MARC	
13 N 2. Postna	
14 P MRtilda	
15 T Longin	
16 S Marija, BDOls. *	
17 č Patri 1;	
18 P Ciril	*
19 S Sv. Jožef	
20 N Postna	
21 P Benedikt	
22 T Nikolaj, zvel.	
23 S Oton +	©
24 O Gabrijel	
2-r) P Oznan. M.P.	+
2C S Ludper	
21 K 4. Postna	
28 P Janez, pušč.	
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!.
GLASILO SLOV. KATOIJ. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN. SLOVENSKI;
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 52.
CHICAGO, ILL., SREDA, 16. MARCA _ WEDNESDAY, MARCH 16, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Dunajske mase prebivalstva se do hripavosti nakričale "Heil Hitler", ko se je zmagoslavni Fiihrer vozil po mestnih ulicah. — Hitler bržkone ve, da je bila večina navdušenja hinavska. — Evropske velesile študirajo nazijski problem.
Dunaj, Avstrija. — Težko, da bi se bil kak vojskovodja yračal iz kake zmagoslavne vojne z večjim triumfom v svoje domače mesto, kakor je bil ta, ki ga je bil deležen Adolf Hitler, ko je prišel zad-n3i ponedeljek v prestolico Svoje rodne domovine, na Du-naj. Kakor se je moglo skledi, je bila večina dunajskega prebivalstva ob tem času na ulicah, dasi se ni moglo Vse zgnesti ob ceste, po katerih se je pomikala zmagoslav-na Hitlerjeva, povorka. Raču-na se, da je stalo ob teh cestah okrog 500,000 ljudi.
Pozdrav, ki ga je bil Hitler deležen od dunajskega prebivalstva, je bil tako divji, da je meHl naravnost že na blaz-J*°st.;krik je bil direktno oglušujoč; mahanje in prerivanje histerično. Vsakdo je hotel k^i v čim najbolj prednjih Vl'stah, vsakdo se je hotel pokazati bolj patrijotlčnega in nazijskega kakor njegov so-sed. Napovedovalec, ki je ob-Ovijal celi potek te divje proslave potom radio sirom cele ^strije, je bil od čustev tako premagan, da je zajokal, ko je ^povedal: "Tovariši, Fiihrer Je Pri nas!"	,
In "Piihrer" sam je stal pokonci v svojem velikem voja-s*eru avtomobilu, ki ga je vo-skozi špalir blaznih mas, r*al v nazijski pozdrav dvignjeno desnico in z nasmeškom Porogljivim nasmeškom,ka-,0r Pravico nekateri opazoval-i ■— vračal hrupne ovacije. ' se nikjer ustavil, marveč /•Peljal se je naravnost v *aiser hotel, kjer je bilo prijavljeno stanovanje zanj. JJkrOg 100,000 glav brojeČa se je nagnetla okrog ho-v v'» se Je kričanje (in resčanje po vseh barbarskih Prjvilih nadaljevalo. , Dunaj bi bil sam o sebi tež-0 verjel, da bi se mogel tako ^dikalno izpremeniti tekom ar kratkih dni. Koncem zad-c.. tedna je še prirejal ova-Je> ne sicer tako divje, bivše-kanclerju Schuschniggu in QJCal "Doli z naziji!" Do 70 tJ^tkov prebivalstva je bilo ^ krat protinazijskega. V po-aelje]{ ge je pa (j0 hripavo-^ »akričal "Heil Hitler!" ter s;|ak svastike tako vidno no-je g0t0V0 nj mogel nih-^ Prezreti. Pač je bil Hitler
Polnoma upravičen ^Sljivega nasmeška
London, Anglija. — Med i
tem, ko je Avstrija s ponare jenim ali pa z iskrenim navdušenjem pozdravljala Hitlerja, je pa nova situacija, belila glave diplomatom po skoraj vseh ostalih evropskih državah. Še se niso dodobra zavedli, kako se je pravzaprav cela stvar zgodila. Anglija in Francija sta se menda celo pripravljali, da pošljete Hitlerju nekak ultimatum, češ, da bodo na avstrijsko okupacijo zrle z resnim neodobravanjem. Toda Hitler je vedel, kaj te fraze pomenijo, saj jih je slišal že prej ob vsakem svojem drznem činu. Ni čakal ultimata, marveč je — vkorakal v Avstrijo.
In diplomati zdaj študirajo. Kaj bodo neki rekli in kake besede bodo rabili, ako, oziroma kadar bo Hitler na enak način vkorakal v — Prago? Da se bo to zgodilo, je skoraj gotova stvar, dasi ne še takoj. Anglije ne briga dosti, kaj se v srednji Evropi godi in poleg tega je v parlamentu močna struja, ki očitno drži z naziji. Francija sama pa napram dinamični Nemčiji ne pomeni dosti.
In Italija? Ta pa za sladkim obrazom, ki ga kaže, skriva trpkost, ki ji sili v srce. Hitler je bil vse preveč brih-ten učenec Mussolinija in ga je prekosil. Kaj, če ga prime nenadna muha in napravi gosji korak s svojo armado preko Brennerja, da "obišče" svojega mojstra?
plemenskih bratih preko meje v rajhu, kak brezplačen pouk se daje tistim, ki so trde glave in si ne zapomnijo, da je Fiihrer "iiber alles" — čez vse! In nazijski špijonažni sistem se je tudi na Dunaju v teku dveh dni tako izvi-stno razvil, da se hitro najdejo tisti, ki so potrebni pouka. In isto se bo godilo v naprej po celi Avstriji.
Heil Hitler!
Martin Kremesec — umrl
Žalostno je zazvonil v ponedeljek dne 14. marca malo pred poldnem zvon, v svetoštefanskem stolpu ter naznanil svojim župljanom, da je zopet enega izmed njenih faranov pobrala bela žena smrt. Komaj je odzvonil zvon, že se je zacula vest: Martin Kremesec, je umrl.
Smrt sicer ni prišla po Martina nepričakovano. Saj se je že dolge tedne mučil na bolniški postelji. Smrt ga je le rešila hudega trpljenja bolezni. To
vsi vemo. Ampak, kar nekam čudno je zagrabilo vsakega izmed nas njegovih prijateljev, ko smo začuli vest o njegovi smrti. Tisti tipični odločni Martin Kremesec, ki smo ga videli tolikokrat pred našo slovensko cerkvijo, tisti vzorni naš očanec, v katerega srcu je bila zasidrana močna slovenska vera, ki je bil v tem ozira podoben mogočni obrežni pečini, tisti Martin je stopil pred nas, ko smo zvedeli o njegovi smrti. In kot takega se nam zdi škoda! Saj je takih le močnih značajev med nami tako malo — pa še ti padajo!
Pred par tedni je nam izročil še sliko, za družinski opis v mesečniku "Novem Svetu", za katerega je pokojnik tako naudušeno agitiral. Trdno smo bili prepričani, da bo še videl samega sebe v "Novem Svetu". Ali baš, ko se "Novi Svet" razpošilja, njega več med nami ni. Isto sliko danes v tem le okvirju prinaša "Am. Slovenec'', katerega je pokojnik enako ljubil in delal zanj.
Pokojni Mr. Martin Kremesec se je rodil pri Treh farah v Rosalnicah pri Metliki, v lepi solnčni Belokrajini. V Ameriko je prišel leta 1885. in je bil tukaj malo manj, kakor 53 let. Pred malo manj kakor 4 leti mu je umrla soproga, katere izgube Martin ni mogel prav nikoli preboleti. Zdaj je odšel za njo v večnost in daj jima Bog srečno snidenje nad zvezdami. Več o pokojniku in njegovem delovanju med nami objavim0 0 drugi priliki.
Pokojnik leži na mrtvaškem odru v njegovem domu na 1941 West 22nd Place, odkjer se bo vršil v četrtek dne 11 • ™arca dopoldne ob 9. uri pogreb v slovensko cerkev sv. Štefana, kjer se b° služila za pokojnikom slovesna pogrebna sv. maša, nakar bo prepeljan na Resurrection pokopališče na Summit, 111. kjer bo počival poleg svoje soproge Marije.
Vsem sorodnikom naše globoko so'.alje, pokojniku pa raj in pokoj!
Iz Jugoslavije
Cerkniško jezero se je kakor poleti, skrilo v podzemske prostore in sedaj kmetje v jezeru love ribe in kose travo. — Redek primer hvaležnosti. — Smrtna kosa. — Številne druge vesti iz domovine.
do po-
_ _____________ Saj je
dbr^t9n'da je vedAd?
"Tt . u> ki so mu kričali so v srcu vse drugače a kaj je bilo njemu
"Heil-, Mislili/
Uiar k . - -pj. ' Ka.) mislijo. Ni jih prišel
Hjg8^ ^ubezni, prišel je med
. gospodar med podložni-
fco]/'allteva od le' da so mu In da mu bodo polip^1 ve; poskrbel je, da so Vj av>li na nje njegovi topo-vt'is, r°jnice in tanki zadosten
Iti	'
l(0 ^unajčani vedo, ka-.w0 m°rajo obnašati proti Wi t*111 novemu vrhovnemu ^ Saj vidijo na svojih
CLARENCE DARROW UMRL
Chicago, 111. — Preteklo nedeljo je umrl na svojem domu na 1537 E. 60th St. znani Clarence Darrow, ki si je kot iz-boren advokat pridobil sloves širom cele dežele. Dosegel je starost 80 let. Po svojem značaju je bil mož dobra duša, ki je najraje uporabljal svoje advokatske zmožnosti v pO; moč revnemu delavstvu ter si zato tudi ni nakupičil bogastva, kakor bi si ga bil lahko. Po prepričanju pa je bil tako-zvani agnostik: Ni sicer trdil, da ni Boga, marveč le, da ga ljudje s svojimi peterimi čuti ne moremo zaznati in da tedaj tudi vedeti ne moremo, ali je, ali ga ni. V goljufive čute in v njihovega vodjo, možganski intelekt, je torej ta mož, drugače tako briljanten, stavil vso svojo vero.!
VPRAŠANJE MORNARICE
Predlog za miljardo dolarjev
v razpravi.
Washington, D. C. — V
mornariškem odboru poslanske zbornice se je v ponedeljek pričela obravnava o novem predlogu,s katerim se naj bi nakazalo okrog ene miljar-de dolarjev za bojno mornarico Zed. držav. Proti predlogu sicer ni resne opozicije, vendar pa se skušajo vstaviti vanj razne ovire. Ena med njimi zahteva, da naj predsednik še enkrat skuša sklicati mednarodno razoroževalno konferenco.
-o-
SMRT ZNANEGA VZGOJE-VATELJA
Gary,Ind. — Ta ponedeljek se je vršil pogreb superin-tendenta tukajšnjih šol, dr. Wm. A. Wirta, ki je postal žrtev srčne kapi zadnji petek. Star je bil 04 let. Mož je postal znan širom cele dežele po svojih metodah, ki jih je izpeljal v učni sistem, in na več krajih so njegove ideje tudi posnemali. Posebno pa je postal znan v letu 1934, ko je dvignil obtožbo proti Roose-veltu in njegovi vladi ter njegovim možganskim trustler-jem, da pripravljajo pravo revolucijo v Ameriki, ter je stvar prišla tako daleč, da se je uvedla glede nje kongresna preiskava.
POLJSKI OTROCI POZDRAVILI HOOVERJA
Krakov, Poljska. — Na svojem potovanju po evropskih državah je prejšnji ameriški predsednik Hoover prispel zadnji teden na Poljsko in se je med potjo v Varšavo usta vil v tukajšnjem mestu. Ob sprejemu so mu napravile špalir množice šolskih otrok, na kar je Hoover položil venec na spomenik Woodrowa Wil-sona in rože na grob dveh poljskih junakov,. Pilsudskija in Kosciuska.
KRIZEMSVETA
—	Budapesta, Ogrska. — Pred naziji je pribežala z Dunaja semkaj vdova bivšega avstrijskega kanclerja Dollfussa in z njo njena dva otroka. Dollfuss je bil, kakor znano, umorjen med nazijskim pu-čem v juliju 1934.
—	fariz, Francija. — Iz nekega napol uradnega poročila se doznava, da namerava novi min. predsednik Blum baje izpremeniti svoje stališče, ki ga je zavzemal napram Italiji pred dvema letoma, in ji zdaj priznati pravico do Abe'sinije.
—	Rim, Italija. — V Vatikan je bil poklican papeški nuncij na Dunaju, da poroča o dejanskem stanju sedanje okupacije Avstrije od nemških nazijev. Vatikan je v skrbeh glede bodočega položaja religije v Avstriji.
VELIK UMIK LOJALISTOV
Tekom zadnjih dni prodrli na-
cijonalisti 45 milj daleč.
Escatron, Španija. — Loja-listična armada doživlja zadnje dni težke čase. Nacijona-listi so namreč s svojo ofenzivo, ki so jo podvzeli zadnji teden, očividno popolnoma u-spešni. Do nedelje so vkorakali celih 45 milj v ozemlje lojalistov in njih prodiranje v Katalonijo, proti kateri so vzeli smer, se je v ponedeljek še nadaljevalo. Vlada je z vso naglico pošiljala ojačenja na najbolj ogrožene točke, da prepreči nacijonalistom dostop do morja, s čimer bi bilo lojalistično ozemlje razcepljeno na dva dela.
--o-
NOVE SLEPARIJE S PRODAJNIM DAVKOM
Chicago, 111. — Med tem, ko se je zadnji teden vršila sodna obravnava proti raznim uradnikom,, ki so sleparili z državnim prodajnim davkom, so pa oblasti vložile podobno tožbo proti štirim drugim ose. bam, o katerih se navaja, da so oškodovale državo tekom zadnjih štirih let za $45,800. Slepariji se je prišlo na sled, ko je bankrotirala neka avto mobilska družba in se je ugotovilo, da prodajni davek ni bil oddan državi, dasi je število kupcev podalo izjavo, da so plačali ta davek.
znavajoč moje slabo materialno stanje, pa tudi razmeroma dobre šolske kvalifikacije. Še enkrat: iskrena hvala!
•-o-
Z žago nad očeta
Na Ščavnici, občina Gornja Radgona se je posestniški sin Alojz Kegl dvignil zoper svojega lastnega očeta. Že dalje časa sta bila sprta in ko sta se oni dan zopet sporekla, je sin Lojze pograbil za veliko žago in s koničastim železnim ročajnikom očeta hudo zdelal po glavi. Ranjencu je pomagal zdravnik in ga obvezal, brezvestnega sina so pa vzeli v varstvo orožniki.
-o-
Smrtna kosa ' V Ljubljani je umrl Alojz Vašič, banovinski služitelj. — V Šmarju pri Ljubljani je umrl Anton Škerjanc, posestnik in gostilničar ter bivši župan star 77 let. — V Podgo-rah pri Sv. Lenartu pri Veliki kravi-j Nedelji je umrl Fran Lah, bi-in trsje za steljo. Letos jej vši stavbnik, posestnik in trgovec star 87 let.
-o--
Krompirja primanjkuje Iz Ljutomera poročajo, da je zelo veliko povpraševanje po krompirju, katerega pa letos hudo primanjkuje. Dvakrat več bi ga prodali če bi ga imeli, pa so gospodarji v skrbeh,, kje ga bodo dobili za seme.
o-
Na Cerkniškem jezeru kose travo
Cerknica,, 24. febr. — Boste mislili, da se mogoče šalimo, če povemo, da je Cerkniškemu jezeru postalo kar nekam prevroče. Padlo mu je na um, kakor včasih poleti, da se skrije v podzemske prostore, kjer prebije tople dni.
Pred nekaj dnevi je jezero začelo usihati. Malokdaj se to dogodi pozimi, dogodi se pa le. Seveda pride z usihanjem tudi za prebivalce naših krajev sezona za lov na ribe in košnjo "kravine" — ostre trave in trsja.
Vendar če je kdo že gledal, kako love ribe poleti in sedaj, bo zapazil precejšnjo razliko. Poleti vidite ribiče, kako gonijo po blatu in vodi skoraj nagi, zdaj pa se prav varno prevažajo s čolni. Kjer pa vode ni, je na vso srečo samo 5 cm debela skorja ledu, ki pa ne služi toliko ribolovcem kot koscem. Ti sedaj kose no
neverjetno mnogo rib. Love jih največ le domačini.
Usihanje jezera je pozimi prav takšno kot poleti. Najprej začne usihati Vodonos, potem Rešeto, nazadnje pa pride na vrsto Zadnji kraj, kjer so ribe in raki najlepši. Vsekakor je usihanje jezera vzbudilo veliko zanimanje, seveda pa predvsem veliko zadovoljstva tako pri ribičih kot pri kmetih.
-o-
Zgled hvaležnosti
Ljubljana, 24. febr. — Dijaška kuhinja v Ljubljani, ki posluje pod okriljem državne poliklinike in se vzdržuje s podporo kraljice Marije in s prispevki bartske uprave, je v dvanajstih letih svojega obstoja pomagala že nekaj tiso-čev talentiranih dijakov, da so končali svoje študije in prišli do kruha. Navadno pa mnogi v poznejšem življenju pozabi-
Nesreča na stopnicah'
V Ljubljani je padla doma' na stopnicah na Miklošičevi cesti Marija Rantova in se ta-ko hudo pobila, da so jo morali oddati v bolnico.
-o-
Tatu je zasačil Vlakovodja v pokoju Alojzij Dolenc na Sp. Blatu pri Grosupljem se je neko noči zbudil in začuden poslušal, da se petelin ob navadni uri ni oglasil. Kmalu so ugotovili, da
so bile kokoši ukradene. Do« jo na dobrote ki so jih preje-,lene se je takoj odpravil na
mali, zlasti taki, ki se jim posreči priti do izdatnega zaslužka. Redki so, ki se v poznejšem življenju vsaj s pismom spomnijo na to, da se zahvalijo za dobrote, a prave bele vrane pa, taki, ki smatrajo prejete dobrote za dolg, ki ga skušajo poravnati. Zato je vredno objave pismo, ki ga je ta kuhinja prejela pred par dnevi in ki se glasi:
— Po nakaznici sem vam danes pod izmišljenim imenom Janez Železničar" poslal po pošti 1000 din kot zahvalo za brezplačno prejemanje hrane v vaši kuhinji pred 9 odnosno 10 leti. Naj bo ta skromni dar majhen izraz moje hvaležnosti do Vas, ker ste mi kot revnemu dijaku z dežele mnogo pomagali v mojih mladih letih in to zgolj na priporočilo mojih tedanjih profesorjev, ki so smatrali za umestno, priporočiti me, po-
vlak in ko ga je pregledoval je res našel 10 kokoši in petelina, katere je spoznal za svoje. Povedal je orožniku kako in kaj, pa orožnik ga ni poslušal, zato je Dolenc sam stražil tatu, ki mu je pa na postaji Laverci pobegnil. Sega zasledujejo oblasti.
-o-
Nezgoda V Westnovi tovarni v Celju je nesrečno padla na trdem tlaku 71 letna delavka Marija Voh iz Celja in se nevarno pobila., da so jo morali odpeljati v bolnico.	ja^J
-o-
Novo jezero Pri Domanoviču v Herrego-vini se je naenkrat pojavilo na dan več studencev, ki so bruhnili na dan velike množine vodo. Voda je preplavila 80 oralov zemljišča tako da je nastalo novo jezero. Ogroženih je tudi nekaj hiš v bližini,.
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891«
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
.$5.00 . 2.50 . 1.50
Za celo leto Za pol leta -Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____$6.00
Za pol leta______3.00
Za četrt leta____________1.75
Posamezna številka __________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by J EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription!
For one year---
For half a year---
For three months--
.$5.00 _ 2.50 . 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year___$6.00
For half a year__3.00
For three months __. 1-75
Single copy______ _______3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
petinsedemdeset milijonov Nemcev, ki tvorijo zelo podjeten narod, ki je tehnično in mehanično na prvem mestu, vladani po brezobzirnem divjem nacijzmu, pa ni misliti, da se bodo poboljšali čez noč in postali krotki, pravični in prijazni sosedje drugim. Kdor kaj takega pričakuje se moti. Nemci taki, kakor so danes kažejo brezobzirno borbenost. Poročevalci vedo povedati, da ko so priropotali prvi nazij-ski tanki in vojni avtomobili v Line na Gor. Avst., so avstrijski dijaki objemali nazijske častnike in vojake iz Raj-ha in prepevali izzivalno: "Deutschland ueber alles" in pa: "Danes je Nemčija naša — jutri pa celi svet!" — Ista germanska nadutost, kakor pred vojno. Le še toliko slabše je sedaj, da to nadutost vodi blazna nazijska miselnost.
Nemška nevarnost v Evropi je zdaj dejstvo, s katerim je treba resno računati. Posamez, ji ne bodo velesile kos. Računati bodo morali zopet na vzajemni nastop, ki ga bo zelo težavno izvajati, ker svet je v sedanjosti miselno po-cepljen in razdeljen v različne tabore kakor še nikoli, in bo v kako skupnost glavne svetovne velesile zelo zelo težko povezati.
Evropo čakajo velike težave.

GOST FRANJO SCHIFFRER VELIK UMETNIK
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Slučaj Avstrije in Evropa
To, kar se je zgodilo koncem zadnjega tedna z Avstrijo je bilo pričakovati, posebno, odkar se je pred par tedni vršil sestanek med Hitlerjem in avstrijskim zadnjim neodvisnim kancelarjem Schuschniggom.
Le tako naglega in pa brezobzirnega nastopa od strani Hitlerjevega nacijzma Evropa ni pričakovala. Nastop sam je osupnil svet, dasi drugače je svet pričakoval združenja Nemške Avstrije z Nemčijo kot logično potrebo iz gospodarskega in političnega vidika Avstrije je začudenja in razočaranja je le v tem, da je Hitler tako j brezobzirno in brutalno izvršil svoj načrt.
Uradne samostojne Avstrije, kakoršna je bila dose-daj ni več. Avstrija je zdaj del Nemčije. To je dovršeno dejstvo.
Za Avstrijo samo kot tako se ne bo nihče spustil v boj. Anglija in Francija sta baje vložile protest, katerega je uradna Hitlerjeva Nemčija ignorirala. Mussolini v Rimu je izjavil navidez zadovoljstvo (kako v srcu, se ne ve!), da je prav, da se je zgodilo, kar se je. Drugi ne pridejo vpoštev. Za enkrat zgleda, da bo ostalo pri tem, kar se je zgodilo.
Za svet je zdaj glavno vprašanje: Kakšne načrte ima nazijska Nemčija za bližnjo bodočnost? To ie vprašanje. Usoda Avstrije je za enkrat zapečetana in kar se nje same tiče, se nihče izmed velesil jokal ne bo. Ako se katera izmed sil huduje radi tega, to dela le radi tega, ker g0dii0 v naselbini s prihodom se boji premočne Nemčije, ali pa, ker si takoj za svojim zgoraj imenovanega častnega plotom ne želi nalezljive miselne bolezni nacijzma.
druge učenostj, z lahkoto tudi dosegel in tako je opustil dosedanjo trgovsko službo ter se popolnoma posvetil petju in nastopom v operi. Njegovo ime je kmalu zaslovelo povsod in nudile so se mu prilike za pristop k raznim operam. Kot operni pevec je zopet prepotoval mnogo sveta in povsod užival v svojem poklicu spoštovanje. Glas o njegovi umetnosti je prišel tudi v Ameriko. Bil je pozvan, da se pogaja z ameriškimi operami. Pred štirimi meseci je prišel v
3.	Gounod: Faust, serenada Mefista.
4.	Cajkovsky: Evgen Onegin,
Sreda, 16. marca 1938 _
ja v razne odseke glede zaposlitve več delavcev v WPA projektih. Glede NYA vam bo
arija kneza Grimina. — Odmor, raztolmačil Mr. L. J. Andol
1.	Ipavec: Menih.
2.	Pavčič: Dedek samonog.
3.	Vilher: Kam.
4.	Pavčič: Mlada pesem.
5.	Gerbič: Poj dem na prejo.
6.	Prelovec: Moja kosa je kri-žavna (narodna).
7.	Pavčič: Potrkan ples (narodna).
Eno je navrgel. S tem je umetnik dal krono
New York, kjer se je pogajal s slovenskemu odru in narodu du-tamošnjo operno družbo. Do sedaj pogajanja še niso prišla do zaključka. Namerava pa ostati še nadalje v Ameriki, da bo imel priliko spoznati, kako znajo A-merikanci ceniti umetnost petja. — V kratkem bo umetnik nastopil v Bostonu, odkoder se bo zopet povrnil med nas. Ako se bo slovenska javnost zavzela zanj,
šo za umetno pesem, ki jo je narod razumel če tudi ni bila vsaka slovenska, ker jo je razložil v slovenskem jeziku, predno jo je pel. Take može moramo smatrati za umetnike!
Prav iskreno se tega moža priporoči vsem rojakom širne Amerike, če bi le mogel žrtova-ti svoj čas. Dokler pa lahko osta-
Cleveland, O.
Pred par tedni se je pojavil med nami mož umetnik, operni V kolikor' pevec"t>asist Franjo Schiffrer-Navigin, ki nas je naravnost presenetil in očaral. — Ob njegovem prihodu v naše mesto se je zgodilo nekaj, kar nas je dvignilo iz spanja. Sprejeli smo tega moža po svoji narodni nerodnosti in ga obsodili med čisto navadne ljudi, še predno smo ga spoznali. Malo da mu nismo rekli, da naj gre odkoder je prišel. Ljudje smo pač hitrih sodb napram drugim in sebe imamo vedno najraje ter neradi dajemo drugim priznanje. Toda, smo kljub temu tudi pravični in če smo komu v svojih nepremišljenih in naglih sodbah napravili krivico, jo radi tudi hitro popravimo. — Nekaj sličnega se je do-
turo po slovenskih naselbinah v mesecu aprilu in sicer po osrednjem zapaclu.
Sedaj se g. umetnik Schiffrer mudi med nami v Clevelandu bolj kot gost, iiego radi tega, da njim, sem ga naravnost občudo-; bi popeval po naselbinah. Izra-val. Tajiti svojih zmožnosti ni zil se je pa, da je pri volji, tako mogel, hvaliti se pa ni hotel, za- le mimogrede, dokler se nahaja
je pripravljen sprejeti primerno med nami> naj vživa vge sp0.
gosta opernega pevca g. Schiff-Iz Berlina se je te dni razširila vest, da ima Hitler «>rja. — To bodi omenjeno sa
pripravljen načrt za desetletni mirovni pakt. V tem paktu ima pridržek, da bo držal pakt le v slučaju, če bodo nemške manjšine zunaj Nemčije (tu je imel v mislih nemške manjšine v Češkoslovaški, Poljski, Litviniji, in drugih krajih), uživale zadovoljive pravice. Z drugo besedo hoče Hitler povedati: pakt bo veljal, če se bo nam na svetu godilo tako, kakor želimo, če ne, ne!
Kaj Nemci nameravajo?
Kdor ni slep, lahko vidi. Zgleda, da svetovna vojna ni Nemcev ničesar izučila. Ostali so isti naduteži, kakor so bili pred vojno, v kateri so doživeli poraz. Zakleli so se pa maščevati za poraz leta 1918; Hitler s svojo blazno nazijsko miselnostjo pa podžiga nemško nadutost in jo vodi v akcijo. To, da zdaj govori o desetletnem mirovnem paktu je samo pesek v oči. Pa tudi če resno misli, bo to le odmor, v katerem se bo Nemčija vred z osvojeno Avstrijo na znotraj konsolidirala in dobro oborožila. Potem bo zarožljala in šla svojo osvajalno pot.
Evropa bo imela z Nemčijo v prihodnjih desetletjih precej težav. Težko je sicer napovedavati v naprej razne politične dogodke. Toda nekatere izmed teh lahko vsak vidi v naprej.
Gospodarska bodočnost Nemčije bo v vsakem slučaju zahtevala svoife veljave v osrednji Evropi. To pomeni razširjenje Nemčije. Kam se naj pa razširi? Na zapad. se nima kam. Ce bo silila v Francijo, bo vojna, v kateri bo sigurno sodelovala tudi Anglija na strani Francije, ker premočne Nemčije blizu svojega otočja si tudi Anglija ne želi. Tja nekaj časa Nemčija tudi silila ne bo. Kam pa naj širi svoje meje? Na vzhod in jug jih bo širila. Hitlerju. diši žitnica v Ukrajini. To je že jasno izrazil., Tu je na poti Cehoslovaška, po kateri bo treba udariti. Ako tu ne bo sreče, znajo Nemci usmeriti svojo politiko zopet preko juga. To, da sta danes zaveznika Hitler in Mussolini, ne šteje mnogo. Nemci so zdaj po osvojitvi Avstrije na Karavankah, s katerih gledajo na jadransko morje. Trst, Pulj in Primorje je izhodna točka v Sredozemlje in preko tega skozi Suez v Pacifik: Ako Nemcem zadiši ta pot, jih Mussolini sam ne bo nikdar zaustavil. Tudi Anglija, ne Francija bi morda ne imele mnpgo proti temu, če bo Mussolini postajal njima prenevaren v Sredozemlju. Na ta način bo fašist fašista uničil.
To so za enkrat le same domneve, ki se pa znajo uresničiti. Mir v osrednji Evropi bi bil zajamčen edino, če bi se Nemčija uredila na demokratični podlagi ter se odpovedala vsaki osvajalni politiki. Tako, kakor pa je, okrog
mo mimogrede, ker so mnogi brali v časopisih, pa niso razumeli zakaj se je šlo. Vsa stvar se je pa kmalu uravnala in popravila v vsestransko, zadovolj-' nost.—Ker sem imel sam z dru-' gmi precej opraviti in sem se i tudi z omenjenim gostom opernim pevcem razgovarjal, si štejem v dolžnost, da po svoji skromnosti, kolikor mi bo mogoče tudi napišem, v kolikor se mi je s težavo posrečilo o njem po-izvedeti. Veliki umetniki in od-ličnjaki so v govoru, zlasti pa še o samim sebi, silno skromni ljudje. Od njih ne izveš besede, s katero bi omenili svoje vrline in svoje zasluge. Taki o sebi ne mislijo ničesar, še manj da bi to javljali v javnost. O njih velja tista resnična beseda: "Bolj in več ko človek ve in zna, bolj si misli, da ničesar ne ve in ničesar ne zna." — To popolnoma velja o našem gostu, o katerem sem se namenil napisati te vrstice.
V družbi in v razgovoru z
to, kar je povedal, je gola resnica in nič drugega. Hvale vredno priznanje in naravnost občudovanje. . . — V kolikor sem mogel, z nadležno sitnostjo, o njem izvedeti, in je-tudi umelnik sam dokazal s svojim nastopom v operi, je to, da je mož poklican, da vrši delo velikega umetnika, pevca-basista, pd naj potem poje kar hoče in kjerkoli hoče. S tem je v skladu vse drugo; njegova osebnost, njegova uljudnost, njegova govorica z ljudmi in njegovo obnašanj o z rojaki. Ne pretiravam, če zapišem, da si je umetnik pridobil vsakega, kateri ga je imel priliko slišati ali priliko z njim govoriti. Z umetnikom Schiffrerjem se lahko vsakdo razgovarja in vesel ie je biti v njegovi družbi. Je popolnoma nepristranski, se ne hiin; ne na eno ne na drugo stran in mu je popolnoma vseeno, kaj kdo o njem misli ali sodi. Noče poznati strank. On je v pravem pomenu besede samo umetnik, na drugi strani pa z vsakim prijatelj. V tem sem popolnoma prepričan in je vsak, kdor se je z njim razgovarjal ali je poslušaj njegov koncert.
Umetnik je bil rojen v Ljubljani. Po vojni je stopil v trgovsko akademsko šolo na Dunaju, kjer je v treh letih napredoval do najvišje trgovske izobrazbe. Kot tak je bil potem v Londonu sprejet v urad kot poslovodja (Manager) in trgovski potovalni nadzornik vseh evropskih velemest. V njegovo področje je spadalo nadzorstvo poslovanja eksportnih trgovskih uradov, katere je nadzoroval. Kolikor mi je znano, je imel najboljšo službo in prav primerno plačo. — Po takem potovanju je večkrat prišel tudi v Italijo, ki je znana kot dežela umetnosti v petju in glasbi. Ker si je zdel, da je tudi on poklican v to umetnost, se je z navdušenostjo oprijel študije umetnega petja, kar je, kakor
med nami, pokazati umetnost petja tudi ostalim našim ljudem.
Koncert, ki ga je g. Schiffrer priredil v Clevelandu, je slovensko javnost dvignil iz spanja. Naša pevska društva so ga sprejela kot velikega junaka in ga pripoznajo kot izbornega učitelja umetnega petja in za najboljšega umetnika, ki smo ga imeli dosedaj čast slišati. — Njegov nastop v Slov. narodnem domu v nedeljo 6. marca je naravnost očaral občinstvo. Še nikdar poprej ni bil na odru te stavbe večji umetnik in še nikoli poprej ni narod tako čutno poslušal umetniški glas in s tako pozornostjo sledil, kot je ta večer. Za vseh 17 pesmi, ki jih je pel, ie prejel ogromno aplavdiranje. Izgovarjanje besed med petjem je bilo jasno kot v pogovoru in njegov-glas je bil čist in tako milodoneč, da je izvabljal poslušalcem solze v oči. Silno je ljudem dopadlo to, da je umetnik pred vsako pesmijo ki jo je zapel, razložil pomen cele pesmi. Tako, da lahko zapišem: Več kot je storil, ni mogel storiti! Vse pa kar je napravil, je bilo tako naravno in prav nič prisiljenega, prav nič izumetničenega. Ni se silil, ves se je pokazal kot rojen umetnik, ki mu je izvajanje teh del igrača. S tem svojim nastopom je umetnik številno občinstvo, — do 900 jih je bilo, — tako navdušil, da se je po koncertu razvila živahna zabava, pri kateri se ljudje niso mogli umiriti še pozno preko polnoči. Pesmi, katere je umetnik zapel ta večer so bile te le:
1.	Vilhar: Mornar,
2.	Adamič: 1) Nocoj je pa lep večer, 2) Ave Marija. .
3.	Schiffrer Navigin : Rožica.
4.	Škerjanc: Vizija.
5.	Mussorgsky: Pesem o bolhi. — Odmor.
1.	Wagner: Lohengrin, molitev kralja Henrika.
2.	Verdi: Simone Boccanegra, romanca Fiesca.
štovanje. Živela naša pesem in živel umetnik, ki predstavlja Slovence po širnem svetu. Umetnik se vedno pokaže in pove da je in da ostane Slovenec do smrti!
A. Grdina
-o-
NAZNANJE
Generalna direkcija državnih železnic Kraljevine Jugoslavije odobrila je, na predlog ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja, vsem jugoslovanskim izseljencem, bili da so jugoslovanski državljani a i tuji državljani, znižanje na polovično ceno za potovanje na vseh progah jugoslovanskih državnih železnic za dobo od 6 (šest) MESECEV v kolendarskem letu 1938., in to počevši od dneva vstopa izseljenca v Jugoslavijo.
To znižanje zamorejo izseljenci izkoristiti samo ako v njihovem potnem listu upišejo konzularne oblasti sledečo pripombo:
"Na podlagi rešenja G. D. No. 12061/38 važi za nakup voznega listka na POLOVIČNO normalno vozno ceno za vsa potovanja •na progah jugoslovanskih državnih železnic. Znižanje je veljavno v kolendarskem letu 1938 za dobo od šest mesecev, to-je, 180 dni, od dneva vstopa v Jugoslavijo".
O gornjem se obveščajo izseljenci radi znanja in upravljanja.
SLOVENSKEMU OBČINSTVU NA ELY
Ely, Minn.
V nedeljo 27. marca popoldne ob pol dveh,se bo obdrža-valo v Jugoslovanskem narodnem domu redno zborovanje Slovenskega Ameriškega kluba. — Kakor je bilo določeno na februarskem zborovanju, bodo na zgoraj omenjeno zborovanje povabljeni tudi mestni aldermani, šolski direktorji, County Commissioner četrtega distrikta iz Duluthu, Povabljeni so: Mr. L. J. Andolshek, di-strikt supervisor N. Y. A ; in pa Mr. A. J. Erchul, ekseku-tivni tajnik Welfare Board County Court House. Vsi ti uradniki bodo navzočemu občinstvu podali informacije glede razdelitve davčnega denar-
shek. Tu se gre za organizacijo mladih fantov, kar je vse-kako velikega pomena za slovenske starše, katerih sinovi so brez dela. Posebno taki bi se naj za gotovo udeležili tega zborovanja. — Vsi uradniki so obljubili svojo pomoč v sporazumu medsebojnega sodelovanja.
Te dni je dospela iz stare domovine velika zaloga slovenskih knjig za javno knjižnico mesta Ely. Rojaki se ji*1 sedaj lahko poslužijo.
Jos. J. Pe3hel
-o--
KAJ JE NOVEGA PO LEPI DOLENJSKI?
Novo mesto, Jugoslavija.
Naj rojakom iz. naše lePe vinorodne Dolenjske poročam, kako nam Dolenjcem teče življenje. To da sta umrla v nasi okolici dva odlična gospoda župnika ste že brali. Takoj P° novem letu je preminul bisero-mašnik duhovni svetnik Anton Šmidovnik, vpok. župnik v Prečni. Na pogrebu je bila vsa fara in do 30 gg. duhovnikov. Med njimi tudi č. g. župnik Žitnik iz Stopič,, ki se jb' baš na pogrebu prehladil, dobil pljučnico, ki ga je v štirih dneh spravila pod zemljo.
Na Grmu je umrla hčerka profesorja Germa.	|
V januarju smo imeli tu"1 mi priliko videti severni sij-Zvečer ob 9 uri in še ob lj-ponoči so ga gledali. Nebo ,ie bilo krvavo rdeče, med oblak' so pomižekavale zlate zvezde-Od Straže preko Broda,Drske, šmihelske deške šole Protl Novemu mestu se je razpenja' krvavordeči pas. Časopisi so ta dogodek razlagali po svoje, ljudje, zlasti stare verne korenine pa so govorili: "Bog ie pokazal svojo moč". Sploh ss je pokazalo, da je ta čudna nenavadna prikazen nebnem svodu za naše kraj6' ljudi preplašila. Nič dobre£3 ne pričakujejo v bodočnosti.
Dolenjska preživlja let°S težke čase. Toliko revščini kakor jo letos opažamo v vaseh Boričevo, Vrh, Podljuken' Stranska vas, Rajnušče, gerča vas, menda že ni bij0 par sto let. Letos v nekater^ hišah dobesedno stradajo. . šolo pridejo premnogi otroc| tešči. Tako vedo poved«" mnogi učitelji. V samostan" šolskih sester v Šmihelu veliko število revnih otrok vsak dan opoldne nasitijo.
Tudi v Kostanjeviški okoliš je ravno isto. Toča jim je ni vse pobrala. Revščina nec!c' povedljiva.
PoroČ3valec
-O-
Tisti, ki imajo pod sv0)° stVeho druge liste, katol«^ pa ne, niso zanesljivi k*10''
čani.
,-rVN'1
Črs-iovc t .»Mete izvrstno za VISOK 'VqK-I'KITISK: $1.00 zdravila zn *nmo -5c' Visi« CENTRIHANE ("ESNOVE TAW.KTE ~:Xee* nmtliuBk« snov. NikakcKu okusa, "'jiiiiii'1 duhn. Ni kuka mamila. Poizkusi
zdravniških znanstvenikov dokar.ujc.iOi
<10 , slu«
iil>
no uprabl.ianjc teli tablet v mnonrih "'.j." i" pomaira. da so zniia visok krvni I, opic3 dlii.iSa irlavohol ter omotica. roSijilo y.ijjco. s 25<- in poslali vam bomo redno $1 »k", j3. popolnoma predplačano. Naslov: 1,11 .horU' DEARBORN PRODUCTS, 51(1 No. pc,,r Chicago, III.
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(77)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Etlgar Rice BuiTOllghS
Naslednji dan, ko so njegovi zvesti vojaki imeli svoj prosti popoldanski počitek, se je tudi Tarzan vsedel pod mogočno drevo. Toda, ni brezbrižno počival. Urejeval je in popravljal svoje pšice, da bodo ob času potrebe pripravljene. Mala Nkima je pa sedela na njegovi rami in ga opazovala.
Naenkrat se jc Tarzan zdrznil in prenehal z delom. Do njegovih ušes je namreč prišel neznan šum, ki je pomenil, da nekdo prihaja. Zato jc vstal in kmalu je v daljavi spoznal, da teče proti njemu eden W'aziroy, .ki gaje ze od daleč pozdravil: "Bwana, Bwana, končno sem te vendar najel."
Tarzan je videl, da je to tekač Wa-zirjev, ki je nesel na koncu par čevljev dolge palice pismo, kakor je bila navada v Afriki, da so tako nosili pisana sporočila, da bi jih močan pot človeškega u-lesa ne uničil. Ko je prišel tekač do Tarzana, mu jc ta vzel pismo, ga na koncu odtrgal in odprl.
Naglo ga jc rar.grnil in pričel brati, Waziri so ga pa obstopili in ga zvesto opazovali, kajti 4iismo jc bila silna redkost med njimi, šc zlasti pa v globoki džungli. Cim je Tarzan bral, je njegov oltfju pokazal zaskrbljenost, ki se je večala bolj in bolj. To so zapazili njegovi zvesti Waziri.

Sreda, 16.'marca 1938
'AMERIKANSKI
SLOVENEC'
Stran 3
^^^Silllli tALil 1 Ca#tU IAlIlUlC9IllJll£iIliJ C3 lfllUtlllltE3li[SfllllllIF31llllllllliIC211IEli]ltlll CJ IEllIlllLlllC3IIIEtllltll]C3llllllllll KIC31 BIBIIIIlilE C21 illlllljlll£3
Zapadna
Slovanska
DENVER. COLORADO.	|
Naslov in imenik glavnih uradnikov	|
i	§
UPRAVNI ODBOR:	g
| Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111.	|
| Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo J. Miroslavich, 3724 Wil-	g
fi liams St., Denver, Colo.	i
| 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111.
,1 Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo.
§ Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo.
| Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.	|
NADZORNI ODBOR:	|
| Predsednik: Matt J. Kochev&r, 328 Central Block, Pueblo, Colo. I 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. | 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:	|
1 Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio.	§
1 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O.	g
| 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah.	=
I 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo.	| I 5- porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo.
URADNO GLASILO:	|
I "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.	i
I ....	i
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-	g
| nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-	=
g
i šnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi	| bolnjške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-	|
| Si h narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.	|
1	Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku iftjbližnjega dru-	g | štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede	| | ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila	| S in potrebne listine.	I
| SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! |
®aiiniiiiiiitiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiit3iniiiiiininiiiiii.....iiniiimuiiiiniiiiiii.....um.............................................
Z. S. Z. JE NAD 115% SOLVENTNA
Stanje Zapadne Slovanske Zveze je ocenjeno vsako leto po Cil'žavno pripoznanemu kompetentnemu aktuarju, kar je bilo izmeno tudi z dnem 31. decembra 1937, katero ocenitev je naš aktuar, Mr. Phil B. Twitchell, pod zapriseženo izjavo podpisal, da Rednost certifikatov članov ZSZ znaša 115.06%, kar pomeni, da 2sZ ima na vsak $1000 zavarovalnine $150.60 več v rezervi kot Potrebuje. Vzrok, da smo pokazali tako lep napredek je, ker za let° 1937 smo zaslužili na naše investicije po 4.90% obresti, kar nadvse povoljno obrestno mero za današnje čase, kajti večino ^nančnih institucij je zadovoljno, če zasluži po 31/2% obresti, do-Clm so bili naši skoro po 5%, in smo torej prejeli samih obresti veliko več kot smo pa izplačali skupnih smrtnin za umrlimi člani, kaJ'ti tudi v smrtnih slučajih smo bili izredno srečni, ker naša ^rljivost je padla na 56.09%, dočim smo upravičeni do 100%.
2	fetnega poročila ZSZ, katero je bilo priobčeno v Amerikan-sWn Slovencu 2. t. m., torej ravno pred dvemi tedni, je razvidno, 7 lansko leto je bil čisti finančni napredek $26,896.94, in napre-
dek
v članstvu je pa bil za 462 članov in članic. Po teh zapriseže-
. h izjavah in številkah je torej razvidno, da v letu 1937 smo si-napredovali v vseh ozirih. In smo lahko vsi skupaj ponos-da gl. sedež ZSZ se ne nahaja samo v najlepšem mestu Zdru-j^nih državah, ampak je ZSZ tudi postala eno izmed najboljših ratskih organizacij v Ameriki.
Zapadna Slovanska Zveza letos praznuje 30 letnico svojega Stanka. Ves ta čas je točno in pošteno plačevala različne pod-svojim članom. V zadnjih osmih letih, ko je veliko bank in lugih finančnih institucij zapiralo vrata in so šle v rakovo pot, e naša dična Zveza sijajno napredovala v financi in ni bila pri-Jena niti enkrat razpisati kakega izrednega asesmenta. Vsi ^eni skladi se danes nahajajo v dobrem in trdnem stanju. Nje-^ načela so bila od začetka in ostanejo do danes neizpremenjena a demokratični podlagi ne oziraje se na kake verske ali politične .^lanke. Torej ZSZ ob njenem 30Ietnem jubileju stoji na močni zdravi podlagi, zato je naša dolžnost, kot njenih zvestih in do-hv 1	c'a se J° njenem lepem jubileju spomnimo ter ji v
]e Qznost za njeno točno in nepristransko delovanje podarimo s]f C'ar v °kliki lepega števila novih članov. Saj je naša zemelj-dolžnost, da ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe; ]• 'm Prijateljem pa ne moremo bolj dejansko pokazati, da jih irn°. kot če jih nagovorimo, da pristopijo v našo dično Zvezo, ei bodo tudi oni upravičeni do velikih podpor, ki jih Zveza deli ^m prizadetim članom. Gl. odbor je na zadnji ni seji raz-jtle) veliko kampanjo za pridobivanje novih* članov ter v ta na-V(j 1 izpisal lepe nagrade, katere bo Zveza plačala članom za no-^ r'dobljene člane, kateri bodo plačali najmanj trimesečne ases-s 'lte; Nagrade so sledeče: Za člane, ki se-zavarujejo za $250 Swn!ne za $500 smrtnine $2; za 1000 smrtnine $3; za $1500 jje 'nvlne in za $2000 smrtnine $5; za vsakega novopridoblje-^ c'atla v mladinski oddelek 50 centov. Zveza plača vse zdravil^ 1 Preiskave za pristop v tekoči kampanji. Poleg zgoraj orae-^ la nagrad je pa razpisanih še 5 posebnih nagrad, katera bo-onih Pet društev, ki bodo pridobila do 31. decembra W o 'lajVeč novih članov, pod pogojem, da jih ne pridobe manj
<- <5 K • i.	.	.... ------. _ . - .	---
S
'ji 11*
tlelo • Prvem mestu., ali na ostalih štirih mestih? Pojdimo vsi na druv1,1 *ie dovolimo, da bi naše društvo izostalo, kajti imena vseh tucjj .°V priobčena, ki bodo kaj novih članov pridobila, kakor mena onih, če jih kaj bo (kar upam, da ne), ki ne bi nobe-lv !lovega člana v tej kampanji pridobila, (v .
•jetV] , n,» ki bodo pristopili v mladinski oddelek pred 30. juni-odo prosti enomesečnega asesmenta. Otrokom, ako vidite,
^ot 2K • +	- ■ -
■ ;t. u> te nagrade so sledeče: $50 prva nagrada; $40 druga; $30 stoj,-*!' četrta; in $10 peta. Katero društvo bo priobčeno, da
da Se	...................o- —.....------- ----------- ---~ -------
^•šlfi l"aJajo pri dobrem zdravju, se ni potreba podvreči zdrav-1Ue'skavi, izvzemši v Clevelandu, kjer bo pa Zveza povrnila niško preiskovalne stroške.
olj]j Matt J. Kochevar, predsednik gl. nadzornega odbora, je fy'ih t ' 11)0 kupil lepo trofejo onemu društvu, ki bo v prihodov ?h zaporednih letih pridobilo največje število novih čla-V Di-j' J ()i'ej vse te nagrade, proste zdravniške preiskave za novo-°We člane in prost en mesečni asesnient za otroke, ki bodo


Pili

pred 30. junijem, bi moralo navdušiti vsakega posa-in vse člane, da se skupno podamo na delo ter ob tride-

oljstan^a Zveze pripeljemo v vrste naše podporne ZSZ vse zdrave in vredne ljudi ter na ta način njih 1110> kakor tudi razveselimo našo dobro mater za njen rojst-
THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
30th Anniversary Campaign
Ending on December 31, 1938.
FREE MEDICAL EXAMINATION
Mcdical examination fees for adult applicants will be paid by the Supreme Office.
No medical examinations are required for juvenile applicants, excepting in the State of Ohio which will be paid by the Supreme Office.
COMMISSIONS 5Cc commission will be given for each juvenile applicant, accepted, providing such applicant pays at least three monthly assessments.
For new aduH applicants accepted, and providing they pay at least three monthly assessments, the following amounts will be paid: $1.00 for every new member insured for $ 250.00 $2.00 for every new member insured for $ 500.00 $3.00 for every new member insured for $1000.00 $4.00 for every new member insured for $1500.00 $5.00 for every new member insured for $2000.00 New juvenile members enrolled before Juhe 30, 1938 will not be required to pay the first month's assessments.
SPECIAL PRIZES The following prizes will be given to the adult lodge enrolling the largest number of new adult and juvenile applicants:
First Prize ....................................$50.00
Second Prize ................................$40.00
Third Prize ..................................$30.00
Fourth Prize ..................................$20.00
Fifth Prize ....................................$10.00
A lodge must enroll at least 25 new adult or juvenile members before being eligible for above prizes.
ADDITIONAL CREDITS According to the rules in the Special Contest to select juvenile delegates, credits will be allowed for all new members secured in this 30th Anniversary Campaign as soon as applicant completes one year of membership. These credits may be secured by the juveniles themselves, or by adults who may transfer credits to some worthy juvenile.
RESOLVE TO DO YOUR SHARE! You should be as interested as any other member. Let all see that you are! How many candidates will you secure this year? At least one new member each month from every loyal and active member in every lodge will make this 30th Anniversary Campaign an outstanding event. It will be a good beginning toward our goal of 5000 juveniles and double our adult membership by the convention of 1941. This Is Easy To Achieve. WILL WE DO IT?
ni dan.
Z bratskimi pozdravi in ponovnim apelom na celokupno članstvo za najuspešnejšo kampanjo, ostajam
Vam udani,
ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik.
-o- »
marca po cerkvenem obredu, ob veliki udeležbi članstva. — Sobratje in sosestre društva sv. Martina št. 1.. mu želijo da mu sveti večna luč, žalujočim domačim in sorodnikom pa iskreno sožalje. Bratski pozdrav.
John Plutt, tajnik
-o-
1908 — 30 let varstva Tvoje-
jwininiiiin'iiimimicmnmiiiiniiiniiiminnimniiiininiiiiiiinn
\ —
Dopisi lokalnih društev
iffliiiiiiiiiuii].iiiiiii;niimii:iiiiuiii!iiiiiiiiri!iiiiu'i!iiu!iiuiiuii!f:«
IZ URADA DR. SV. MARTINA ŠT. 1, ZSZ.
Denver, Colo,
Znano nam je že, da naša podporna organizacija Zapadna Slovanska Zveza praznuje letos tridesetletnico svojega obstanka. Trideset let je dolga doba, pa ima naše društvo sv Martina, kot prvo društvo Zveze, kljub temu še precejšnje število članov, ki so bili ustanovitelji društva in naše dične organizacije. Da bi se tega nekoliko bolj slovesno spominjali, je bilo na zadnji seji sklenjeno, da bodo vsa tri društva, v naši naselbini ki spadajo k Zvezi, priredili velik piknik v lepem Elitches Garden in sicer meseca junija. Kedaj se bo piknik vršil in še drugo več o pikniku bo poro-čano pozneje.
Naznanjam tudi žalostno vest, da je po dvadnevni bolezni za pljučnico preminul dne 27. februarja v Presbiter-yan bolnišnici sobrat John Stare. — V naše društvo je pristopil že v mladinski oddelek in pozneje prestopil v od-rastli. Bil je vseskozi dober član in je umrl star šele 28 let. Zapušča žalujočo soprogo, dva otroka, mater, štiri brate in eno sestro ter več sorodni-
ga doma — 1938 ninmnitniniiniiiiniHimmiiuiiiHiiiniinnnmnintiiimniimnii
I ZSZ ENGLISH SECTION
S EiEiFiiiiiiiuurnuiiiiiiiiiainimioiiuuiini iminimuniiiiriiiiiiiiuE
TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41.
Denver, Colo.
HAVE YOU ANY CENTS?
We hope you will have sense enough to be centsible to save your cents (pennies) and bring those copper dodads to our "Penny Social" which will take place from 9 P. M. on — after our regular meeting, Monday, March 21, in the Slovenian Hall.
We will, of course, have plenty of pennies on hand in case you need them. The admission is free to all our members and friends, and nothing will cost over one cent. So all our readers are invited to come visit with us Trail Blazers and enjoy this fine after-meeting entertainment.
We will have a Grab Table^ Kangaroo Court, A Mystery Package, Penny Jar, Fortune Teller, Punch, sandwiches, cake,
kov. Pogreb se je vršil dne 5. candy and various sorts of
ZA PIRUHE
bo poslal marsikdo svojim domačim v stari kraj kak dar. Mi pošiljamo denar v stari kraj in druge dele sveta zanesljivo in točno že več let. Denar dobijo prejemniki na dom potom pošte brez vsakega odbitka. Pošljite vašim velikonočna darila pravočasno. Včeraj so bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:
$ 2.55.................... 100	Din
$ 5.00.................... 200	Din
$ 7.20.................... 300	Din
Za $10.00.................... 420	Din
Za $11.65.................... 500	Din
Za $23.00....................1000	Din
Za Za Za
V ITALIJO:
Za $ 6.50..
Za $ 12.25..........
Za $ 30.00..........
Za $ 57.00..........
Za	$112.50..........
..... 100 Lir
..... 200 Lir
..... 500 Lir
.....1000 Lir
.....2000 Lir
Za $167.50....................3000 Lir
Pri večjih svotali poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite..............$5.75 Za $10.00 pošljite..............$10.85
Za $25.00 pošljite................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
John Jerich
1849 W. CERMAK ROAD
CHICAGO, ILLINOIS
games and novelty stunts that will simply nYake an exciting and interesting evening for all. Many valuable articles will be given away. You will agree that you did not have such a swell time cents last year.
After our meeting on April 18, we will hold a social hour with dancing as the feature. You may also bring your friends and prospective members to this open meeting. We should all turn out for the meeting on May 16 when we will hold our Memorial Service. We expect to put on our ritualistic work in initiating a large class of members. Perhaps we will be ready to present a new side degree that is more fun than a barrel of monkeys. This meeting will be for WSA members only. Now, will our members please reserve these three dates and attend the meetings described?
We have been taking in at least one or more new members at each meeting for quite a time, and we are depending on all of you to keep up this record putting in a little extra effort to increase the ante. Your officers, various committees and several active and loyal members are working hard and faithfully to make your lodge interesting and cause it to grow in every respect. Your regular attendance at meetings is the best way to show your appreciation and respect to these people looking out for your interests. We like to take care of our necessary business speedily and spend the rest of the evening in a nice sociable, fraternal manner so that you will have a dandy place to come to on every third Monday of the month. Plan to attend these, gatherings — come offer suggestions and tell us what YOU would like your lodge to do.
Any articles you may have to donate for the Penny Social may be given to Secretary Pe-ketz, 4463 Pearl St., a few days before the meeting on March 21. Be there and bring your family and friends.
Gee Jay Emm
1908 — 30 Years of Fraternal Service — 1938.
-o--
ZAMOREC — VITEZ PAPEŽEVEGA REDA SV.
SILVESTRA
V afriški Ugandi, v kraju Kisubi,. je pred kratkim umrl 84 let stari zamorski poglavar Kisenji Sabova, "veliki stari mož" Ugande, ki je bil vitez papeževega reda sv. Silvestra ter v mladih letih najboljši prijatelj tistih krščanskih zamorskih kristjanov, ki so takrat umrli mučeniške .smrti. Preden je zatisnil svoje oči, je iz rok domačega zamorskega duhovnika še prejel svete zakramente za umirajoče.
Zamorski poglavar Kisenji Sabova je bil med prvimi Zamorci Ugande, ki se je dal krstiti. Leta 1885 ga je sprejel v katoliško cerkev pater Lour-del, z njim skupaj pa še šest drugih njegovih rojakov, ki pa so pozneje umrli mučeniške smrti. Umoriti jih je dal poganski kralj Mvanga. Kisenji Sabova je takrat le po čudežnem naključju ušel smrti. Pozneje je postal poglavar cele dežele.-
Za časa svoje vlade je izdal mnogo koristnih postav, ki so bile za deželo in njene prebivalce pravi blagoslov. Vsak dan je bil pri sv. maši ter je večkrat prejemal sveto obhajilo. Mnogo jc popotoval: bil je v Sveti deželi, v Parizu, v Lurdu, v Rimu, kjer je bil sprejet od Svetega očeta. Njegovo kraljestvo šteje 90,000 katoličanov, med katerimi deluje 30 domačih duhovnikov, 47 domačih redovnic, 128 učiteljev ter dve semenišči. -o-
Ko pošiljate svojo naročni-no za "Am. Slovenca" tekom kampanje, ne pozabite omeniti, komu beliti nakloniti svoj'e glasove!	. >
IZ ZGODOVINE ČLOVEŠKE OBUTVE
Vse mogoče stvari že ljudje zbirajo. Zakaj ne bi kdo začel zbirati tudi starih čevljev in copat ter iz njih napravil lep muzej. Sicer pa je gotovo tudi obutev znak kulturne stopinje kake dobe in kakega naroda. Na Dunaju imajo čevljarja, ki je prav za prav strokovni učitelj čevljarstva, piše se Ludvik Schmid, ki je čevljarsko obrt podedoval po svojem očetu. Ta sicer šolani in izobraženi čevljar je tako vzljubil svoj poklic, ki je poklic njegovih dedov, da se je odločil študirati tudi zgodovino čevljarstva. Tako se mu je posrečilo, da je doma v svoji hiši napravil v teku let lep muzej stare obutve. Iz tega muzeja in mojstrovega pripovedovanja se lahko marsikaj naučimo o tej potrebni obrti.
V	prejšnjih davnih stoletjih so čevlje takole delali: Boso nogo si položil na kos mehkega usnja, ki so ga potem na vseh straneh noge zavihali navzgor ter nekako prilagodili obliki noge. Nato so na robovih usnja napravili luknje, skozi katere so potem vtaknili trakove, ki so to obutev povezali. Iz tako povezanega čevlja se je pozneje razvila sandala. Šele za to je potem prišel tak čevelj, kakršne nosimo dandanes, ko je podplat iz debelega usnja, nanj pa prišit mehki zgornji del.
V	muzeju tega moža je tudi shranjen star čevelj, iz 4. stoletja po Kristusu. Ta čevelj je najboljši dokaz, da so nekdaj ljudje imeli mnogo manjše noge, kakor pa jih imamo dandanes. V nekem barju so namreč izkopali truplo odraslega moža iz nekako 4. stoletja po Kr. Truplo je bilo še kaj dobro ohranjeno. Mož, ki je bil 174 cm visok, pa je nosil na svojih nogah čevlje, kakršni so dandanes čevlji št. 36, po velikosti namreč. Sploh pravi ta mojster, ki je izobražen zgodovinar — zlasti čevljarske obrti — so ljudje nekdaj imeli mnogo manjše noge. Še sam se dobro spominja neke gospe, ki je hodila merit svojo obutev k njegovemu očetu. Ta gospa, ki je tehtala nič manj kakor 106 kil, je imela tako otročje majhno nogo,'da bi se po velikosti dala primerjati današnjim čeveljčkom št. 32. Sicer pa je bila nepopisno obilna. Mož pravi, da je bila gospa morda žrtev poklica svojega moža, ki je bil tovarnar masti.
Pozneje so pa začeli ljudje več peš hoditi in se ukvarjati s športom. Zato pa so začeli dobivati tudi večje noge. Večje noge imajo dandanes ne le možaki, marveč tudi nežni ženski spol. Šele v prav zadnjih letih se zopet opaža preokret nazaj k manjšim nogam, zlasti pa v A-meriki. Tamkajšnji čevljarji namreč pripovedujejo, da sedaj prodajajo mnogo manj ženskih čevljev, ker se tamkaj ženske mnogo več vozijo v avtomobilih. Temu bodo seveda sledile potem manjše nožice.
Lotarinška vojvodkinja je okoli leta 1680 nosila čeveljčke, ki so imeli pete iz rdečega usnja, ki so se vedno zoževale, dokler peta ni bila večja od majhnega gumba. Rdeča barva je bila pri ženskih petah do srede 18. stoletja sploh močno priljubljena. Takrat pa se je morala umakniti beli barvi. V čevljarjevem muzeju vidiš lahko poleg srbskih opank, ki so brez dvoma tudi posebnost za se, laponsko obutev, ki je podobna srbskim opankam. Te laponske čevlje v šali imenujejo "vikinške čolne", ker so pač tako široki in spredaj na kljunu navzgor zavihani, kakor so bile ladje starodavnih Vikingov. Poleg vseh vrst evropskih čevljev vidiš tudi starinske grške čevlje.
Prav posebna zanimivost v tem čevljarjevem muzeju pa so turški ženski čeveljčki, ki jih je moda 15. stoletja prinesla tudi
v Evropo. Takrat so tem čudnim ženskim čeveljčkom dali ime "Zoccoli", iz česar je prišel potem podomačen izraz "cok-lje", čeprav slovenske coklje menda prav v ničemer niso podobne tistemu turškemu ženskemu obuvalu. To so bili ozki čeveljčki iz oslovske kože, kateri pa so počivali na visoki podlagi. Tako so ti čevlji bili včasih do 58 cm visoki. Ta nora moda je v 15. stoletju prišla skozi Španijo v Evropo .Prav posebno so se je oprijele lepe in bogate Benečan-ke. Kajpada v takem obuvalu nečimurne ženske niti hoditi niso mogle, saj so bili čevlji kakor nekake hodulje. Zato so morale imenitne Benečanke, ki so bile tako obute, imeti za oporo kar po dve služabnici, ki sta jih podpirali pri hoji. Takratni poto-pisci se krvavo norčujejo iz tiste obutve beneških žensk, vendar je bilo brez uspeha. Nazadnje je beneški senat sploh prepovedal nositi take čevlje. Toda Benečanke so zato začele nositi prav dolga krila, da so pod krilom skrile sv&je prepovedane in bedaste čevlje. Ta moda je zašla tudi na Nemško, kjer so te vrste čevlje imenovali "kravja noga", kar se je ženskam zdelo tako grdo, da jih potem tam niso tako navdušeno nosile in so jih kmalu opustile.
RAZNO
USODEPOLNE POSLEDICE KEPANJA
V Jekinu blizu Prage so priredili 12 do 14 letni fantalini bitko s snežnimi kepami, ki je niso prekinili niti v trenutku, ko je privozil po cesti avtomobil nekega prevozniškega podjetja. Ena izmed kep je zadala vozača avtomobila, 29 letnega Otokarja Karo v oko s takšno silovitostjo, da je šofer v trenutku izgubil oblast nad volanom in avto se je zaletel v brzojavni drog. Drog se je prelomil in je zadel poleg Kare sedečega spedicijskega delavca. Cernyja, očeta petih nedorastlih otrok. Utisnil mu je lobanjo pri sencu, da je bil Cerny v trenutku mrtev.
NENAVADNA LETALSKA NEZGODA
Nenavadno nezgodo je doživel Woodhouse, glavni pilot britskega letala "Corsair", ki ki je iz Južne Afrike prispelo v Atene. Kratko pred grško prestolnico je letalo zašlo v hudo točo. Veliko zrno je prebilo stransko okno pilotove kabine in ranilo Woodhouseja v oko. Navzlic bolečinam in tema, da ni dobro videl, je Woodhouseu uspelo, da je z letalom srečno pristal. .
V Atenah so morali letalca prepeljati v bolnišnico in zdravniki se boje, da mu očesa ne bodo mogli rešiti. Letalo med tem ni moglo naprej in potniki so morali počakati na prihod nadomestnega pjlota iz Brindisija.
-o-
ČE ČLOVEK SKRIVAJ POTUJE NA LADJI
Mornar nekega holandske-ga parnika je pred nekaj časa na svoji ladji odprl zaboj, v katerem je bil shranjen pesek. Močno se je začudil, ko je v zaboju našel na pol mrtvega neznanega moža. Izkazalo se je, da je mož skrivaj prišel na ladjo, da bi tako zastonj potoval. Skril se je v odprti zaboj in pokrov poveznil nase. Preden pa je ladja od-plula in preden je mož t ako mogel zlesti iz zaboja, je prišel nekdo, ki je zaboj zabil. Tako skriti potnik ni mogel več ven. Slučajno ga je sedaj našel oni mornar ter ga tako re-šii gotove smrti. Bil je zaradi' lakote že ves izčrpan. -o-
Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"!
f Straw
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sreda, 16. marca 1938
"Dušica"
H
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu«
Zrak v sobi je bil težek. De Batzu je udaril na nos duh po smrdljivem tobaku, po tleči žerjavici, po oljnati svetil j ki in po prestanih jedilih, vmes pa je zavohal še tudi ostri duh po slabem žganju.
Heron je naglo vstopil in za njim de Batz. Mož Dupont je zadovoljno pogo-drnjal, postavil v predsobi svetiljko na tla in pocenil v kot poleg nje. Kakor je bilo videti, ga zadeva ni dalje mnogo več zanimala. Vajen je menda bil takih nočnih Heronovih pohodov.
Soba je bila polna najrazličnejšega pohištva. Krasna, umetno izrezljana postelja je stala ob steni, eleganten divan ob drugi, sredi sobe velika miza in mehki naslonjači, omare, umivalnik, ogromno ogledalo, zaboji, še par stolov, škatle in kdo-ve kaj še ve. Prava zaloga kraljevskega pohištva.
Dva človeka, mož in žena, sta stala sredi te navlake in strmela v nočni obisk.
Mož je bil čokast in rejen, osivelih les, oči je imel velike in blede, ustnice debele in pobešene.
Poleg njega je stala žena mladih let, pa blede barve, ki je pričala o življenju v nezdravem zaprtem zraku in o bolehavosti.
Oba sta gledala Herona boječe in plaho, de Batza pa radovedno.
Žena je stopila na stran in de Batzov hladni, opazujoči pogled je obvisel na pomilovanja vredni postavici nekronanega francoskega kralja'.
"Kako —? Capet še ni legel spat?" je nevoljno vprašal Heron, ko je zagledal otroka.
"Še ni hotel opraviti svojih vsakdanjih molitvic," se je sirovo smejal Simon. "Tudi zdravila še ni pil. Prokleto —!" se je zarezal. "Tole je
prostor za pse ne pa za poštene ljudi —!" "Če
nisi zadovoljen, starec, lahko pošlješ svojo odpoved!" mu je dejal Heron kratko. "Imamo drugih dovolj!"
Čevljar Simon je iznova srdito zagodr-njal in pljunil pred otroka-.
"Tale golazen daje več posla nego ga zmoreta dva človeka!"
Deček se ni mnogo zmenil za sirovosti svojega čuvaja. Bolj ga je zanimal de Batz, ki je bil zanj tujec.
Dobro rejen je bil in toplo oblečen v preprosto, robato volneno obleko, okorne čevlje je imel obute.
Toda njegova obleka je bila nepopisno nesnažna, obraz je bil umazan in umazane so bile tudi roke, zlati kodri, ki jih je svojčas gladila nežna bela roka mlade kraljevske matere, so mu kuštravi in zanemarjeni viseli v bledi obrazek, iz katerega je že z,davnaj izginila vsaka sled otroške preprostosti in kraljevske plemenitosti.
Vkljub temu pa kraljevskemu fantku ni bilo videti da bi bil mučenik, četudi je gotovo več ko dovolj moral čutiti robato pest nekdanjega čevljarja, svojega sedanjega "vzgojitelja". Trmasta malomarnost je gledala iz njegovega obraza in nizkotna, suženjska želja vzbuditi dopade-nje pri svojih rediteljih.
Ze sam pogled na nesrečnega, zapuščenega in neizrekljivo zanemarjenega kraljevskega otroka je moral ganiti vsako sr-
ce, ki še ni bilo čisto otopelo od sovraštva, sebičnosti in krvoločne maščevalnosti. Tudi de Batz je bil ginjen. Pa doživel je koj še vse hujše reči. Simonova je fantka poklicala k sebi, približal se ji brez strahu. Obrisala mu je usta in obraz s predpasnikom.
"Vedno je nesnažen!" je pravila de Batzu, opravičevaje je skomignila in po strani pogledala po možu in po Heronu, ki sta se zatopila v polglasen pogovor.
"Pojdi malček," mu je pravila, "priden bodi pa izpij zdravilo tamle, pa povej kar si se naučil, da te bo mama rada imela! Potem pa pojdeš spat!" _ Vzela je kozarec z mize, de Batz je mislil da je voda v njem, in ga držala fantku k ustom.
"Je pač zelo grenko, tistole zdravilo?" je vprašal de Batz.
"O Bog, nikakor ne, državljan!" je vzkliknila. "Izvrstno, močno žganje je, najboljše, kar ga je dobiti. Capet ga zelo rad pije. Ali ne, Capet — ? Vesel si in dobre volje in sladko zaspiš po tem zdravilu, kajne? Glej, včeraj si ga izpil poln kozarec, pa si bil tako vesel —!
Le pij!" mu je šepnila. "Saj veš, oče je hud, če ne izpiješ vsaj pol kozarca vsak večer!"
Fantek se je še nekoliko branil in krem-žil obraz.
Končno pa se je menda spomnil, da je najbolje če se vda, vzel je kozarec —.
In sinček kralja Ludovika XVI., nekronani kralj Francije, potomec najstarejše in najslavnejše vladarske rodovine v Evropi, je — pil strupeno tekočino, ponujeno mu od žene čevljarjeve, ki jo je klical s sladkim imenom mati —.
Celo sebični, hladni de Batz se je obrnil v stran.
Čevljar Simon pa je z vidnim zadovoljstvom gledal ogabni prizor. Režal se je od veselja in njegove velike blede, izbuljene oči so sijale v krutem zadoščenju.
"Sedaj pa, mali," mu je rekel, "povej svoje molitvice! Da jih bo državljan tule slišal!"
Namuznil se je Batzu in se režal kot bi se že vnaprej veselil dobrega vtisa, ki ga bodo napravile "molitvice", stopil po sobi, poiskal iz navlake v kotu zamazano jakobinsko čepico in še huje zamazano in zmečkano zastavo, ki je bila svojčas snež-nobela in je imela vtkano zlato lilijo Bur-bunov.
Nataknil je čepico fantku na glavo in vrgel zastavo predenj na tla.
"Torej, Capet! Molitvice —!" je zapo-vedal ter se iznova namuznil de Batzu.
Vse njegovo obnašanje je bilo robato in njegov glas je bil skrajno sirov in oduren. Tolkel je s pestmi po pohištvu, suval z nogo ob stole in metal po tleh, kar mu je prišlo pod roke.
De Batz, nekdanji gardni častnik in plemenitaš, je nehote mislil na tihe, sijajne dvorane Versaillesa, na izbrano družbo dvorjank, plemenitih dam, ki so obdajale otroka in ustrezale vsaki želji kraljevskega princa, prestolonaslednika, — njemu, ki je stal sedaj pred njim z rdečo jakobinsko čepico na zlatih kodrih, malomaren in trmast in čmerne volje.
(Dalje prih.)
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
RAZNOTEROSTI
ZABITI VOLI
Iz Jugoslavije, kjer je živina zelo poceni, se pogosto tihotapijo voli v Avstrijo. Pri tem se da dobro zaslužiti. V temni decembrski noči je, tako so poročali avstrijski dnevniki, obmejni avstrijski orožnik odkril v snegu sledove dveh volov in enega človeka. Sledovi so vodili do neke kmetije. Odtis noge v snegu se je skladal z odtiskom čevlja nekega hlapca na dotičnem posestvu. Avstrijski orožnik je nato v resnici našel oba jugosloven-ska vola v hlevu. Kako je spoznal jugoslovensko poreklo obeh volov, je orožnik razkril na sodni razpravi v splošno zabavo publike in sodnika.
Ko je namreč v noči stopil v hlev, so se v istem trenutku vsi voli v hlevu spoštljivo dvignili, razen dveh, kar je gotovo dokaz, da sta ta dva vola iz Jugoslavije. Na začudeno vprašanje sodnika je orožnik odgovoril, da so se avstrijski voli zaradi pogoste kontrole v hlevih že navadili, da pri vstopu uniformiranih uradnih oseb, kar sami spoštljivo vstanejo, le inozemska živina ne ve, da je treba ob takih prilikah vstati. S tem je podan dokaz, da so bili voli iz Jugoslavije, obenem pa tudi dokaz tihotapstva.
Obtoženi hlapec se je tej razlagi od srca smejal skupaj s sodnikom in z vsem avditorijem,
ko se je tako učinkovito preveril, da so voli res bolj neumni kakor ljudje.
Obsojen je bil navzlic temu na pet mesecev zapora.
-o-
BRADA BERNARDA SHA-WA
Pred kratkim je v Parizu umrl sloveči kipar knez Tru-beckoj. Med njegova najboljša kiparska dela spada brez dvoma doprsni kip Bernarda Shawa. Ko je pred leti knez Trubeckoj Shawu napravil doprsni kip, je bil pisatelj spočetka silno zadovoljen z delom. Nekega dne pa je Shaw prišel h kiparju ter mu dejal: "Kip mi zelo ugaja, vendar pa bi vam rad predlagal malo spremembo, svojo brado bom namreč dal nekoliko pristriči, ker bom poslej krajšo nosil. Zato bi seveda rad videl, ko bi tudi kip imel tako spremenjeno brado."
Knez Trubeckoj pa je odgovoril: "Kdo pa misilte, da sem, gospod Shaw? Ali mar mislite, da sem vaš brivec?" Ta primerni odgovor je Shawu tako ugajal, da ni več silil v umetnika. Tako Shawov kip še dandanes nosi častiljivo o-čakovsko brado.
Pisano polje
J. M: Trunk
Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez puške!
Spoznaj-1 . te se z £Lb:admi
za vašim
telefonom
85% od 23,866 Illinois Bell
Telephone delavcev vam služijo več kakor pet let.
53%
/ U ali več kot polovica jih je pri družbi nad 10 let.
Iveri.
Poglavje o čudežih. Pravijo, da napredujemo. V teku dveh tisočletij vsaj glede čudežev nismo niti najmanj napredovali. Kakor je bilo tedaj, prav tako je danes. Ampak Ivan Molek je napredoval! Kakor se vzame. Molek je ateist,pra vi, da ni nobenega Boga. Ako je tako, potem smo res napredovali, ne morda le glede nekih "čudežev", ampak glede čudežev, ker vsak čudež je nemogoč, ako ni Boga. Če ve lja Molkovo stališče, da ni nobenega Boga, potem je tudi za me poglavje o čudežih zaključeno, in bi bilo škoda vsake besede.
Molkov princip, pravec, glede čudežev je: ker ljudje in dokler ljudje verujejo v čudeže, so čudeži, kadar pa ne verujejo več na čudeže, ni Čudežev. Prav sam Molek pa raztegne ta princip še na druga polja,, in to je povsem pravilno, ker vsak princip mora ve ljati na vseh poljih,če je princip. Molek pravi: ker so ljudje verovali v čarovnice, so bile čarovnice, ker so ljudje verovali na obsedanja, so bili obsedenci, ker so ljudje verovali, da je zemlja skledasta, je bila skledasta itd. Kaj še? Tudi najpriprostejši človek lahko vidi, cla je ta Molkov princip (??) naravnost klavern, ker zemlja nikoli ni bila skledasta, in bi ne mogla biti, naj bi papež in vsa cerkev tako verovala.
Obrnimo ta princip na Boga. Ker ljudje verujejo v Boga, je Bog, ako pa ne verujejo, kakor Molek ne veruje, pa ni Boga, kakor ni čudežev,ko vsaj Molek ne veruje na čude-
28% ali več kot ena četrtina vseh uslužbencem jih je pri družbi nad 15 let.
2300 jih je zaposlenih pri
telefonskem delu več kot 25 let.
ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena g*^ A A in stane samo:
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,
Za Velikonoč
Ako Vam razmere dopuščajo, se bodete gotovo tudi letos spomnili svojcev v starem kraju za praznike z malim darom v obliki denarne pošiljke. Naše cene za pošiljke so:
Din 200 za..._.s 5.00 — Lir 50 za.....3.40
Din 500 za_______ 11.65 — Lir 100 za______ C.35
Din 700 za........ 16.25 — Lir 200 za......... 12.25
Din 1000 za------- 23.00 — Lir 300 za_____ 18.00
Din 2000 za........ <15.00 — Lir 500 za......... 29.50
Din 5000 za_______ 112.00 — Lir 1000 za......... 57.00
Pri večjih zneskih se daje sorazmeren popust. — Pošiljamo tudi v dolarjih. — Nakazila izvršujemo tudi brzojavno.
že. Molek govori o "Trunko-vih zmazkah"." Takih filozo-fičnih zmazkov, kakršne pi'°* ducira Ivan Molek, ne bo zlahka kje. Ako je Bog, je< 'obstaja, naj jaz verujem vanj, ali Molek ne veruje vanj, in če ga ni, ga, ni, ne obstaja, fr ne obstaja, ker kak Molek trdi, da ne obstaja.
Bog je, in če Molek trdi, da ga ni, ne izgine radi Molko-vega tajenja,. in tu se začne poglavje o — čudežih, in to je razlog, da se sam Molek trudi pisati o čudežih, ker to poglavje bi bilo zanj zaklju* čeno, ako bi ne bilo Boga, bi ga ne bilo, ker ga on taji-Taji ga, pa je le, in zato pise o čudežih.
Ker stoji na peščenih in ta'h-lih tleh, je pač naravno, da m°r3 poseči tudi na polje "dobičkonosnih zmot." Moja (duhovni"
ška) kasta bi naj naravnost
namenoma goljufala s čudeži, ker bi to neslo. Perfidno J®» da more kdo sploh tako mi8'1' ti. "Dokler so trapasti Bavarci in Tirolci verjeli, je "zamaknjena" Terezija Ne11" mannova čudodelnica, dane* ni več", trdi. On sam pa -ie objavil vest, da so škofje iz' javili, da ni nič čudežnega 113 Tereziji Neumannovi. "Kastj je potrebna vera v čudeže.-trdi Molek, isti Molek pa P°" roča, da so škofje prav čude' že podrli.	v • '
Vem, da bo zadeva še pi'i®'a na tapet, ampak bo tudi teda^ tam, kjer je bila pred tisočletji.
-o-
UTRINKI
Kupa ljubezni je sladka. a to le na videz; v resnici Pa ima tudi mnogo pelina v seb1-
Žensko ne «krbi to kar ve'
ampak to kar ne ve.
< *
Molčečnost je lepa čednost ki prepreči marsikak prepih a le redko kdo se je drži.
ŠIRITE AMER. SLOVEN^

Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO
in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne
oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriSki angleščini. Slovar je priredil in gesta vil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. —, Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdovezan v platno-. $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
SKUPNA POTOVANJA Kakor vsako leto priredimo za svoje rojake tudi letos več skupnih potovanj v stari kraj in sicer:
11. MAJA se vrši majsko potovanje na modernem orjaškem brzoparniku QUEEN MARY.
1. JUNIJA bo prvi poletni izlet na gigantskem rekordnem brzoparniku NORMANDIE. Ta dan odpotuje tudi prva skupina izleta Slovenske ženske zveze. Vsakdo je vabljen, da se pridruži.
22. JUNIJA odpotuje druga in glavna skupina izleta Slov. ženske zveze. Vsi rojaki in rojakinje so vabljeni, da se pridružijo. Potnike tega potovanja spremlja podpisani Leo Zakrajšek, ki bo skrbel za udobno potovanje svojih potnikov.
Za cene kart in druga pojasnila pišite na spodaj navedeni naslov.
NOTARSKA OPRAVILA Kadar rabite pooblastilo ali kako drugo listino za stari kraj, bodete najbolje storili, ako se obrnete na naš naslov:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 302 East 72nd St., New York, N. Y.
NASLOVI
diplomatskih predstavništev
Jugoslavije v Ameriki
Poslaništvo Jugoslavije
Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street
Washington, D. C. '*
Jugoslovanski Konzulati: .
Consulate General of Jugoslav* 745 Fifth Avenue,
New York, N. Y. *
Consulate General of Jugoslav" 840 N. Michigan Ave. (6th flttor) Chicago, 111.
<♦:• -s»> <♦>
ZNIŽANA CENA!
Preostalo jc še nekaj izvodov
poezij
a
IZ ŽIVLJENJA , ZA ŽIVLJENJE'
zložil in izdal
IVAN ZUPAN „
urednik "Glasila K. S. K- J" 6117 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO
'	j
Cena 50c s poštnino vre"1
Naročite jih sedaj, dokler z*10*' ne poide 1
<« •:♦> •:♦> •;«• -»z-::«*-^'

SPRETNA KUHARICA
nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, se kuhajo dobra in okusna jedila.
Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga-
STANE S POŠTNINO VRED
$1.50
Naročite jo od
Knjigarna Amerikanski Slovenj
1849 W. Cermak Road,	Chicago, II^01!