Dcuio jv . .'- jO _krat,________ pritc Izhaja vsak: ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon šl. 3487, lnierurltan 3497 KoHoplsi se ne vračajo Posamezna šl. 1 Din, mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naroč-nlna 4 Din, na dom In po nošll dostavljen list S Din. Celoletna naročnina SO Din, polletna 23 D n, četrtletna 13 Din. lnseratl po dogovoru Uprava: Kopitar leva ulica št. 6/11 Poštni čeH. račun, Cfublfana 13.179 Telefon štev. 2S 49 Veličastna manifestacija presv. Evharistiji Evharističnega kongresa v Zagreba se je udeležilo okrog 200.000 ljudi — Slovesna pontifikalna sv. maša na Jelačičovem trgu - V slovesni procesiji je bilo 60 godb in okrog iOO.OOO ljudi, v špalirju je stalo do i50.000 ljudi Zagreb, 17. avg. p. Danes je bil poslednji dan evharističnega kongresa. Skupno je bilo v Zagrebu okoli 200.000 ljudi, ki so se zbrali iz vseh krajev naše države. Še nikdar ni bilo v Zagrebu pri manifestacijah toliko ljudi kakor to pot. Danes zgodaj dopoldne so se vršile, zadnjo priprave za pontifikalno sv. mašo na Jelačičevem trgu. Ob 8 je Jelačičev trg imel povsem drugo lice kakor ob navadnih dnevih. Tržnica je bila odstranjena. Ves trg je bil napolnjen ljudi. Tudi v sosednih ulicah je stala množica glavo ob glavi. Tramvajski promet je bil ustavljen. Pred hišo št. 10 na Jelačičevem trgu so postavili velik oltar s tribuno za epi-skopat in zastopnike oblasti. Sv, maša na Jelačičovem trgu Nekoliko pred 9 je prišel na tribuno episko-pnt s hrvatskim metropolilom dr. Ante Bauerjem na čelu. Prišel je tudi kol papežev delegat nuncij na našem dvoru msgr. Pellegrinetti. Točno ob 0 se je pričela poniifikalna sv. maša, ki jo je služil dr. Pellegrinetti. Od zastopnikov oblasti so bili prisotni ban dr. Silovič, načelnik banske uprave Hadži, rektor univerze dr. Bclobrk. mestni župan ilr. Srkulj, zagrebški občinski svetniki, zastopniki raznih društev in zastopnice ženskih društev. Vlado je 7.astopal minister dr. Srskič v spremstvu načelnika katoliškega odseka dr. čičiea. Govor nadškofa dr. Bauerja Med sv. mašo je imel nadškof dr. Ante Bauer pridigo s temo -.Evharistija, moč vere«. Svojo pridigo je pričel s pozdravom »Hvaljen Jezus!«'. Nato je citiral sv. pismo, (lovoril je o pomenu evharisti-je s psihološkega, filozofskega, etičnega si.diščn, naglašajoč, da je to velika skrivnost, ki sc ne da doumeti z razumom. Mi se nauajamo v naročju največje organizacije sveta — katoliške Cerkve, in tej organizaciji se imajo posebno Hrvati zahvaliti za svojo kulturo. Zahvaliti se morajo zanjo predvsem presv. Evharistiji. Hrvati hočejo ostati verni Kralju nad kralji in Evharistiji. Zahtevajo, da .v v tem duhu vzgaja mladina. Evharistija ,;e podhga cerkvenega edinstva, ki daje meč narodnemu in državnemu življenju. Rusija je najboljši dokaz, kako se spravijo narodi v nesrečo. Hrvatje hočejo zalo ostati verni presv. Evharistiji in katoliški veri. Zato prosi Jezusa Kristusa za pomoč. Nato se je nadaljevala sv. maša, po kateri je blagoslovil papežev delegat v imenu sv. očeta zbrane množice. S tem so bile dopoldno dopoldanske svečanosti v kraju. Ogromna procesija Že davno pred pol 3, ko je bil določen začetek procesije, so se zbi. ložice, ki so napolnile ves Jelačičev Irg ter po katerih je imel kreniti sprevod. Zaj>.. ■> okrasili vsa okna s cvetjem in zastavami. oi;nih je bilo polno ljudi. Procesija je krenila z Jetačičevega trga po llici do Primorske ulice, nato po Deželičevi ulici na Trg kralja Aleksandra, Maruličcvem trgu na Mažu-raničev trg, po Mihanovičevi ulici, po Trgu kralja Tomislava, po Slrossmayerjovem Irgu, Zrinjskega trgu, po Praški ulici na Jelačičev Irg. Na čelu so nosili križ, kateremu so sledili Čehi. V sprevodu je bilo (30 godb in okrog 100.000 ljudi, dočim je v špalirju stalo 150.000 ljudi. Ta procesija je imela zgolj cerkveni značaj, vendar jo navdušena množica gledalcev burno pozdravljala posamezne skupine udeležencev. Vsaka skupina je imela na čelu tablico z napisom, odkod je. Posebno prisrčno so bili pozdravljeni Cehi, križarji in križance iz Banja Luke. Sledilo so si posamezne škofijo, belgraj-ska, niška, mostarska, banjaluška, vrhbosanska itd. Procesija jc trajala dve uri. Na vsej poti so bili prav posebno toplo pozdravljeni ludi Slovenci v lepili narodnih nošah Presv Kvharislijo je nosil nuncij dr. Pellegrinetti, kateremu so sledili z.H«lop-niki oblasti, pravosodni minister dr. Srskič, ban dr. Silovič, načelnik banske uprave dr. Ilad&i, poveljnik armade general Malic, poveljnik divizijo general Daskalovič, nato generala Dokič in Stoji-j šič z velikim številom častnikov, rektor dr. Belo-I brk z dekani vseh fakultet, predsednik upravnega ! sodišča dr. Milovan Zoričič, zastopniki sodnih oblasti, raznih ustanov in društev. Na čelu občinskih nameščencev jo bil župan dr. Srkulj. Zastavo mosta Zagreba jo nosil huzar v plavi uniformi. Presv. Kvharislijo je narod po vseh cestah in ulicah kleče pozdravil. To veličastno manifestacijo ni motil niti najmanjši incident. Samo na Jelačičovem Irgu se jo splašil konj stražnika, kar jo nekoliko vznemirjalo prisotne. Okoli (i jo dospela procesija zopet nn Jelačičev trg, ki se je takoj na novo napolnil * preko 100.000 ljudmi. Okoli tribuno so sc formirale v glavnem zagrebško župo, ki so ščitite tribuno od pritiska mase. Ko sla stopila nadškof dr. Bauer in nuncij Pellegrinetti na tribuno, ju je množica navdušeno pozdravljala. Nadškof dr. Itauer je prečilal molitev hrvatskega t evharističnemu Srcu Jezusa, katero jo za njim ponavljala vsa množica. Nadškof je nalo podelil blagoslov, nakar je ogromna množica v popolnem miru, pojoč himno, zapustila zbcrovalni prostor. ' Jalija podpira bolgarski fašizem Soiija, 17. avg. m. Socialistični list »Narod« poroča, da je italijanski fašizem dal bolgarski fašistični organizaciji znatno finančno podporo. S tem bo bolgarski fašistični organizaciji omogočeno, da bo razvila obsežno delovanje. Grški poslanik na grobu neznanega vojaka Belgrad, 17. avg. AA. Danes ob 11.30 je novi grški poslanik Melas v spremstvu polkovnika Ven-tirisa, tukajšnjega grškega vojnega atašeja, Argi-ropula, prvega tajnika grškega poslaništva, generala N. Jankoviča in šefa odseka ministrstva zunanjih zadev g. Milovanoviča položil venec na grob neznanega vojaika. H/ladjarski minister o madjarskem prestolu Budimpešta, 17. avg. AA. Včeraj je minister /a narodno brambo Gombes imel v Miškolcu govor, v katerem je razpravljal o premeni madjar-skega prestola in o aktualnosti tega problema. Minister je pobijal mišljenje, da bi to vprašanje bilo prenehalo biti aktualno, in je to pojasnjeval z dejstvom, da bi Madjarska mogla povoljno rešiti ta problem le tedaj, če bi bila popolnoma neodvisna. Toda trianonska pogodba je madjarsko suverenost okrnila. Na vsak način je treba glede rešitve problema madjarske monarhije voditi račune. Ker je evolucija narodnega življenja še v stanju vrenja, morajo biti tisti, ki Madjarsko vodijo, močili ljudje in ne kraljevski otrok. Prepovedani shodi in sprevodi v Nemčiji Berlin, 17. avg. AA. Vlada je prepovedala vse sprevode in javne skupščine, ki so jih danes pripravljali komunisti in nacijonalni socijalisti pod vedrini nebom. Upravnik policije v Monako-vem je prepovedal točenje alkoholnih pijač in piva med trajanjem današnjih volilnih skupščin, da prepreči ponovitev neredov zadnjih dni. Boji med Perzijci in Kurdi Carigrad, 17. avg. A A. Iz berlinskega vira se doznava, da je med Perzijci in Kurdi prišlo do ogorčenih bojev, pri čemer je padlo 300 Kurdov. Perzijci so imeli okoli 40 mrtvih. Vest o energični akciji, ki jo pripravlja perzijska vlada proti Kur-dom, je v Turčiji napravila jako dober vtis. Ameriško armado vzdržujejo kadilci Newyork, 17. avg. m. Te dni je bila objav-•fena zanimiva statistika, iz katere se vidi, dn znaša davek na tobak več, kakor vsi ogromni stroški za ameriško armado. Leta 1929 so znašali izdatki za ameriško armado 412 milijonov dolarjev, dohodki iz davka na tobak pa 434,444.543 dolarjev. Pri tej vsoti je zanimivo, da znaša samo iavek na cigarete nič manj kakoT 342 milijonov dolarjev; jasen dokaz kako zelo jc narastel kon-sum cigaret v Združenih drJ = Avtentično poročilo o strašni nesreči v Zagrebu 5 oseb mrtvih, 15 težje ozir. lažje ranjenih Zagreb, 17. avg. as. Ob snočnjem ognjemetu, ki .je privabil velike množice ljudi, katere so obkolile igrališče Concordije, se je dogodila strahovita nesreča na železniškem podvozu. Ljudje so se nahajali povsod na železniškem nasipu ter na železniškem mostu. Razširili so se glasovi, da je železniški prome! ustavljen. Sem pa Ija je kdo v šali zakričal, da se bliža vlak. Zalo ljudje polagoma niso dajali tem krikom nikake važnosti. Vendar pa je prišlo ob !) res do katastrofe. Tovorni vlak, ki se je v tem času bližal Zagrebu, je po predpisih dal signal, preden je prišel do moslu, ler ludi vozil v počasnejšem tempu. V trenutku, ko je strojnik opazil na progi ljudi, je takoj zavrl vlak, vendar pa je bila katastrofa neizogibna. Ljudje, ki so se nahajali na progi, niso mogli nikamor, ker jih je na eni strani zadržaval nasip, na drugi strani pa množica gledalcev. V tem kritičnem momentu jih je mnogo preskočilo ograjo. Pri tej nesreči je zgubilo življenje 5 ljudi, 15 pa jih je bilo težje in lažje ranjenih. Krik ranjenih se je razlegal daleč na okrog. Reševalna akcija se je pričela takoj. Na pomoč so priskočili vsi prisotni avtomobili. Ranjence so odpeljali v bolnišnico, kjer se jim je nudila prva pomoč. Tudi mrtve ponesrečence so odpeljali v bolnišnico, katerih identiteta pa se je ugotovila šele danes zjutraj. Mrtvi so: Julak Ben-cetič, 35 let, iz Pelrinj, stanujoč v Zagrebu, ki jo umrl v bolnišnici za časa operacije; Vinko Ceraj, 8letni deček iz Zagreba; Josip Kutarčič, 15letni čevljarski vajenec iz Zagreba; Fran Čepin, mehanik iz Zagreba, 52 lel star. Identiteta |>ete žrtve šc ni ugotovljena. Gre za 30 do 32 let staro žensko, močne telesne konstrukcije. Nosi dve srajci iz boljšega platna in ima pristrižene lase. Počila ji je lobanja. Izgleda, da bo še eden težko ranjenih umrl. Ranjeni so: Juraj Dunič, čevljar iz Dreno iioke. okraj Novska, z zlomljeno desno nogo in roko; Dra-gutin Kalčič. uradnik okrajnega sodišča v Jaški, ranjen na nogi in glavi; Bogdan Pavlica, 32 let. iz Medaka, ranjen na desni nogi in glavi; Bogdan Holsinger, 25 lel, nameščenec žage Drach« v Ca-pragu, težko ranjen; Ivan Kocjan, kmet iz Bukovca, ranjen v stopalu desne noge; Roza Kocjan. 10 lel, iz Bukovca, lažje ranjena; liarica Rupčič, 45letna, stanuje v Zagrebu, ranjena na glavi in levi nogi; Ružica Kozjak, 24 lel slara, z ranami na levi nogi; Ivan Stupar, 26 letni akviziter iz Zagreba, ranjen v glavo in nogo; Marija Kmšetj, 24 lel slara, stanujoč v Zagrebu, lažje notranje poškodbe; Vido Mrša iz Šibenika, lažje ranjena; Ana Ceraj, za-scbnica iz Zagreba, lažje ranjena; Anion Ribič, mehanik iz Zagreba, lažje ranjen; Barica Valjankovič, kmetica, 18 let slara, težko ranjena na levi rami, na levi roki in levi nogi. Kaptol je bil še v teku noči obveščen o ležki katastrofi, ki je mučno učinkovala ne samo na cerkvene kroge, nego na vse meščanstvo. Nesreča je bila vso noč predmet splošnih razgovorov. V znak žalosti so na katedrali zvonili zvonovi. Takoj po katastrofi se je podala na lice inesia komisija ravnateljstva državnih železnic, ki je pregledala leren ler zaslišala strojevodjo. Uslužbeni železničarji so že davno preje slišali žvižg. ' ' -n je dal strojevodja Karner v predpisanem č,' j. ko je zagledal v temi množico ljudi, je »•' vili vlak. Ugotovilo se je, da strojevodje I i nikaka krivda pri nesreči. Na kraj nesrn ii- spela nato policijska komisija in danes dojuldne sodna komisija, v kateri sla se nahajala tudi univerzitetna jirofesorja dr. Jura.i in dr. čepulič. Jutri so bo vršila obdukcija žrlev. Odtočen p®!$$ki odgovor Nemčiji Varšava, 17. avg. A A. Agencija Iskra- prinaša lole sporočilo: V zvezi s poluradno objavo, ki je bila objavljena v nemških listih o nedavnih govorih ministra Trevirana, smo dobili iz uradnega vira tole sporočilo: Omenjena nemška objava ne vsebuje motiva, ki bi mogel opravičiti izjavo ministra Trevirana. Vsaka vlada ima pravico odločno reagirali proli manifestacijam, ki jih vodijo inozemei, naperjenim zoper toritorijalno integriteto države. Zelo verjetno je, da je nemška vlada stala nn leni stališču glede na svojo državo. V tem jirimeru je imel protest poljske vlado najka-tegoričnejši značaj, ker je bil posredi član nemške vlade in ker je bila izjava dana v obliki, ki bi morala izzvati protest vseh činiteljev, ki si iskreno žele ljubezni in mednarodnega sodelovanja. Niti Po 9 letih posasnien umor Berlin, 17. avg. m. Policija je pred par dnevi prijela nekega potepuha, ki je dejal, da sc piše Friderik Rumpel in je policijskim uradnikom ludi predložil listine, glaseče se na to ime. Policija pa je kljub temu sumila, ker je bil aretirani glasom listin star 52 let, v resnici pa je izgledal kot 35 do 40 leten mož. Po prslnih odtisih so dognali, da I ena poljska vlada ni zamudila niti ene prilike, da ! ne bi zavrnila vsake, revandikaoijo z nemške stra-| ni, ki bi stremele |K> izpremembi meja ne glede na pota in sredstva, po katerih naj bi se te izpremembe izvršile in no da bi vsaka taka zahteva naletela na neizprosen veto celokupnega poljskega naroda. Pariz 17. avg. AA. Današnji .»Mat in-.: piše. da je nemški veleposlauik von Iloess odpotoval v Berlin prej, nego jc nameraval, in sicer zato, ker je nemško ministrstvo zunanjih zadev zahtevalo nujna poročila o odzivu, ki so ga v Franciji izzvali govori in izjave nemškega ministra Trevirana. Znano jo. da sta se francoski zunanji minister Briand in nemški veleposlanik o leni nedavno raz-govarjala. ie aretirancc Robert Konrad, ki je bi! radi požiga žc obsojen na 10 let ječe. Konrad pa je imel tudi dovoli vzroka, da se je skrival pod napačnim imenom. Leta 1921 je v Bochumu umoril in oropal nekega delavca ter so ga iskali s tiralico, Ko so mu to povedali, jc vse priznal. Prepeljali so ga v Bodlimi, kjer se bo moral pred sodiščem zagovarjal1 radi roparskega umoi A Huda motociMhtična nesreča na Jesenicah I ..juhi jami, 17. avgusta I )a>n< s l cesti z motornim kolesom. /. njim jo bila na motornem kolesu 26 letna bančna uradnica Cirilu ( rnko i/ Ljubljane. Ko jo motorno knlo zavilo pred sokolski dom, sc jc nudil Minarju gnusen in neprijeten prizor: sredi cesto je ležal ob belem dnevu pijanci in oviral piimicl. Rlinai so je linlcl pijancu izogniti. ta |wi jc \ istem hipu vstal in se zu>ma-jal proti motornemu kolesu ter trčil vanj. Motorno kolo se jc preobrnilo in oba motocikli-sta sta pudta na tla. Padec jc bil usoden /lusii /.a klinarja, ki je oblo/al nezavesten s prebit«, lobanjo. Spremljevalka Cirila črnko je prav tako obležala š težkimi, vendar nc nevarnim" poškodbami na nogah in po glavi. Na pomoč so hilro obemu ponesrečencema prihiteli ljudje in jima nudili prvo pomoč. Nato ju je avtotaksi prepeljal v I jnbljano T bolnišnico. Iz učiteljske organizacije Belgrad. IT. avg. u. /. o/iroau nu prodsto-ječi kongres Jugoslov. učiteljskega združenja se jc danes tukaj vršil občni zbor belgrajske sekcije učiteljskega društva. I/ poročilu jo razviden zelo lop razvoj le sekcije, lako v številu članstva kakor tudi v štcviilu društev je zabeležiti lop napredek, liolgra jsk« sekcija ima sedaj 13 društev s 7408 člani. Sekcija iuui več fondov, tako med drugimi učiteljski fond za samopomoč. podporni fond, fond /a jiodpi-ranje učiteljskih sirot, fond /a deco. Najvažnejša pa je ustanova Učiteljskega doma«. — Sekcija ima svoj šolski muzej in knjižnico. V knjižnici je nad 3500 knjig. Ima veliko število knjig \ nemškem, ruskem, francoskem in 'italijanskem jeziku. Sicer je pa videti, da knjige, ki so so izposodilo, zelo s težavo pridejo zopet v knjižnico. Končno se jc vršila obširna debata o p rod s to ječem kongresu in stališču, ki ga bo na leni kongresu zavzela bolgrajska sckc.i ju. Drobne vesti iNiš. 17. avg. ii. Danes se je lukaj na sve. čdružnice bo stala nad s milj. Din. Djakoviea, I", avg. u. Semkaj je prispel /liani profesor praške univerzo g. dr. Matija Murko. G. Murko je prepotoval vso Črno Goro in odide sedaj šc v Sandžak in proučuje nastanek narodno pesmi in druga folklori stične vprašanja. Belgrad. 17. avg. u. Današnje .Vreme« jioroča: ()oroka po turškem obredu, šele včeraj se jo vršila taka poroka, ki je zainteresirata vso meščanstvo, (i. Redžcp Djulijo, albanski emigrant, sc jo poročil z gospodično Antonijo Ž.ui-oarrč iz Slovenije, ki jo prestopil« v muslimansko vero. Tudi njun dosedanji nezakonski iln ic dobil ime škender. emški odgovor Poincareju Berlin, 17. avgusta, m. Na zelo opažene članke g. Poincareja v »Excelsiorju«, v katerih se obrača proti revizijonističnim stremljenjem Nemčije, so se tukaj seveda oglasili listi vseh strank s kaj različnimi odgovori. Najbolj zanimiv je pač odgovor onih nemških krogov, ki se od nekdaj zavzemajo za sporazum s Francijo. Ti krogi, ki pripadajo v prvi vrsti demokratični stranki, v drugi vrsti pa centrumu, poudarjajo, da jc treba v Po-incareju videti bodočega ministrskega predsednika Francije, ki je edini sposoben, da levičarsko-liberalno opozicijo pritegne k sodelovanju z vlado, ki bo v bodočnosti morala biti edina in močna. Zato je treba njegovim izvajanjem o odnošajih med Francijo in Nemčijo pripisati veliko važnost. Čeprav je treba smatrati Poincarejevo stališče glede verzajske mirovne pogodbe kot intransigentno, pa bi bilo popolnoma napačno ga prezirati, češ, Poincare je zaklet sovražnik Nemčije, s katerim se ne izplača di-skutirati. Na vsak način je Poincare skrajno pošten in vesten politik in ni tako nestrpen, kakor se na prvi pogled vidi. Treba je beležiti, da je po izpraznitvi Porenja, ko se je prvič začelo govoriti o možnosti, da bi se 'uirz zunanje politike Nemčije izpremenil, izrekel sledeče besede: »Vsaka izprememba obstoječih pogodb bi bila pogubna, rasen če bi bila rezultat predidočega sporazuma in če bi se lojalno izvedla.« Kdor je prebral zadnji članek g. Poincareja v Excelsiorju«, pa ve, da g. Poincare tudi v tem članku dopušča možnost izpre-membe verzajske pogodbe, in sicer s sledečimi besedami: >Če hoče Nemčija v kakšni točki mirovnih pogodb doseči kakršnokoli izpremembo, se razume, da sredstvo vojne ne pride v poštev, ker je Nemčija zaprisegla Kclloggovo pogodbo, pač pa so druga sredstva, namreč, če smem tako reči, sredstvo običajnega prava, da začne direktno razgovor s tisto državo, ki se je taka Izprememba tiče. Na drugi strani pa imamo Društvo narodov, na katerega se dve državi, ako med njima nastanejo težkoče, lahko po členu 12. obrneta, in sicer bodisi na razsodišče ali pa na Svet Društva narodov; po členu 19. pa se lahko Društvo narodov naravnost pozove, da revidira pogodbe, kojih praktična neiz-vedljivost je cvidentna.« Iz tega sklenaio Nemci, da tudi Poincare, ki velja za nji neizprosnega nasprot- nika, ne izklj nosti takega sporaz- uma z Nemčijo, ki ui vseboval spremembo verzajske mirovne pogodbe v tem ali onem oziru. Seveda mora Nemčija enkrat čisto odločno in nedvoumno dokazati, da izključuje vsako revanšo. Nadalje je treba pomislili, da se more člen 19. pakta Dr. n. uporabiti le, ako so vse članice Društva narodov soglasne, da se to stori. Preden bo Nemčija to dosegla, bo morala voditi najodkrilosrč-nejšo in najlojalnejšo politiko miru. Nemčija pa bo morala tudi privoliti v one izpreuiembe mirovne pogodbe, ki so njej v prilog, drugim pa, n. pr. Poljski, v škodo. Veliko upanje pa polagajo Nemci na drugi strani na angleško javno mnenje, ki je odločno za revizijo nemško - poljske meje. Sicer piše »Manchester Guardian«, da je Poljski nemogoče vrniti koridor, ker je popolnoma poljski, pač pa bi se lahko vrnil Nemčiji Danzig, vendar pa se najdejo v Angliji tudi taki krogi, ki menijo, da se je Nemčiji zgodila krivica tudi pri plebiscitu v Zgornji Šleziji. Kljub temu pa je tudi za resne nemške politike gotovo, da Anglija v tem vprašanju ne bo postopala ločeno od Francije. Na vsak način je Nemčija primorana iskati sporazum s Francijo, ker jo tudi Italija ne bo podpirala pri reviziji mirovnih pogodb, ker bi se na ta način načelo vprašanje južnih Tirol. Dr. Krek Miha javlja, da je pisara v LiesUIfanš Miklošičeva cesta št. 21 nova hiša Vzajemne zavarovalnice Telefon št. 2912 Telefon št. 2912 •v;..^ -S Kronika | O nesreči na Triglavu smo prejeli naslednje (podatke, ki nam jih je poslal član reševalne ekspe-jdicije: Dne 15. avgusta sla se podala iz Aljaževega i Doma v Vratih čez slov. smer triglavske stene gg. jKarel liiško in Jože Batis, katerima se je pridružil "še tehnik Vojislav Avakumovič iz Zemuna, kateri jje prejšnje dni delal težje Iure v okolici Jalovca. ■Pri vstopu v sieno so dohiteli še tri mlade turisle, ki so tudi nameravali v steno. Ker so bili le-ti šc novinci v steni, so jim prvi jiomagali in tako skupno plezali. Prišli so nekako v višino četrtine sienp do tako zvanih Belili Plati . Tam se niso znali orientirati in so mesto desno od Belih Plati, kjer je pravi prehod, zavili levo, kjer je na videz lažji teren. Tam se je povzpel Avakumovič, v iskanju prehoda, preko gladkih plošč in čim višje tem težje plezat, ker so mu po mokrih ploščah drčale slabe plezalke. Tam mu je na težkem mestu izpodrsnilo, obdržal pa se je na rokah, ki pa so vsled napora tudi kmalu odpovedale — Avakumovič ie zdrsnit po ploščah, se lovil med drsenjem, dokler ga končno ni obrnilo in se je polakal preko Plati? ter padel v jioložen žleb, kjer se je ujel. Zdrsnil je j)o cenilvi rešilne ekspedicije 20—22 m, jiadec pa zato ai bil tako hud, ker je le drsel, ne pa jirosio padal. Potolkel se je po obrazu, vendar brez resnejših posledic — desno nogo pa je v gležnju zvil in najbrže tudi v kolenu, koder ss je tudi jirecej potolkel. Tovariši so ga za silo obvezali; v Vrata pa je odšel g. Karel Biško s še enim lovarišem in tam obvestil ob 7 zvečer oskrbnika o nesreči, ki Je r* vest takoj odposlal v Mojstrano. (Ostali trije sc ostali čez noč v steni pri ranjencu — Jože Boris mu je vso noč opiral ranjeno nogo v primerni legi, da je ranjenec lažje prenašal bolečine.) G. Gregor Lah je lakoj sklical mojstranško rešilno ekspedicijo. Obvestili so telei'oničnb ludi Jeseničane in po prihodu večernega \laka v Mojstrano so odšli v Vrala reševat ponesrečenca: Joža Čop, Miha Potočnik, Matevž Frelili, Gregor Lah, Janez lllebajna, Feliks Zima, Janez Polda, Albin Čop, Hinko Jeklic — med poljo «o dvignili v lovski koči še vodnika Janeza Koširja. Ob 5 zjutraj so odšli v steno oba Čopa, Poli;?-nik, lllebajna. Frelih, Košir in Biško — bab, Zima, Polda in Jeklic pa so oskrbeli vse potrebno in prinesli j>od steno, kjer so počakali na ekspedicijo, ki jo odšla v steno. Plezalci so prišli okrog 7 do ponesrečenca, gu prevezali, mu nudili okrepčila, ga navezali na vrv in ga začeli spravljati v dolino. Frelih in Biško sta mu opirala težko poškodovano nogo, da se ni zadevala ob skale, Ježa Čop in Potočnik sta ga opirala ob ramenih in pod pazduho, lllebajna, Čep Albin in Košir pa so odzadaj vso ekspedicijo varovali na vrveh. Ob pol 1 so plezalci prišli s stene na prodišče, kjer so jih že čakali z nosilnico in okrepčili že imenovani vodniki. Pod steno so le-ti ranjenca naložili na nosilnico in ga prinesli po trdi in ležki hoji v dolino, kjer ga je čakal voz in odpeljal v Mojslrano. V Mojstrani sta nudila prvo zdravniško pomoč ponesrečencu gg. dr. Kogoj /. Jesenic in dr. Vitauš iz Zagreba, ki je v Mojstrani na letovišču. Sreča je bila, da je bil takoj na razpolago avto, ki je Avakumoviča odpeljal na Jesenice, od koder ga je njegov spremljevalec Jože Batis spremil z vlakom v ljubljansko bolnišnico. Poplave v Pesniški dolini. Vsled trajnih nalivov je Pesnica s svojimi dotoki spet prestopila svoje bregove v vsej šmarješki dolini, ki sliSi, kakor vsako leto po večkrat, jezeru. Uničena je vsa olava, ki je ravno v dolini boljše kazala, malo višje pa je itak nič ni. Voda pa je preplavila tudi nižje ležeče njive, kjer je napravila ogromno Škodo. Skrajni čas bi že bil, da bi se začela z regulacijo Pesnice. Prekopavanje grobov. Za Kranjsko goro je prišel na vrsto Bohinj. Pretekli teden so izkopali grobove italijanskih vojakov-ujetniko*, in sicer v Ukanci 54, na Bohinjski Bistrici 21 in na Bohinjski Beli 1. Ostanke trupel so položiti v lesene rak ve in jih prepeljali v Ljubljano, kjer bodo vse položili na skupnem prostoru na pokopališču pri Sv, Križu k večnemu počitku. Novega zdravnika dobe s 1. septembrom na Bohinjski Bistrici. Doslej imajo samo enega, ki pa pač ne zadostuje za vso bohinjsko okolico, kjer prebiva okrog 7000 ljudi. Modrasa, 85 cm dolgega, je ujel v precep Jože Mraz v gozdu pri Dol. Mokrem polju pri šent Jerneju na Dolenjskem. Neurje s ločo. Iz St. Jerneja na Dolenjskem poročajo: Kar dva dni zaporedoma smo bili v skrbeh za naša polja in vinograde. Prvi dan nam je sicer toča prizanesla, pač pa je razsajal hud vihar, vmes je grmelo in treskalo kar venomer. Drugi dan je prav lepo kazalo, naenkrat pa so se zgrnili oblaki in med silnim nalivom se je vsula toča, po nekaterih krajih kar sama brez dežja. Napravila je veliko škodo po vinogradih, pa tudi polju ni prizanesla in je težko verjetno, če se bo pozna ajd» še obrastla. Dve nesreči. Manjša nesreča se jc pripetila včeraj dopoldne v Liliji. Delavec Nikolaj Kolman je prodajal sladoled. Ko je pehal pred seboj zaboj s sladoledom, se je na cesti nekam zaletel in si zlomil levo roko. — Druga nesreča se je pripetila na Vrhniki. Prodajalka Marija Petavs v trgovini Ane Kržanove je pospravljala v soboto trgovino. Pri tem je padla in si zlomila desno roko. Sedaj se oba ponesrečenca zdravila v ljubljanski bolnišnici. Strašna avtomobilska nesreča Spindlermuhle v Krkonoših, 17. avg. av. V okolk-i Spindlermuhle v Krkonoših se je pripetila težka avtomobilska nesreča. Postni avtomobil je na ovinku spodrsnil, se zaletel proti stebru žične železnice, pedrl ograjo in se prekucnil po bregu. Pokopal je pod seboj potnike, od katerih je 8 mrtvih, fi pit ranjenih, število žrtev pa še ni popolnoma dognano, ker je mogoče, da je radi trajnega deževju visoko narasla voda Labe odnesla več žrtev. Ogromna škoda vsled povod nji v Nemčiji Berlin. 17. avg. av. Iz vse severne Nemčije prihajajo katastrofalne vesti o škodi na polju, ki jo je napravilo neprestano deževje. Ziina letina je na mnogih krajih popolnoma uničena, kolikor je niso še pospravili j>od streho. Ponekod je voda odnesla z njiv že požele snope žita. Pašniki v 01-denburgu so popolnoma pod vedo, živina sloji v meter globoki vodi. Tudi krompirju se je napravila velika škoda. Državno ministrstvo za prehrano do-Mva nepreslana alarmantna poročila od obupanega smetskega prebivalstva. 6 umorov v 24 arah Rocklord (Illinois). 17. avg. m. Šest umorov v 24 urah — to je zadnji rekord še vedno trajajoče odkrite vojne med tolpami kralja tihotapcev alkohola Al Capcne in njegovim dosedanjim riva-lom Moranom za gospodstvo nad zločinskim svetom Chicaga in celega sredniega zapada. Najsen-zacionalnejši teh šest umorov, ki so bili vsi izvršeni tekom včerajšnjega dne in današnje noči, je umor Joe Giovinga, rockfordskega tihotapca alkohola ki je poleg tega še izsiljeval denar od trgovcev in je pripadal tolpam Caponeja. Giovingo je padel na javni cesti zadet od jtrelov iz strojne puške, ki so jo namerili nanj z mimo drvečega avtomobila. Giovingo je padel zadet od številnih strelov, samo šest metrov oddaljen od nekega policista, ki je takoj spoznal za kaj gre ter hitro potegnil revolver in streljal na avtomobil, ne da bi ga zadel. Morilci so pobegnili, ne da bi jih spoznali, vendar sodijo, da so bili pod poveljstvom enega od Moranovih ljudi. Nekega drugega tihotapca alkohola, Danny Vallona, ie z?'tela krogla, ko je snoči stopil v neko kavarno nekega čika-škega predmestja. Tudi morilcem Vallona se je posrečilo pobegniti. Danes ponoči so na neki samotni podeželski cesti blizu Stampula v Mines-■joti naSli ustreljene tri pristaše Morana, ki so jih brez dvoma ustrelili Caponijevi ljudje. Policija sodi, da so bili ustreljeni namen eni v Moranov poletni glavni stan. Končno je bil v Chieagu na :esti ustreljen neki tihotapec alkohola, ki je pripadal k tolpam Morana. Tudi njegovi morilci so •jobegnili na avtomobilu, ne da bi jih spoznali. Boj za ciganski prešlo! Cigani, ki bivajo po raznih državah, si volijo svoje vladarje. No, te dni so proglasili, da je prešlo! poljskih ciganov prazen. Za nasledstvo se borita dva ugledna cigana: Bazilij Marimont in Mihael II. Piast. Vsak ima za sabo oboroženo stranko. Pretepi in poboji med obema laboroma so zlasti v Galiciji na dnevnem redu. Ker borba ni ponehala, so se cigani odločili, da pozovejo na Poljsko ;.kralja« španskih ciganov Matijo Amecho. Ta je namreč vrhovni sodnik vseh ciganov v Evropi, špansko »veličanstvo« je prišlo s par dvorjani v Varšavo. V zakotno krčmo je bil sklican državni svet. Žganje se je kar cedilo po mizah in je končno vse razprte duhove pomirilo. Pod spravno pogodbo se je kralj Matija moško podpisal >Moje kraljevsko veličanstvo iz Španije.« Hvaležni podaniki na Poljskem so inu za njegov državniški trud dali naslov »cigan baron vse Poljske'. Novi cigan baron je po časopisih že sklical za 29. t. m. jdan za pravice; za vse poljske cigane. Dunajska vremenska napoved. Med severnimi Alpami in vzhodnem ro-bu Alp izpremenljivo, nekoliko boljše vreme, ponekod še dež. Temperatura bo zopet narastla, vendar bo še hladno. V južni Alpah menjaje oblačno, pa večinoma jasao in toplo. o se redki kopalci omejili zato le na solnčenje, Dolg sprevod gasilskih vozil z gasilci so opazovali danes dopoldne Ljubljančani. Na čelu sprevoda se je vozil z osebnim avtomobilom poveljnik poklicnih gasilcev g. Furlan, za njim na motorni brizgalni in orodnem avtomobilu poklicni ganile!, za njimi pa zopet na svoji motorni brizgalni in na brizgalni Strojnih tovarn ljubljanski prostovoljni gasilci, sprevod pa sta zaključila oba reševalna avtomobila. Sprevod vozil je vozil s Krekovega trg«, po Streliški ulici, Za Gradom, po Karlov-Ski cesti, Sv. Florijana ulici, mimo magistrata nazaj v Mestni dom. Sprevod se je vršil zaradi gasilskega filma, ki ga izdeluje g. Badiura. Ta je filmal odhod gasilcev iz Mestnega doma k požaru in pa pred ma-gistraton}( ko je ves gasilski sprevod naglo drvet mimo. Umevno je, da je ves sprevod opazovalo mnogo ljudi. O stanju ponesrečenega Janeza Ferjana, ki je v soboto zjutraj padel pod vlak blizu Uro-supelj, smo se informirali v bolnišnici. Proti splošnemu pričakovanju se je stanje ranjenca zelo izboljšalo, tako da je odstranjena nevarnost smrti. Velikansko zanimanje jc vzbudil med mestnim prebivalstvom te dni akrobat S l r o h -schneidtfr, ki se preducira nn žicah v Vegovi ulici. Celo iz okolice so prihiteli ljudje gledat. Njegove današnje produkcije je opazovalo najmanj 10.000 ljudi, zbranih no Kongresnem trgu in v Vegovi ulici. Po končani produkciji se je množica razlila v širokih velelokih po ulicah na vse strani, du je mesto okrog sedmih izgledalo, kakor da bi se po njem ves narod preseljeval. B'azna ženska. Proti večeru se je pojavila na vrlu pri »Štruklju« neka blazna ženska, ki je počenjala velike izgrede. Reševalna postaja je odklonila posredovanje, ker je zalo manjkal ukaz pristojnih oblasti in ker so umobolnice prenanolnjene. Na vide/, hudo, vendar pa manjša nesreča se ie pripelila ob osmih zvečer nn Vodnikovi ccsli. Tod je vozil Čarmanov avtobus. Bil je prenapolnjen in so bile duri odprte. Na ovinku pred »kamnito mizo« so duri butnile v nekega pasanta, ki je padci ranjen na Ha. Bil ie lo 59-lehii upokojeni železn. uradnik Karel Bi t ene,, stanujoč v Kolizeju na Gosposvetski ccsli. Pre-nrsli so ga na stražnico v Šiški, kjer so ga za silo obvezali. Od tam ga je reševalni avlo prepeljal v bolnišnico. Bitenc je imel na glavi veliko, močno krvavečo rano nad desnim sencem. Ni pa prebita črepinja, lemveč samo koža in bo najbrž že jutri izpuščen iz bolnišnicc. Mariborska nedelja Maribor, 17. avgusta. V ranih urah docela jesenski občutki; potem pa se je naredilo, tako da je bilo mnogim, ki eo se bili namenili na Pohorje, žal zaradi premisleka. Bodri in navdušeni planinci so navzlic vsemu pohiteli k svečani otvoritvi planinske koče na BoSu, kjer se je ob priliki današnjega planinskega slavja 7>bralo veliko Konjičanov in Celjanov. V Studencih pa so obhajali lepo gasilsko slavje: svečano blagoslovitev nove motorne brizgalne; blagoslovitvi, ki Dnevi belega sporia v Mariboru Maribor, 17. avgusta. Danes so se zaključile teniške tekme za prvenstvo Dravske banovine, ki jih je priredil P. S. S. K. Maribor. Udeležba od strani tekmovalcev, kakor občinstvu je bila jako velika. Tekmovanje se je vršilo v popolnem redu in vsestranskem zadovoljstvu, kar je predvsem zasluga načelnika teniške sekcije P. S. S. K. Maribor g Radovana Sepeca. Včerajšnji in današnji rezultati so naslednji: Gospodje posamezno: Itulbiirtli W. (R.) proti inž. Novak (Ilirija) 6:2, 1:6, 6:5; Hol/.inger (R.) proli Koželj (Ilirija) 6 :4, 6 :4; Levrer (R.) proti grof Pachta 6:2, 6:1; Toplak IS. K. Celje) proli Zaje Lado (Ilir.) 4 : 6, 6 : 2, 6 : 3; Bcrgant (M.) proli inž. Novak (Ilir.) 6:8, 6:1, 6:1; Oošperin (M.) proti Peischl (R.) 6:0, 6:0; Zaje Vaso (Atena) proli Fabjan (M.) 6:3, 6:3; Hilzl (R.) proti Ban-ko (Ilir.) 6:0, 6:0; Levrer (R.) proti Toplak (C.) 6:0, 7:5; dr. Blanke (R.) proti bergant (M.) 6:1, 6:4; Hilzl (R.) proti Zaje Vaso (Atcna) 6:3, 6:1; Holzinger (R.l proli Gorup 2:6, 6:4, 6:1; Holzinger IR.) proli Gašperin (M.) 6:3, 1:6, 6: 1; Levrer (R.) proli dr. ftlanke (R.) 1 : 3, w. o.; Hilzl (R.) proti Holzinger 5:2, w. o.; Hitzl proti Levrer 2 : 6, 7 :5, 7 : 5, w. o. Zmagovalec je Hitzl. Dume posamezno: Hilzl (R.l proti Sernec (S. K. Celje) 6:1 6:0; dr Krousova (R.) proti Gre-gorcc (M.) 6:1, 6:0; Hitzl (R.) proti Schweighurd/ (R.l 6:1, 6:4; Rnvnihor (Ilirija) proti dr. Krausova (R.) 3:6, 7:5, 6:1; Hitzl proti Ruvnihar (Atena) 0:1, 4:6, 6:0. Prvakinja Dravske banovine je postala gdč. Hitzl. Gospodje po dvoje: grof Pachta - inž. Kie-pach (R.) proli Mešiček - Fabijan (M.) 2:6, 6:3, 9:7; Zaje V. - ftergant (M.) proti Peichl - Lotz (R.) 0:0, 6:0; l.evrer - Gašperin proti grof Pachta - inž. Kir.paeh 6:1, 6:0; Loos - Toplak proti dr. Blanke-Halbarth (I? ) 1:6, 8:6, 8:6; Hit/.l-tlolzin-ger (R.) proli Zaje V. (Ilir.) - Bergant (M l 6:1, 6:0; Levrer (R.) - Gašperin (M.) proti l.oos (M.) -Toplak (S. K. Celje) 6:4, 8:6; Levrer - Gašperin proti Hitzl - Holzinger še ni odigran in se bo nadaljevala jutri. Mešoni pari: dr. Blanke (R.) - dr. Ravnikova (M.) proti Holzinger (R.) - Šaplia (Ilir.) 6:2, 4:6, 6:1; tlit/l - Hitzl (R.) proti dr. IManke (R.) - dr. Ravnikova (M.) 6:2, 6:4; Gašperin, Schvveizhnrd proti Zaje - Ravnihar (Atena) 6:4, 6:1; Gašperin -Schweighard proti Levrer - dr. Kraut 6:2, 6:2; Hilzl - Hitzl proli Gašperin - Schweighard 6:1, 6:0. Prvaka sto poslala bral in sestra Hilzl. Tekmovanje za pokal JNZ Ilirija:Maribor 2:0 (1:0) pet minut preti vrati Ilirije, todn brc/, uspeha. Maribor, 1T. avgusta. Na igrišču SSK Maribor sc je danes jx>-poldne vršila tekma med Ilirijo i,11 Mariborom, ki je končalo z zasluženo /mapo Ilirijo v razmerju 2:0. Ilirijn, ki je nastopila v spremenjeni postavi, ni predva jala igre. ki smo jo od nje navajeni. Tudi Maribor je podal igro, kakršne že dolnismo videli v Mariboru. Preoster start llirijanov so domačini akceptirali in tako je tekma postala nezanimiva. V splošnem je bil srečen dvoboj med posameznimi igralci. Maribor je igrnl brc/ volje in ambicije.. Do izključitve KorCna jc enajstoriea popolnoma raztrgano igrala in je lc zasluga vratarja Korena II., da ni bil poraz še večji. Ilirija je z vso resnostjo bila pri stvari in je jako požrtvovalno igrala. Sodil je g. Oclis u Celjs. Njegove odločitve so bile včasih naravnost absurdne. Kratek i>otek igre. Ilirija ima začetni ndarcc in takoj navali na vrata Maribora. V 4. minuti vratar Maribora ubrani krasno žogo. V 7. minuti Pridašek prodre v solo teku. strelja 6 m — Malič.u v roke. Sledijo corneri proti Mariboru, toda ostanejo neizrabljeni. Maribor ripostira. V 14. minuti /ustreli Oman sigurno šanso, v 20. minuti grd faul nu Brtonelju, ki zapusti igrišče. Obojestransko ostra, deloma surova igra. V 24. minuti sodnik izključi Košaka in Koren« radi faula. A' 29. minuti "5 meteiskii strel proti Iliriji brez uspehu. V "50. minuti doseže Doberlet prvi gol /u Ilirijo. Do odmora so napadi ine-niajo, toda brez uspeha. V drugem polčasu Maribor ostro navali, todn Ilirija ripostira. in v 6. minuti ustreli drugi gol /a Iliri jo. Maribor lw \ U. minuti eorner proti Mariboru. Žoga sc odbije od vratarju in gre v gol. toda sodnik ni videl. V 16. minuti stnrt pTcd golom Ilirije. Berglcz ga drži /. rokami, sodnik ne vidi. Maribor pritisne. Ilirija gre v celoti v obrambo, v 25. minuti Maribor doseže, prvi gol, ki ga |wi sodnik ne prizna. V 30. minuti Doberlet za-streli sigurno čtvnso. V "M. minuti Najžer zapusti ranjen igrišAe. Maribor zopet ostro navali, toda Malic bravurozno hrani. V 29. minuti midii Bertonclju /opet lepa prilika, toda Malic zopet ubrani. V 44). minuti roka v kazenskem prostoru Ilirije. Sodnik ne žvižgu. Ilirija oblega do ko nc« tekme vrata Maribora, toda brc./ uspeha, Ilirijn juniorji : Železničar juniorji 5:2 (3:0). Juniorska tekma za mladinski pokal SK Ilirije meti SK Želei/nicar jri in SK Ilirijo sc je vršila kot pred tekma Ilirija : Maribor in se jc končala s sigurno /mago Ilirije v razmerju 3:2. V prvem polčasu je bila Ilirija absoluten gospodar igrišča, je pit v drugem polčasu znatno popustila. Z-maga Ilirije je neoporečna. Železničarji so predvajali lepo igro. toda posamezni igralci so prešibki, tla bi sc z uspehom borili proti fizično močnejši enajstoriei Ilirije. Goli so padli v prvotni polčasu v 14. minuti, \ 23.. >4. po Žitniku, v drugem polčasu po tesni zvezi Železničarjev. SSK Maribor mladina : SK Rapid mladina 2:1 (t :0). SK Železničarji rezerva : SsK Maribor rezerva 4:1 (3:0).' Tekme za plavalno prvenstvo Jugoslavije Dubrovnik, 17. avg. z. Tekmovanje za državno plavalno prvenstvo seniorjev v Dubrovniku se je končalo z veliko zmngo Jadrana iz Splita. Ljubljančani se proti velikanski kvalitativni 111 pospbno kvantitativni premoči obmorskih klubov niso mogli plasirati na prva mesta. Vendar so dosegli zelo Častne rezultate. V vvaterpclu se je Primorje plasiralo na tretje mesto, v plavanju pa Ilirija ua četrto in Primorje na šesto. Posebno se je odlikovala Vika Prekuhova, ki bi bila na 200 m prsno gotovo zmagala, če. bi imela boljše okrete. Žirovnik deli z Mirkovičem četrto in pelo mesto na 100 m prsno. Ilirijan Stane Otruba je prišel na cilj na 1500 m prosto kot peti, malo za njim Vice Turnšek. Največ točk za Ilirijo je doprinesla Iva Wol- se je izvršila ob robu studenškega gozda, je sledilo fartova, ki se je radi utrujenosti in mnogih drugih • ... .... . . ... nloviltiih ni>ilib nI oairoln aomn -na /*/»trtrt tnoain v studenškem gozdu veliko ljudsko slavje. Ob tej priliki je v prisrčnih besedah pozdravil Šlevilno navzoče občinstvo in zastopnike okoliških gasilskih ©dlnic društveni predsednik in studenški župan g. 1. Kaloh. V Mariboru pa smo imeli danes tudi odlične goste. Že včeraj je prispelo na svojem poučnem potovanju po naši državi v obdravsko preatolico 50 učiteljev iz zetske in drinske banovine, ki so ravnokar dovršili šesttedenski zadružno gospodarski tečaj ter položili izpit z izredno lepim uspehom. Kot prvo točko svojega poučno izlatnega programa so si izbrali ravno Maribor, da si ogledajo tukajšnjo vinarsko in sadjarsko šolo ter druge zadružno poljedelske ustanove. Na kolodvoru je sprejel drage geste prof. šifter, namestnik ravnatelja vinarske ln sadjarske šole J. Prida, ter Jih odvedel v zavod, o katerega ureditvi so se gostje zelo pohvalno in navdušeno izražali. Pri banketu je pozdravil prof. Šifler goste kot pionirje narodnega gospodarskega napredka; za gostoljuben sprejem se je zahvalil v Imenu ekskurzistov g. K a k o v i č, ki je naglašal, da ni treba hodili v Francijo in drugam po vzore v gospodarsko poljedelskem pogledu, ampak da bodo odslej v povečani meri obračali svojo pažnjo Sloveniji, ki je v pogledu kulturnega ln gospodarskega napredka najnaprednejšim evropskim državam enaka. Nato so si ogledali prostore in naprave tukajšnje Zadružne zveze, kjer jih je revizor I. T i r š seznanil z zgodovino slovenskega zadružnega gibanja, ravnatelj Rudi pa z delom, uspehi in vsestranskim napredovanjem Štajerske sadjarske zadruge. Tekom današnjega dne so si ogledali gostje razne mestne znamenitosti ter kopališče na Mariborskem otoku. Jutri odpotujejo v Ljubljano. Smilna kosa. Unvrll so: Elizabeta Brlič, zasebni«, stara 5« let, Koroščeva 4. Pogreb danes ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Peter Žnidaršic. preužitkar, star 62 let. Pogreb danes cb trlčelrt na 17 na magdalensko pokopališče. — Julijona Grušovnik, vdova po železničarju, stara 55 let. Pogreb danes ob 16.40 iz mrtvašnice na mng.lalensko pokopaligge. Smolo je imel uradnik drž. žel. llugo V. Peljal se je v tezenskem avtobusu; pravi, da je v njem pozabil aklovko z 18.792 Din. Pri mestnem avtobusu pn o tem ničesar ne vedo. Vsekakor je omenjena vsc!a izginila ter se vrSe za krivcem oziroma morebitnim najditeljem poizvedbe. — Druga Fsdevsiina: po Mariboru stika poslednje dni mo-žanec; majhne postave jo ln sila nevaren: za ob plavalnih prilik plasirala samo na četrto mesto. Slovenci so bili napram Dalmatineem mnogo na slabšem. V par dneh bivanja na morju se niso mogli navaditi na nove prilike in radi tega niso mogli razviti vseh svojih moči. To leto plavalna zveza nt plačala stroškov za pot, radi česar niso mogli klubi poslati vseh tekmovalcev. Kot zmagovalec v ^vaterpolu si jc Jug- pridobil prehodni pokal >Politiker, prehodni pokal Milana Miodra-goviču. in stari pokal Urcševien. :>Jadran Je dobil za prvo mesto v plavanju pokal, ki stane 00.000 Din. Kot najboljša plavačica je dobila Olga Roje od »Jadrana- srebrno »tatueto. Najboljši plavač pa je bil Ante Senjanovič od »Jadrana*. Dopoldanske tekme. 3X100 m štafeta mešano seniorji — finale: 1. Jug 3 miu. 50.5 sek.; 2. Jadran 3 min. 57.1 sek.; 3. Viktorija I 4 min. 5.5 sek.; 4. Jug II, ; 5. Jadran II, ti. Ilirija. 3X100 m mežano, senjorke — finale^ t. Ja- j 6:21.8, 4. Victoria. 5* Jadram III. Čas." ki ga dran II 4 min. 47.4 sek.; 2. .Jug 5 min. 5.8 sek. i dosegel Jadran, je boljši od bivšega jugoslo- JŠdran I, ki pa .je ; venskega rekorda. 2 sek.; 4. VVolfart Iva (Ilirija); 5. Šurič Mira (Jadran); 6. Sever Zlata (Ilirija). Popoldanske tekme. 100 m prosto, seniorke, finale: I. Olg.i Roje (Jadran) t:20.6. 2. Neva Hulat (Belgrad) 1:25.4, 3. (rodina (Jadran) 1:29.2. 4. VVolfart (Ilirija). 5. Jakaša (Jadran), 6. Senjanovič (Jadran). Sigurno je prišla na cil j Olga litije. Živahna borba se je razvila za drugo in tretje mesto meti Bulatovo, God i novo in Wolfartovo. 100 m prosto, seniorji, finale: I. Matič Ante (Jugi 1:03.3 (nov jugoslovanski rekord), 2. Senjanovič (Jadran) (1:03.8). 3. Malovič (Jadran) 1:05). 4. Kusari (Victoria). 3. Dalirovit' (Jug), (>. Rado van (Jug). Zn to točko je vladalo posebno veliko zanimanje. Spočetka je vodil Matič, ki jc bil pri 75 m /n 2111 pred Senja.no-vičem. ki jc skrajšal razdaljo nu pol metra. Matič je zmagal v izredno lepem stilu. I gn-jalo je posebno njegovo plavanje z nogami. 200 ni prsno, seniorke, finale: I. kaliterna (ludran) "v34.8, 2. Prekuh (Primor je) 3:V>.2. 3. Mrkušič (Jadran) 3:39.4. 4. Bulak (BelgratU, Pri tej točki se je razvila napeta borba meti Kaliterno in Preknhovo. Prekuhova je v |io-četiku vodila, toda radi slabih okretov je mnogo izgubila. Na progi ni mogla nadoknaditi izgub na okretiih. 200 m premo, seniorji. finale: t. Ilrajkovie (Concordia. Zagreb) 3:09, 2. Mitljor (Jadran) 3:10.3, 3. Fnbris (Jadran) "i:12. 4. Nikolajcvič (Belgrad), 5. Jclič. (Jug). 6. Brozičcvič (Jadran). 4 krat 100 m prosto, seniorke. finale: t. Jadran I, 5:51.7, 2. Jtig L 6:13.8. 5. Jadran 11. je tega 4 krat 200 m 100 m hrbtno seniorji Marijo (Jug) 1 min. 30.4 sek.; 2 \)rooiuc 1^ ko ,,< j j 5. Jadran 111., 6. Jug 11.. (Jug) 1 min. 20.9 sek.; d. Otnvio Mmi (V kor ja) zholj-šal prejšnji jugo- 4. Mirkovič Vladko (Jadran), c. Zirovnik (Ilirija), ; |oy;(^k ;ekord c;Iih ,5%ck„nd 6. Butkovič (Viktorija) 100 m hrbtno seniorke — liuale: 1. Neva Bu-Ial (Belgrad) 1 min. S3.9 sek.; 2. Vida Prekuh (■Primorje) 1 min. 88.7 sek.;, 8. Kaiin Erna (Jadran) 1 min. 42.2 sek.; 4. VVolfar! Iva (Ilirija); 5. Šurič Mira (Šibenik-Jadran); 6. Paumgartner (Ilirija). 400 in prosto seniorji — lina!«: 1. Senjanovič (Jadran) 5 min. 34.6' sek.; 2. Marovič (Jadran) 5 min. 39 sek.; 3. Dabrovič Joso (Jug) 5 min. 43 sek.; 4. Roje (Jadran); 5. Bonačič (Jadran); 6. Ivamše-vt{ (Jadran). 400 m prosto seniorke — finale: 1. Boiu Hoje (Jadran) 6 niin. 28 sek.; 2. Godhia Nevenka (Jadran) 6 mit). 55.8 sek.; 3. Neva Bulst 7 min. Obrt, ki umira Tiho in od večine ljudi neopaženo se redčijo vrsto ljubljanskih »fljakarjev . Ti fijakarji so zn-pis':ni smrti in ča«, ko bo izginil zadnji od njih z ljubljanskih ulic, ni več daleč. Ubil jih bo, kol njihove nekdanje kolegtv stare '»furmane teti-nični napredek, ubili jih bodo stroji. Izpodrinili jih bodo avtotaksiji... 'Avtotaksi« je moderna »pakedranka, o kateri no bi noben jezikoslovec uganil, kaj pravzaprav pomeni. — Razlika meti avtotaksljem iu fijakarjem je minimalna: oba sta >izvoščka , oba izvršujeta isto obrt. Le obratna sredstva so različna: (ija-kar izvršuje svojo obrt s konji in vozom, lastnik avtotaksijn jut ■/. avtomobilom. — Da pa mora .-konjski izvošček. napram avtomobilskemu — kol označujejo to razliko izvoščki leči — je jasno. — pod Prvi fijakarji «0 so pojavili na ljubljanskih ulicah okoli lota 1R50. — Njihovi predhodniki <0 hiti hi Wrv/vmi i Lni.ll :: , .1____— .1. .. ....... Na tretje mesto bi moral priti bil diskvalificiran, zato je na tretjem mestu Viktorija II, 4. Ilirija. 5. Jadran III. j jadran , v postavi'Bt»načie. Roje; Marovič, Se- 1. Oe-rb.0 I nianovi6 ,0.'20/)i L, Victoria 10:50.8, 3. Jadran prosto, seniorji. finale: I. S tem so bila zakljnčena tekmovanja seniorjev za plavalno prvenstvo. V ril le so se nato watcrpolo tekme, in sicer med Jadranom i-z. Splita in Jugom iz Dubrovnika. Zmagal je Jug s 5 : 0. Sodil je Danko Kohirit: slabo, in sicer na škodo Jadrana. Primorje je igralo z Victorio 2:2. radi česar jo tlosoglo tretje mesto Sodil je Duško žeželj dobro. Točke: t. Jadran, Split 273^. 2. Jug. Dubrovnik 124, 3. Viictoria, Suša k 55, 4. Belgrad 32, 5. Ilirija. I.jubljan.T 23K. Primorje, Ljubljana 16, 7. (ioneordia, Zagreb 13. Wa1enpoh>: L Jng, 2. Jadran, 3. Primorje. 4. Vit-tona. Marijo Vuga iz Maistrove 18. Oškodoval jo je s leni za 720 Din. Pri žele/.ničarjevi ženi Mariji Za-goda iz Betnavske 18 pa se je možnim poizkus ukano temeljito ponesrečil. — Sicer vsebujejo policijske beležke 22 prijav, aretacije pa nobene. Oči-vldno preganjajo mariborske huncvelP' mrzle Jesenske noči s torišča javnega« udejstvovanja. Pokoli fantov iz Prlekije: V Buči vasi v far i Sv. Križ pri Liuiomeru ie prišlo do velikega pokolja med domačimi fanti in fanti sosednje vezuicc >i{atne štete« se zanima ter je v tem ozira župnije. Ko sc jc 12 laniov iz Buče vasi vra- že prevaril nekaj oseb, med dragim tndl kuharico oalo iz vinoloča proli domu, so med pofjo prišli 1 . ... .. I___f 1.1.1 — n^l. ..toi imi Hrimimi F.-«iiti L t llfTl v konllikt z nekaterimi drugimi fanti, ki so jim prišli nasproii in ki so jim vzeli sesalkc od koles. Fantje so sc sprli, sledili so udarci m nenadoma so počili streli m sredi cesle sla obležal« dva v mlnki krvi, posestniška sina Franc Verebič in Peter Fiirst. Na meslo poboja v> prišli orožniki iz Sv. Križu ier uvedli preiskavo. Naenkrat so bili aretirani trije poseslniški sinovi, katerih krivda sc bo 5e ugotovi!« Ob velikanski udeležbi domačega ljudstva se jc d^nes vršil pokop obeh smrinoranjenilv Prvi fijakarji so h okoli bili takozvani landkučerji "(slovenskega termina zn ta pojm menda ni; mi ga pa tudi nc- maramo skovali. Vzrok temu, da Slovenci izraza za tn |>ojm nimajo, utegne bili pač lo, da je bil naš jezik zn onih časov še premalo razvit — oziroma, da -e se Slovenci tedaj še bolj malo vozili s fijakarji — bili so pač šc premalo >nobel«. Landkučer< so je razlikoval od našega fija-kerja zgolj v tem, da ui stal s svojim vozom ua cesti, temveč je čakal doma nn svoje »klijento . Ko sc je okoli leta 1850. promet bolj razvil, so uvideli fljakerjl, da bodo bolje uspevali, čc ^»vedo n h cesto In čakajo tam na naročila. Ljubljana je bila lodnj so majhno proviucl-jnlno gner/lo. Kljub temu so »e pn Ljubljančani tedaj sorazmerno več voz.ili po mestu kot sedaj, ko capljajo celo razni honoraeijori v staromodnih salonskih suknjah in s cilindri iz. prejšnjega sto-letja k maši oh kraljevem imeiuhinu Vendar pa vožnje po mestu tedaj zn izvoščke niso bilo glavni vir dohodkov; glavni vir njihovih dohodkov bo bile vožnje na deželo. Tedaj namreč nn Kranjskem «ie ni bilo železnice in ves promet je vršil z vozovi. Fijakarska obrt se je razvijala z. naraščanjem mesta bolj in bolj. Leta 101(». je bil v Ljubljani stoeden izvošček. To je bil višek. Pozneje je število iavoščkov nekoliko padlo, \sekako pa jih In kakšne kavalirje smo vozili! , mi jp dp-jal gospod Moser. Nekoč me je najela vojvodinja Mecklenburška. Peljal sem jo iz, Ljubljane aa grad Vagpnčperk. Iz Vagensperka spni jo vozil dva mp-scea povsodi po Kranjskem okrog, kjerkoli sc nahajajo stara grobišča. Raziskovala je namreč la grobišča. — Nadporočnika grofa Stefcnellija. oziroma njpgovo so|)i-ogo ali pa lakaja setu vozil Iri mesece dan in noč. po Ljubljani in okolici. — Pozneje sem peljal z gumiradlerjem cesarja Karla z Južnega kolodvora v belgijsko vojašnico, na Orad in nazaj n kolodvor; vožnjo mi je plačala vlada, cesar Kari pa mi je da! v spomin šest cekinov. -Pa prav vse vožnje smo imeli fijakarji — samo deželni predsednik je imel par lastnih konj. s katerimi sp Jp vozil po službenih potih. Vozili smo inženerje iin oglede, sodnike na komisije. Mestna občina ni imela svojih konj, kol jih ima sedaj Do leta 1801. jc bila Ljubljana razsvetljen: samo šc s petrolejkami. Ker je bila ta razsvetljav naravno slaba, je impl vsak fijakar, ki je vozil liudi s plesov, s seboj celo posebnpgn "belnihtcr-ja«, katerega edina naloga je bila, da je posveii' z, lučjo ključavnico veznih vrni, da je gospo:!, lažje odklenila. Seveda je dobil zato napitnino, j Konjske fiiakarje so ubili aviolirksiji. Avio- 1 taksije pa bodo uničili avtobusi, ki vozijo sedaj vsepovsod iz Ljubljane na deželo, k:.-nor so vozili iireje izvoščki. Z avtobusi nvtolaksiji seveda nc morejo uspešno konkurirali. Avtobus pelje |>o dvajset in vpč oseb hkrati ter vrhu lega med potjo naklada in odklada ljudi, zato je la vožnja lahko poceni. Razvoj Ichnike pn bo šel ludi preko avlo-busov. Avtobuse bodo izpodrinili prej ali slej aeroplani. „Morosini44 v Dubrovniku Dubrovnik, 17. avg. z. Dunes ob t je prispe v dubrovniško luko Italijanski parni k Krancesci Morosinic z novim poveljnikom. Ker so bile prol >Morosintjuc prirejene v Splitu demonstracije, n prijel y ftnbrovnlSko Inko, temveč je čakal zunaj Potniki soa8o. s.po»«l»inn.ladi9ffiiJiripelja)l m Dvajset tisoč milj pod morjem spisarl JULES VERNE. Vsi so pogledali v naznačeno smer. Tam se je poldrugo miljo od fregate videlo podolgovato črnikasto telo en meter nad vodo. Njegov rep, ki se je divje premikal, je vzburkal morje daleč naokoli, da se je penilo, kakor da bi vrelo. Na ta način ni še nikoli noben rep ali temu podoben organ telesa bičal morja. Globoka brazda oslepujoče beline je zaznamovala pot, ki jo je rezala žival v dolgi kurvi. Fregata se je velikanskemu sesavcu bližala. Jaz sem si narvala seveda skrbno ogledoval. Poročila : Shannona« in Helvetije« so bila nekoliko preti-rnTia, kar se tiče dimenzij; cenil sem njegovo dolžino na 250 črcvljev. Debelosti pa ni bilo lahko oceniti. Vendar sc mi je zdelo, da kaže žival čudovito sorazmerje v vseh svojih treh dimenzijah. Moštvo jc nestrpno čakalo povelj svojega kapitana. Ta je, potem ko je bil žival dodobra opazoval, poklical mašinista. »Ali imamo paro?« ga jc vprašal. *Da, gospod kapitan.« »Dobro. Potem zakurite še do polne pare!« Moštvo je pozdravilo to povelje s tremi »hura«! Ura bitke je odbila. Nekaj minut po tem sta oba dimnika fregate bruhala v zrak debele kepaste stebre vijočega se dima in paluba se je tresla od kipenja kotlov. Abraham Lincoln«, ki ga je gnal mogočen vijak, je naravnost nameril svoj oven na narvala in se zakadil vanj. Ta pa, kakor da se ne briga za to, ga je pustil pol kabla blizu k sebi. Potem pa je, ne da bi se potopil, naredil tako, kakor da hoče zbežati, toda ni napravil več ko en obrat in ostal približno v isti razdalji ko izpočetka. Ta lov je trajal nekako tri četrt ure, ne da bi se bila mogla fregata sesavcu približati dosti več ko petdeset metrov. Da na ta način ni bilo mogoče priti nikamor, je postalo vsem jasno. Komandant Farragut je jezno vil svojo koštrunjo brado. Ned Land!« je zaklical. Kanadec je stopil bliže. Mojster Land, ali bi mi tudi zdaj nasvetovali, da spustim čolne v morje?« Nc, kapitan,« jc odgovoril Ned Land, »kajti zverine ne bomo vjeli, če sama ne bo hotela.« Kaj naj torej naredimo?« Ako je mogoče, potem razvijte še več pare. Jaz pa. čc dovolite, bom stopil na stožinski jambor (ki moli napošev iz prednjega dela ladje obrnjen navzgor v morje) in če bomo toliko blizu, da morem narvala doseči, bom harpuniral.« »Bravo, Ned!« je odgovoril kapitan Farragut. »Mašinist!« je zaklical po cevi doli, »še več pare!« Ned Land se je poda! na svoje mesto. Kurjači so še bolj podkurili. Vijak je delal 43 obratov v minuti in para je sikala iz vseh zaklopnic. Z brzino-merom smo ugotovili, da je »Abraham Lincoln« plul I8r,/Ul milj na uro. Toda prokleta žival je rezala valove z isto brzino! Celo uro še je fregata v tem tempu divjala naprej brez vsakega rezultata. To je bilo poniževalno za najhitrejšo ladjo ameriške mornarice. Moštva se je polotila divja jeza. Matrozi so preklinjali narvala, da se je bliskalo, komandant pa svoje bradice ni več sukal, ampak jo je grizel. Še enkrat je komandiral k sebi strojnika. »Maksimum pare smo že dosegli?« ga je vprašal. »Da, kapitan.« »Zaklopnice so nabasane?« »Na 6M> atmosfer.« »Nabijte jih do 10!« To je bilo resnično ameriško povelje. »Konzulent,« sem rekel svojemu slugi, ki je stal poleg mene, »ali veš, da bomo po vsej priliki zleteli v zrak?« »Kakor je gospodu ugodno,« je odgovoril. Moram reči, da bi se mi tak dogodek ne bil zdel prav nič ugoden! Zaklopnice so nabasali, nasuli v kurišče novega oglja, ventilatorji so pihali v ogenj ogromne struje zraka, brzina »Abrahama Lincolna« se je zvišala; njegovi jambori so se tresli doli do dna in vrtinci dima so se komaj prerivali skozi dimnika, ki sta za tako množino bila preozka. Matrozi so drugič vrgli brzinomer v morje. »Koliko?« je vprašal komandant Farragut. »19% milj.« »Še bolj zakuriti!« Strojnik je ubogal. Manometer je pokazal 10 atmosfer. Toda morski velikan je očividno tudi »kuril«, zakaj tudi on je dirjal z 19% miljami naprej! To je bil lov! Ne morem popisati razburjenja, ki me je vsega pretresalo. Ned Land je stal na svojem mestu, harpuno v roki. Sem ter tja je žival pustila, da smo se ji bolj približali. »Imamo jo, imamo jo!« je tedaj zaklical Kanadec. V hipu pa, ko je dvignil roko, da harpuno vrže, je zverina odhitela z brzino, ki je gotovo znašala 30 milj na uro. Zdaj pa se je celo predrznila, da se je fregati, ki je tekla z največjo brzino, kar je sploh mogla, rogala na ta način, da je začela pluti v krogu okoli nje! Matrozi so od jeze naravnost zatulili. Opoldne nismo bili morski pošasti niti za meter bližji kakor smo bili ob 8 zjutraj. Komandant Farragut se je zdaj odločil za nekaj drugega. »Hudič plove brže od Lincolna! Dobro; bomo videli, če bo utekel našim koničastim krogljam. Top-ničarji k sprednjemu topu! Top na prednjem kastelu je bil v minuti nabasan in namerjen. Potem je počil strel, kroglja pa je za par čevljev preletela narvala, ki je bil od nas približno pol milje oddaljen. »Drug mož naprej, ki zna bolje meriti! je zaklical komandant. »500 dolarjev dobi, kdor mi to prokleto žival preluknja!« Izstopil je star sivobrad kanonir — še zdaj ga vidim pred seboj — mirnega očesa in hladnega izraza, pristopil k topu, namerjal cev in dolgo meril. Nato je zagrmelo, moštvo pa je zakričalo hurra! Kroglja je zadela, toda ne navpično, ampak je zdrsnila ob okrogli plošči živalskega hrbta in padla dve milji daleč v morje. »Hudiča!« je zaklel stari topničar, peneč se od jeze, »mari je ta strela šest eol debelo obita z oklopom?« Klel je tudi komandant. Lov se je začel iznova. Računali smo, da se bo žival upehala, da ne bo zdržala, kolikor zdrži parni stroj, toda smo se zmotili. Ura za uro je pretekla, ne da bi se bila zverina niti najmanj utrudila. »Abraham Lincoln« — bodi mu v čast povedano — se je boril z neverjetno vztrajnostjo. Tega nesrečnega dne — 6. novembra — je preplul najmanj 500 kilometrov! Napočila je noč in morje, zavito v temo, je gnalo visoke valove. Zdaj sem mislil, bo naše ekspecije konec, in mi fantastične živali ne bomo več zagledali. Toda sem se motil. Okoli 11 ponoči se je električna svetloba zopet zanetila, 3 milje pod vetrom od fregate, tako čisto in jasno kakor preteklo noč. Zdelo se je, da se narval ne premika. Morebiti je, od strašne gonje podnevi utrujen, spal in se pustil od valov zibati. To je bilo na vsak način treba izkoristiti. Komandant Farragut je dal svoja povelja. »Abraham Lincoln« se je s paro pod nizkim pritiskom previdno bližal, da bi živali ne prebudil. Da kiti sredi oceana zaspe globoko spanje, to ni redko; v takem slučaju se napad skoraj vedno posreči in Ned Land je že marsikateremu kitu med spanjem upihnil luč življenja. >n3 . tri n^Ssb' O^gc? g- Ef S-gng-Si., rQ°: m>N C8 —H r— S » §2« r—. P rt ^ B STjss.P z«; Dr-1— o • — ~c 2.10NP £<2 50*8 oSr^P'' »opS-Sl '"•sms: M' 3 ut ■ i., Siore •f ' P M ~ < W P-P IO«< r— 2 rt p 8 < "5^5! ?." ČgPHffi ug 1 (O Q y »o "T3N p £ g »B 8 jt, d brez tujega kapitala ie Vzafemna zaoarooalnica o Ljnblianš, Dunajska cesta 17 Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in larah. Špecerif sho tn koloniiolno blago, umetna gnogiia. cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Bjubljani raisno fa ihesbc ko je perila zopet na kupe, si pametna gospodinja težko pranje olajša le s pravim terpentinovim milom GAZELA_ Tiska lueoslovanskc tiskarne. Zastopnik Iv. Čeč.