Torek: Tednikov kopalni dan Velika nagradna akcija Štajerskega tednika -50% na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico — m' Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Term al nem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 23. februarja 2018. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicam i, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Naj gostišče Podravja 2017 Ptuj, petek, 17. novembra 2017 letnik LXX «št. 89 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V Štajerski Štajerski TEDNIK www.tednik.si ■ ■Stajerskitednik Stajerskitednik V središču Ptuj • Zaradi trum pešcev in kolesarjev ni možno urediti 1 v»vv r\ i krožisca?! O Stran 11 Podjetništvo Slovenija • Poklon najstarejšemu obrtniku leta -Vladimirju Korošcu O Strani 10 in 11 Črna kronika Središče ob Dravi • Kako dolgo bo vi • v prečkanje proge se življenjsko nevarno O Stran 20 v Šport Nogomet • Kidričane v soboto čaka velik izziv O Stran 12 Ptuj • Cestno podjetje postavlja zapornice na parkirišču na Potrčevi Decembra bo parkirišče plačljivo Avgusta letos je Cestno podjetje Ptuj od ptujske občine kupilo zemljišči na Potrčevi cesti. Da bo novi lastnik želel od svojega nakupa tudi kaj iztržiti, je bilo seveda jasno. V prvi fazi bo tam ostalo parkirišče, razlika v primerjavi s? trenutnim stanjem Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.s radioptuj 89,8 »98,2° I0473 www. ra d i o-ptu j. si Aktualno • Za vse vrste vojnih pokojnin lani 63 milijonov evrov o Strani 2 in 3 Podravje • Nov bibliobus ne bo vozil v Dornavo o Strani 2 in 3 V središču • Mestna hišica iz kart se podira, drevesa stojijo NAROČITE .ŠTAJERSKI TEDNIK , IN SI PRIDOBITE ÑAGRAD0 1 i-'?,"■'■•..• o Strani 10 in 11 i Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripr ivili privlačno nagrado - BOSCHEV PALIČNI MEŠALNIK CLEVERMIXX. V 17 Štajerski Aktualno petek • 10. novembra 2017 Slovenija • Proračun ZPIZ težak pet milijard evrov, za 615.000 upokojencev Skoraj polovica upokojencev pod Blagajna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je težka pet milijard evrov. Iz davkov in prispevkov se je lani v proračun ZPIZ steklo 3,6 milijarde evrov. Nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov znaša prispevek iz državnega proračuna, 50 milijonov evrov priliv iz Kapitalske družbe (KAD), 27 milijonov evrov pa drugi prihodki. Foto: Črtomir Goznik Več kot 30.000 ljudi v Sloveniji prejema pokojnino, ki izhaja iz pravic nekdanjega sistema v skupni državi - v zvezi z drugo svetovno vojno, kasnejšimi vojaškimi službami in komunističnim režimom. Denar za te vrste pokojnin namenja Republika Slovenija iz državnega proračuna izven sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre za pokojnine, ki jih prejemajo nekdanji borci NOB in njihovi svojci, izgnanci, prisilno mobilizirani, interniranci, zaporniki v taboriščih in politični zaporniki komunističnega sistema ter nekdanji zaposleni v JLA 84 odstotkov proračuna pokojninskega zavoda se namenja za pokojnine, lani je to zneslo 4,2 milijarde evrov. Zavod za svoje delovanje potroši 38 milijonov evrov ali 0,8 odstotka celotnega proračuna. Razlike med najnižjimi in najvišjimi izplačanimi pokojninami so enor-mne, tudi desetkratne. Medtem ko najnižje znašajo komaj nekaj čez dvesto evrov, pa so najvišje krepko čez dva tisočaka, celo blizu trem. V Sloveniji imamo okrog 615.000 upokojencev. Za moške s 40 leti dopolnjene pokojninske dobe znaša najnižja pokojnina blizu 450, za ženske z 39 leti in 8 meseci pokojninske dobe pa 495 evrov. Kmečka pokojnina znaša 239 evrov. Lani je letni prag tveganja revščine znašal 616 evrov. Pokojnino, nižjo od 600 evrov, prejema skoraj vsak drugi upokojenec oziroma nekaj manj kot 284.000 ljudi. En odstotek upokojencev prejema pokojnino, ki je višja od 1.800 evrov. Najvišja septembra izplačana pokojnina je znašala 2.687 evrov. Pred desetimi leti so se ženske v povprečju starostno upokojevale, ko so bile stare 57 let in 7 mesecev, danes pri dopolnjeni starosti 60 let. Za moške v minulem desetletnem obdobju ni bistvenih sprememb. V povprečju se starostno upokojijo pri starosti od 61 do 62 let. Nedolgo nazaj, pred dvema desetletjema ali prej, so se ljudje upokojevali pri starosti okrog 50 let. Za prihodnja leta je glede na projekcije v pokojninski blagajni moč pričakovati, da se bodo Slovenci upokojevali še kasneje kot danes. Za vse vrste vojnih pokojnin lani 63 milijonov evrov Država določenim skupinam prebivalstva zagotavlja pokojnine po posebnih zakonih in predpisih, to je za 172.000 ljudi, skupna vrednost izplačil pokojnin iz obveznosti proračuna Republike Slovenije je lani znašala 113, skupna obveznost države iz tega naslova pa 209 milijonov evrov (pokojnine, prejemki PIZ in povračila prispevkov iz PIZ). 11.844 upokojencev, ki jim država po posebnih predpisih zagotavlja pokojnine, je udeležencev NOB, španske vojne, nosilcev Partizanske spomenice 41 in narodnih herojev oziroma njihovih svojcev. Naštetim je Republika Slovenija skozi pokojnine lani izplačala dobrih 18 milijonov evrov. 3,7 milijona evrov pokojninskega denarja je prejelo 8.932 internirancev, beguncev in delovnih deportirancev, 4,5 milijona evrov pa 3.530 vojnih veteranov teritorialne obrambe. 3.040 nekdanjih vojaških zavarovancev je lani skupno prejelo dobrih 26 milijonov evrov. 3.140 je upokojencev, ki prejemajo višjo pokojnino po Zakonu o popravi krivic - za žrtve in zapor- nike komunističnega sistema (lani 2,3 milijona evrov). 2.140 upokojencev je nekdanjih uslužbencev JLA, država je lani za njihove pokojnine namenila 6,6 milijona evrov. Pokojnine za posebne zasluge prejema 226 upravičencev (975.455 evrov). 1.113 je upravičencev do pokojnin zaradi ujetništva v taboriščih ali prisilne mobilizacije (295.310 evrov). V Sloveniji je okrog 2.400 upokojencev z vojaško poklicno pokojnino. Povprečna starostna vojaška pokojnina znaša blizu 1.100 evrov, invalidska 925 in družinska oz. vdovska nekaj manj kot 800 evrov. Dornava • Župan Janžekovič in direktor Neudauer vsak na svojem bregu Nov bibliobus ne bo vozil v Dornavo Občina Dornava kot edina izmed 16 občin na širšem Ptujskem ne namerava pristopiti k sofinanciranju nakupa bibliobusa, ki naj bi začel voziti spomladi 2019. Direktor Knjižnice Ivana Potrča Matjaž Neudauer svari, da v tem primeru nov bibliobus v dornavsko občino več ne bo vozil. Kot smo v našem časopisu pred kratkim poročali, gre Knjižnica Ivana Potrča Ptuj skupaj z občinami na Ptujskem v nabavo novega biblio-busa, saj je zdajšnji po skoraj 15 letih uporabe dotrajan. Financiranje bi- bliobusa so izmed 16 županov obljubili vsi, razen enega. »Občina Dornava je edina občina ustanoviteljica oziroma pogodbenica, ki ni podpisala izjave o nameri sofinanciranja nakupa novega bibliobusa, prav tako ni podpisala vzorca pogodbe. Z dopisom z dne 28. november 2016 nas je Občina Dornava obvestila o sklepu 14. redne seje občinskega sveta in citiram: »Svet Občine Dornava ne soglaša s sofinanciranjem nakupa bibliobusa za potrebe Knjižnice Ivana Potrča Ptuj,« je pojasnil direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer. Ob tem je še dejal, da v tem primeru nova potujoča knjižnica, ki bo prilagojena obisku invalidov, v dornavsko občino pač ne bo več vozila: »Nov bibliobus v občini Dornava postajališč ne bo več imel. K temu je podal soglasje tudi svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Seveda se to lahko spremeni, če svet Občine Dornava spremeni svoje stališče in občina zagotovi svoj delež pri nakupu novega bibliobusa v višini 6.743 evrov (enkratni znesek).« Bibliobus redno obiskujejo uporabniki ZUDV Dornava To pa bi po besedah Neudauerja pomenilo največjo izgubo ravno za uporabnike Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja (ZUDV) Dornava, ki potujočo knjižnico redno obiskujejo. »Bibliobus v občini Dornava stoji Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). -oto: CG petek • 17. novembra 2017 Aktualno Štajerski 3 V V • pragom revscme Število borčevskih pokojnin po kategorijah, povprečni zneski in skupno število prejemnikov Leto Starostna € Invalidska € Vdovska € Skupno število 2007 10.036 696 2.549 598 12.359 418 24.944 2008 9.217 751 2.340 647 12.764 435 24.321 2009 8.340 774 2.110 666 12.334 445 22.784 2010 7.524 786 1.878 676 11.813 451 21.215 2011 6.725 789 1.673 680 11.227 453 19.625 2012 6.022 601 1.444 597 10.423 375 17.889 2013 5.129 792 1.256 681 9.553 449 15.938 2014 4.541 795 1.096 679 8.950 450 14.587 2015 3.956 798 931 680 8.380 451 13.267 2016 2.935 805 663 689 6.904 456 10.502 Vir: MDDSZ, ZPIZ Borci NOB so se upokojevali pod posebnimi pogoji Borci NOB so bili do leta 1992 upravičeni do upokojevanja pod posebnimi pogoji. V skladu s takratno zakonodajo se jim je čas, ko so bili vojaki, od začetka vojne do leta 1945, v pokojninsko dobo štel dvakratno. Tisti, ki so v vojno stopili pred letom 1943, so se lahko pet let hitreje upokojili. Borcem NOB se je starostna pokojnina odmerila na podlagi plač in prispevkov iz delovnega razmerja. Za borce, ki so v NOB stopili pred letom 1943, je bila prilagojena tudi odmera pokojnine. Pokojnina se jim je odmerila na osnovi petletnega povprečja plač, vsem drugim na osnovi desetletnega. Pa tudi tisti, ki so se NOB pridružili po letu 1943, so imeli pri upokojevanju ter pravicah iz pokojninskega sistema nekatere bonitete: dodatke, višanje pokojninske osnove ... Od leta 1992 zakon posebnih pogojev za upokojevanje borcev NOB več ne predvideva. Partnerji pokojnih so upravičeni do vdovskih pokojnin, podobno kot je to tudi pri drugih vrstah prenosa pokojnih s pokojnega partnerja na vdovca. Iz podatkov v priloženi tabeli razberemo, da seje število uživalcev pokojnin iz naslova pravic NOB v zadnjem desetletju prepolovilo. Med tako imenovane posebne pokojnine sodijo tudi rudarske, sodniške, policijske, nekatere invalidske, za delavce, ki so bili izpostavljeni azbestu ... Najmanj sto upokojencev s pokojninami, • V • I višjimi od 2.000 evrov Poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko (SDS) je lani v poslanskem vprašanju zaprosila za zneske sto najvišje izplačanih pokojnin. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so ji odgovorili, da je marca 2016 sto slovenskih upokojencev prejelo pokojnino, višjo od 2.000 evrov. Med temi stotimi je najvišja znašala 2.580 evrov. Najnižja v tem sklopu, stota po vrsti od najvišje navzdol, je bila 2.098 evrov. V družbi najvišjih pokojnin sta bili tudi dve vojaški, katerih bruto znesek je presegal 1.800 evrov, neto izplačilo pa je bilo nekoliko nižje, pod 1.800 evrov. Lep Šimen-kova je v poslanskem vprašanju med drugim navedla, da je število pokojnin, višjih od 1.800 evrov, v minulih letih skokovito naraslo. Resorno ministrstvo je pojasnilo, da je to posledica upokojevanja ljudi z višjo izobrazbeno ravnijo, pa tudi podaljševanja aktivnega delovnega staža. Zaposleni, ki so že izpolnili kriterije delovne dobe in starosti za upokojitev, se niso upokojevali, temveč so si z vsakim dodatnim delovnim letom nabirali dodatne odstotke za izračun pokojnine. Mojca Zemljarič Središče • Ogenj letos zahteval že drugo žrtev V hišnem požaru umrla 84-letna ženska V torek dopoldan je v stanovanjski hiši v Središču ob Dravi izbruhnil požar. Gasilci so v hiši našli mrtvo 84-le-tno žensko. Foto: ML O požaru v stanovanjski hiši na Štrigovski cesti so bili gasilci obveščeni nekaj po 11. uri. »Stanovanje je bilo povsem zadimljeno. Vstopili smo z 'dihalci', preverili prostore in v eni izmed teh našli lastnico stanovanja, ki ni kazala znakov življenja. Žensko smo nemudoma odnesli iz hiše in jo začeli oživljati, a žal neuspešno,« je pojasnil vodja intervencije in poveljnik PGD Središče ob Dravi Damjan Munda, ki je še dejal, da je ogenj pogasilo približno 15 gasilcev Prostovoljnih gasilskih društev Središče ob Dravi in Obrež. Kot so sporočili s PU Maribor, so kriminalisti ugotovili, da je do požara prišlo v kuhinji stanovanjske hiše zaradi napake na električni napeljavi oz. na napajalnem kablu starejšega radijskega sprejemnika. Ogenj se je deloma razširil na kavč, v požaru pa je kuhinja pogorela do polovice, drugi bivalni prostori pa so bili popolnoma zadimljeni. Vzrok smrti stanovalke še ni znan in bo ugotovljen s sodno obdukcijo. Po neuradnih podatkih pa naj bi ženska umrla zaradi zadušitve z dimom. Če bo tako pokazala sodna obdukcija, bo to letos že druga smrtna žrtev, ki jo je ogenj zahteval v središki občini. V začetku leta je namreč v vasi Grabe v požaru, ki je izbruhnil v poljski kuhinji, umrl 84-letni moški. Monika Levanic Ptuj • Cestno podjetje postavlja zapornice na parkirišču na Potrčevi Nič več brezplačnega parkiranja ... Avgusta letos je Cestno podjetje Ptuj od ptujske občine kupilo zemljišči na Potrčevi cesti. Da bo novi lastnik želel od svojega nakupa tudi kaj iztržiti, je bilo seveda jasno. V prvi fazi bo tam ostalo parkirišče, razlika v primerjavi s trenutnim stanjem pa je v tem, da bo plačljivo. Teren za to že pripravljajo in postavljajo zapornice. V ZUDV Dornava si bibliobus želijo Ker bi po besedah direktorja ptujske knjižnice Matjaža Neudauerja izguba bibliobusa poleg občanov najbolj prizadela varovance Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja (ZUDV) Dornava, saj so slednji redni obiskovalci potujoče knjižnice, smo za mnenje povprašali direktorico ZUDV Dornava Ido Jurgec. Povedala je: »Naši uporabniki so v svojem pismu občini Dornava dali podporo za sofinanciranje bibliobusa. Zakaj pa seje občina drugače odločila, ne vem.« ob torkih v dopoldanskem času na vsake tri tedne, povprečno pa ga obišče ob vsakem postanku okrog 40 bralcev. Postajališča ima pri OŠ dr. Franja Žgeča, Zavodu Dornava ter na Polenšaku. Ob občanih Dor-nave, ki sicer bibliobus redno obiskujejo, bo to največja izguba ravno za varovance Doma dr. Marijana Borštnarja, ki so redni obiskovalci. Novi bibliobus bo imel tudi dvigalo za gibalno ovirane osebe, kar bi tudi njim omogočalo vstop v bibliobus. Z obstoječim bibliobusom to rešujemo tako, da jim knjige izbereta knjižničarja in jim jih izročita,« še izpostavlja Neudauer. Janžekovič: Ko bo knjižnica poravnala krivice za nazaj, bomo pristopili k nakupu bibliobusa Na pred kratkim zastavljeno novinarsko vprašanje, ali nameravajo pristopiti k sofinanciranju nakupa bibliobusa, je prvi mož občine Dornava Rajko Janžekovič odgovoril ni-kalno. Ob tem pa še zbadljivo pripomnil: »Pogodbe o sofinanciranju ne bomo podpisali tako dolgo, dokler ne bo ptujska knjižnica poravnala krivic za nazaj.« S tem je mislil na neenakopravno financiranje knjižnične dejavnosti, na katerega je pred časom tudi glasno opozarjal. Kot je trdil, je občina Dornava več let plačevala več na prebivalca kot druge občine. Neudauer izjave župana ni želel komentirati: »Izjave župana Janžekoviča ne poznam, zato je tudi ne želim komentirati.« Želen nakup je sicer ocenjen na okoli 330.000 evrov. Za nakup sodobnega bibliobusa se vodstvo ptujske knjižnice od ministrstva za kulturo nadeja okoli 180.000 evrov, občine pa bi zagotovile preostanek, in sicer 2,34 evra na prebivalca, kar bi za dornavsko občino konkretno pomenilo okoli 6.700 evrov. Ta denar pa po mnenju Janžekoviča raje namenijo za nakup strokovnega gradiva za svojo knjižnico ... Monika Levanic Za 14.673 m2 veliki zemljišči na Potrčevi cesti na Ptuju (dosedanje makadamsko parkirišče nasproti Doma upokojencev Ptuj) je novi lastnik, Cestno podjetje Ptuj, odštel 830.087 evrov, k čemur je treba prišteti še 22-odstotni davek, stroške cenitve in notarja; skupaj torej več kot milijon. Svoje obveznosti so že poravnali in postali zakoniti lastniki dveh parcel, ki sta se prodajali kot celota. Izklicna cena, ki je bila na drugi dražbi znižana, je znašala 742.087 evrov, a so zanjo bili pripravljeni ponuditi precej več. Glede na vrednost investicije je bilo seveda jasno, da imajo z njo načrte in da bodo kmalu po podpisu pogodbe s ptujsko občino začeli njihovo realizacijo. To se je tudi zgodilo. Ta teden so namreč začeli pripravljati teren. Kot je pojasnil Martin Turk, predsednik upravnega odbora CPP, ostaja trenutno na tem mestu namembnost zemljišča nespremenjena. Tudi v prihodnje bo tam parkirišče s približno 350 parkirnimi mesti. „Vzpostavlja-mo pa plačljiv sistem parkiranja, na kar se že pripravljamo. Vzdrževalna dela že potekajo, nabavljamo pa tudi vso potrebno opremo. Načrtuje se, da bo v prvi polovici decembra vse pripravljeno in da bomo do konca leta ali najpozneje začetka novega leta vzpostavili plačljiv sistem. Postavljeni bodo parkomati in zapornice, za vzdrževanje in upravljanje pa bomo skrbeli sami, saj to sovpada tudi z našo osnovno dejavnostjo," je pojasnil Turk. Ob tem je povedal še, da bodo ponujali tudi letni najem parkirnega prostora. To je toliko pomembneje za tiste, ki so zaposleni v mestnem jedru in so doslej (sicer brezplačno) parkirali na tem parkirišču. Tudi v prihodnje jim bo tako ponujena možnost dolgotrajnega parkiranja, a v zameno za plačilo. O cenah Turk še ni želel govoriti, je pa poudaril, da bodo primerljive tistim v mestnem jedru. Bodo gradili varovana stanovanja? A ker je glede na vrednost nakupa zemljišča malo verjetno, da so ga novi lastniki kupili le z namenom, da na njem uredijo plačljivo parkirišče, smo Turka vprašali tudi, ali imajo dolgoročne načrte in ali drži, da se dogovarjajo s potencialnimi zaseb- nimi investitorji, ki naj bi tam v prihodnjih letih želeli graditi varovana stanovanja. Dejal je, da za ureditev tega območja iščejo najsmotrnej-šo celovito rešitev, ki pa bo najbrž zahtevala svoj čas. Pripravljajo projektno nalogo, v kateri bo vse to opredeljeno, možnosti, da bi tam zgradili varovana stanovanja, pa ni izključil. Za zdaj ostaja namembnost zemljišča nespremenjena, parkiranje bo proti plačilu možno še kar nekaj časa (najbrž celo let). Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 17. novembra 2017 Popotnice, ki to niso V dneh, ko je v domovino kurentov prišla razveseljiva novica o tem, daje za uvrstitev Obhodov kurentov na reprezentativni seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva potrebna le še formalna potrditev oz. izdaja sklepa, smo Ptujčani tako kot že nekajkrat doslej v svoji zgodovini izgubili lepo priložnost, da bi tudi prvo svojo mis Universe Slovenije na njeno pot na svetovni izbor v Las Vegas pospremili z največjim ponosom in izjemno popotnico. Martinovali smo na Mestnem trgu, na neki način simbolično oznanili začetek priprav na novo pustno zgodbo, razglasili novo ptujsko vinsko kraljico, ničesar pa povedali, da je na pot odšla Emina Ekic s kurentom kot nacionalnim darilom in nacionalnim oblačilom, ki posnema oblačila še enega tradicionalnega pustnega lika, vile; povezali eno zgodbo z drugo in jo pospremili v celoten slovenski prostor. Kot da bi se sramovali svojih mladih uspešnih ljudi, ki jih s tem, da so izključeni iz mestnih oz. občinskih projektov, silimo, da svojo pot nadaljujejo zunaj najstarejšega slovenskega mesta, ki naj bi toliko prisegalo na dediščino, s tem pa na ljudi, ki sojo pisali. Tudi mistroma Slovenije, prvi je bil leta 2015 Matjaž Lesjak, drugi, Tilen Grah, je ta prestol zasedel leta 2016, smo zaprli vsa vrata, odprli jima nismo niti vrat Mestne hiše, ki so bila še ne tako davno odprta za vse slovenske lepotice, ne samo Ptujčanke, ki so v preteklosti tudi izjemno dobro poskrbele za promocijo največje slovenske pustne prireditve. Naše lepotice in mistri so vsi po vrsti prizadevni in ambiciozni mladi ljudje, ki imajo na svojih poteh dovolj prostora tudi za promocijo najstarejšega slovenskega mesta. Ob vsaki priložnosti ponosno povedo, od kod prihajajo, nič kaj ponosno pa o odnosu mesta do njih. Priti v mesto bi lahko bil tudi nadvse uspešen nacionalni projekt -Pridi na Ptuj - v mesto, kjer živijo nadvse uspešni mladi ljudje. Majda Goznik Ptuj • Zgodba o ptujskem futsalu Presegli lokalno rivalstvo Obiskovalci dogodkov v kavarni pod odrom v Murkovi, so zadnji oktobrski četrtek spoznali ptujsko zgodbo o futsalu - zgodbo o uspehu. Kljub že nekoliko nižjim temperaturam je občinstvo skupaj z gosti še vztrajalo na ulici. Vodja pogovora in mojster in-tarzije Vojo Veličkovic je gostil vodjo stroke v Futsal klubu Ptuj in trenerja Aleksandra Fureka. Ob tej priložnosti so se v okviru promocijskega dogodka predstavili tudi člani FC Ptuj, šampioni Slovenije U13 in U15, po ulicah starega Ptuja je potekala futsal veriga ob spremljavi bakel, ognjenega šova (Zum creativa). Februarja 2018 bo v Sloveniji potekalo evropsko prvenstvo v futsalu. Slovenska ekipa je trenutno med desetimi najboljšimi vEvropi; spogleduje se tudi z medaljo. „Edina droga, ki jo priznavam, je zame nogometna žoga oz. nogomet v širšem pomenu besede. Nogomet je lahko zelo pedagoški, zelo ekipen ter poučen. Če gre za povezavo med nogometom, šolo, ekipo in drugimi športi, je to edina priznana droga. Futsal klub Ptuj je leta 2008 nastal na osnovi tradicije igranja malega nogometa na Ptuju po turnirskem principu, ki je nekoč v Sloveniji dosegal dobre rezultate, da bi lahko tekmovali tudi v državni ligi. Članska ekipa se je takrat uvrstila v prvo ligo, zaradi slabega finančnega stanja pa je izstopila iz državnega tekmovanja. V klub sem takrat prišel z mlajšimi fanti. Danes govorimo o članski ekipi z velikim potencialom, večina fantov prihaja s Ptujskega. Ptuju želimo dati to, česar trenutno nima: prvoligaško ekipo. Naši cilji so še višji, ob uvrstitvi v prvo ligo si želimo osvojiti tudi naslov državnega prvaka in v Slovenijo pripeljati ligo prvakov. Naj se sliši še tako ambiciozno in drzno, imamo vse pogoje za uspeh, dober kader in dobre strokovnjake, a brez podpore mesta ne bo šlo. Ponosni smo na naše trikratne državne prvake v mlajši selekciji, torej kader, ki ga Slovenija pozna in o njem govori. Za nas pa ni največji rezultat, da smo državni prvaki, za nas je največja zmaga v tem, da smo uspešno združili fante in njihove starše iz dveh klubov, Aluminija in Drave, prešli to dolgoletno ri-valstvo, ki je izviralo že iz velikega nogometa. Rivalstvo je prešlo v športno prijateljstvo, ki nas bo zagotovo popeljalo novim zmagam naproti. Treniramo v Šolskem centru na Ptuju. Futsal je nadgradnja malega nogometa; največje zvezde velikega nogometa, kot so Messi, Ronaldo, s Ptuja Nastja Čeh, so produkt malega nogometa. Verjamem, da bodo tudi neka- teri naši uspešni mladi igralci šli po tej poti, uspeli v futsalu ali velikem nogometu. V vsej tej zgodbi pa je pomembno, da so mladi športno aktivni, da lahko razvijajo svoje talente in na tej poti tudi zmagujejo," je zgodbo o ptujskem futsalu povzel Aleksander Furek. Za pevske in glasbene utrinke sta poskrbela Katja Zinrajh in Jure Bračko. V kavarni pod odrom pa se je dosedanjim portretirancem, udeležencem pogovorov, pridružila še intarzija Aleksandra Fureka. MG Majšperk • Martinov balonarski festival Edini tovrsten dogodek v Sloveniji Občina Majšperk, majšperško društvo SmoTeater in velenjski Balonarski klub OPA so na martinov konec tedna pri športnem parku v Majšperku pripravili sedmi mednarodni Martinov balonarski festival. Polete toplozračnih balonov so predvideli za tri dni, a so zaradi vetra lahko vzleteli le v soboto. Poletelo je trinajst balonov, piloti in ekipe pa v Majšperk niso prišli le iz Slovenije, temveč tudi iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Srbije, Romunije in celo daljnega Čila. Baloni so vzleteli pri majšperškem športnem parku, pot pa večinoma nadaljevali čez Ptujsko Goro, Lovrenc na Dravskem polju in Apače. Direktor majšperške občinske uprave Matic Šinkovec je pojasnil, da je z baloni mogoče leteti vse leto, a so pogoji za to zaradi nizkih temperatur najugodnejši pozimi, ko je tudi vreme najbolj stabilno. Spomnil je, da so prvi Martinov balonarski festival v Majšperku organizirali leta 2011: »Takrat je bilo po vsej Sloveniji ogromno balonarskih festivalov. Vsak mesec je bil kakšen, samo v oktobru in novembru ni bilo še nobenega. V Majšperku smo se zato odločili festival pripraviti na martinovo, poleg tega so Haloze tesno povezane z vinom. Danes je poleg državnega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni majšperški festival edini uradno prijavljen ba- Večina balonov je letela nad Ptujsko Goro. Sveti Martin je zavetnik vojakov, konjenikov, orožarjev, kovačev, tkalcev, mlinarjev, vinogradnikov in pastirjev, zadnjih sedem let pa tudi balonarjev ... lonarski festival v Sloveniji. Drugod prirejajo le še posamezne polete z baloni, denimo Miklavžev polet v Murski Soboti.« Upad zanimanja za polete z baloni je pripisal predvsem balonarski nesreči, ki se je leta 2012 zgodila v okolici Ljubljane. Kljub temu je napovedal, da bodo v Majšperku vztrajali: »Martinov balonarski festival je zdaj postal že tradicionalen, pri tem pa je bila ključna podpora lokalnega okolja. Upam, da bomo festival lahko organizirali še naprej.« Eva Milošič Ljutomer • Dan odprtih vrat ZD Prenovljena zobna ambulanta in nova vozila Ob šestem dnevu odprtih vrat je bila v prostorih Zdravstvenega doma (ZD) Ljutomer slovesnost, na kateri so tudi uradno predali v uporabo prenovljeno zobno ambulanto in nova vozila. Direktor ZD Borde Šiškin je ob tej priložnosti povedal, da gre za najsodobnejšo opremo, ki jo premore le malo katera zdravstvena ustanova pri nas. S soglasjem občin ustanoviteljic (Ljutomer, Veržej, Križevci, Razkrižje) se je celotni lanskoletni presežek sredstev v višini 390 tisoč evrov vložili v prenovo prostorov in voznega parka. Prenovljene so zobne ambulante, dve specialistični ambulanti ter prostori za ultrazvok, kardiologa, logopeda in psihologa. V minulem obdobju poldrugega leta so na ZD Ljutomer pridobili tudi sedem novih vozil - po dve reševalni vozili in vozili za nenujne medicinske prevoze ter tri patronažna vozila. Stroški za zobozdravstvene aparature so znašali 110.000 evrov, za gradbena dela in opremo 165.000 evrov, za vozni park pa 115.000 evrov. Foto: EM Foto: EM Foto: NS petek • 17. novembra 2017 Podravje Štajerski 5 Ormož • Vinogradniške priložnosti za mlade Bomo znali izkoristiti najboljše lege? Ljutomersko-Ormoške gorice slovijo kot eden izmed najboljših vinorodnih okolišev na svetu. O vinogradniških potencialih so spregovorili na okrogli mizi Vinogradništvo - priložnost za mlade, ki jo je v sklopu 25. ormoškega Martinovanja pripravila Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center Ormož. Foto: ML Z leve: Gregor Munda, Katja Jurkovič, Mateja Šek, Tjaša Brumen iz MCO, Denis Žuran, direktor JAR-e Zlatko Zadravec in Jernej Štampar. S statističnimi podatki o slovenskem in svetovnem vinskem trgu je postregel direktor Javne razvojne agencije občine Ormož (JARA) Zlatko Zadravec, ki je med drugim dejal, da povprečna cena slovenskih vin v izvozu konstantno narašča. Medtem ko se je ta še pred štirimi leti vrtela okoli 1,42 evra za liter, je v letih 2015 in 2016 znašala 2,30 evra, v prvih devetih mesecih letos pa 2,70 evra. »Slovenskim vinarjem je za čestitati, saj so naredili katarzo in se iz cenenega izvoznika prelevili v izvoznika kakovostnih vin z ustrezno ceno. Na žalost količinski izvoz vina stagnira, kar je precej skrb vzbujajoče, a še vedno je boljše prodajati manjše količine v ustreznem cenovnem razredu, kot vino na trg izvažati za vsako ceno, kot se je to počelo v času Jugoslavije, zaradi česar slovensko vinogradništvo še danes trpi posledice.« Velika težava pa je, da uvoz vin narašča bistveno hitreje kot izvoz. Po ocenah strokovnjakov v naši državi sicer letno pridelamo blizu 100 milijonov litrov vina, po uradnih podatkih med 65 in 85 milijonov litra vina, večina se proda na domačem trgu. Zadravec, ki ima v vinski branži dolgoletne izkušnje, je v nadaljevanju spregovoril tudi o možnostih finančne podpore v vinogradništvu in vinarstvu v okviru Lokalne akcijske skupine UE Ormož, katere vodilni partner je JARA. Reklama le za slovenski zahod? Ker so z okroglo mizo želeli mlade spodbuditi k razmišljanju o okoliščinah za mlade v vinogradništvu in jih opogumiti k delovanju na tem področju, so medse povabili mlade iz okolice Ormoža, ki stopajo na samostojno vinsko pot - Gregorja Mundo, Matejo Šek, Katjo Jurkovič in Jerneja Štamparja. Kot so dejali mladi vinogradniki, so že od zgodnjega otroštva pomagali pri opravilih v domačih vinogradih. Vinogradništvo jim je bilo praktično položeno v zibelko. Znanje in izkušnje o vseh opravilih pa tudi kletarjenju so pridno vsrkavali od svojih staršev in v času izobraževanja. Mladi vinogradniki, ki imajo zastavljene jasne cilje, so opozorili, da jim delo otežuje predvsem zapletena birokracija. Zavedajo se, da je potrebno več povezovanja in skupnega nastopa na trgu, vsi pa so se tudi strinjali, da bo treba več narediti na prepoznavnosti države kot vinorodne dežele. Ravno v promociji okoliških vinarjev in vin je svojo priložnost skupaj z bratom zaslutila Katja Jurkovič, ki prav tako izhaja iz vinogradniške družine, ter ustanovila lastno podjetje Pep's wine: »Spadamo v pet odstotkov najboljših vinorodnih leg na svetu, kar je podatek, ki bi ga zagotovo morali bolj izpostavljati. Vina so pri nas vrhunska. Glede na ceno je kakovost neverjetna.« Da bo na promociji in prepoznavnosti države, še posebej domačih krajev, treba veliko narediti, je poudaril tudi Denis Žuran, krea-tor multumedijskih vsebin. Študent marketinga je razočaran, da v posnetkih, ki promovirajo našo domovino, lepot ormoških krajev ni, redkokdaj v njih najdejo mesto tudi drugi kraji v celotni regiji: »Promo-vira se samo zahodni del Slovenije - Bled, Postojnska jama, Ljubljana, Piran ... Zato bomo morali sami začeti kreirati takšne stvari ...« Monika Levanic www.posta.si Za vsako zgodbo, samo en naslov je pravi! ZANESLJIVO Z VAMI! Ko za posel v oblaku ste pravi in vas na poti k uspehu nič ne ustavi. Ko potrebujete rezervni del ali partnerja, ki bo za vas vsak dan poskrbel. Če ste prepozni za banko ali želite v zbirko dodati novo znamko. Ko želite razveseliti z voščilom ali presenetiti z lepim darilom. Za vsako zgodbo, samo en naslov je pravi! VQ7 Pošta Slovenije Zanesljivo z vami! 17 Štajerski Aktualno petek • 6. novembra 2017 Spodnje Podravje • Na obisku minister za infrastrukturo Čez tri leta kidričevska obvoznica Na delovnem obisku v občini Kidričevo se je v petek mudil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Z županom Antonom Leskovarjem sta si ogledala novozgrajeno krožišče na regionalni cesti v Apačah in govorila o načrtih za gradnjo kidričevske obvoznice. Gradnja te ceste je več kot nujna - predvsem zaradi gospodarske aktivnosti in lažjega dostopa tovornih vozil do kidričevskih industrijskih obratov. Foto: ČrtomirGoznik Cesta Ormož-Gorišnica prihodnje leto v izvedbo O načrtih za gradnjo nove glavne ceste med Ormožem in Markovci je minister Peter Gašperšič dejal, da bodo dela na terenu začeli izvajati v letu 2018, najprej za odsek od Ormoža proti Gorišnici, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje že pridobljeno. »Za nadaljevanje gradnje oziroma za drugo etapo od Gorišnice do Markovcev moramo gradbeno dovoljenje še pridobiti, dela pa naj bi se začela v letu 2019. Ostaja pa še trd oreh, kako potem priti dalje do navezave na avtocesto.« Župan Anton Leskovar je ministru Petru Gašperšiču med ogledom novozgrajenega krožišča v Apačah predstavil možnosti za gradnjo kolesarske steze in pločnika proti Lovrencu na Dravskem polju. »Novozgrajeno krožišče v Apačah je pomembna pridobitev za kraj, tako z vidika zagotavljanja večje prometne varnosti kot tudi pretočnosti prometa. Investicija je končana, vrednost je bila okrog 700.000 evrov. Tretjino denarja je prispevala občina Kidričevo, dve tretjini pa Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). Računamo, da bi naslednje leto pridobili vsa potrebna zemljišča za gradnjo obvoznice, gradnjo bi začeli v letu 2019 in končali 2020,« je povedal minister, ki je sicer petkov delovni dan končal z ogledom gradbišča v Murski Soboti in prisostvoval slavnostnemu dogodku ob uspešno izvedeni sanaciji plazu in ureditvi ceste do mejnega prehoda v Fik-šincih v Prekmurju, na meji med Avstrijo in Slovenijo. Na gradbišču bodoče avtoceste med Draženci in Gruškovjem se minister tokrat ni posebej ustavil, so pa se s sodelavci peljali mimo gradbišča. »Danes časa za ogled ne bo, peljali se bomo samo mimo. Naj poudarim, da v kratkem pričakujemo odprtje prve faze izgradnje avtocestnega odseka. S postorjenim smo zadovoljni. Za končanje druge faze potrebujemo še nekaj časa. Krajane ob gradbišču in uporabnike ceste prosimo za potrpljenje v času gradnje. Ko bo cesta zgrajena, to bo prihodnje leto, bo promet stekel hitreje in po sodobni cestni povezavi.« Za sanacijo ptujskega mostu čez Dravo je minister poudaril, da gre za zahteven tehnični poseg. Tudi v tem primeru je krajane zaprosil za nekaj strpnosti. »Ko bo investicija prihodnje leto končana, pa bomo vsi toliko bolj zadovoljni.« Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je bil z vsebino obiska in pogovorom z ministrom za- dovoljen. »Dogovarjali smo se o terminu slavnostnega odprtja krožišča v Apačah, pa tudi o možnosti za ureditev kolesarske steze ter pločnika med tem krožiščem in Lovrencem na Dravskem polju. Zagotovili so nam, da bo razpis za izbiro izvajalca objavljen letos, gradnjo bi začeli spomladi. Pozitivno in razveseljivo je, da naj bi konec leta 2018 DRSI objavila razpis za izbiro izvajalca del na obvoznici. Pogovarjali smo se o preplastitvi ceste mimo tovarne Talum, ki je tlakovana z granitnimi kockami in je ena izmed najslabših v naši občini. Beseda je bila tudi o gradnji dveh krožišč na regionalni cesti od Hajdine do Slovenske Bistrice, na odcepih za Kungoto in center Kidričevega. DRSI sicer razmišlja o semaforiziranih križiščih, naš predlog je gradnja krožišč. Prav tako smo se pogovarjali o lokalni cesti od Hajdine proti Kidričevemu - od gostilne Olga oz. gasilskega doma mimo farm do novozgrajenega krožišča v Apačah. Čeprav je cesta kategorizirana kot lokalna, je DRSI pripravljena sofinancirati obnovo. Po tej cesti teče ves težki tovorni promet za potrebe industrije in gospodarstva. Ker nimamo obvoznice, je bila cesta leta in leta zelo obremenjena. Tudi sanacijo ceste od Taluma do zbirnega centra nam je DRSI sofinancirala, in sicer 30-odstotno. DRSI je kompetenten sogovornik, večino predlogov lokalne skupnosti so upoštevali in dejansko res dobro sodelujemo.« Mojca Zemljarič Destrnik • Izgradnja večnamenskega športno-vadbenega centra Z lastnimi močmi do športnih površin Petindvajsetega oktobra je destrniški župan Vladimir Vindiš podpisal več pogodb. Med drugim tudi pogodbo o sofinanciranju izgradnje večnamenskega športno-vadbenega centra, ki leži tik pod destrniškim vrtcem in v neposredni bližini še enega športno rekreacijskega in kulturnega centra v nastajanju, kjer bo potekalo druženje treh generacij z naslovom Z modrostjo skozi otroško razigranost - druženje treh generacij. Ta naj bi stal dobrih 73.000 evrov, pri čemer občina računa na delež ne- povratnih sredstev v višini slabih 43.000 evrov. Drugi podpisnik pri izgradnji večnamenskega športno--vadbenega centra, ki je od sobote, 11. novembra, že pod streho, je bil Branko Goričan, predsednik DU sv. Urban Destrnik. Do pokritja je prišlo v manj kot 20 dneh po podpisu pogodbe o sofinanciranju. „Med izvirne naloge občin med drugim sodita tudi skrb za ostarele ter pospeševanje razvoja športa in rekreacije. V novem projektu izgradnje objekta za kegljanje na vrvico je občina Destrnik združila obe nalogi ter tako povečala možnost udejstvovanja tako starejših kot tudi drugih rekreacije željnih občanov, saj bo novi objekt hkrati prostor medgeneracijskega druženja. Prav posebej pa nas veseli, da je k projektu izgradnje objekta za kegljanje s svojimi idejami in lastnimi sredstvi pristopilo DU sv. Urban Foto: Črtomir Goznik Kjer je volja, tam je pot, so pri izgradnji večnamenskega športno-vadbenega centra pokazali člani DU sv. Urban, ki bodo do novih športnih in rekreativnih površin za vse generacije prišli v večini s prostovoljnim delom. V soboto, 11. novembra, se jih je okrog 30 trudilo pri pokrivanju strehe objekta. Destrnik," je ob podpisu pogodbe povedal župan Vindiš. Delež DU v gotovini znaša 10.000 evrov, veliko potrebnega materiala so jim darovali sponzorji, razen ostrešja, večino dela pa bodo opravili prostovoljno, je povedal predsednik Branko Go-ričan. Zemljišče, beton in kritino je prispevala občina Destrnik, ki je poskrbela tudi za projekt, kar vse skupaj znaša 15.000 evrov. V DU so se organizirali tako, da vsak pomaga po svojih močeh, vsak dan pa ena od članic poskrbi za malico in jo pripelje na gradbišče. Kot je povedal Goričan, je njihova želja, da bi objekt dokončali že do novega leta. V pokritem objektu, velik je 170 m2, bodo uredili dve stezi za kegljanje na vrvici, eno za ženske, eno za moške, ter sobo s kuhinjo in sanitarije. 350 članov DU Destrnik je tako še enkrat pokazalo, da kjer je volja, je tudi pot. Z minimalnimi sredstvi in velikim angažiranjem ter sofinan-cersko podporo občine Destrnik in brez izvajalske pogodbe bodo tako v zelo kratkem času prišli do novega večnamenskega športno-vadbenega centra za vse generacije. V okviru projekta Z modrostjo skozi otroško razigranost, katerega realizacija je predvidena v letu 2018 v dveh fazah, pa naj bi ob novem večnamenskem športno-vadbenem centru zraslo tudi novo balinišče. MG Žetale • Sadovnjak ob Pušnikovi domačiji Po jabolka starih sort kmalu v Nadole Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Ptuj in Zavod RS za varstvo narave sta v sklopu projekta Življenje traviščem pri Pušnikovi domačiji v Nadolah pripravila predstavitev rezi visokodebelnih sadnih dreves, prostovoljci so zasadili sadovnjak. Strokovnjak Srečko Rajh iz kmetijske svetovalne službe KGZ Ptuj je po predavanju rez visokodebelnega sadnega drevja prikazal še v praksi. Prostovoljci so na suhem travniku nad domačijo zasadili stare sorte jabolk (bobovec, kanadko, krivopecelj, štajerski mošancelj, zlato parmeno), češnjo junijsko lepotico in hruški viljamovki. Pomagali so predstavniki partnerjev projekta (poleg omenjenih zavodov sta sodelovala še Občina Žetale in Podeželsko razvojno jedro Halo), učenci 6. in 7. razreda Osnovne šole Žetale ter drugi občani, za dobro voljo je poskrbel pevski kvartet Dobrinček. Pušnikova domačija iz 19. stoletja doslej ni doživela večjih sprememb ali prezidav, zato so jo na Ministrstvu za kulturo vpisali v register nepremične kulturne dediščine. Da bi domačijo ohranili za prihodnje rodove, so jo na žetalskl občini skupaj s pripadajočimi objekti odkupili. Leta 2015 so v sklopu slovensko-hrvaškega projekta s pomočjo evropskih sredstev vse objekte obnovili. Projektu Življenje traviščem - Ohranjanje In upravljanje suhih travlšč v vzhodni Sloveniji so se pridružili, da bi prenovljenim stavbam dali dodatne vsebine, načrtujejo pa še zasaditev vinograda. Eva Milošič Foto: arhiv Občine Zetale Šesto- in sedmošolci so zasadili vsak svoje sadno drevo. petek • 17. novembra 2017 Podravje Štajerski 7 Ptuj • Začenjajo se dela na grajskem kompleksu Sredstva zagotovilo Ministrstvo za kulturo Ptujski grad gotovo sodi med objekte, s katerimi se domačini najraje ponašamo in ki - tako zaradi svoje vizualne kot zgodovinske vrednosti - privabi več deset tisoč turistov letno. V zadnjih letih se v sanacijo grajskega kompleksa ni kaj veliko vlagalo, potrebo po tem pa je končno prepoznalo tudi pristojno ministrstvo. Že čez nekaj dni se bo začela obnova strehe na delu gradu, zamenjan bo tudi požarni alarmni sistem ter saniran del obzidja, ki naj bi bilo v celoti sanirano v nekaj letih. Ptujska veduta, katere osrednji in glavni motiv je ptujski grad, predstavlja prizor, ki navdušuje tako domačine kot turiste. Posnetih je bilo že nešteto fotografij, v ozadju katerih je ravno navdušujoč ptujski grad. Precejkrat je bilo v preteklosti možno slišati pripombe, da vse to naravno in zgodovinsko bogastvo, ki ga imamo, z vidika turizma še zmeraj premalo izkoristimo. Že nekaj barvnih luči, ki so v času festivalov obsijale ta mogočni objekt, je privabljalo številne poglede. A kot zmeraj se tudi v primeru ptujskega gradu marsikaj ustavi pri denarju. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO), ki ta objekt upravlja, pa so vendarle dosegli, da se bo nekaj državnih sredstev namenilo tudi Ptuju in sanaciji tega za mesto, regijo in državo zelo pomembnega objekta. Naravne nesreče, neurja, ki smo jim bili priča letos, so izjemno veliko škode na gradu naredili kar dvakrat. Medtem ko poletje ni prizanašalo, bosta jesen in zima 2017 bistveno prijaznejši. V roku nekaj dni se bodo namreč na grajskem kompleksu Dela na grajskem kompleksu se bodo začela še letos. Gorišnica • Z odprtja novega prodajno-odkupnega centra KZ Ptuj Kmetje bi se morali bolj povezovati Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj je minuli teden predstavila še enega izmed uspešno končanih projektov. V Gorišnici so slovesno predali v uporabo novozgrajen prodajno-odkupni center s skladiščnimi prostori. Velikost objekta je 800 m2, polovica je prodajnih površin, druga polovica skladišče. Vgradili so tehtnico za prevzem blaga, predvsem žitaric. Zadruga je objekt zgradila na lastnem zemljišču, na tej lokaciji ga imajo v posesti 1,7 hektarja. Vrednost investicije je okrog 800.000 evrov. 15 odstotkov naložbe so pokrili z nepovratnimi sredstvi države, preostali vložek so zagotovili iz lastnih sredstev in z najemom bančnega kredita. »Prepričani smo, da je naložba dobra, da smo na pravem območju. Okrog 80 odstotkov pridelovalnih površin je opremljenih z namakalnim sistemom, priložnosti za krepitev kme- tijske proizvodnje na tem teritoriju prav gotovo ne primanjkuje. Če želimo preživeti, je vseskozi treba iskati nove priložnosti in sinergij-ske učinke. Naša zadruga sodi v vrh slovenskih kmetijskih zadrug, kljub temu v poslovanju še beležimo sive lise, ki bodo potrebne podrobne in natančne obravnave. Ena izmed teh je pridelava zelenjave. Na ravni zadruge se bomo morali odločiti, ali zadevo popolnoma prepustiti pridelovalcem, ki bodo nato sami poskrbeli za prodajo, ali pa korenito zagristi v to področje in iz dejavnosti ustvariti neki konkretnejši donos,« je na slovesnosti v Gorišnici poudaril direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič in nadaljeval: »Minula leta smo širili teren, v skupino vključevali podjetja ali zadruge, ki smo jih prevzemali. Nadaljnja naloga je, da se učvrstimo in obdržimo pomemben tržni delež v dejavnostih, s katerimi se ukvarjamo. Z naložbo v Gorišnici končujemo cikel obnove maloprodajnih centrov. V prihodnje nas čaka še sanacija na ormoškem območju.« Na slovesnem odprtju novega prodajno-odkupnega centra v Gorišnici sta zbrane goste med drugimi nagovorila tudi predsednik upravnega odbora KZ Ptuj Marjan Kramberger in župan občine Gorišnica Jože Kokot. Predsednik Kramberger je izpostavil pomen, prednosti in težave kmetijske proizvodnje v Sloveniji. Poudaril je potrebo po enotnosti pridelovalcev, združevanju, povezovanju in skupnem nastopu pri pogajanjih z od-kupovalci oziroma trgovci. Dejal je, da je kmet kot pridelovalec nadzorovan na vsakem koraku, medtem ko regulatorji trgovcem dopuščajo zelo veliko manevrskega prostora za prirejanje deklaracij. Glede skupnega nastopa na trgu pa je povedal, da se mlinarji in trgovci znajo dogovoriti ter vsi skupaj ponuditi enotno (dogovorjeno) odkupno ceno. Mojca Zemljarič S pesmijo in glasbo so dogodek popestrili člani godbe na pihala občine Markovci in dornavske lukarce. začela dela; na obzidju in S-traktu strehe na osrednjem grajskem poslopju. Sočasno bo zamenjan tudi požarni alarmni sistem, financer vseh investicij pa je Ministrstvo za kulturo. Postopek izvedbe arheoloških raziskav, pridob itve projektne dokumentacije in javnega naročila za sanacijo dveh delov grajskega obzidja je ministrstvo že izpeljalo in na javnem naročilu izbralo izvajalca del. Za sanacijo podpornega zidu J-1 in podpor- nega zidu pod vzhodnim stolpom je bil izbran izvajalec H. S. Nizke gradnje, d. o. o., Maribor s ponudbeno vrednostjo del 133.661 (z DDV). „Sestanek za uvedbo sanacije podpornega zidu na gradu Ptuj smo imeli v petek na ptujskem gradu. V primeru sanacije na obzidju gre za nadaljevanje sanacije. Podor grajskega zidu, ki je nastal dne 25. 2. 2015, je bil spomladi 2016 saniran, v nekaj letih pa je predvidena sanacija celotnega grajskega obzidja, ki je prav tako v slabem stanju. Obnova strehe na severnem grajskem traktu v kompleksu Ptuj - grad bo vključevala ureditev gradbišča in gradbiščne dokumentacije, dobavo materiala, krovsko-kle-parska dela za celovito in kakovostno obnovo strehe in odvoz ruševin. Javno naročilo za izvedbo del na strehi je izvedel PMPO. Glede na ustreznost in ponudbo je bil izbran Darko Halič, Stavbno kleparstvo in krovstvo, s. p.," pojasnjuje direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Sanacijo S-trakta strehe (87.981 evrov z DDV), nadzor izvedbe del na strehi (1.722 evrov) in zamenjavo požarnega sistema (18.909 evrov) bo financiralo MK v višini 108.612 evrov. Lorenčič je seveda zadovoljen, da ministrstvo letos namenja sredstva za sanacijo in dodaja, da so obetavne tudi najnovejše informacije, saj namerava ministrstvo prihodnje leto izdelati konservatorski načrt za celotni grajski kompleks - stavbe in krajino. Izhodišča za načrt oziroma muzejske vsebine zanj že imajo v muzeju pripravljene. Dženana Kmetec Ministrstvo za kulturo za investicije zagotovilo skoraj četrt milijona evrov Sanacijo S-trakta strehe (87.981 evrov z DDV), nadzor izvedbe del na strehi (1.722 evrov) in zamenjavo požarnega sistema (18.909 evrov) bo financiralo MK v višini 108.612 evrov. Dodatnih 133.661 evrov so zagotovili za sanacijo dveh delov grajskega obzidja. Skupaj torej za vsa dela namenjajo 242.273 evrov. Ob požaru je možnost uspešnega gašenja nična ... Letošnje poletje je prenehal delovati tudi požarni alarmni sistem na ptujskem gradu, katerega vzpostavitev je nujna. V prvi vrsti zato, ker gre za visoko požarno ogrožen objekt, pa tudi zato, ker grajski kompleks nima protipožarnega hidranta. „Če pride do požara in objekt nima vzpostavljenega vsaj aktivnega javljanja požara, je možnost, da se izvede uspešno gašenje, praktično nična," opozarja Lorenčič. Foto: CG Foto: MZ 8 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 17. novembra 2017 Hajdina • 19. občinski praznik Prepričani v svetlo prihodnost in razvoj občine Da so z dosežki občine v preteklem letu glede na zmožnosti zelo zadovoljni, a da je pred njimi še veliko izzivov, s katerimi se bodo v prihodnosti srečevali, je na 19. občinskem prazniku poudaril hajdinski župan Stanislav Glažar. Kot je dejal Glažar, je praznik občine zaključek enoletnega obdobja, obenem pa tudi priložnost za prelet vseh pomembnih pridobitev. Zadovoljen je, da bodo do konca leta 2017 realizirali zastavljene projekte. „Osnovno načelo, ki se ga držimo, je, da poskušamo pridobiti čim več sredstev iz državnih in evropskih virov. Želimo sorazmerno razvijati vse dele naše občine in tudi različne dejavnosti," je med drugim dejal Glažar. Zadovoljen je še, da so si za agromelioracijo zagotovili državna sredstva v višini 864.000 evrov. „Vlaganja v občinske in dru- ge domove ter igrišča so omogočila osnovne pogoje za delovanje naših društev. S številnimi projekti, prireditvami in rezultati dela naših kulturnih, športnih, gasilskih in drugih društev smo lahko izjemno zadovoljni, saj so poskrbeli za prepoznavnost naše občine v širšem slovenskem prostoru in tudi izven naših meja. Veliko se je zvrstilo sprejemov v občinski hiši, saj je bilo veliko posameznikov in ekip, ki so dosegali vrhunske rezultate na različnih področjih. Priča smo bili tudi jubilejem naših društev in izdaji številnih publikacij ob različnih Prejemniki bronastih in srebrnih grbov v družbi župana Stanislava Glažarja in direktorice občinske uprave Valerije Šamprl. Videm • Diamantna poroka zakoncev Vinko 60 skupnih let Cecilije in Maksa V oktobru sta praznovala diamantno poroko zakonca Cecilija (rojena Hostnik) in Maks Vinko iz Majskega Vrha 21. Poročila sta se daljnega leta 1957. Zahvalili so se z družinsko mašo, nato pa v ožjem družinskem krogu proslavili lepi jubilej. Na srečanju so se zbrali še živeči sorodniki in prijatelji ter so jima zaželeli zdravja in mirnih dni. Skupno ognjišče sta si ustvarila na ženini domačiji. Rodili so se jima trije otroci Marjan, Dragica in Zvonko. Čez nekaj let so se preselili v večje stanovanje, kjer živita še danes. Žena Cecilija je bila doma gospodinja, skrbela je za dom in otroke. Mož Maks je hodil v službo na Kmetijski kombinat, nekaj čas je delal v rudniku v Hrastniku Foto: družinski arhiv in v Kidričevem, pred upokojitvijo pa spet v Kmetijskem kombinatu. Doma sta imela vinograd in manjšo kmetijo, kjer sta večino dela opravila ročno. Ko so otroci zrastli, so jima pridno pomagali. V najem sta vzela tudi vinograde in jih obdelovala. Cecilija in Maks sta z velikim veseljem pazila svoje vnuke, ki jih imata še sedaj srčno rada. Cecilija pa je popazila tudi na druge otroke, ko so bili starši na delu, saj takrat ni bilo vrtca. Počasi ju je pričelo zapuščati zdravje, tako sta opustila večino dela. Urejata hiško in vrt. Cecilija vsak dan skuha in počisti hišo, mož pa je bolehen, zato več počiva zunaj na soncu ali v hiši. Rada gledata televizijo, poslušata radio, bereta časopise, Cecili-jina velika ljubezen pa je reševanje križank. Veliko je tudi kvačkala, pletla, našivavala in za družino vse sama sešila. Tudi frizirala je celo družino. Rada gresta tudi k maši v Videm ali Podlehnik. Imata šest vnukov: Mitja, Mateja, Marka, Damijana, Denisa, Dejana in dve vnukinji Manjo in Danielo ter enega pravnuka Teja. Razveselita se vsakega obiska, da lahko poklepetata o novostih v domačem kraju. Zdenka Golub Zlati grb sta prevzela predstavnika SD Gerečja vas in PGD Hajdoše. priložnostih. V lanskem letu smo prejeli od pristojnega ministrstva in Skupnosti občin Slovenije posebno priznanje za največji napredek pri delu z mladimi, letos pa smo to nadgradili s pridobitvijo certifikata »mladim prijazna občina«," je še poudaril župan in zaključil z besedami, da je pred njimi še veliko izzivov, s katerimi se bodo v prihodnosti srečevali, a je prepričan v svetlo prihodnost. Ob tej priložnosti je prisotne na osrednji slovesnosti ob hajdin-skem občinskem prazniku nagovoril tudi poslanec Andrej Čuš. Praznovanje so Hajdinčani sklenili v nedeljo, s slavnostno mašo in gledališko predstavo En dan življenja - mama Huanitas. Dženana Kmetec Priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina so prejeli: 1. Vaška skupnost Skorba, priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost. 2. Gostilna Čelan, Slovenja vas 30, priznanje za vzorno urejen poslovni objekt. 3. Kmetija Kirbiš, Zg. Hajdina 71, priznanje za vzorno urejeno kmetijo. 4. Družina Glažar, Hajdoše 54 a, zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. 5. Branka in Gorazd Zagoranski, Skorba 16, srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. 6. Družina Rakuš - Planine, Gerečja vas 1, bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. Občina Hajdina je podelila še: BRONASTI GRB - KD Draženci, za 20-letno uspešno delovanje društva. - Dragica Vegelj, za večletna dejanja in zasluge na področjih vaškega in družabnega življenja. - Janez Turnšek, za večletna dejanja in zasluge na vseh področjih vaške skupnosti. SREBRNI GRB - Lidija Terbulec, za večletna dejanja, prizadevnost in zasluge v gasilstvu. ZLATI GRB - ŠD Gerečja vas, za 50-letno uspešno delovanje društva. - ekipi članic A, članic B in članov B, PGD Hajdoše, za sodelovanje in dosežen rezultat na gasilski olimpijadi. Spodnje Podravje, Slovenija • Dan splošnih knjižnic Ta ponedeljek brezplačen vpis Dan splošnih knjižnic, ki ga bomo praznovali ta ponedeljek, 20. novembra, bo s praznovanjem branja in druženja v knjižnicah povezal več kot 50 krajev po vsej Sloveniji. Osrednji dogodek bodo pripravili v knjižnici Šmarje pri Jelšah, a se bodo tudi drugod zvrstili razni dogodki: delavnice, strokovna vodstva, svetovanja, pogovori, pravljični večeri in razstave. V Združenju splošnih knjižnic so pojasnili, da bo praznovanje trajalo ves teden: v ponedeljek bo dan brezplačnega vpisa novih članov, v torek bodo v knjižnicah predstavili najbolj brane knjige pri nas, v sredo zgodovino in zanimivosti domačega kraja, v četrtek bodo pojasnili, da v knjižnicah niso samo knjige, v petek pa predstavili najbolj brane knjige za otroke in mlade skozi čas. Brezplačen prvi vpis in druge aktivnosti v okviru navedenega programa so napovedali tudi v vseh štirih splošnih knjižnicah Spodnjega Podravja - Knjižnici Lenart, Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož, Knji- žnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. V slednji bo do konca tega meseca na ogled še razstava najboljših fotografij iz fotografskega natečaja Ujemi trenutek s knjigo. Najboljšo med 26 prispelimi fotografijami je posnela Dragica Polajžer, drugo nagrado si je prislužila Ana Lajlar, tretjo pa Vojka Havlas. EM Letos bo dan splošnih knjižnic potekal pod naslovom Gostija v deželi branja. Foto: CG Foto: CG Foto: DK torek • 21. novembra 2017 Ljudje in dogodki Štajerski I 9 Ptuj • Neizkoriščeni potenciali sodobne tehnologije, kijih prepoznavajo dijaki Ko bom velik, bom podjetnik Od ustvarjalnosti, inovativnosti, iznajdljivosti in kančka sreče je največkrat odvisna tudi naša karierna pot. Da bi pri imeli pri njenem snovanju čim več uspeha, je o vsem tem smiselno razmišljati že v srednji šoli. Ptujski dijaki so dokazali, da temu posvečajo pozornost in da jim inovativnih podjetniških idej ne manjka. Predstavili so ideje pametne denarnice, spletne picerije, pametnega kozarca in aplikacije, ki določi čas prihoda z zabave, obenem pa omogoča klic v sili, poziv taksi službe, določanje lokacije ... Šolski center Ptuj je v sodelovanju z agencijo Spirit Slovenija prejšnji teden organiziral podjetniški vikend. Vanj je bilo aktivno vključenih 51 dijakov Ekonomske ter Elek-tro in računalniške šole ŠC Ptuj. V sklopu tega so izvedli številne delavnice, aktivnosti pa dopolnili še s podjetniškim krožkom, ki bo trajal do maja prihodnje leto, vodila ga bo profesorica podjetništva Vesna Trančar, ki je na Ptuju omenjeni projekt tudi vpeljala. Namen delavnic je dijake usposobiti za sistematično reševanje problemov, pridobivanje znanj in veščin, ki jim bodo koristili pri izvajanju dejavnosti, iskanju zaposlitve ali realizaciji podjetniških idej. „V programu ZUIP dijaki uporabljajo svojo ustvarjalnost in inova-tivnost za podjetno iskanje rešitev za probleme, za katere ugotovijo, da jih je smiselno oz. koristno rešiti. Dijaki lahko razvijajo rešitve, da bi ustvarjali dobiček (razvijejo izdelke in storitve, ki jih ponudijo trgu) ali pa za reševanje problemov v svojem ožjem ali širšem okolju (npr. okoljevarstvene rešitve, dobrodelne rešitve, družbeno koristne rešitve, rešitve za šolo ali okolje šole, npr. spodbujanje turizma, recikliranja, kompostiranja, ustvarijo šolsko glasilo ali šolski radio ipd.). Pri tem se naučijo sistematično opaziti oz. najti pro- Zmagala ideja Drunk mode Med idejami, ki so jih v sklopu tega projekta predstavili dijaki, so: pametni kozarec, ekspresna izposoja knjig, grelna pižama, magnetni motor, pametno pisalo, pametna denarnica, akrilni akvarij, e-računi, spletna picerija... O zmagovalnem projektu so odločali vsi dijaki, ki so kot najboljšo idejo izbrali »Drunk mode«. »To je aplikacija, ki zablokira sporočila in klice na telefonu. Aplikacija omogoča določanje lokacije telefona, klic v sili in klic taksi služb,« so povedali idejni nosilci, dijaki Ekonomske in Elektro in računalniške šole Dea Kovačec, Nuša Meznarič, Kaja Horvat, Janja Štumberger in Marsel Matjašič. Foto: arhiv šole Ptujski srednješolci so predstavili številne zanimive ideje. bleme, ki jih je vredno rešiti, nato razviti rešitve za te probleme, rešitve javno predstaviti in jih razširiti med uporabnike in potencialne kupce," pojasnjuje Vesna Trančar. Ob tem poudarja, da dijaki odkrivajo, katere spretnosti imajo in kako so lahko najbolj koristni. „S tem se učijo sprejemati odgovornost za svoje življenje, ker spoznajo, da so sposobni samoiniciativno razvijati ideje, rešitve, izdelke, storitve in projekte, ki prinašajo dejanske koristi posameznikom ali družbi. V današnji vse hitreje spreminjajoči se družbi, ki temelji na znanju, v kateri so informacije dostopne praktično vsem kot še nikoli, so prav ustvarjalnost, ino-vativnost in podjetnost tisti ključni dejavniki, ki bodo prihodnjim rodovom in nam vsem omogočili obstoj, razvoj in napredek. Večina nizko kvalificiranih del je že avtomatiziranih, še več pa jih bo kmalu s pospešenim razvojem tehnologije, npr. umetne inteligence - po nekaterih študijah naj bi zaradi njenega razvoja v naslednjih 25 letih izginilo do 47 % poklicev," še dodaja Trančarjeva. In ker se tega zavedajo tudi dijaki, so bile njihove ideje večinoma usmerjene v različne aplikacije za pametne telefone in drugo sodobno tehnologijo. Izbrali so najboljši ptujski projekt, izbor pa bo opravljen tudi na državni ravni 23. novembra. Tistim, ki so pripravili poslovne modele in potrebujejo finančna sredstva za njihovo realizacijo, bo Spirit Slovenija namenil 500 evrov vzpodbude. Dženana Kmetec Ptuj • 90 let Terezije Vidovič Z nasmehom skozi težko življenje Svoje življenjsko poslanstvo mame, gospodinje, delavke, vzgojiteljice, cerkvene pevke, bralke ... je Terezija Vidovič iz Krčevine pri Vurberku uspešno opravila. Terezija Vidovič je v oktobru v družinskem krogu praznovala 90. rojstni dan. Na praznovanju je z bratom Jurijem in sestro Katarino obujala spomine iz mladosti. Rodila se je 12. 10. 1927 na Pob-režju očetu Francu in mami Antoniji. Imela je štiri brate in tri sestre, zato so nemalokrat preživljali težke čase. Osnovno šolo je končala v Vidmu. Ko bi bila lahko preživljala najlepša otroška leta, so se pričeli težki medvojni časi. S sestro Marijo sta hodili po taberhih, da sta olajšali šolanje bratu Francu za duhovnika in bratu Juriju za trgovca. Med vojno je morala delati za nemške priseljence. Ko je postala polnoletna, je odšla na delo v hotel v Astorijo, od tam pa v Rogaško Slatino, kjer se je izučila za kuharico. Zaradi bolezni očeta r/ r je prišla na delo v Ptuj. V gostišču pri Roziki in Pivnici je delala vse do upokojitve. Bila je cenjena šefica, ki je mladim pomagala pri uku. Na Ptuju je spoznala svojega moža Jurija. Leta 1958 sta se poročila. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke: Danica, Marica, Angelca in Anica. Bila sta dober par, saj otroci niso nikoli slišali prepira pri hiši. Leta 2001 je postala vdova, mož Jurij je umrl v 68. letu starosti. Drugo veliko žalost je doživela lansko leto, ko je umrla hči Marica. Hčere se trudijo in ji lajšajo osamljenost. Zanjo najbolj skrbi Angelca z družino. V največje veselje pa so ji vnuki Peter, Andreja, Simona, Mateja, Mitja, Martina, Aleksander, Helena, Petra in Jan ter pravnuki Leon, Matic, Žiga, David in Lucija. Najbolj je vesela, ko pridejo vnuki in pravnuki. Trpljenje in preizkušnje je celo življenje spremljala kot dar, ki človeka utrdi. Ima veliko dobrih lastnosti, ena pa je vendarle nekaj posebnega, to je nasmeh, neizmerna mirnost in skromnost, s katero sprejema življenje. Vedno ima dovolj dobrote za nežnost, dovolj izziva za moč, dovolj žalosti za sočutje in dovolj upanja, da je srečna. Zdenka Golub Ormož • 22. tekmovanje godb za pokal Vinka Štrucla Pokal trem godbam Na 22. tekmovanju slovenskih godb za pokal Vinka Štrucla so si najvišjo nagrado prislužili Mestni pihalni orkester Škofja Loka, Pihalni orkester občine Šentilj-Paloma in KD Mengeška godba. Na Martinovo soboto je v Ormožu v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze slovenskih godb, tamkajšnje občine in glasbene šole potekalo že 22. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Tekmovanje se je začelo ob 10. uri z nastopom sodelujočih godb na Ke-renčičevem trgu ter se uro zatem nadaljevalo s tekmovalnimi nastopi v športni dvorani Hardek. Sodelovalo je deset godb, ki so nastopile v treh kategorijah. Najvišjo nagrado, pokal Vinka Štrucla, so osvojili: Mestni pihalni orkester Škofja Loka (do 34 nastopajočih članov), ki ga umetniško vodi Roman Grabner, Pihalni orkester občine Šentilj-Paloma (35-40 nastopajočih članov) pod vodstvom dirigenta Janeza Kopšeta in KD Mengeška godba (nad 41 nastopajočih članov), ki jo vodi Dimitrij Lederer. Tekmovali sta tudi obe godbi z Ormoškega, in sicer Pihalni orkester Ormož, ki je prejel zlato plaketo, in Godba na pihala Središče ob Dravi, ki je osvojila zlato plaketo in pohvalo. Strokovna žirija v sestavi Mitja Dragolič in Boštjan Dimnik je sicer podelila pet zlatih plaket s pohvalo in pet zlatih plaket. Ob zaključku so direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Marko Repnik, župan občine Ormož Alojz Sok in predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez podelili tudi zmagovalne pokale in posebne nagrade. Monika Levanič Foto: Matej Maček Foto: ZG 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 17. novembra 2017 Ptuj • S srečanja občanov in mestnih svetnikov glede dreves na tržnici Mestna hišica iz kart se podira, < Občani Ptuja iz pobude Za drevesa so v Narodnem domu pripravili srečanje z mestnimi svetniki in zainteresirano javnostjo. Razkril ni tekel transparentno, eno od strokovnih arborističnih mnenj pa je pomenljivo povezano z drugim velikim ptujskim projektom .. Peticijo za ohranitev sedmih cigarovcev je doslej podpisalo 3.523 ljudi, a se ta številka županu Mestne občine Ptuj Miranu Senčarju ne zdi dovolj velika, da bi mestni svet o projektu prenove tržnice odločal še enkrat. Za primerjavo: leta 2014 je v prvem krogu lokalnih volitev Senčar zbral 3.123 glasov. Vprašanja in pobude civilne iniciative je sklenil povsem ignorirati, obljubljenega srečanja z mestnim svetom oz. ponovne razprave ni omogočil. Člani civilne pobude so zato vseh 29 mestnih svetnikov povabili na pogovor. Vabilu se jih je odzvalo 11, iz liste ZA Ptuj ni bilo nikogar. Na srečanju so člani civilne iniciative predstavili dve ključni temi. »Vse od 3. avgusta, ko smo občini postavili vprašanje, ali bodo drevesa res padla, nenehno slišimo dva očitka. Prvi je pravzaprav vprašanje, kje smo bili prej. Drugi pa: tako pravi stroka,« je strnil Samo M. Strelec. Irena Bezjak je zato povzela kronologijo vsega dogajanja, povezanega s prenovo tržnice: »Februarja lani je občina organizirala javno predstavitev, predstavljene so bile tri rešitve treh avtorjev, ki so izdelali strokovne podlage za prenovo mestne tržnice. Naloge so bile torej še v fazi izbire. Nikjer ni bil objavljen način možnosti podajanja pripomb in predlogov niti zakonski rok za pripombe. Pred kratkim smo izvedeli, da sta istega meseca vsaj dva občana po elektronski pošti posredovala predloge oz. pripombe. Odgovora nista prejela, njuno mnenje ni bilo upoštevano.« Zamudili naj bi rok, ki ga sploh ni bilo Bezjakova je razkrila, da javne razgrnitve projekta pravzaprav sploh ni bilo: »Zasledili smo še eno predstavitev, razstavo v Mestni hiši septembra lani, kjer je bilo predstavljenih pet natečajnih rešitev. Tudi ob tej priložnosti ni bilo objave o načinu in roku podajanja pripomb občanov.« Med temi varianti naj bi zmagovalno izbrala strokovna komisija, ki jo je imenoval župan. Nihče od prisotnih na srečanju ni znal povedati, kdo vse je komisijo sestavljal, njen predsednik naj bi bil arhitekt Peter Gabrijelčič. Prvo izjavo za javnost o drevesih na tržnici so na občinski spletni strani objavili šele letos septembra. Bezjakova je dodala, da je na oktobrskem sestanku na občini projektant iz Arhitekture Kru-šec povedal, da je to že njegova šesta predstavitev projekta na Ptuju: »Ko smo vprašali, kako to, da od teh šestih predstavitev nobena ni bila namenjena javnosti, ni odgovoril. Vprašali smo tudi, kako to, da so na vizualizacijah bodoče tržnice prikazana odrasla drevesa. Projektant je odgovoril, da so vi- zualizacije pač zmeraj nekoliko zavajajoče ...« Da bi se dokopali do investicijske dokumentacije projekta prenove tržnice, bi morali torej občani najprej ugotoviti, na kateri seji mestnega sveta se je o tem odločalo ter pregledati zapisnik te seje oz. več kot 130 pripetih dokumentov. Diši po cipresah Strelec je povedal, da ima župan na mizi kar dve strokovni arboristični mnenji o stanju sedmih katalp: »Prvo je julija letos napisala strokovnjakinja za mestna drevesa, drugo oktobra gozdarski inženir. Prvo mnenje je napisano na 17 straneh in z opisano metodologijo, drugo je napisano kot prosti spis v Wordu na štirih straneh.« Po prvem mnenju sodi vseh sedem dreves v kategorijo B2 (preprosteje povedano: v neke vrste srednji kakovostni razred) in jih je torej treba ohraniti, drugo Na pogovoru članov civilne iniciative Za drevesa in ptujskih mestnih svetnikov se Brdo pri Kranju • Izbor obrtnika in podjetnika leta Poklon najstarejšemu obrtniku leta - mlinarju Vladimirju Korošcu V kongresnem centru Brdo pri Kranju je bilo 14. novembra nadvse slovesno. Eden najpomembnejših zborničnih dogodkov, izbor Obrtnika leta, s katerim so počastili odličnost in mojstrstvo, je pritegnil tudi slovensko državno politiko, udeležilo se ga je več ministrov ter predstavnikov obrtniških organizacij iz Italije, Avstrije ter Bosne in Hercegovine, državni svetniki in poslanci državnega zbora. Svečani zbor na Brdu pa se je poklonil tudi najstarejšemu obrtniku leta, mlinarju Vladimirju Korošcu iz Zabovcev pri Ptuju, ki skupaj s sinom Danielom in vnukom Nikom uspešno nadaljuje več kot 200-le-tnico družinsko tradicijo mlinarstva. V panogi je dejaven od leta 1956, v podjetju je bil direktor do leta 2007, od takrat dalje je prokurist, direktorske posle je predal sinu Danielu. Še vedno vsak dan aktivno dela v mlinu, kjer je skoraj vsa proizvodnja že avtomatizirana, in je svetel zgled delovnega obrtnika, ki dela pošteno in odgovorno že 60 let ter je sinonim za odličnost. Še vedno pa tudi aktivno spremlja novosti na področju mlinarstva. Tako se je letos s sinom Danielom udeležil strokovnega srečanja mlinarjev v Braziliji in Argentini. Priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije mu pomeni izjemno veliko, bil pa je tudi zelo presenečen, saj ga ni pričakoval. Spoštovanje tradicije in veselje do dela sta glavna izziva njegovega dela, nikoli pa se tudi ni ustrašil težav, ki jih v obrti in podjetništvu nikoli ne zmanjka. V starem mlinu so nekoč v enem dnevu zmleli okrog 1,5 tone zrnja, zdaj v istem času predelajo več kot 80 ton žita. Vsako leto tako zmeljejo okrog 8000 ton pšenice, 1000 ton rži in po 500 ton ajde in koruze. Iz teh surovin proizvajajo najrazličnejše mlevske izdelke, ki ji prodajajo v svoji prodajalni in pri nekaterih večjih trgovcih. Najstarejšemu obrtniku leta 2017 v Sloveniji je še posebej toplo čestital predsednik RS Borut Pahor, ki je bil tudi slavnostni govornik. Pahor je sicer delo v mlinu Korošec tudi Premalo za promocijo vajeništva Na Brdu so 14. novembra podelili tudi 24 mojstrskih diplom že 17. generaciji mojstric in mojstrov. S Ptujskegaje diplomo elektroinštalaterskega mojstra prejel Anton Sok iz Gorišnice, z Ormoškega pa diplomo dimnikarskega mojstra David Grubič iz Središča ob Dravi. „Zanimanje za mojstrski naziv iz leta v leto narašča. Po drugi strani pa se za obrtne poklice odloča vse manj mladih, kar je skrb vzbujajoče. Z uvedbo vajeniškega sistema smo delodajalci pričakovali, da bomo končno dobili usposobljen kader, ki bi ga v naših obratovalnicah in podjetjih izučili in kasneje tudi zaposlili. Zato še toliko bolj bode v oči podatek, da imamo v tem šolskem letu zgolj 53 vajencev. Premalo smo storili za promocijo vajeništva ter obrtnih poklicev, a verjamem, da to lahko še popravimo," je med drugim povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Čestitalje novim mojstrom v obrti v prepričanju, da bodo s svojim delom, mojstrskimi izdelki ali storitvami ter z zgledom v svojem okolju zagotovo navdušili in prepričali mlade, da se odločijo za mojstrsko pot v obrti in podjetništvu. Na tej poti vztraja že več kot 2700 mojstric in mojstrov. Družina Korošec uspešno nadaljuje več kot 200-letno družinsko tradicijo mlinarstva. Podjetnik in obrtnik leta Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po nekaj letnih premora ponovno podelila priznanje Podjetnik leta. Tako so na skupnem odru prvič podelili priznanji Obrtnik leta in Podjetnik leta. Za Obrtnika leta 2017 so razglasili Slavka Kržišnika, podjetje S.Var, obdelava kovin in izdelava vodnih turbin iz Godoviča, za Podjetnika leta 2017 pa Mirana Andrejka, Avto center Andrejek, Kuzma. osebno spoznal leta 2014, ko je en dan delal kot mlinar. Takrat je tudi poudaril, da je delo z ljudmi zanj izredno dragoceno in da kruha ne naredi moka temveč roka. „Letos se bo Slovenija po velikosti BDP povzpela na raven pred krizo. Slovensko gospodarstvo ustvarja vedno več delovnih mest, število brezposelnih je ponovno pod 100.000, nekateri, tudi v Obrtno-podjetniški zbornici, že opozarjajo na premalo razpoložljive delovne sile. Pomembno je vztrajati na spremembi tistih predpisov, ki administrativno obremenjujejo obrt in podjetništvo," je med drugim povedal Pahor ter poudaril, da za uveljavitev strukturnih sprememb potrebujemo predvsem politični pogum. MG Foto: Črtomir Goznik petek • 17. novembra 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Tržnica irevesa stojijo ali zabaviščni park? Navzoči ptujski mestni svetniki so predstavili svoje zamisli za ureditev tr i so, da postopek izbire in potrditve projekta obnove mestne tržnice ; je izkazalo, da konsenza ni mogoče doseči niti pri določitvi namembnosti tržnice. mnenje pravi, da bi drevesa utegnila biti nevarna ali da gradbenih del ne bi preživela. »Prvega mnenja na občini nikoli niso pokazali ne javnosti ne medijem ne mestnim svetnikom, jaz sem ga dobil pod mizo. Drugo mnenje je župan po elektronski pošti poslal vsem mestnih svetnikom. Zakaj je z našim denarjem naročil novo mnenje?« se je vprašal Strelec. In si tudi odgovoril: prvo mnenje je vsebovalo določilo, da avtor svetovalec ne bo imel neposredne finančne koristi z izvedbenimi podjetji za vzdrževanje dreves. V drugem tega ni, znabiti ne povsem po naključju. Strelec je sklenil: »Podjetje, v katerem je zaposlen avtor drugega mnenja, se je v projektu ureditve starega ptujskega pokopališča pojavilo kot podizva-jalec za vsa dela v zvezi z zelenimi površinami. Po čem to diši, si odgovorimo sami.« Eva Milošič Navzoči ptujski mestni svetniki so predstavili svoje zamisli za ureditev tržnice. Večina jih je menila, da za masovne prireditve ta prostor ni primeren, s tem pa je v vodo padel osnovni koncept prenove. V svetniških skupinah bodo zdaj o projektu in novih informacijah razpravljali, konkretnejše odločitve bodo najbrž znane šele prihodnji mesec, ob potrjevanju občinskega proračuna za prihodnje leto. Štefan Čelan je izrazil prepričanje, da vsako mesto potrebuje tržnico: »Samo štiri branjevke so na ptujski tržnici zato, ker so edine, ki si še upajo kršiti zakon. Severovzhodna Slovenija je žitnica države, imamo Dobrote slovenskih kmetij itd. Namesto da bi tržnico prilagodili zakonodaji in sodobnim potrebam, jo spreminjamo v zabaviščni park, okrog in okrog imamo pa stanovanja. Škarje in platno imamo v rokah mestni svetniki, saj bomo decembra sprejemali občinski proračun. Štirim milijonom bom jaz rekel ne.« Rajko Fajt je poudaril, da si na mestu tržnice prireditvenega prostora ne more predstavljati: »Za proslave je dvorišče minoritskega samostana odličen prostor, morda bi tam lahko postavili pomično streho. Večje prireditve bi lahko bile pri Q-centru, tam je 2.600 kvadratnih metrov velika hala. Prostor je umaknjen, v industrijski coni, ima parkirišča.« Nuška Gajšek je priznala, da tudi mestni svetniki s projektom niso bili primerno seznanjeni: »Na seji mestnega sveta bom zahtevala, da se nam predloži še drugo strokovno arboristično mnenje. Svetniki imamo po poslovniku pravico, da se seznanimo z vsem gradivom, ki je na razpolago na občini. O projektu bo treba še enkrat odločati.« Branko Kumer je dejal, da so v mestnem svetu potrdili, da bo tržnica prostor za druženje, zdaj pa »bo treba poseči nazaj v razpravo o namembnosti tega prostora«. Miran Meško je zagovornik participatornega odločanja o proračunu: »Sem za to, da odločanje na Ptuju prilagodimo volji Ptujčanov. Pozivam, da se o tem odloča še enkrat.« Janez Rožmarin je rekel: »Naklonjen sem pogajanjem o spremembi ali prestavitvi investicije.« Tatjana Vaupotič Zemljič je poudarila, daje skrivanje strokovnega mnenja nesprejemljivo: »Kadar se pogovarjamo odkrito, lahko pridemo do rešitev, ki so za vse zadovoljujoče. Kadar prirejamo argumente, kot naj bi bilo v tem primeru, seveda prihaja še do dodatnih nasprotovanj in ne vodi k razvoju. V svetniških skupinah se bomo o vsem, kar smo na pogovoru slišali, gotovo temeljito pogovorili, razmislili o nakazanih možnih povezavah in se nato odločili, kaj bomo v prihodnje zahtevali.« Foto: CG Ptuj • Butalske zgodbe o nezmožnosti urejanja križišč Zaradi trum pešcev in kolesarjev ni možno urediti krožišča?! Ker gneča in zastoji na ptujskih cestah parajo živce večini voznikov, ti iščej'o alternativne poti in možnosti, kako se gneči izogniti. Nekaj' predlogov, kako vsaj' omiliti stanje na ptujskih cestah, ki nastaja zaradi zapore mostu, so podali tudi mestni svetniki. Eden izmed predlogov je, da se v križišču med Osojnikovo cesto, Ormoško cesto in Minoritskim trgom uredi začasno krožišče, obenem pa preuči možnost, da bi tako ostalo tudi po odprtju starega mostu. A bojda to - zaradi številnih pešcev in kolesarjev- ni smiselno. Prvi predlog za ureditev prometne situacije na območju Ormoške in Osoj-nikove je minuli mesec podal svetnik Klemen Rutar. Predlagal je, da se voznikom, ki zavijajo desno iz smeri Osoj-nikove ceste proti Ormoški cesti kljub rdeči luči na semaforju omogoči zavijanje na desno z dodatno lučjo (puščico) na semaforju. Iz občine so tak predlog posredovali Direkciji za ceste RS, od koder naj bi odgovorili, da to ni možno zaradi zastarelosti semaforske naprave. Ker tak predlog ni bil sprejet in ker imamo na Ptuju zastarele semaforje, je novo smiselno idejo za izboljšanje situacije podala svetnica Miša Pušenjak: „V križišču med Osojnikovo cesto, Ormoško cesto in Minoritskim trgom deluje semafor, ki promet še dodatno upo- Predlog je, da se v križišču med Osojnikovo cesto, Ormoško cesto in Minoritskim trgom uredi začasno krožišče, kar pa bojda ni smiselno. časnjuje. Zato naj se tu čim prej uredi začasno krožišče, preuči pa naj se tudi možnost, da bi krožišče ostalo tudi po odprtju starega mostu." Tudi v tem primeru je ptujska občina pobudo posredovali Direkciji, a so ponovno prejeli negativen odgovor. Po mnenju Direkcije naj se prepustnost križišča s predlaganim ukrepom ureditve začasnega krožišča ne bi izboljšala. Razlog za to pa je hudo zanimiv: prepričani so namreč, da je v križišču prisotnega precej prometa pešcev in kolesarjev, ki bi prekinjali tekoče odvijanje prometa, zaradi česar bi bilo v primeru postavitve krožišča treba posebej začasno voditi promet pešcev in kolesarjev ter z dodatnimi ukrepi poskrbeti za njihovo varnost v prometu. Ponovili so tisto, kar so zagovarjali že ob prvem predlogu, da se s trenutno ureditvijo zagotavlja najvišji nivo prometne varnosti pešcev in kolesarjev. Se pa očitno na občini ne strinjajo z Direkcijo, da se na tem območju stvari ne da izboljšati. Pripisali so namreč, da bodo pristojni službi ponovno predlagali ureditev semaforiziranega križišča za zagotavljanje večje prometne prepustnosti, predvsem v smeri podvoza na Ormoški cesti. Dženana Kmetec Foto: CG Boks Odlična prireditev, Lazar veliki zmagovalec Stran 13 Rokomet Zelo blizu še drugemu presenečenju v petih dneh Stran 13 Strelstvo Ormožan Venta v Nemčiji z osebnim rekordom Stran 15 Karate Svetovno prvenstvo iz druge perspektive Stran 14 Kolesarstvo Prevladuje zadovoljstvo s sezono 2017 Stran 15 Nogomet Dobre predstave mladih Kidričanov in Ptujčanov Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogomet • 1. SNL tednik íPoílulajtí naí na LvdovnEM íjilztu! RADIOPTUJ tea- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si „Odigrati tako, da si lahko pogledamo v oči" Pred nogometaši v i. ligi so srečanja 16. kroga, odprtje pa bo veličastno: s petkovim večnim derbijem med Mariborom in Olimpijo. „Večni derbi" Vodilni ekipi prvenstva sta se pred dnevi (na Martinovo soboto) že srečali v prvem če-trtfinalnem obračunu Pokala Slovenije, takrat so v Stožicah slavili Ljubljančani (3:0). V taboru Maribora zagotavljajo, da bo v prvenstveni tekmi vse drugače, zagotovo bodo izboljšali pristop, ki na omenjeni tekmi še zdaleč ni bil na nivoju derbi-ja. Mariborsko-ljubljanski obračuni letos zaradi izenačenosti ekip (obe sta doslej zbrali po 37 točk) s sabo prinašajo še dodatno napetost, zato se znova obeta domači spektakel. Derbi začelja V senci tega bodo nogometaši Aluminija gostovali v Kranju. Gre za derbi spodnjega dela lestvice in posledično za izjemno pomemben dvoboj v boju za neposredni obstanek v elitni slovenski ligi. „V premoru smo zavzeto delali, le v soboto in nedeljo smo imeli prosta dneva. Treningi so bili zaradi premora še nekoliko močnejši," je v uvodu dejal eden najbolj izkušenih igralcev Aluminija Vedran Mesec. Za Kidričani je dokaj slaba serija, na zadnjih petih tekmah so zabeležili kar štiri poraze. O morebitnem petem (in njegovih posledicah) nihče ne razmišlja ... „Z izjemo zmage v Celju je to kar manjši črni niz, ki ga želimo prekiniti. Že zadnja tekma proti Domžalam je pokazala določen napredek v igri, saj smo proti močni in kvalitetni zasedbi imeli veliko priložnosti za zadetek in bi si zaslužili vsaj točko. Le kanček sreče bi potrebovali in slika bi bila povsem drugačna," je dejal 29-letni Hrvat, ki je doslej v sezoni dose- gel tri zadetke, dva v prvenstvu in enega v pokalu. Triglav bo za Kidričane velik izziv, saj se forma Gorenjcev dviguje. Tako so v zadnjih petih krogih osvojili sedem točk, posebej je bila odmevna zadnja zmaga proti Gorici v gosteh. Največja nevarnost čete trenerja Siniše Brkiča predstavlja Matej Poplatnik, ki je z devetimi zadetki drugi najboljši strelec lige. Pri Aluminiju se osredotočajo predvsem na lastno predstavo. „Pomembno je, da se zberemo in zadnji del sezone odigramo tako, da si lahko igralci med sabo po vsaki tekmi pogledamo v oči. V klubu ostajamo pozitivni, obenem pa se zavedamo, da so pred nami tri ključne tekme sezone: s Triglavom, Rudarjem in Ankaranom. V Kranj odhajamo odločeni, da osvojimo vse tri točke ali da vsaj ostanemo neporaženi," je zaključil Vedran Mesec. JM Foto: Črtomir Goznik Vedran Mesec (rdeči dres) je v 7. krogu zadel na prvi medsebojni tekmi Aluminija in Triglava v tej sezoni, ko je Aluminij na svojem igrišču slavil 2:0. Bo podobno uspešen tudi v drugo? 1. SNL, 16. krog: Triglav Kranj - Aluminij, sobota, 18. 11., ob 14.00 v Kranju. Nogomet • NK Drava Ptuj V soboto na Mestnem stadionu tudi nekdanji zvezdnik Ajaxa, Interja in Arsenala V 2. ligi se počasi zaključuje jesenski del sezone 2017/18, pred igralci sta le še dva kroga. Predzadnjega bo ob številnih zanimivih obračunih posebej zaznamoval obisk legendarnega nigerijskega nogometaša Nwakwa Kanuja - ta bo gost sobotne tekme na Ptuju! Sobotna tekma bo za ptujski klub pomembna iz več vidikov: prvi je seveda tekmovalni, gre za prvenstvene točke, drugega pa predstavlja obisk partnerjev iz podjetja Dakin-da iz Nigerije. Lastnika podjetja, Emmanuel Akpakvvu in Innocent Oduja, sta na Ptuj v teh dneh pripeljala dva mlada nigerijska nogometaša, Simona Abutu Oduha in Princea Ogochukvva Ogvvumedia (o tem smo že poročali), ki sta že vtrenažnem procesu. Novinca sta se na prihod v Evropo pripravljala v sodelovanju z Jonathanom Odirijem v klubu Dakinda FC v nigerijskem Lagosu. Jonathan, ki je pred Dvakratni afriški nogometaš leta Nwakwa Kanu je najboljše nogometne dneve preživel v londonskem Arsenalu, blestel je še v dresu Ajaxa. V soboto bo posebni gost na Mestnem stadionu na tekmi Drava - Zarica. 2. SNL, 16. krog: Drava Ptuj - Zarica Kranj, sobota, 18.11., ob 14.00 na Mestnem stadionu na Ptuju. slabimi desetimi leti že branil barve takratnega ptujskega prvoligaša, je v letošnjem letu ponovno navezal stike z Nastjo Čehom, predsednikom ptujskega kluba in skupaj s partnerji se je začela zgodba o sodelovanju med kluboma. Dvakratni prvak z Arsenalom, trikratni z Ajaxom, osvajalec Lige prvakov ... Sobotna tekma pa bo imela še dodaten pečat, saj so partnerji ptujskega kluba v goste povabili legendo nigerijskega nogometa, danes 41-letnega Nwankwa Kanuja. Kanu je iz Nigerije v Evropo prišel leta 1993, v naslednjih treh letih je z Ajaxom prav tolikokrat osvojil naslov prvaka, ob tem leta 1995 še elitno evropsko Ligo prvakov. Sledil je prehod v Inter, kjer pa zaradi težav s srcem ni veliko igral. Leta 1999 je prestopil v londonski Arsenal, kjer je ostal pet let in v tem času s topničarji po dvakrat osvojil prvenstvo in FA pokal. V svoji karieri je bil Kanu kar dvakrat izbran za afriškega nogometaša leta (1996, 1999). V bogati karieri je igral skupaj z igralci kova Ronaldo, Henry, Kluivert ... V svoji karieri je imel velike težave s srcem, kar je bil povod za ustanovitev Kanu Heart Fundation, kjer pomaga mladim Afričanom, ki imajo podobne težave s srcem. Vsekakor igralec in oseba, ki si zasluži spoštovanje. Izjemna priložnost »Obisk osebe, kot je Nwan-kwo Kanu, je izjemna priložnost, da ga spoznajo tudi naši privrženci, predvsem pa mladi nogometaši ter vsi, ki so povezani s klubom. Naš klub bo še naprej dajal možnost domačim in tudi nekaterim nigerijskim nogometašem, da se bodo lahko razvijali v kakovostne nogometaše, ki bodo lahko sledili svojim sanjam o profesionalni nogometni karieri. Celotno dogajanje v naslednjih dneh nam bo dalo še več energije in volje, da bomo sledili kratkoročnim in dolgoročnim ciljem,« so zapisali iz NK Drava. Kanu je v teh dneh tudi gost na Sporto konferenci, ki se odvija v Portorožu. Konferenca o marketingu in sponzorstvih v športu vsako leto poteka na izjemno visoki ravni, saj na njej predavajo vrhunski predavatelj s področja svetovnega športa. JM petek • 17. novembra 2017 Šport, rekreacija Štajerski 13 Rokomet • NLB liga, 10. krog Zelo blizu še drugemu presenečenju v petih dneh Riko Ribnica -Jeruzalem 31:26 (12:13) Riko: Klarič (+2), Perovšek 1 (+7); Horvat, Fink, Vujačič 5, Knavs, Henigman 6, Skušek 3 (1), Pahulje 2, B. Nosan 5, Kova-čič 6, Kljun. Batinič 1, Setnikar, Košmrlj. Trener: Siniša Markota. Jeruzalem: Balent (+6), M. Šulek (+1); Čudič 4 (4), Niedor-fer, Žuran 3, G. Hebar, T. Hebar, Kocbek 6, Šoštarič, Ozmec 7, Ciglar, Mesaric, Vujovic, Rajšp, Cirar 4, Kavčič 2. Trener: Saša Prapotnik Sedemmetrovke: Riko 1/1; Jeruzalem 4/4. Izključitve: Riko 12; Jeruzalem 20 minut. Igralec tekme: David Kovačič (Riko Ribnica). Čeprav končen rezultat tega ne dokazuje, so bili Jeruzalemča-ni zelo blizu še drugemu presenečenju v petih dneh. Ti so se v sredo, po zmagi na gostovanju v Škofj i Loki, mudili na še težjem gostovanju v Ribnici. Začetek je pripadel Ribnici (6:3 v 9. minuti), ki jo čez vikend čaka nastop v evropskem pokalu EHF proti finskemu prvaku Cocksu. Goste, ki so v zelo dobri formi, zaostanek ni zmedel in pet minut kasneje je Dominik Ozmec uspel izid izenačiti (7:7). Ormožani so z veliko borbenostjo odlično parirali fizično močnejšemu nasprotniku in tako je Ozmec v 23. mi- nuti prvič povedel svojo ekipo v vodstvo (9:10). Razmerje izključitev v 1. polčasu je bilo 2:4, in kljub temu tudi osemminutna kazen gostom ni preprečila, da v 27. minuti povedejo za dva gola prednosti (10:12). Do odmora je Ribnici uspelo prepoloviti zaostanek (12:13). Uvodne minute nadaljevanja so popolnoma pripadle Jeruzalemu, ki je povsem nadziral potek tekme. Po delnem izidu 7:3 je gostom uspelo v 36. minuti prvič na tekmi povesti za kar štiri gole (15:19). Obramba Ormožanov je bila odlična in tudi v 43. minuti je bil pogled na semafor fantastičen (19:23), zatem pa so se za ekipo Jeruzalema začele težave. Poškodoval se je Miha Kavčič, v 44. minuti je pordečel Frano Vujovic in obramba Jeruzalema je pred naleti Ribničanov počasi začela razpadati. Preostanek ormoške ekipe je bil enostavno fizično preslab, da bi lahko zaustavljal napade Nika Henigmana, Blaža Nosana in Davida Kovačiča. Ob tem so domačini tesneje pokrili Roka Žurana in Bojana Čudiča, kar je povzročilo preostalemu delu ekipe precejšnje težave. V 49. minuti je gostiteljem po delnem izidu 5:0 uspelo popolnoma spreobrniti potek tekme in prevzeti vodstvo (24:23). Ozme-cu je uspelo še zadnjič izenačiti (24:24), nato pa so vse niti igre v svoje roke prevzeli Ribničani Saša Prapotnik (trener Jeruzalema Ormoža): „Svojim fantom nimam česa zameriti. Zelo dobro smo se postavili po robu odličnemu nasprotniku in večino tekme držali nasprotnika v matu. Škoda za poškodbo Kavčiča in izključitev Vujovica. Premajhen igralski kader imamo, da bi na visokem nivoju zdržali dve težki tekmi v le petih dneh. Sem pa vesel, da smo sami sebi dokazali, da zmoremo konkurenčno igrati tudi v gosteh in tako moramo nadaljevati na vsaki naslednji gostujoči tekmi. Čestitke Ribnici za zmago in želim jim srečo v evropskem pokalu in uvrstitev v skupinski del." Kikhoks • SP v Budimpešti Srebro za Žibrata Na svetovnem prvenstvu v kikboksu (Budimpešta, 3. do 12. november) je prleški tekmovalec David Žibrat osvojil srebrno medaljo. Za Žibrata je bil v finalu discipline light-contact (do 89 kilogramov) ponovno usoden Rus Ildar Gabbasov, ki ga je pred tremi leti premagal tudi v finalu evropskega prvenstva v Mariboru. Prvenstva se je v ma- REZULTATI 10. KROGA: Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož 31:26 (12:13), Koper 2013 - Trimo Trebnje 21:19 (9:11)- Maribor Branik - Krka, Herz Šmartno -LL Grosist Slovan (obe v petek), Urbanscape Loka - Dobova (v soboto). 1. KOPER 2013 10 2. RIKO RIBNICA 10 3. MARIBOR BRANIK 9 4. JERUZALEM 0RM0Ž10 5. KRKA 9 6. URBANSCAPE LOKA 9 7. TRIMO TREBNJE 10 8. DOBOVA 9 9. LL GROSIST SLOVAN 9 10. HERZ ŠMARTNO 9 2 l l 2 l 3 1 4 O 4 0 4 1 6 2 5 2 6 2 6 in se ob delnem izidu 12:3 pričeli veseliti končne zmage z rezultatom 31:26. V zadnjih sedemnajstih minutah tekme je gostom uspelo mrežo Ribnice zatresti le trikrat. Svoje sta v ključnih trenutkih tekme dodala še sodnika Dominik Majer in Boštjan Žitnik, ki sta padla pod vpliv ribniške publike in sodila po njenih notah. V11. krogu Ormožane čaka domača tekma proti Šmartne-mu. UK Boks • Grand prix Slovenske Konjice Odlična prireditev, Lazar veliki zmagovalec džarski prestolnici udeležilo kar 1.388 tekmovalcev iz 60 držav. V polfinalu je Prlek z Mote pri Ljutomeru premagal italijanskega tekmovalca Bonatija, a obenem staknil poškodbo komolca in reber. Kljub temu je dokaj dobro nastopil v finalu proti Gabbasovu, a je izenačen dvoboj po sodniški odločitvi z 1:2 pripadel Rusu. NŠ V soboto in nedeljo je v Slovenskih Konjicah potekalo 4. mednarodno boksarsko tekmovanje Grand prix Slovenske Konjice. Na podlagi odličnih izvedb prvih treh izvedb je prireditev pod svoje okrilje letos vzela tudi mednarodna boksarska zveza EUCB/AIBA, kar se je v Sloveniji zgodilo prvič. Nadzornik evropske boksarske zveze na tekmovanju je bil Sergey Berdnikiz Rusije. Na tekmovanju so nastopili reprezentanti iz sedmih držav: Nemčije, Monaka, Romunije, Hrvaške BiH, Srbije in Slovenije. V močni domači zasedbi sta iz ptujskih klubov nastopala Denis Lazar (BR Ring Ptuj) in Aljaž Venko (DZ Boxing). V bogatem spremljevalnem sporedu so se predstavili tudi mladi domači boksarji. Denis Lazar je v ring prvič stopil že v soboto, njegov tekmec je bil Hrvat Zoran Bod. Član BK Ring je slavil s soglasno sodniško določitvijo 3:0. V nedeljskem finalu je bil njegov tekmec Luka Mejač iz Fight clu-ba Ljubljana. Lazar je še enkrat več prikazal odlično predstavo in vknjižil novo odmevno zma- Denis Lazar (BK Ring Ptuj) je u Slovenskih Konjicah pokazal najprepricljivejši predstavi, zato je bil razglašen za najboljšega boksarja turnirja. go. Strokovna komisija je njegovo predstavo ocenila za najboljšo na celotnem turnirju in mu podelila prestižno nagrado za najboljšega boksarja turnirja. „Glede na to, da so na turnirju nastopile res močne reprezentance iz tujine, nagrade nisem pričakoval, zato sem bil ob razglasitvi toliko bolj presenečen. Lahko pa rečem, da sem se na turnir dobro pripravil in da sem nato oba dvoboja od-delal tako, kot smo se s trenerji dogovorili. Uspeh potem ni izostal," je povedal Denis Lazar in dodal: „Posebej pa bi pohvalil organizatorje, ki so pripravili David Žibrat, svetovni podprvak v kikboksu Skupna fotografija prirediteljev in nagrajencev boksarske Velike nagrade (Grand prix) Slovenskih Konjic: predsednik BK Slovenske Konjice Damijan Sel, predsednik organizacijskega odbora Franc Nani Matjašič, najboljši slovenski boksar na prireditvi David Skrjanec, najboljši boksar turnirja Denis Lazar in župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek Rezultati finalnih dvobojev: -60 kg: Tadej Černoga (SLO) - Zahir Hodžič (BiH) 3:0 -64 kg: Hogo Micallef (MON) - Sipe Pretinjača (HRV) 2:1 -69 kg: Andrej Bakovič (SLO) - Adim Burekovič (NEM) 3:0 -75 kg: Aljaž Venko (SLO) - Marko Makovec (SLO) 2:1 -81 kg: Denis Lazar (SLO) -Luka Mejač (SLO) 3:0 -81 kg: Martin Houben (NEM) - Gal Šmid (SLO) 2:1 -91 kg: Gregor Škrjanec (SLO) - Mendin Gaxherri (NEM) 3:0 (prek, 1. runda) res izjemen turnir. Za vse je bilo res odlično poskrbljeno, od namestitve do samega dogajanja v dvorani in gledalcev. Sodeloval sem že na nekaj mednarodnih revijah, a letošnji turnir v Slovenskih Konjicah je res korak naprej v pravo smer." Do zmage se je prebil tudi Aljaž Venko, ki je v finalnem obračunu v kategoriji do 75 kg ugnal Marka Makovca JM Foto: NS 14 Štajerski Šport petek • 17. novembra 2017 Karate • Sodnik Andrej Cafuta Svetovno prvenstvo iz druge perspektive Konjeniški šport • Kasaške dirke Najboljši dvoletnik je Fjori Šahovske novice Ekipno EP tudi s ptujskim pridihom V športu je glavni fokus usmerjen na tekmovalce, v njihovi senci gledalci vedno opazujejo tudi sodnike. Ne glede na športno panogo imajo sodniki zelo odgovorno nalogo. V vlogi karate sodnika je v zadnjih letih po lestvici zelo visoko priplezal Andrej Cafuta. Lani je opravil izpit za najvišjega svetovnega karate sodnika. Za ta naziv v katah in borbah, ki se imenuje »karate do referee«, je moral v Linzu opraviti teoretični in praktični del. Ptujčan je s pridobitvijo tega naziva dobil pravico soditi na večini največjih tekmovanj in je bil v letošnjem letu zelo zaseden tako na mednarodnih kot tudi domačih tekmovanjih. Pred kratkim je sodil tudi na svojem največjem letošnjem tekmovanju - na svetovnem prvenstvu za kadete, mladince in mlajše člane do 21 leta starosti na Tenerifih. O tem izzivu in novi izkušnji je Cafuta povedal: »Na tekmovanju, ki je trajalo pet dni, sem sodil zares veliko. S tem, da sem dobil veliko priložnosti in da sem delo dobro opravil, sem zelo zadovoljen.« Odličen karate sodnik ima za naslednja leta postavljene načrte, ki so povezani tudi z možnostjo sojenja na Olimpijskih igrah leta 2020 v Tokiu. Do takrat Andreja Cafuto čaka opravljanje dela še na mnogih velikih in pomembnih tekmovanjih, na katera se bo intenzivno pripravljal. Z dobro opravljenim delom bo nato resen kandidat za sojenje na največjem tekmovanju na svetu. David Breznik Ob zaključku letošnje kasaške sezone na ljutomerskem hipodromu so gostitelji pripravili še zadnjo rejsko dirko - državno prvenstvo za dve letne kasače. V nastopu osmerice je nekoliko presenetljivo slavil žrebec Fjori (1:20,0) lastnika, rejca in voznika Saše Seršena (KK Ljutomer). V končnici dirke na 1600 metrov dolgi stezi je sicer rahlo prednost držala kobila Caly (Dušan Zorko, KK Ljutomer), a je v cilj prispela kot druga (1:20,6), tretja pa je bila Nikita di Genio (1:22,0) voznika Boštjana Plečka (KD Slovenske gorice, Lenart). Tradicionalna spominska dirka Ludvika Slaviča starejšega je pripadla 3-letni kobili Anini Saxo na vajetih Janka Sagaja (KK Ljutomer), sicer najuspešnejšega tekmovalca nedeljske kasaške prireditve, saj je dobil tudi dirko s 4-letno Anino na 2100 metrov. Po šestih tekmovalnih dnevih na ljutomerski stezi je KK Ljutomer podelil letne pokale, ki so jih prejeli: pri triletnikih Didier Blue (Darja Do-linšek Trontelj, KK Stožice Ljubljana), pri štiriletnikih Izabela II. (Mitja Slavič, KK Ljutomer) ter pri petletnikih in starejših kasačih Narcis Peški (Marko Gorenc, KK Stožice Ljubljana). NS Na grškem otoku Kreta je potekalo ekipno evropsko prvenstvo za člane in članice. Pri ženskah je nastopilo 32, pri moških pa 40 ekip. Slovenci so po začetnem ratingu zasedali 21., ženske pa 20. mesto. V slovenski moški reprezentanci je nastopil tudi član ŠD Ptuj VM Aleksander Beljavski, ki pa ni bil v pravi formi. Morda je k njegovemu nekoliko slabšemu rezultatu prispevalo tudi dejstvo, da je bil eden najstarejših udeležencev in da se je v posameznih dvobojih srečal z velemojstri, mlajšimi tudi do 40 let. Najboljši rezultat je v ekipi Slovenije dosegel VM Luka Lenič, ki je v devetih partijah zbral šest točk (brez poraza). V reprezentanci Ukrajine sta uspešno nastopila še dva člana ŠD Ptuj, in sicer velemojstra Yury Krivorucko in Yury Kuzu-bov. Prvi je dosegel 5, drugi 4,5 točke in sta veliko pripomogla k temu, da je Ukrajina osvojila bronasto medaljo. Vrstni red člani: 1. AZE 14 točk, 2. RUS 14, 3. UKR 13 ... 21. SLO 9 ... Vrstni red članice: 1. RUS 17 točk, 2. GRU 14, 3. UKR 13 ... 24. SLO 7 ... Mednarodni turnir Terme Krka Open 2017 Na mednarodnem turnirju, ki je potekal v organizaciji ŠD Krka Novo mesto, se je zbralo 63 ša- histk in šahistov, povečini mladih. Prvi dve koli so odigrali po pospešenem tempu, naslednjih sedem pa standardno. Iz ŠD Ptuj je nastopila 15-letna Amalija Skok, ki se je v dokaj močni konkurenci kar solidno odrezala. V devetih partijah je trikrat zmagala, dvakrat remizi-rala in štirikrat podpisala poraz. Ob koncu je s štirimi točkami osvojila 41. mesto, čeprav je glede na začetno pozicijo (28.) sama pričakovala nekoliko več. Vsekakor pa je bil turnir zanjo dobra izkušnja. Tretje mesto Igorju Iljažu na turnirju v Zgornji Polskavi Prizadevni organizatorji Turističnega društva Viničar iz Zgornje Polskave so pripravili šahovski turnir, poimenovan Martinov turnir. Nastopilo je 23 šahistov, ki so se pomerili v devetih kolih pospešenega tempa. Iz ŠD Ptuj so nastopili štirje, najboljši med njimi pa je bil Igor Iljaž, ki je osvojil 3. mesto. Zbral je enako število točk kot zmagovalec prvi in drugi, vendar je po dodatnem kriteriju pristal na tretjem mestu. Končni vrtsni red: 1. Dušan Zorko (ŠS TZ Prevodi Dvojka Kranj) 6,5 točke, 2. Vladimir Kodrič (ŠK Loška dolina) 6,5, 3. Igor Iljaž 6,5 ... 7. Ciril Kužner 5,5 ... 15. Branko Sedlašek 4 ... 21. Leon Selišek 3 (vsi ŠD Ptuj) ... Silva Razlag Strelstvo • Bundesliga pištola jug Ormožan Kevin Venta v Nemčiji z osebnim rekordom s 390 krogi Ormožan in najboljši slovenski strelec s pištolo Kevin Venta se bo tudi v novi sezoni dokazoval v nemški Bundes-ligi, ki velja za najmočnejše ligaško tekmovanje na svetu, saj v nemških ekipah nastopajo številni svetovni strelski asi, olimpijski, svetovni in evropski prvaki. Slovenski državni rekorder je v svoji peti sezoni nastopanja v Nemčiji še tretjič zamenjal svoj klub. Leta 2013 je začel tekmovati v klubu Singol-dschutzen GroRatingen iz oko- lice Augsburga in zanj nastopal dve sezoni, nato je leta 2015 prestopil v vrste Schutzenve-rein Willmandingen iz okolice Tubingena in zanj prav tako nastopal dve sezoni. Tokrat pa so interes za sodelovanje z Vento pokazali iz kluba Schutzengilde Ludwigsburg iz kraja v bližini Stuttgarta. Ludwigsburg velja za enega izmed najboljših nemških klubov v 1. ligi, katerega moč je Venta preizkusil že v svoji prvi sezoni, ko je nastopal še Foto: Osebni arhiv Kevin Venta Ormožan Kevin Venta je v svoji peti sezoni streljanja v nemški Bundesligi dočakal naslednji zvezdni trenutek in bil s 390 krogi razglašen za najboljšega strelca drugega turnirja. Po polovici sezone je njegova ekipa Sgi Ludwigsburg najboljša v ligi. za ekipo iz Großaitingena. Za to ekipo so registrirana številna zveneča strelska imena kot npr. Zorana Arunovič iz Srbije, Asgeir Siguergeisson iz Islandije in Celine Goberville iz Francije. Posebnost tekmovanja pa je v tem, da na posameznem turnirju lahko nastopa samo en tujec, prav Venta pa velja za veliko dodano vrednost vsake ekipe, za katero strelja, saj ima dvojno državljanstvo, kar v praksi pomeni, da lahko za ekipo Ludwigsburga hkrati nastopata po dva tuja tekmovalca. Za Ormožanom je že polovica tekmovanja, njegova ekipa pa je trenutno na vrhu skupine. Bleščeča zmaga za uvod v sezono in vodstvo v ligi V prvem dvoboju, v katerem je Ludwigsburg nastopal proti SV Altheim Waldhausen, je Ormožan kot tretjepostavljeni strelec v petčlanski zasedbi streljal proti Philippu Wetzelu in ga premagal z rezultatom 384:380 krogov in svoji ekipi z drugim najboljšim rezultatom priboril točko, skupni seštevek pa je bil kar 5:0 za Ludwigsburg (1894:1869), s čimer so se že takoj po prvem dvoboju zavihteli na vrh skupnega seštevka. Kevin Venta - najboljši strelec turnirja s 390 krogi V drugem dvoboju se je Ludwigsburg pomeril z močnejšim tekmecem SV Waldkirch, za katerega strelja srbski reprezentant Dimitrije Grgič, in ga po tesnem dvoboju premagal z rezultatom 3:2 (1889:1875). Venta se je dvobo-jeval z Alexandrom Kindigom (375) in ga premagal z osebnim rekordom 390 krogov, kar je bil tudi najboljši rezultat drugega turnirja v celotni Bundesligi, ki si ga je delil s srbskim strelcem Damirjem Mikcem. „Občutek po zadnjem oddanem strelu je bil fantastičen!" nam je po koncu tekme sporočil nad osebnim rekordom navdušen Ormožan. Tretji dvoboj je imela ekipa Ludwigsburga proti SG Edelweiß Scheuring in ga prav tako premagala z rezultatom 4:1 (1875:1840), Venta pa je kot prvopostavljeni strelec svoje ekipe imel slab dan, a je kljub temu s 373 krogi šele po dodat- nem strelu (9:7) uspel premagati svojega tekmeca Oliverja Balga. Ormožan prvič poražen v dvoboju s Slovakom Svetlikom V četrtem dvoboju je Ludwigsburg nastopal proti ESV Weil am Rhein in po razburljivem streljanju dvoboj dobil s tesnim rezultatom 3:2 (1894:1880), Venta je kot prvopostavljeni strelec svoje ekipe izgubil svoj prvi dvoboj v sezoni z rezultatom 378:380 proti odličnemu Slovaku in svojemu staremu znancu Pavelu Svetliku. Imel pa je tretji najboljši rezultat v svoji ekipi. V petem dvoboju se je ekipa Ludwigsburga pomerila z ekipo SV Murrhardt-Karnsberg in dosegla še svojo peto zmago v sezoni z rezultatom 4:1 (1877:1861), Venta je tokrat kot tretjepostavljeni strelec dosegel novo posamično zmago proti Tobiasu Heiderju z rezultatom 382:374. Enak rezultat kot Venta pa je dosegel tudi Islandec Sigurgeirsson. Na šestem turnirju v sezoni se je ekipa Ludwisburga dvobo- jevala z ekipo KKS Hambrücken in dosegla še šesto zaporedno zmago s 4:1 z rekordnim rezultatom v sezoni s 1905:1863. Kevin Venta je imel drugi najboljši rezultat svoje ekipe s 386 krogi in je zanesljivo premagal Marca Wußlerja s 368 krogi. Sledi dvoboj najboljših ekip v ligi Že ta konec tedna pa Or-možana čaka še ena zahtevna preizkušnja in dvoboj proti dru-gouvrščeni ekipi iz Waldenbur-ga. Preostali najboljši slovenski strelci pa se bodo v Ljubljani pomerili na drugem turnirju prvoli-gaškega tekmovanja. Simeon Gönc Lestvica i.liga pištola jug Društvo Točke Ekipne točke 1. SGi Ludwigsburg 23 : 07 12 : 00 2. Sgi Waldenburg 20 : 10 10 : 02 3. SV Kelheim-Gmünd 19 : 11 10 : 02 4. SSG Dynamit Fürth 19 : 11 08 : 04 5. SV Murrhardt-Karnsberg 18 : 12 08 : 04 6. SV Waldkirch 18 : 12 06 : 06 7. ESV Weil am Rhein 17 : 13 06 : 06 8. SV Peiting 10 : 20 04 : 08 9. SV Altheim Waldhausen 09 : 21 04 : 08 10. KKS Hambrücken 12 : 18 02 : 10 11. SV Willmandingen 10 : 20 02 : 10 12. SG Edelweiß Scheuring 05 : 25 00 : 12 petek • 17. novembra 2017 Šport, rekreacija Štajerski 15 Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Prevladuje zadovoljstvo s sezono 2017 S tradicionalnim zaključkom VN Avtomojster v začetku oktobra se je končala še ena kolesarska sezona. Tako so s tek- movalnim vrtenjem pedalov za sezono 2017 končali tudi v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj, kar pa ne pomeni, da so fantje povsem pozabili na kolo. Nasprotno, izjemno lep oktober je poskrbel, da so mladi kolesarji, seveda z nekoliko manjšo inten- zivnostjo, še naprej kolesarili, treningi so bili nekoliko prilagojeni in tako bo vse do takrat, dokler bo to dopuščala mati narava. Nato sledi spet ustaljen cikel, in sicer telovadnica, fitnes, »trenežerji«, tako da pravega počitka za fante ne bo. V mislih vodilnih v klubu kot tudi stroke je namreč že naslednja sezona, ko bodo ptujski kolesarji ponovno skušali dokazati, da sodijo v sam slovenski vrh. Nekaj misli o sezoni je strnil Matej Marin, v KK Perutnina Ptuj trener mladincev: »Vesel sem, da je sezona 2017 za nami, saj je bila dolga in naporna. Z mojimi fanti v kategoriji starejših mladincev nam je uspelo doseči odlične rezultate tako doma kot v tujini. 30. mesto Marka Hozjana na evropskem prvenstvu, dva posamična naslova državnega prvaka na državnem prvenstvu na dirkališču ter stopničke na vseh pomembnih dirkah v Sloveniji je lep izkupiček. Veseli me dejstvo, da nam je uspelo uresničiti zastavljene cilje pred pričetkom sezone. Naš kolesar Marko Hozjan je nastopil s slovensko reprezentanco na evropskem in svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu. Sezona je minila brez resnejših poškodb in bolezni, za vrhunski rezultat ob dobri pripravljenosti pa rabiš tudi kanček sreče. Veseli me, da se nam je vse uskladilo. S fanti imamo krajši premor, ampak bomo počasi že začeli priprave za naslednjo sezono.« Za mlajše selekcije je v ptujskem kolesarskem klubu odgovoren Jernej Finšgar. »Letos so naši najmlajši kolesarji startali na kar 31 dirkah, sezono pa smo zaključili 1. oktobra v Mengšu. Prav vsi fantje so napredovali, dokaz temu je višja uvrstitev na lestvici točkovanja v Pokalu Slovenije kot v prejšnji sezoni. Nekaj fantov bo prestopilo v kategorijo mlajših mladincev, prav vsi pa so disciplinirani in pripravljeni delati naprej. Žal je bilo nekaj smole pri Janu Sven-šku, saj mu je poškodba preprečila (izpustil je zadnje tri dirke, op. a.) boljšo skupno uvrstitev v pokalu Alpe Adria. Dosegli smo nekaj stopničk, kar je dobra spodbuda za naprej. Fantje so okusili dirkanje tudi v Italiji, kjer je kolesarstvo zelo popularno To se občuti tudi v tej konkurenci in daje fantom večjo samozavest.« tp Plavanje • Miting v Celju Kinologija Lampretova dvakrat na stopničkah „Sledarji" so se zbrali na Ptuju Plavalni klub Neptun se je v bazenu Golovec minuli konec tedna podpisal pod veliko mednarodno plavalno tekmovanje, na kateri je v dveh dneh skupno nastopilo kar 611 plavalcev in plavalk iz Slovenije in Hrvaške. V Celju so za Plavalni klub Terme Ptuj tekmovali Sara Lampret, Tomaž Holc, Maša Jeza, Tomaž Robič, Pavel Čič, Marko Zelenjak in Bernard Veršič. Na stopničke za najboljše je dvakrat stopila Sara Lam- Kegljanje • 1. OTS Maribor Prvi poraz Krilatega kolesa Drava Ptuj 1. - Krilato kolo 1. 5:3 (3098:2964) DRAVA PTUJ 1.: Janez Podgoršek 502, Janez Čuš 500, Boris Premzl 532, Dušan Murko 528, Robi Golob 514, Milan Čeh 531 podrtih kegljev Na kegljišču Deta centra na Ptuju je bil odigran derbi 8. kroga 1. OTS Maribor med Dravo in Krilatim kolesom. Ptujčani so vodilni ekipi prizadejali prvi poraz v sezoni. Tokrat je celotna ptujska ekipa odigrala zelo solidno, saj so vsi prešli znamko 500 podrtih kegljev. Po dveh igralcih je za domačine sicer slabo kazalo, pri samo štirih kegljih razlike so gostje vodili 0:2, po drugih dveh parih se je razlika v kegljih v korist gostov povečala na 26. Premzlov nasprotnik Zlatkovski je bil »noro dober«, saj je podrl kar 577 kegljev, a je k sreči Dušan Plavanje • Miting v Celju Številčna tudi ptujska plavalna akademija Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Celju je v dveh dneh Plavalno akademijo Kurent iz Ptuja pod vodstvom trenerjev Boruta Petroviča in Saše Erliha zastopalo deset plavalcev in plavalk. Posebej se je izkazala Tina Aubelj, saj je popravila vse osebne rekorde. Tudi drugi dan je večina Ptujčanov na Razvojnem pokalu najmlajših popravila osebne rekorde. Najboljši rezultat si je s 5. mestom na 50 metrov prsno priplavala Tretja tekma državnega prvenstva v sledenju je v začetku novembra potekala v organizaciji Kinološkega društva Ptuj, izvedena je bila na njivskih in travnatih površinah na širšem območju Ptuja. Prvi dan so nastopili tekmovalci po programu IPO FH. Po opravljenih formalnostih so tekmovalci odšli na njivske površine med naseljema Dornava in Borovci. Rezultati so bili zelo izenačeni, povedla pa sta Igor Goršak z 88 in Miro Kolar s 87 točkami. Drugi dan so se zbrali preostali tekmovalci po FPR1 in FPR3. Prvi so imeli tekmovanje na klasični travi v Žabjaku, drugi pa na travni mešanici v Dražencih. Pri FPR1 je zmagal Janko Pišot iz ŠKD Ajdovščina. Dobro se je pret, ki je bila v svoji starostni kategoriji druga na 50 metrov prsno in tretja na 50 metrov delfin. Ostali plavalci ptujskega kluba so solidno opravili svoje nastope. David Breznik Murko nadoknadil del razlike. V zadnjih dveh parih sta Robi Golob in Milan Čeh tekmo povsem obrnila v ptujsko korist (mlada tekmeca sta se povsem izgubila, enega so zamenjali zaradi poškodbe, op. a.) in samo v tem paru naredila razliko 134 kegljev v korist Drave. Tako je po izenačenih medsebojnih dvobojih (3:3) domača ekipa dve točki dobila zaradi večjega skupnega števila kegljev, s tem pa tudi zmago 5:3. Ptujski kegljači so se z zmago učvrstili na 3. mestu prvenstvene lestvice. David Breznik odrezal tudi domači tekmovalec Marjan Robin, ki je osvojil 7. mesto. Pri FPR3 je zmagala Iva Virant iz KD Grosuplje, domačin Srečko Šeruga je osvojil 6. mesto. V soboto so tekmovanje nadaljevali tudi tekmovalci po IPO FH. Na koncu je 1. mesto osvojil domači tekmovalec iz KD Ptuj Zlatko Voglar, za njim sta se zvrstila Igor Goršak iz KD Ljubljana in Miroslav Kolar iz KD Grosuplje. Na zaključku je priznanja tekmovalcem podelil podžupan občine Videm Marjan Selinšek, sodelujoče je v imenu sodnikov nagovoril tudi Brane Puš. Zlatko Voglar Foto: Vanda Rižnar Utrinek s tekmovanja na Ptuju Plavanje • Pokal Delfin 2017 Lampretovi pet medalj Lina Maltaric'. Nastopili so še Iza Jurgec Bauman, Zala Mez-narič Mojsilovic, Mia Jovanovic, Špela Sedič, Ema Zorec, Matevž Kostanjevec, Alen Adrien Ploši-njak in Enej Stanovnik. David Breznik Trenutno najboljša tekmovalka Plavalnega kluba Terme Ptuj Sara Lampret se je s trenerjem Igorjem Sternadom udeležila plavalnega tekmovanja v ljubljanskem Tivoliju, ki ga je organiziralo tamkajšnje Plavalno društvo Delfin. Na Pokalu Delfin 2017 je Lampretova odplavala vse štiri sprinterske discipline, pri tem pa trikrat popravila osebne re- korde. V disciplini 50 metrov prosto in delfin je zmagala, v disciplini 50 metrov hrbtno in prsno je bila v svoji starostni kategoriji druga, tretje mesto pa je osvojila v disciplini 50 metrov prsno v absolutni kategoriji. Tako je skupno kar petkrat stopila na stopničke, kar je zanjo lep uspeh. David Breznik 16 Štajerski Šport, rekreacija petek • 17. novembra 2017 Šolski šport • Košarka, fantje Prepričljiva ekipa OS Olge Meglič Konec oktobra je potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za učence letnikov 2003 in mlajše. V dveh predtekmo-valnih skupinah (v Kidričevem in Majšperku) se je merilo pet ekip (ekipa OŠ Podlehnik je udeležbo odpovedala), na finalni turnir sta se uvrstili po dve najboljši iz vsake. Tekme so trajale trikrat po 10 minut. Zaključni turnir je potekal v športni dvorani OŠ Olge Meglič. Največ so pokazali domačini, ki so bili v finalu uspešnejši od ekipe OŠ Majšperk. Obe omenjeni ekipi sta se uvrstili v naslednji krog, na območno tekmovanje. Rezultati zaključnega turnirja: Olge Meglič - Markovci 41:21, Majšperk - Ljudski vrt 57:27; tekma za 3. mesto: Ljudski vrt - Markovci 23:21; tekma za 1. mesto: Olge Meglič - Majšperk 59:40. Vrstni red: 1. OŠ Olge Meglič 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Markovci 5. OŠ Kidričevo Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v košarki za fante: OŠ Olga Meglič UR Ob zmagovalni ekipi se je na območno tekmovanje uvrstila še ekipa OŠ Majšperk. Nogomet • Mlajše kategorije Še naprej dobre predstave mladih Kidričanov in Ptujčanov 7. OLIMPIJA LJUBLJANA24 10 6 8 36 8. KOPER 28 9 8 11 35 9. TRIGLAV KRANJ 20 10 2 8 32 10. MURA 26 9 3 14 30 11. KRKA 24 7 4 13 25 12. I NTERBLOCK 28 5 9 14 24 13. GORICA 22 6 5 11 23 14. KALCER RADOMLJE28 4 5 19 17 jasen - napredovanje v 1. ligo, zaenkrat so na poti zelo odločno. 1. SML 14. krog: Aluminij - Interblock 1:1; 1. SKL 14. krog: Aluminij - Interblock 0:0. V doslej odigranih 13 krogih so več točk za skupno lestvico 1. slovenske mladinske in kadetske lige za Aluminij prispe- vali kadeti - 25, mladinci so jih dodali 17. S to bero so varovanci Bojana Flisa (mladina) in Simona Vidoviča (kadeti) tik pod vr- hom. SKUPNA LESTVICA: 1. MARIBOR 24 18 4 2 58 2. VOC CELJE 28 15 3 10 48 3. DOMŽALE 26 15 2 9 47 4. BRAVO PUBLIKUM 26 13 4 9 43 5. ALUMINIJ 26 12 6 8 42 6. KRŠKO 26 13 3 10 42 2. SML 15. krog: Drava Ptuj - Vipoll Veržej 2:0; 2. SKL 15. krog: Drava Ptuj - Vipoll Veržej 2:1; V 2. mladinski in kadetski ligi Ptujčani pod vodstvom trenerjev Andreja Kvasa (mladina) in Boštjana Krajnca (kadeti) še naprej trdno držijo vrh lestvice. Cilj v ptujski nogometni šoli je SKUPNA LESTVICA: 1. DRAVA PTUJ 30 21 8 2. RUDAR VELENJE 30 18 3. ŠAMPION 30 18 4. MB TABOR 30 16 5. KETY EMMI BISTRICA30 13 6. NORKA GT JARENINA30 11 7. VIPOLL VERŽEJ 27 9 8. BREŽICE 1919 9. ŠMARTNO 1928 10. DRAVINJA 1 6 6 3 9 28 26 29 4 1 71 60 57 52 46 37 31 24 20 13 JM Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 16. KROGA: PETEK OB 20.20: Maribor - Olimpija; SOBOTA OB 12.00: Ankaran - Celje; OB 14.00: Triglav - Aluminij; OB 20.20: Rudar Velenje - Gorica; NEDELJA OB 15.00: Domžale - Krško. 2. SNL PARI 16. KROGA: SOBOTA OB 14.00: Drava Ptuj - Zarica Kranj, Krka - Ilirija, AŠK Bravo - Rogaška, Roltek Dob - Nafta; NEDELJA OB 14.00: Mura - Fužinar Ravne Systems, Cherrybox24 Tabor Sežana - Kalcer Radomlje, Jadran Dekani - Farmtech Veržej, Brda - Brežice Terme Čatež. 3. SNL sever PARI 14. KROGA: SOBOTA OB 14.00: Šampion - Dravograd, AjDAS Lenart - Šmarje pri Jelšah, Zreče - Tehnotim Pesnica, Pohorje -Dravinja, Fosilum Šentjur - Mons Claudius; OB 18.00: Korotan Prevalje - S.Rojko Dobrovce; NEDELJA OB 10.30: Videm - Kety Emmi Bistrica. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 15. KROG: Aluminij - Koper (SOBOTA OB 14.00). 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 15. KROG: Aluminij - Koper (SOBOTA OB 12.00). Rokomet • i. A SRL (ž) 9. KROG: ŽRK Ptuj - Ljubljana (SOBOTA OB 19.00). 1. B SRL (m) 9. KROG: Rudar - Drava Ptuj (SOBOTA OB 19.00). 2. SRL (m) 7. KROG: Metlika - Moškanjci-Gorišnica (SOBOTA OB 20.00). Odbojka® 2. DOL vzhod (ž) 6. KROG: SOBOTA OB 18.00: Celje - ŽOK GSV Zava Ptuj, KLS Ljubno -Benedikt; OB 16.00: Nova KBM Branik II - ŽOK Ljutomer. Futsal • Pokal Slovenije Osmina finala: PETEK, 17. 11., OB 20.15: FC Hiša daril Ptuj - KMN Slemen. Boks • 2. krog slovenske lige Boksarska zveza Slovenije in Boks klub Ring iz Ptuja organizirata v soboto, 18. 11., od 13. ure naprej v športni dvorani Gimnazije Ptuj 2. krog slovenske boksarske lige. Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 7. KROG: Ptuj - Kajuh Slovan (SOBOTA ob 17.00). 1. SNTL (m) 7. KROG: Arrigoni - Ptuj (SOBOTA OB 17.00). 3. SNTL (m) 4. KROG: NTK Kajuh Slovan II - Cirkovce (SOBOTA OB 10.00). Jože Mohoric Bowling • Podjetniška liga Foto: Črtomir Goznik Mladinci Aluminija so proti vrstnikom iz Ljubljane v soboto na domačem igrišču iztržili remi (1:1). Goste je v vodstvo v 10. minuti povedel Getuar Veselaj, za domačine pa je v 36. minuti izenačil Marcel Pušnik. Popolna gneča na vrhu Vodilne ekipe lige še naprej - z manjšimi odstopanji - držijo skupni korak, tako da je gneča pri vrhu res popolna. Vodilih pet ekip tako ločijo le tri točke, upoštevati pa je treba dejstvo, da imata SKEI in Gostišče Iršič tekmo manj. V derbiju kroga je ekipa SKEI tesno ugnala Tames, čeprav so podrli več kot 130 kegljev več. Podobno velja za tekmo med Iršiči in Restavracijo Pan, le da je bila tam razlika še precej večja - 211 ... Po nekaj sušnih krogih je najboljši ekipni rezultat kroga znova dosegla ekipa Spirala (2843). Imeli so tudi tri svoje predstavnike med najboljšo deseterico, po dva sta prispevali ekipi SKEI in VGP Drava. Iz slednje tudi prihaja najboljši posameznik -Jože Vaupotič (787). Tik za njim je bil Stanislav Horvat in dvojica ČG/JM ... A dvojice med posamezniki ne štejejo ... REZULTATI 9. KROGA: Bowling center Ptuj - Talum 6:2, Had mont - Elektro Maribor 0:8, Saubermacher Slovenija - VGP Drava 2:6, Radio-Tednik Ptuj - Center poslovanja 6:2, Tames - SKEI 3:5, Spirala - Tiskarna Ekart 7:1, Gostišče Iršič - Restavracija Pan 5:3. Prosta je bila ekipa Perutnina Ptuj. Najboljši posamezniki 9. kroga: 1. Jože Vaupotič (VGP Drava) 787, 2. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 784, 3. Gregor Miložič (Spirala) 752, 4. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 751, 5. Matic Dokl (Spirala) 747, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 727, 7. Robert Kurež (Spirala) 720, 8. Borut Srečkovič (Restavracija PAN) 715, 9. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 709, 10. Miran Hala-deja (SKEI Ptuj) 706. 1. VGP DRAVA 9 2644 51 2. SKEI PTUJ 8 2722 50 3. SPIRALA 9 2843 49 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 8 2777 48 5. TAMES 9 2591 48 6. RESTAVRACIJA PAN 9 2566 44 7. BOWLING CENTER 9 2493 40 8. RADIO TEDNIK PTUJ 8 2544 32 9. SAUBERMACHER SLO. 8 2541 31 10. TISKARNA EKART 8 2487 30 11. ELEKTRO MARIBOR 8 2545 27 12. TALUM 8 2483 24 13. PERUTNINA PTUJ 8 - 11 14. CENTER POSLOV. 9 2252 11 15. HAD MONT 8 1737 8 PARI 10. KROGA: ponedeljek, 20. 11., ob 19.00: Center poslovanja - Gostišče Iršič, VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj, Talum - Had mont, Tiskarna Ekart - Bovling center Ptuj; torek, 21. 11., ob 19.00: Elektro Maribor -Saubermacher Slovenija, SKEI -Spirala, Perutnina Ptuj - Tames. Prosta je ekipa Restavracija Pan. JM petek • 17. novembra 2017 Zanimivosti, poslovna in druga sporočila Štajerski 17 Prejeli smo Kako smo reševali siničko Bila je sobota, jutro je obetalo lep sončen dan in z ženo sva se dogovorila, da bova izkoristila kakšno urico za delo na vrtu. Zaklenila sva stanovanje, se odpravila po stopnicah, ko sva opazila soseda, ki sta strmela v okno na hodniku. Seveda sva se tudi midva ustavila in opazila drobnega ptička, ki seje ujel med dve šipi na hodniku. poruvnmnnGEncufl Informacije in rezervacije: Turistogent Ptuj, Miklošičevo 2, tel 02 23 50 206. 9. december nezadržno se približuje najbolj čaroben čas leta Radio-Tednik Ptuj in Turistogent bi v vaši družbi želela skleniti nepozabno leto, zato vas vabimo, da se nam 9. decembra pridružite na izletu na avstrijsko Štajersko. Obiskali bomo prašičke, ki poslušajo ITIozarta, in poskusili enega najboljših pršutov, pomudili se bomo v pivovarni, obiskali božično razstavo na gradu Kornberg ter obiskali v soj adventnih lučk odeti Gradec. ■ tU ......., flkCIJSKO cenu*.----štajerski osebo. ¡RADIOPTUJ Hitro smo po rumeni in zelenkasti barvi okrog vratu prepoznali siničko. V borbi za svobodo se je zaletavala in kljuvala po šipi,ven-dar brez uspeha. Ogledovali smo si okno v veri, da se bo morda našla rešitev, vendar šip ni bilo mogoče razpreti. Poskusili smo najrazličnejša orodja, odstranili steklarski kit, vendar je bilo vse delo zaman. Uboga sinička je še bolj vztrajno kljuvala po šipi in iskala rešitev, ki je ni bilo. Po skoraj dveh urah neuspelega poskušanja smo skoraj že obupali, vendar se je nekdo od nas spomnil na poklicnega steklarja. Ta ima pravo orodje in pozna način, da bi brez poškodbe dvignil steklo in rešil ptička pred žalostnim koncem med šipama na hodniku. Nihče ni osebno poznal kakšnega steklarja, zato tudi nismo upali na uspeh. Kar na slepo smo poklicali tel. št. mojstra za stekla in na naše presenečenje, potem ko smo mu povedali zgodbico o ujeti sinički, je res prišel, si ogledal situacijo in toliko privzdignil spodnjo šipo, da smo ptička rešili. Zato bi se rad posebej zahvalil steklarju Branku Jakoliču, da se je takoj, brez premisleka odzval in s svojo strokovnostjo, požrtvovalnostjo in srčnostjo dokazal, da so male stvari v življenju lahko resnično velike! Boris Knez EKSKLUZIVNE zgodbe,, O po poteh SLAVNIH. ♦ Razgaljena NEISHA! ♦ EKSKLUZIVNO: na obisku pri SAŠKI BROZ, Titovi vnukinji ♦ SAŠA EINSIEDLER in zakaj hvaležnost dela čudeže Luksuz, ki si ga lahko privoščite. Vsak tretji petek v mesecu. mm EKSKLUZIVNO Hvaležnost Samo EUR NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. v Štajerski RADIOPTUJ 89,8.98,2.104r3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli BOSCHEV PALIČNI MEŠALNIK CLEVERMIXX. NAROČILNICA ZA Štajerski ö t mer s Rt TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ i 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. vaši roki ogljiv Palični mešalnik BOSCH MSM14100 bo odslej nepogrešljiv pripomoček v vaši kuhinji. Ergonomsko oblikovan ročaj se odlično prilega ter omogoča enostavno in udobno uporabo. Zm 400 W motor - nizka raven hrupa, lahek in hiter. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji- RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZ TUDI DRUGE UGODNOSTI: NI M • 20 brezplačnih prilog s koristn • 20-odstotni popust pri naročil • Avtobus zvestobe (izbrani izle • praktična darila za nove in obs POSTATI NAROČNIK ŠTAJERS mi nasveti i malih oglasov v Štc erskem tedniku po ugodnejših cen|h) oječe naročnike KEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČ ERJA PRIDO "v. . .n„ 12 2017, sodelujete v velikem Vsi ki boste sklenili naročniško razmerje najkasneje do 22.12.201 žrebanju za eno izmed privlačnih nagrad: športno kolo gospodinjski aparat^ sedežna garnituray Finalno žrebanj, bo na O,fe)ikovi paradi, 26.12.2017. Foto: BK www.tednik.si tednik@tednik.si 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 17. novembra 2017 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Sveti Andraž in Osnovno šolo Vitomarci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. v J * r, Z nami bodo peli slovenske \ * pesmi učenci Osnovne šole f^L^ J Vitomarci. Vidimo se v torek, ob 18.00 v Večnami Vitomarci. Vstop je prost. Projekt podpira županja občine SvetiAndraž, Darja Vudler. PEUGEOT 207 1.4 16VTRENDY 2009 5.540,00 € 65.691 PREV. KOV. SREBRNA RENAULTTWINGO 1.2 AUTHENTIQUE 2002 2.200,00 € 29.053 PREV. BORDO PEUGEOT 3008 1.6VTI PREMIUM 2011 7.990,00 € PRVI LAST. KOV. PEŠČENA RENAULT MEGANE 1.6 16V DYNAMIQUE 2009 4.450,00 € 74.140 PREV. RDEČA PEUGEOT 207 1.4 16VTRENDY 2006 3.850,00 € PRVI LAST. KOV. ZELENA CHEVROLT AVEO 1.2 LS SEDAN 2012 5.500,00 € 45.962 PREV. BELA BMW 320 D LIMUZINA 2006 7.400,00 € PRVA REG. 2007 KOV. SREBRNA CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX 2004 2.650,00 € AVT. KLIMA BELA OPEL OPC LINE AVT. INSIGNIA 2.0 16V BITURBO 1 KAR.2012 15.900,00 € 75.551 PREV. KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNAMIQUE 2004 2.250,00 € AVT. KLIMA KOV. SIVA NISSAN QASHQAI 1.5 DCITEKNA 2008 7.790,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA VOLKSWAGEN GOLFVARIANT 1.6TDI COMF. 2011 7.790,00 € SERV. KNJIGA KOV. SIVA KIA PRO CEED 1.6 2009 3.800,00 € PRVI LAST. ČRNA SEAT LEON NITRO-X STYLANCE 1.6 MPI 2008 4.800,00 € SERV. KNJIGA BELA RENAULT SCENIC 1.6 16V DYNAMIQUE 2011 8.490,00 € 87.840 PREV. KOV. ZLATA OPEL CORSA 1.2 16V ESSENTIA 2013 6.960,00 € 14.070 PREV. KOV. SREBRNA PEUGEOT 307 1.6 16V XT 2006 3.890,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA FORD FIESTA 1.4TDI 2004 2.690,00 € PRVI LAST. KOV. ZELENA FORD FIESTA 1.4 FRESH 2006 3.390,00 € SERV. KNJIGA KOV. BORDO OPEL ASTRA 1.4 16V GTC ENJOY 2007 3.790,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA Jg^BEHÖ Štajerskih www.radio-ptuj.siwww.tednik.si Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91 - ZUDE, 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - Odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 10. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj (Uradni vestnik, št. 11/04, spremembe in dopolnitve, št.7/08 in 12/08) in 30. ter 32. člena Statuta javnega zavoda CID Ptuj (sprejet na 14. seji sveta zavoda, 11. februarja 2009), Svet javnega zavoda Centra interesnih dejavnosti Ptuj razpisuje delovno mesto: DIREKTORJA CENTRA INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ Kandidati morajo zraven splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: • najmanj prva stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu, • formalne oblike delovnih izkušenj, • neformalne oblike delovnih izkušenj, • predložen program dela in razvoja zavoda. Kandidati morajo k prijavi z življenjepisom priložiti: • ustrezno potrdilo o izpolnjevanju zahtevane izobrazbe, iz katerega mora biti razvidna vrsta študijskega programa in smeri izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, • formalne oblike delovnih izkušenj, iz katerih je razviden datum (dan, mesec, leto) sklenitve in datum prekinitve delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu, in kratek opis dela, ki ga je kandidat opravljal pri tem delodajalcu, • kopije ustreznih potrdil oz. drugih dokumentov o aktivnem sodelovanju, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja glede neformalnih oblik delovnih izkušenj (izobraževanja na taborih, tečajih, seminarjih, pogodbeno in projektno delovanje, priprava strokovnih člankov ter druge reference s področja mladinske dejavnosti). Kandidati morajo predložiti tudi program dela in razvoja zavoda za mandatno obdobje. Merila za izbiro, standarde strokovne usposobljenosti in metode preverjanja usposobljenosti so določene s Pravilnikom o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/08). Direktor bo imenovan za mandatno obdobje petih let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa s priporočeno pošto na naslov: Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj z oznako »Razpis za direktorja CID Ptuj - ne odpiraj«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. Svet zavoda CID Ptui V Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik □ Stajerskitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE. 7A PETKOVO IZDAJO majda.segula@radio-tedmk.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10. za večie obiave Dredhodno Dokličite. Št.n.ip.rshi. 1 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Juršinci. Vidimo se v sredo, 22. novembra ob 18.00 v večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. NOTRANJA VRATA in OKNA po meri MM. ^ 031688777 www.vrata-tuning.si Projekt podpira župan občine Juršinci, Alojz Kaučič. ^D[OPJUJ štajerski w.radio-ptuj.si www.tednik Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva PEUGEOT 207 1.4 16V TRENDY PEUGEOT 3008 1.6VTI PREMIUM PEUGEOT 207 1.4 16VTRENDY CHEVROLT AVEO 1.2 LS SEDAN CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX OPEL OPC LINE AVT. INSIGNIA 2.0 16V BITURBO KAR NISSAN QASHQAI 1.5 DCITEKNA VOLKSWAGEN GOLFVARIANT 1.6TDI COMF. KIA PRO CEED 1.6 SEAT LEON NITRO-X STYLANCE 1.6 MPI RENAULT SCENIC 1.6 16V DYNAMIQUE OPEL CORSA 1.2 16V ESSENTIA PEUGEOT 307 1.6 16V XT FORD FIESTA 1.4TDI FORD FIESTA 1.4 FRESH OPEI ASTRA 1.4 16V GTC ENIOY 2009 2002 2011 2009 2006 2012 2006 2004 .2012 2004 2008 2011 2009 2008 2011 2013 2006 2004 2006 2007 5.540,00 € 2.200,00 € 7.990,00 € 4.450,00 € 3.850,00 € 5.500,00 € 7.400,00 € 2.650,00 € 15.900,00 € 2.250,00 € 7.790,00 € 7.790,00 € 3.800,00 € 4.800,00 € 8.490,00 € 6.960,00 € 3.890,00 € 2.690,00 € 3.390,00 € 3.790,00 € 65.691 PREV. 29.053 PREV. PRVI LAST. 74.140 PREV. PRVI LAST. 45.962 PREV. PRVA REG. 2007 AVT. KLIMA 75.551 PREV. AVT. KLIMA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA PRVI LAST. SERV. KNJIGA 87.840 PREV. 14.070 PREV. SERV. KNJIGA PRVI LAST. SERV. KNJIGA PRVI LAST. KOV. SREBRNA BORDO KOV. PEŠČENA RDEČA KOV. ZELENA BELA KOV. SREBRNA BELA KOV. ČRNA KOV. SIVA ČRNA BELA KOV. ZLATA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. BORDO KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. FORD B-MAX 1.5 TDCI TREND FORD C-MAX 1.6 TDCI TIT,SLO FORD C-MAX GRAND 2.0 TDCI TIT. FORD FOCUS 1.6 TDCI,KARAVAN FORD FOCUS 1.6TDCI TREND FORD KUGA 2.0 TDCI TREND JEEP CHEROKEE 2.8 CRD AVT. MERCEDES BENZA 160 PEUGEOT EXPERT 2.0 HDI FURGON RENAULT CLIO 1.2 16V SKODA OCTAVIA 1.6 TDI KAR. 2014 2012 10.490 2014 13.990 2014 11.290 2008 4.470 2011 12.980 2009 15.990 2007 5.990 2008 7.918 2008 3.990 2015 13.981 ODLIČEN, NAVIGACIJA ODLIČEN, 1.LAST. 7 SEDEŽEV ODLIČEN, TRAJNIK SLO, 1.LAST., SK. P 4X4, ODLIČEN, SLO ODLIČEN, TRAJNIK BELA BELA 1.LAST., odprodaja zaloge 1.LAST., odprodaja zaloge BELA T. MODRA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr MESN0©A FONGUŠT KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. 08:00 Oddaja iz občine Goriimca 09:30 Praznik Občine Lenart 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 italijanska trgovina - v iivo 16:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20 00 Otvoritev Kmetijske zadruge Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 7^-nfl WHpn clrani SP PROGRAMSKI NAPOVE DNIK i na spletnih stra WWW.SiDtV.M 03 00 SKL 08 30 Ptujska Kronika 09 00 19. praznik Občine Hajdina 11 ;00 Marti no vanje v Pob rež ju 13:00 Martinovanja v obilni Dornava 15:00 Otvoritev Kmetijske zadruge Gorišnica * 17:00 Destrnik - Analiza varstva I pred požari 18;00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Kronika iz občine Starše 3fl UiHon tiran! 0&:00 SreCanje rodbine Slana 09:JO ŠKL 10:00 Ptujska Kronka 10:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Seja sveta Občine Lenari ■ ponovitev 15:00 Video strani 1&;OQ Oddaja iz občine Majiperk 20:00 Martinovanje v Bukovcih 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in maiolka ■"rtnrtim V 7IV/I WWW.SiDtV.Si UredrtiStvo: www.siplv.si 02 754 DO 30; lnto@siptv.si FütarirMirw îdQ Ot- flit K37 Un 08:00 M a rti no vanje na Vidmu 09:30 ŠKL 10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Seja sveta Markovci - v živo 18:00 Martinovanje v Pobrežju 20:00 Martinovanje v Bukovcih 21:00 Srečanje rodbine Slana 51-rtfl \/irlnn etra ni petek • 17. novembra 2017 Oglasi in objave Štajerski 19 LEKARNE PTUJ SVET ZAVODA TRSTENJAKOVA ULICA 9 2250 PTUJ LEKARNE PTU¡ RAZPIS ZA DIREKTORJA ZAVODA Svet zavoda Lekarne Ptuj na podlagi sklepa sveta zavoda (13. seja z dne 10. 11. 2017) in 18. člena Statuta javnega zavoda Lekarne Ptuj razpisuje prosto delovno mesto direktorja zavoda. Poleg splošnih, z Zakonom o lekarniški dejavnosti (URL. RS 85/16) določenih pogojev, mora kandidat/kandidatka za direktorja izpolnjevati še pogoje iz 17. člena Statuta javnega zavoda Lekarne Ptuj: • univerzitetna izobrazba farmacevtke smeri - magister farmacije; • najmanj pet let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti; • opravljen strokovni izpit; • obvlada slovenski jezik; • s pravnomočno sodbo mu/ji ne sme biti prepovedano opravljanje poklica oziroma lekarniške dejavnosti. Izbrani kandidat/kandidatka bo za direktorja imenovan/imenovana za dobo pet let. Pisna prijava naj vsebuje dokazila o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in predlog razvojnega programa Lekarn Ptuj. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Lekarne Ptuj, Trstenjakova ulica 9, 2250 Ptuj, s pripisom: »Razpis za direktorja zavoda«. Kandidati/kandidatke bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Razpisna komisija sveta zavoda Lekarne Ptuj Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAM bukova drva, rezana na 25, 33 cm ali 50 cm. Brezplačna dostava. Telefon 051 322 240. Lesgrad, d. o. o., Klokočovnik 33, Loče. UGODNO prodajo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodajo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine--SMMS, Ulica Ivana Gunduliča 102, Križevci. POLAGANJE kamna, robnikov, keramike, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešja ..., prevozi do tono in pol. Tel. 031 733 1 12, Srečko Turk, s. p. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRODAM odojke. Tel. 041 233 915. KUPIM svežo hrastovo hlodovino, cena ob ogledu, plačilo takoj, minimalno 10 m3. Tel. 031 615 449. KUPIMO traktor s priključki ali brez njih. Tip ali znamka nista pomembna. Telefon 041 872 029. PRODAMO prašiča domače reje, težkega 220, cena 1,60 za kilogram. Do-lena, telefon 031 321 032. PRODAMO suha bukova drva. Telefon 031 788 502. PRODAMO teličko simentalko, težko 135 kilogramov, odstavljeno od mleka, možen prevoz. Telefon 070 250 441. PONUJAMO sodelovanje komunikativnim zastopnikom (tudi mlajšim upokojencem in študentom) za trženje časopisov na terenu. Ponudbe (tel. št.) na Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj, ali e-pošta: robert.kosi23@ gmail.com. NEPREMIČNINE PRODAMO - hiša z izjemnim razgledom v Gradiščah (Cirku-lane), letnik 1975 - nazadnje obnovljena 2017, 89,50 m2, opremljeno, skupno 3.022 m2 zemljišča, 62.000 EUR, tel: 041 933 151, 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju, s centralnim ogrevanjem. Telefon 041 428 673. PRODAMO stanovanje v Bistrici ob Dravi ali menjamo za hišo ali bivalni vikend. Telefon 031 669 145. RAZNO UGODNO prodamo ohranjeno kopalniško opremo, Kolpasan kad, 6 elementov, ogledalo, keramični umivalnik, pipi Armal in kopalniške dodatke. Telefon 03 575 52 20. www.tednik.si Stajerskite Stajerskitednik. Stajerskitednik PRODAM svinjo ali prašiča domače reje in ječmen. Tel. 040 571 404. TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si V šumenju vetra slišim tvoj glas. V šopku cvetja vidim obraz. Senca spomina in bolečina, oboje se v dušo zajeda ... ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, atija in brata Damjana Kuharja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje in sveče ter za vso podporo in izrečeno sožalje. Njegova Lidija, Alen in Damjana s partnerji, sestra Majda z družino Prireditvenik Petek, 17. november 08:00 Vitomarci, POŠ, Tradicionalni slovenski zajtrk v POŠ Vitomarci 08:30 Ptuj, vrtec Marjetica, Med vrti 11, 11. tradicionalni slovenski zajtrk v Vrtcu Ptuj, druženje z lokalnimi čebelarji, pridelovalci in predelovalci hrane 12:00 Hajdina, OŠ, Otroci za varnost v prometu 12:00 Ptuj, Ulica heroja Lacka 10, odprtje novih prostorov Društva Joga v vsakdanjem življenju Maribor, vadbena enota Ptuj 16:00 Slovenska Bistrica, 2. OŠ, srečanje starejših krajanov in krajank 16:00 Grajena, Dom krajanov, Martinovanje v Grajeni, 20 let delovanja Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 17:00 Vitomarci, knjižnica v večnamenski dvorani, 19. praznik občine Sv. Andraž, pravljična urica za otroke 17:00 Ptuj, dvorana Gimnazije Ptuj, 50 let delovanja društva Sožitje Ptuj, slovesnost 17:00 Ptuj, pred Mestno hišo, prireditev ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč 18:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, Ekološka kmetija Forštnerič, predavanje o orhidejah na Slovenskem 18:00 Kidričevo, dvorec Sternthal, odprtje regijske tematske razstave Velika črta, kulturni program: Komorni moški zbor Ptuj, na ogled do 18. decembra 19:00 Tinje, Dom krajanov, monokomedija Marš v tri...sto narodnih 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Štefka Valentin, za abonma izven in za izven 20:00 Lenart, Dom kulture, Mama rekla, premiera albuma Ves ta svet 22:00 Ormož, Tea Vuckovic, Matt The House Fox & more // Unterhund, HOUSE >>> TECH-HOUSE >>> TECHNO Sobota, 18. november 09:00 10:00 10:00 13:00 16:00 16:00 18:00 18:00 18:30 19:00 19:00 Zavod Bodidobro, Ptuj, Božični manifest, Jasna Matjašič - Za Sončke začenja z delavnicami Božični manifest ptujski grad, Jesenski plodovi, Muzejski vikend za družine, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Prešernova ul. 29, vodstvo po razstavi Inventura, sodobna likovna produkcija ptujskih ustvarjalcev, vodstvo kustodinje razstave Irme Brodnjak Slovenska Bistrica, gostilna Pri Martinu, srečanje starejših krajanov in krajank KO RK Alfonz Šarh Slovenska Bistrica Draženci, Dom vaščanov, 16. gospodinjski večer, tekmovanje v ročni izdelavi rezancev, razstava suho sadje in zelenjava Sela, dvorana kulturnega društva, V jesenski noči, 12. srečanje ljudskih pevk in pevcev Skorba, Dom krajanov, Večer vinskih pesmi z ljudskimi pevci in godci Zg. Polskava, Kulturni dom, komedija Minister v škripcih Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, jazz koncert Christian Bakanic Lenart, Dom kulture, Letni koncert FS KD Sv. Ana Slovenska Bistrica, Dom Svobode, komedija Očka proti fotru 2 Nedelja, 19. november 09:30 10:00 13:00 14:00 15:00 16:00 Vitomarci, večnamenska dvorana, 19. praznik občine Sv. Andraž, prikaz temeljnih postopkov oživljanja in delovanja defibrilatorja, preverjanje zdravstvenega stanja občanov, posvet o preventivi pri prehladnih obolenjih Zg. Polskava, Kulturni dom, otroška predstava Samo in trije junaki Ptuj, zbirališče na Mestni tržnici, Martinov pohod do vinogradniškega muzeja na Mestnem Vrhu Vitomarci, večnamenska dvorana, 19. praznik občine Sv. Andraž, srečanje ljudskih pevcev in godcev Pesem na vasi Majšperk, kulturna dvorana KPC, 6. srečanje ljudskih pevcev in godcev V Majšperku pojemo in igramo po domače Dornava, kulturna dvorana, 3. koncert vokalne skupine Enigma Ponedeljek, 20. november 18:30 19:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje Kako do boljših fotografij, predava Marjan Laznik Ptuj, Mestno gledališče, predstava Gospod plemeniti Prasetnik PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Mestni kino Ptuj Petek, 17. november: 16:00 Koyaa in nagajivi predmeti; 18:00 Vino in veter; 20:00 Liga pravičnih. Sobota, 18. november: 10:00 Kinoskop: Kubo in dve struni, filmska ustvarjalnica Origami in animirani film; 16:00 Koyaa in nagajivi predmeti; 18:00 Očka proti fotru 2; 20:00 Liga pravičnih. nedelja, 19. november: 16:00 Koyaa in nagajivi predmeti; 17:50 Liga pravičnih; 20:00 Vino in veter. V SPOMIN Herman Gaiser S PTUJA Minilo je pet let, odkar si odšel brez pozdrava, a spomin nate živi v nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji najdražji Že eno leto v grobu spiš, a z nami še živiš. Tvoje pridne roke in pošteno srce so ponos in spomin na te. SPOMIN Teti Nežki Rogina S POBREŽJA 94 1. 1. 1918-15. 11. 2016 Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče. Vaši nečakinja Anica in Silva z družino Tiho odšel si kot lepa misel, ki mine, nam pa pustil le spomine. SPOMIN Ivan Čurkovič 11. 10. 1935-16. 11. 2007 16. novembra mineva 10 let, odkar si za vedno odšel. Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v srcih naših je ne bo nikdar. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre Marije Pukšič (roj. Habjanič) ZABOVCI 28 11. 5. 1929-9. 11 . 2017 Iskrena hvala vsem vam, sorodniki in prijatelji, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala duhovniku Benjaminu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, Hedviki za molitev in besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir. Vedno boš z nami. Tvoji najdražji Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Martinovanje na Ptuju; Gerhard Hubner, ambasador mesta Ptuj; Srebrno priznanje Ptuju na tekmovanju Moja dežela - lepa in urejena; V Mestni hiši sprejem ekip nujne medicinske pomoči; Zdravstvenega doma Ptuj; Odprtje tlačilne steze na Zadružnem trgu; Sprejem slovenske reprezentance - ultimate frizbi; Futsal -zgodba o uspehu; Predstavitev Manje Hliš, mednarodno priznane glasbenice; Likovna razstava akademske slikarke Vesne Čadež; Številne aktivnosti v boju proti demenci; Zgodba psičke Pike, ljubljenke varovancev Doma upokojencev Ptuj; Četrta premiera Gledališča Ptuj v sezoni 2017/2018; V Leskovcu so kožu-hali in obujali spomine na stare čase; Stopimo v svet glasbe; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Središče ob Dravi • Domačini želijo zapornice Kako dolgo bo prečkanje železniške proge še življenjsko nevarno? Središčani opozarjajo predvsem na nevaren pasivno varovan prehod, torej opremljen zgolj z Andrejevim križem, v Grabah v občini Središče ob Dravi, kjer so v preteklih letih že ugasnila življenja. »Na tem prehodu se je v preteklosti zgodilo že veliko nesreč. Lani sta življenje izgubila moški in ženska. Domačini vemo, da ta prehod ni nevaren samo zato, ker ni zavarovan z zapornicami, ampak tudi, ker je povsem nepregleden, saj mora voznik zapeljati skoraj čisto do tirov, da vidi, ali prihaja vlak. Še huje je poleti zaradi visoke koruze. Problem niso potniški vlaki, saj domačini poznamo vozni red, težavo pa predstavljajo tovorni vlaki, ki vozijo, kakor pač vozijo,« na nevarnost železniškega prehoda v Grabah opozarja domačinka, ki ni želela biti imenovana. Prehod, ki je zavarovan le z Andrejevim križem, uporabljajo predvsem kmetje, lovci, ribiči kot tudi drugi: »Apeliram, da se prehod zavaruje z zapornicami, če želimo zavarovati domačine in obiskovalce.« Na območju južno od železnice namreč tamkajšnja občina načrtuje ustanovitev krajinskega parka. A to ni edini prehod v središki občini, ki je zavarovan zgolj z Andrejevim križem. Eden takšnih je namreč še dobra dva kilometra vstran, v sosednji vasi v Obrežu. Da bi z zapornicami zavarovali oba prehoda, si želi tudi središki župan Jurij Borko: »Država je pred tremi leti izgradila na relaciji Obrež-Grabe povezovalno cesto v dolžini 2.400 m. Ta cesta poteka ob železnici in je bila izgrajena za potrebe dostopa do zemljišč južno od železnice v Ob-režu in Grabah, saj sta se po izgradnji povezovalne ceste ukinila dva nivojska prehoda preko železniške proge (prej so bili na tej relaciji štirje). Še vedno pa torej ostajata dva nivojska prehoda preko železniške proge na tej relaciji in ti prehodi so označeni z ustreznimi znaki - kljub temu sta lani na Grabah dve osebi umrli na tirih. Da bi bil projekt dokončan in zagotovljena varnost, bi bilo na teh dveh nivojskih prehodih Razpis za sofinanciranje dodatne prometne signalizacije Podjetje Aktivna signalizacija Korun v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav odpira razpis za sofinanciranje postavitev posebnih sistemov na 12 cestnih odsekih, ki prečkajo železniško progo in so pasivno zavarovani z Andrejevim križem. Občine se za sofinanciranje postavitve sistema v višini do 5.000 evrov lahko prijavijo do 22. novembra. Kot so še sporočili iz Zavarovalnice Triglav, bodo opozorilni sistemi COPS@rail voznike dodatno opozarjali na previdnejše prečkanje prehoda, občinam pa omogočili boljši vpogled v ravnanje voznikov na tovrstnih prehodih. To je nevaren železniški prehod, ki je lani terjal dve smrtni žrtvi. treba postaviti zapornice. Do sedaj se to ni zgodilo; no, neki neuradni podatki so, da bi se to uredilo v naslednjih dveh letih.« Lenart: Vlaganja v zavarovanje tega nivojskega prehoda V IVI * se ne pričakujemo O ureditvi nivojskih prehodov odloča posebna komisija za nivojske prehode, ki jo imenuje minister, odgovoren za promet, je pojasnil glavni preiskovalec železniških nesreč in incidentov iz infrastrukturnega ministrstva Daniel Lenart. Čeprav naj bi po neuradnih podatkih po besedah župana v prihodnjih dveh letih zavarovali oba prehoda z zapornicami, pa po mnenju Lenarta dobrih obetov za to ni: »Promet vlakov je na odseku proge med postajama Ormož in Središče ob Dravi izjemno redek. Slovenske železnice - Potniški pro- met, d. o. o., so že pred to nesrečo racionalizirale poslovanje in namesto štirih parov potniških vlakov od skupno osmih na tem odseku vpeljale nadomestni avtobusni promet. Na tem odseku tako vozi le osem potniških vlakov, štirje v eno in štirje v nasprotno smer, tovorni vlaki pa vozijo le s posebno najavo, kar pomeni približno 1 par vlakov v obdobju treh mesecev. Po mojem mnenju kakršnegakoli vlaganja v zavarovanje tega nivojskega prehoda (Grabe, op. a.), glede na skup- Preko 400 železniških prehodov je zavarovanih zgolj z Andrejevim križem | Število nivojskih prehodov po vrsti zavarovanja | Pasivno zavarovani s cestno signalizacijo - Andrejev križ 437 Zavarovani z zapornim brunom 7 Zavarovani z mehansko napravo ter zvočno in svetlobno signalizacijo 23 Zavarovani z avtomatsko svetlobno cestno signalizacijo 19 Zavarovani z avtomatsko varnostno napravo in zapornicami 273 Skupaj vsi nivojski prehodi 759 no število pasivno zavarovanih prehodov, na celotnem omrežju javne železniške infrastrukture v Republiki Slovenije v bližnji prihodnosti tako ni pričakovati, še posebej glede na dejstvo, da je preglednost s ceste na progo na tem prehodu zelo dobra.« Po podatkih Slovenskih železnic letos 16 nesreč, po podatkih policije 21 V lanskem letu se je sicer po podatkih Slovenskih železnic pripetilo 17 nesreč v železniškem prometu, v prvih desetih mesecih letos 16, po navedbah službe za odnose z javnostmi Zavarovalnice Triglav pa naj bi se po podatkih policije do prvega novembra letos pripetilo kar 21 nesreč. V nesrečah je v letošnjem letu do novembra umrlo pet oseb (med njimi tudi komaj 11-letna deklica), trije so se poškodovali. Izmed 16 nesreč se je po podatkih ministrstva za infrastrukturo na nivojskih prehodih zgodilo kar 11 nesreč. Pri tem izstopajo nesreče na pasivno zavarovanih nivojskih prehodih lokalnih cest prek železniških prog, ki so označeni le z Andrejevim križem. Teh je sicer v Sloveniji več kot 400. »Najpogostejši vzrok nesreč na nivojskih prehodih, od katerih se je eden pripetil na nivojskem prehodu, zavarovanem s polzapor-nicami, ostalih deset pa na urejenih in s cestnoprometnimi znaki označenih nivojskih prehodih, je nepazljivost udeležencev v cestnem prometu, ki niso upoštevali cestnopro-metnih predpisov. Največja težav se pojavlja pri prometu na nivojskih prehodih, ki so urejeni in označeni le s cestnoprometnimi znaki,« je še dejal Lenart. Monika Levanič OKNA, VRATA GARAŽNA VRAŽA A www.naitors.si M ■ ■ BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NOVO! OKNA ZA PASIVNE HlSE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA NAI/ORS Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - G0RIŠNICA1 donate nad ice vakljeni v pomaranče Napoved vremena za Slovenijo Elizabeta (19. novembra) na belem konju prijezdi. 0/2 Danes bo pretežno oblačno, nekaj sončnih žarkov bo ob morju. Razen na Primorskem bodo občasno rahle padavine, ki se bodo nadaljevale v noč na soboto. Po nižinah bo rahlo deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do 13 °C. Obeti V soboto dopoldne bodo rahle padavine od severozahoda ponehale, čez dan se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja, ki bo zvečer ponehala. V nedeljo bo spet več oblačnosti, pojavljale se bodo manjše, kratkotrajne plohe. Foto: ML Vir: MZI