Poštnina platana v gotovini H Cena Din 1*- iloutiuhl dom tteo. 54 V IJubljaai, 5. marca 1936 letu 1. Izjauc bcUšeirisitega diktatorja p položaju na sttlu Stalin pucti d ucini na Itehcdu Soojetl niso le poučeni, temveč Uidi pcipcuoijeni Moskva, 5. marca. c. Veliko pozornost je v ruskih in amerikanskih krogih vzbudil razgovor, ki ga je boljšcviški diktator Stalin imel z zastopnikom ameriškega tiska. Sicer tako molčeči državnik je v tem razgovoru na vsa vprašanja jasno odgovoril in podčrtal dejstvo, da obstoji na svetu nevarnost za vojno. Na vprašanje ameriškega časnikarja, ali bo Sovjetska Rusija v primeru japonskega napada na Zunanjo Mongolijo pomagala Mongolom, je Stalin odgovoril, da to mora, ker je taka njena dolžnost. Ameriški časnikar jc nadalje vprašal, če so v sovjetskih krogih iniormirani o tem, da jc treba pričakovati v najkrajšem času japonskega napada na Ulanbator. Tudi temu vpraašnju je Stalin pritrdil, dejal je, da sovjetski armadni krogi niso samo o tem namenu japonskega generalnega štaba poučeni, kar je važno zaradi tega, da bi se znali v primeru nevarnosti ravnati in varovati, marveč pripravljajo sovjetski vojaški krogi tudi odločno pro-tiakcijo. Sovjeti ne bodo napadli, pač pa sc bodo v primeru napada z vso odločnostjo branili. Napad od Nemcev Glede nevarnosti, ki grozi Sovjetski Rusiji od Nemčije in ki je akturna zaradi vse bolj tesnega političnega sodelovanja med Nemčijo in Poljsko, je Stalin dejal, da hoče Nemčija s svojim prijateljstvom do Poljske dobiti samo državo, ki ji bo posodila svoje ozemlje, da bo po njem lahko uresničila svoje osvajalne načrte. V zvezi s tem je Stalin izjavil tudi, da je po njegovem prepričanju verjetno glede prihodnje velike svetovne vojne samo to, da bo izbruhn£a nenadno in docela nepričakovano. Na vprašanje, ali je ta čas po njegovem mnenju blizu, je Stalin rekel, da ne, ker ni naroda na svetu, ki bi si ne želel miru, torej ni naroda, ki bi hotel vojno. Pač pa sta trenutno na svetu dve nevarni ognjišči za vojno: prvo tvori Japonska s svojimi azijskimi stremljenji, drugo pa je v zapletenem političnem položaju v Evropi, katerega je kriva predvsem Nemčija. Trenutno je Japonska nevarnost močnejša in bolj neposredna, čim pa se bo ta spor likvidiral, se bo nevarnost prenesla v Evropo, Kje je neguit Bndcglic razbila zadnje armade Makale, 4 moren. Potom, ko so čele maršnlu ftadoglio uničile 1ri abesinske armade, sc je vsa t pozornost italijanskega poveljstva obrnila proti ' zadnji abesinski organizirani skupini armade rasa i Imrua. Ta armada sc ie nahajala v skrainem severnem kotu Abcsinijc v pokrajini Širc, odkoder je z napadi ogrožala Aksmn. Po poslednjih vesteti s fronte, so italijanske čete opravile tudi s to armado. Armada rasa Imrua beži proti reki Arkazi, preganjajo 10 italijanski avijoni in nagic čete. Italijani hočejo bežeči abesinski armadi preprečiti prehod čez reko Takaze, čez katero je samo nekaj slabih mostov. Cc sc jim to posreči, bo moral ras Imru izbirati med tem, ali sc uda Italijanom, ali pa bo njegova armada docela uničena. Z južne fronte pa poročajo, da jc general Graziani začel odločilno ofenzivo proti voiski rasa Našibuja in sc naglo bliža tlarariu in Džidžigi. Uo|na se zatenfa Addis Abeba, 5. marca. AA. Havaa poroča: Ob priliki vesti, ki jih je o svojih zmagah objavilo ita- lijansko vrhovno poveljstvo, je abesinski cesar poslal mohamedanskim podanikom brzojavko sledeče vsebine: »Vojna se šele začenja. Vsi moški, ki so sposobni za vojno, morajo kreniti na Fronto. Abe-sinci ne sinejo nikdar verjeti v italijanska poročila o zmagah in o mrtvih in ranjenih. Kadar Italijani ubijejo dva Abesinca, tedaj pišejo, kako so ubili celo divizijo.- Kje ie tesat! Addis Abeba, 5. marca. Poleg velikih skrbi, ki jih abesinskim vodilnim krogom prizadevajo italijanske zmage na bojišču, ne vedo v Addis Abebi nič o tem, k je sc nahaja cesar. Zdaj ne vedo, kam bi mu poslali poziv Društva narodov, naj sc začne pogajati za mir. V prestoliei že ves teden nimajo nobenih vesti o cesarju. Pariz, 5. marca. AA. Havas poroča s tigrejske fronto: tri abesinske armade v skupni moči 135.000 vojakov so popolnoma uničena. Bitka, ki se je za- čela 11. februarja, se je končala s popolno zmago italijanskih čet. V lej bitki je hilo uhitili ali ran jeni h 30.000 Abesincev in italijanske čete imajo sedaj dovolj popolnoma varnih poti. Trije največji abesinski poveljniki so popolnoma uničeni. Kas lmru je pokazal velike vojaške sposobnosti, ker je ušel obkoljevanju s strani italijanskih čet, vendar pa ni mogel preprečiti razpada svoje armade. Kas Mulugeta se je močno upiral pri A tubi Aradamu, vendar pa je končno zapustil armado in se sedaj umika. Kas Kasa je napravil veliko napako, ker se je pustil obkoliti. Ta trenotek so Italijani gospodarji položaja. Sedaj hočejo izkoristiti svojo ztnago na la način, da bi utrdili obalo reke Takaze. Kolikor se more do sedaj ugotoviti, so Italijani izgubili pri Ambi Aradamu 700 vojakov, v bitkah na Tembijenu pa ravno toliko. Rim, 5. marca. AA. llavas poroča: Bombardno letalo, ki je v teku bilke v Tembijenu padlo na tla, je imelo za pilota polkovnika Ermana Bartolija, komandanta 14 skupine eskadrilje. Z njim sta bila dva podporočnika in dva podčastnika. Bldtett ne nosi Ital. pcetUogoo za neguiu London, 5. marca. AA. Havas poroča: Rickcll jt izjavil zastopniku agcncijc Reuter, da jc popolnoma netočna vest, da jc njemu bilo poverjeno, da nese Mussolinijeve predloge negušu. Rickett je dodal, da odpotuje jutri v Kairo, vendar pa tekom bivanja v Rimu ni videl Mussolinija in tudi ne državnega podtajnika za propagando. Rickett potuje v Addis Abebo, da uredi vprašanje svoje koncesije. Betk o Bcuslfu Bruselj, 5. marca. AA. Pat poroča: Jutranja avdijenca zunanjega ministra Becka pri kralju Leopoldu III. je trajala celo uro. Ob priliki tega razgovora je kralj nosil poljski križ za zasluge. Izjavil je, da je vesel, da nosi ta red, ki ga je prejel kot prestolonaslednik iz rok gosp. Becka, ki je tedaj kot polkovnik po naredbi maršala Pilsud-skega zastopal poljsko voisko pri belgijskem vrhovnem poveljstvu. Po avdijenci je Beck izjavil časnikarjem, da ga je zelo dimila ta pozornost kralja Leopolda III. frandju In soojetl Pariz, 5. marca. AA. Skupščinski finančni odbor je včeraj razpravljal o predlogu dc Lasteryja, ki poziva vlado, da se naj začne pogajati s sovjeti za ureditev francoskih dolgov, med pogajanji pa naj prepreči vsako dajanje pos-ojil Sovjetski Rusiji. Desničarski člani odbora so govorili za ta predlog. Levičarski člani odbora pa so izjavljali, da otvoritev kreditov od francoske 6trani Sovjetski Rusiji ne pomeni nikake nevarnosti za francosko gospodarstvo in da lahko samo koristi francoskemu gospodarstvu. Poslanec Vincent Auriol, socialist, jc podčrtal, da je de Lasteyriejev predlog proti francoskemu sovjetskemu protokolu od leta 1934, ki je predvidel kredite Rusiji, da se poveča francoski izvoz. Na koncu je odbor sestavil odbor trojice, ki naj setavi primeren predlog, ki bo vodil račun o mišljenju, ki se je izjavljalo na včerajšnji seji in nato na prihodnji seji predložil svoje mnenje. Zusedunie Balkon, sporazuma Belgrad, 5. marca. m. Letošnji predsednik Sveta držav balkanskega sporazuma turški zunanji minister Tevfik Rudži Aras je sklical Svet držav balkanskega sporazuma na zasedanje na dneve 30., 21. in 22. t. m. To zasedanje, na katerem se bodo prctre»ala vsa mednarodna politična vprašanja, ki zanimajo državc-članice Balkanskega sporazuma, sc bo vršilo v Bclgradu. Varšava, 5. marca. AA. Stavka tekstilnega de-avetva v pokrajini Lodža stalno narašča. Včeraj, tretii dan stavke, je stavkalo že 14.000 delavccv. DN in kitufske pspodatitro Ženeva, 5. marca, b Odbor Društva narodov za tehnično sodelovanje med DN in med Kitajsko je včeraj pod predsedstvom avstralskega delegata brucea zasedal ter na tej seji odobril program za sodelovanje. Odbor bo ta svoi program izvajal po posebnih strokovnjakih, ki jih bo DN poslalo na Kitajsko. Program obsega: 1. načrt glede zadružne organizacije kmečkega prebivalstva na Kitajskem; 2. predvideva zgraditev prometnih zvez, zlasti tistih, ki služijo tranzitnemu prometu; 3. natančen gospodarski načrt glede modernizacije pridelovanja svile; 4. določa vse potrebno za organizacijo zdravstvene službe. Glede zgraditve železnic, posebno proge po dolini reke jangec-kjanga je že urejeno vse potrebno, ker so progo po naročilu DN žc trasirali angleški tehnični in vojaški strokovnjaki. Ta proga je za Angleže velike važnosti, ker bo držala prav do tibetanske meje in je razumljivo, da so pospeševali gradnjo oni, ker hočejo imeti neoviran dostop do Tibeta za primer spora s Sovjeti. Seje lega odbora so se udeležili zastopniki Kitajske, Danske, Španije, Francije, Anglije, Italije, Romunije in amerikanski opazovalec. Vatikan prekine odnošafe z Nemčijo! Berlin, 5. marca. m. Tukajšnji apostolski nuncij je predložil nemški vladi noto, v kateri Vatikan zahteva, da mora vlada Rajha pospešiti rešitev vseh onih vprašanj, ki se tičejo odnosov med državo in katoliško Cerkvijo. Nota Vatikana, predložena nemški vladi, je sestavljena tako, da se iz njenega teksta da sklepali, da bo Vatikan v slučaju, če nemška vlada na noto ne bi dala zadovoljivega odgovora, prisiljena odpoklicati svojega nuncija in prekiniti diplomatske odnošaje z Nemčijo. Kakor znano, so se z nastopom hitlerjevskih metod v političnem, kulturnem in verskem oziru odnošaji med Cerkvijo in državno upravo v Nemčiji neprestano zaostrevale. Zaman so bili pozivi nemških ' škofov, tudi intervencije apostolskega nuncija so bile brezuspešne. Nemška »kultura« divja proti katoliški Cerkvi naprej. Iz dejstva, da je predložil Vatikan nemški vladi ostro noto, ki utegne imeti za posledico prekinitev diplomatskih odnošajev, dokazuje, da so razmere, ki jih preživljajo katoličani v Nemčiji, dosegle svoj vrhunec. Ves kulturni svet se pri tem postaylja na stran Vatikana in z zanimanjem pričakuje nemškega odgovora. U Rimu mcSte na pviiv DN Rim, 5. marca. b. Rimski krogi ne dajejo z ozirom na poziv svela 13. ali jc Italija pripravljena začeti pogajanja z Abesinijo, nobenih izjav in se drže zelo rezervirano. Ministrski predsednik Mussolini po svojem običaju popolnoma molči. Pač pa ie za soboto sklicano leja italijanskega ministrskega sveta, kjer bo vodia Italije povedal, kakšno stališče ie zavzel do mirovnega poziva on in njegova država Danes ni mogoče ugotoviti niti malo, ali bo ta odgovor pozitiven ah negativen. Res ie samo to, da je F.dcnov predlog glede poostritve sankcij bil v Rimu sprejet kot brezob- ziren in nad vse antipatičen. Nevolio je v Rimu /budilo tudi dejstvo, da ie poziv sveta 13 sestavljen v tonu, ki mu daje značai ultimata. Cdgoooe v soboto Rim, 5. marca. Poučeni krogi izjavljajo, da bo italijanska vlada dala končnovcljavni odgovor na ženevski poziv v soboto, ko se sestane na odločilno sejo. Ta odgovor bo usodnega pomena za ves nadaljni razvoj dogodkov ne le na fronti, marveč tudi v F.vropi sami. Zato je razumljivo, da ga pričakujejo v Ženevi z največjo napetostjo. StathembecQ v Ulmu priirntnc Riin, !i marca. o. Avst. podknnclcr knez. Star-hernberg je sinoči ob 1a je vendarle naročila raznega blaga v vrednosti 1500 Din. Blago je bilo zavito in bilo je treba plačali. Tedaj je dama;, ki se je izdajala za nevesto iz Litije, dejala, da ima opravka še v drugih trgovinah, da paketa ne more vlačiti s seboj in da se bo vrnila. Tudi plačala bo seveda tedaj, ko bo paket odnesla. Dama je torej odšla, paket pa jo je lepo čakal v trgovini. To je bilo v predpoldanskih urah. Popoldne je naenkrat zazvonil pri trgovcu telefon in trgovcu je nevesta iz Litije dopovedala, da ni mogla priti po paket v trgovino ,ker ni imela časa, da ga pa prosi, naj ji pošljejo paket na kolodvor, kjer da čaka. Trgovec pa je bil dovolj previden ter je takoj zaslutil trik, š katerim hoče ženska izvabiti blago. Zato blago kratkomalo ni poslal; bil je prepričan, da bo ženska prišla sama v trgovino, ako hoče blago imet/ in ga pošteno plačati. Pa se je kmalu izkazalo, da je imel trgovec prav. Ženske namreč ni bilo nazaj. Slučajno pa jo je istega dne zagledala na ulici trgovčeva soproga. Ta je hotela žensko nagovoriti, a se je litijska nevesta proti vsakemu pričakovanju spustila v beg... Slučaj je prišel na uho ludi policiji, ki se ji je ]*>-srečilo skrivnostno žensko ujeti. Izkazalo se je, da jr to stara znanka policije, ljubljanska modistka G. M., ki je radi deliktov iz koristoljubja že večkrat slala pred sodnikom. Ni pa bila G. M. niti par ur v rokah poliejskih organov, ko je že tudi natakarica Javoršek Albina spoznala v aretiranki ono žensko, ki ji je 1. marca zvečer ukradla v neki gostilni damski dežnik. Ko ji bodo vest natančneje pretresli, bodo prišle verjetno na dan še razne druge dogodbice... Ucemenska potočila B''jtrica-Bohinjsko jezero: plus ena, poobla* čilo se jc, mirno, 20 cm južnega snega. Krcnjska gora: minus ena, barometer se dviga, pooblačilo se je, mirno, na 40 cm podlagi 30 cm sreza, smuka prav dobra. Planica: nula, barometer visoko, vreme vedro, južen veter, 108 cm sreža, smuka dobra, mala in srednja skakalnica uporabljivi, drsališče neuporabno. rati svoje mladinske zveze docela po italijanskem vzoru. Glede vesti, da sc je med potjo nekje pred Milanom pridružil avstr, kanclerju nemški zunonii minister Von Ncurath, izjavljajo nemško-italijan-ski krogi, da ie ta vest popolnoma izmišljena, ne vlak ic prišel samo sin nemškega zunanjega ministra čisto slučajno, ko se ie vračal s potovanje po Gornji Italiji. Sin nemškega zunanjega ministra je že več let vojaški ataše pri nemškem poslaništvu v Rima Predavanja za z Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo priredil za zdravnike OUZD ciklus predavanj o tuberkulozi, Namen predavanj je, da vzbude zanimanje praktičnih zdravnikov za probleme tuberkuloze, jih pridobivajo za aktivno sodelovanje v borbi proti tuberkulozi ter jih seznanijo s pripomočki in metodami za ugotovitev diagnoze in terapije. Predavanja se bodo vršila v veliki dvorani OUZD v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20 in to v dnevih 7,, 14., 21. in 28. marca ter 4. aprila t. 1. (t. j. ob sobotah) popoldne od 16 do 18. Program predavanj je sledeči: Dne 7. marca 1936: 1. Dr. R. Neubauer, šef zdravilišča Golnik in vodja dispanzerja v Kranju: Novi nazori o patogenezi tbc. — 2. Dr. J. Prodan, vodja dispanzerja v Ljubljani: diagnoza tuberkuloze s sredstvi praktičnega zdravnika. — 3. Profesor dr. A. Košir, šef diagnostičnega laboratorija OUZD: Laboratorijska tehnika. Dne 14. marca 1936: 4, Dr Neubauer R.: Tu- berkuloza v rentgenu (z demonstracijami). 5. Dr. I. Drobnič*, specialist za notranje in pljučne bolezni OUZD: Diferencijalna diagnoza. Dne 21. marca 1936: 6. Dr. T. Furlan, asistent zdravilišča. Golnik in vodja dispanzerja na Jesenicah: Zdravljenje tuberkuloze. — Dr R. Neubauer: Kolapsoterapija pljučne tuberkuloze s posebnim ozirom na indikacije. Dne 28. marca' 1936: 8. Dr, F. Minaf, specialist za kirurgijo OUZD: Tuberkuloza kosti s posebnim ozirom na vprašanje tuberkuloze in traume. — 9. Dr. J. Jakša, specialist za kožne in spolne bolezni OUZD: Tuberkuloza kože. Dne 4. aprila 1936: 10. Dr. E. Dereani, specialist za očesne bolezni OUZD: Tuberkuloza oči. — 11. Dr. J. Pogačnik, otolaringolog OUZD:'Tu-berkuloza grla. — 12. Dr. I. Zajec, šefzdravnik OUZD: Tuberkuloza v socialnem zavarovanju. Teh predavanj se morejo udeležiti tudi privatni, banovinski in bolnični zdravniki, ki se zanimajo za te velevažne probleme tuberkuloze. Spretnost, pri kateri odločujejo desetinke sekunde: Smušk Tik pred veliko mednarodno skakalno prireditvijo bodo gotovo vsi listi zopet ugibali, koliko bodo tekmovalci skakali. Vendar vprašanje »koliko?« ni edina zanimivost te prireditve; enako interesantno je vprašanje, »kako bodo skakali?« Kakšna je tehnika 90 in 100 metrskih skokov? Kako je to mogoče, da lete nekateri skakalci kar čez 90 m daleč, drugi pa komaj 60 m? O tem hočemo govoriti. Naša izvajanja bodo tem zanimivejša in točnejša, ker se naslanjajo na študije uglednih strokovnjakov kakor ing. Strau-manna, Uhliga, prof. Knolla, Pfeiferja in drugih. Smuško skakanje na neverjetne daljine ni več čudo, ni več tajna; s pomočjo filma in drugih aparatov se je posrečilo navedenim strokovnjakom povsem točno in zanesljivo analizirati smuške polete. Po Straumannovih izsledkih je mogoč aerodinamičen skok šele tedaj, če doseže skakalec začetno hitrost vsaj 20 m na sekundo, kar bi pomenilo hitrost 72 km na uro. Zato mora biti zalet smuške skakalnice primerno dolg in strm. Dolžina skoka zavisi največ od dobrega odskoka. Zato mora biti odskok bliskovito hiter. Dober skakalec, kakršen je n. pr. Norvežan Birger Ruud, potrebuje samo desetinko sekunde, da se izproži, ko drči po mostu skakalnice. Kakor so pokazale filmske analize v Ga-Pa, potrebujejo slabi skakalci za odskok mnogo več časa in sicer kar petinko sekunde. Že to pomeni izgubo več metrov! Vprašanje, kako visoko se odžene skakalec iznad mosta, je še vedno sporno. Uhlig trdi, da je z dobrim odskokom možno povišati krivuljo leta po zraku kar za en meter, filmska analiza pa je pokazala, da ostane krivulja nepovzdignjena. Birger Ruud skače s hitrostjo 30 m na sekundo! Takoj v začetku leta po zraku ima skakalec nalogo, da se nagne tako naprej, da ga zračni upor nosi. V ta namen se skakalci nagnejo z glavo proti krivinam smuči. Svojstvena v tem pogledu je | zopet Ruudova tehnika: najprej se predkloni s trupom, tako da leži skoraj vodoravno, zatem pa I potegne še noge nazaj, da tako dobesedno leži na \ zračni »blazini«. V tem se izvajanja teoretikov povsem stri-1 njajo. »Treba se je samo nasloniti na zračno bla-j zino . . .« Tako krmari skakalec približno tri sekunde j dolgo in med tem časom napravi krivuljo, katere dolžina znaša 90 m, višina pa 50 m. Maksimalna hitrost, katero doseže med letom po zraku, znaša čez 100 km na uro. Medtem krmari z rokami v j smeri naprej in gor in napravi 4 do 6 bočnih j krogov. Koristna ploskev telesa in smuči, ki omogoča aerodinamičen polet, znaša po Straumannovi cenitvi le en kvadratni meter. In vendar je tako učinkovita! Kakor omenjeno, je ta učinkovitost mogoča le radi velikanske hitrosti skakalca. Hitrost med letom je stopnjujoča. Pri 60 me-terskem skoku n. pr. znaša v začetku 22,5 m na sekundo,-tik pred doskokom pa 27.5 m na sek. V čem je prednost dobre skakalnice? Najtežja stvar pri smuških skokih je doskok. To je prehod iz leta po zraku v smuk. Ako bi bil skakalec tudi v trenutku doskoka zelo močno nagnjen naprej, tedaj bi nujno padel naprej, napravil bi »kozolec«, ki bi bil pri 100 km hitrosti kaj lahko usoden. Zato se v trenutku, ko se približa doskočišču, zravna, z rokami pa napravi krog v nasprotno smer. Za to je potrebna velika spretnost, zakaj zravnati se mora pravočasno in to v desetinki sekunde! Vendar mora še tako dober skakalec pri doskoku pasti, ako doskočišče ni dovolj strmo. Čim bolj se krivina ali bolje strmina doskočišča sklada s krivuljo skakalčevega doskoka, tem lažje je skok izpeljati. Kakor trdijo strokovnjaki, je baš v tem velika odlika naše skakalnice v Planici, Njen doskok je lahek in zato beleži tako majhen odstotek padcev. Pred 10 letnico državnega konservatorija v Ljubljani Dne 1. aprila t. 1. preteče deset let, odkar je bil podržavljen konservatorij Glasbene Malice, ki je bil ustanovljen po prevratu. Prej je vzgajala naš glasbeni naraščaj šola Glasbene Matice, ki še obstoja in domuje z drž. konservatorijem v isti hiši v Gosposki oziroma Vegovi ulici. V proslavo le obletnice bo vodstvo zavoda priredilo meseca maj-nika štiri jubilejne produkcije in pokazalo, na kakšni stopnji je študij po 10 letih dela. Od ustanovitve' je bil ravnatelj konservatorija Mataj Hubad, zadnja leta pa vodi zavod operni basovski solist Julij Betetto. Ob svojem nastopu je Betetto uvedel razne spremembe po vzoru zagrebškega, dunajskega, praškega in drugih konservatorijev. Ob desetletnici bomo videli, v koliko je bilo to uspešno. Vsekakor pričakujemo, da bo po tej uvodni dobi, ko so uvajali v to institucijo razne glasbene panoge in metode vzgajanja, nastopila doba resnega naprednega dela, ustrezajočega potrebam naše kulture. Tako bo treba odslej vse tlehanje tega zavoda spremljati s povsem odkrito oceno; ki more poleg sistematičnega dela edina vzdržati zavodovo glasbeno delo na dostojni višini. V svitu te obletnice moramo gledati tudi 2. Javno produkcijo letošnjega šol, leta, ki jo je rav- nateljstvo izvedlo v ponedeljek, dne 24. februarja t. 1., v dvorani Filharmonične družbe. Medtem ko smo na 1. produkciji slišali zastopnike francoske glasbe, smo na drugi spoznali dela angleške glasbe. V uvodu je predaval ravnatelj Betetto o angleški glasbi. Nato je konservatorijski godalni orkester, pomnožen s člani orketralnega društva Glasbene Matice ob vodstvu prof. L. M. Škerjanca podal predklasika Henrya Purcella (Suita za godalni orkester) ter romantike: Edvarda Elgarja (Serenada za god. orkester op. 20), Vaughana Wil-liamsa (Fantasia on a Ihemc by Ihemas Tallis za god orkester) in Franka Eridgeu ,Spita za god. orkester) Pri romantikih je orkester pokazal precej napredka od svojih prejšnjih mastopov. Med orkestralnimi točkami sta zapeli Š. Frat-nikova, ki na« je prepričala o svojem talentu že oh nastopih v operah »Faust« in »Kraljičin ljubljenec«, II. Purcella (Kako naj premagam ljubezen) in H. Bishopa (Ukaži le) ter Š. Korenčanova kantato H. Purcella (Ob cestah, kjer Bog ljubezni kraljuje). Obe pevki je smiselno spremljal pri klavirju R. Gallatia. nv. Zgodba hlapca Celje, 4. marca. Danes je bila pri okrajnem sodišču v Celju prav zanimiva pravda, ki nam prav nazorno prikazuje razmere, kakršne še vedno vladajo, in nam pripoveduje novo zgodbo o hlapcu Jerneju, ki je šel iskat pravico na sodišče. Ni sicer to Cankarjev hlapec Jernej, vsaj po letih službovanja ne, vendar Je kljub temu zelo poučen dokaz, kakšni nazori o socialni pravičnosti so še vedno razširjeni med našim ljudstvom. Iz celjske okolice je doma. 14 let mu je bilo, ko so se zmenili starši z nekim posestnikom v okolici Dobrne, da bo šel služit za hlapca. Zmenili so se tudi za plačilo. Po štirih letih službe bo dobil za plačilo pravo, oziroma tej odgovarjajočo j denarno vrednost. Fant je res služil, dva dni pred j potekom pogodbe pa odšel. Seveda je zahteval | svoje plačilo, a gospodar mu ga ni hotel dati, češ, j da ni odslužil vse dobe, kolikor so se bili zmenili. : V fantovem imenu je oče šel na sodišče, misleč, ■ da bo tu uspel in da bo fant dobil za plačilo kravo, oziroma toliko in toliko denarja, kolikor je pač danes vredna ena krava. Toda pisani zakoni, ki so danes v veljavi, so pač taki, da na sodniji niso i dali prav njemu, oziroma njegovemu očetu, ker nn ' ! fant ni odslužil roka, za katerega so se pogodili. I .Kot odškodnino je dobil za triletno delo hlapca j — seveda dva dni man; — 115 Din. Hlapec Jernej je pravdo izgubil in je zastonj iskal pravice na sodniji. Štorklja na železn Celje, 4. marca. Zgodilo se je na neki železniški postaji blizu Celja v soboto zvečer. Vlak, ki prihaja iz Zagreba, se je ustavil na postaji ob 20.51. Poleg drugih potnikov je izstopila na postaji tudi mlajša ženska, ki je bila namenjena očividno naprej ter je nameravala izstopiti na prihodnji postaji, kjer je tudi njen dom. Pripeljala se je iz Zagreba. Po poklicu je brezposelna modistinja. Izstopila je in z velikim trudom prišla do izhoda, kjer je pa omagala in prosila tam službujočega železničarja za pomoč. Železničar je pa videl, da on pač v takem sfučaju ne more dosti pomagati, zato ji je svetoval, videč jo, da se je vedno bolj zvijala, naj prosi za pomoč domačega zdravnika, ki je s svojo soprogo prav takrat odhajal s postaje. Namesto zdravnika je pa odgovorila njegova soproga, da je ženska pač pijana in da nima denaria. Seveda vse to v blaženi tevtonščini Pa je ubogo dekle omagalo in za nekaj trenutkov je že bilo čuti jok nedolžnega otročiča, ki je zagledal luč sveta na prostem, ponoči v zimskem mrazu. Uboga mati se je vsa tresla od mraza. Železničarji, videč mučno situacijo, so mladi materi takoj priskočili na pomoč in opravili vse potrebno, kar je mogoče v takem slučaju slouti. Takoj je bila na mestu nosilnica, na kateri so njo in otročiča spravili na gorko v postajno poslopje. Tudi sam postajenačelnik in njegova žena sta izvršila v polni meri svojo dolžnost — prav vse je funkcijoniralo, kakor je v takem iirimeru potrebno. Otročiček je dobil tudi prvo oblačilce, ki ga je pripravila gospa načelnikova. Nato so poklicali še babico in končno tudi zdravnika. Oba sta prišla, toda glavno zaslugo imajo pa le naši vrli železničarji. S prvim prihodnjim vlakom so dekle z otrokom še pred polnočjo odpravili v celjsko bolnišnico, kjer si bo mati nekoliko opomogla, nato pa ■»dšla na svoj dom v Ponikvo ob j. ž. Mariboru preti ogromna izguba Ukinitev železniških delavnic bi bila hud udarec za vso .Slovenijo Maribor, 4. marca. Delavnice državnih Železnic v Mariboru so jio obsegu, in po številu delavslva eno najvefijih industrijskih |>odjetij. Danes zaposlujejo 1080 uslužbencev, pri polni zaposlitvi bi se pa to število lahko še povečalo na 2500. Za Maribor sam so delavnice življenjskega pomena. Saj znese plača za vse uslužbence letno okrog 20 milijonov Din, ki po ogromni večini ostanejo v Mariboru ler oplojajo tukajšnje gospodarstvo. Sploh se ima Maribor v marsičem za-havliti železniškim delavcem, da se je tako naglo, zlasti v predvojnem času razvijal. Tudi za vso Slovenijo so te delavnice ogromnega pomena. Letno potrošijo raznega materiala v vrednosti okrog 50 milijonov dinarjev, ki jih zopet prejme naša industrija in trgovina. Slovenija ima od delavnic veliko gospodarsko korist. Mariborske deluvnice so obenem največji tovrstni obrat v celi državi. Gotove kroge v Belgradu pa mariborske delavnice že od nekdaj bodejo v oči. Opetovano so se že delali poskusi, kako bi se Mariboru ta ustanova odvzela ler prinesla kam v »sredino* države. Sedaj so se te težnje zopet |>ojnvile in sicer v prav resni obliki. V naši državi imamo sedem železniških delavnic in sedaj se snuje še osma v Kraljevo v Srbiji, ki naj bi bila največja ter naj bi prevzela 30% vseh popravil našega železniškega voznega parka. V Kraljevem naj bi se takorekoč osnovala centralna najmodernejša delavnica, katero bi nekatere delavnico v drugih mestih samo dopolnjevale. Vee ostale delavnice pa naj bi se ukinile In med lemi je obsojena na smrt tudi mariborska. Eden od vzrokov, ki jih Belgrad navaja za ukinitev mariborske delavnice, bi bila tedaj že omenjena koncentracija voznih popravil v Kraljevem. Drug vzrok pa naj bi predstavljal neugden geografski položaj mariborske delavnice. V Belgradu so jako zaskrbljeni, ker ležijo taki veliki obrati tik meje. Zaradi tega se pojavljajo v strokovnih glasilih Železniške tehnične stroke čim dalje številnejši glasovi, naj se mariborska delavnica demontira. Drugega vzroka, kot je bližina meje, ne morejo navajati. Pozabijo pa{. da nimamo v naši državi nikjer niti ene točke, ' . , Za- lo je |iač čisto vseeno, ali je taka delavnica v Kraljevem, ali pa v Mariboru. Mnogo znakov govori za lo, da so nameravajo mariborske železniške delavnice- |>opqlnoma na lihem polagoma res demontirati. Tako se že nekaj let ne vršijo v delavnicah nobene nove investicije, dasi bi bile nujno potrebne, če se hoče obrat vzdržati na dosedanji višini. Delavnica tudi ne sprejema več vajencev, dasi so ravno ti tvorili glavni naraščaj uslužbenskega kadra. Poleg tega'se govori, da bo prestavljenih v delavnice v Kraljevem več sto delavcev-specialistov iz Maribora. Glavni znak je pa ta, da so bile vee delavnice podrejene železniškim direkcijam, na katerih teritoriju se nahajajo, samo mariborska je izjema ter je podrejena naravnost generalni direkciji v Belgradu. Kaj lo pomeni, je razvidno najbolj -iz lega. da je nad |io-lovica inzehjerjev v mariborskih delavnicah že Srbov, ki potem odločajo o sprejemu naraščaja, o na-bavkah itd. Za naše ljudi skoraj ni več prostora v njih. Nujno potrebno bi bilo, da bi se sedaj vsa slovenska javnost zavzela za obstoj železniških delavnic v Mariboru. Gre za 2000 slovenskih družin, ki bi izgubile delo in kruh in gre za ogromne gospodarske izgube, ki bi zadelo Slovenijo z ukinitvijo take velike ustanove. Drobiž iz domovine Opereta, delo mladih študentov V zagrebškem mladinskem gledališču se pripravlja zanimiva opereta, katere besedilo in muzikal so napisali sami mladi študentje. Opereta se naziva »Pekov Miško«. Besedilo te operete je napisal šestošolec Norbert Neugebaucr, uglasbil maturant Ivan Asič, ki je opereto tudi instrumenliral. Zanimivo je tudi to, da je vso scenerijo za prvo predstavo pripravil četrtošolec, brat avtorja besedila, Pri delu samem sodelujejo tudi nekateri člani zagrebškega gledališča, vendar so vse delo, izvzemši režijo in baleta, prevzeli sami mladi dijaki. Vsebina, operete je zabavna. Njena glavna tendenca je pregovor »ne kradi«. Vsebina pa je vzeta iz življenja rokodelskih vajencev. Kljub temu je opereta polna veselih in šaljivih prizorov, mladi avtorji so vpletli v opereto tudi nekaj »Singerjev«, ki o njih trdijo sami, da bodo Zagreb kar vžgali, V Zagrebu z izrednim zanimanjem spremljajo korajžo in navdušenje mladih študentov, ki sc včasu športa lotevajo sami takega dela. Opereta se bo uprizorila v mladinskem gledališču, kjer imajo že dobro izvežbano igralsko družino, v kateri se udejstvujejo zgolj mladi dijaki srednjih šol. Noč strahote v Mitroviči Kakor smo ž c včeraj poročali, jo Sava v bližini Sremske Mitroviče tako visoko narasla in že. začela spodnašati varnostne nasipe, da so za večer in včerajšnjo noč prebivalci pričakovali nailiujšega. Vse prebivalstvo je stalo na straži, prav tako so bili pripravljeni gasilci in vojaki, ki so sproti skušali mašiti luknje, kjer je voda vdirala skozi nasipe. Čim sc je pojavila nevarnost, ie gasilska sirena na to opozarjalo prebivalstvo. Ob 9 zvečer jc bilo nevarnost zelo velika, na ogroženih mestih so pogrešali ljudi, ki bi popravljali nasipe. Največjo nevarnost so pozno v noč oznanile sirene iu zvonovi. Na nekaterih krojih se ic voda kar nenadno pojavila, pridrla je iz lal Ugotovili so, da je vodo pritekla skozi stare rimske katakombe, ki sc nahajajo v tleh pod mestom m odtod dalje poiskala pot skozi zgornjo plast. Naglo so okrog takih curkov zgradili okrogle nasipe in s črpalkami spravljali vodo v naduljno strugo. Pozno v noč je voda prodrla nasip na bosanski strani in preplavila velike komjrleksc zemlje. Dalje je Sava razdrla tudi velik del železniške proge Sid-Sremska Rača. Voda je prodrla v mesto še na več drugih mestih, vendar sc ic skrbno organiziram brambi posrečilo sproti zaustaviti vodi pot v mesto. Proti jutru jc začela voda rahlo upadati in trenutno odstranila skrbi prebivalstva, ki se je bulo še mnogo hujšega. Nova stranka Današnji zagrebški »Jularnji list« javlja iz Bel-grada, da pripravljajo člani Narodnoseljačkega kluba v skupščini vse potrebno za ustanovitev nove politične stranke. Nova stranka bo imela značaj kmečke stranke, podobna poljedelski stranki Jocc Jovanoviča. Voditelja Narodnoseljačkega poslanskega kluba v skupščini sta, kakor znano, Voja Djordjevič, upravitelj Zveze srpskih poljedelskih zadrug in dr. Dragotin Jankovič, bivši poljedelski minister. V ta namen sta imela ta dva poslanca več razgovorov s svojimi političnimi prijatelji, na katerih,so baje pripravljali vse potrebno za ustanovitev stranke. Od hrvatskih poslancev b(i se novi stranki pridružila posl. Luka. Kostrenčič in prof. Ljubomir Mastrovič, Mačkov dezident, ki se je pred nekaj dnevi radi tega mudil v Belgradu. Ta dva bi bila nosilca nove strankine organizacije na Hrvatskcm. »Jutarnji list« ve povedati tudi, da se bo tej skupini v Sloveniji pridružil Ivan Pucelj. V rokah p Čigavi so deli koles Policiji sta padla v roke dva sumljiva tipa. o katerih bi pristojna oblast najbrž ne mogla dati najboljšega »pisma o glasu«. Povod za aretacijo so dali prav za prav številni sestavni deli ukradenih dvokoleš. Nobeden od obeh sedanjih policijskih oskrbovancev ni mogel pojasnili, odkod imata te sestavne dele. Razumljivo je, da jih policija spričo te okolnosti ni mogla pustiti nazaj na zlato svobodo. Ugotoviti mora namreč, čigavi so deli koles in kako so prišli v roke obeh postopačev. Slednja okolnost policiji naibrž ne bo delala posebnih preglavic, ker je več kakor gotovo, da je vse skupaj ukradeno, pač ">a b ■ a im la preglavice oba postopača, če se bosta morala truditi z dokazi, da sta dele koles pridobila poštenim potom. Čigava je damska ura ? Na glavnem kolodvoru pa je policijski organ ustavil dva brezposelna urarska pomočnika, ki sta prodajala ogrodje zlate damske ure dalmatinskim krošnjarjem. Moški pa navadno niso lastniki damskih ur in zato je policijski organ opravičeno zasumil, da utegne biti zlato ogrodje damske ure sumljivega izvora. To je potrdila tudi okolnost, da fantiča ne moreta prav poiasniti. kje sta zlati predmet dobila. Verjetno je, da je zlato ogrodje ukradeno. Ura je zlata damska, z dvema pokrovoma, na zunanji strani vsa gravirana in ima na eni strani gravirano konjsko glavo. Ura je na vpogled na upravi policije soba 24. Hazardiranje V Ljubljani že dalje časa niso izsledili kakega primera, da bi ljudje igrali za visoke vsote na slepo srečo. Očividno je hazardiranje v sedanjih časih splošnega pomanjkanja denarja že precej izginilo. S tem seveda ni rečeno, da bi ne bilo nikjer več nobenega takega primera. Gotovo je, da v skritih ljubljanskih kotičkih potegnejo z mize še marsikatero »banko«, vendar ostanejo taki primeri tajni, Tako igrati na slepo srečo, kakor je delal to brezposelni mesarski pomočnik Žantej Josip, pa ne zna vsakdo. Doma je iz Jurkloštra pri Laškem ter je že od nekdaj vnet igralec kart na slepo srečo. Hodil je kratkomalo od gostilne do gostilna ter živel samo od kartanja. Da je znal »odlično igrati«, jc seveda razumljivo. Saj tak, ki živi od kartanja, mora bili v tem že izurjen. Imel je že večkrat tudi kake neprijetnosti in incidente, vendar je vedno odnesel srečno pete in — denar. Smolo pa je imel pred par dnevi. Priigral je v neki gostilni na enem mestu kar 250 Din ler s tem popolnoma »osušil« svojega kvartopirskega tova-riša-pekovskega pomočnika. In tako je prišlo do tega, da se bo moral Žantej sedaj zagovarjati radi igre na slepo srečo in pohajkovanja. S krivci na zatožn klop V kratkem sn bo vršila proračunska seja ljubljanskega občinskega sveta. Dan za dnem se vrše seje raznih odsekov, na katerih razpravljajo o proračunskih postavkah. Razumljivo je, da jc za novi proračun veliko zanimanje zlasti v krogih naših gospodarstvenikov, Da je prejšnja uprava zapustila velik nered v mestnih financah, je bilo že precej znano. A da so se godile take nepravilnosti. kot jih jc zvedela depulacija ljubljanskih davkoplačevalcev v torek pri g. županu dr. Adle-šiču, ti vendarle niso pričakovali. Včeraj dopoldne je podrobno informiral isto deputacijo o občinskem gospodarstvu prejšnje uprave še načelnik finančnega odseka dr. Milan Korun. Kot smo izvedeli, bodo zastopniki ljubljanskih davkoplavčevalcev v kratkem sklicali sestanek svojih organizacij, na katerih bodo pojasnili članstvu težaven položaj, ki je nastal v občinski upravi. Že sedaj se slišijo odlični glasovi, da je treba z vsemi krivci na zatožno klop. Banska uprava javlja: »Diplomirani filozofi, ki bi sprejeli honorarno namestitev (14 Din od ure) na meščanskih šolali, naj za tako službo zaprosijo (5 Din kolek) in pri-lože po dva prepisa diplome, državljanske izkaznice in dokazila o zadostitvi vojaški obveznosti (po en prepis kolkovan z 2 Din) s temi originalnimi listinami vred kraljevski banski upravi. V prošnji lahko tudi navedejo zavod, kjer bi prevzeli pouk. Originalne listine se vrnejo po ovcrovljenju prepisov.« Železničarjem vsa čast za izvršeno samaritansko delo, mlademu otročičku pa želimo, da bi bil tek njegovega življenja lepši, kakor jc bil pa začetek. Mlada mali in otrok sc nahajata še oba zdrava v bolnišnici, ktUero bosta pa kmalu zapustila. ZOPET NESREČE IN NAPADI Celjska bolnišnica je zopet sprejela večje število žrtev raznih nesreč in napadov. 13 letno hčerko posestnika iz Ljubnega Klemenšek Ivanko je na cesti neki fant sunil tako močno, da je padla in si nalomila levo nogo. — Kokliča Jurija, 33- letnega dninarja iz Ogorevca pri Sv. Jurijtr ob j. 2-, je pred dnevi v Krajnčiči neki posestnik sunil z nogo in mu zlomil eno rebro na desni strani. —• Vodiška Leopolda, 26 letnega brezposelnega delavca iz Tevč pri Marija Gradcu je tudi pred dnevi okrog pol 11 zvečer na Jevcah napadel Anton Vodišek, posestnik od Sv. Petra pri Marija Gradcu in ga z nožem zabodel v čelo nad desnim očesom. — Artiča Janeza, brezposelnega delavca in sina posestnice od Sv. Florijana pri Rogatcu, je dne 1. marca ob pol 11 ponoči zabodel pri Sv. Florijanu pos. sin Caizek Janez z nožem v 1 desno ramo ImttM iaite staiift1. Ne prodajajte živi« pod wo! Cene živini s« danes sledeče: voli to boljše krave l. v«t» 3 Din/ Ljubljana danes Koledar Danee, četrtek, 5% marca: Evzebij. .hitri, petek, (5. marca: Perpetua. Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyr-se.a 41, mr. Trnkozcy ded., Mestni trg, in mr. Uslar, Šelenburgova 7. Kaj bo danes \ rini salon restavracijo »Zvezda«: občni zbor Zvir/A' bančnih, zavarovalnih, trgovskih in indu-strijskih uradnikov kraljevine Jugoslavije. Salezijanska prosveta: ob 20 prosvetni večer. Predava g. Temlin Štefan o vzgoji. Narodna Sola v Mostah: ob pol 20 skioptično predavanje g. Lenarda o pravilnem obrezovanju sadnega drevja. Dvorana Akademskega doma, Miklošičeva 5: ob 20 predavanje slovaškega akademika g. Geraldinija o lemi: -Razvoj Slovaške po vojni.« * Nekaj najlepših arij iz najrazličnejših oper svetovnega repertoarja nam bosta zapela odlična člana slovenske opere gdč. Zvonimira Župevčeva in Jože Gostič na II. letošnjem mladinskem koncertu. Na klavirju ju spremlja pijanist Marijan Lipovšek. Mladinski koncert, ki se vrši pod naslovom Arija, bo v Filharmonični dvorani v nedeljo točno ob 11 dopoldne. Vstopnina je minimalna, 3 Din stane spored, ki velja za vstopnico. Dobi se v knjigarni Glasbene Malice. XX. prosvetni večer, ki bo v petek, 6. marca ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union, je posvečen umetnostnim -spomenikom, katere premalo poznamo. Brez dvoma bo vsem onim, ki hodijo ob nedeljah na razne kraje naše domovine, zelo ustreženo to predavanje. Predavatelj g. mSgr. Viktor Sleska, ki je priznan strokovnjak na tem polju, bo podal nekak bežen pregled o naši umetnosti na podlagi skioptičnih slik in sicer o stavbarstvu, kiparstvu in slikarstvu. Oziral se bo na starejšo dobo. Posamezne predmete bo razlagal iz zgodovinskega in umetnostnega vidika. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7. Violinski koncert Karla Rupla, ki bi sc moral vršiti v petek, dne 6. t. m., je preložen na ponedeljek, dne 23. t. m., to pa v sled tega, ker si je pianistka gdč. Zora Zarnikova pri padcu zvinila roko. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Dela čeških avtorjev Habeta. .liraka, Mojzesa. Reinetja, Sčhnlhofa in Vit. Novaka bomo slišali na Intimnem koncertu Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek, 0. t. m. Ob 20 v Hubadovi pevski dvorani. Spored izvajajo: gdč. Fratnikov« ter gg. Vekjel, Lipovšek in dr. Švara. Sedeži so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice po 10 Din, stojišča po 5 Din. Starc igre so že povsod doživele svoje novo vstajenje. Pri nas smo precej dolgo čakali, da je vstalo iz prahu pozabljenja tisto malo, kar imamo takega blaga ohranjenega. Najslarejši takšen primer, ki nam jc ostal, je iz začetka 18. stoletja. To je besedilo škofjeloške pasijonske procesije, ki ga jo napisal za leto 1721 kapucin o. Ronniald Iz Štandreža pri Gorici. Niko Kuret je ta tekst predelal za sodobni oder in ga izdal kot »Slovenski pasijon«. Ta pasijon jc doživel v nedeljo — prvič v Ljubljani — v dvorani Delavske zbornice v izvedbi ljubljanskega Ljudskega odra svoje odrsko vstajenje. Prireditev jc bila z veličastnim ljudskim petjem, ki jc donelo po dvorani, lepo ubrana priprava za postnega duha. Pasijon se ponovi za širše občinstvo to nedeljo, dne 8. marca, ob 16 v dvorani Delavske zbornice pri izredno nizkih cenah. Šahovska simultanka. Izredno zanimivo prireditev je Slovenska šahovska zveza pripravila za danes zvečer ob 20 v kletni dvorani hotela »Metropol«. Prvič namreč nastopijo trije naši mojstri: gg. dr. Milan Vidmar, Vasja Pirc in Milan Vidmar ml. v skupni simultanki proti okroglo 60 ša-h'stom. To simultanko, ki bo nudila edinstven šahovski užitek tako igralcem kakor gledalcem, bodo omenjeni mojstri zaigrali v korist Slovenske šahovske zveze. Naj torej ne bo med nami prijatelja šaha, ki ne bi obiskal te izredno veliko in zanimive šahovske borbe ter s tem podprl velike . načrte Slovenske šahovske- zveze. REPEPTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 5. marca: Gosposki dom, Red B. Petek, 6. marca: Zaprto. Sobota, 7. marca: Pesem s ceste. Red C. Nedelja, 8. marca ob 15: Goljemanov. Izven. Cene od 10 Din navzdol. — Ob 20: Tuje dete. Izven. Cene od 20 Din navzdol OPERA Začetek ob 20 Izven. Četrtek, 5 marca: Saloma. Red Četrtek Petek, 6.. marca: Zaprto. Sobota, 7 maTca: Katarina Izmajlova. Red R. Nedelja, 8. marca ob 15: IVIanon. Izven. Cene od . 30 Din navzdol. — Ob 20: Apropog, kaj dela Andula? Izven. Cene od 30 Din navzdol. O. Romuald: Slovenski pasijon Prijetno nas je iznenadil »Ljudski oder« — igralska družina akademikov — s svojo prvo letošnjo prireditvijo v dvorani Delavske zbornice, s »Slovenskim pasijonom«, ki ga je napisal škofjeloški kapucin o. Romuald iz Štandreža pri Gorici kot besedilo za pasijonsko procesijo, ki se je vršila v Škofji Loki prvič 1. 1721. Je to izvirni slovenski pasijon, ki je res novost za naš oder in bi bilo bolj posrečeno ime »pobožnost Kristusovega trpljenja — Križevega pota«, kot pa ime igre ali misterija. Razpoloženje, ki ga ustvarja petje različnih cer- Slovenski pasijon: »Žalostna mati«. kvenih pesmi (n. pr. Daj mi Jezus, da žalujem, Sveti Križ itd.) med posameznimi slikami, ki jih poje vsa dvorana, nas postavi v cerkev, kjer sledimo vsem dejanjem Križevega pota z resničnim in globokovernim sočustvovanjem. Ponekod je harmonija pesmi in prizora tako tesno povezana in tako močno dojeta, da mora raniti tudi versko mlačnega ali celo versko brezbrižnega gledalca. Zanimiv pojav v našem prosvetnem delu je ta takoj ob prvem nastopu veliko obetajoča ljudska družina naših akademikov. Seveda je stvar še v začetkih in bi bilo marsikaj lahko boljše, toda že dejstvo samo nam da upati, da bomo morda končno le dobili to, kar že toliko časa čakamo in iščemo jasno usmerjeno katoliško odrsko umetnost«. Zadnje čase, odkar nismo imeli več Ljudskega odra, smo vedno bolj čutili, česa nam manjka. Lansko leto pa jc »Ljudski oder« spet oživel in skupina akademikov si je nadela nalogo, da ustvari iz ljubljanskega Ljudskega odra« poslej matico vseh naših ljudskih odrov. Hoče biti dramatsko jasno o-ijeti-tiran in hoče predvsem odkrivati odrsko tvornost na domači zemlji zraslih produktov (slovenski tekstil). Obenem pa je naloga Ljudskega od a«, da dokaze današnjemu razvajenemu gledališkemu občinstvu bitno življenjsko pravico katoliškega gledališča in temu primerno vzgojiti razumevajoče gledalce in počasi pronikniti tudi na deželo. Prvi osnutki so dani, ostalo pa je stvar časa, močne in vztrajne volje, ugodnost razmer in razumevanje. Vršiti tako eminentno kulturno nalogo na katoliški osnovi moramo samo najtopleje pozdraviti. •■Slovenski pasijon« je religiozno dejanje in izpoved najboljšega in najlepšega v človeku in se mi zdi, da ne bi bilo prav, da bi se spuščal v široko kritiko poklicnega gledališča. Delce ni toliko umetnina, pač pa je izraz globoke verne ljudske duše, ki se nekako spoveduje in sprašuje vest in opominja gledalce od slike do slike tako kmečko nazorno in toplo ganljivo, da učinkuje kakor dobro doživeta meditacija ali molitev tudi na teatrsko razpoloženega gledalca. Je to tipičnost vseh tako zvanih srednjeveških in poznejših pasijonskih iger, ki so k nam prišle že precej pozno. Je ta pasijon, kot sem že omenil, v obliki velikonočne procesije, in je edini slovenski tekst, ki nam je ohranjen. Za naše odre ga je priredil prof. Niko Kuret, ki ga je izdal v svoji zbirki: »Ljudske igre« v -Založbi ljudskih iger«. V prologu povabi Veliki angel s kelihom v rokah vse ljudi, naj premišljujejo, kaj vse je moral Jezus pretrpeti zaradi naših grehov in naj vendar že enkrat spoznajo božjo dobroto in usmiljenje. Izvirni greh in njega posledice, izguba posvečujoče milosti božje, smrt in oblast hudičeva nad ljudmi in vsa strašnost pogubljene duše nam slika pisatelj v predigri. Ta prizor je bil najmočnejši po celoti in je dobro zagrabil. Igralci so se dobro razvili in pričakovali smo, da bo dejanje postopoma raslo in da bo vedno bolj napeto, pa jc pozneje proti koncu znatno tu pa tam popustilo. Mogoče je bila kriva raztrganost z odmori, ki jih ni docela izpolnilo petje, deloma pa prizori sami, ki so se vrstili v tako hitrem tempu. Lep je bil prizor pri zadnji večerji, samo besedica »dušica« je motila v ustih Kristusovih ob tako slovesnem trenotku. (Malo pretrdo so bili ponekod poudarjeni konci verzov, pri nekaterih prizorih jc to precej motilo.) Tudi tretja slika »Judas in Judje« je bila posrečena, samo malo čudno se nam je zdelo, da ni bilo nobene besede iz zbora. Učinkovit je bil prizor pri Kajfi in pri Pilatu. Pilat je dobro posrečen, samo molk okoli stoječih nas je zopet molil. Pri Herodu sem pričakoval več blaziranosti in judovske norčavosti in pa razburjenosti, ki bi bila na Jezusovo molčanje na mestu, vsaj notranja. Bičanje in Kronanje sta bili mučni sceni, ki pa sta bili tudi posrečeno izpeljani. »Glej človek« je bil bolj zunanje dramatičen prizor, ki ga pa je dobro podčrtal Pilat s svojim močnim glasom in dobro posrečeno rimsko neron-sko masko. V dvanajsti sliki je bilo (»Križev pot«) malo preveč mahanja z rokami in prerivanja, da ni prišel prizor z Veroniko tako jasno do izraza. »Pod križem« je bil tudi dobro občuten prizor, ni pa prodrla do pravega izraza globoka žalost in zlomljenost, ki je psihološko nujna, a vendar s strani božje Matere, rekel bi, stoično mirna! Nepozabno lep vtis je naredila »Žalostna Mati« z mrtvim Sinom v naročju. Na koncu igre ima človek prijeten občutek, kakor da je bil v cerkvi pri pobožnosti Križevega Slovenski pasijon: »Pod križem«. pota. Čutili smo, da je delce zraslo iz preproste vernosti in zato je zaslužilo spoštovanje in pobožno zbranost, ki je bila ves čas v dvorani. Zavest občestva se jc tako lepo čutila! Glavno vlogo, Kristusa, je g. Peterlin dobro rešil in zasluži vse priznanje. (Mogoče je dal kje malo preveč duška notranjemu doživljanju, vendar pa ta motnja ni prišla tako do izrazal) Tudi Lucifer, Duša, Smrt, Pilat, Janez itd. so bili posrečeni. Scenerija (zavese) je prijetno učinkovala, zlasti preprostost zadnjih prizorov. Splošen uspeh prve prireditve je bil torej dober. Igralski družini želim, da bi napredovala in šla vztrajno po poti, ki si jo je začrtala v svojem programu in da bi nas še večkrat iznenadilk s podobnim, tako skrbno naštudiranim delom. »Slovenski pasijon« bomo videli na odru v Delavski zbornici spet v nedeljo 8. III. ob 4 pop. Toplo ga priporočam vsem, ki ga še niso videli! Posebno zdaj v postnem času imamo lepo priliko, da se vživimo spet vsaj za neka' iv v veliki >"iv-slerium iniquitatis« in tako spet doživimo velike trenutke našega odrešenja po Kristusu. Obenem pa podprimo stremljenje naših požrtvovalnih akademikov, ki žrtvujejo čas in ugodnost, da spravijo na oder tako odlično katoliško slovensko odrsko delo. Lojze Jože Žabkar. Cene živini tudi na ljub. sejmu višje Radio Programi Radio Ljubljana i Celi Irk. .7. marati: 1 i Venčiki Slagerjov (plošče). i2.4't Vremenska :iil|h>vor(hIr, obvestila. — 18.15 Operili zbori (plošče). — 14 Vremensko porodilo, borzni točaji. — 18 Skladbo edicije H ir lt. Hirnbacha, Bor lun (Rjulijeukl Ljubljana, 5. marca. Včeraj je bil v Ljubljani reden živinski sejem. Za la sejem je vladalo precejšnje zanimanje, tako med kmeti oziroma prodajalci živine, kakor med mesarji in prekupčevalci. Prvič se je namreč izvajala na ljubljanskem sejmu sedaj že tako popularna akcija kmečke sloge, ki jo vodi v Sloveniji Kmečka zveza PLAKATI Kakor znano, poživlja Kmečka zveza kmete k slogi s plakati, ki jih nabija na sejmiščih. Tudi na ljubljanskem sejmišču je bilo včeraj polno takih plakatov, posebno pri vhodih. Plakati pozivajo kmete, naj ne dajejo živine pod ceno, naj bodo složni in naj zapusle sejmišče istočasno opoldne. Končno navaja plakat tudi cene, pod katerimi naj se na sejmu ne prodaja orekoster). — 18.4« Slovenščina /.a Slovence (k. dr. lin doli’ Kolarič). — 10 Napoved časa, vr»inon»kn napoved, objava sjtoreda, obvestila. — 10.30 Nno. ura: Sokolsko predavanji' ( i/, liolgrada). — 20 Slovoimka klavirska gia^bit i. ura. Skladi*}: HravtnWar — KogoO i/.vaja na klavirju k. dr. I). Švar«, uvodna beseda: g. prof. M. Lipovšek. — 21. V. Potovanijo od zapadli I proti vzhodu (Kadilski orkester). — -2 Napoved Časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 32.16 Radijski jazz. Konee ob 23. Drugi program*; 21.20 »Dober večer, gospa. Ali ne stanuje tu gospod Jonke?« »Da. Kaj mu pa hočete?« »Jaz nič, ampak on bi rad vedeli če je to res.« četrtek, -j. marca: Bel urad: 30 valčki. — t>o.:io Narodne pelini. — ‘JI Koncert vauskega glasbenega drnifcva i'/. Zcuiiiitfa. — 22 — 22.30 Pevski kvartet. — Zaf/reb: 20 Prenos grada. — 22.15 Plesna glasba. — Ihmaj: 19.311 balade. — 20.20 Lebarjeve pesmi na ploščah. — sela ura. — 22.10 Zabavni koncert. — 23.45 glasba. — HmlimpcStu: 10.40 Pravljična igra. -Violina in klavir — 22.40 Operni orkester, — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasita — 20.35 Glordanova opora .Sibirija«. — Him-Uari: 17.15 Klavir in pelje. — 20.35 Pietrijeva opereta -PotopuSki kvartet«. — Prautt: 10.30 Vojaška godba. — 20.15 lz operet.-— 21.15 Orkestralni in pevski koncert. — 22.15 Plošče. — Varšava: 20 Zabavni koncert. — 21 Itybickega igra «Puščava<. — 21.35 Poljske narodne pesni i. — 22 Komorna glasba. — 22.30 I.alika glasita. — Verlin-Koninsbcra-Vratlslavn: . 20.10 Veliki radijski orkester i« Kdnlgtsberga. — Ham-hurtj: 1!) Vojaška godba. — 20.KI Plesni večer. — LiV-'lai: 19.15 Romantične pesmi. — 20.10 Hitlerjevski večer. — Kolti: 20.10 Hadiusiko zrcalo. 32.30 Sohmnamno-ve skladbe. — Frankf.urt-Stuttgart: 20,1(1 Mozartov ciklus. — Mnnakovo: 20,10 Narodnosoeiulistiftni večer. — 21.10 Večerni koncert radi jskega orkestra, — 23 Komora i orkester. Že prej pa je Kmečka zveza izvedla po deželi akcijo, naj se kmetje ravnajo po smernicah, ki jih jr* določila Zveza za boj proti cenam rogati živini. KUPCEV VEČ KO PRODAJALCUV Ena od prvih in glavnih smernic, ki jih jo izdala Kmečka zveza, je, naj dovajajo kmetje vsi/j sedaj od začetka, ko se akcija šele uvaja, čim manj živine. V tem oziru se je včerajšnji sejem krasno obnesel: na sejmišču je bilo tako malo živine, da j1' bilo naprej računati na dobre cene. Ni treba reči dvakrat, da je bilo več kupovalcev,' kakor prodajalcev. Nakupovalci živine so takoj spoznali, da se samoobrambno kmečko gibanje tudi na ljubljanskem sejmišču resno uveljavlja. CENE ZA DINAR VIŠJE Pa ne samo glede dovajanja živine, tudi glede cen so se kmetje trdovratno držali navodil, ki jih je dala Kmečka zveza m njeni zastopniki na sejmišču samem. Tako je bilo brezuspešno vsako manevriranje prekupčevalcev, da bi dosegli padec cen na višino, ki 60 je bili do sedaj vajeni. Res je sicer, da so prignali živino na sejem samo tisti kmetje, ki denar nujno rabijo. Če pa kdo zna potrpeti, potem zna potrpeli gotovo kmet, posebno če ve, da l)o nekaj dni pozneje na kakem drugem sejmu ali pa na prihodnjem v Ljubljani prodal svojo živino kar za dinar dražje pri kilogramu. Tako so kmetje raje odgnali živino domov, kakor da bi jo dali napol zastonj, kakor so morali lo delati do sedaj, če so hoteli priti do denarja. Maribor MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 5. marca ob 20: Cigan baron. P-remijcra. Red C. * Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Vidmarjeva lekarna >Pri Arehu« na Glavnem trgu; mr. Savo-slova »Magdalenska lekarna« na Kralja Petra trgu. v- KAJ BO DANES Predavanje za rezervne oficirje bo drevi ob 20 v dvorani Ljudske univerze. Za vse rezervne častnike predavanje obvezno. Film »Golgota« se predvaja v kinu Union. Film jc edinstveno delo, ki so ga izdelali v Franciji pod nadzorstvom kardinala Verdifera. * Jutri literarni večer v dvorani Ljudske univerze. Pet zastopnikov naše literature bo čitalo svoje še nenatisnjenc proizvode. Spored je sledeči: Vida Tauferjeva (pesmi): Krivda, Jutro, Mrlič, Balada, Magdalena. — Miran Jarc (proza): Nemo mesto, Delavci s kmetov, Hlapec Andrej, Sin, Novi Ljudje. — Franjo Roš (proza): Tovariša, Grob, Obtoženec. — Ruža Petelinova (pesmi): Ob železniški progi, V muzeju, Morilka. Privid. — Tone Seliškar (proza): Jctnišnica, Izgnanca, Poslednje pismo, Pravljica. Gledališke vesti. Drevi je premijera operete »Cigan baron«. — V soboto in nedelje zvečer gostuje v gledališču bivši tenorist mariborske operete Ciril Bratuž. V soboto nastopi v »Veselem kmetiču«, v nedeljo pa kot princ Radjami v »Bajaderi«, — Premijera prve mladinske igre bo v nedeljo popoldne ob 15. Vprizori sc Goljeva pestra in vesela pravljica »Princeska in pastirček«. Prosvetno društvo v Košakih ima v nedeljo ob 4 popoldne zanimivo predavnje v društvenih prostorih. Podporno društvo za revne učence bo imelo v sredo, dne 18. t. m., občni zbor ob pol 18- v Cankarjevi šoli. Sorodstvo med mestnimi uslužbenci Ljubljana, 4. marca. Župan dr. Juro Adlešič je izdal na podlagi sejnega sklepa od 14. febr. t. 1. okrožnico, na pod- lagi katere se bo uredilo sorodstveno razmerje med uslužbenci mestnega načelstva: Sorodstvo v premi vrsti, stransko sorodstvo do vštetega tretjega kolena in svaštvo v premi in stranski vnsti do istega kolena zabranjuje službovanje oseb v uradu, kjer bi bila takemu sorodniku neposredno podrejena, nadrejena ali pa z njim v kontrolnem razmerju. Isto velja za moža in ženo, ki sta v mestni službi. (4j K) službene pragmatike.) Personalnopravni odbor mestnega evela ljubljanskega je na svoji redni lajni seji z dno 14. febr. 1118(1 sklenil, da je izvršili pregled in ugotoviti če in v koliko so podani taki primeri, da bi službovali v istem uradu uslužbenci, ki so si v sorodstvu ozir. v svaštvu ali mož in žena in »e nahajajo v nad- in podrejenem razmerju odnosno v kontrolnem službenem razmerju. Zato naroča župan vsem načelnikom oddelkov, pododdelkov mestnih podjetij, da ugolove, v koli ko je podan v njihovem oddelku kak gori navedeni primer in da predlože tozadevno poročilu personalnemu oddelku do 15. marca 1030. Marsikak talent izhira iz hrepenenja po genialnosti. * Velik umetnik« sc pogosto šteje za majhnega, majhen pa nikoli ne izgubi prilike, da sc ne bi poviševal. MESARJI SE BRANIJO Čudno bi bilo, če bi mesarji in prekupčevalci z živino spričo novega kmečkega gibanja ostali prekrižanih rok. Tega tudi ljubljanski mesarji niso storili, temveč so se — čim so zaslutili posledice kmečke samoobrambe — vsak na svoj način in po svojih močeh založili z živino. Hočejo namreč čim dalje vzdržati, ne da bi jim bilo treba v preveliki meri nakupovati živine po novih cenah. Tako uo ljubljanski mesarji v zadnjem času nakupili po deželi kar okrog 200 parov goveje živine. Nakupili no živino v času, ko je bilo novo kmečko gibanje v prvem začetku. Vrgli pa «« so na kraje, kjer o novi akciji še niso ničesar vedeli. Takih krajev je še precej in mesarji so poslali tja svoje ljudi, da pokupijo živino, kolikor je po starih cenah morejo dobili. ZALOGA ZA 14 DNI Ljubljanski mesarji so se vsaj deloma lako založili, da jim prihodnjih 14 dni no bo preveč huda predla. Tako vstaj zatrjujejo nekateri i/med njih in njihovi nakupovalci. Če je torej to res, potem ni pričakovati, da bi prihodnji ljubljanski sejem bil posebno živahen. Golovo pa je, da bo imela akcija Kmečke zveze popoln uspeh, ako bodo ostali krnel je složni. Storiti pa morajo svojo dolžnost tud oblasti, ki bi naj preprečile, da zvišanje cen živili: ne bo zadelo konsumentov. Bil bi skrajni čas, da s< cene mesu maksimirajo, izkoriščevalno delo raznih živinskih prekupčevalcev pa energično prepreči. Mctui in dva živa »Mati,« je vprašal, »ali sem te razočaral?« VrOča težka boječnost je ležala v vprašanju. Pomislila je, pre-dno je odgovorila, pa še zdaj se je umikala v odgovoru: »Zakaj razočaral?« je vprašala. »Kaj misliš, ali sem bil liga-mož?« Tedaj ga je pogledala mirno in vprašujoče: »Gotovo si storil tako, kakor si mislil, da je pravilno.« Čutil je strastno potrebo, da zlomi to zadržanost; zato se je razvnel: »Da, mati. Stvar je ravno v tem, drugi mislijo, da ni pravilno. Oni menijo, da sem se enostavno prestrašil. Toda to ni res, mati. Jaz sem pač bil mnenja, da je življenje več vredno.« V materino lice je prišel milejši izraz: »Torej tako si menil?« »Da, mati, tako. Menil sem, da za kaj tako malega človek ne sme umreti. Kaj morda ti ne misliš tako?« Pogledala ga je z rahlim videzom nevernosti. — »Umreti? Ti torej misliš, da bi on streljal?« »Da,« je odgovoril, »gotovo. Tako je nastopil. In tedaj sem mislil, da ne smem ...., toda ti morda misliš ...?« Vprašanje je bilo negotovo zastavljeno in je celo mater zmedlo. »Ah, jaz,« je rekla. »Jaz sem stara žena in vsega tega nič ne razumem.« »Ali si od drugih slišala?« Materino lice je postalo naenkrat zopet trudno in zagrenjeno. »Da,« je priznala. »Toda drugi vedo toliko povedati. Saj veš, kakšni so ljudje.« Dalje ni bilo moči priti. Tako sta ostala drug ob drugem in sedela nekam zgubljena in nevedna. Od časa do časa sta se spogledala, Berger je nervozno bobnal ob mizno ploščo. Ko se je zalotil, je prenehal in si z roko popravil lase nazaj. Kratko zatem se je odločil in vstal. »Moram iti,« je rekel, »ti boš legla.« »Ah, kje,« je dejala. »Radi mene prav lahko ostaneš, dragi moj.« V nežnosti' načina je ležalo nekaj, kar je Bergerja zagrabilo. Prijel je svojo mater za ramena in gledal vanjo. »Ti si se pač razočarala, kaj?« Ona pa se je pogumno zoperstavljala. »Nikar vendar,« je odgovarjala. »Res ne, mati?« »Rečem ti.« Tedaj je zvedel vse, kar je čutila. Bolan na srcu je odšel ven, da vzame plašč. Spremljala ga je do vrat. »Pridi spet kaj, ko boš imel časa,« je dejala. »Da, mati. Lahko noč.« »Lahko noč pa pozdravi doma.« »Hvala, bom.« Moral je preko temnega dvorišča in sko/,i ozka vežna vrata, predno je prišel na cesto. Zunaj je postal za tre-notek, in ni vedel, kaj naj napravi. Potom je skomignil z rameni in odšel v globoki potrtosti. Da, da, si je rekel v obupni ravnodušnosti, zdaj sem tam. Cim dalje je šel, tembolj ga je težilo breme. Znova ga je zajela nemočna grenkoba. Ni bila naperjena proti materi, ne, pač pa proti vsem in vsemu. Za trenotek mu je prišlo na misel, da mora govoriti z Liidersenom. Toda to mu je bilo brezupno in je takoj opustil. »Ah, kaj, je mislil, moram se pač vase zagrizti in molčati. Četudi boli. Toda kdor odlaga, ne razlaga. Navsezadnje je čudno, da še živim. Saj bi pravici na ljubo moral biti že mrtev. Prav za prav ne smem več živeti. Začelo je deževati, stopil je hitreje. Tako je bil za- topljen vase, da niti ni opazil, kako mu je prišel človek nasproti, ki bi se skoraj vanj zaletel. Zamrmral je in so opravičil, ko pa je hotel dalje, se je drugi ustavil in nekaj hotel. »Oprostite,« je rekel. »Ali mi lahko rečete, koliko je ura?< Berger je mehanično pogledal na uro. »Deset je minilo,« je odgovoril. »Tako pozno je že? In še deževati je začelo navsezadnje. V tem mestu najbrž cesto dežuje?« Nekaj v njegovem glasu je vzbudilo Bergerjevo pozornost. »O da,« je odgovoril. »Vi niste domačin?« »Še ni dolgo, kar sem tukaj. Ne poznam nikogar. Mislim, da se tudi midva še nisva videla?« Berger ga je začuden gledal in majal z glavo: »Ne,< je odgovoril. »Ne spominjam se.« Oni je položil par prstov na klobukov krajec in po* zdravil. »Hvala lepa. Moram zaviti tukaj navzdol.« Berger se je ustavil na oglu in gledal za njim. To je kakor v starih časih, je mislil, ko človeka ni bilo treba biti strah, ako ga je kdo nagovoril. 2. Sicer pa vsled dogodka ni sam Berger trpel. Tudi gospa Quisthus je morala nositi svoj delež. Njeno trpljenje ni bilo morda tako silno, vendar je bilo mnogo bolj boleče. Berger je kljub vsemu imel globoko v svoji pol-zavesti neko temno upanje, neko fatalistično prepričanje, da bo še rešil svojo čast, da bo moralo nekaj priti, — nekaj prav čudovitega, nekaj samo po sebi razumljivega — kar bo vse postavilo v drugo luč. Kako se bo to zgodilo, ui niti malo vedel. Hotel je le, da bi se tako zgodilo. Stike iz fantastičnega angleškega litma o bodočnosti človeka Svet, kakršen bo teta 1980 2e včeraj smo prinesli nekaj slik iz fantastičnega filma »Bodoči svet«. Film je narejen po romanu H. G. Wellsa »Things to come«. Režiral je film slavni angleški režiser Aleksander Korda, ki ga poznamo zlasti po zgodovinskem delu »Sest žen Henrika VIII.«. Wells je vse do lanskega leta bil velik nasprotnik filma. Šele lani se je odločil, da da dovoljenje za filmanje svojega romana »Nevidni človek«. Po uspehu, ki ga je ta film doživel, je pa Wells čez noč postal največji zagovornik filma in je začel misliti na večja nova dela. Pri posnemanju svojih filmov je Wells neprestano zraven, nadzira delo režiserjev, igralcev in tehnikov, daje najmanjša navodila za vse in se briga za vse. »Svet bodočnosti« je fantastičen film, ki prikazuje življenje v 1. 1980. Kaže propad starega sveta v strašni svetovni vojni in rojstvo novega sveta. Za tako filmsko delo je bilo treba ustvariti več kakor samo kostime in gradbe, treba si je bilo izmisliti celo novo življenjsko dobo, novo civilizacijo in nove oblike. Treba je bilo uganiti, kakšna bo n. pr. v takih in takih življenjskih pogojih in ob taki in taki tehniki recimo takratna človeška moda in noša. Treba je bilo premagati tisoče tehničnih težkoč, ki jih film zahteva. Treba je bilo celo izumov, da bo film lahko res kazal vsaj približno verjeten bodoči svet. Svet brez žalosti Ta bodoči svet ne bo poznal ne vojne, ne revščine, ne brezposelnosti, ne dolgih delovnih ur, ne bolezni, ne umiranja dojenčkov, da, njegovi ljudje sploh ne bodo vedeli, kaj je kašelj in nahod. Vse to seveda po zamisli pisatelja g. Wellsa in po strašni katastrofi nove svetovne vojne, kuge, ki jo bodo umetno zasejali ljudje, in revolucije. Tako bodo naši praprapravnuki dosegli starost povprečno 130 let in bodo pri 100 letih približno še tako življenjski, kakor so danes 60 letniki. Takrat ne bo nič več nebotičnikov, ne velikanskih stanovanjskih kasarn, ljudje bodp prebivali vsi v mestih vil, na deželi, v naravi, ki jo bo polepšala tehnika. Kar bo mest, bodo vsa napol pod zemljo, ali pa skrita v naročju gora. Preplavljala jih bo stalna enakomerna lui, polna ultravijoletnih žarkov, in zrak bo tam umetno čiščen ter umetno temperiran. Prometno vprašanje bo lepo rešeno. Po širokih cestah bo brez šuma in hrupa tekel promet vozil, ki bodo imela aerodinamične oblike; cesta bo mnogo svetlejše, mnogo močnejše razsvetljena kakor ostali svet, in sicer bo prihajala razsvetljava od vseh strani, tudi od spodaj, tako, da na tej cesti sploh ne bo sence, in bodo prometne nesreče čisto izključene. Steklene hiše, steklene strehe Sobe v hišah bodo lake kakor rastlinjaki v modernih vrtnarijah. To bodo velike dvorane s prosojnimi stropi, Ne bo ne kotov, ne oken. Sobe bodo delili med sabo samo stekleni okraski. Poživljali jih bodo umetni oblaki, valujoča drevesa in neprestano se menjajoče svetlobne igre. Vrata se bodo odrivala, pohištvo bo iz kovine, vsak telefon bo imel tudi svoj televizor, svoj brezžični daljnogled. Ker teme ne bo več, bo torej dan dolg 24 ur. Zaradi tega bodo ljudje čisto spremenili čas obeda in 6ploh čas za prehrano. Nihče ne bo hodil raztrgan po svetu, zaščitna obleka za umazano delo bo postala odveč, ker bo vsako delo čisto. Obleka bo narejena v nekakem moderniziranem renesančnem slogu. Moško oblačilo bo iz bele svile in malo Ženska lepota Mlade, čudovito lepo rasle ženske se bodo oblačile kakor mladeniči v tudorski dobi. Starih žensk sploh ne bo, ker bo kozmetika napredovala tako, da sc bodo ženske ohranile do pozne starosti mladostne, lepe in ne bodo nič sitne. Nervoznosti in histerije zaradi visokega razvoja medicine sploh ne bodo poznale. Izobrazba bo postala predvsem zabavna, tako, da bo šola za mladino naravnost užitek in veselje. Vse predmete od zgodovine do prirodopisa bodo učili s pomočjo filma. Filmi bodo ponazarjali pretekle dogodke, slovite ljudi, šege, dobe, stavbarstvo in modo, sploh vse življenje podrtega sveta v preteklih časih. Nogometa in rugbyja ne bo več, golf bodo igrali samo ponekod, čudaki bodo rajši kakor v udobnih me- Narod letalcev, ki je preživel propad sveta, drvi gledat granato, ki se je vrnila s poli na mesec okrašeno z vezeninami. Ramena bodo zelo široko krojena. Zepe bodo nadomestile rokavice, ki bodo imele v zapestjih štule, v katerih bomo nosili cigarete, užigalnike, bonbone in šopke. Poleg tega bo vsak moški nosil s seboj svojo televizorsko ploščo, podobno zrcalu, s katero bo lahko vsak hip videl osebo, ki mu bo prišla na misel. Skrivnosti bodo postale popolnoma nemogoče. Človeška bivališča bodo p odobna steklenim vrtovom stih živeli na prostem zraku. Vsa gimnastika se bo omejila na strma, nevarna vodna drsališča, podobna tekočim' toboganom. Ta drsališča bodo urejena napol na prostem, napol v steklenih dvoranah z upogljivim steklom, da ne bo nesreč. Največje čudo Največje čudo tega bodočega sveta pa bo vse-mirski top, ki bo predstavljal končno razvojno stopnjo kanona, kakršnega je prerokoval Jules Verne pred 50 leti v svoji knjigi »Polet na luno«. Vernerjev top je bil do ustja zakopan v zemlji in je izstrelil veliko granato, v kateri so bili zaprti trije učenjaki, ki so hoteli leteti na lurio. Wellsov vsemirski top pa stoji na gori in je sestavljen iz cele vrste topovskih cevi, ki so vtaknjene druga v drugo. To zaradi tega, da se bo svet okoli njega čim manj tresel. S tem bodo ljudje pošiljali poročila in raziskovalce na druge svetove v vsemirju. Seveda kljub vsej mehanizaciji vendar ljudje ne bodo nehali biti ljudje. To pripoveduje sam pisatelj teksta Wells. >Ne morem prerokovati, da bi bila deklica iz I. 1980 samo nekaka možganska telefonska centrala. Oblike bodo nove, človek pa bo v svojem bistvu ostal isti.« Tudi tedaj bodo na svetu že zmerom ljudje, ki ne bodo hoteli živeti po mehaničnih zakonih, veljavnih za vse ljudi. Te bodo smatrali za nazadnjake; pripravljali bodo upore, ki pa jih bo oblast zadušila s plinskimi bombami, ki ne prizadevajo bolečin, ampak pogreznejo človeka v spanec. Te plinske bombe bodo metali posebni nadzorniki življenja, ki bodo nadomestovali današnjo policijo. Vsebina filma Film predstavlja letalski napad na glavno mesto Everytown, ki bo strahovito razredčil prebivalstvo. Svetovna vojna, ki bo temu napadu sledila, bo trajala nekaj let in bo uničila ves svet. Po vojni bodo svet zadele bolezni in strahovite nesreče, ki bodo iztrebile vse zemeljsko prebivalstvo do zadnjega človeka. Samo nekemu malemu kraju bo prizanešeno. Tja se bodo rešili mladi študentje, tehniki in letalci, ki bodo začeli znova ustvarjati Avtor teksta, pisatelj H. G. Wells se posvetuje z glavnima igralcema svet. Ti bodo vse svoje znanje, vso tehniko in vse najmodernejše pridobitve uporabili za to, da ustvarijo s tehniko človeku srečo, nc pa nesrečo, kakor je bilo do sedaj. Mali narod bo polagoma s svojimi ideali zavladal nad svetom in začel novo dobo civilizacijc, miru in lepote. Toda ljudje niso nikdar zadovoljni. Niti orjaški tehnični izumi in zmage jih ne zadovolje, hočejo naprej, zemlja jim postaja premajhna, zato gredo iskat novih življenjskih možnosti na luno. Toda orjaški projektili z raziskovalci se po čudnih vse-mirskih zakonih vrnejo brez uspeha na zemljo, nazadnje se pa drznim inženjerjem le posreči, da izstrele na mesec moškega in žensko, ki bosta človeški svet razširila tudi na nove planete. S tem se film konča. Toda kljub vsem tem velikanskim in fantastičnim pridobitvam in stvaritvam ostanejo ljudje lc še zmerom ljudje. In vodja reakcionarjev v filmu toži melanholično: »Ne maram tega človeškega mravljišča in njegove steklene krasote. Dajte mi staro nebo in veter na poljani in sneg na gorah in deževje in naglo menjavanje dneva in noči.. .« Siegfriedov meč Dr. Witt, znani strokovnjak in dosedanji ravnatelj obrtne šole v Kolnu, je izgubil službo, ker ima Židinjo za ženo. Za njegovega naslednika je določen skromni zlatar Bcrthold iz Frankfurta. »Angriff« poroča, da je bil poklonil Goringu kot darilo svojega rojstnega mesta »nemški meč«, ki ga je izdelal po točnih podatkih »Pesmi o Nibelun-gih«. V resnici navaja nemški cp samo težo in velikost čudežnega orožja, s katerim je zaklal Siegfried zmaja. Zlatar si je moral pomagati z lastno domišljijo. Posul je zlati ročaj z dragulji in zapisal z zlatimi črkami na rezilu: »Nemška zvestoba in čast sta temelj nemške države.« Strokovnjaki zatrjujejo, da je meč zelo neokusen in priča samo o neznanju nemških starin. Toda Goring je bil navdušen in se zdaj na svoj način oddolžil poprej malo znanemu obrtniku. »Kako gre delo?« »Dobro, gospod.« »Ali mi boste postavili hišo o pravem času?« »Brez skrbi, gospod. Delamo s polno paro.« »A kaj delajo ti cepci na lestvah?« »Čakajo, kdaj bodo narejena okna, da jih bodo takoj pobarvali.« * »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava,; Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ccč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: JožeKošiček.