Poštnina plačana ▼ gofomm. Leto 1X>, št, 25« Xt2VT*&* xvuh, upravniStvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St 3122, 3123, 8124» ;; 8125, 3126. nseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ljubljana, ponedeljek 21. Junija ifff} Cena t Dir Ponedeljska izdaja »življenje in svet11 EfcfbMaaa: Knafljeva ulica 6, T«««®« jttTsi22, 8123. 8124, 8125 in 8126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cfli dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gospoda ulica 21. Telefon St 2440. Celje: Strossmajrerjeva td. 1- TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. SOKOLSKI PRAZNIKI V BEOGRADU Ob udeležbi iz vse države razvija beograjska sokolska župa svoj prapor, poklonjen ji od Nj. Vel. kralja Petra II. Beograd, 20. junija p. Pravoslavni binkoštni prazniki, ki so se pričeli danes, so v Beogradu docela v znaku Sokolstva. Beograjska sokolska župa ima svo j župni zlet, ki pa je dobil še svoje posebno obeležje na eni strani zaradi tega, ker sodelujejo na njem tudi bolgarski Junaki, na drugi strani pa zaradi tega, ker je bila beograjska sokolska župa in z njo vred vse jugosloven-sko Sokolstvo deležno najvišje pozornosti in najvišjega priznanja s strani svojega visokega starešine in pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra II., ki je sokolski župi v Beogradu poklonil krasen prapor in mu bo tudi osebno ku-moval. Posebne pozornosti in posebnih simpatij so deležne sokolske deputacije, ki so prišle na beograjski sokolski praznik iz Slovenije. Zato se je zgrnilo te dni v Beogradu od vseh strani Jugoslavije neštevil-no Sokolov, tako da je Beograd te dni zares ves Sokolski. Kakor za časa velikega vsesokolskega zleta, so tudi sedaj beograjske ulice poplavljene z rdečimi sokolskimi srajcami. Z vseh strani pa se čujejo odmevi sokolske himne in sokolskih pesmi. Beograd tudi na zunaj na vsakem koraku kaže, da misli sokolsko in da spoštuje, časti in priznava veličino sokolske ideje. Raz vseh hiš plapolajo v pozdrav Sokol« stvu državne trobojnice. V izložbah so slike sokolskih voditeljev in ideologov, vsem na čelu slika vzvišenega starešine jugoslovenskega Sokolstva Nj. Vel. kralja Petra II. Sokolske svečanosti so se pričele že včeraj in so dosegle vrhunec včerajšnjega dne ob prihodu bolgarskih Junakov, ki so se v izredno velikem številu odzvali povabilu jugoslovenskega Sokolstva in prišli v Beograd, da tudi pri tej priliki manifestirajo za bratstvo in slogo med obema južno-slovanski-ma narodoma. Beograjčani so jih sprejeli bratsko in iskreno in jim na vsakem koraku izkazujejo svoje simpatije. Sinoči je bila otvorjena vzorno urejena sokolska razstava, ki zelo nazorno prikazuje delo in uspehe Sokolstva na vseh poljih narodne vzgoje. En sam bežen pogled po tej razstavi priča, kako zlobne in neosnovane so vse klevete proti Sokolstvu , ki se zlasti v zadnjem času zopet pojavljajo v gotovem delu jugoslooenske javnosti Razstavo je otvoril ob navzočnosti najvišjih predstavnikov prvi podstarešina SKJ br. Gangl s primernim nagovorom. Danes dopoldne so priredili bolgarski Junaki v Narodnem gledališču ze- lo uspelo akademijo, na kateri so se zbrali poleg odličnih predstavnikov slovanskega Sokolstva tudi člani vlade ter mnogi drugi visoki dostojanstveniki. V telovadnicah so se danes vršile zadnje priprave za jutrišnje glavne svečanosti. Jutri dopoldne bo na igra-lišču SK Jugoslavije poskusni nastop, ob 11. pa se bo izpred Sokolskega do* ma formirala sokolska povorka, ki bo krenila po glavnih beograjskih ulicah do Kneževega spomenika, kjer bo velik sokolski zbor. Jutri popoldne ob 4. bo na slovesen način razvit prapor, dar Nj. Vel. kralja Petra II., nakar bo sledil javni nastop. Danes so se pričele v Zemunu sokolske tekme v vseh disciplinah za meč kralja Aleksandra, ki predstavlja najvišje sokolsko odlikovanje. Rezultati bodo objavljeni ob priliki jutrišnjega nastopa in bo zmagovalcu pri tej priliki na slovesen način izročen meč kralja Aleksandra. Istočasno s zletom beograjske sokolske župe se vrši v Beogradu tudi kongres Ruskega Sokola. Na kongres so prispeli številni delegati tudi iz inozemstva, zlasti iz Češkoslovaške, Bolgarije, Francije in Litve. Kongres bo trajal tri dni. IIB-4 Triurni ruskega letalstva Polet preko severnega tečaja v Ameriko je kljub nevarnostim in neugodnim vremenskim prilikam uspel Nemška nevoščljivost Newyork. 20. junija d. Vsa svetoma javnost z napetostjo zasleduje drzen podvig treh smelih ruskih letalcev, ki so v sobo-to zjutraj z enokrovnim letalom krenili iz Moskve preko severnega tečaja v San Francisco, da preizkusijo to doslej še popolnoma neraziskano, a najkrajšo zračno pot iz Rusije v Ameriko. Letalo ima 8000 litrov bencina, tako da lahko ostane v zraku najmanj 100 ur. Že včeraj je prispela vest, da s« kljub skrajno neugodnim vremenskim prilikam srečno preleteli preko severnega tečaja ter da se bližajo ameriški celini. Davi so se iz doslej še neznanega vira razširile vesti, da se je polet ponesrečil ter da je moralo letalo zasilno pristati na severoameriškem otokn kraljice Charlotte. Ta vest je vzbudila tako v ruski kakor v ameriški javnosti veliko obžalovanje, ki ga je omilil le dodatek, da so letalci živj in zdravi. Ameriška vlada je naročila vsem radijskim postajam v Severni Ameriki, naj feknšajo dobiti zvezo z letalom. Kmalu se je pokazalo, da so vesti o zasilnem pristan- ka neresnične. Splošno sodijo, da so jih razširili Nemci iz nevoščljivosti zaradi tega kolosalnega uspeha ruskega letalstva. Zjutraj ob 9. se je rusko letalo javilo radijski postaji v Oaklandu ter zahtevalo poročil o vremenskih prilikah okrog San Frančiška. Kmalu zatem je sporočila radijska postaja v Seattleu, da so opazili letalo 50 milj zapadno od Vancouvra. Uro pozneje je prispela vest iz Edmontona v državi Alberti, da letalo nadaljuje polet ter da je že prekoračilo najbolj nevarne višine Rocky Mounta. Letalo je prevalilo povprečno 200 km na uro ln leti v višini 2 do 4 tisoč metrov. Na letališču v San Franciscu je zbrana stotisočglava množica, ki nestrpno pričakuje, kdaj se bo pojavilo letalo na obzorju. Ameriška vlada je poslala nasproti smelim letalcem več letal z nalogo, da spremljajo hrabre ruske letalce do San Frančiška. Na letališču je že vse pripravljeno za njihov sprejem. Pričakujejo jih vsak čas. Kdo je napadel »Leipzig" Zmagoslavje v Francovi Španiji — Danes bodo zmago uradno proslavili Valencia, 20. junija. AA. Agencija Fa-bra poroča, da je ministrstvo za državno obrambo izdalo komunike, v katerem pravi, da so nemške poluradne agencije objavile vest, po katerih naj bi bila nemška križarka >Leipzig« te dni dvakrat napadena od podmornice, ki je baje v službi va-lencijske vlade in ki je izstrelila proti kri-žarki več torpedov. Komunike pravi dalje, da te vesti niso točne in da nobena izmed pomorskih edinic valencijske vlade ni izvršila kakršenkoli napad na omejeno nemško ladjo. Minister za državno obrambo je sam podpisal ta komunike. Glede na to povdarja, da osebno jamči za te svoje ugotovitve nele kot minister, nego tudi kot človek, ki nikoli ne bi pristal na kakršnekoli zlorabe v politične svrhe. Pariz, 20. junija. AA. »Petit Journal« polemizira danes z nemškimi in italijanskimi listi glede incidentov, ki so se baje pripetili nemški križarkd »Leipzig« v poslednjih dneh. List izraža bojazen, da se ne bi po- novili dogodki, kakršen je bil oni pred Al-merio. Napad na Almerio je izzval v Angliji silno ogorčenje. Nemška vlada je bila tedaj gotovo dobro informirana o angleškem razpoloženju. Zaradi tega ni pričakovati, da bo sedaj ugodila zahtevam nemških in italijanskih strankarskih listov, po katerih bi morala izvajati nove represalije. Berlin, 20. junija. AA. Listi tudi danes ogorčeno napadajo republikansko Španijo zaradi poslednjih incidentov, ki so se pripetili križanki »Leipzig«. »Volkischer Beob-achter« pravi, da nima smisla pogajati se s pirati. Nemški narod se ne pusti kar tako uničevati. Sedaj mora spregovoriti tudi Anglija kot izrazito pomorska sik. V interesu svetovnega miru je. da se boljševi-ški zločinci enkrat za vselej strogo kaznujejo. Države, ki sodelujejo pri pomorski kontroli, morajo nemudoma intervenirati, da bi se preprečila katastrofa, katere posledice bi bile vsekakor nedogledne. stva in tovarnarjev k pogajanjem. Spričo tega preokreta je bil pohod, pri katerem je sodelovalo blizu 80.000 stavkuiocih, ustavljen in to se udeleženci tega pohoda mirno razšli, ker pričakujejo, da bo energični nastop državnih oblasti napravil konec izigravanju ter da bo ustreženo upravičenim zahtevani delavcev. Kongres invalidov Beograd, 20. junija, p. Danes dopoldne se je pričel kongres invalidov iz vseh krajev države so v velikem številu prihiteli delegati, kar priča, da so vojne žrtve v izredno težavnem položaju ter da je rešitev invalidskega vprašanja zares že nujna in pereča. Ker je predsednik združenja invalidov obolel, je vodil zborovanje podpredsednik Grubič. Za predsednika je bil izvoljen g. Svete sar Milojkovič iz Zaječa-ra. Kongresu so prisostovaH zastopniki oblasti, zlasti pa ministrstvo vojske in ministrstvo za socialno politiko. Kralja je zastopal polkovnik Leko. Ob otvoritvi kongresa so brili poslani brzojavni pozdravi Nj. Ved. kralju,' kraljevim namestnikom, predsedniku vlade in vejnemu ministru. V imenu ministra za socialno politiko je načelnik Hofmanovič obljubil, da bodo vpo-števane vse upravičene zahteve invalidov ter da se bodo popravile vsaj najhujše krivice. Nato se je razvila debata o delovanju organizacije in so bile izvoljene posamezne komisije za proučevanje glavnih problemov. Kongres ;e bo jutri nadaljeval in bo na koncu sprejeta resolucija, ki bo vseb:vala vse glavne zahteve invalidov. Amerika v znaku stavk Stavkovni pokret se naglo Siri — Ponekod je moralo posredovati vojaštvo NTewyork, 20. junija r. 9tavkovni pokret, ki se zadnje čase zelo naglo širi v skoro vseh državah Severne Amerike, zavzema skoro že značaj nekake socialne revolucije. Po velikih stavkah v avtomobilskih tovarnah so začeli zdaj stavkati kovinarji, katerim se bodo, kakor vse kaže, pridružili tudi rudarji. V državi Pensilvamji eo zaprte že vse tovarne in grozi nevarnost, da bo prišlo do prave revolucije. Ker delodajalci odklanjajo pogajanja s stavkujočimi, ki «o zasedli tovarne, je postal položaj skrajno r^en. Guvernerji prizadetih držav so ee ze pred par dnevi obrnili na predsednika «o<6evelta in ga prosili za posredovanje. Roc«evelt je pooblastil ministra za delo gospo Hastings, da posreduje. To posredovanje pa ni rodilo zaželjenega uspeha. Najbolj kritičen položaj je nastal v John-stoM*iu, kjer je tamosnji župan očitno stopil na stran delodajalecev in zlorabljal policijo za svoje namene. Delavstvo ie bilo zaradi tega tako ogorčeno, da je zagrozilo z najhujšimi represalijami. Za danes so stavkujoči organizirali pohod na to mesto. Stavkujočim ee je pridružilo -še 40.000 rudarjev. Ni dvoma, da bi prišlo do zelo krvavih nemirov, da ni guverner posegel vmes. Poslal je v mesto močne vojaške oddelke, ki eo zamenjali policijo, izpraznili zasedene tovarne in zasedli vsa javna po slopja. Obenem je vojaški poveljnik polkovnik Johnway pozval zastopnike delav- Mogočen zbor JNS Sarajevo, 20. junija, r. Danes se je vršil na poljanah v Novem Sarajevu mogočen javni shod JNS. Pristaši so prispeli iz vsega sarajevskega okrožja v takih množicah, kakor ni nihče pričakoval. Ogromno večino so tvorili kmetje in kmečka mladina. Na shodu, ki je trajal od 10. do 14.30 in je potekel v dostojanstvenem, oduševljenem razpoloženju, so govorili predsednik JNS g. Peter Zivkovič, senator Miljutin Drago- vič, poslanec Mustafa MulaEč, senator dr. Grga Andjelinovič, poslanec Boško Jevtič, poslanec Milan Mravlje in končno senator Jovan Banjanin. Navzočih je bila cela vrsta senatorjev in poslancev JNS iz vseh krajev države, med njimi poleg g. Mravljeta tudi ljubljanski poslanec g. Rajko Turk. Ob prepevanju ju-goslovenskih popevk so se množice po pol 3. uri začele mirno razhajati. Dramatična borba med lumovo vlado in senatom če Bitom ne dobi zahtevanih pooblastil, bo ali odstopil ali pa predlagal nove volitve Pariz, 20. junija, r. Borba med B!u-movo vlado in senatom postaja vedno bolj dramatična. Senat je včeraj odklon?] zahtevana pooblastila in je vladni zakonski načrt biftveno izpremenil ter ga vrnil pesi3 nski zbornici. Poclanfcka zbornica je obnovila svoj prvotni sklep in znova vrnila zakonski predlog Senatu. Obe zbornici sta bili zbrani vjo noč in ves današnji dan. V vrstah ljudske fronte vlada veliko ogorčenje in nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, če bo senat vztrajal pri svojem stališču. Blum je stavil senatu poslednji rek za sprejetje zakona do jutri zjutraj, če do tega roka ne bo imel zahtevanih pooblastil, ni izključeno, da bo ali odstopil ali pa predlagal razpust parlamenta in nove v°litve. V obeh primerih utegnejo nastati izredno napeti od noša ji. Komentarji tiska Pariški tisk se bavi dane3 z notranjepolitičnimi težavami, ki so nastale spričo opozicije v senatu proti vladnim finančnim načrtem in zahtevanim pooblastilom. ;/Ma-tin« ugotavlja, da i senat i poslanska zbornica odločno vztrajata pri svojem stališču. Zaradi tega bi lahko nastale hude politične in gospodarske težave, ki bi jih ne mogla odpraviti niti močna Blumova vlada. 3>Echo de Pariš« pravi med drugim: Senat more, pa tudi mora včasih pristati na politične kencesije. V tem primeru pa gre vsekakor za izredno važne stvari in ne le za vsakdanja politična vprašanja. Senat odločno brani življenjske interese Francije nasproti temnim podvigem režima, ki jih ni znal niti natanko definirati. »Figaro« ugotavlja, da je Blum odličen političen taktik in še večji socialist. Pripravljen je umakniti Ee, toda le kot žrtev velekapitala, ker bi na ta način med maso samo pridobil. »Petit Journal« naglaša, da je Blum v pcslanski zbornici baš v tem težavnem trenutku dosegel prav toliko glasov ,kakor pri vseh prejšnjih glasovanjih. Sodeč po tem niso u;peli manevri posameznih prizadetih elementov, ki so hoteli omajati sl'cgo strank ljudske fronte. Zaradi tega pa je pričakovati, da bo Blu-mov režim izšel iz sedanje politične borbe samo še bolj ojačeai. Grožnje ljudske fronte Državni odbor ljudske fronte, bi je imel snoči daljšo sejo, je Spa-ejel resolucijo, v kateri je ponovno izrazil Sv°j zn®ni poziv z dne 15. junija in ugotovil, da je senat v prvi debati o novem finančnem zakonu odr-kicnil vladne zahteve, ki so bile v poslanski zbornici z veliko večino glasov sprejete. Odbor izraža svoje prepričanje, da bosta zbornična večina in republikanski del senata znala izpolniti voljo naroda, ki je prišla do izraza pri volitvah. Celonoene seje Sooči takoj po seji senata se je ponovno sestala poslanika zbornica in nemudoma začela ponovno razpravljati o načrtu finančnega zakona, ki ga senat ni hotel sprejeti. Poročevalec zborničnega finančnega odbora je predlagal, da bi poslanska zbornica ponovno potrdila svoj prejšnji sklep. Delničarski poslanec Boussu pa je zahteval, da se pred tem urede še nekatera druga vprašanja. Finančni minister Auriol je to zahtevo odklonil. Prav tedaj je vstcpil v dvorano ministrski predsednik Blum, ki so ga socialisti pozdravili z navdušenim ploskanjem. Bivši finančni minister Petri je v svojem govoru obeležil celokupni težavni položaj in menil, da vendarle ni mogoče preko dejstva ,da je senat vladi le dal pc«oblastila, čeprav nekoliko bolj omejena Tudi se ne £ime pozabiti, da so pooblastila vobče politična sredstva diktature. Zbornica je nato sprejela zakon v prvotnem besedilu in je bil danes dopoldne spet predliCžen senatu. Senat se je takoj sestal k seji in je pričakovati, da bo še danes dokončno rešeno vprašanje finančnih pooblastil, ki jih vlada zahteva v svojem zakonskem predlogu. Danes otvorjen j ti" goslovenski paviljon na pariški razstavi Parjz, 20. junija. AA. V Pariz je danes prispel jugoslovanski trgovinski minister dr. Milan Vnbanič v (spremstvu svetnika mjnstrsfcva g. Jaše Grgaševiča. šefa tujsko prometnega odseka. Jutri bo otvoril jugo-el o venski paviljon na svetovni razstavj. Tei svečanosti bo poleg drugih osebnosti prisostvoval tudi franco.',k j trgovinski minister Paul Bastjd. Zastopnik trgovinskega ministra Beograd, 19. junija AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namest ništva in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra je imenovan za zastopnika trgovinskega ministra, ki se bone kaj časa mudil v tujini, dr. Marko Kožulj, minister za gradbe. Strašen požar v Stockholmu Stockholm. 2G. junija AA. Strašen požar je uničil dobršen del stoc.kholm6kega predmestja Šveda. Škoda znaša več milijonov švedskih kron. zavzetju Bilbaa Valencijska vlada zanika trditve nemške vlade o napadu na križarko »Leipzig" Salamanca. 20. junija. AA. Začasni državni poglavar general Franco je imenoval za guvernerja biskajske pokrajine Miguela Ganozo del Rjcgo. Doslej so bili zavzeti biskajski predeli upravno pod oblastjo guvernerja pokrajine Guipuscoe. Listi so danes objavili zelo obširna poročila o zavzetju Bilbaa. V njih poročajo posebno o navdušenju, s katerim je bil" bajsko prebivalstvo sprejelo nacionalistično vojsko. L:etj razpravljajo tudi 0 moralnem pomenu tega nacionalističnega uspeha, kj ne pomeni samo povečanja nacionalistične Španije, nego tudi novo politično zmago nacionalističnega pokreta. Vest o padcu Bilba,a je izzvala v Burgo-su silno navdušenje. Kar naenkrat je bilo mesto v zastavah Po ulicah je sjnočj manifestiralo okrog 50.000 ljudi z zastopniki civilnih in cerkvenih oblasti na čelu. Ljudje ao prirejali generalu Francu veljke ovacije. Tudj v Salamanci je prišlo do velikih manifestacij zaradi zavzetja Bilbaa, pri kar t-erih so sodelovale vse formacije nacionalističnega pokreta. Pred palačo generala Franca se je zbrala veljfca množica ljudi, ki je generalu nenehoma vzklicala. Za jutri so napovedane velike manifestacije po vsej nacionalistični Španiji. Ob tej priliki se bo službeno proslavilo zavzetje Bilbaa. Vei uradi bodo zaprti. London, 20. junija. AA. Na vest o padcu Bilbaa, ki so jo po radiu izvedeli tudi bil-bajski otroci v nekem taborišču blizu Sou-thamptona, kamor so prispeli pred nekaj dnevi, je nastal med deco velik strah. Od 500 otrek je velika večina zbežala iz taborišča. Do večera so v taborišču spet zbrali okoli 360 dečkov in dekletc. Okrog 150 pa jih je pač prebilo v bližnjem gozdu. Tudi ponoči so manjši oddelki policije in vojaštva s prižganimi bakljami i-kali prestrašene otroke Nadzorno osebje je izjavilo, da je vest med deco. ki je vsa sfana-tizirana, vplivala silno perazno in da je otroke popadla neka kolektivna blaznost, tako da jih nihče ni mogel več zadržati. Saint Jean de Luže, 20. junija. AA. Po informacijah poročevalca agencije Reuter prodirajo uporniki iz Bilbaa že proti Alon-zu. Baskovika vojska si naglo gradi nove obrambne utrdbe na obronkih gora padno od Bairacalda Zor ose in Zaaabide, ki leži zapadno in severo-zapadno od Bilbaa. Iz republikanskega tabora Saint Jean de Laz, 20. junija AA. Po neki vesti iz San Sebastiana Bilbao v celoti še zmerom na v rokah nacionalistov. Zlasti v mestnih okrajih na levem bregu reke Nervion so se včeraj celo popoldne in potem vso noč ter še davi vršile ogorčene borbe med nacionalisti in republikanci. Madrid, 20. junija AA. Snoči ob 20.30 je general Miaja sprejel novinarje in jim sporočil, da so republikanske čete včeraj zjutraj pognale v zrak poslopje, ki je znano pod imenom Bela hiša. Hkratu so se zrušile tudi tri manjše sosedne zgradbe. Ta naselbina se nahaja na cesti v E6tre maduro. Uporniki, ki so bili zabarikadi-rani v teh poslopjih, so imeli velike izgube. Vsekakor je bila to zelo važna nacionalistična postojanka, ker je obvladala vso okolico. Opozorilo učiteljem Beograd, 20. junija AA. Kakor znano, je bilo z odlokom on. br. 40720 z dne 6. maja 1937 odrejeno, da morajo učitelji in učiteljice narodnih šol vložiti prošnje za premestitev pri upravitelj sivih 6vojih šol najkasneje do 20. junija in da morajo banske uprave vse gradivo za novo razmestitev ueiteljstva dostaviti prosvetnemu ministrstvu do 10. julija t. 1. Prosvetni minister ie sedaj z odlokom on. br. 41548 z dne 19. t. m. podaljšal rok za vlaganje teh prošenj do 30. t m., za njih predložitev ministrstvu pa do 15. julija t. 1. Povratek francoskega poslanika v Beograd Beograd, 19. junija AA. Francoski poslanik na našem dvoru grof De Dampiere ee je vrnii v Beograd in prevzel spet posla aiške posle, »JUTRO« ponedeljsEa k3s]š ^ rfi'ir '' v^išžaH Foasdsljek, 21. V% Ljubljana, 20. junija. Na kongresu Združenja uradnikov, poštne telefonske in telegrafske stroke kraljevine Jugoslavije, ki se vrši od nedelje do torka v Ljubljani, je že včeraj prispelo veliko število delegatov in udeležencev iz vseh krajev države, z večernim brzovlakom pa se je pripeljala še skupina bolgarskih po-fc^i.jev, ki so dali s svojo navzočnostjo zborovanju svojih jugoslovenskih tovarišev še posebej manifestativen značaj. K sprejemu bratov Bolgarov se je na kolodvoru zbrala velika množica naših štarjev in narodnega občinstva, ki je goste pozdravila z navdušenimi ovacijami Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vel. Borisu III. Ko je poštarska godba odigrala pozdravno koračnico, je v imenu mestne občine in župana izrekel Bolgarom iskreno dobrodošlico mestni svetnik šalehar, nato pa še predsednik ljubljanske sekcije združenja šturm. V imenu gostov se je za prijazni sprejem toplo zahvalil predsednik Zveze bol garskih poštnih nameščencev Hristo Mari-nov. Godba je zaigrala bolgarsko in jugo-slovensko narodno himno, nato pa so morali gostje zavoljo dežja, ki se je tisti mah razlil nad Ljubljano, pohiteti v hotel Slon, kjer so nastanjeni za čas svojega bivanja v Ljubljani.. Otvoritev kongresa Davi pa so se delcgatje in drugi kongre-sisti zbrali v dvorani Delavske zbornice, da so jo napolnili do kraja. Z odra, okrašenega s sliko našega miadega vladarja ter z jugoslovensko in bolgarsko trobojnico, je zborovalce pozdravil najprej predsednik združenja Dragoljub Mihajlovič, ki je posebej poudaril še pomen dejstva, da so prišli tovariši iz Bolgarije z našimi poštarji v Ljubljani manifestirat za skupne stanovske interese in za nerazrušeno sodelovanje obeh bratskih narodov in njunih držav, s čimer je storjen nov važen korak k pobratim-stvu. Med predstavniki oblastev je predsednic posebej pozdravil še načelnika splošnega oddelka pri poštnem ministrstvu ša-riča kot ministrovega odposlanca, mestnega svetnika šaleharja in direktorja domače poštne direkcije dr. Vagajo. Potem je v imenu ministra dr. Kaludjerčiča poželel kon gresu najlepšega uspeha načelnik šarič, ki je podčrtal veliki pomen poštne, telefonske in telegrafske stroke in hvalevredno požrtvovalnost njenih nameščencev v službi. Ko se je v pozdravnih besedah Bolgarom spominjal zgodovinskega dela blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in bolgarskega kralja Borisa, so zborovalci ponovno priredili živahne ovacije po obeh vladarjih utemeljeni politiki večnega prijateljstva. Na koncu se je načelnik šarič toplo zahvalil še zastopnikom tiska za njihovo pozornost in opozoril na veliki pomen javne kritike pri vsakem javnem delu. Za njim sta izrekla dobrodošlico zborovalcem in gostom iz Bolgarije še predsednik ljubljanske sekcije šturm in mestni svetnik salehar, nato pa je predsednik bolgarske zveze Marinov izrazil svojo radost, da morejo Bolgari sodelovati na kongresu svojih jugoslovenskih tovarišev. V Ljubljano so prinesli pozdrave vseh poštarjev iz bratske Bolgarije, pa tudi pozdrave svojega vrhovnega šefa ministra generala Jovova in vsega bolgarskega naroda. V vznesenih besedah se je Hristo Marinov spominjal bolgarskega kralja in prestolonaslednika, ki se ie pravkar rodil, poudaril poslanstvo slovanskih narodov v borb iza ohranitev miru in vseobči napredek ter zaključil z vzkliki obema narodnima vladarjema in čim trdnejši zvezi jugoslovenskih in bolgarskih poštarjev. 3789 članov Med živahnim odobravanjem so bile sprejete brzojavke N.j Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu-regentu Pavlu in ministru dr. Kaludjerčiču, nato pa je bilo po daljšem premoru prečitano poročilo verifika-cijskega odbora, iz katerega povzemamo, da šteje organizacija v vsej državi 3789 članov, ki jih na kongresu zastopa 40 delegatov. Iz poročila upravnega odbora, ki je bilo zborovalcem predloženo v tisku, je razvidna živahna in vsestranska, delavnost dosedanjega vodstva, čeprav je mnogo njegovih sil zahtevala skrb za notranjo konsolidacijo razmer. Ena najtežjih nalog združenja je borba za izboljšanje gmotnega položaja poštarjev. Na žalost pa tudi v tako važnem vprašanju, kakor je borba za zagotovitev eksistenčnega minima, ni bilo mo goče doseči popolnega soglasja vseh prizadetih. V zvezi s prošnjo za izboljšanje gmot nega položaja so predstavniki organizacije zaprosili tudi za sprejem pri predsedniku vlade, pa do sprejema ni prišlo. Uprava združenja je v preteklem letu izvršila 387 raznih intervencij, predvsem v primerih, kjer je šlo za dolgoletna čakanja na napredovanje za premestitve po lastni prošnji in po službeni potrebi, za hitrejši postopek v ureditvi penzijskih prejemkov, za težke delovne pogoje pa za pretirane in nepravične kazni. Mnogo intervencij je bilo oprav I jenih pri upravnih sodiščih in državnem svetu se pospešijo disciplinski postopki. V odnosu do razvoja notranje-političnih razmer je organizacija zmerom zavzemala strogo nevtralno stališče. V tem pogledu ji je bilo zmerom pred očmi vodilo, da ni stanovske svobode brez svobode. Premajhno Število osebja Največje težave prizadaja prospehu poštarjev in njihove stroke premajhno število osebja, zaradi katerega se stalno viša število delovnih ur, obenem pa je prav onim uradnikom, ki so najbolj izmučeni od čezmerhega dela. onemogočeno, da bi izkoristili svojo pravico do rednega letnega dopusta. Pa kakor so posamezne ustanove pošte in telegrafa preobremenjeno z delom, tako opažamo po nekod spet preveč osebja, da si nekateri izbranci lahko privoščijo luksus čistega brezdelja. Odločujoče instance so bile že ponovno opozorjene na te razmere, a doslej še zmerom brez konkretnega uspeha. Najslabše se godi uradnikom na ob mejniw poštah, ki vrše skoraj permanentno službo. Ti poštarji ne pridejo do svojega dopusta po navaui niti na dan svoje poroke, ker ni kredita za nadomestovanje. Posebno težko je življenje onih, ki leta in leta službujejo v pasivnih in malaričnih krajih. Za službovanje na takih mestih bi bilo treba izdelati poseben načrt. V novem budžetu je število osebja povišano za 170, okrog 50 Kongres poštnih uradnikov v Ljubljani Vsestransko pojasnjen položaj stanu in poštne službe _ , • *i _ _ pftdonin lmrovi io n«at«ft in ol/rhnn rlplala v m\mi1 nameščencev pa bo prišlo z manjših podeželskih pošt, ki bodo razdržavljene. Toda vse to je še mnogo premalo, da bi moglo zadovoljiti potrebe službe in osebja, po vrhu pa bo še nova direkcia v Banji Luki, ki se organizira iz obstoječega osebja, odvedla Iz posameznih poštnih edinic občutno število delovnih sil. Po statistiki iz leta 1935. je bilo v vseh panogah poštne službe takrat zaposlenih 8172 moških in 2964 ženskih delovnih moči. Spričo tega stanja združenje odločno zahteva: da se takoj poveča število osebja; da se definira pojem delovne enote .ker je pač razlika med prejemom priporočenega pisma in prejemom nakazila nekaj desettisočev din, da se po kakovosti in količini delovnih enot določi maksimum delovne obremenitve za vsakega nameščenca; da se v skladu s tem maksimiranjem izvrši tudi sistematizacija službenih mest; da se normirajo zdravstveni pogoji za sprejem narašča;'a in da se končne z zakonom zagotovi 40 urni tedenski delovni čas. Posledice preobremenitve Zaradi preobremenitve z delom je med uslužbenci poštne, telefonske in telegrafske stroke stalno izredno veliko število obolenj. Lani je bilo med 11159 uslužbenci 5640 bolnih 171900 dni. če bi se izvršil generalni zdravniški pregled vsega osebja, pa bi bila slika brez dvoma še bolj katastrofalna. V manipulativnih ustanovah je bil delovni čas sicer znižan od S na 7 ur. toda po ustanovah, ki jim manika personala, dela jo uslužbenci še zmerom po 8 do 10 ur na dan. Pred dvema letoma so bili državnem uradnikom znižani prejemki — formalno — za 7«/n. v resnici pa to znižanje znaša v nekaterih uslužbenskih skupinah do 25 Cr in še več. Ravno uslužbenci z najskromnejšimi prejemki in z največjimi družinami so bili pri tem znižanju najhuje prizadeti. Zadnji čas so na naglem začele rasti cene vseh živ-ljenskih potrebščin in poštni uslužbenci, ki s svojimi plačami že doslej niso mosli živeti, prihajajo v prav obupen položaj. Poštarji ponavljajo zahtevo lanskega kongresa, naj se za njihovo stroko in osebie ustanovi poseben zakon, kakor to zahteva specialni značaj poštne službe. Na koncu se poročilo obširno bavi še s socialno-zdravstvenimi problemi. Združenje je pri ministrstvu izposlovalo pravico, da uporabi poštne nabiralnike po mestih za organizacijo svetlobne reklame, ki bi utegnila stanovskim socialnim fondom donašati lepe zneske. V vsej državi bi bilo za takšno svetlobno reklamo pripravljenih okrog i 000 nabiralnikov. V zvezi z raznimi socialnimi akcijami je širša uprava pripravila za kongres naslednje predloge: naj se vprašanje okrevališč v Kaštelu-Lukšiču in Vr-njački banji uredi tako. da prvo prevzame Združenje uradnikov, drugo pa Združenje zvaničnikov in služiteljev, pri čemer bi Združenje uradnikov plačalo razliko; za zgradbo okrevališča na Pohorju naj se da ljubljanski sekciji na razpolago 200.000 din; za dograditev okrevališča v Vrnjačkl banji, za odkup polovice doma v Zagrebu za ambulanto in za zgradbo okrevališča v žabljaku v zetski banovini naj se prav tako nakažejo sorazmerne vsote. Iz blagajniškega poročila, povzemamo, ds ie za novo poslovno leto preračunanih 702.600 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Predstavniki nadzornega odbora so predlagali v. zato pa bo premog brez dvoma prav prišel na zimo. Na dveh lesenih plesiščih so se vrteli pari v večernem hladu in očitno je tudi ljubezen mladih src imela ob tej priliki svoje veliko kresovanje. Izvrstne je-stvine in pijače po paviljonih so nudile dovolj utehe žeji in lakoti. Razgibane množice so zlasti zvečer navalile na Grad• da je življenje zavalo\*alo v vsej pestrosti in živahnosti. Posebno pa je pozornost Ljubljančanov obrnil nase velik kres. ki so ga rvečer zažgali na Gradu. To ie bil »ofici-elniuvod v naše poletje. Prireditev je v vsakem oziru dobro uspela. Tudi med žrebci ne gre brez politike Poslanec Brenčič je moral zapustiti zbor konjerejcev Maribor, 20. junija. V hotelu >Orel* je bil danes redni letni občni zbor Konjerej^kega društva za dravsko bancv'no. Zborovanje je vodil dolgoletni in zaslužni predsednik g. Lovro Pe-tovar, udeležili pa so se ga v zelo velikem številu konjerejci iz vseh krajev Slovenije Navzoči so bili tudi zastopniki ban^ke uprave, sreskega načelstva in državne žrebiane na Ponovičah. Na predlog predsednika s? bile odposlane brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevim namestnikom, kmetijskemu ministru Stankoviču in ljubljanskemu banu. Predsednik g. Petovar je podal obširno poročilo, v katerem je orisal položaj konjereje in prizadevanje društva za povzdi-gc te, za naše kraje tako važne gospodarske panoge. Podčrtal je tudi nerazumevanje. ki ga kažejo do društva poklicani krogi. Društvo ima 12 podružn:c in šteje 790 članov Vso skrb je posvečalo poleg splošnega pospeševanja konjereje tudi selekcij-skemu delu in premovanju. Zaradi pomanjkanja sredstev je moralo društvo do skrajnosti štediti. Odločno je predsednik zavrnil zlonamerne govorice, da je odbor zapravljal društveni denar. V3a uprava je p:rab'la samo 3.190 din. S Domočjo kmetijskega ministrstva je društvo izdalo pri nas edinstveno publikacijo -Konjerejec«, ki jo je brezplačno odlično uredil g. dr. Veble iz Ljubljane. Prvič se je letos zgo- dilo, da se je izvršila razdelitev žrebcev brez sodelovanja društva. D:čim druge banovine žrtvujejo za pospeševanje konjereje velike vsote, ki segajo v stotigeče, je v proračunu dravske banovine v ta namen določenih samo 60.000 din. Letos je bilo premiranih 460 žrebcev. Društvo je izplačalo v ta namen 72.356 din. Društvena imovina znaša od zaključka poslovnega leta 33.700 din. V debati, ki je bila zelo živahna je delal narodni poslanec Brenčič razne neumestne medklice, ki so imeli kaj malo opravka a konjerejo, pač pa so močno dišali po pol tiki. Zborovalci so bili zaradi tega skrajno ogorčeni in ko so ugotovili, da poslanec Brenčič splch ni član društva, so mu svetovali, da se je jadrno umaknil z zborovanja. O delu žreb&aTne na Ponovičah je poročal inž. Hoerte, o rodovniškem delu pa predsednik g. Petcvar Zborovalci so izrazili željo, naj bi se žrebčarna s Ponovič premestila v središče živinorejskih okrajev in so v tem smislu sprejeli tudi posebno resolucijo, ki bo dostavljena kmetij ikemu ministrstvu. Zborovalci so izrazili odboru društva polno priznanje za požrtvovalno delo. Pri nadomestnih volitvah sta bila izvoljena za preglednika računov gg. šuma.n in Bedjanič. Zborovanje je trajalo od 10. do 15. in je pokazalo, da hoče neše ljudstvo trezno gospodarsko delo ne pa strankarskh hujskanj. Paspiri73 . jafh BBf a blr ja IMSSmš 'iiHnltiiriiTi * Oglas je reg. pod S. Br. l«l od 1. III. 1937 Maribor preko nedelje Maribor, 20. junija Izredno nestalno in z nevihtami oblago-darjeno vreme nj dopustilo tistega običajnega mariborskega nedelje vanja po raznih okoliških in periferijskih postojankah, ki eo pri družabnosti in razvedrila potrebnih Mariborčanih tako zelo v čisljh. V soboto zvečer se jc spet vljlo in so hudourniki jn potoki silno narasli. Zlasti iz Pesniške doline prihajajo obupni klicj. saj povzroča preobilje padavin ljudem ogromno škodo. Za danffi je bilo napovedano razvitje naraščajskega sokolskega prapora v Studencih. prq katerem so strumno sodelovala vsa mariborska sokolska društva in za katero je vladalo v krosih nacionalno zavednega in sokolskega Maribora silno veliko zanimanje. B:lo ie pa na spored« današnje nedelje tudj nekaj društvenih zborovanj. Zbor Narodne odbrane Dopoldne so se zbrali v gornji dvorani Narodnega doma delegati in člani NO na področju mariborskega oblastnega odbora NO. Občni zbor. ki je bjl prav dobro obiskan, je otvorii predsednik prof. dr. A. Dolar, ki je predlagal. da se odpošlje z občnega, zbora vdanostna brzojavka Nj. N cl. kralju Petru II.. pozdravna brzojavka P« predsedniku X0 v Beogradu Hiji Trifuno-viču-Biičaninu. Po pozdravu predstavnikov nacionalnih društev, k* so se v velikem številu udeležili občnega zbora, ie el«dila pietetna počastitev spomina narodnega borca in junaka dr.. Ljudevita Pivka ter sokolskega škofa Uecelinija. S'edil;i so poročila funkcionarjev oblastnega oa se kmalu reši pritiska domačih. Le--a akcija Medariča se konča v outu. Trnova je popustila in prepušča inieija->vo Gradjanskemu. Italijani so sedaj ojačili svojo obrambo. V napadu imajo ?amo tri igrače. Toda tudi ta napad je bil dovolj močan, da je povečal seore. 33. min. zaključi na oko nenavaren "apad Italijanov njihova desna zveza s strelom iz daljave 2-5 m in tretji gol je tukaj. 3 : 0 Glaser bi bil lahko obranil ta zgodi-tek. Obramba in napad Gradjanskega sta bila zelo slaba. V drugem polčasu se prične igra zopet v živahnem tempu. Odlične kakovosti italijanskih igračev prihajajo zopet do izraza. Igra se večinoma v sredini igrišča. Edini igrač Gradjanskega ki se je izkazal, je bil Kokotovič. Gradjanski je nekoliko izpremenil svoj napad. ša je šel na desno, Antolkovič na levo zvezo, dočim je Djanič igral levo krilo. V 17. min. je bil pri ostrem, toda brezuspešnem napadu domačih poškodovan levi branilec Genove. Sodnik ni prekinil igre, čeprav je poškodovani igrač ležal v kazenskem prostoru. V tem težkem položaju reši vratar Genove. Gradjanski sicer še napada dalje, toda rezultat se do konca ne menja. Malo kritike Genova je bila mnogo boljša od Gradjanskega. Zlasti se je odlikovala italijanska obramba, dočim je bila obramba Gradjanskega danes posebno slaba in nesigurna. Zato pa so bili tudi vsi napadi Italijanov zelo nevarni. Napad Gradjanskega je igral zelo klaverno vlogo. Skoraj ni mogel plasirati nobenega strela na gol. Pri Italijanih so bili napad, krilska vrsta in obramba, torej vse moštvo, kot ena celota. Vse njihove akcije so dobro premišljene. Z energičnim star tom onemogočajo nasprotniku vse akcije. Njihova igra je lepa in koristna. Reči je treba, da Genova ni pokazala pravega italijanskega stila, temveč je igrala bolj po dunajski ali škotski šoli. Sodil je dobro Čehoslovak g. Bera-nek. Prostejov: Grass-hoppers 2:2 (1: i) Prostejov, 20. junija. Današnja druga tekma za srednjo-evrop-ski pokal med Prostejovom in curiškim klubom Grasshoppers je ostala z 2:2 neodločena. Ker so Švicarji zmagali v prvi tekmi, izpade Prostejov iz nadaljnjega tekmovanja U j pest: Venus 4:1 (2:0) Budimpešta, 20. junija. Bukareški klub Venus je doživel svoj drugi poraz proti Ujpeštu. Ujpešt je danes zmagal s 4:1. Prejšnjo nedeljo so istotako zmagali Budimpeštanci, in sicer s 6:4, tako da ostanejo še dalje v tekmovanju. Slavija (V): Železničar (M) 0:0 Varaždin. 20. junija Pred številnim občinstvom se ie danes vršila v Varaždinu prva kvalifikacijska tekma za vetop v nacionalno liso med va raždinsko Slaviio in mariborskim Železni-Farjem. Tekma je prinesla Mariborčanom lep uspeh. Ostala je neodločena. cHo brez gola. in je unati. da bodo Železničarji na domačem terenu nadvladah Varažd'nce in tako še sodelovali v kvalifikacijskih tekmah za nacionalno ligo. Sodil ie s. Hahdiia iz Osijeka slabo. Ostale nogometne tekme Murska Sobota : SK Mura : SK Radeče 10:0 (2:0). Odločilna tekma za vstop v I. razred. Mura se jc pokazala znatno močnejšo. Njena zmaga je docela upravičena. Sodnik g. Kopič strog in objektiven. Beograd : Bask : Lazio 2:0 (2:1). Nočna tekma v soboto zvečer. Med tekmo jc nenadoma ugasnila luč- vendar pa se je igra po kratkem neprostovoljnem odmoru v redu nadaljevala. AMSTERDAM: Srednja Evropa : Zapad-na Evropa 3:1 (1:0). BERLIN: Falke 04 : I. FC. NUmberg 2 K) (2:0). Falke je s tem postal nemški prvak. Izbirni miting lahkoatletov Bručan je postavil na 10 km rekord mednarodne vrednosti * Izvrstni rezultati na I500 m V nedeljo dopoldne je Zveza sJovemskHi lahkoatletskih klubov priredila na igrišču Primorja gvoj drugi izbirni miting za sestavo reprezentance za troboj Ljubljana—■ Beograd—Zagreb. Kakor prvi je tudi ta prinesel poleg nekaterih izrazito dobrih, tudi nekaj podpovprečnih rezultatov, ki so ponovno potrdili, da v tehničnih panogah nimamo gotovo nobenih dobrih zastopnikov. Tem pomembnejši je bil uspeh Bru-j čana v teku na 10 km. Bručan je trenotno v izvrstni formi in je z lahkoto zboljšal svoj lastni rekord, ki ga je postavil 18. avgusta 1935 na državnem prvenstvu v Ljubljani za celih 34.8 sek. Njegov rezultat 32:28.6 je tudi mednarodno jako dober in je znatno boljši od balkanskega rekorda. Razveseljivi so bili tudi rezultati na 1500 m, v kateri panogi smo v zadnjem čcLau dobili vrsto odličnih juniorjev, ki bodo pra»v kmalu predstavljali isti razred kakor Goršek. škoda, da je naš najmlajši reprezentativec Kotnik prišel prepozno na start, sicer bi bdi v bortod dosežen prav gotovo še znatno boljši rezultat. Za tro-mateh razpolaga Ljubljana zdaj s četvo-rico, ki v Jugoglajviji nimajo enakovrednih. Prav dober je bil tudi rezultat Ple-teršfka v teku čez zapreke na 110 m, dosežen v solo teku. V naslednjem tehnični rezultati: Skok v daljavo: l Požar (Primorje) 6.34, 2. Pavhč (Planina) 6.10, 3. Korče (Pr) 5.93, 4. Branicl (Ilirija( 5.89. Kopje: l. Hovar (I) 41.80, 2 Krenar (Pr) 39.55. Kladiv©: L Zupan (I) 39.45, 2 Jeglič (Pl) 37.19, 3. Korče (P) 34.79. Tek na 10 km: 1. Bručan (I) 32.28.6, nov jugoslovanski rekord! (dosedanji 33:03.8), 2 Pere (Pr) 34:16.6, 3. Krpan (Pr) 34:25, 4. Tavčar (Pr) 36.45.4. Bručan se je kmalu otr-esel nasprotnikov in v enakomernem tempu tekel krog za krogom. že v 9. krogu je prekosil Tavčarja za cel krog, v 14. krogu sta pa isto storila tudi Pere in Krpan. V 20. kregu, po približno 8 km je Bručan pretekel za en krog tudi Perca in Krpana in končno še enkrat Tavčarja Na cilju ga je ločilo od drugega dobrih 650 m. Troskok: l. Korče (Pr) 12.91, 2. Požar (Pr) 12.56, 3. Branicl (I) 12.37. 400 m: 1. Pleteršek (Pr) 52.7, 2. Sku-šek (Pr) 53.3, 3. žorga (Pr) 53.4 1500 m: 1. Košir (Pl) 4:15.8, 2. Pogačnik (Pr) 4:16.8, 3. Srakar Iv. (Pr) 4:21.2. Naglepša točka sporeda. Pogačnik je vodil do 80 m pred ciljem, tu mu je pa v silnem finišu pobegnil Košir. Kotn;k (I) je v solo-teiku dosegel čas 4:16.8. I 100 m: 1. Gabršek (Pr) 11.8, 2 Pavlič (Pl) 11.9, 3. šuštorSič (P*r) 12.2. Rezultati so zaradi r&zmehčane proge slabi. 110 m z zaprekami: Pleteršek v srlo-te- ku 16.5. Mednarodni damski lahkoatletski miting Beograd, 20. junija V soboto se je na igrišču Jugoslavije pričel mednarodni damski lahkoatletski miting, na katerem sodelujejo poleg naših še atletinje iz Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske. Miting je prinesel nekaj dobrih rezultatov, med njimi tudi nov jugo-slovenski rekord v metu diska. Včerajšnji prireditvi je prisostvovalo okoli 500 oseb. Rezultati so bili: Predtek 100 m: I. skupina: 1. Schmidt (A) 12.8. 2. Kolbach (A) 13.1; II. skupina: 1. Gottlieb (A) 12.8, 2. ŠUarova (C) 13.3; III. skupina: 1. Vančura (C) 12.8, 2. Hof mann (J) 13. Met krogle: 1. Pekarova (C) 12.99. 2. Stefanini (J) 10.82, 3. Neferovič (J) 10.82. Tek SO m juniorke: 1. Kunodi (J) 11. Ta rezuliat bo najbrž verificiran kot novi jucoslovenski rekord. 2. Škodrič (.1) 11.3, 3. Miloševič (J) 11.8. Startale so samo Ju-goslovenke. Skok v višino: 1. Szak (M1) 1.53. 2. Gottlieb (A) 1.50, 3. Novak (A) 1.50, 4. Stefanini (J) 1.43. Tok zapreke 80 m: 1. Verteei (M) 12.8, 2. Kolbach (A) 12.8. 3. Stefanini (J) 13.1. Met diska: 1. Neferovjč (J) 37.25 (nov jogo>Iovenski rekord), 2. Kolbach (A) 35.90 3. Hilandrova (Č) 31.98. 4. Stefanini (J) 29.23. Met kopja: Pekarova (C) 43.49, 2. Bau-ma (A) 41.45, 3. Kohnan (J) 33.88. Rezultat Pekarove jc nov češkoslovaški rekord. Finale 100 ni: 1. Vančura (C) 12.2. 2. Schmidt (A) 12.4. 3. Gottlieb (A) 12.8, 4. Hofmann (.1). Desetoboj v Mariboru Maribor, 20. junija SK Železničar je priredi! v soboto popoldne in v nedelio dopoldne tekmovanje v olimpijskem desetoboju. Rezultati so bili: 1. Klaic (Železničar) 4.255, 2. Hlade (Železničar) 4216, 3. Smer-delj (Maraton) 3.734, 4. Vidic (Maraton) 3.079 točk. Državno kolesarsko prvenstvo juniorjev Koturaški savez kraljevine Jugoslavije je priredil danes dopoldne kolesarsko dirko za državno prvenstvo juniorjev za 1. 1937. na progi Ljubljana—Celje (75 km). Ob 10. je staitalo v Ljubljani 10 dirkačev (5 iz Zagreba, po 2 iz Maribora in Celja ter 1 iz Ljubljane), ki so vsi prispeli na cilj v povoljnem času. Zanimivo je, da je vseh prvih devet dirkačev vozilo enako in doseglo čas 2:24.38.2. Prcga je bila dobra, samo cesta med Vranskim in Št Petrom je slaba. Rezultati: 1. Mirko Košar (železničar, Zagreb), 2. Pavel Premk (Henmes, Ljubljana), 3. Leo Ovelbar (HKB, Zagreb), 4. Ivan Rebrovič (železničar, Zagreb), 5. Rudo Vrbanec (HKB, Zagreb), 6. Karel Sodeč (Maraton, Maribor), 7. Ivan Kramar (Klub slov. kolesarjev, Celje), 8. Dušan Davidcvič (Orao, Zagreb), 9. Oton Jerneje (Klub slov. kolesarjev, Celje), vsi 2:24 38.2; 10. Ivan Štingl (Peran, Maribor) 2:31.08. Državno kolesarsko prvenstvo juniorjev si je letos priboril Mirko Košar iz Zagreba ter prejel državni dres in kolajno, drugi in tretji sta prejela plaketi, četrti, peti in šesti pa kolajne. Razdeliev daril je bi-Ja takoj po tekmi v hotelu "s-Hubertus«. Dirko je vodil savezni delegat g. šef iz Zagreba kot predsednik komisije, savezni tehnični referent g. Kranjc iz Zagreba in gg. Vrbanc in Kržič iz Zagreba, na cilju pa še sodnika g. Fajs iz Celja in Kebrič iz Maribora. SK Ilirija (Iahkoatl. Sekcija). Pozivamo člane, da se udeleže pogreba matere tovariša Megužarja danes ob 17.30 izpred mrtvaške veže bolnišnice. šahovski turnir v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 20. junija, i. Današnje 8. kolo se je zaradi številnega obiska Zagrebčanov in Varaždincev igralo od 14. do 18. Turnir si je ogledal tudi pred-ednik Narodne skupščine dr. čirič, ki je predsednik šahovskega saveza in bo ostal v Rogaški Slatini nekaj dni. V prekinjelni partiji 7. kola je Tc-movič podlegel Gere- benu. Popraviti Je treba izid partije Ge-reben—Vukovič, v kateri je zmagal slednji in ne prvi, kakor je bdlo pomotoma javljeno. V današnjem kolu je Vukovič dobil točko proti Drezgi, ki ponovno ni prišel na turnir in je bil kontumaciran. Schreiber je po odlični indijski obrambi dosegel remi3 s Foltysoim. Najdorf je z zimago zaključil napad na Nedeljkovičevo rohadoo krilo. Samisch in Trifunovič sta se v izenačenem položaju sporazumela na remiz. Tudi partija Konig—Pire se je končala remis v nekoliko boljšem položaju za belega. Ostale partije so bile prekinjene. Ko-ttič stoji nasproti Matvejevu boljše, enako Geneben kot črni nasproti Kalabar-ju in Broder s premočjo kvalitete nasproti Tomoviču. Stanje po 8. kolu: Najdorf 6. Samisch. Trifumcvič, Vukovič 5 in pol, Foltys 5. Broder, Tomovič 4 (1), Pire 4, Gereben 3 in pol (1), Konig, Schreiber 3 in pol, Ne-deljkovič 3, Koetič 2 in pol (1), Drezga 2 in pol, Kalabar pol (1). V ponedeljek je prost dan in se bodo igrale prekinjene partije. ONA JE BILA PRETIRANO DEBELA. — ON JE TRPEL NA REVMATIZMU. Obema je pomagalo isto sredstvo, ki se ga lahko jemlje: čula sta sicer že davno o KRUŠEN soli, ali se nista mogla odločiti, da bi jo poskusila. Sedaj jemljeta oba redno in vestno dozo KRUšEN-soli, ki predstavlja dobro premišljeno mešanico znanih mineralnih vod. Oba sta se prepričala, kako prijetno učinkuje KRUšEN-sol na prebavne organe in na celotno prebavo in na ta način izpodbija vzrok debelosti, a često pomaga tudi pri revmatičnih bolečinah! Izognite se za časa in simme reano vživanje KRUŠEN-soli. da se ne naberejo v telesu škodljive usedline. KRUšEN-sol se dobiva v vseh lekarnah. Velika steklenica zadostuje za 3 mesece in stane samo Din 45.—, a mala steklenica Din 27.—. Oglas reg. S. br. 29 613 35 Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 21.: Tisočak v telovniku. B. Torek, 22.: Zaprlo. Sreda, 23.: Tisočak v telovniku. Red Sreda. * Drevi imajo abonenti reda B predstav« Fernerjeve in Realove burke v treh dejanjih »Tisočak v telovniku«. Igra je zelo vesela, v njej nas',opaio posrečeno karak-terizirane osebe, ki skrbe za smeh. potek dejanja se učinkovito stopnjuje do konca, vedri dialogi in komične scene daiejo bur ki prav prijetno obeležje. V glavnih vlogah: Gregorin, Daneš, Bratina, Boitarjeva Mileva in Stupica. Razen njih nastopijo še ga Rakarjeva, Pianecky in Verlin. Režija je Kreftova. OPERA Ponedeljek. 21.: Zaprto. Torek, 22.: Ples v aaskah. A. Sreda. 23. junija: Zaprto. Verdijev »Ples v maskah« bodo peli v torek za red A. Ker je to predvidoma zadnja predstava te opere v tekoči sezoru. opozarjamo vse, ki se zanimajo zanjo, da si jo ogledajo. Spada med najučinkovitejše Verdijeve opere. Slikovita inscenaeitfa in izvrstno podane partije so zagotovile delu odličen uspeh. Dirigent Anton Nef-fat. Rooseveltova borba z lastno stranko Predsednik Roosevelt ima že mesece sem hude težave s svojimi prijatelji v demokratski stranki, ki več ali manj sabotirajo njegove napore za novo ureditev gospodarskih in socialnih prilik v Zedinie-nih državah. Zaradi tega se je predsednik Roosevelt odločil sklicati veliko konferenco vseh demokratskih senatorjev in poslancev v ameriškem kongresu. Konferenca bo od 25. do 27. ju ni i a na malem otoku v chesa-peaskein zalivu. Povabljenih je okoJi 400 senatorjev in poslancev. Otok. na katerem bodo konferirali demokratski mandatarji, je last demokratske stranke ter bo prepovedan slehernemu dostop nanj, dokler bo trajala konferenca, na kateri bo glavn; govornik predsednik Roosevelt. Zanimivo je, da na to konferenco niso bile pozvane poslanke, čeprav so članice demokratske stranke. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! FOTOAMATER Trdllne ustaljevalne kopeli f> koristna iznajdba, posebno z.a poletni čas, ko stremi veaka emulz;ja za, tem, da b- splavala v kopeli s svoje podlage. Namesto da bi trdilj fotografsko plast šele naknadno z gaU'nom ali formalinom, si pripravimo rajši ustaljcvalec, kj daje plaši sam zadostno trdnost. To se zgodi tfl način. da dodamo' vsakim 100 cem po-ijpibnegg 'cštaijevalca lg 'v droben prašek zrnatega kromovega galuna. Dalje moramo pazitj na fco, da nj prevelikih temperaturnih razlik med ra.zvija.lcem. ustaljevakem in rzpcnalno vodo, kajti tudi to daje pksti potubo., da bi se. ločila s svoje ploeče ali ["Ima. Nekater; razvijalci, kakor pirokate-hn. 53mi na sebi malo ustrojijo (utrdijo) Plast. Brze ustaljevalne kopeli in uničevalci fiksirnega natrona kemikalije za naivne začetnike. Samo ti namreč lahko verjamejo, da si morejo s ^kšnimi pripomočki skrajšat; delovni po-KJopek. Skrajšajo si ga ž njiroj lahko samo na račtin — "trajnost; svojih negativov. Ce nočejo, da bj svoje negative s temi kemikalijam} hitro ustalili in fiksjmi n^tron h'tro spravjlj iz plasti, morajo negatjve po-trm namreč toliko več časa izpirati, kajti n"ve kemikalije. ki pridejo v dotjko s plastjo, se od nje enako težko ali še težje nego fiksirni natron. To je kakor 7eodba o vragu, ki smo ga pregnali z bel-cetabom. Hersehelov efekt se imenuje prijeten pojav, kj fma za poledico, da se latentni (to je še nerazviti) deli slike pod vplivom rdečih žarkoiv malo «ni-Sijo. in sicer v senčnih partijah. Zavoljo Hersehlovega efekta je torej mogoče, da dobimo dozdevno premalo osvetljene negatjve. pa čeprav smo jih pravilno osvetlili in drugače t"di pravilno razvijali. Ta pojav se kaže posebno tedaj, kadar razvijamo s pinakriptolom desensibilizirane plasti prj rdeči svetlobj. Tudi desensibjlizirane pankrom^tske plasti razvijajmo pri rumeni svetlobi (ali svetkvzeleni). Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: V petek ob 30. v klubskem lokalu izredni občni zbor. Člani, ki so v zaostanku s članarino, naj gledajo, da jo do tega roka poravnajo ker utegnejo drugače izgubiti vse pravfce, kij jih imajo po pravi]jh za primer občnih zborov. Rum^nska amaterska fotografija je ena najmlajših na evropskem jugovzhodu in tudi ni dolgo. odkar se je organizirala-. Stopa pa polagoma v sprednje vrste nacionalnih amaterskih gibanj in če bo še npkaj časa napredovala v dosedanjem tempu, se bo znalo zgoditi, da bo prekosila n .pr. jugoslovansko amatersko fotografijo, posebno če bo ta še nadalje navezana na tako majhno zanimanje s strani državnih in drugjh činiteliev kakor doslej. Glavna organizacija ru mu nekih amaterjev je združenje »F. A. R.« v Bukarešti, kj izdaja svoje jzkj avtorji s 4.584 odstotkov objavljenih slik skupaj s francoskimi na šestem mestu. Najvišji odstotek so imeli Angleži (12.084). za Juj avtorji jih je nič manj nego 8. k: so člani Fotok'ul>a Ljubljane. V tem pogledu ne more do da-, nes konkurirati ljubljanskem« fotoklubu niti ena poedina amaterska organizacij^ na svetu, čeprav so med njimi taksne, ki štejejo na tisoče in deset tjisoče članov, ne Pa skopo stotino, kakršna sestavlja n»<š kluib. Razstavo malih formatov (Lpical prrcja Jugoslavensko udružen je za fotografi f" i kinematografi ju v Beogradu. To jc prvi nastoip te mlade amaterske organ'za©ije v središču naše države. Na račun njene mladosti in neizkušenost- je pač zapisati to, da je določila zadnji rok ta prijavo s 1. t. m., obvestfla in prijavnice pa je poslala drugim amaterskim organizacijam v drža-vj šele spdaj. tako da je vsakemu zunanjemu interesentu sodelovanje nemogoče, tudi če b; imel šs tako dobro voljo... Za amaterjevo knjižnico »Photographie f ii r Alle« priobčuje v prvi junijski številki nad vse zanimivo poročilo o novem načinu razvijanja z električnim tokom, ki ga je odkril dr. inž. Johan-nes Rzymko\vski iz Jene. To poročilo pa-daja sam. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da je danes brez nadaljnjega mogoče s pomočjo mokre baterije, ki sc eventualno priključi na hišno napeljavo- razvijati brez vsake izmed doslej znanih razvijalnih snovi vsak film ali ploščo. Rzymkowski daje poleg podrobnega opisa svoje metode tudi slikovni primer, ki dokazuje, da je njegova metoda enako uporabna kakor katerakoli druga dosedanja razvijalna metoda. Ker se vršijo po drugi strani tudi že poskusi električnega fiksiranja slik, nam je po vseh senzacionalnih fotografskih odkritjih zadnjih dveh let (n. pr. v področju barvne fotografije) pričakovati, da bo fotografska praksa v nekoliko letih povsem drugačna, nego smo jo poznali do danes. — Zelo zanimiva so v tej številki poleg vsega drugega tudi poročila o orjaški fotografski razstavi ob priliki četrte obletnice hit-lerjevskega režima, ki se vrši ta čas v Berlinu. Ko človek bere ta poročila in pomisli malo. kako ma:hen interes imajo za fotografijo in specialno amatersko fotografijo odločilni činitelji pri nas, mu postane malo hudo... »Phototechnikc, hišni list tvrdke Zeiss Ikon, priobčuje v 3. letošnji številki kot glavna prispevka članek o »Protivni luči« znanega buclimpeštanskega mojstra prof. Jenoja Dulovitsa in članek Johannesa Pa-delta o snemanju drobnih predmetov iz bližine z malo kamero. Zelo poučna je ko-zerija J. W. Stegilicha z mnogimi številkami s fotografskega področja. Ali veš n. pr. da tehta 1000 vi ja oko v, kakršne potrebujejo za sestave moderne male kamere, komaj 13 g. in da je treba samo za izraču-nanje enega objektiva toliko računskega dela, da napolni s številkami 3200 strani obsegajočo. 90 cm debelo knjigo? »Foto-Beobachter« poroča v novi številki tudi o veliki fotografski razstavi v Berlinu, ki jo omenjamo zgoraj, in priobčuje amatersko sliko, ki je na tej razstavi prejela prvo nagrado. Kako znajo Nemci prirejati takšne stvari, je najbolje razvidno iz tega. da so eno samo sliko- posneto na običajen format, povečali za to razstavo na ploščino 800 štirijaških metrov! Nadaljnji članki razpravljajo o kopirni metodi ločitve tonov, o rabi rdečega filtra, o sto malenkostih- ki so važne za fotografsko delo. Odlične in števiJne so. kakor vedno, tudi slike v tej zelo razširjeni reviji, ki jo izdaja znana založba . Knapp v HaHeju. »Perutz-Kreis«, malo amatersko g'lasiio Perutzove tvrdke- piše o pojmu lepote in kompozicionainih elementih v pokrajinskih slikah, o snemanju cvetov, o lastnostih idealnih negativov, o gradaciji i. dr. Slike so manjšega formata, odlična pa po svoji reprodukcijski tehniki in poučne po tekstu, ki jih spremlja. »JUTRO« ponedeJJsEa Izdaj* Ponedeljek, 21. VI. 1937. Teden dni filma Pogreb Jeane Harlow Slavno filmsko zvezdnico Jeano Harlow eo pokopali na zelo svečan način. Nič čud-ctega, saj je bila igraflka, ki si je v kratkem času priborila tako veliko slavo, da je z njo zasenčila marsikatero kraljico Holly-wooda. Jean Hariow je zgodaj začela svoje življenje in ga. tudi zgodaj končala. S šestnajstim letom se je že omožila. V dvajsetem letu je zaslovela. V šestindvajsetem je umrla. Njeno pravo ime je bilo Hellen Car-penter. Kot filmska igralka si je nadela dekliško ime svoje ljubljene matere, ki je bi- i la v mladosti tudi znana igralka. ' Njen pogreb je bil veličasten. Udeležil se ga je ves filmski Hollywood in izkazal tako poslednjo čast veliki umetnici. Pokopali so jo na pokopališču, kjer počivajo že Rudolf Valentino, Thalberg. Marija Dressler, Renee Adoree in drugi filmski velikani. Ko so spuščali krsto z njenim truplom v grobnico, sta zapela Jeannette Macdo-nald in Nelson Eddy nekaj njenih najljubših pesmi, ki jih je v filmu spoznal in se jih naučil svet. Pravijo, da takrat na pokopališču ni bilo suhega očesa. Televizija in moderni film V nekem intervjuvu je dal znani filmski Industrijalec Jesse B. Lasky zelo črnogledo paognozo za filmsko industrijo, ki bo baje že to leto dobila nevarnega tekmeca v televiziji. Lasky meni, da se bo televizija že letos tako razvila, da si bo vsakdo prav tako lahko nabavil aparat zanjo, kakor zdaj za radio. Kar bo aparat več stal, bo pa kupec prihranil pri izdatkih za obisk kinematografov, saj bo lahko tu videl prav tako najnovejše filme in svoje nad-ljubSe zvezdnike. Ameriški radio je odtujil ifilmu Že celo ▼Ttetio filmskih umetnikov, ker sklepajo družbe sistematično pogodbe, po katerih zvezdnik Ob času, ko je vezan pri radijski družbi, ne sme nastopati pri filmu. To ee bo najbrž tudi v bodoče nadaljevalo, saj so radijske družbe v Ameriki tako močne v svojih financah, da lahko tekmujejo s filmskimi družbami. Položaj pa je v Ameriki še slabši zara- di tega, ker lastniki večine kinematografov niso privatniki, ampak filmske produkcijske družbe. Veliko zmanjšanje števila obiskovalcev kinov bo takoj delovalo tuidi na produkcijo, ki bo postala slabša, ker družbe v filme ne bodo mogle več vtakniti toliko denarja kakor doslej. Prav kmalu že lahko računamo na čas, ko bo televizija odrinila film v stran. Lasky računa na preobrat v celotni kinematografiji, ki 6e bo dal primerjati samo s preobratom ob nastopu govorečega filma. Edina možna rešitev je v tem, da se filmske družbe čim prej sporazumejo z družbami za televezijo in da začno delati skupno z njimi. Ker ni mogoče kupiti vseh patentov za izdelavo televizijskih aparatov in je onemogočiti, ne ostane nič drugega kakor to, da se organizira njihova prodaja, in to se pravi z drugimi besedami, da je treba dati samo lastnikom kinematografov možnost, d'a 6i te aparate nakupijo. Žena v sodobnem svetu Na Finskem je ženska tovariš moškemu V poklicnem življenju je finska ženska pač izenačena z moškim in se je tudi v neštetih primerih izkazala kot enakovredna in zanesljiva delovna moč. Z vztrajnostjo in žilavostjo državljana majhnega naroda izpolnjuje z veliko energijo svoje dolžnosti Je pa tudi zastopana skoro v vseh poklicih. Pri delu na zgradbah, v industriji vseh vrst opravljajo finske ženske svoje težko delo. Na polju poprime jo za vsako delo, če je še tako težavno in stoje vedno ob strani moškega delavca. V mestih opravljajo službo na cestah, železnicah skoro izključno ženske. Nasprotno našim razmeram je v frizerskih moških salonih najti po večini žensko postrežbo, enako v hotelih in restavracijah. Bančna in zavarovalna podjetja zaposlujejo predvsem ženske. Značilno je, da so ženske zelo številno zastopane v akademskih poklicih. Kakor v drugih državah, imajo tam mnogo zdravnic, toda ženske dovršujejo študije z uspehom tudi na fakultetah, ki so sicer od njih le bolj redko obiskovane. Med te spadajo kmetij-sko-gozdarska, pravna in tehnična področja. V novejšem času se mnogo žensk posveča tudi gimnastiki. Čeprav finski cerkveni predpisi določajo, da ženske ne morejo opravljati duhovniške službe, je vendarle mnogo žensk dokončalo teološke študijo. Poseben položaj pa zavzema finska ženska v svojstvu vojaka. Če pravi finska ustava, da je vsak finski državljan obvezan udeleževati se ali pa kakorkoli pomagati v obrambi domovine, odgovarja na to finska ženska s trditvijo, da je tudi ona državljan v svoji domovini. Enako kakor je tovariš in podpora moškemu v miru, mu FILATELIJA Novosti iz nase filatelije Pretekli mesec je izdal poštni minister naredbo, da se puste v promet nove letalske znamke. Obsegale bodo naslednje vred note: Znamka po 50 par v rjavi barvi bo imela 6liko 6amostana sv. Nauma. Olivna po 1 dinar bo kazala pogled na Rab. Jekleno-višnjeva po 2 dinarja bo imela sliko Sarajeva. Rdeča po 2.50 dinarja pogled na Ljubljano. Temnovijoličasta po pet dinarjev bo kazala samostan 6v. Nauma. Opečnata po 10 dinarjev Rab. Temnozelena po 20 dinarjev Sarajevo, indigasta po 30 dinarjev pa spet Ljubljano. Ali so znamke ie izdelane in kdo je zanje delal načrte, Se ne vemo. očitno pa je bilo naročilo za osnutke 6pet oddano pod roko ali pa so jih napravili v markarnici sami. Kakor vidimo je cena za celotno serijo zelo visoka, saj znaša 71 dinarjev, kar je za naše filateliste, ki niso med najbogatejšimi sloji, skoraj preveč. Celotna naklada vseh znamk bo znašala pol milijo-an serij. Seveda ie vprašanje, kje ee bodo našli ljudje, ki bodo izdali za te znamk° 35 milijonov dinariev. zlasti zaradi tega. ker bodo znamke dopustne samo za fran-kiranje pošiljk za letalsko pošto Tako hitro od filatelistov denar tudi ne gre — upo števati je namreč treba, da se poslužujejo letalske pošte po večini le filatelisti — in če je poštna uprava pri teh znamkah ra čunala nanje, ne bi bila smela izdati znamk v tako veliki nakladi. Druge države delajo v takih primerih čisto drugače. Nižjih vrednot že izdajo veliko število, višjih pa prav malo. Tako je n. pr. Italija izdaiala dražje letalske znamke samo v nakladah po 10.000 do 25.000 kosov in so se vse kmalu prodale. Ko so bile te prodane, je pa izdala spet druge, seveda z drugačno sliko. Pri znamkah je ■izdatek za osnutek im izdelavo v primeri s prodajno ceno tako majhen, da iz razlogov varčevanja ne kaže izdajati velikih naklad, ki se potem ne prodajo. Razen tega je seveda odločilna tudi zunanjost znamk. Zlasti pri letalskih znamkah je treba gledati na čim lepšo izdelavo, če hoče država znamke tudi prodati. Zmazkov dandanes filatelisti ne kupujejo več. ker ie lepih znamk po vsem svetu dovolj in preveč. Tudi to naj bi naše poštno ministrstvo upoštevalo. * Dodatno k znamkam Unije za zaščito otroka, ki so izšle v začetku prejšnjega meseca, smo zvedeli še to, da so bili ti osnutki izdelani po fotografiji v markami* ci. Znamke so bile tiskane v polah po 10 krat 10 kosov, najvišja vrednota po 2 dinarja pa v polah po 5 krat 10 kosov. * Znamke za Malo antanto še zdaj niso izšle, čeprav so že davno tiskane in pripravljene za izdajo Vzrok je baje v tem, ker nai bi te znamke izšle hkratu s češkimi in rumunskimi, pa poštni upravi teh hoče biti v vojni in v obrambi domovine. Ko se je Finska L 1918. postavila boljše-viziranju s strani Rusov po robu in je z nemško pomočjo zatrla rusko prizadevanje, so se Finke združile v pomožne čete, da bi podpirale vojujoče se moške. Iz tega sodelovanja žensk se je potem izcimila na svetu edinstvena organizacija, imenovana »Lotta Svard«. članice te organizacije — finski ženski vojaki — so prevzele vsa dela, ki leže izven prave vojaške delavnosti (preskrba, bolničarstvo in slično). Ta organizacija je do pred leti štela nad 60.000 članic, h katerim je treba šteti še nad 10.000 podpornih članic. Organizacija je pravzaprav popolnoma vojaška ustanova in je kot taka podrejena vojski. V vseh zgornjih prostorih Kazine pa se je medtem vršil obrtniški ples, ki vsako leto zbere k neprisiljeni družabni zabavi zastopnike enega naših najvažnejših pridobitnih stanov in njihove številne prijatelje iz vseh krogov naše javnosti. Velika dvorana je bila prav okusno dekorirana z nacionalnimi zastavicami, ki so nosile embleme vseh posameznih obrtniških strok Godba Sokola L je z vztrajnim igranjem plesnih komadov skrbela za najboljše razpoloženje. Prireditelji — za organizacijo plesa poskrbe vsako leto odborniki Obrtniškega društva s predsednikom Rebekom na čelu in ob sodelovanju svojih marljivih, domiselnih gospa — pa so ukrenili tudi vse potrebno, da so bili gostje po zmernih cenah postreženi z najboljšim, kar se tiče pijače in jedi. Med drugimi uglednimi gosti so ples počastili s svojo navzočnostjo tudi načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Mam, predsednik Zbornice za TOI Jelačin, namestnik župana mestni svetnik, stavbenik Zupan, generalni tajnik Zbornice za TOI narodni poslanec Mohorič s tajnikom dr. Plessom in dr. Protnerjem, za nekaj časa pa sta prišla med obrtnike tudi minister dr. Kramer in podžupan dr. Rav-nihar. Prireditev, katere dobiček gre onemoglim obrtnikom, njihovim vdovam in 6kladu za pospeševanje obrtno-strokovne literature, je v celoti dosegla uspeh, kakršnega že vsa zadnja leta ne pomnimo. Obrtniki so imeli gostov, da so bili obsežni prostori skoraj premajhni. Zabavni spored so poživili z nekaterimi dobrimi domisleki, ki so gostom prinesli mnogo najlepšega razvedrila, socialnim skladom Obrtniškega društva pa nekaj potrebnih dinarjev. Ples je bil združen s tekmo za največje število nageljnov, ki jih bo zbrala najsrečnejša plesalka. Za nagrado je kraljica plesa dobila dragoceno vazo iz brušenega stekla, ki jo je v dar poklonila tvrdka Agnola. Med srečne tekmovalce pa je bila razdeljena še cela vrsta praktičnih in veselih daril od kolesa do srca iz lecta. Mnogo živahnega prometa je imela stojnica, ob kateri so dame prodajale dekorativne predmete iz domače suhe robe. V neprisiljeni zabavi so gostje ostali do prvih jutrnjih ur, nato pa so se razšli, da se ob letu spet snidejo na tej priljubljeni prireditvi Politična pridobitev bolgarske žene Bolgarska je kakoT Jugoslavija med redkimi državami na svetu, ki še nimajo vo-livne pravice. Bolgarska in jugoslovanska ženska zveza se že dolgo borita za državljansko in politično enakopravnost žene. Dočim so naše zahteve še vedno le papirnate resolucije, imajo Bolgarke vendar nekaj vidnega uspeha: z letošnjim letom se bodo žene lahko udeležile občinskih volitev. Volivna pravica, kakršno je dala ženi vlada dr. Kjuseivanova, pa nikakor ni zadovoljila zavednih, organiziranih žen. Zakonodajalec jo je okrnil tako, da predstavlja v bistvu le delno nagrado za materinstvo ne pa priznanja državljanske enakopravnosti. Voliti bodo namreč smele samo matere. Spričo dejstva, da je dobila voliv-no pravico samo poročena mati, samo za občinsko, ne pa tudi za državno zastopstvo, in samo v toliko, da lahko voli, ne more pa biti sama izvoljena, je tudi ta nagrada za materinstvo močno okrnjena. Zato se gotovo marsikatera bolgarska feministka začudeno vprašuje: kateri razlogi so vodili zakonodajalca, da niti materi s kopico dobro vzgojenih otrok ne more priznati tiste polne življenjske in politične zrelosti, kakor jo priznava vsakemu duševno zdravemu a življensko neizkušenemu 21 letnemu fantiču! Bolgarske žene so porabile vsako priliko, kjerkoli so mogle govoriti za politično enakopravnost in zlasti za popolno izenačenje pred volivnim zakonom. Udeleževale so se colivnih bojev in so nastopale na volivnih shodih vseh onih kandidatov, ki so priznavali upravičenost ženskih zahtev. Vedno so se zavzemale za popolno politično enakopravnost, to je za aktivno in pasivno vo-livno pravico v samoupravna in državna zastopstva. Dasi je bolgarska vlada z volivno pravico v tej prvi izdaji žene močno razočarala, so se ji ženska društva vendar zahvalila, ker vidijo, da ima njih vztrajno prizadevanje vsaj nekaj uspeha. Cerkveni in državljanski zakoni smatrajo ženo za nižjo od moža ter so ji do danes odrekali duhovne in politične pravice. Ko so se šle sedaj predstavnice ženske zveze zahvalit za podeljeno volivno pravico, so dobile pri notranjem ministru zagotovilo, da bodo prvemu koraku sledili še drugi in bo bolgarska žena postopoma kmalu dobila vse politične pravice. Sicer je pa bolgarska zakonodaja že pred leti uvidela, da je za pravilni razvoj življenja sodelovanje žene vendarle potrebno. L. 1909. je namreč dala demokratska vlada ženam volivno pravico za krajevne šolske svete, a to zopet v neverjetno okrnjeni obliki: po tem zakonu smejo biti žene izvoljene, voliti pa jih morajo moški, kajti ženi je priznal ta zakon samo pasivno volivno pravico, in sicer le ženi s srednješolsko izobrazbo. Bolgarske žene se sedaj z vso vnemo pripravljajo, da bodo dostojno izvršile svojo prvo nalogo v političnem življenju. Ženska zveza prireja zborovanja in predavanja, kjer seznanja žene volilke z ustrojem in nalogami občine, ter jim vzbuja državljansko zavest in odgovornost. Občine že preurejajo volivne imenike in v Sofiji sami pojde lahko na volišče 60.000 žen materi Omejena volivna pravica bolgarske žene je tudi nam nov dokaz, kako težka je borba za enakopravnost. Po tolikem uspešnem javnem delu, po tolikih uspehih v socialnem, gospodarskem in poklicnem življenju — v tovarni, na njivi, delavnici in uradu — še ni mogla žena pripraviti moža do tega, da bi gledal nanjo kot na enakovrednega sočloveka in državljana ter ji priznal prirodno pravico do skupnega urejevanja življenjskih pogojev. P. Hočevarjeva čez drn in strn Trije naslovi o Blumu Bluma pozivajo: »Pojdi!« (Slovenec«, 15. VI.) Puč Kominterne v Franciji...? Vlada ga Je odkrila in zadušila. (»Slovenec«, 16. VI.) Komunisti so rešili Bluma. (Slovenec«, 17. VI.) Parlament se za glavo drži Najbolj porazni vtis Je napravil govor nekdanjega finančnega ministra Raynauda, ki je s številkami v rokah razložil parlamentu, da morajo pričakovati na koncu proračunskega leta primanjkljaj v znesku 50 milijard frankov... Parlament se Je prijel za glavo, ko je to slišal. (»Slovenec«' 15. VI.) Štetje po boju Sedaj Je izšel tretji izkaz padlih Italijanov na Španskem. Po tem izkazu Je med 8. in 18. marcem padlo na Španskem 175 Italijanov. (»Slovenec«, 15. VI., stran 6). Danes je bila objavljena četrta lista padlih legionarjev v Španiji. Iz te liste izhaja, da je padlo v bojih na Guadalajari od 8. do 18. marca tisoč Italijanov. (»Slovenec«, 15. VI. stran 1.) Zmagoslavje In žrtev Med tem časom pa je privozil na mesto drugi avtobus s kakimi 30 akademiki. Sedaj se je položaj na mah izpremenil. Novo-došli fantje so si bili takoj na Jasnem, kaj se godi, naglo so poskakali iz vozila, na bližnji njivi so populili fižolovke ter začeli strojiti orjunske hrbte. »Junaki« iz Maribora so se jadrno obrnili v beg. Hlačali so> kar so jih noge nesle, na vse strani. Eni so se poskrili na hleve bližnjih posestnikov, drugi so pobegnili v gozd in kmalu je bilo bojišče očiščeno. (»Slovenski dom«, 15. VI.) Šele v Konjicah so utegnili fantje prešteti svoje vrste. S strahom so opazili, da Doll-narja ni nikjer. Nihče ni niti pomislil, da se je zgodilo najhujše. Akademiki so menili. da Je Dolinar padel napadalcem v roke kot ujetnik... (»Slovenski dom«, 15. VI.) Hudiča se boj V Varšavi je živel starinan ki Je v*c življenje vneto zbiral redke starine ter Jih za drag denar in z velikim dobičkom tudi prodajal... Zlasti ga je veselilo, če je kje dobil kak kipec ali sliko hudiča. Imel je zbirko najraznovrstnejših hudičev, katere je hranil za svojo zbirko in ki niso bili na prodaj... Da bi bila njegova zbirka čim popolnejša, je veliko potoval, da je svoje starine iskal in presojal na licu mesta. Z nekega takega potovanja je prinesel s seboj domov dva metra visoko soho hudiča, kakršno je nekdaj, pred več stoletji, iz lesa izrezal neznan umetnik ... Vendar mu ta kip ni prinesel sreče. Mož se je kipa silno veselih kakor da bi bil dobil v hišo nepojmljivo bogastvo. V resnici pa je kmalu nato v njegovem muzeju, kjer Je kip stal, padel gospodarju na glavo in ga prt priči ubil. Kako se je to zgodilo, tega nihče ni mogel ugotoviti. (»Slovenec*« 16. VI.) Dvakrat ustreljen Trgovec Kosta Vučurevič je bil znan okrutnež, ki je za vsako malenkost pretepal svojo ženo in otroke... Žena je z otroki odšla k svojemu bratu Dušanu Kun-tiču. Ta je odšel takoj k trgovcu in ga vprašal, zakaj tako grdo ravna s svojo družino. Trgovec pa je Kuntiču surovo odgovoril, nato pa potegnil revolver in ga dvakrat ustrelil. (»Slovenski dom«, 17. VI.) Počasi se avanzira Upravno-pisarniški uradniki ... in Danilo Vinko pri komisarijatu železniške in obmejne komisije v Mariboru so napredovali za upravno-pisarniške uradnike v VIII. skupini. (»Slovenec«' 18. VI.) Dne 27. maja pa smo brali v »Slovencu«, da je v čakovski bolnišnici po daljšem bo-lehanju umrl g. Vinko Danilo. Krščanska mera Pred varaždinskim sodiščem so sedeli tatovi, ki so prejeli zasluženo kazen že od kmetov takrat, ko so jih zasačili pri tatin. skem delu... Nemilo so jih pretolkli, da so morali tatovi po nekaj mesecev prele-žati v bolnišnici. Nekateri med njimi pa so za trajno ostali hromi in gluhi. Sedaj je pa še sodišče prisodilo tatovom precej težke kazni. (»Slovenski dom«, 18. VI.) Utrinki iz Trsta Prav za prav smo pa dejali, da bomo govorili o »utrinkih«. Utrinkih ali ocvirkih! ... Težko reporterju, ki šviga po z 80 kilometrov brzečim vlakom... Sicer pa o gori grede ne bi bilo toliko »ocvirkov«< več jih je od tam, posebno pa še od nazaj. (»Slovenski narod«, 19. VI.) Mladinska literatura z velesejma Vprašal sem debelega gospoda, ki Je stal blizu mene, koliko stane takle avtomobil' in se mi Je zarežal v obraz: — Malenkost: samo 100.000 dinarjev/ Segel sem v žep, in ker sem otipa! v njem samo dva dinarja, ki mi jih fe dal očka, sem s žalostnim srcem odšel dalje. (»Slovenec«, 20. VI.) Tempo Elektrarna za Kobaridom, nekaj desetin metrov severno od drežniškega mostu čez Sočo... Izvršitev te elektrarne je zaenkrat odložena, dokler ne bo končana. (»SIove nec«' 20. VI.) Inseratnl stil »Morana«' smrt plešavosti, potrebna fe vsakomu. Prepričajte se!... Lasje pocasie-jo tudi na plešastem mestu. Steklenica po povzetju... (Iz inseratnega dela slovenskega dnevnika.) •— Kra — Znamka za spomenik Francoska poštna uprava je dala v promet poštno znamko s sliko maršala Joffieja, Z izkupičkom, ki ga bo vrgla prodaja te znamke, bodo pozneje postavili zaslužnemu vojskovodji primeren spomenik dveh držav svojih znamk ni6ta mogli ob pravem času izdati. Točen termin, kdaj bomo te svojstvene znamke dobili, zaenkrat •že ni znan, poučeni ljudje pa pravijo, da najbrž še ne prav kmalu. Proti Špekulaciji z znamkami Nekatere države špekulirajo z znamkami na debelo. Med temi državami je nedvomno na prvem mestu mali Liechten-stein, kjer izhajajo neprestano nove znamke. To ni nič čudnega, saj je o tej državici znano, da ji znamke prinašajo večje dohodke kakor davki. Seveda je nastal proti taki politiki med filatelisti velik odpor. Nedavno je mela švicarska fiiatelistična zveza 6voj kongres in na njem ugotovila, da počenjajo v Liech-ten6teinu še druge nepravilnosti. Običajnih znamk te državice ni mogoče dobiti na poštah, ampak jih je treba kupovati za drag denar pri liechtensteinskih trgovcih z znam kami. In če ie kakšna znamka razprodana, je poštna uprava ne natisne ponovno, ampak izda takoj novo vrsto, ki jo spet pokupijo špekulanti. Mnogi zbiralci so zaradi tega nehali zbirati liechtensteinske znamke. kakor nekoč španske in italijanske. Podobno je tudi s švicarskimi znamkami. ki imajo pretisk >Societč des Nationst in »Bureau international du Travail«. Te znamke se nerabljene oficielno ne smejo prodajati, toda pri trgovcih z znamkami se za pretirano visoke cene zmerom dobe. O takih in podobnih primerih bi morali biti filatelisti po svojih listih obveščeni in bi morali iz tega izvajati konsekvence na ta način, da teh znamk ne bi zbirali. Nove znamke Avstrija: Znamke za stoletnico Dunav-ske paroplovne družbe so izšle. Na črno-rjavi po 12 grošev je slika parmka >Mari-ja Ana< iz leta 1847. Na temnosinji znamki po 24 grošev je moderni parnik »Franz Schubertc Na temnozeleni znamki po 64 grošev pa je remorker »Austriac. Bhopal: Znamki po 6 piesov v lilasti in sinji barvi ter po 2 ana v 6inji in rjavi barvi sta dobili pretisk »Service«. Birma: Službene znamke Britanske Indije po 3 piese 6iva, po pol ana zelena, po 9 piesov temno zelena, po 1 ana rjava, po 2 ana rdeča, po 2 in pol ana oranžna, po 4 ana olivna, po 6 ana olivnorumena, po 8 ana rdeča lilasta, po 12 ana rjavo-karmi-nasta, po 1 rupijo zelena in rjava ter 2 rupiji rumeno rjava in karminaeta so dobile preti6k >Burmac. Brazilija: Z novim vodnim znakom je izšla frankovna znamka po 600 rei60v v rjavo-oranžni barvi. Danska: Izšle so jubilejne znamke za 251etnico vlade kralja Kristijana X. in sij cer po 5 orov zelena, 10 6rov rjava, 15 orov rdeča in 20 orov sinja. Filipini: Frankovne znamke po 4 cente zelena, 8 centov vijoličasta, 12 centov črna. 20 centov olivno rumena, po 26 centov temno sinja, po 2 pesosa rumenorjava in po 5 pesosov zelena in črna 6o dobile pretisk >COMMONWEALTH<. Francoska Južna Kina: S pretiskom »KOU-ANG-TCHEOU« so izšle vse sedanje frankovne znamke Francoske Indokine od 1 centa do 2 dolarjev. Liberija: Serija provizorijev se nadaljuje. Stara znamka po 25 centov rjava in zelena je dobila pretisk >1936«. Island: Za 251etnico vlade kralja Kristijana X. so izšle tri spominske znamke in sicer po 10 aurov zelena, 30 aurov rumeno r]ava in po 40 aurov rdeče lilasta. Japonska: Izšli sta novi frankovni znani' ki po 4 6ene rumeno-zelena in po 20 genov sinja. Mandžurija1 Izšle so nove frankovne znamke, in sicer po 2 fena zelena, po * fene olivna, in 12 fenov oranžna. Izdana je bila tudi nova letalska znamka po 17 fe nov v sinje-zeleni barvi. Za promet s Kitajsko je bila izdana posebna frankovna znamka (doplačilna) po 2 in pol fena T vijoličasti barvi. Meksiko: Izšli sta dve frankovni znamki in sicer po 1 centavo« oranžna in 2 cen' tavosa zelena v manjšem formatu kakor doslej in z grebenastim zobčanjem 14. Paragvaj: Izšli sta letalski znamki po 33.75 pesosa v rdeči barvi in po 102 pesosa (!) v lilasti barvi. Vprašanje je le, kdo bo kupoval te znamke. Združene države: V seriji spominskih znamk za vojsko in mornarico 6ta izšli dve novi vrednoti, in sicer temnosinja P° 5 centov s sliko vojne akademije v Weet Pointu ter temnosinja po 5 centov z grbom pomorske akademije. Švica: Poštna uprava je izdala 4 por tovne provizoriie in sicer: po 5 na 15 centimov, po 10 na 30 centimov, po 20 na 50 centimov in 40 na 50 centimov. Vsi provi-zoriji so na prvotnih znamkah, ki 60 T olivni in rdeči barvi. Anglija: Na papirju z novim vodni® znakom sta izšli portovni znamki po 1 pen.ny v karminasti barvi in po 2 šestin^ šilinga v rjavi barvi na rumenem papirju- Urejuje Davorin RavHen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Fran Jeran. — Za bseratid del fe odgovora Alojz Novak — Val p EJubOsnL r