STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. VZAMEM v najem njive. Za plačilo 300 €/ha. Tel. 041 881 643. PRODAM bikca simentalca, starega 14 dni. Tel. 070 250 441. KUPIM traktor in traktorske priključke. Tel. 041 680 684. PRODAM živinsko prikolico-kareto, dimenzije: dolžina 250, širina 110, višina 105 cm. Tel. 031 892 380. ZAPOSLITEV AVTOSERVIS&VULKANIZERSTVO zaposlimo delavca, tel 040 296 391. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. 31 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvoje topline, bolečina kar ne mine. Misel pa nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš, v naših srcih pa vedno živiš. www.salomongroup.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.tednik.si stran 31 Oglasi in objave torek z 12. aprila 2022 www.re www.reporter.si www .repor repor p ter.si si COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 12. 4. 2022 COLOR CMYK stran 32 torek z 12. aprila 2022 Črna kronika 32 Podravje z Smrtna žrtev prometne nesreče Gorišnica z Število ilegalnih prehodov v porastu Umrl potnik v kombiju Sredi Haloz tudi državljani afriških držav Na avtocesti iz Šentilja proti Mariboru se je v četrtek zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 33-letni državljan BiH. Bil je eden od osmih potnikov v kombiju, ki se je prevrnil čez varnostno ograjo, se zaletel v drevesa in obtičal na brežini jarka. Voznik se je v nesreči hudo poškodoval, še štirje sopotniki pa lažje. V četrtek zvečer je državljan BiH vozil kombi registrskih oznak BiH po levem prometnem pasu avtoceste iz smeri Šentilja proti Mariboru. Izven naselja Spodnje Dobrenje je z levim bočnim delom trčil oziroma oplazil varnostno ograjo, ki fizično ločuje smerni vozišči. Po tem je sunkovito zavil v desno, zaradi česar je vozilo začelo bočno drseti proti desnemu robu vozišča in trčilo v varnostno ograjo ob desnem robu vozišča. Po trčenju je vozilo odbilo čez njo, se prevrnilo in se zaletelo še v drevesa ter brežino jarka. Vozilo je obstalo na desnem boku na brežini jarka. Med prevračanjem pa je iz vozila padel 33-letni potnik, državljan BiH, ki je ostal ukleščen pod vozilom. Izpod vozila so ga s tehničnim posegom izvlekli mariborski gasilci, vendar je zaradi hudih poškodb na kraju umrl. Na Policijski postaji Gorišnica imajo v zadnjih letih največ dela z varovanjem in ilegalnimi prehodi državne meje. V lanskem letu je mejo nedovoljeno prestopilo 921 oseb, kar je v primerjavi z letom 2020 (322 oseb) za okoli 35 odstotkov več! Razlog za povečano število nedovoljenih prehodov je po besedah komandirja Zvonka Merca uveljavljena in organizirana migrantska pot iz BiH v smeri držav EU vedno z novimi modusi. V statistiki so upoštevani tudi ilegalni prehodi, ki so jih »zagrešili« turisti oz. vsi tisti, ki so se želeli izogniti gneči na MMP Gruškovje. Teh naj bi bilo nekaj manj kot polovica. Večina namreč zaupa navigacijski napravi, ki pa jih žal vodi napačno. V zadnjem času je sicer v velikem porastu obravnava tujcev, spremenila se je tudi njihova struktura. Lani so gorišniški policisti prijeli največ državljanov Afganistana, v zimskih mesecih pa so se v večjem številu pojavili državljani srednjeafriških držav, ki jih v preteklosti niso zaznavali (Mali, Kamerun, Gambija, Gvineja, Kongo). Prav tako slovensko-hrvaško mejo nedovoljeno prestopajo državljani iz Pakistana, Bangladeša in Sirije. Močno pa je v primerjavi z letom 2020 upadlo število državljanov iz Iraka in Egipta. Vse ilegalne prebežnike, ki jih ujamejo, vedno najprej prepeljejo v prostore PP Gorišnica, kjer jim nudijo zdravstveno oskrbo, prehrano, se z njimi pogovorijo. Po navadi so v zelo slabi psihično-fizični kondiciji, prezebli in velikokrat tudi lačni. Nekateri do slovenske južne meje več dni hodijo peš, tudi bosi. S pomočjo prevajalcev policisti ugotavljajo, od kod so prišli in na kakšen način so potovali. Marsikateri je žrtev kriminalnih združb, ki na ta račun služijo velike denarje. Po nekaterih ocenah je treba za »ilegalni prevoz« odšteti med 10.000 in 15.000 dolarjev. Ilegalni prestopi meje so nekoliko pogostejši na območju Zavrča, predvsem v smeri proti Korenjaku. »Južna meja je izredno zahtevna za varovanje, saj je veliko gozdnih poti. Zato je zelo pomembno, da smo tam nenehno prisotni. Nadzor opravljamo tudi s pomočjo vodnikov službenih psov in konjev, prav tako si pomagamo z različnimi tehničnimi sredstvi (termovizija, posebne kamere, daljnogledi …). Seveda pa je zelo pomembno sodelovanje z občani, ki nas v primeru, da opazijo ilegalne prebežnike, tudi pokličejo,« je dejal sogovornik in dodal, da je vsak morebitni strah odveč, saj imajo za varovanje dovolj kadra in tehničnih sredstev. Prav tako ne beležijo niti enega primera, da bi bili ilegalni prebežniki nasilni oz. agresivni do domačinov. Foto: ČG Po oceni Zvonka Merca, komandirja PP Gorišnica, je na celotnem območju, ki ga pokrivajo, poskrbljeno za varnost občanov. Več prometnih nesreč, manj vlomov Na področju kriminalitete je statistika precej ugodnejša, in sicer so lani obravnavali samo eno vlomno tatvino na gradbišču v Forminu, v letu 2020 pa tri, od tega so v dveh primerih našli storilce. Prometna varnost se je v primerjavi z letom 2020 nekoliko poslabšala, in sicer so obravnavali 55 oz. 20 odstotkov več prometnih Foto: ČG Voznik se je v nesreči hudo poškodoval, še štirje sopotniki, tudi državljani BiH, pa lažje. Policisti bodo voznika, pri katerem alkohola niso zaznali, kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu. Voznika ilegalnih prebežnikov bežala in povzročila nesreči Prav tako v četrtek pa so ljutomerski policisti izsledili 29 tujcev, ki so nezakonito prečkali mejo. Dva tuja državljana sta v vozilih tujih registracij prevažala 21 državljanov Indije in dva državljana Bangladeša, na nedovoljen način pa je v Slovenijo vstopilo še šest državljanov Afganistana. Voznik prvega osebnega avtomobila je med postopkom zaustavljanja trčil v robnik pločnika in pobegnil. Policisti so ga izsledili in prijeli. Ugotovili so, da je 25-letni moldavski državljan v neregistriranem vozilu prevažal enajst državljanov Indije, ki so nezakonito prestopili državno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Voznik drugega vozila bolgarskih registracij je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v ograjo in s kraja nesreče pobegnil, voznika pa policistom ni uspelo izslediti. Na kraju so prijeli deset državljanov Indije in dva državljana Bangladeša. V večernih urah so policisti na območju Šafarskega prijeli še šest državljanov Afganistana, ki so na nedovoljen način vstopili v našo državo. Sta, Ur Foto: ČG Primarna naloga gorišniških policistov je varovanje južne meje. Slovenija z Preklic velike požarne nevarnosti Dež preprečil požare Kakšno razdejanje lahko povzroči večmesečna suša, smo videli konec marca, ko smo spremljali obsežen gozdni požar v Kamniško-Savinjskih Alpah. Zagorelo je na težko dostopnem pobočju Potoške gore, ognjeni zublji pa so kljub posredovanju 1.405 gasilcev iz 40 gasilskih dru- štev uničili 500 hektarjev gozda, prizanesli pa niso niti tamkajšnjim počitniškim hiškam. O manjših požarih so poročali po vsej državi. Če na veliki petek dežuje, dobro se leto napoveduje. Rojstva: Lejla Omerović, Ulica 5. Prekomorske 13, Ptuj – deček Dawud; Samanta Mlakar, Zgornji Leskovec 18a, Zgornji Leskovec – deček Liam; Petra Cerjak Travnikar, Vinarski trg 9, Ptuj – deklica Aurora; Lea Arnuš, Hlaponci 9a, Juršinci – deček Mateo; Jelka Flajšman, Ulica Borisa Kraigherja 14, Kidričevo – deklica Julija; Marjana Plajnšek, Gorca 58, Podlehnik – deklica Sofia; Mojca Breg – deklica Zala; Biljana Kostova – deček Jakob; Petra Vrbanec – deček Tibor; Kaja Golob – deklica Kim; Renata Kozel – deklica Kiara. nesreč kot leto prej. Najpogostejši vzroki hujših prometnih nesreč so bili nepravilna stran/smer vožnje, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Dobra novica je, da se v nobeni izmed prometnih nesreč ni nihče huje telesno poškodoval, slaba pa, da je vse večji problem alkohol kot sekundarni vzrok prometnih nesreč. Povzročitelji namreč vse pogosteje vozijo pod vplivom alkohola. To je najverjetneje posledica sproščanja epidemioloških ukrepov – ponovnega odprtja gostiln, ljudje pa imajo tudi večjo željo po druženju in sprostitvi. Splošna ocena varnosti na območju PP Gorišnica je po besedah komandirja Merca na visokem nivoju, tako na področju prometne varnosti, kriminala kot ilegalnih migracij. »Število prebežnikov, ki smo jih lani obravnavali, pa govori tudi o tem, da delamo v pravi smeri.« Estera Korošec Ker je pomlad čas, ko zasebniki čistijo okolice svojih hiš, obrezujejo drevesa in pripravljajo vrtove, običajno ta odpad potem zakurijo na prostem. Inšpektorji in policisti so prav zato napovedali, da bodo poostreno nadzirali spoštovanje prepovedi kurjenja in kršitelje kaznovali. V skladu z uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju se namreč z globo od 1.000 do 6.000 evrov kaznuje kršitelja, ki je podjetje ali samostojni podjetnik, od 600 do 2.000 evrov kazni bo plačala odgovorna oseba, globa za fizične osebe pa znaša od 200 do 600 evrov. Policisti Policijske uprave Maribor so od 14. do 31. marca, ko se je zaradi dežja in celo snega do nižin nevarnost požarov na prostem na srečo toliko zmanjšala, da je Uprava preklicala prepoved kurjenja na prostem, izrekli šest glob in izrekli eno opozorilo. SD Danes bo sončno z občasno povečano koprenasto oblačnostjo. Pihal bo jugozahodni veter. Jutranje temperature bodo od -3 do 3, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 16 do 22 °C. OBETI: V sredo in četrtek se bo nadaljevalo sončno vreme, občasno bo na nebu nekaj visoke koprenaste oblačnosti. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO