C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerd-i 14 novembre 1928. Posamezna številka 25 stoiink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do> poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mßamßi St. 87 V Gorici, v sredo 14. novembra 1928 utoxi. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Oglasi se tačunajo po dogoi voru in se plačajo v naprej. — List izdajt konsorcij »Gor. Stra* ie*. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Rt* va Piazzutta St. 18. LJprava in uredniltvo: ulica Mameli Itev. 5. St.pošt.tek.rač. 1111147. Teles, int. Mev. 308. Delo francoskih katoličanov. O gibunju in delu francoskih ka* toličanov smo zelo malo poučeni. Francijo smatramo navadno za brezversko oli vsaj versko mlačno državo, v kateri verska misel nimn nobenega razmaha in nobenih prh jateljev. Umestno se nam zato zdi, \ da se letos, ko praznuje osrednja I orgtmizacija francoskih ktUoličanov »Action populaire« (ljudska akcU ja), organizacija, ki zelo sliči naši »Prosvetni zvezi«, nekoliko sezna; nimo z verskim, prosvetnim in so- ! cialnim delom francoskega katolišs j kega sv et a. »Action populaire« je bila usUu novljena pved 25. leti, ko je bil boj med republiko in kafoličani na vis- ku. Ločitev Cerkve od države je sie: dila kmalu na to. Ta ločitev je dala katoličanoni popolnoma svobodne roke in je pritegnila in priklenila zlasti razumništvo na katoliško gi: banje. Cerkev je bila oropana svo: jega premoženja, odpadle so razne državne podpore, zato so se pa vrste katolikov tern tesneje sklenile. Sila je rodila in oživila zaupanje v božjo pomoč in odprla neusahljive vire darežljivosti in dobrodelju. Siroke ljudske mnozice so bile versko mlačne in Cerkvi odtujene. Zäto je bilo najprej potrebno zbra: ti in vzgojiti iz vseh stanov pogunn no četo najboljših delavcev. Ti naj bi pofem širili razumevanje in res? nico, pobijali zrnoio in iskali prista: šev v vseh krogih. Tako je postala »Action populaire« central a za vse vzgojno in prosvetno delo. Ustano; vilo se je v Reimsu nekako učilišče posebnih strokovnjakov, duhovnb kov in la j kov, ki se bavijo z vsemi najrazličnejsimi dnevnimi vpraša: nji in jih presodijo s katoliškega stališča. To učilišče se nahaja od I. 1919. v Vanves-u pri Parizu. Tern načelnim voditeljem, ki udarjajo te: melje vsemu delu, je prideljena skit: pina predavateljev, ki šolajo križem dežele širše ljudske kroge. Važno vlogo pri širitvi, obnovitvi in poglo: bitvi katoliške misli imajo tudi možje, ki vodijo strokovna društ- va, posojilnice, zavarovalnice, kon: sume in slične organizadje. V spo- razumu z voditelji cent rale piše jo clanke in izdajajo brošure, v katerih razlagajo svoja izkustva in dajejo pobude k novim ustanovitvam, k novemu snovanju. Poglejmo. kako je ra/vrščeno in ra/.pleteno mnogostransko delo »Action populaire«! »Bureau jurid: que« (pravni odsek) se bavi z vsemi pravnimi zadevami, ki so v zvezi z versko in socialno zakonodajo. lz- dal je ze dva praktična socialna in pravna priročnika fer odgovori leU no na prilično 5000 vprašanj. j Šolanju v socialnih in verskih ' vprašanjih je namenjenih več od: del kov. Od času do časa se vrše v Parizu in v glavnih pokrajinskih ! mestih poučni tečaji za voditclje .' katoliške prosvete; na njih se obrav: j navajo pereča dnevnu vprašanja. »Kmecki dncvi in tedni« .so name; njeni podeželskemu prebivalstvu obojega spola; na njih se nudi stro: kovna in socialna izobrazba pripro: stemu človeku, katerega se hoče na fa način zopet pripeljafi k veri očetov, kateri so se navadni Frans cozi zelo odtujili »Družinski dnevi« so posvečeni poglobitvi krščanske* ga družinskega življenja. Na velh kih kongresi'h nastopajo s svojimi globoko zi'snovanimi predavanji voditelji centrale. Ravnotako imat jo ti učeni in razboriti možje po: gosto strokovna prcduvanja in te: čaje za delodajalce, delavce, obrU nike in kmete. i Veliko pažnjo posveča »Action S populaire« tudi tisku. Z njim hoče I zajeti one kroge, ki so drugače tež- \ ko dostopni katotiški misli. Vsakot letni ¦koledar se izda v 100.000 do 120.000 izvodih. 150 lctakov je šlo v naddesetmilijonski nakladi med ljudstvo. 30 veliikih lcpakov je bilo phlepljcnih v 200.000 izvodih po vsej deželi do najzakotnejše vasi. Lasten tcdnik »Peuple de France« ima 200.000 navočnikov in daje gradivo 450 cerkvenim listom. Zbirku brošur šteje 500 del in je nasla 2,200.000 naročnikov. Daleč preko mej Francije je znana znans sivena revija »Lc Mouvement so* rial«, (Socialno gibanje) ki prinaša iehine socialne čhinke in se sploh odlikuje po svoji bogati vsebini. \ Našteli bi lahko še razne druge knjige in poučne zbornike, ki jih je izdala »Action populaire«, da prU pomore svojim vzvišenim načelom do zmage, a naj zadostuje. Ze iz navedenega lahko spoznamo, kako je bilo delo francoskih katoličanov, ki se družijo okrog svoje matice »Action populaire«, plodno, požrU vovalno in blagoslovljeno. S svoe jim tihim, toda modrim in smotre; nim delom je razpršila mnogo predi sodkov, zajela široke ljudske kroge in ustvarila temelje za poglobitev verske misli med francoskim na: rodom. Navedli smo te podatke, ker zgo* vorno pričajo, kako je katoliška misel povsod na plodnem delu, kako je njena moč životvorna in neugnana, četudi je izpostavljena najhujšemu zoperstavljenju, kakor je bila na Francoskem v zodnjih desetletjih. Obcnem naj nam bodo ti podafki v pobudo in naj v nas krepe zavest, da je nasa dolžnost, da se neprestano borimo za ohras niiev žive verske misli v nas vseh. Navajeni na žrtve homo na ta način očuvali svojo značajnost in zvesto: bo svoji domačiji. Kaj se qodi po svetu? Na ognjenih tleh. Etna, naj vis ji o^njenik Evrope (3279 m), bruha že skoro štirinajst dni žarečo lavo, ki prinaša uničenje in smrt, kamor pridere. Zaeelo se je v noči od 2. na 3. novembra. V zacetku ni bilo videti, d* bo izbruh tako silen. Kmalu pa so se potoki lave razširili, ponekod so dosej^li širino vee kilometrov in zaeeli ros* no o^ražati vasice in mesteca na po'boeju ognjenc tfore. Otfnjena po* vodeni je kot prvo žrtev zalila me? stece Ma.scali, ki je štelo kakih 10 tisoe prebivalcev. Prebivalci so se has pripravljali na veliko slavnost: odkriti so hoteli spomenik padlim vojakom in sloves.no otvoriti novo cerkev; kar pride povelje od pri« stojne oblaisti, naj izpraznijo me* sto, ker se bliiža lava. Izpraznitcv se je izvršila talkoj in v lepem re* du. Z obupnim srcem so ljudjc ^ledali in se poslavljali od doma* čej4a kraja, ki ga ne bodo več vi= deli. Lava se je medtem bližal \. Kmalu je dose^la mestece, se razli* la po glavnih ulicah in unicüa vse Treba je namree vedeti, da ima te* koča lava vee tisoe stopinj vročine. Zadnii je padel cerkveni zvonik in zvonovi, ki so se prej tolikrat vese* lo ali žalostno ulasili, so pri padcu še zadnjikrat bolestno zajeeali. Lava je zalila in uničila tudi me- stece Nunziata, ki ga je politiena oblast ukazala izprazniti. Nato je ognjeni tok drl proti morju. Hi* tröst se je vedno bolj manjšala. Končno sc je lava pomikaia s hi* tröst jo štirih metro v na uro. V pe* tek je lava dosegla železniško pro* lAo Catania—Messina in scveda uni* j eila vse železniške naprave. Pod ! proßo je kraj Carrabba, ki ^a je tu* I di zadela strašna usoda. Medtem se pa na poboeju Etne odpirajo vedno nove razpdke, iz katerih sili raztop* lieno kamenje na dan. Razveseljivo dejstvo je, da dosedaj ni bilo člo* veskih žrtev. Škoda, ki jo je lava napravila, je velikanska. Za dol^o vnsto let je tista rodovitna zemlja nerabna. ker se lava zelo počasi strjuje in hladi. L. 1911. jc bilo n. pr. še nekaj mest, kjer se lava od 1. 1879. še ni bila ohladila. Vrhu tega gorsi še ni ne* hala bruhati. Znani poznavalec og? njenikov profesor Ponti pravi, da utegne bruhanje trajati še par ted* nov, ako sodimo po izbruhih 1. 1910. 1911. in 1923. Profesor Ponti je več* krat poletel z letalom nad bruha jo* eo goro in opazoval pot lave ter ta* ko lahko pravoeasno javil ncvar* nost. Na Sicilijo so došli tudi dru^i znameniti poznavalci ognjenih gora. Politiena oblast je poslala na krai nesreee vojaštvo in milico, ki rešu* je, kar se rešiti da, in poskuša zau* staviti tok lave in mu dajati smer. To se veasi'h doseže z moenimi na* \ sipi, s podkopavanjem ltd. Vendar je tok tako velik in moean — tu in tarn doseže višino 10 m — da so člo* vešlke roke prcslabotne za kak re^ sen odpor. Sklepi vlade. Mini^strski svet je bil sklican k seji za dne 9. novembra. Ker pa je bil minister za javna dela Giuriati na Siciliji, kjer je ogledoval po* škodovane kraje, je načelnik vlade Mussolini odgodil sejo ministrske* ga sveta na ponedeljek 12. novem* bra. S tern je dal Giuriati*ju mož* nost, da si dobro ogleda velikost nesreee, da bo notem lahko predla* gal potrcbne ukrepe za poinoe trpe> eemu prebivalstvu. (liuriati se jc vrnil s Siicilije in poroeal zbranim ministrom o na* stali škodi. 700 hiš je porušenih, 5000 ljudi je brez strehc in približ* no 12(X) hektarov rodovitne zemlje je zaisute. Minkstrski svet je nato sklenil, naj se na Siciliji taikoj zgra* dijo barake za tiste, ki so brez stre* he, in dovolil en milijon lir za ta* kojšno podporo. Določil je tudi, naj se za toliko easa, dokler je pro^ ga Messina—Catania poškodovana, uvedejo znižane vozne cene na dru* gih prometnih sredstvih. Ti sklepi bodo znatno omilili nesreeo hudo zadetega prebivalstva. Poincare sestavil vlado. Kriza francoske vlade je rešena. R. Poincare, prejšnji ministrski predsednik, je sestavil svojo peto vlado. Pogajanja so bila zelo zamo* tana in težavna. Poincare je dolgo vztrajal pri svojem mnenju, da je nujno potrebna vlada, v kateri bo* do zastopane vse stranke. Radikal* ni socialisti, ki so Poincare*j a vrgli, pa niso hoteli odnehati od svojega stališča. Poincare bi se bil radi te* ga najrajši umaknil v ozadje, toda iavnost je odloeno zahtevala, naj zopet prevzame ministrsko pred* sedstvo. Sploh jc Poincare imel kljub nasprotovanju radikalnih so* cialiistov še vedno večino v zako* nodajnih zastopstvih. Dve tretjini poslanske zbornice in dobesedno vsi senatorji bi bili glasovali zanj, ako bi bii pred odstopom zahteval njihovo zaupanje. Položaj je bil torej tak. da Poincare ni mogel od* kloniti odgovornO'Sti. Sprejel je to* rej naročilo za sestavo nove vlade in se takoi začel pogajati s stran* kami. Sprva je hotel pritegniti v vladno skupino tudi radikalne so* cialiste, čenrav so mu jo bill tako zagodli. Radiikalci so prevee zahte* vali, zato se je Poincare obrnil pro* ti sredini in desnici in v nedeljo se* stavil vlado brez radikalcev. V via* di so štirje senatorji in. enajst po* slancev. Zunanji minister je Briand, notranji Tardieu itd. Vlada lahko računa na kakih 350 glasov v po* slanski zbornici. Opozicija bo štela kakih 260 poslancev. Večina je to* rej še vedno zadostna, da se vlada lahko vzdrži na krmilu. Prva seja. V nedeljo je vlada imela svojo prvo sejo, na kateri je razpravijala o delovnem program'u. Vlada misli predvsem spraviti pod streho pro* raeun. Nekateri pravijo, da bo po* tern odstopila in da ji bo sledilo trdno ministrstvo pod predsed* stvom Tardieu* j a. Poincare pa trdi, da ni nameraval sestaviti vlade sa* mo za šest tednov. Radikalni1 socialisti so vladi napo* vedali najostrejši boj. Javnost pa jo je ugodno sprejela. Vrednostni pa* pirji so na borzi poskoeili. * * * Zmaga kmet. stranke v Romuniji. Dolgo se je bil boj za oblast v državi med obema najvec'jinia strainlkama v Romuniji'. namreč med liiberalci in narodnimi kmeti (Za* ranisti). Doklcr je živel rajnki Jean Bratianu, se kmetska, ki je stranka malega kmeta \{n ki združujc v svo* jem okriilju posebno kmetske mno* žice novih pokrajin, nika'kor ni mo* gla povzpeti do vladnega krmila. Ob Bratianu*jevi smrti se je zdelo, da se bo liberalna-stranka zrušlla. To pa se ni zgodilo. Ministrsko predsedstvo je prevzel pokojnikovr brat Vintila. Položaj se za enkrat ni bist\"eno spremenil. Poznavalcem razmer pa je biilo ja«no, da se libe* ra'lci ne bodo vee dolgo vzdržali na vladi. Kmetska stranka je začela mo* goeno gibanje proti liberalcem. To gibanje je doseglo svoj yvisek na shodu v starem romunskem mestu Alba Julia 6. maja tega leta, kjer so nepregledne kmetske množice p>o* novno poudarile svojo trdno voljo, da hočejo odloeilno vplivati na re* ševanje državnih zadev. Shod v Altn Julij ni imel ncposrednih po* sledic; pač pa je mogočno vplival Sfcran 2. *OORISKA STRA2A« na razpoloženje v deželi. Boj proti liberalni vladi sc je nadaljeval, do? kler ni vlada padla. Glavni vzrok padca jie bil po izjavi kmetskega voditelja Maniu?ja nerešeno valut? no vprašanje in inozemsko posojilo. Ti dve vprašanji sta nujni, liber alma vla'da pa ni imela potrebnega za? upanja dn bi se jih lahko uspešno lwtiln". Potek vladne krize. Ko je vlada ods'topila, je regent* ski svet poklical bivšega zunanjega ministra in sedanjega poslanika v Londonn Tirulesci^ja in mu naroci'l, naj sestavi- novo vlado. Titulescu je prkšel, poskušal izvršiti naročilo, kair mu pa ni uspelo. Spoznal je, da je sodelovanje med liberalci in za? ranisti nemogoče, in zato je vrnil mandat. Sledi'1 mu je Julij Maniu, načelnik narodme kmetske stranke, ki je v soboto 10. novembra pred? ložil regentskemu svetu vlado, se? stavljeno iz samih zastopnifkov kmetske stranke. Notranji minister je Vajda Vojvod, zunanji prof. Mi? ronescu, finančni Popovici itd. Kmetska st rank a jc zmagala na celi črti. Nova vlada je taikoj razpustila poslansko zbornico in senat in raz? pisaila nove volitve, ki se bodo vr? šilc za poslansko zbornico 12. de? cembra, za sena-t pa 15., 17. in 19. decembra, Novoizvoljeni zastopstvi se bosta sestali 22. decembra. Ma? niu je izjavil, da se bodo volitve vršiJc v popolni svobodi. Maniu smatra valutno vprasanje in zunaniu posojilo za zelo važni zadevi. Njegova vlada se bo z nji? ma takoj zaeela baviti. Javnost je vlado zelo navduseno pozdravila. Vsi so preprieani, da je nastopila pova doba v romunski notranji in deloma ttidi zunanji poiitiki. Oktio v svet, Nettunske in belgrajske konveneije. Jugoslovanski listi javljajo, da sc bo 14. novembra izvršila v Riniu med Mussolinijem in jugoslovan? »kirn poslanikom izmenjava listin o ratifikaeiji (potrditvi) nettunskih in belgrajskih konveneij. S tem či? nom bodo konveneije šele zadobile popolno pravno veljavo. Političen ponočni obisk. V soboto ponoei so neznani ljud? je vlomi'lii v stanovanje sovjetskega konzula v Lvovu in mu vse preme* tali in prebrskali. Ukradli pa niso nie. Marinkovič zopet bolan, Jugoslovanski minister dr. Marin* kovie je zopet zbolel. Dobil je dalj? ši dopust. Zdravit se pojde na Krf ali pa v Egipt. Šolska preuredba v Jugoslavijh Jugoslovanski naučfri minister jc predložil narodni skupšeini zaikon? ski predlog o preuredbi šolstva. Načrt doloeuje pospeševanje me- ščans/kega in strokovnega šolstva. Dovoljcne bodo tudi zasebne šole, s eimer hocejo ustreei narodnim manjšinam. Jugoslovansko posojilo pred skupščino. Ju^oslovanski finančni minister dr. Subotič je 6. novembra precllo* žil narodni skupščini zakonski na- črt o posojilu, ki ga ie monopolna uprava najela pri švedskem zvc- plenkarskem trustu v Stockholmu. Posojilo znaša 22 milijonov dolar- jcv. Obresti so 6.25 odstotne. Skup? šeina je posojilo odobrila 9. novem? bra. Pot^odba s švedsko družbo stopi v veljavo 1. januarja 1929. Voditelji Hrvatov in obznana. Ju^O'slovanska vlada namerava proti Pribičevieu, drju Maöku in drugim opozkionalnim voditeljcm, ki so sc v svojih i4ovorih kai pre= grešili proti obsioiečim zakonom, uporabiti znano obznano (zakon o varstvu države). Za.^rcbški državni pravdnik dr. Aleksander je bil oni dan v Bel^radu, kjer se je o tej za* devi raz.^ovarjal z ministrskim predsednikom drjem Korošcem in z drutüimi pristojnimi krot,Ji. Za- Ljrebško dr'zavno pravdništvo je za? htevalo od narodne skupščine, naj se izročijo sodišču Mačeik, Pribiče* vie, Predavec, Pernar, Košutie in Krnjevie. Spor v nemški kovinarski industriji. Spor med podjetnilki in delavci zavzema vedno veeji obscg. Pod= jctniki so pri industrijskih mo.^ot- cih vse Nemčije dose.^li, da nihee ne bo sprejel na delo nobenega od* ruščene.Lja delavca. Ker manjka su- rovin, so tudi dru^e industrijske pano^e začelc odpuščati delavstvo. Ugasnili so veliko vcčino plavžev. Z zadevo se bo bavil državni zbor, ki se je v ponedeljek 12. novembra sestal. Poslanci ccntruma bodo ba- je zahtevali, naj se brezposelnim delavcem nalkaže podpora. Italijansko s francoska pogajanja. Nekateri franc ask i listi so pri- nesli vest, da se je med Francijo in Italijo doseöel sporazum glede mej v Libiji in ^lede ravnanja z Italija? ni v francoski koloniji Tunis. Ta sporazum da se je dosegel po po? sredovanju an^leske vlade. V Ri? mu pa nič nc vedo o ka'kem spo= razumu in posredovanju AnLjlije. Posiajanja se šc vedno vršijo. Novi nemški posianik v Moskvi. Za n'cmslke^a poslanika v Mosikvi bo najbrže v kratkem imenovan Nadolny, dosedanji posianik v Turčiji. Boji v Mehiki. Med ustaši in redno vojsko se je te dni vršil spopad, v katerem je padlo 32 upornikov m 12 vojakov. Razmer.je med ameriškimi strankami. Pri volitvah predsednika Zdru- žcnih držav je bi] izvoljcn republi- kanec Hoover, ki je dobil 444 ßla= sov volilnih mož, dočim jih je de- mokrat Smith dobil samo 87. Kaz= merje med oddanimi tjlasovi vseh volilcev jc pa drus4ačno. Za Hoo? verja ?c .i4lasovalo 21,450.000 volil- cev, za Smitha pa 15.500.000. Razli* ka tore] ni tako velika in Smith ni bil tako uničujoče poražen, kot bi clo'veik na prvi hip sodil. Jugoslovanski državni proračun za prihodnje lcto znaša približno enajst milijard in pol dinarjev. Pro- račiin je v ravnotežju. DNEVNE VESri. Kraljev rojstni dan. V nedeljo 11. nov. je bil 59. rojstni dan našetja kralja. Ta državljanski praznik se je po vsej državi slo* vesno praznoval. Povsod so bile doniO'liubne slovesnosti in vojaške parade. Tudi Gorica in celokupna ^oriška dcžela sta do«tojno obhajali l>omembni dan. Zborovanje zadrugar.jev. V ncdeljo 11. novembra se je v Iiiniu vršilo veliko zborovanje ita= lijanskih zadru^arjev. Udelezilo se .aa je kakih 20.000 ljudi. Načelnik vlade Mussolini je imel i^ovor o za= družnistvu. Med dru.Llim ie rekel tudi: »Milijoni so včlanjeni v Zvezi in prcdstavljajo neko moč z .^ospo- darskei^a in s politienega stailišča, kajti zadružništvo je fašistovsko in samo iašistovsko. Ja^no je, da se morajo spričo teh načel vsi ostanki starega. režima neusmilieno odpra* viti.« Zborovalci so Mussolini jev j4ovor pozdravili z vclikanskim n:u vdusenjem. Obnova goriškega gradu. Ze veekrat se je govorilo in pi? salo o obnovi goriŠkega Ljradu, iz? delali so se celo načrti, kaiko spre? meniti Ljrad v velik spomeni'k zma? ge. Dozdaj jc pa ostalo vse samo pri besedah. Ker pa grad vedno bolj razpada. je nujno potrebno, da se kaj ukrene v ohr^nitev tc zgodovin? skc zgradbe. Dne l0. t. m. se je vr? šila na prefekturi scja. na kateri so se zastopni'ki raznih oblastev, orga? nizacij in udruženj posvetovali, kako rešiti važno in percčo zadevo. Po daljšem razpravljanju so se zbrani LJospodje zedinili za načrt, po katerem bo, tako se zatrjuje, za? d'eva v najkrajšcm času dovedena do zadovoljive rešitve. Posvetova? nja so se med druüimi udeležMi e!kscelen€a ,l». prefekr, pokrajinski fašistoivski tajnik g. Caccese, za? stopnik obč. načelnik dr. Giordano in drugi. Prijava tehtnic in mer. Goriški ob ein ski načelnik javlja, da sc morajo vsi poscstniki tehtnic iin drugih orodij za merjenje ja? viti v občinskem uradu. Osebna vest. Sodnik pri tukajšnji sodniji dr. Val. Pascoli, sedanji komisar za de? želno upravo in bivši deželni gla? vai\ Pettarinov naslednik, ie stopi] v pokoj. Vlada ga je odlikovala s častnim naslovom svetnika priziv* nega sodišča. Proti vsiljivcem. Tiskovni urad goriške fašistov? ske zveze javlja, da hodijo po de? želi ljudje, ki silijo prcbivalstvo, naj se naroči na razne liste, tcr tr? dijo, da zastopajo fašistovsko stranko. Občinstvo naj take ljudi takoj javi sodni oblasti, ako se ne more jo izkazati s pravilnim poobla* stilom fašistovske stranke. Kmeti.jske zadeve. V sredo se je vršila v Gorici seja kmetijskega edseka deželnega go? spodarskega sveta. Storili so se med drugi mi slcdeči sklepi: 1. Ozemlju, v katerem so gorski pašniki, se doloeijo sledeče meje: Od Prapretnega po vrhih Brd do Zagraja, od tarn ob meji tržaške dežele do Razdrtega. od tn ob ju« geslo'vanski meji do Triglava, po* tem ob meji videmske dežele do Prapretnega. 2. V Gorici naj se ustanovi' po? veljsivo gozdne milice. Pri pogoz? dovanju Krasa naj se poskušajo drevesne vrste, ki nosijo več do? hodkov kot črni borovec. 3. Komisar kmetijskega potoval* nega urada je poroeal o delu v Ri? mu, da se dobe dovoljni pri'spevki za podvig zivi'noreje in za namaka? nje, ter o pr'pravah za ustanovitev mlckarske sole v Tolminu. 4. Ravnatelj dr. Tonizzo je poro* čal o težkem poiložaju mlekarstva v naših krajih. Predlagal je, naj se pospešujc ustanovitev zadruznih mle'karn v ravnini. Prvim trem, ki se ustanovi jo, naj dež. gospodarski svet podeli denarno nagrado. Spre? jeto. Izgubljeno. Dne 8. t. m. jc ncki posestnik na poti med Ajdovščino do Planine izgubil veli'ko svoto denarja. Posten najditcilj naj se zglasi v župnijskem uradu v Ajdovščini. Jon Svensson: Božični obish na Sftipalonu. »Nc vcm prav, Gudmund,« sem odgovoril. »Najrajši bi šel peš. Po? skušal bom hitro hoditi.« »Dobro, mail,« je grmclo doli k meni, »saj lahko najprvo poskušaš.« Tedaj sem potegnil snežno kuč? mo malo raz usta in sem dal ma? teri, Boggi in Manniju poslovilni poljub. »Želim ti lepe božične pra^znike, Nonni!« jc zaklicala Bogga za mano, V zahvalo sein zamahnil z roko. Nato sem korakal, kakor sem mo? gel hitro, med Gudmundom in Bal? dur jem proti Skipalonu. Ni bilo lahko, držati korak z obe^ ma tekaoema na smučkah. Zelo sem se moral truditi, da sem ju saj de? loma dohajal. Že čez malo časa sem postal trw den. Gudmund je opazil in mi zo? pet predlagail, naj sedem na njego? vo ramo. »Nonni,« je rekel, »saj si že čisto truiden. in veodar gremo Ie počasi naprej.« »To pride od tega, ker ima še ta? ko kratkc noge,« jc nagajivo pri« pomn.il moj prijatclj Baldur. »Da, odtod pride,« je rekel Gud? mund. »Zato bi bil čas, da se malo odpočijcš. AH sc nc zdi tudi tcbi, moj mali?« »Da, Gudmund,« sem odgovoril. »Scdaj me lahko posadite na svojo ramo, da se malček odpočijem.« Komaj sem izrazi'l to željo, že se je Gudmund sklonil k meni, me prijcl s svojimi vclikimi. močnimi rokami in predno sem se zavcdel, sem sedcl na širokih ramenih krep? kega mO'za. »Tako, Nonni,« jc rekel s svojim gromkim glasom, »sedaj boš videl, kako bomo korakali.« In res sta oba izvrstna smučkar* ja, mali Baldur in veliki Gudmund, lahkotno švigala preko gladkih snežnih polj. Moral sem paziti. da nisem padel s svojeiga visokega sedeža, posebno kadar sta smučkarja radi trdote trdnozmrzlega snega zdrknila na stran. »Dobro se drži moje glave, ma? li!« mi ie zaklical Gudmund. Objel sem veliko glavo prcd sabo z obema rokama. Zdaj pa zdaj sem trdno segel v Gudmundovo volne? no snežno kučmo. Kljub vscmu temu vendar nisem bil čisto varen na svojem gibljivcm sedežu, ker so se r amen a in gornje truplo moj eg a nosilca često zelo si? lovito na vse strani zibala in zvijala. Metalo me je scmtertja, kot če bi scdel v viharju visoko gor! na kakeiin drevesu. »rsrdno se drži, Nonni,« mi je Gudmund tu in tarn vzpodbujajoče zaklical. »Da, da. Gudmund,« sem zakli? cal vsakikrat in se z vsemi močmi oklenil njegove glave. Pri nek em nenavadno hitrem Gudmundovem obratu pa sem iz? gubil ravnotežje in padel z gornjim trupom vznak. Bliskovito hitro me je zgrabil za desno nogo in me v /adnjem trcnutku rešil, da nisem padel z glavo na ledenotrdo sne? ženo skorjo. »Nonni, Nonni!« je rekeil Gud? mund, ko me je držal na nogo, »to se ne sme vee zgoditi, siccr si zlo? mis vrait, moj maili prijatelj.« Baldur je prihitel k meni, me pri? jel za roke in me postavil na sneg. Malo smo počivali. »Ali si si kaj storil, Nonni?« je vprašal Baldur. »Niti najmanj,« sem odvrnil vc? selo. »Toda težko se dTŽim ker Gudmund tako močno strcsa.« »To sc nc da prcprcciti, mali,« je rckcl Gudmund, »Hodili pa bomo nekoliko počasncje, potem se boš laže držal.« »Da, da, to bo pač najbolje,« je rekel Baldur. »Kljub temu pa se moraš dobro držati,« me je opominjal Gudmund. »To bom tudi storil,« sem rekel, »bo'lje bi pa šlo, ako bi mogel noge na kaj opretii.« »Vtaknite vendar njegove noge v svoje žepe na prsih,« je predlagail Baldur. Vsi trije smo se morali sme? jati tej Baldurjevi misli. »Tvoj pred'log pa ni neumen« je rekel Gudmund. Nato je preiskal zunanji prsnd' žep svojc suknje. Bil je tako sirofc in globok, da sta obc moji nogi imeli v njem dovolj proštora. (Dalje.) »GORIŠKA STRA2Ac Stran 3 Radi jugoslovanske zastave. »II Gazzettino» z dne 13. t. m. poroča v dopiisu iz Tolmina, da je bila tam pred dnevi na vrhu Ko*zlo* vega roba, očividno iz iredentistič* nih namenov, izobešena jugoslio-- vanska zastava, ki jc plapolala v zraku, a je bila kmalu sneta. Kra* ljevi orožniki so nemudoma uved'li preiskavo in zaprli dva tolminska mladeniča kot krivca kaznjive*ga dejanja. Proračun goriške deželne uprave za 1. 1929. znaša 8,311.748 lir. Za ce* ste gre 800.000 lir, za zasilna pri* stajališča za letalcc 300.000 lir. za deželno blaznico 1.290.000 lir itd. Obračun lanskega leta izkazuje 121.659 lir prebitka. Prefektova okrožnica. Zgodi se, da marsiikdo prevaža že razsekano meso iz ene občine v drugo brez zdravniškega pečata in brez zdrarvniškega izpričevala. Ta* ko meso zapade zaplembi in uni* čenju. Da se preprcčijo škoda in morebitne kazni, opozarjamo po* sebno šc mesarje, da ne prevažajo mesa iz občine v občino brez zdravs niškega pečata in brez zdravniške* ga izpričevala. Zbiranje denarja za sicilijanske oškodovance prepovedano. NačcJnik vlade Mussolini je po* slal vsem prefektom okrožnico, s katero je prepovedal javno nabira* nje denarja za prebivalstvo, oško* dovano radi bljuvanja Ktne. Vlada bo že sama poskrbela za potrebno pomoč. 30 delavcev zgorelo. V Belgorodu v Rusiji je v neki sladkorni tovarni izbruhnil požar, ki je zahteval 30 delavskih življenj. UTRINKI. Rože. V ponedeljck bodo naše Elize in Lizike praznovale svoj god. Cerkev je prav ob vrata zime postavila sveto Elizabeto, kneginjo turinško, mater ubožcev. Prav kakor bi nas s tem hotela pozvati, naj pomaga* mo bratom v revščini in mrazu. Ko je Elizabeta nekoč nesla ko* šck jcdil rcvežem, io jc srečal mož, ki nje darcžljivosti ni preveč rad gledal. Ko povpraša žcno, kaj nese, mu ta odgrne prtič — in knez zagle? da v košku krasno razcvele rože. Tako pripoveduje pomenljiva lc genda. Letos bosta, kot kažc, mraz in rcvščina gostovala v marsikateri hiši. Pa naše dobre matere in de* kleta bodo že našle kje kos obleke za revne otroke, lonček tople jedi za bolehne reveže in družine, lju* bcznivo besedo za bližnjega v ne* sreči. Tako naj zacveto po vseh pre* možnejših hišah rože deianske lju* bavi do bližnjega. Zborovanje flamske kat. mladine. Koncem avgusta se je vršil v Antverpnu v Belgiji prvi kongrcs flamske katoliške mladine. Udele- žilo se ga je nad 100.000 mladenis čev od 16.—26. leta. Na slavnost? nem odru so sedeli papeški posla* nec Micara, šlkofje, katoliški mini* stri. Pri maši pod milim nebom so vsi navzoči tisoei zapeli ncscm »Kristus zmaguje«, Potom je mla^ de Flamce nagovoril delavski mini* ster Baels: »Vaše slavje nas navda* ja z upanjem, da bo bclgiiska dr- žava dobila zakone, ki bodo teme^ IJili na postavi Kristusovi. Delavci, uradniki. kmečka mladina, pripra* vite se za setcv, iz katere naj pože? ne boljša in srečnejša Belgija!« Antverpcnsiki župan van Cauve^ laert pa je govoril: »Antverpen se je danes spremenil v velikansko stolnico, iz katere doni veličasten spev o veri v Boga,.o zvestobi ccr? kvi. Sreeni in ponosni zrcmo nate, mladina, ki prihajaš pod prapor Kristusov.« —• Popoldnc so goste čete mladine v brzem koraku s pla> polajočimi zastavami korakale mi» nio slavnostnega odra. Sprevod je korakal mimo tri ure, z 2600 zasta? vami in 150 godbami. Potem so se množice ustavile na velikanskem mcstnem trgu, kier jim je papeški poslanec prebral posebno pismo sv. oeeta. — Flamska katoliška mladi^ na je organizirana in deluje na po* do'ben naein. kakor so delovala slo* venska katoliška prosvetna društva v naših krajih. 25 let kardinal. 9. novembra je kardinal Merry del Val praznoval 25 Ictnico, odkar je postal kardinal. Kardinnlsko cast mn je dal papež Pij X. Merry del Val je po rodu Spanec. Sedaj je star 63 let. Kaj je novega na deželi? Števerjan. ,Zadnjo soboto okrog poldneva sc je pri nas težko ponesrečil 65*lctni Ivan Korsie iz Cerovega. Podiral je neko zasilno streho; pri tem se mu je zlomila na hodniku neka deska in je pad el na tla. Kljub neznatni višini je padel tako ncsreeno, da si je levo ro^ko večkrat zlomil in za* dobil tudi notranje poškodbe. Ze« leni križ ga je odpeljal v goriško bolnišnico. Njegovo stanje jc ne? varno. Dodatek: Kakor smo doznali nak* nadno, je nesreeni Korsic zadobljo* nim poškodbam podlegel; umrl je v bolnišnici v nedoljo ]>opold;ne. Kobariško. Po nokatcrih vaseh v tukajšnji okolici se v zadnjem času napelju* je elektrika. Napeljavo izvrši in da tok elektrarna v Podmelcu. Upa* mo, da bo naprava v rcdu in cena ugodna. Srednje nad Ročinjem. (Zakasnelo). Sredi oktobra je umrla tukaj Ana Grbec, roj. Velis konja v 69. letu starosti. Pokojnica je bila vzot prave kršeanske gospo? dinje in matere. Pri njej se jc po; polnoma vresinJčil znani pregovor, da »dobra gospodinja 3 vogle hiše podpira«. Bog nam daj še prav mnogo takih gospodinj in mater! "Naj počiva v mini! Avče. Dež na dež, ena nadloga vrhu druge. Zadnjo nedeljo 11. t. m. je vendar Vsemogoeni obrisal nadiež- ne dblakc raz neba in solnce je svo? bodno zasijalo na našo ajdo, ki še nv nehala rasti. Lep dan me je zva* bil, da sem šel v Avče pogledat, kako praznujejo svojega patrona sv. Martina. Radi gruče nisem mo* gel v cerkev. astati sem moral pri vratih. Pridigar nam je kaj lcpo raz* ložil življenje sv. Martina. Žal, da so zunaj cer'kve nekateri fantje s svojimi glasnimi pogovori motili. Pctje med sv. mašo je bile tudi prav primerno in lepo. Pa drugič še kaj! Novaki. Tudi od nas in iz ostale cerkljan* ske občine so mnogi že odšli, ne- kateri pa šele odidejo, v Argenti* nijo. Boj za kruh in hrepenenje po ugodnejšcm položaju jih žene, da zapuščajo rodno grudo in se tzse* | ljujejo daleč notri za morje. Vsi s»o ene misli: »Priti do boljšega kru^ ha!« Pazite s>e pa, možje in fantje, da vas nc bo Argentinija prevarala, ko bostc — in tudi tisti, ki ste že, — izstopili iz parobroda tarn daleč za morjem! Ker potem ne bo vee po* moči. Pazite, komu se zaupate! Mi vsi pa želimo vam vsem, tistim, ki ste se že izselili v Argontinijo in tistrm, ki se šele hoste: »Veliko sreče in blagoslova božjega na po* tovanju in na novem mestu!« Vprašamo vas samo: Ali jc do* mača gruda, rojstna gruda, res tako revna, tako pusta, da vas ne more več preživljati, da jo zapuščate kar v trumah in se sMite kruti maeehi — tujini v roke? Iz Šturi.j in Žapuž. Pri na.s je ravno talko kakor dru* god: splošno tarnanje o suši v shrambah in žcpih in o tcm, kaj bo 6ez zi'mo. Da bi vsaj začeli s kakim no vim delom. Govorilo se je, da se bodo zgradile velikc elektrarne pod izvirom Ilublja. Sedaj je vse utih* nilo. Ravno je leto, kar so merili novo cesto za Sturjami. Kakor se vidi, letos še ni prišla na vrsto. Naš g. ob ein ski naeelnik je dal povečati pokopališee. Lepo bi bilo, ko bi se tudi stari zid popravid, drugače i*z* gleda kakor pol*tič, pol*miš. Se lan« sko zimo je bila v Zapužah občin* ska komisija, ki je s'klenila, da se postavijo javne svetilke. Ne vemo, ali je ravnateljstvo elöktrarne kri* vo. da se to do sedaj še ni naredilo? — Zadnje tedne neprestano dcžuje; otava, kar jo je zunaj, bo uniienia. Dal Bog, da bi vsaj drugo leto pri^ neslo bo'ljse case. Pa se drugič kaj, ko bo lepšc vreme. Črni vrh nad Idrijo. V nedeljo cvne 28. oktobra t. 1. je g. župtfri upravitelj blagoslovi'l novo lepo kapeio posvečeno Kristu.su* Kralju, katero je postavil trgovec g. Ivan Vidmar. To je že druga ka? pela, ki je bila letos blagoslovljena V naši župniji. Na praznik sv. Petra in Pavla je bila namrcč blagoslov? ljena prenovljena kape'la g. Jancza ("uka v Predgrižah, posveeena Srcu Jezusovemu, pred katero se zbirajo tamošnji prebivalci k molitvi vsako so'boto in nedeljo veeer. To je po* snemanja vredno. Kristus^Kralj naj ne kraljujc samo v naših katpelah, ampak v prvi vrsti v na'sih sreih in naših družinah! — Letino smo imeli letos, hvala Bogu!, še precej dobro. Dasi je grozila suša unieiti vse polj* ske pride'lke, smo vendar prid'clali toliko, da se ne smemo prevee pri* toževati. Najmanj jc še krme za ži; vino. Prva košnja je bila radi suše slaba, otava je pa radi pozncjsega slabega vremena veeinoma segnila. Izpod Čavna. Nevolja me je obšla prcdzadnjo nedeljo zjutraj, ko sem vstal in vi* del, da pada dcž, kakor da bi sei za stavo. Pravim nevolja, ker sem bil namenjen z doma po nujnem oprav* ku. Calkal sem in upail, da se preve* dri, a zastonj. Dasi nerad, sem vzel dežnik in odšel. Spotoma je dež polagoma pojemal in napo>sled, hva* lo Bogu, prenehal. Koj po deveti uri sem priromal žc v Sem pas. Kre* nil sem v gostilno, kjer sem pokusil kapljico leto.šnjega pielega pridel* ka. Medtem so se oglasili zvonovi iz lin in vabili k sv. maši. Ko pri* dem pred cerkev, ugledam veliko grueo fantov razne starosti. Mislil sem &i: šempaski farani so pa res pobožni, ker so cerkev tako napol? nili, da morajo še zunaj ostajati. Preril sem sc skozi vrata, a nc tako težko kot sem si zunaj predstav? ljal, ker mnenja sem bil, da ne do* bim več v cerkvi tesnega kotička. rsoda glej čudo: podvojeno število kot jih je bilo zunaj, bi nažlo šc dovolj prostora v cerkvi. Spo'znal sem, da imajo tudi tu fantje nelepo navado, da med sv. mašo voglarijo okoj* nina po ooetu. Vprašanje je satmo, alä je bil oee mestni policaj v Trstu ali pa državni. Ce je bil mestni po* licaj, je treba vložiti pokojnimsko prošnjo pri tržaškem magistratu; Č€ pa je bil državni policaj, poteni je treba vložiti prošnjo pri notra^ njem ministrstvu. Naprositc žuipan* st\"o, da Vam napravi tozadevno prošnjo. Maček se je zatekel. Velik, bei mačok s črnim madežem — v podo= bi deteljice — na hrbtu, sliši na imc »Pussy«, se je zatekel. Kdor ga naj- de, naj ga odda pri g.e Črne, Sol* kan 6. Zgubila ga je neka inozem* ka, ki da veliJko nagrado. > Kadar vabiš na krst | ali praznuješ ženitovanje, kadar ob* . hajaš god ali rojstni dan, ali kadar* ] koli vabiš goste v tvojo hišo, vedno I jih boš postregel dobro, ako jim [ serviraš izborne testenine »Pekate= ' te«. Zanesljivo pravc dobiš v ^ kg zavojih z napisom »Pekatete«. ZAHVALA. Podpisani se čutim dolžncga, da se zahvalim g. drju Luigi Canno* niere, okr. zdravniku v Kanalu, ki jc s svojo požrtvovalnostjo in vest* nostjo ponovno iz težke pljučne bolezni rešil mojega sinčka Pavla. Kanal, dne 10. XI. 1928. Peter Bucik, zid. mojster. IZJAVA. Podpisani izjavljam, da so dia* giiGZii, prognoza in predpisana I oskrba zdravnika g. drja Alojzija j Cannoniere v Kanlau v slueaju bo* j lczni mo]v. žene popolnoma odgo* j varjale zdravniški vedi in da sta se ! z na^činom zdravljenja moje žene v j ])olncm strinjala tudi gg. zdravnika drja Avgust De Fiori in Silvijo Morpurgo iz Gorice. Zato sc mu podpisani iskreno za* i hvaljuje za njegovo zdravljenje. ! Gorica, dne 10. nov. 1928. j Josip Blažič. | i • Hiša v Pevmi št. 162 je poceni na prodaj. Kdor jo želi kupiti, naj se oglasi v Renčah št. 129 pri Andreju Gatniku. Radi izselitve je na prodaj malo p(xsestvo in hiša, skupno ali v par* celah. Pogoji in cena pri lastniku Antonu Volčiču, Crniče št. 59. —. ....... , Trgovski pomočnik za trgovino z mešanim blagom, vešč italijanske* ga in slovenskega jezika išče službe tudi na dežeili. Naslov pri upravi »Goriške Straže«. | KRONE, srebro in zlato, kakor tu* di staro zlato kupujem vedno po najvišjh cenah: u Moderna zlatarna ", Corso Verdi St. 13 Učenca za krojaško obrt, poster nih staršev, sprejmem takoj; naj* rajši bi imel že pöl izučenega. Po* goji po dogovoru. Anton Kaltnekar, | krojač. Ilovica pri Podmelcu. Oboe zuana ljvarna zvonov turdfea Francesco Broili VIdem - Udlne Usianovljena 1. 18* 8 - Svctovni izvoz. j Zahtevajte naš novi cenik! Ponudbe na Heu mesta brez nobene obveznosti Velika zaloga mrtvaških potreb» ščin: kompletne pogrebne opreme I. razreda od 300 lir naprej, II. razr. 200 lir. III. razr. 100 lir, otročji po grebi od 25 lir naprej. J. Saksida. Dornberg 3. Prodajo se lepe, doneče, noye orglje, pneumatične s 7 registri, ci* nast prospekt. Na ogled v tovarni Iv. Kacin, P. Tomaseo 29, Gorica. Mladeniči pripeljite svoje neveste v tovarno in zalogo pohištva ANT. BREŠČAKA Gorica, Gosp. ulica 14, kjer imate na izbrro spalnice od najpriprostejše donajfinejše, bodisi iz masivnega ali mehkega lesa, do* mačega, lastnega izdelka. Izdeluje tudi žimnice, vložke in vse v to stroko spadajoče pred* mete. Pozor! — Vsled selitve se ugods no proda mizarska delavnica z za* logo pohištva; pozicija ugodna, za* služek gotov. Razprodaja raznega pohištva po znižanih cenah. — Ivan Miklus, Gorica, Viale XX, Settern« bre 23. PRIMARI] Dott. D'OSVDLDO OOHICA špecijolist za oiesne bolezni SE JE PRESELIL v via Dante 1 O Sprejema od lO-12in od 3-4. iiiiiHiimimiii i in iiiiiiiiini iiiiini inn iiiiiuiii 11 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nun iiniiinnii JAKOB SULIGO) mar, zlof^r in optikar Gorica - Gosposka ulica 19 - Via Caiducci 19 priporoča svojo veliko zalogo ur po znižanih cenah; ku- ' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii puje staro zlato in sre- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii bro po najvišjih cenah. lire Omega Metal, za 125 Mr, sre- brnaiss L, Metal itos- kopf L I©, 2o, 22, 2S. lire budllke IVaoCniki vseh vrst lira s kukavico od 19 do 36 lir po zdravniških predplsih, po & ieo lir z qarancijo 1 leta rtlzkih cenah Kmetovalci! Ne dajte se pregovoriti od nikogar ter ne kupite nobe- nega posnemalnika, predno si ne ogledate mojih posnemalni- kov znamke „ROTH", ki so izvrstnekakovosti zvečletnim jam- stvom in so kljub temu vellko cenejši kakor vsi drugi. Proda- jam jih tudi po istih cenah na obroke. Zahtevajte torej nemu- doma ilustrirani cenik, ki se pošlje takoj in brezplačno. Agronom JUŠT UŠAJ - GORICA, Piazza Vittoria N. 4 zastopnik tovarne mlekarskih strojev „ROTH" v Stutgartu na Nemškem KMfclUVALU Vi dobite od živinoreje najvišji do- nos z naročitvijo edinega posnemal- nika DIABOLO kateri je prvovrsten ŠVEDSKI SVE- TOVNI izdelek. PlDcujE se lahko u obrobih. Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. KNUT JONSON, BOLZANO Pojasnila prebivalcem noriške pokrajine dajejo zastopnik tvrdke: Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-II. in Josip Kovačič, trgovina, Idria pri Bači 94 Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Vitihfl iiloQB cBihBQB platna li mam toiarni Riginchart I Haymann, naho- i ntno bingo za poročinci hahor tudi ullka Izblra moihiga In iinibiia luhna, Blago solidnol Cene imernel