Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna štev. Din 1.—
štev. 20.	V Ljubljani, dne 14. maja	Leto XIX*
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5	llHaia VSak Četrtek EST.i"«:	»t
Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126	1	tmcrika ictao i dolar. —R«fnn »ost« hranilnice, podroini« ? uoMimi. šl io.jh.
članom in prijateljem Jugoslov. nacionalne stranke
Na nedavni seji akcijskega odbora Jugoslo-veoske nacionalne stranke je bil prirejen raz> glas na člane in prijatelje stranke. Iz razglasa povzamemo:
Jugoslovanska nacionalna stranka, ki je bila ustanovljena, da organizira sodelovanje naroda pri izvajanju jugoslovenske polit, ua osnovi nacionalne miselnosti šestojanuarsike-ga manifesta, je izpolnjevala in izpolnjuje svoje dolžnosti in naloge 0'd nekdaj uspešno, pravilno in odkrito.
Z itpehom je delovala za ureditev naših notranjih razmer v duhu narodnega in državnega edinstva in zavestno s postopno demokra« tizapijo političnega življenja izvajala prehod v redno politično stanje. Potisnila je stare strankarske spore v ozadje in osnovala politično organizacijo, v kateri je zbrala prvič po zedinjenju k skupnemu delu vse Jtugosio« vene: Srbe. Hrvate in Slovence.
D slo stranke v preteklosti
V	hudih časih je prevzela odgovornost za upravo države. Posrečilo se jii je državni proračun znižati od 14 milijard na okrog 9 milijard dinarjev. Prinesla je zakon o občinah, izvedla volitve v kmečkih občinah, pri« pravila je načrt zakona za banovinske samouprave in s tem postavila osnove samoupravnemu življenju v državi. Postavila je na dnevni red kot neodložljivo državno vpra šanje zaščito našega kmeta in popravila ie agrarni zakon v korist agrarnih interesentov. Napravila je prvi resnejši poskus za borbo proti nezaposlenosti. Dala je vse, kar je mo« gla. da se zavarujejo in utrdijo veliki uspehi v mednarodni politiki. V žalostnih dneh po mučeniški smrti kralja Uedinitelja je Ju« goslovenska nacionalna stranka podpirala kraljevsko nami;stništvo in doprinesla svoj veliki del, da je mogla država v miru in brez pretresliajev vzdržati hude udarce usode in ohraniti vero v bodočnost.
Ko je. prevzela vladavina oblast z 21. dec. 1. 1934., je Jugoslovanska nacionalna stranka pokazala pri svojem delu vzdržnost, ki se je napačno tolmačila, a je bila dejansko ve« dno le občutena rodoljubna dolžnost, da s svojimi nastopi še bol; ne otežlkoči že tako težavnega stanja v državi.
Vendar Jugoslovenska nacionalna stranka niti v teh hudih dneh ni prenehala delati.
Preosnova stranke
Zdaj pa razmere v državi, ki se na žalost razvijajo čisto proti osnovnim načelom, na katerih je ta država osnovana, silijo stranko, da se spet močneje posveti političnemu živ« ljenju in s prerojenimi silami nastopi v obrambo načel, ki so našla v manifestu velike« ga kralja Uedinitelja svoje opravičilo in razlago.
V	ta namen so bila izpramenjena pravila stranke in se je ustanovil akcijski odbor s predsednikom stranke na čelu. Temu odboru so bila dana vsa pooblastila za poživljenje stranke. V smislu izpremenjemih pravil in po ponovni vzpostavitvi baraovinskih odborov
se bo v najkrajšem času sklical shod stranke, na katerem se naj obravnavajo vsa načelna in organizacijska vprašanja. Po obnovitvi in preosnovi stranke se bo potem z novimi si« lami pričelo redno delo za zmago neomajnih načel, ki jih je veliki kralj zapustil kot svoj* politično dediščino.
Strankin program
Jugoslovessski nacionalizem in unitarizem
Jugoslovenska nacionalna stranka stoji neomajno na stališču, da so Srbi, Hrvati in Slo« venci en narod in da se mora na tej osnovi razvijati vse naše narodno življenje, ker je bila Jugoslavija na tej osnovi ustvarjena. S tem pa stranka ne zanika dobrih tradicij posameznih delov jugoslovenskega naroda, temveč usmerja njih življenje in razvoj in ju spravlja v sklad z življenjem in razvojem na« rodne celote, brez katere in izven katere življenja ne obstanka niti enemu narodnemu delu.
Unitarizem Jugoslovenske nacionalne stranke pomeni, da je stranka proti federaciji, ki bi razediinila naše narodno in državno življe« nje na plemena in plemenske edinice, a je prav tako tudi proti centralizmu, ki slabi zdrave sile posameznih delov naroda in posameznih pokrajin države. Naš unitarizem pomeni, da je nosilec državnosti ves naš na« rod in da se državna politika ne sme in ne more voditi pod vplivom e.nega dela naroda ali ene pokrajine
V	skladu s temi načeli smatra Jugoslovenska nacionalna stranka, da se mora notranio ureditev države izvesti po načinu najširših samouprav in skrajne dekoncentraciie (raz-sredotočena), pri čemer se morajo osrednje« mu oblastyu pridržati le oni posli, brez katerih državna celota ne more živeti.
Hrvatsko vprašanje
Jugoslovenska nacionalna stranka je pire« pričana, da more pravilna jugoslovenska politika odstraniti glavne vzroke nezadovolj« stva hrvatskega dela našega naroda. enalVo pa tudi vzreke nezadovoljstva v drugih, delih države. Jugoslovenska nacionalna stranka je vedno pripravljena, da podpre vsak resen poskus, ki gre za odstranitvijo teh nezado-voljstev. S stvarnim delom bo Jugosloven* ska nacionalna stranka tudi sama prispevala vse, kar more, k temu smotru in je pripravljena. da se na te; osnovi sporazumeva z vsemi, kj iskreno žele, da se v bratski ljubezni i.n na osnovi popolne enakopravnosti vseh delov naroda za zmerom odstrani ta huda narodna skrb.
Politične svoboščine
Svojo borbo je Jugoslovenska nacionalna stranka vodila izključno na zakoniti podlagi. Tako bo delovala tudi v bodoče.
V	duhu programa se Jugoslovenska nacionalna stranka zavzema za to, da se čimprej
izdata zakon o tisku tar zakon o društvih ni zborovanjih, s katerima bosta zaamčena svo boda tiska in svoboda zborovanja in dogovarjanja. V istem smislu zavzema stranka odločno stališče, da se mora čim pre; izdati novi volilni zakon za narodno skupščino, v katerem naj pride do popolnega izraza načelo tajnega glasovanja, ki mora veljati tudi za volitve v banovinske zbore in občinske odbore.
Prva skrb kmetu in malim ljufism
Jugoslovenska nacionalna stranka bo posvečala posebno skrb gospodarskim m socialnim vprašanjem. Ravnala se bo po načelu, da je jugoslovenski kmet glavni prehranjeva-lec in branilec države; zato smatra stranka, da mora biti prva skrb države posvečena zaščiti kmeta v pogledu njegove prezadolžitve. povzdige njegovega pridelovanja, povišan a cen in olajšanja prodaje kmetijskih pridelkov.
Istotako smatra, da je zaščita delovnih slojev, posebno delavcev, obrtnikov in malih trgovcev, nujno vprašani, ki se ne sme odlagati. Vprašanje gospod-k ske povzdige siromašnih krajev in vorašan e javnih del je treba reševati po načrtu
Za načrtn-j gospodarstvo
Stranka bo zastavila vse sile, da se ustva« rijo pogoji za čimbolj živahen in skladen razvoj celotnega našega narodnega gospodar« stva. Osnovna zahteva stranke je, da mora država začeti načrtno gospodarstvo.
Jugoslovenska nacionalna stranka je na stališču, da so uradniki uslužbenci države in da se jim mora kot državljanom in državnim uslužbencev zagotovili n('le obstoj, temveč tu« di popolna državljanska svoboda z.neodvi« snostjo od strankarskih vladavin. Zahtevati se mora od njih tudi popolna odgovornost nasproti državi za njihovo nacionalno službeno delovanje.
članom stranke
Svojo dolžnost smo doslej tako kot stran« ka kakor kot poedinci vršili častno in pošteno nasproti kralju, narodu in državi. Dol/.« nost nam nalaga, da v teh hudih dneh csiu-nemo še nadalje na braniku velikih misli, ki so nam jih zapustile generacije očetov.
Jugoslovenska nacionalna stranka stopa v novo dobo svojega dela. Dolžnost vsakega njenega člana in vsakega rodoljuba, ki se v načelu sklada z našimi pogledi na narodno in državno življenje, je, da se pridruži stran« ki in jo z vsemi silami podpre v delu in borbi za ustvaritev velikih misli, jugoslovenstva nacionalne demokracije in socialne pravice.
Združeni opoziciji po dolgotrajnem prizade vanju in številnih poizkusih ni uspelo sesta« viti skupen program.
Od današnje vladajoče stranke Jugosloven* ske radikalne zajednice, posebno od njenega političnega dela med narodom in dela pri dr« žavnih poslih, nas delijo naši . pogledi na osnovna načela naše nacionalne politike kakor tudi naše razumevanje politične odgo« vornosti za delo vsake vlade in vsake politične stranke.

Edino Jugoslovenska nacionalna stranka . stopa pred narod z natančno določenimi PO> I gledi in natančno določenim programom zavedajoč se odgovornosti, ki jo prevzema pred Bogotn, narodom in zgodovino.
Ko poziva jugoslovenske nacionaliste v vr= tte Jugoslovenske nacionalne stranke, izjavlja vodstvo stranke, da je pripravljeno sode« lovati tudi z vsemi ostalimi jugoslovanskimi strankami in skupinami, ki imajo v osnovnih »ačelih enake poglede na našo nacionalno in državno politiko.
JugosJoveni, s tem, da zbirate jugoslovenske nacionalne vrste v organizacijah Jugoslo*
V vsaki župniji umre letno za jetilko samo po nekaj ljudi, tako da se nam zdi. kakor bi brila jetika bogve kako močno razširjena bolezen. Ce pa seštejemo umrle za jetiko v enem letu po vsej naši slovenski domovini, nas prestraši njih ogromno število: 2000 jih je.
Vsaka smrt za jetiko je zaključek hudega trpi jem a, duševnega in telesnega. Pri tem pa ne trpijo samo bolniki, temveč včasih še huje svojci, ki s strahom čakajo, kaj bo po pogrebu očeta ali matere. Najmanj 8000 Slo* vencev boleha za odprto pljučno tuberkulozo, S000 družin živi v strahu. Ali res ni pomoči? Ali zdravniška veda ni še ničesar iznašla kar bi zaustavilo to strašno bolezen?
Po vsem svetu je gibanje, ki si je zastavilo smoter, da hoče premagati tisočletno bo» Jezen. Mnogo nalezljivih bolezni je človeštvo že premagalo, pa bo premagalo tudi jetiko. Ze so odkriti načini, kako ji je mogoče priti do živega. V zdraviliščih za jetične lahko bolnike čisto ozdravijo. Seveda pa ne moreš ozdraviti človeka, ki so mu dnevi že šteti. Cas za zdravljenje je v začetku bolezni, ki jo je treba pravočasno spoznati. Zato je prvi smoter borbe z jetiko, preskrbeti vsakemu Slovencu, ki nima lastnih sredstev, brezplačen in strokoven pregled, kadarkoli bi se pokazala potreba. Drugi smoter je preskrbeli zdravljenje vsem bolnikom, dokler ne ozdravijo, kar pa traja pri posameznih pri' merih lahko leto dni. Tretji smoter je, ljudi obvarovati nred boleznijo s tem. da jih o
venske nacionalne stranke, vršite svojo rodoljubno dolžnost in ustvarjate osnove sploš» ne nacionalne organizacije, ki je tako zelo potrebna v teh dneh zmed. Najpravilnejša je pot jugoslovenskega nacionalizma, osnovana na načelu zdrave demokracije, enakoprav« nosti s širokimi samoupravami in socialne pravice.
Z vero v Boga in Jugoslavijo, z zvestobo kralju in kraljevskemu domu in z zaupanjem v silo jugoslovenskega naroda in jugoslovenske domovine pozivamo vse člane in prijate* Ije, da se brez odlašanja lotijo oživljenja strankinih organizacij in priprav za strankin shod.
bolezni poučiš, pokažeš način brambe in pre-skrbiš sredstva za obrambo. To nalogo je za Slovenijo prevzela Protijetična zveza v Ljubljani.
Možje, ki so spoznali, da je jetika strašna bolezen našega naroda, so se združili v bojno zvezo proti jetiki v dosego omenjenih
Hmeljsko društvo za dravsko banovino v Žalcu poroča:
V posameznih hmelskih nasadih se že pojavljajo bolhači, ki prizadevajo prav obilo škode. Umni hmeljarji so se že poprijel; obrambnega dela in uporabljajo z najboljšimi uspehi rotenoks. to je temni prah, ki uničuje bolhače. Rotenoks in posebne prašilnike ima v zalogi Hmeljama v Žalcu. Rotenoks stane 72 Din 1 kg, prašilnik pa 38 Din.
Hmeljarji se bodo morali kmalu pripravi+i na boj tudi proti peronospori. Kot obramb* na sredstva se uporabljajo z najboljšimi uspehi: bordoška brozga (galica in apno), Wa-ckrovo apno in tudi bakreno apno. V novejšem času se uporablja zoper peronosporo posebno v Nemčiji z najboljšimi uspehi bur» gundska brozga, ki se pripravi iz sralice in
smotrov. Vsako leto in tako tudi letos priredi zveza
proti jetičen teden (od 17. do 24. maja),
v katetem se vršijo predavanja in zbirajo sredstva. Letošnji teden se bo razlikoval od dosedanjih po krepkem nabiranju denarnih sredstev vsepovsod. Protijetična zveza je ustanovila
sklad za pobijanje in zdravljenje jetike,
ki naj doseže v letošnjem letu en milijon dinarjev. Ta denar naj se tudi že v tem letu rabi za svoj namen. Nadejamo se, da bo pla* čal vsak družinski gospodar za vsakega svojeg člana po en dinar v ta sklad. Tako bo z lahkoto dosežen prvi milijon v prvem letu, seveda pa s tem ne bo dosežena vsota, ki jo 'borba z jetiko v resnici potrebuje.
Slovenci, Protijetična zveza vas poziva, da se odzovete njenim prošnjam in darujete za zdravljenje jetike najmanj toliko dinarjev, za kolikor ljudi odgovarjate. Nabiranje bo po vsej Sloveniji v prvi vrsti s pomočjo šolske mladine. Ne odganjaite malih in ne jezite se! Nihče ne ve, kdaj bo pomoči potreben! Kadar boste darovali, pa darujte s tiho željo, naj Vam ta mali dar nakloni srečo, da bi ga ne bilo treba nikoli prositi nazaj.
uničevati
sode. To sredstvo je sicer nekoliko dražje kakor bordoška brozga, vendar pa ni potrebna pri sestavi raba lakmusovega ali enolfta-leiuovega papirja, ker se na vsakih 100 litrov brozge potrebne natančno 47 in pol dkg sode, in sicer brez nevarnosti osmojenja ali neučinkovitosti.
Pri rabi burgundske brozge se škropilnik nikdar ne zamaši, ker je soda čista in se v vodi raztopi brez ostanka.
Slednjič je dokazano, da vpliva burgund* ska brozga ugodneje na listje kakor bordoška brozga Burgundska brozga se rabi v Nemčiji in Franciji tudi v vinogradih proti peronospori in je dokazano, da ima vino takih nasadov več sladkorja kakor ono iz nasadov, škrop!iienih z bordoško brozgo. Brez dvoma bo burgunska brozga ugodno vplivala tudi na kakovost hmelja.
Teden dni borbe proti jetiki
Hmeljske škodljivce
je treba
Ivan Slivnik:	25
,Romana,' sem vprašal, povej mi vendar, kaj ti je storil stric Viktor?' Srce se mi je stisnilo od njenega pogleda. .Gospod Trtnik mi je povsem tuj človek, s katerim se ne pozdravljam; to naj ti zadošča. In zdaj je treba, da greš, Janko, odsloviti moram delavce, ki se jim mudi, da pridejo iz nevarnosti!' To rekši me je porinila iz sobe in stopila k svojim delavcem. Več ti ne vem povedati. Moral sem se odpeljati domov.«
Viktorjev obraz je drgetal. Stisnil je zobe.
Potemtakem mi ostane le še ena pot — proč iz njene hiše. Razločneje mi pač ne bi mogla pokazati vrat,« je rekel trpko.
»Stric Viktor — tega vendar ne boš storil!«
Viktor se je obvladal. Celo nasmehnil se Je. »Ne, prijatelj, prav imaš, bilo bi neumno. Ostati hočem toliko časa, da se pomenim z njo. Naj m,i odgovori sama — naj vsaj zvem, kaj ima zoper mene. Da bi se le že kmalu vrnila domov in bi bilo te muke in negotovosti konec!«
»Vse to mi kar ne gre v glavo, stric .Viktor.«
»Menj tudi ne, Janko. Le toliko vem, da ta jeza name he more izvirati iz Romani-nega srca, marveč jli mora biti vcepljena po nekom. Zato upam, da jo bom mogel iztrebiti. Samo da ne bi bilo tega brezdel-
nega čakanja. A vrni se zdaj na svoje delo in bodi mi srčno zahvaljen za dobro voljo.«
Janko je vzdihnil. »Zal, da je bila zaman, stric Viktor. In to tj povem — ako je vse skupaj res Beatričina spletka — potem naj se pripravi!«
To rekši je Janko odšel ter se vrnil k učenju. Viktor je begal brez miru po svoji pisalni sobi in stopil nato k oknu, da bi pogledal, ali se že vrača Roman in avtomobil.
Trume ljudi so se valile mimo hiše. Drli so gledat povodenj. Mesto je stalo dokaj više od bregov reke; izpred zadnjih hiš si lehko mirno užival veličastni prizor. Viktor je odprl okno in prisluhnil, kaj govore ljudje o vodi. Vsi so menili, da bo poplava neobičajno silna, dasi je bilo deževje pravkar ponehalo. Najrajši bi bili hite! Viktor z njimi vred k reki. Toda moral je ostati doma in čakati Romane. Utegnila je kmalu priti; ni je smel izgrešiti, za nobeno ceno ne. Sklonil se je daleč naprej, da bi ji videl naproti. Električna svetiljka pred vhodom je že gorela, zakaj mračilo se je. In tedaj se je pokazal avtomobil.
Viktor je stopil k vratom svoje sobe ter prisluhnil. Voz. ki se je bil ustavil pred vhodom, je spet zabrneL Trtnik je skočil k oknu. Videl je, da zavija avtomobil v garažo.
Stal je kakor okamenel in gledal za vozom. Minuto nato pa je nekdo potrkal, in ko je Viktor zaklical »Prosto!« je vstopi! Kaluta.
Staina Dora je zunaj; rada bi govorila s sahibom.«
»Le brž naj pride!« je hlastno velel Viktor.
Indijec je odprl vrata in spustil Doro v sobo. Bila je vsa razburjena.
24. POGLAVJE.
Romana se je bila odpeljala zjutraj v kar najslabšem razpoloženju. Toda v tovarni je našla vse polno posla in nemira; njen dhh se je obrnil v drugo smer in nekoliko p-u-zabil svojo bolečino. Naraščajoča povodenj ji je povzročila obilo vznemirjenja in preglavic. Ni ji ostalo časa za žalovanje.
Ali svojih misli vendar ni mogla krotiti. Vedno iznova ji je rojilo po glavi in po srcu Beatričino razodetje, da je Viktor Trtnik že davno soprog in oče. In vedno iznova se ji je krčilo srce od spoznanja, da je on, kj ga je spoštovala še smoči bolj od vseh ljudi, on, za čigar poštenje bi bila brez pomisleka zastavila desnico — da je ta mož hinavec in slepar!
Dolgo je omahovala, ali naj se pelje opoldne domov. Povodenj bi jo bila opravičila, ako bi bila ostala v tovarni. Treba je Li'o le telefonirati, da je ne bo. Toda njen ponos se je upiral možnosti, da bi si Beatrika potem mislila, da se ogiblje Viktorja.
In talko se je vendar peljala domov; ra-tihem je upala, da je nemara odpotoval. Beatrika mu je bila morda povedala, ka.j je odkrila.
Toda bil je še tu — in se je celo drznil, gledati jo s tistimi svojimi očmi, k.j jih ie bilo težko, tako težko dolžiti sleparstva. Nato je prišel napad gospe Sibile. Ni je zadel
Sodo izdeluje tvor ni ca v Lukavcu v drin« ski banovini, ki je poslala brezplačno Hmeljarskemu društvu v Žalcu nekaj te sode v poskusne namene. Kdor izmed hmeljarjev se zanima, naj se zglasi v društveni pisarni ob delavnikih od 8. do 10. dopoldne. V poskusne namene ima Hmeljarsko društvo tudi erisit zoper rdečega pajka in bakreni prah proti peronospori brezplačno na razpolago.
Politični
V nedeljo je bilo v Ljubljani posvetovat ne Jugoslovenske radikalne zajednice za dravsko banovino, na kateri je poročal
minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec o zunanji in notranji podtiki.
Rekel je med drugim, da je bila naša javnost ves čas abesinsfce vojne mirna. :n dostojna ter da se je prav tako ravnala italijanska proti nam. Mi želimo, da se ohranijo tudi v bodoče med nami odnosa.! dobrega sosedstva. Avstrija je šla po nem« ški poti in uvedla vojaško dolžnost, da bi se baje branila proti Nemčiji. Na drugi stra» ni so v Avstriji od časa do časa obetali koroškim Slovencem manjšinske pravice, a jih jim doslej še niso dali. G. minister je govoril tudi o strelih v narodni skupščini in naglasil, da se naša številna politična vpra« šana morejo rešiti samo v ozračju miru in vzajemnega zaupanja, ne pa v dimu smodnika. Naše zdravilo mora biti zdrava demokracija. a ne nasilje brezobzirnega fašizma in komunizma. Iz našega političnega življenja morata izginiti nasilje in laž. Dalje se je g. minister dotaknil poloma dunajske zavarovalne družb? »Feniks«, ki ima podružnico v Beogradu. Naglasil je, da člani uprave beograjske podružnice niso mogli vedeti, da je dunajska osrednja družba dajala podpore Habsburžanom.
Glavno mesto Abesinije Adis Abeba ie padla in Italijani zasedajo nadaljne abesin-
j ske pokrajine, dokler ne zasedejo vse države. Med tem pa je Italija že
sklenila aneksijo vse Abesinije.
Odlok italijanske vlade je bil že v soboto predložen italijanskemu kralju v podpis m je z istim dnem stopil v veljavo, čeprav o njetri poslanska zbornica in senat še nista sklepala. Italijanski poslaniki so že obvestili tuje vlade o aneksi:!. Vrhovni italijanski poveljnik v Abesiniji maršal Badogiio je bil imenovan za glavnega guvernerja Abesinije z oblastjo podkralja, a general Grazi« ani je postal maršal in vrhovni poveljnik italijanskih čet v Abesiniji.
Na pobudo Anglije je bilo te dni v Ženevi pri glavnem tajniku Društva narodov Ave-nolu posvetovanje voditeljev glavnih odposlanstev o Abesiniji.
Ker svet Društva narodov ni ukinil sankcij proti Italiji, je Mussolini odpoklical italijansko odposlanstvo iz Ženeve.
Na posvetovanju je italijanski odposlanec baron Aloisi nasprotoval, ca bi se Društvo narodov še bavilo z abesinskim vprašanjem, vendar pa se je z glasovi vseh ostalih voditeljev odposlanstev sprejel predlog, da se razprava o abesinskem vprašanju odgodi do . izrednega zasedanja Društvanarodov, ki bo 15. junija. Odhod italijanskega odposlan« stvaiz Ženeve smatrajo za prvi znak, da bo Italija dokočno obrnila Društvu narodov hrbet.
V nedeljo zvečer je v Beogradu govoril dr. Gavrilovič, zemljoradniški odposlanec v poslovnem odboru združene opozicije, o tem
kaj hoče in želi dr. Maček
Mod drugim je, rtlkel, kakor posnemamo iz »Vremena«, da je neresnična govorica, da o; dir. Maček postavil srbskim strankam uiti« matum. o notranji ureditvi države. Dr. Maček je za tako ureditev države, da jo lah« ko sprejmejo Hrvati in Srbi. Govornik je zavračal govorice, da misli dr. Maček le na Hrvate in ne na vso državo. Dr. Gavrilovič je naglašal tudi, da dr. Maček želi povsem svobodne volitve, to je čisto svobodno izvo« liene narodne predstavnike, ki bi načeli in rešili naše notranje vprašanje. K temu go-
ALBUS MILO
za umivanje
nadomešča drago toaletno milo.
Dobiva se povsod! Pazite na ime ALBUS!
voru bi bilo pristaviti samo pripombo, 'zakaj dr. Maček sairi ne pove, kaj želi in zahteva.
V nedeljo je bil izvoljen
novi predsednik španske republike.
Volijo ga člani državnega zbora in odposlanci ljudstva. Vložena je bila samo kandidatna l.sta z dosedanjim predsednikom vlade Ma-nuelom Aza.no. Volitev se je od '911 upravičencev udeiežilo samo 874, ker desničarji niso glasovali. Izvoljen je bil Azana s 754 glasovi. Mantiel Azana se je rodil 1. 1880. v Alcaladi Henaresu. Pravne nauke je dovršil v Parizu, nato pa je stopil v upravno službo. Mnogo je sodeloval pri raznih časopisih. Udejstvoval se je tudi na književnem področju. Bil je zmerom v prvih vrstah španskih socialistov. Takoj po izvolitvi novega predsednika je španska vlada podala ostavko. Novo vlado je nato sestavil dosedanji zunanji minister Barcia, ki je prevzel ministrsko predsedstvo in zunanje ministrstvo.
DEVINA PRI SLOVENSKI BISTRICI. Nedavno nedeljo se je poročila v Slovenski Bistrici gdč. Vorševa Roza, posestnikova hči z Devine in sestra pomožnega poštarja g. Vor-še Leopolda pri Sv. Martinu na Pohorju z g. Kropičem Rudolfom, orožniškim podnaredni-kom iz Velesa. Priči sta bila g. Blažič Josip, zidar z Devine in g. Kropf Maks, železniški uradnik iz Maribora. Mladima novoporočen-cema obilo sreče!
IV.4JNKOVCI. V Petovarjevi dvorani bo v nedeljo 17. t. m. igrana izvrstna veseloigra »Vaška Venera«. Nastopili bodo bolfenski igralci, ki so nam ostali v dobrem spominu še od »Plohe«. Zato bomo šli vsi igro gledat!
bogve kako hudo. Vse te malenkosti so .e utapljale v njeni bolesti za Viktorja Trtni-ka, za svojo osleparjeno ljubezen in svoje prevarano zaupanje. Napaka je bila malone vesela, ker ji je dal povod, da je mogla odiiti. In medtem, ko je tu v tovarni naraščalo okoli nje razburjenje in so se trudile vse roke. da bi pospravile vodi plen, preden ga doseže z grabežljivimi valovi, medtem, ko je prihitel Janko in govoril z njo, je mislila ona le na svojo edino, gorečo željo: »Da ga vsaj ne bi več srečala!«
Voda je naraščala čedalje bolj. Vse svoje ljudi je bila Romana odslovila, da bi jih spravila iz nevernosti. Karkoli bi bila mogla voda poškodovati ali odnesti, so bili spravili z dvigalom v zgornja nadstropja. Zdaj jo je obdajala puščoba; slišala je grgranje in šumenje vode. Spodaj je še čakal šofer in jo klical, naj se podviza, ker drugače niti z avtom ne prideta več domov. In tedaj jo je po bliskovo prešinila misel, kako se moire ogniti ponovnega srečanja z Viktorjem.
Ostati tu. v tovarni, dokler bo trajala povodenj! Nekaj dni, morda cel teden utegne miniti, preden bodo pota spet ponaibna. Vse dotlej ne bo mogla ona nikamor iin nihče k •nji. Imela bo dovolj časa, da se zbere, da premaga najini i še in ukroti to divjo bol v svojem srcu. Tirtnilku ne bo ostalo drugega, kaikor da medtem odpotuje. Beatrika in njena mati mu pač ne bosta dolgo skrivali, da vesta njegovo skrivnost. S tem mu bo vzeta možnost nadaljnjega bivanja, in nji ga ne bo treba videti — nikoli več!
Še preden je dodobra preudairila vse to, je stopila k oknu in zaklicala šoferju:
»Zoreč, kar peljite! Jaz imam še nujno delo in ostanem tu, dokler voda na pade. Povejte Dori, da naj ne skrbi. Tu imam vse, česar potrebujem; nič hudega se mi ne more zgoditi.«
Šofer se je ustrašil. »Pet minut lehko še čakam, gospodična, delj ne. Samih vas vendar ne morem pustiti tu.«
»Pač, Zoreč, lehko me pustite brez skrbi. Saj itak ne pridem več suha skozi vežo.«
»Spustite se z dvigalom, gospodična. Lehko ga naravnate tako, da stopite ž njega naravnost v voz, saij ga imam tik zraven.«
Toda Romana se je bila medtem odločila, da ostane.
»Odpeljite se neutegoma, Zoreč, da se vam kaj ne zgodi. Jaz dstanem tu in bom vsaj lehko delala te dni, ne da bi me motili. Odpravite se takoj in ne pozabite povedati Doiri, kar sem vam naročila.«
Tedaj je šofer pognal motoT. Ako je hotela gospodična ostati za vsako ceno, je bila stvar pač njena skrb. Ni ga mikalo čakati še delj in spravljati svojega življenja v nevarnost. Voziti po vodi. ki je še vedno naraščala, je bilo itak dovolj težko.
In tako se je odpeljal.
Romana pa je globoko zasopla ter zaprla okno. Kroginkrog se ni videlo dirugega kakor širna, toliko da ne brezbrižna vodna plan. Sama je bila zdaj, čisto sama v tem zapuščenem poslopju. Nikjer žive duše, od nikoder glasu razen šu/menja vode. Avtomobil je pljuskaje in brizgajo izginjal v la-Iji. Romani se ije storilo vendarle nekam tesno čin čudino. A kmallu se je obnovila v nie-nem srcu muka ter izpodrinila vse ostalo. SedBa je za pisalno mizo in poizkusila delati.
Pred njo je ležala skladaniea pisem, ki so bila dospela z davišnjo pošto. Niti pregledati jih ni utegnila. Toliko da jih je v naglici omenila Hotarju. Prokurist je bili odšel že pred dobršno uiro, da bi brzojavil in telefoniral z mestne pošte na vse strani ter obvestili vse naročnike, ki so čakali blaga, o nastali zapreki.
Hojar je ostavil mlado predstojnico v trdni veri, da se čimpreje odpelje z avtomobilom; drugače je gotovo ne bi bil pustil same.
Romana je zdaj res pregledala .pisma; toda ko je bila ž rajimi gotova, ni vedela niti, kaj je čitala. Njene misli so hodile po drugih potih. ZaječaJa je in Si zakrila obraz z rokami. Saj zidaj je bila sama. Nihče ni videl njene bolesti. Zalkaj si ne bi ollajišala srca!
In v to njeno žalost se je vmešaval tih in nežen odmev, kakor bi slišala ljubljen glas, ki bi ji govorriil:
»Lahko noč, Romana!«
Teh besed ni mogla pozabiti. Ah, kako burno ji je utripalo srce, kadar je pomislila nanje!
Vstala je ter jela hoditi brez miru po kon-torju. Tiho ta ji je težila srce in ii hkrati hladila muko.
»Lailiko noč, Romana k
Pritisnila si je rclko na prsi, kaikor bi čutila v njih neozdravljivo bolezen.
Mair bo vedno slišala te besede? Ali jih ne 'bo nikoli pozabila? Gorje njemiu, ki jo je storil tako nesrečno!
»Kai sem ti storila, da moram tolikanj trpeti zaradi tebe,« ije rekla glasno sama pri sebi.
Zdirzimila se je. Bila je sama, zapuščena, kater že ves čas doslej, in še mnogo bolj. Sa-
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na ptujskem sejmu so se trgovali voli po 2.50 do 3.50, krave po 125 do 3.30, hiki po 2.15 do 4, junci po 2.75 do 3, telice po 2.75 do 4, teleta po 4.75 do 5 Din za kg žive teže. Cene konjem so nekoliko poskočile, iin sicer so jih prodali po kakovosti od 300 do 4000 Din, žrebeta pa od 1000 do 1800 Din za glavo.
SVINJE. Na ptujskem trgu so prodajali pr-kitarje po 5.50 Din, debele po 6 Din, plemenske pa od 4.50 do 5 Din za kg žive teže; pras-ce, stare 6 do 12 tednov, pa po kakovosti od 50 do 100 Din za rilec.
ČEŠNJE. Zadnjič smo poročali o visokih cenah češnjam. Ker pa je tega sadu zmerom več na naših trgih, se je pocenil. V Ljubljani se prodajajo že po 8 do 10 Din za kilogram.
Sejmi
17.	maja: Ljutomer;
18.	maja: Rogatec Tržič pri Sv. Trojici (samo za blago), Vrhnika, Poljčaine;
19.	maja: Bogojna v Prefcmurju;
20.	maja: Marija Snežna na Velki (samo za blago), Mozelj, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Konice, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah;
21.	maja: Preval je;
22.	maja: Loka pri Zidanem mostu, Št. Lani-bert, Videm pri Krškem, Gorenji Logatec, Žužemberk;
23.	maja: Sv. Peter pod Sv. Goricami.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
1 nizozemski goldinar za 29.78 do 29.93 Din;
1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 angleški funt šterling za 217.98 do 220.04 Din;
1 ameriški dolar za 43.65 do 44.02 Din; 100 francoskih frankov za 290.21 do 291.65 Din;
100 češkoslovaških kron za 182.90 dol84.01 Din.
ma, kakor bo zdaj vedno — do konca. Stemnilo se je. Mesec je stal na nebu in se trepetaje zrcalil v brezbrežni vodni planjavi, sredi katere je bučala veličastno narasla reka in trgala s seboj vse, kar ni bilo skaaa in trden zid. Zgradba tovarne je stala krepko na silnih temeljih in ni se bilo bati, da bi jih voda omajala Bučala je reka, divjala je mimo, venomer mimo, ter pela pesem uničenja. Romana je poslušala njeno onjaško melodijo. Nato je hotela prižgati luč. Odrekla je. Nekaj je moralo biti pokvarjenega v na-
Zbrala se je. Ostati sami v temi je bilo vendarle strašno. A na srečo se je spomnila zavoja sveč, ki ga je imeila shranjenega v omari za vsak slučaj. Tudi preprost svečnik je bil zraven. Napravila je luč. Izprva jih je hotela prižgati več, da bi bilo svetleje. Toda pomislila je. da mora izhajati s svoio zalogo delj časa. Baš ko si je postavila luč na pisalno mizo, pa je zdajci pozvonil telefon. Preplašeno se je zdrznila; nato je zaigral na njenih ustnicah bled smehljali.
Brž je vzela slušaSo. Na telefon je bila čisto pozabila. A zdaj ji je bilo vendarle prijetno misliti, da vendar ni čisto ločena od ostalega sveta.
Pri telefonu je bila Dora, njena dobra stara Dora.
»Kaj hočeš, Dora?« je vprašala.
»Ah, ljubi Bog, gospodična Romana, tako sillino sem se prestrašila, ko se je pripeljal Šofer brez vas in je povedal, da hočete ostati vzlic povodmji v tovarni. Za Boga, ali Se res?«
»Res, Dora delo imam in zato ostanem tu.«
»Oh, to vendar ne gre!«	'
Vojna škoda se je trgovala po 257.25 do 258 Din, investicijsko posojilo pa po 80.50 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 9.18 Din, a nemški klirinški čeki (ki so močno popustili) po 12.80 Din.
Drobne vesti
= Pred žetvijo pšenice. Kakor poročajo iz Vojvodine, pričakujejo tam prav obilen pridelek pšenice, ker je vreme zelo ugodno. Ce do nove žetve ne bodo nastopile nezgode, moramo računati z izvoznim presežkom v višini 20.000 do 30.000 vagonov pšenice. Kar se bo žetev v Vojvodini začela letos zaradi zgodnje pomladi že 15 dni prej kakor običajno in bo novo blago prišlo na trg že v začetku julija, so mnogi v skrbeh, kako bodo naša tržišča obvladala znatno ponudbo, če ne bomo takoj imeli možnosti za izvoz v tujino z. ugodnimi carinami. Vse kaže, da bodo cene žitu letos nizke.
Domač® novosti
*	Bolgarski kraij častni član Združenja naših strojevodij. V Beogradu so imeli naši s t roje vodae te dni svoj shod, na katerem so izvolili bolgarskega kralja Borisa kot velikega in iskrenega prijatelja strojevodij za čast* nega člana združenja. Posebno odposlanstvo predstavnikov oblastnih uprav s predsednikom osrednje uprave odpotuje v kratkem v Sofijo, da izroči kralju Borisu diplomo čast* nega članstva.
*	Zamenjava bankovcev po 1000 in 10 Din na državnih blagajnah. Od 20. t. m. bodo glavna državna blagajna in vse davčne uprave zamenjavale bankovce, ki jim je rok za zamenjavo pri Narodni banki potekel 4. ma* ja. To so bankovci po 1000 Din z dotiskano rozeto izdaje 30. novembra 1920., nadalje 10-dinarski bankovci rdečkaste izdaje od 26. maja 1. 1926 in lOdinarski rdečkasti bankovci od 1. decembra 1929. Pravica do zamenjave teh bankovcev ne zastari. Za zamenjavo je je porebno, da lastnik bankovcev sestavi seznam istih po vrsti, seriji in številki, da se* znam podpiše s svojim polnim imenom in priimkom in napiše svoj natančen naslov. Zamenjava teh bankovcev ni podvržena taksi.
»Mora iti, kiuba. Niti če bi hotela, ne pridem več domov, ker je vsa cesta pod vodo. Zdaj moram ostati.«
»JoJ pomagaj! In če se vam kaj pripeti?«
»Bodi brez skrbi. Doma ne bi bila nič bolj va,rn-\ nego sem tu.« . »A čisto sami! Ali ni nikogar pri vas?«
»Ne, žive duše ni z mano. Toda pomiri se, dobro mi je.«
»Le kaj bo z vami, za božjli čas!«
»Nič hudega, Dora. Tu ostanem, dokler povodenj ne uplaihne.«
»To utegne trajati - tri ali štiri dni!« ie tarnala Dora.
»Morda še delij.«
»Sai nimate česa jesti!«
»Pač, Dora, več nego treba. Kakao, čaj, kavo, mašilo, kruh, konzerve, vse je tu. Ne bo mi sile.«
»In nikakega nočnega perila, niti spodobne postelje ne,« fe javkala Dora v telefon.
»Na diivanu bom spala prav dobro. Name-stu nočne srajce oblečeni platneno haljo, ki jo nosim časih v laboratoriju. Tam lehko celo kuham. Kakor vidiš, je tvoja skrb odveč. Svoj kožuh imam tudi tu, če bi me zeblo. Nič se ne razburjaj, Dora, zame je poskrbljeno in ni se m.,- bati hudega. Tu vsaj lehko nemoteno delam. Ti pa katerifcrat pozvoni, če se ti more pokramljati z menoj.«
»Moj Bog, da bi vas vsaj videla, gospodična Romana, ali ste res tako mirnj in zadovoljni, kakor me hočete prepričali.«
»Bodli že pametna, Dora. Aid je Janko doma?«
»Da. mladi gospod jie v svojli sobi in «tu-dira. Milostiva in gospodILčna Beatrika sta
i * Ban v Mariboru. V spremstvu svojega tajnika dr. Kovačiča je v torek z avtomobilom prispel v Maribor ban g. dr. Natla* čen. V mestni posvetovalnici mu je bil prirejen svečan sprejem. Zupan dr. Juvan je imel pozdravni nagovor, v katerem je prosili, naj bo ban tolmač zvestobe Maribora kraljevskemu domu in državi. Ban se je za pozdrav zahvalil. V imenu mariborskega škofa in ostale duhovščine je bana pozdra* vil prost g. dr. Viraber. V sredo je g. ban sprejemal na sreskem načelstvu predstavnike uradov in odposlanstva.
*	Telefon in brzojav v Halozah. Direkcija pošte je začela graditi telefonsko zvezo v Haloze. Zdaj delajo na progah Ptuj—Pod-
in Ptuj—Sv. Vid—Sv. Andraž in Sv. Barbara v Halozah. Dela, pri katerih so za-posljeni domači delavci, prav hitro napredujejo in je pričakovati, da bodo junija že končana. Prebivalstvo v Halozah je tega zelo veselo, saj je to zanj velikega pomena in koristi, posebno zaradi vinskih in sadnih kupčij.
*	Egiptskj kralj Ahmed Fard I. ljubitelj kranjskih čebel. Skoro neverjetno se čuje ta novica, ki je prišla zdaj ob smrti imenovanega egiptskega vladarja v javnost. Pred tremi leti je prispelo naročilo iz dvorne pisarne našemu znanemu in zaslužnemu čebelarskemu izvozniku v Bohinjski Bistrici g. Janku Stergarju za 50 rojev, ki so prestali srečno dolgo pot, o čemer pričata pismena zahvala in čestitka kralja Fuada, ki jo hrani g. Ster-gar še danes.
*	Ljubljanski veleSeiem (od 30. maja do S. junija) bo obiskovalcem vsekako nudil m no* go novega in zanimivega. Z obilico razstavljenih predmetov (strojev, papirnatih, kemičnih, živilskih, usnjenih izdelkov, blaga) podajata naša domača industrija in obrt pre« gled o svojem delu in napredku v preteklem letu. Zlasti privlačne pa bodo za posetnika še posebne razstave: »Sodohna gospodinja« v zvezi z modno revijo, ki bo nazorno pokazala, kako naj se naše gospodinje, dekleta in deca oblačijo in kretajo v domu, v svetu, v poklicu odnosno v šoli. Gostinska raz; stava bo zlasti njim, ki žive od tujskega pro" meta, poučna, ker jim bo prikazala, kako je treba naša gostišča opremiti in kako gostom postreči, da bodo radi vedno znova prihajali v našo sredo. Ker bodo tu razstavljene še
se zaprili; menda sta nekaj bolni. In gospod inženjer je bil tu. Hotel je govoriti z vami. Rekel je, naj mu pridem takoj povedat, kakor hitro se vrnete domov. In zdaj vas sploh ne bo!«
Sreča, da Dora v tem hipu ni videla Ro-maninega obraza.
»Ne — ne bo me, in z gospodom inženjer-jem nimam o čem govoriti. Upam, da se odpete, dokler sem jaz tu,« je dejala trdo in rezko ter naglo obesila slušalo nazaj.
Ničesar ni hotela več slišati o Viktorju; hvalila je Boga, da je sama tu v tovarni in ga ne vidi. Ali vendar se je čutila tako bedno in zapuščeno, da bi bila najrajši legla in umrla.
Vrgla se je na divan ter zagrebla lice med dlani.
Po tem telefonskem razgovoru z Romano je tekla Dora v svojem strahu in srčni tesnobi k Viktorju, kaikor da fi more on kaj pomagati.
Ko jo je spustil Kakuta v sobo, je razburjena povedala Viktorju, kakšno vest je prinesel šofer, in da je potem telefonirala Romani. Skoro dobesebno mu je ponovila ves razgovor, ne izvzemši niti zadnjih Romani-nih besed.
Viktorievo obličje je pobledeilo. Toda prav zadnje besede so mu bile dokaz, da je ostala Romana le zato v tovarni, ker se ga hoče ogniti, da ga ne bi več srečala. Gotovo je upala, da odpotuje, preden se vrne ona domov. Globdka guba se mu je zarezala v čelo. in okoli njegovih stisnjenih ustnic se je začrtal iziraz Jeklene odločnosti.
Ctalje)
mnoge druge zanimivosti iz zgodovine in sedanjega, stanja gostišč, si bo gostinsko raz stavo vsaiKdcJrad ogledal. Razstava pohištva in avtomobilska razstava lxxsta nuditi obilno izbiro najmodernejših, kakovostno dovršenih in po ceni nairaznovrstnejših izdelkov v skladu z novodobnimi praktičnimi izsledki arhitekture in tehnike. Razstava malih živalc: kuncev, perutnine, ptic, bo ljubiteljem in rejcem malih živali pokazala, kolikšne uspehe je mogoče doseči z veščo rejo. Da pa bo združeno »utile cum dulce« (koristno z za« bavnim) bo poleg razstaviščnega prostora veselični, ki bo odprt tudi ob večerih in bo vsakomur nudil obilo prijetne zabave. Vinski oddelek, plesišča, avtodrom, vrtiljaki, tobogan, vivarij z raznimi, pri nas tujimi živalmi, zlasti pa še variete na prostem, kjer se bodo vsak dan vršile predstave in si ga bodo posetniki velesejma lahko zastonj ogle* dali, bodo dajali veseličnemu prostoru videz razkošnosti, obiskovalcem pa mnogo veselja. Zato tudi vi ne pozabite obiskati Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija. Na železnici, avionih, parnikih polovični popust: za prihod veljaven od 25. maja do 8. junija, za odhod od 30. maja do 16. junija.
*	Brat poko.inega pisatelja Josipa Jurčiča }e umrl. Na Muljavi je umrl v ponedeljek v 90. letu starosti Anton Jurčič, brat pokojnega velikega slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Pokopali so ga v sredo na pokopališču v Krki pri Muljavi. Starček je bolehal kakih 14 dni in je mirno zatisnil svoje trudne oči. Vid mu je zadnja leta čisto opešal. Blag mu spomin!
*	Protijetični dispanzer v Novem mestu je začel v ženski bolnišnici redno poslovati. Dispanzer vodi g. dr. Prodan Josip, poleg njega sodelujejo v dispanzerju vsi zdravniki bolnišnice. Ordinacije v dispanzerju so redno vsako soboto od 14. do 18. in sicer le na podlagi nakazila pristojnega zdravnika in listin ustanove, pri kateri je bolnik zavarovan, ali pa občine, kadar gre za siromake.
*	Zlata ruda v Južni Srbiji. Upokojeni učitelj Peter Lazič iz Skoplja si je pridobil pravico rudosledstva v kumanovskem okolišu. Pri svojem raziskavanju je našel na več krajih v okolici Kumanova, zlasti v reki Pu-činji zlato rudo. V Kumanovo pridejo zastopniki neke belgijske družbe, ki bo prevzela izkoriščane najdišč. V kumborski
okolici pa so našli tudi že bakreno in svinčeno rudo.
*	Smrt najstarejšega Draveljčana. Te dni
so poKopah na draveljskem pokopališču bivšega draveljskega mizarskega mojstra in po* sestnika g. Franca Cartnana, ki je štel 96 let. Pokojnik je bil najstarejši prebivalec bivše občine Zgornje Šiške. Bodi mu lahka zemlja!
*	Smrt orožnika, hi je ustrelil zloglasnega roparja Guzaja. V Mariboru je umrl te dni 831etnj upokojeni orožniški narednik g. Marko Urizold, ki je bil leta 1880. ustrelil zloglasnega roparja Guzaja.
*	Letos imamo mnogo padavin. Splošen vremenski pregled kaže, da so bili prvi štirje letošnji meseci zelo mokri, zakaj do 1. maja je padlo v Ljubljani in okolici po podatkb vremenoslovskega zavoda 636.4 milimetra dežja. Najbolj suh mesec je bil marc, ko ,e padlo samo 54.9 milimetra dežja. Januarja ga je padlo 266.8, februarja 172 in aprila 142.7 milimetra. Kaže, da bo tudi letošnji maj precej deževen Zanimivo je, da kljub mnogim padavinami ni bilo večjih povodenj.
*	Pomladne konjske dirke priredi Kolo ja» hačev in vozačev iz Ljutomera na praznik vnebohoda 21. t. m. in v nedeljo 24. t. m. na Cvenu pri Ljutomeru. V primeru dežja na dan 24. t. m. se dirka preloži na binkoštno nedeljo 31. t. m. V nedeljo 24. t. m. bo začetek ob 15. uri. Prijatelji konjereje in konjskega športa, udeležite se teh zanimivih dirk polnoštevilno!
__ * Nabiranje polžev. Siromašni sloji okolice Središča nabirajo polže, ki jih kupuje g. Lo-wy, trgovec v Središču, in jih izvaža v Fran* cijo. Baje je lansko pomlad izvozil iz Bosne okoli 30 vagonov polžev v Francijo. Tudi v Slovenskih goricah so se začeli baviti ljudje s tem poslom, da nekaj zaslužijo.
*	Neurje v Slovenskih goricah. Predzadnjo sredo popoldne so se nad Slovenskimi goricami zgrnili temni oblaki, vsula se je ploha in za njo še toča, ponekod prav debela. Seveda je napravila sadjarjem in vinogradnikom ve» liko škodo. Po sadovnjakih je oklestila sadno drevje, po vinogradih pa uničila večje mladike. Škodo je napravila tudi na žitu.
*	V Kaštelu so potegnili iz morja truplo Fran ca Ladihe iz Dolenje vasi pri Mirni peči. Ribiči iz Kaštela so nedavno potegnili iz morja truplo utopljenca, pri katerem so našli potni list na ime Franc Ladiha, ki ie nedavno odpo*
DOMA
»To je moj sin«, je mirno odvrnil gospod Vulfran, vendar pa se mu je poznalo, da m tako miren, kakor kaže s svojim glasom.
»Čakaj, malo bolj bom sobo razsvetlil«, ji je še rekel. In prižgal je novo luč.
Perina je iznova kriknila.
Ko jo je spet vprašal, kaj ji je, ni rekla niti besedice. Saimo z ihtenjem je izdajala to, kar je divjalo v njeni duši.
»Zakaj jokaš?« jo je nato vprašal gospodar.
Zdaj je morala nekaj odgovoriti. Komaj je zbrala toliko moči, da je lizjecljala besede, ki so bile docela brez smisla:
»To je slika... aš sin ... Vi ste njegjv oče . . .«
O, toliko, da se ni izdala, da je ta slika kazala njenega očeta . . .
Tovarnar pa, ki je ni razumel, je stopil k njej in jo je sočutno pogladil po laseh. Potem ji je tiho rekel:
»Kajne, svojega rajnega očeta si se spomnila, sirota?«
»Da, gospod«, je dahnila . . .«
»Ubogo dekle!«
Ko bi bil gospod Vulfran samo slutil, kako kruta resnica se skriva za njegovimi in njenimi besedami!
39. POGLAVJE.
Kako sta bila oba nečaka, ki sta drugo jutro prišla po stari navadi spet prav pozno, presenečena, ko sta dobila v kabinetu svo-
I jega strica Parmo, ki. je sedela tako, ka.xor bi hotela tam večno ostati.
Talouel jima ni nalašč ničesar povedal in 1 je uredil vse tako, da je bila v kabinetu prej
kakor onadva. I Kar užival je, ko ju je opazoval. Čeprav je bil sam ves besen na malo vsiljivko, je vendar čutil nekakšno olajšanje, ko je videl, da jeza obeh nečakov ni nič manjša od njegove.
Najbrž si nista mogla razlagati, kako je Perina sploh mogla priti sem. Saj je njun stric le malokdaj sprejel koga v svoj kabinet •in je bil tak sprejem pravo odlikovanje.
Ko sta šla, je stopil za njima in ju takoj, ko so se vrata v kabinet zaprla, prav priliznjeno ogovoril:
»Kajne, da sta bila presenečena, hm«, je dejal, »da, kako se je to dekle vtihotapilo k gospodu Vulfranu!«
Nista mu odgovorila, ker nista hotela priznati, da sta bila presenečena.
»Tudi jaz sem debelo pogledal«, je nadaljeval Talouel in stopal za njima. »Saj bi vaju bil prej obvestil, če bi bila bolj zgodaj prišla, tako pa . . . Potem najbrž ne bi bila tako v zadregi. Da, človek se mora znati obvladati . . .«
S tem jima je dal dvojen pouk: naj drugič prej vstaneta in naj se ne dasta tako presenetiti. Kar vesel je bil. Oba sta se bahala i s svojimi šolami, pa jn je vendar lahko uči! on, ki nikoli ni videl notranjosti kakšnega višjega učnega zavoda.
Potem je še dodal:
»Ze včeraj mi je povedal gospod Vulfran, da bo dekle odslej stanovalo v njegovem gradu in delalo v njegovi pisarni«.
toval iz Washingtona v našo državo. Pri utopljencu so našli zlato uro in večjo vsoto denarja. Ker v Kaštelu in tudi v Splitu nj bil nikjer prijavljen, so domnevali, da je morda med vožnjo padel s parnika i.n utonil. O nje« govi smrti so bila obveščena oblast va, ki so uvedla preiskavo. Nedavno pa se je kopal v zalivu Kašuni dijak Mirko Curič in opazil med skalami majhen zavoj. Zavoj je odprl in našel v njem listine na ime Franca Ladiha, poleg tega pa tri vložne knjižice. Eno knjižico je bila izdala Ljubljanska kreditna banka in se glasi na vlogo 20.000 Din, drugo Držav* na hipotekama banka tudi na vlogo 20.000 dinarjev, tretjo pa Mestna hranilnica v Ljubljani na enako vlogo. V zavoju so bile tudi tri vložne knjižice ameriških bank z vlogami 3810 dolarjev, dva bančna računa in listine ameriških oblastev o ameriškem državljan-stvu pokojnega Franca Ladihe. Našli so tudi delavsko knjižico, iz katere je razvidno, da se je Franc Ladiha rodil v Dolenji vasi, občina Mirna peč. Curič je zavoj odnesel na s reško načelstvo, ki ga bo izročilo zapuščin; skemu sodišču v Splitu, o najdbi pa bodo ob" veščeni tudi ameriški konzulat v Zagrebu iti sorodniki pokojnega Ladihe v Sloveniji. Zdaj oblastva raziskujejo, kako se je pokojni Ladiha ponesrečil in ali se je nastanil kje v Splf tu. Našli so namreč tudi dva kovčega, ki ju je bil pripeljal v Split. Domnevajo, da je prišel pokojni Ladiha na oddih in da se je šel kopat v zaliv. Verjetno je, da mu je postalo slabo ali pa da ga je opalila solnčarica in je padel v morje. Ker ni znal plavati, je utonil. V morju ni ležal dolgo, zakaj ko so ga našli, je njegova ura še šla.
*	Truplo z odrezano glavo na železniškem tiru. Na železniški progi pred predorom v Košakih so našli truplo neznanca, ki je imel odrezano glavo. Odrezano glavo so dobili nekaj metrov od trupla. O tem so bili obve" ščeni orožniki v Košakih. Pozneje so ugotovi« li, da je samomorilec 25letni pisarniški sluga Ivan Horvat, ki je bil uslužben pri tvrdki Jelene & Slajmer.
*	Huda avtomobilska nesreča. V nedeljo je šla 48-letna posestnikova žena Alojzija Gmokova s Tratne.pri Grobelnem s sestro v Št. Vid k maši. Ko je stala na cesti pri cerkvi je privozil izza ovinka zobni zdravnik dr. Rudolf Sadnik iz Celja z avtomobilom. Cmokova se ni mogla več izogniti, voznik pa
»Kdo pa je sploh to dekle?« je tedaj izne-nada vprašal Teodor.
»Tudj jaz bi to rad vedel«, je mirno odvrnil ravnatelj. »Kakor se mi zdi, tega niti gospod Vulfran sam ne ve.«
»Toda kako je potem mogoče? . . .«
»Kako? No, rekel mi je, da je že dolgo iskal nekoga, ki bi bil pameten, molčeč in zvest, da bi mu lahko docela zaupal«.
»Ali mar nima naju?« mu je segel Kazimir v besedo.
»Prav to sem mu tudi jaz rekel!« je vzkliknil Talouel. »Gospod Kaz;mir je dokončal tehniko in se je dobro izučil teorije, tako da se lahko z vsakomer meri. In zvest vam ie tudi! Gospod Teodor pa prav tako. On se ž a dolga leta ukvarja s trgovino, življenje pa pozna tudi zelo dobro, saj je zrasel iz majhnih razmer. Ali nista tadva dovolj pametna in molčeča? Saj ne mislita na nič drugega kakor na to, kako bi vam olajšala delo. In tudi med seboj sta prijatelja, kakor bi bila brata. Boljših pomočnikov si pač niti mislit! ne morete«.
Govoril je priliznjeno kakor med. Skriva? pa se je sam pri sebi smejal in se iz obeh' nečalkov norčeval. Ko nista oba odgovorila niti besedice, je še enkrat dvignil glas in rekel:
»In veste, kaj je na to odgovoril?«
iNečaka sta ga pogledala, on pa je malo počakal, da bi njegove besede bolj učinkovale. Nazadnje je dejal:
»Samo to je rekel: »Hm, moja nečaka!« Kai naj to pomeni? Nisem se ga upal vprašati. Zato vama ne morem reči nič drugega kakor to, kar sem slišal. Da, in potem mi je rekel še nekaj besed o dekletu. Povedal ml

obešenega 431etnega prevoznika krulia Matijo Zupana. Vzrotk samomora ni znan. V pismih ženi iin delodajalcu Scherbauimu prosi pokojnik, naj skrbijo za vzgojo njegove5 ga mladoletnega sina.
*	Požari v Slovenskih goricah. Neznan požigalec je upepelil hišo posestnika Antona Serbana v Jakobskem dolu. Naslednjo noč je najbrže isti zločinec podtaknil ogenj pri posestniku Jakobu Ekselenskemu v isti vasi.
*	Požar v Stopi^ah pri Novem mestu. V ne-
deli.o, ko so gasilci praznovali god svojega patroma sv. Morja na, je nastal popoldne v Stopicali pri posestniku Stanfilju požar, ki je upepelil velik skedenj in hlev. Užgala je zgradbo najbrže strela. Sreča v nesreči je bila, da je veter pihal od vasi, sicer bi požar lahko postal usoden za. vso vas, ki ima mnogo s slamo kritih hiš.
*	Od veselja, da je dobil delo, se mu je zmešalo. Na postaji v Paračinu je znorel od veselja, ker je dobil delo, delavec .ftenrilk Belič iz Meliša pri Jelšah v Sloveniji. Belič je bil zelo dolgo brez vsakega dela in z družino .ie živel v budi bedi. Pred nekaj dnevi pa je prejel veselo vest, da mu je zagotovljeno delo v rudniku Rta,nju. Ves vesel se je Henrik Belič odločil za pot. Prej pa je še prodal vse svoje siromašno premoženje, da si je mogel kupiti železniško karto. Ko se je pripeljal do Paračina, je moral čakati na odhod zaječarskega vlaka. Kljub dolgemu čakanju je bil Belič dobre volje in mu je veselje kar čarelo z obraza, da je po tolikem času stradanja dobil zaposlitev. Pozno ponoči pa je ves razigran v trenutku, ko je zaslišal pisk lokomotive, planil pred postajo. Pri tem pa je padel, zaradi česar je dobil tri večje praske na obrazu. Kmalu je začel izredno veselo kričati. Njegovi tovariši so ga zastonj pomirjevali. Naposled so spoznali, da se ie Beliču od veselja oinračil um. Zjutraj pa je Belič dobil še močnejši živčni napad, da so ga morali spraviti v varstvo v bolnišnico. Pa tudi v bolnišnici Beliča dobra volja ni minila. Kar naprej se je smejal in vpil: »Pustite me na delo. saj se je že zdanilo.«
*	Smrtna nesreča pri delu. 241etni delavec Ludvik Rovšek. doma iz Gornjega Hotiča. je poleg železniškega mosta pri Poganiku z drugimi delavci popravljal nasip. S čolnom ie Rovšek skuoai s svojim tovarišem Osoliv-
komi prevažal pesek. Čoln je trčil ob nasipi-110. Osolniik je pravočasno skočil na kopno, Rovšek pa je ostal v čolnu, kalerega so valovi naglo zanesli v sredino reke. Čoln se je prevrnil in nesrečni delavec je takoj izginil pod vodo. Bil je dober delavec.
*	Za hčerjo v smrt. Poročali smo že, da je nedavno skočila mlada delavka Marija Gregorčičeva t Ljubljani pod vrhniški vlak in ostala na mestu mrtva. Dekletova mati 42-letna Ivana Gregorčičeva se je tedaj zglasila na policiji, kjer pa niso dobili vtiska, da bi bila stara Gregorčičeva kaj posebno razburjena ali vznemirjena zaradi hčerine smrti. Izkazalo se pa je, da je nagla hčerina smrt mater le zelo potrla, zakaj te dni so našli Ivano Gregorčičevo obešeno v nienem stanovanju. Dvojna žaloigra v družini mestnega delavca Gregorčiča je v okolici napravila globok vtisk.
*	Miši so razgrizle tisočake. Pred dvema mesecema se je oglasila v ljubljanski podružnici Narodne banke priletna ženica, potegnila iz cekarja rdečo rutico in jo z drhtečimi rokami odvezala. Gospodje pri blagajni so ostrmeli: v rutici je bilo nekaj tisočakov. Zenica je povedala, da je doma na podstrešju hranila 70 tisočakov, ki so jih oglodale miši. Prosila je, naj jih zamenjajo. Zamenjali so jih sicer, ali manjkalo je toliko, dia ni dobila izplačanih več kakor 12 tisočakov.
*	Do smrti je pobil s sekiro tasta in taščo, nato se pa obesil. V Lichendorfu pri Cmure-ku ob meji se je izvršil grozovit umor. Upokojeni policijski nadzornik Alojzij Sober je pobil s sekiro do smrti svojega tasta 981et-nega preužitkarja Franca Hodla in taščo, 83» letno preužitkarico Marijo Hodlovo. Po krvavem deanju je šel zet v skedenj in se obesil. Sober je bil prevzel posestvece od staršev svoje žene, ki sta si izgovorila skromen preužitek. Zaradi preužitka pa so nastali v hiši prepiri, ki so imeli za posledico, tako strašen konec.
*	Detomor. Mlinar Murkovič v Kuršinc;h je pri čiščenju potoka Bukovnice naletel v vodi na otroško trupelce. Preiskava e do« gnala, da je re.ienka nekega posestnika v Savcih živo rojeno dete vrgla v vodo. Nečloveška mati je svoj zločin že priznala.
*	Zaradi razpečavania ponarejenih 20di-narskih kovancev je bila obsojena pred ma-
tudi ni mogel pravočasno ustaviti vozila. Avto je poairi Cmokuvo in jo zavlekel nekaj metrov daleč. Pri tem se je ovila njena obleKa okrog sreanje osi, Ki ije obieko raztrgala. Avtomobil so morali dvigniti, da so lahko potegnili nesrečnico izpod njega.. Poškodovana je bila po vsem telesu. Dr. sadnik je odpeljal po ne sreč etiko nemuuno k zdravniku v Šmarje, oUtod pa v celjsko bolnišnico.
*	Smi'na žrtev konjskega kopita. Triletni posestnikov sin Brodnjak Franc iz Hajdoš se je splazil na sosedov vrt in se zbaval na ta način, da je te pel konja s šibo po zadnjih nogah. Žival pa je oos-oč.la in udarila fanta v glavo, fantek je dob 1 smrtno neva'ne poškodbe, za katerimi je čez dva dni umrl.
*	Najden utopljenec. Te dni je naplavil i Sava na levem bregu pri Soteljskem-Vidmu truplo moškega., starega 20 do 30 let. Uto« pleneč je bil v vodi kake dva do tri tedne. Na sebi .je imel sivočrne hlače, črn suknjič, sivkasto srajco in kratke čevlje iz boksaste-ga usnja. Prepasan je bil z močnim usnje« nim pasom.
*	Nesreča nnadega dekleta. 14-lctni Ma« riji Brunškovi, stanujoči v Pekrali pri Mariboru, se je zgodila strašna nesreča, brun« škova se je peljala na vozu, ki je bil naJo-žen s travo. Voz pa je zadel v kamen ob cesti in se prevrnil. Tudi Brtinškova je padla. Pri padcu pa se ji je konica kose za« pičila v levo stran telesa in ga predrla. Nesrečno dekletce so v obupnem stan u ne-inudno prepeljali v mariborsko bolnišnico.
*	Smrtna žrtev nesreče. Zidarski pomočnik 24 letni Janez Draksler iz Štepanje vasi se je te dni s koflesom vozil proti Ljubljani na delo k stavbniku Turku. Med potjo ga je ujel naliv in Draksler je odprl dežnik. Na poljanah se mu je pripeljal z vozom nasproti posestnik Avgust Perne, ki ga Draksler zaradi razpetega dežnika ni opazil, pa je s tolikšno silo treščil v konja, da je padel s kolesa. Draksler je imel še toliko moči, da se je sam zavlekel do policijske stražnice, odkoder so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima počen želodec. Daksler je kmalu umrl. Za njim žaluje mlada žena. s katero se je šele nedavno poročil
*	Obesil se je. Scherbaumovi pekovski pomočniki v Mariboru so našli te dni v lopi za vozove in orodje na Aleksandrovi cesti
je, da jo je vzel samo zaradi tega na grad. da bi bila varna pred nekaterimi ljudmi. Koga je s tem mislil, ne vem. Dobesedno tako mi je povedal.«
Še zmerom sta oba molčala. On pa ni odnehal. ampak je nadaljeval:
»Rad bi pa .tudi jaz vedel, koga ie mora) misliti. Kdo nai bi bil mlademu dekletu nevaren? In kako nevaren? To so mi sama nerazumljiva vprašanja. Morda bosta vedela vidva pravi odgovor?«
Zdaj se je že dovoli igral z njima kakor mačka z mišjo. Za poslednji udarec pa je pri pravil novico o kateri je vedel, da bo oba zadela v živo
»Res .ie tudi to. je dejal«, da utegne priti vsak dan gospod Ednitind, ali pa da bomo vsai zvedeli, kje se mudi. Gospod Vulfran zadnje čase neprestano povprašuje za njim in vse kaže. da tnora imeti neko zanesljivo sled«.
»Ali o tem kad veste?« je vprašal Teodor, ki ni imel toliko ponosa, da bi bil prikril svo-jO radovednost.
»Samo to, kar sam vidim«, ie rekel Taloa-el. »Gospod Vulfran e namreč vzel to dekle zato, da bi mu prevajala pisma in brzojavke. ki jih dobiva iz Indije.
Potem je nadaljeval s hlinjeno zagrenje-nost.io:
»Prav zato je zelo žalostno in obžalovanja vredno, da vi, gospod Kazimir, ki ste se vendar vsega učili, ne znate angleško. Tako bi lahko zvedeli vse, kar prhaja iz Indije in bi nas rešili nadležnega dekleta, ki zavzema zdaj mesto, kakršnega nikakor ne za-•luži.
Morda boste vi odkrili kakšno sredstvo, da bi se je odkrižali. Seveda mora biti to sredstvo tako, da ne bo nazadnje nam škodovalo Ce ga bosta odkrila, lahko računata tudi
name«.
Med tem ko je to govoril, je večkrat skrivaj pogledal na dvorišče. In res je hotel slučaj. da je opazil prsmonošo, ki je prinašal brzojavko.
»Poglejta!« je tedaj vzkliknil. »To bo najbrž odgovor na tisto brzojavko, ki jo je gospod Vulfran pred kratkim poslal v Dako. Kako bi bilo dobro, če bi mogli zvedeti, kaj je v njej. Tako bi bili vsaj na jasnem, kaj se prav za prav pripravlja. Zdaj vemo toliko kakor nič . . .«
Malo je pom slil, potem pa je nadaljeval:
»Ali ne bi bilo imenitno, če bi vi sami znali angleško, gospod Kazimir. Kako bi vam bil stric hvaležen, če bi mu vi lahko prvi sporočili, da se negov sin vrača domov! Tako pa bo ostala ta prijetna naloga prihranjena za to pritepenko. ki nam dela samo nadlego.«
Sel ie stopal zelo počasi in precej časa je minilo, čreden ie prišel do hišrnh vrat. Tedaj mu ie Talouel zastavil pot in mu rekel:
»Hm. kakor vidim, se ti ne mudi prav zelo . . «
»Ali mislite, da si bom zaradi takele malenkost' vse pete obrusil?« je odvrnil pismo-noša. Potem pa je vprašal:
»Kje pa naj brzojavko oddam?«
»Kar meni jo da;«, mu je ukazal ravnatelj in odnesel brzojavko sam v pisarno h gospodu Vulfranu.
Tovarnar je sedel pri oknu. ko je Talouel vstopil in mu povedal, kaj je prišlo.
»Ali naj brzojavko kar odprem?« je vprašal.
»Da, le dajte jo!«
Toda komaj je odtrgal pečat, že je vzkliknil:
»Angleška je!«
»Potem bo pa treba poklicati Avrelljo«, je odvrnil gospod Vulfran mirno, a vendar z glasom, ki ni dopuščal ugovarjanja.
Perma je takoj nato prišla in brzojavko preletela z očmi. Odgovor iz Dake je bil naslednji:
PRIJATELJ SE JE IMENOVAL LE-SERRE, FRANCOSKI TRGOVEC. ZADNJE VESTI PRED PETIMI LETI. V DEHR1 JE OCE MACKERNESS. NJEMU PISAL, KAKOR NAROČENO.
»Pred petimi leti!« je bolestno vzkliknil gospod Vulfran. ki si je zaenkrat zapomni samo to vest. »Kaj se je morda med tem že vse zgod lo! Kako naj poiščem sledove, ki so stari že pet let!«
Toda tovarnar ni bil mož. ki b se kdaj predal brezplodnemu jadikovanju. To je tudi takoj povedal z naslednjimi besedami:
»Z obžalovanjem se še nikoli ni nič izpre-menilo. Sprijazniti se je treba s tem, kar je. Temu Lessereu boš napisala francosko brzojavko, ker je Francoz, očetu Mackernessu pa bo treba poslati angleško«.
Angleška brzojavka je bila hitro sestavljena. nekoliko več dela pa je imela Perna s francosko. Ze ori prvih besedah ie obstala in prosila gospoda Vulfrana ali sme iti v Ven-ditovo pisarno po besedniak.
»Kako. saii vendar znaš francosko?« se je začudil tovarnar.
ftm senatom v Mariboru 27letna posestniko-va hči Marija Tašnerjeva z Grajenščaka na šest mesecev strogega zapoira in 480 Din globe.
*	Otroka je vrgla v Savo. Na okrožnem sodišču- v Celju se je zagovarjala Metna služ« kinja Ana Pisaričeva iz Lastnica pri Kozjem zaradi detomora. Pisaričeva je-porodila v hiši Neže Grobelškove v Senovem pri Rajhen-burgu deklico, ki jo je nekaj dni nato vrgla pri neki čuvajnici ob železniški progi v Savo. Pisaričeva je bila obsojena na eno leto zapora in v plačilo 300 Din povprečnine.
*	Tatvina. Nedavno sta se peljala iz Zagreba proti Mariboru brata Jože in Anton Klun, delavca iz Senovega pri Rajhenburgu. Bila sta zadnji čas zaposlena v Franciji, odkoder sta se vrnila v Jugoslavijo, da odslužita kadrovski rok. Med vožnjo sta se seznani« la z 41 letnim delavcem Valentinom iz Škofje vasi pri Celju. Vsi trije so v Celju izstopili. Najprej so šli v neki hotel, kjer sta oba brata v hlevu pustila svoja kovčega in šla iskat prenočišče. Ko sta bila tudi s prenočiščem preskrbljena, so vsi trije šli v park. Tu jima je Valentin rekel, naj ga počakata, ker gre k brivcu. Ker ga dalje časa ni bilo, se jima je zdela njegova dolga odsotnost sumlj'* va. Sla sta po kovčega v hlev, a sta ugotovila, da jima je Valentin kovčega odnesel. Celjska policija je že naslednjega dne v neki hiši na Hribu sv. Jožefa našla oba kovčega, vendar je iz kovčega zmanjkalo nekaj obleke. Valentina so aretirali še istega dne.
*	Otroci vlomilci. V Mežici so nedavno ponoči lOletni Jožko, llletni Anton, lOletni Robert in 12letni Franc vlomili skozi strop v skladišče orglarskega mojstra Helmuta Janeza in ukradli razne potrebščine za sestavljanje orgel. Isto noč so ukradli otroci tam« kajšnjemu župniku Ivanu Hornbeku in gostilničarju Rudolfu Stoparju večjo zalogo jajc. Mladi zlfkovci so orožnikom vse priznali.
*	Dvojni roparski umor v Regerči vasi pri Novem mestu pojasnjen. Dne 8. t. m. se je oglasil v trgovini g. Franca Suea v Šmart-nem pri Litiji čedno oblečen mladenič ter nakupil raznega .blaga.. Pravil je, da prihaja iz Kosovske Mitrovice. kjer je v neki železni industriji zaposlen kot kovinski strugaj. Po nakupu je povabil trgovca g. Suca v Zelez-nikovo gostilno na kozarček vina. Ker Je kazal debelo mošn o. se je okrog njegove s pijačo in jedjo obložene mize zbralo kmalu
»Znam, samo v pravopisu nisem preveč trdna. Ker nočem, da bi se na pošti smejali brzojavki, ki bo podpisana z vašim imenom, bi rajši nekaj besed pogledala v besednjaku.«
»Torej ne bi znala napisati pisma brez napake . . .«
»O, zdi se mi celo, da bi bilo v njem precej napak. Angleško pismo pišem dosti laže kakor francosko, ker je v angleščini pravopis preprostejši.«
»"Ali nisi nikoli hodila v šole?«
»Sploh še nobene šole nisem videla. Samo to znam, česar sta me naučila oče in mati, ko smo skupaj potovali po svetu. Tako sc seveda nisem mogla prav dosti naučit'«.
»Veseli me, da mi vse to tako odkrito priznaš. Poskusil ti bom pomagali, da boš nadomestila to, česar nisi po svoji krivdi zamudila. Zdai pa poskrbiva najprej za to, kar je najnujnejše.«
Sele popoldne, ko sta se oeliala v tovarno, sta se iznova vrnila na učenje.
»Ali si svojim S'.',rdnikom že pisala?« jc i;: vprašal tovarnar.
»Se ne, gospod«.
»Zakaj pa ne?«
»Ker ne želim ničesar drugega kakor to, da bi lahko zmerom ostala tu. Saj ste tako dobri z menoi. da sem resnično srečna«.
»Torej ne bi šla rada stran?«
»Samo vsaik dan iznova b; vam rada pokazala, kako sem v^m hvaležna za vse, kar ste mi dobrega storili«.
»Ce ie tako, je pa zdai res najbolje, da ničesar ne pišeš. Pozneje boš pač videla, kako se bo vse obrnilo. Toda da mi boš lahko pomagala, se boš morala učiti. Potreboval brni
mnogo fantov in tudi nekaj deklet. Pijače je bilo toliko, da so fantje polne Štefane na skrivaj odnašali na svoje domove. Pozno ponoči šele je šel čedni kavalir spat v sobo, ki mu jo je dala na razpolago gospodinja. Se ponoči je zvedela orožniška postaja v Litiji o tem gostu in orožniška patrola se je odpravila v Šmartno v Zeleznikovo gostilno, kjer so do= bili domače še po koncu. Previdno so potrkali na gostova vrata in stopili v sobo. Fant je ležal v postelji, pa se je orožnikov tako ustrašil, da dolgo ni mogel jzpregovoriti. Ko so ga legitimirali, se je izkazalo, da so orožniki napravili izvrsten plen: dobili so od decembra lani iskanega roparskega morilca Zahoreka Kazimira, rojenega 1. 1914. v Toplicah pri Zagorju, izučenega kovinskega strugarja. Oklenili so ga in odvedli v litijske sodne zapore in dalje v Ljubljano. Pri »jeni so našli nad 5000 Di;n. Zahorek je v Rcger-čj vasi s pajdašem Francem Venecijo umoril lani posestnika Repovža in njegovo 43 letno hčerko Marijo ter hišo izropal. Ta umor je po Zaliorekovi izjavi zasnoval brivec Franc Drobne, aže. da je Zahorekova družba šte= la še nekaj drugih članov, ki prideijo gotovo vsi za zapahe. Družba ima na vesti še več vlomov in ropov.
*	Mrtvec pred hišo. Grd zločin je bil izvršen te dni pri Veliki Nedelji v Slovenskih goricah. Pred hišo posestnika Kukovca _so našli mrtvega v mlaki krvi želarja Štefana Winterja iz Senežic. O najdbi obveščeni orožniki so takoj začeli preiskavo. Sum je padel na znanega pretepača Ferdinanda Kukovca. ki je bil že večkrat zaprt. Pri zasliševanju je Kukovec najprej zanikal zločin, pod težo dokazov pa je priznal krvavo dea-nje. Orožniki so ga izročili sodišču. Straš 10 dejanje Kukovca je pri prebivalstvu izzvalo veliko ogorčenje. Pokojni Štefan Winter je bil poročen in ima sedem nepreskrbljenih otrok.
*	Zagonetna žrtev požara. Poročali smo že, da je posestnica Ana Škoirbutova v Zgornji Polskavi postala žrtev požara. Prvotno se je domnevalo, da are za samomor, zdaj pa se je zadeva spet obrnila, ker ne vedo, kam bi mogla izginiti lestev, ki je držala na svisli. Ugotovilo se je namreč, da je izključeno, da bi bila lestev zgorela. Zdaj se v tej smeri vršijo poizvedbe v svrho razjasnitve skrivnostne smrti Ane Skorbutove.
*	Skrivnosten napad. V Prosenjaku je bil lani novembra napaden kmečki fant Julij Krčniar, ki so ga napadalci s kolom pobili na tla. Ljudje, ki so ga našli, so ga spravili v bolnišnico, kjer se je zdravnikom posrečilo Krčmarju rešiti življenje. Napad se je te dni obravnaval pred sodiščem v Mariboru in so sedeli na zatožni klopi 241etni delavec Ludvik Sočaik, 261etni delavec Ladislav Voroš in 241etni čevljarski pomočnik Mihael Voroš. Voroševa sta izpovedala, da Krčmarja sploh ne poznata, Sočak pa, da "je bil s Krčmarjem dober. Na podlagi izpovedb prič, ki so navedene fante videle stikati okolj Krčmarja, se je sodni senat prepričal o krivdi obtožencev ter obsodil Sočaka na leto dni in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Mihaela Voroša na dve leti, Ladislava Voro-ša pa na šest mesecev in oba na trajno izgubo častnih pravic.
*	Izsledena nevarna tatica. Pred kratkim se je pojavila v Ptuju mlada ženska in se gibala navadno okrog trgovin s tkanino. Kjer je opazita, da je v trgovini več strank in du je trgovsko osebje zaposljeno, je stopila v trgovino in zahtevala najfinejše blago, posebno svilene robce. V navalu je porabila priliko in z bliskovito naglico pospravila ukrade • ne reči v že pripravljeno torbo. Kupila seveda ni ničesar, temveč se je poslovila s kratkim izgovorom- Trgovec je prišel na sled tatvini šele tedaj, ko je bila tatica že na prostem. Pritožbe o tatvinah so se na policiji množile, vendar se je ženska znala očesu postave spretno izogibati. Naposled pa se it ptujski policiji vendar le posrečilo nevarno tatico prijeti. Na stražnici so ugotovili, da je tatča 261etna Angela Horvatova, rojena Kamplova. iz Apač pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
*	Kradli so konje in jih prodajali v AvstrV-
jo. Prevaljskim orožnikom se je posrečil dober lov. Razkrinkali so drzno tatinsko tolpo, ki je bila strah kmetov na meji. Kradla je iz hlevov konje in jih tihotapila v Avstrijo, kjer je imela svojega zaupnika, kj je potem ukradene konje prodajal. Tatvine konj so se do» gaiale že dalje časa. Tatvine so bile izvršene pri posestniku Sm-rečniku na Strohni, pri posestniku Suku na Suhem vrhu, prj posestniku Merkaču v Kotljah in pri posestniku Repotoč ni'ku v Tolstem vrhu. Posestniku Lisnlku v Gaberniku pa je bila iz hleva na?pre,< odpe«
tajnico, da bo odpravljala moje zasebne dopise. Ta tajnica boš ti, samo dobro pisati se boš morala naučiti«.
»Rada bom storila vse, kar boste hoteli«, je odvrnila Perina. »Bodite prepričani, da se ničesar ne bojim, najmanj pa učenja«.
»No, če je tako, bo vse hitro urejeno. Pri nas imamo zelo dobro učiteljico. Ko se bova vračala, bova stopila k njej in se pogovorila z njo, da te bo vsak večer dve uri učila. Izbrala bova tiste ure, ko te ne bom potreboval. Z njo se boš lahko zelo dobro razumela. Samo dve napaki ima: svojo postavo. — vedeti moraš, da je večja nn močnejša od mene — in nesrečno ime. Imenuje se gospodična Lepotičnikova, čeprav je vse prej kakor lepa. Izprva je učila pri boljših družinah, toda otroci so se .ie zaradi njene orjaške postave bali, starejši pa so se ji zaradi smešnega imena pomehovaii. Tedaj je zapustila mesto in se posvetila pouku na deželi. Pri nas ima zelo lepe uspehe. Njeni razredi so najboljši v vsem okraju, in njeni višji io cenijo kot najboljšo učiteljico. Še celo iz Amiensa ne bi mogel dobiti boljše vzgojiteljice zate.«
Ko sta že pregledala vse tovarne in se vračala domov, je velel gospod Vulfran ustaviti pred Šolo. Gospodična Lepotičnikova je tovarnarja opazila z vrta in mu je prihitela napsoti, da mu ne bi bilo treba stopiti z voza. Zdaj si je Perina nenavadno učiteljico lahko ogledala. Po postavi je bila res velika, toda na njenem obrazu je brala toliko dobrotljivosti in skrbnosti, da se je kar čudila, kako so se mogli ljudje iz nje norčevati
Vsemogočnemu gospodarju vsega Marau-courta učiteljica prošnje seveda ni mogla odbiti in tako so se hitro pogodili, kdaj jo bo hodila učit. j »Izobraženo dekle bom napravila iz nje«, i je dejala gop-odična Lepotičnkova. »Kako lepe oči ima. Kakor kakšna gazela Sicer gazele še nikoli nisem videla, toda prav zanes-i Ijivo vem, da morajo imeti take oči«, i Toda čez dva dn, ko je že preizkusila, kaj ; »gazela« zna. je imela o njej še čisto dru-j gačno mnenje. Ko je prišel namreč zvečer gospod Vulfran v grad in jo vprašal, kaj i misli o svoji učenki, .ie povedala:
»Kakšna huda katastrofa bi bila« — gospodična Lepotičnikova ie namreč rada uporabljala tako krepke izraze, kakor je bila sama — »kakšna huda katastrofa bi bila, če bi bilo to dekle ostalo brez prave vzgoje!«
»Razumna ie. ali ne?«
»Razumna! Recite ra'ši. da je najrazum-nevše dekle, kar j'h ie mogoče dobiti, če se smem tako izraziti!«
»Kai pa n;eno pisanje?« je hitro vpraša' gospod Vulfran. Njega 'e naibolj zanimalo to. ali bo Perino kmalu lahko uporabil za zasebno tajnico.
»Prav lepo zaenkrat še ne piše, toda to se bo hitro popravilo.«
»PravO'P;s?«
»Tam še šepa«.
»In drugače?«
»Za preizkušnjo bi ji bila lahko narekovala kakšen sestavek. S tem bi bila odkrila, koliko zna pravopisja in kakšno pisavo ima.
ljana krava, pozneje pa kobila. Sledovi ukradenih živali so držale proti avstrijski meji, in sicer največkrat skozi gozdove pri Jam.ni-ci. Orožniki so zdaj tatove izsledili. So to mlinar Anton Umajner od Sv. Danijela, (jlinik Jožef iz Velikovca m hlapec Hribar Jožef iz Jamnice. V Avstriji pa so imeli kot pomaga* ča nekega Blažiča, italijanskega državljana, ki ie bil iz naše države zaradi tatvin za trajno izgnan. Posrečilo se je tudi dognati, kam so v Avstriji prodal) ukradene konje. Konje bodo vrnili lastnikom.
*	Kaznilnico ie hotel zažgati. V mariborski moški kaznilnici so imeli razburljiv doživljaj. Neki na dosmrtno ječo obsojeni jetnik je skušal kaznilnico zalgati in sam izvršiti samomor. V svoji celici je dal slamnjačo k vra« tom in jo zažgal. Potem se je vlegel pod ok-no in si prerezal žile na rokah. Ker pa se je menda zbai. da bi ga dim prej zadušil, preden bi tnu odtekla iz prerezanih žil kri, je po« stavil poleg sebe vrč z vodo, iz katerega je močil krpo, katero si je dal na obraz in se tako varoval pred zadušenjem. Se pravočasno so pazniki opazili dim. Vrata pa so morali odpreti s silo. ker jih je kaznjenec od znotraj zabarikadiral. Potem so pogasili ogenj in spravili jetnika, ki se je krčevito branil, v bolniško sobo. Ogenj je v celici precej ožgal vrata in tla, druge škode pa ni napravil.
*	Zanimiva zgodba o ukradeni kravi. Pred dnevi se je zglasil pri posestniku Ivanu Jav« ku v Limbušu 14!etni Ferdinand in se ponudil za pastirja. Javk ga je res sprejel in mali Ferdo je obe kravi gnal na pašo. Zvečer pa ga ni bilo nazaj. Izginil je z dobro rejeno kravo med tem ko je suho bušo pustil na paši samo. Fant je šel proti Mariboru in skušal kravo prodati v Studencih in pozneje v me« stu. Ni pa mogel živali prodati, ker ni imel pri sebi živinskega izkaza. V Mariboru ga je stražnik prijel in nato so studenški orožniki vso zadevo razjasnili. Javk je dobil svojo kravo nazaj, fanta pa so izročili sodišču.
*	Vlomi po deželi. Nedavno je bilo vlomljeno v krojaško delavnico Ferdinanda Toma« žiča na Tratah. Vlomilci so odnesli za 1000 dinarjev sukna. Isto noč so imeli tudi v gostilni Kristine Karnerjeve v Velki neljube go« ste. Iz kleti so rokomavhi ukradli 30 litrov žganja. Orožniki so vlomilca kmalu izsledili. Sta to 331etni delavec Franc Ornig od Marije Snežne in 21 letni delavec Areh Prandl. ki sta oba vloma priznala.
*	Nag blaznež na cesti. Nedavno popoldne ie orožništvo z Iga telefoniralo ljubljanski policiji, naj na Ižanski cesti počaka in prime 391etnega Alojzija Pintarja, doma iz Bohinjske Bistrice in stanujočega na Škriljah na Igu. Orožništvo je sporočilo, da je Pin-tar nekemu kmetu odpeljal voz s konji v smeri proti Liubijani. Policija je Pintarja res prijela in ga zaslišala. Ze pri prvih besedah pa se je izkazalo, da mož ni tat. temveč zmeden človek. Policija je zato Pintarju samo vzela voz s konji, njega samega pa izpustila. Pintar je nekaj časa taval po Ižanski cesti, v mraku pa se je slekel do nagega in zmetal obleko v potok Išco. Nato je nag kolovrati! po Barju. Tam je bilo še pokonci dosti ljudi, ki so zagnali vrišč. Zvečer je morala policija ponovno nastopiti in je blazneža ujela. Zdrav stveni svetnik dr. Luznar je blazneža pregledal in ugotovil hud primer duševne bolezni. Pintar je tožil o vročini in je bilo očitno, da je odložil obleko, ker mu je bilo prevroče. Pintarja so spravili na opazovalni oddelek splošne bolnišnice.
*	Roparski napad na hišo. V Mokronogu so nedavno noč izvršili trije okrinkani neznanci drzen vlom v hišo 601etne Katarine Bbrštnerjeve, vdove po železniškem uradniku. Zločinci so vdrli v hišo skozi podstrešje, odkoder so dospeli v spalnico, kjer sta spala Borštnerjeva in pri njej stanujoči 121etni Leopold Flus. S samokresi oboroženi roparji so planili k posteljama in ju zbudili. Oba sta prestrašena planila s postelj, a sirovi roparji so ju tedaj pobili na tla. Borštnerjevo so zvezali. Eden ji je pokleknil na prsa in jo začel daviti. Dobila je tudi več udarcev. Deček je začel jokati in prositi milosti, a tudi njega so zvezali, mu vrgli več cunj čez obraz in ga
zvezanega porinili pod posteljo. Potem je šel eden izmed roparjev v sosedno sobo, kjer je stikal za denarjem, druga dva pa sta ostala na straža pri vdovi in dečku. Ze čez čas se je tretji ropar vrnil iz sosedne sobe in pripomnil ostalima dvema: »Vse je v redu!« Nato so vsi trije pobegnili skozi hišna vrata. Ko sta si vdova in deček nekoliko opomogla in se rešila vezi, sta obvestila o ropu sosede n orožnike. Orožniki so ugotovili, da so razbojniki odnesli vdovi iz sobe 35.500 Din. ki jih je hranila v omari. Ta denar je dobila Borštnerjeva pred nekaj dnevi kot kupnino za hišo, iz katere se mora čez nekaj dni izseliti. Prav gotovo je bilo roparjem znano, da ima denar v hiši, a temeljito so morali tudi poznati razmere v hiši. V zvezi z drznim ropom so orožniki -aretirali tri domačine, a med .Stično in Višnjo goro sta bila aretirana še dva moška iz Mokronoga in neki neznanec.
*	Sodba proti barjanskemu požigalcu potrjena. Pred malim senatom v Ljubljani je bil marca obsojen zaradi zločinstva požiga na eno leto in šest mesecev strogega zapora krovski pomočnik Ivan Štrukelj. Obsojen je bil le zaradi treh požigov. Ivan Štrukelj se je pritožil na apelacijsko sodišče, češ da je sodba prehuda. Državni tožilec pa tudi ni bil s prvo sodbo zadovoljen in je vložil priziv zaradi prenizke kazni. Apelacijsko sodišče je oba pri živa zavrnilo in potrdilo prvo sodbo v njenem polnem obsegu.
*	Za nož šest mesecev. Pred kazenskim sodnikom v Ljubljani, se je zagovarjal 361et-ni predilniški delavec Anton Mežek iz Zgoš pri Tržiču zaradi telesne poškodbe, ker je v Tržiču z nožem sunil v prsni koš Primoža Smoleja in v ustno votlino Srnoleja mlajšega. Mežek je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora, obema Smolejema pa ima plačati okoli 1500 Din.
*	Neznanec je izvršil pet vlomov. Trgovec z usnjem Ivo Martlnušič v Ljutomeru je te dni zjutraj, ko je odpiral trgovino, doživel neprijetno presenečenje. Ugotovil je, da mu ae neznan vlomilec odnesel iz blagajne 5 do 6 tisoč dinarjev. Blaga ni zmanjkalo nič. To dejstvo, potem sledovi na dvorišču in enaki način vloma pričajo, da je bil na delu isti zločinec, ki je v kratkih mesecih posetil trgovino -g. Krainza, lekarno in dvakrat Bafovo trgovino.
*	Tatvine v mariborskih železniških delavnicah. V zvezi z razkritjem ogromnih tatvin v delavnicah državnih železnic v Mariboru, kjer je bilo v teku zadnjega časa ukradene 50.000 Ikg žlahtne bele kovine, so prišli zdaj na sled še drugim tatvinam. Gre za več vagonov- železja in drugega materiala, ki je bil l>orabljen v zasebne svrhe.
*	Poštni voz so izropali. V začetku sep» tembra lani se je zgodil pri Skrlju blizu Su-šaka hud zločin. Neznani rokovnjači so napadli z orožjem poštni voz. Voznika so z udarci pobili, da se je onesvestil, ostale potnike ipa so z orožjem strahovali. Iz poštnega voza so pobrali vse vrednosti, med drugim tudi denarno vrečo, v kateri je bilo 28.500 di> narjev. Po zločinu so roparji izginili in za njimi je zmanjkala vsaka sled. Oblastva pa niso mirovala. Nekaj mesecev po zločinu so aretirali dva roparja, in sicer Josa Hudo-roviča in njegovega pomočnika Pavešiča. Za tretjim Jovom Hudorovičem pa je bila izdana tiralica. Tri četrt leta se če možak potikal širom sveta, te dni pa se je klatil s svojo prijateljico Angelo BreŠčakovo po Moravski dolini. Oba so orožniki aretirali in bosta od« pravljena na Sušak.
*	Napad na sodnika. Smirkolj Lojze v Kresnicah ima včasih čudne dneve. Očividno ni z njegovim razumom vse v redu. V takih trenutkih je mož tudi nasilen. Poslednje čase se mu je stanje poslabšalo, zlasti odkar je imel opravka na litijskem sodišču. • Smrkofj ima z neko okoličanko otroka. Ker je bil Lojze takrat v službi kot pomožni železniški delavec, je bil obsojen na plačevanje. Zapadle zneske so mu odtrgovali kar od zaslužkov. Nezakonskega očeta je to močno jezilo. Večkrat je grozil bivšim predstojni-
kom na železniški progi, potem pa še litijskim sodnikom in sodnim uradnikom. Te dni je zvedel, ua ga mati nezakonskega otroka spet prijemlje zaradi plačevanja zaostale preživnine. Lojzeta je to spravilo v tako razpoloženje, da je grozil z maščevanjem vsem, kar je navdajalo sosede s precejšnjim strahom. V nedeljo si je možak pripravil orožje posebne vrste. Nekje je dobil kos železa in ga pritrdil na močno vrv, dolgo kakega pol metra. V ponedeljek pa se je odpravil v Litijo. Povpraševal je po sodniku dr. Janku Karlovšku, ki je bil podpisan na nedavnem sodnem spisu. Dobil ga je na postaji pri vlaku. Smrkolj se je pobesnel vrgel na. nedolžno žrtev. Z vso silo je udarjal po dr. Karlovšku m mu je prizadejal take poškodba po glavi, da se je sodnik zgrudil na Ma. Okoli stoječi potniki in orožnik, ki je imel službo pri vlaku, so navalili na pobesnjenca m ga zadržali, dokler ga niso orožniki odvedli.
*	Orožnike sta napadla. Pretekli mesec js bilo vlomljeno v samotno hišo Vincenca Ve-rovška v Kamnici. Ze 6. t. m. ponoči pa so v dolu zabeležili nov večji vlom, katerega žrtev je postala Marija Klemenčeva. Vsa soseska je posumila, da moTa imeti prsta vmes Ivan Ogrin, po domače Andrijašev, k: je znan delomrznež in tat in se rad postavlja kot nepremagljiv pretepač, dasi mu manjka ena roka do zapestja in mora nositi protezo. Sosedom je bila znana njegova preteklost in tudi to, da je bil ves zadnji čas brez zaslužka. Zato so postali pozorni na to, odkod mu denar, s katerim je razpolagal. Uotovo ga ni prinesel s seboj, ko se je vrnil v domači kraj iz mariborske kaznilnice, kjer je sedel zaradi atentata, izvršenega 27. junija 1. 1932. na tedanjega šolskega upravitelja g. Nikolo Einspillerja v Dolu. Orožništvo je Ogrina zasledovalo že v noči na petek in ga je zasledilo, ko je mirno spal v šupi. Orožnik mu je malo pretipal žepe, še preden se je zbudil. Ko je prvič posegel v njegov žep, je potegnil iz njega nekaj srebrnega denarja in srebrno uro, kj je bila ukradena pri Klemenčevi. V tem trenutku pa se je Ogrin že prebudil in je z gnojnimi vilami s tako silo navalil na orožnike, da so se morali umakniti in nadaljevati zasledovanje šele pri belem dnevu. Ena patru-la ga je potem v prvih popoldanskih urah opazila sredi vasi, ko ji je prav prihajal naproti in se je tudi takoj uporno zagnal vanjo z velikim kuhinjskim nožem. Potem se je pričela divja gonja za njim mimo župnišča preko polja proti gozdu. Ogrin se je čutil premalo močnega in je ubral pot pod noge, med zasledovanjem pa se je neprestano postavljal v bran. Sredi pollia mu je prihitel na pomoč še njegov brat Stanko, oborožen z veliko lopato. Tedaj orožništvu ni preostalo drugo, kakor da se brani z orožjem in je komandir ustrelil proti Janku ter ga z enim strelom pogodil v obe nogi. Šele tedaj je odnehal in tudi Stanka je bilo potem možno aretirati. Janka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
*	Tatovi so izpodkopall zid pri posestniku Rudolfu Graceju v Finju pri Slovenski Bistrici in vdrli v klet, kjer so mu ukradli več sto litrov vina. Vlomilci so pustili v kleti pršimo, v katerem javljajo, da ga bodo še obiskali.
*	18 aretacij zaradi vlomov. V zadnjem času je v okolici občine Ivanjkovcev, zlasti v Jeruzalemu, Brebrovniku, Krčevini in Svetinjah strahovala ljudi vlomilska tolpa, ki je zlasti obiskovala vinske kleti, a tudi stanovanja, trgovine in gostilne. Kradli so kolesa, svinjsko meso, zabelo, vino, žganje, obleko in denar. Tolpa je svoje posle opravljala kar s tovornim avtomobilom, izropala več trgovin in blago spravljala v Varaždin in drugam na Hrvatsko, kjer so ga prodajali. Ugotovljeno je, da so samo v Varaždinu prodali 950 litrov žganja. Orožniki iz Ivanjkovcev so bili budno na straži in se jim je zda} posrečilo tolpo razkrinkati. V njej je tudi nekaj fantov z dobrih kmetij. Aretiranih če je dosedaj 18 članov, ki sedijo v zaporih ormoškega sodišča. Nadaljnje aretaci(je sledijo.
*	Aretiran lovec nevest ' V Maribor so privedli 351etnega upokojenega orožnika Mihaela Hergamesa, doma iz Podove, ki je osumljen, daje na prav spreten način lovil ne veste. Tako je v Mariboru trem sobaricam obljubil zakon ter od njih izvabil večje zneske. Pri aretaciji se je izkazalo, da je hranilno knjižico ponaredil, in sicer iz vloge 42 Din napravil 39.000 Din. Policija meni, da je aretirani Hergames izvršil še več takšnih sleparstev.
*	Dese1 vlomov pojasnjenih. Ljubljanska policija je prišla na sled podjetni vlomilski tolpi, ki je kradla zlasti po stanovanjih. Najprej so prijeli brezposelnega pekovskega pomočnika Gabrijela Dolenca iz Strug, ki je bil vlomil v stanovanje Mencinovih v Gledališki ulici, potem pa še štiri njegove tovariše. Doslej se je posrečilo pojasniti deset vlomov.
*	Strašen zločin v okolici Čabra. Dne 1. t. m. se je zgodil v Srednji vasi pri Cabru strašen zločin. 261etni posestnik Anton Knaus je prišel k Mariji Janeževi in ji dejal, da so vse ženske v vasi razen treh čarovnice in da je tudi ona med njimi. Čarovnice lahko napravijo mnogo zlega, pa tudi mnogo dobrega, in bi ga lahko ozdravi-Ja, če hoče. Janeževa je spoznala, da je mož nekoliko zmeden in se mu je hotela umakniti, Knaus pa je potegnil nož in ji ga zasadil v hrbet. Nesrečna Janeževa je stekla nekaj korakov, nato pa se je mrtva zgrudila. Knaus je zatem odšel v vas Drago k orožnikom, kjer je priznal zločin. Zafjeval 'je, da je Janeževa kriva njegove bolezni, češ da ga je začarala. Orožniki so Knausa oddali okrožnemu sodišču na Sušaku.
*	Pustolovec Vodopivec obsojen. Pred malim senatom v Ljubljani se je že drugič zagovarjal 37-letni, v Št. Peter na Krasu pristojni Rudolf Vodopivec, po poklicu trgovski pomočnik, prebrisan mednarodni pustolovec in slepar. Vsega je doslej presedel po ječah v Sarajevu, Trstu, Beljaku, na •Reki in v Ljubljani devet let in osem mesecev. Vodopivec je osleparil nekega šoferja za vožnjo in izvršil več drugih sleparstev. Obsojen je bil na eno leto in štiri mesece robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za štiri leta kakor tudi za trajni izgon iz Jugoslavije.
POPOTNIKOVA TORBA
Mladi kralj ie bil boter desetemu sinu
Stična, maja
Posestniku Francetu Zupančiču na Mali Dobravi nad Stično je ženica Marija pred tremi tedni rodila desetega sinčka. Srečni oče se je obrnil na višnjegorskega župana g. Erjavca, ki je prav talko oče desetih si« nov, in ta je sestavil prošnjo na Nj. Vel kraljico Marijo, da bi novorojenemu desetemu bratcu botroval mladi kralj Peter 11. Kraljica je prošnji ustregla in za zastopnika kraljevskega botra je bil določen pob kovnik g.- Lukanc, ki se je preteklo nedeljo popoldne pripeljal v spremstvu litijskega sreskega načelnika g. dr. Hacina v Stično.
Slavja Pet/retove hiše, kakor sie po domače pravi pri Zupančiču, se je udeležilo okrog 2000 župljanov, ki so se zbrali pred starim samostanom belih menihov. Prišlo je pet gasilskih društev z zastavami in stiška godba je igrala, šolska mladina je stala v špalirju, a kraljevskega zastopnika sta na« govorila predsednik občine g. France Sto-pair in majhna zastopnica mladine. Dobro* došlico je izpregovoril tudi opat g. dr. Ka-stelic. Krst čilega novorojenčka je opravil pred cerkvijo samostanski župnik g. Bol« cer in dal desetemu bratcu im€ kraljevskega botra Petra.
Po obredu so se gostje v treh avtomobilih odpeljali s kraljevim zastopnikom po no« vi občinski cesti iz Stične na Malo Dobravo na novorojenčkov dom. Lepo pošteno po
domače jih je pozdravil gospodar, sinovi kakor orglice so se jim poklonili in presrečna mati pa je poskrbela za okusno pojedino. Kraljev zastopnik je podaril krščencu zlato verižico, obdaroval vrlo mater in tudi vse bratce je razveselil z lepimi darili. Bila je res prisrčna svečanost.
česa je treba sadjarjem v ptujskem srezu
Ormož, maja.
Nedavno neut^o so zoorovali v Ormožu sadjarji ptujskega sreza. Zastopanih je biio 11 od 14 podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva v srezu. Zbor je vodil g. Sa-gadin iz Ptuja. Navzočen je bil tudi sreski kmetijski referent g. Zorčič iz Ptuja, ki ;e dajal potrebna pojasnila in imel kratko predavanje glede škropljenja, obrezovanja in pomlajevanja sadnega drevja.
Sadljarji so razpravljali med drugim o pr,-pravah sadja za sadno trgovino. Potem se je predlagalo, naj bi podružnice prirejale poučne izlete in tečaje po vzornih sadovnjakih, vinogradih in kmetijah. Izražena je bila želja, da bi se z zakonom predpisalo obvezno škropljenje sadnega drevja in zatiranje škodljivcev. Obvezno naj bi bilo tudi precepljanje na one sadne sorte, ki so za ptujski srez primerne. Saditi bi se smele v ptujskem srezu le sorte, ki so sprejete v sadni izbor in najbolje uspevajo; to so za Dravsko polje: šarlamovski, pisani kardinal, kanadka, boskop, mošancelj, londonski pe-pink, ontario, baumanca, bobovec in prinče-vo jabolko. V sadni izbor se sprejme dobra domača sorta vivanka, ker dbro uspeva in je za trgovino sposobna
Da pa bi mogli kmečki sadjarji uspešno sadjarki, bi bilo potrebno, da bi imela vsaka občina po štiri sadjarske pomočnike, ki se po izšolanju zavežejo, da bodo samo v domači občini v prid sadjarjev delovali za dnevno plačo. Banska uprava in sreski kmetijski odbor se naprošata, da priskočita na pomoč sadjarjem pri nabavi škropilnic in škropilnega sredstva in dobavi sadnih dreves onim vinogradnikom, ki ne morejo obnoviti vinogradov in bi primerne lege zasadili s sadnim drevjem. Vsaka občina naj bi imela vsaj tri do štiri škropilnice, ki bi bile na razpolago samo tistim vestnim sadjarjem, ki s škropilnicami dobro ravnajo. Sadni sušilnici (banovinski ali sreski) naj bi se ustanovili ena v Ptuju in ena v Ormožu. Bolnišnice in hiralnice naj po nalogu banske uprave uporabljajo več suhega sadja. ♦ V svrho ugodnejše prodaje sadja naj sadjarji že sortirajo svoje sadje v dobro namizno sadje in v potrošno gospodarsko sadje Izdelovanje brezalkoholnih sokov v vinorodnih krajih žal ne uspeva, vendar se naj tudi s teim vršijo poskusi, da izrinemo umetne brezalkoholne pijače. Tudi sadni kis naj bi se izdeloval in se poskušale z njim izriniti škodljive kisline.
Priročna domača skladišča sadja bodo sadjarji vsakega sadnega okoliša sami uredili, večja skladišča blizu nakladnih postaj, kakor so Ptuj, Moškanjci, Ormož, Ivanjkovci in Središče, pa naj pripravita banska uprava in sreski kmetijski odbor. Eno veliko sadno skladišče za prezimovanje sadja pa se naj ustanovi v Mariboru kot zaloga za mariborski sadni sejem, manjša pa tudi po sresikih sadnih središčih, kakor sta Ormož in Ptuj.
Da bo naš kmet že od mladosti dobil potreben kmetijski pouk. naj se po osnovnih šolah nastavijo absolventi srednje kmetijske šol; kot učne moči, ki bi prevzele šolski pouk o kmetijstvu, prirejale vsakoletne šolske razstave, vodile nadaljevalne kmetijske tečaje in bi bile zmerom s svojim strokovnim nasvetom v pomoč kmetovalcu.
Poročevalska služba o stanju sadne letine naj se obvezno uvede po vseli občinah, za zdaj pa naj šolska vodstva in podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva prevzamejo prostovoljno poročevalsko službo na
Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Obvezno naj se določa tudi čas za obiranje sadja, da se ne bo nezrelo sadje prodajalo na škodo poštenega kupca in sadjarja
Nove podružnice naj se ustanovijo pri Sv. Miklavžu, v Svetinjah, pri Sv. Bolfenku na Kogu, pri Veliki Nedelji, pri St. Vidu ob Dravi im pri Sv. Urbanu v Slovenskih goricah. Kmetijskemu referentu v Ptuju naj se dodeli pomočnik, ki bo razbremenil referenta pri njegovem napornem delu v velikem ptujskem srezu.

j&MURSKI glasnik
Zločin ali samomor. Nedavno smo poročali, da je naplavila Mura v Melineih truplo ne» znane nuajše ženske, ki je kazalo na glavi znake močne telesne poškodbe. Raztelese-nje je ugotovilo, da izvirajo poškodbe od udarca s topim trdim orodjem, še preden je prišlo telo v vodo. Truplo so pokopali na pokopališču v Crensovcih. Ker na naši strani reiKe ni bil prijavljen noben primer, da bi kako žensko pogrešali, so poizvedovali tudi v Avstriji. Zdaj pa je prišel iz Ottenberga pri Lipnici v Crensovce posestnik Josip Ledi-negg in izjavil, da je bila pokojnica njegova žena, ki je izvršila v Muri samomor. Sredi aprila, da se je njegova 2Sletna žena Jožefa odpeljala s kolesom z Josipom Fikolijem od doma proti Špilju. Kakor je potem pripove* doval Fikoli, se je Jožefa Ledineggova na mostu v Špilju nenadno vzpela čez ograjo in skočila v Muro, v kateri je utomiia. L^dinegg je prepričan, da je njegova žena res izvršila samomor. Naša oblastva so pa na podlagi ugotovitve raztelešena sporočila v Avstrijo, da gre skoro gotovo za zločin. Nadaljno preiskavo vodi zdaj sodišče v Lipnici.
NAŠI NA TUJEM
Iz kolonij naših ameriških rojakov
Cleveland, aprila.
V	La Salleju ima Leganova rodbina čudnega bolnika. Sin Josip je lani 28. marca prišel od dela domov in po večerji trdno zaspal. Od tedaj se ni več prebudil. Budijo ga zdravniki, a vsi poizkusi so brezuspešni. Čudnega bolnika je preiskalo že devet zdravnikov. Josip ne premakne glave in tudi oči ne odpre. Na umeten način ga hranijo z juho in mlekom. Pred tremi leti je Josipa Le-gana napadla neka živčna bolezen in od takrat je vedno tožil, da je utrujen in da ga boli glava. Šteje 31 let. V istem kraju se je nedavno iz štiriletnega spanja prebudila neka mlada Američanka. Tudi čudna bolezen mladega slovenskega naseljenca zbuja zda: v mestu veliko zanimanje.
V	Cliffe Mineju je končal življenje Ferdinand Pregelj, star 57 let, doma iz Št. Lam-berta pri Litiji. V Ameriki zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in dve sestri, v starem kraju pa sina in hrata.
V	Pierceju sta se pri delu v premogovniku ponesrečila Janez Logar in njegov sia. Očeta je na mestu ubilo, sina so pa prepeljali v bolnišnico. Pokojnik je bil doma iz Primorja in zapušča številno družino.
V	Aronu je ubilo v premogovniku France^ ta Konca. Rajnki je štel 65 let. Doma je bil iz okolice Velikega Gabra na Dolenjskem.
V	Neffsu se je pa ponesrečil v rudniku Karel Drnač. Zmečkalo mu je desnico in tudi jevico mu je močno poškodovalo.
V	Sheboyganu je umrla pri porodu Marija Klančarjeva, rojena Stamzarjeva, stara 29 let. Z njo vred je umri tudi otročiček. Pokojnica je po rodu iz Češkoslovaškega in v Ameriki se je poročila s Slovencem Francetom Klančarjem.
V	Clevelandu je po hudi operaciji umna Roza Jalovčeva, rojena Zgajnarjeva, doma iz Zdenske vasi pri Dobrepoljah. V Clevelandu je bivala 31 let. Zapušča moža in pet odraslih otrok.
Pred sodiščem v Clevelandu je bil 'obsojen slovenski pogrebnik Avgust Svetek na
=Strcn 10
»DOMOVIN A« št. 20.
deset dni zapora in 100 dolarjev globe, ker je opravljal kot postransko službo odvetniške posle. Baje je sestavljal oporoke, v katerih je določal 'sebe za pogrebnika in si seveda odmerjal tudi dobro plačilo.
V	Clevelandu sta umrla Anton Krušič, star 80 let, doma iz Razdrtega na Notranjskem, in Marija Grudnova rojena Brežikova, stara 86 let, doma iz ljubljanske okolice.
V	Milwaukeju sta umrla Anton Vodnik, sHr 46 let, doma iz Trebeijevega, in Henrik Zaj-del, star 48 let.
V	Luzerneju je umrl Miha Vozel, star 71 let, doma iz okolice Litije.
V	Nevvbourghu je zadela srčna kap znane« ga nogometnika Janeza Trpota. Štel je šele 24 let. Rodil se je v Ameriki.
V	Sootch Countyju je umrl Edvard Babic, star okrog 70 let, doma iz Radovice pri Metliki. Nekaj dni po njegovi smrti je umrla tudi njegova žena Berta.
V	Lietchfie'du je umrl po hudi operaciji Janez Ferjančič, star okrog 50 let, doma iz Šemlakov pri Vipavi, po poklicu kovač.
Iz tlerne—Biirniga (Nemčija) nam pišejo: Tukaj smo ustanovili že marca Jugosloven-sko narodno žensko društvo. Izvoljene so bi* le: Frančiška Rahletova (Št. Jurij pod Ku-mom) za predsednico, Katarina Pečeva (Oplotnica p. Konjicah) za tajnico, Jožefa Pir-ševa (Blanca) za blagajnico, Terezija Vozlje-va (Polšnilk pri Litiji) za preglednico in God-čeva inGoletova (Celje) za blagajniški revi-zorki. Diruštvo je pristopillo k Zvezi jugcslo* venskih delavskih podpornih društev v Nemčiji. Včlanjenih je 20 članic. Društvo de!« e vzajemno z Jugoslovanskim delavskim podpornim društvom. — Naše Jugoslovensko delavsko podporno društvo priredi 24. t. m. pomladno veselico v gostilni pri Ellinghausr v Holthausenu. Vabimo sosedna društva, da nas obiščejo. Predsednik bratskega društva v Dortmundu—Evingu g. Knez Franc nam je že obljubil prihod. Kakor upamo, nas poseti tudi zvezni predsednik g. Bolha Pavel.
BANKA BARUCH
11, Kue Aubet, Pariš (9") odpremlj denai v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu Vrši »se bančne posle najkulantneie Poštni uradi v Belgiit. Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune. Belgija, št 3064 64. Bruxel les; Francija: št I117-04. Pari9. Holandijv šte» 1458-66. Ned Dienst; Luksemburo; št 5067 Lu sembourg — Na zahtevo pošljemo brezplačn naše čekovne nakaznice.	56
ŽENSKI VESTNIH
Vonjave iz kuhinje niso prijetne
Ni prijetno, če se razne vonjave iz kuhinje širijo po vsem stanovanju. Zato je potrebno, če kuhaš močno dišeča jedila, da je kuhinjsko okno odprto! Važno je seveda tudi, da so med kuho zaprta kuhinjska vrata. Sicer pa lahko razne vonjave omiliš. Kadar na primer kuhaš zelje a:i!i repo, kuhaj z repo ali zeljem tudi košček kruha, ki naj bo v vrečici v vodi. Tudi košček očiščenega oglja, ki se kuha v dotični jedi, potegne mnogo duha vase.
Ce se prekipelo mleko smodi po š*eii'ni-ku, smrdi vsa hiša po njem. Tedaj polij štedilnik takoj z jesihom, hitro ostrgaj strjeno mleko s plošče in ploščo potresi s soljo. Nato kuhinjo prezrači. Ce se je mleko samo malo prismodilo, ga takoj prelij in dodaj malo soli in postavi lonec v mrzlo vodo. Mnogo Jedi, ki so se prismodile, lahko ob pravem času popraviš, če dotično razbeljeno posodo takoj postaviš v posodo z mrzlo vodo. V posodi naj nekaj časa stoji, potem pa počasj predevaj jed v drugo posodo. Kar se je prismodilo, ne postrgaj! Še boljše pa je, če držiš dotično posodo s prismojeno jedjo za deset minut nad mrzlo vo-
do, tako da se tudi dno dotika površine mrzle vode.
Vonj po ribah je navadno vsem ljudem neznosno neprijeten. Ta smrad lahko omiliš, če že iztrebljene ribe potreseš s sladkorjem in ko se sladkor že porazgubi, aai> ješ ribo s jesihovo vodo. Morske ribe, ki imajo rezek vonj, pa večkrat splakni v sveži vodi, ki ji dodaš tnalo manganovoki-slega kalija (dobiš ga v drogeriji). Da ne bo i>onev, ki v njej pražiš ribo, dišala po ribah, jo odrgni s soljo in splakni z mrz'o vodo. Da ne bo smrdelo po slaniku, dal v vouo, v kateri posodo umivaš, košček limo-novega olupka. Prav tako izgubi pribor duh po slaniku in rilbah, če pribor uiniješ v vroči vodi in ga odrgneš z limonovo lupino.
Prav neprijetno je, če soba diši po kaji. Zato postavi v tako sobo čez noč vedro mrzle vode (ali Pa dve veliki skledi). Dobro je tudi, če v tako sobo čez noč obesiš veliko. mokro gobo, ki posrka duh po cigaretah; seveda je treba prej zmeraj, tako sobo že zvečer ali vsaj zjutraj močno prezračiti.
V bolniških sobah je tudi poseben duh. Odpraviš ali omiliš ga, če kapljaš na razbeljeno lopatico za premog vinski jesih. Isto sredstvo priporočamo za sobe, ki so bile pravkar popleskane ali pobeljene. Najbolj pa očistiš zrak v sobi, če vzameš mešanico (1:10) lavendeljevega olja in amoniaka. To zli ješ na krpo in mahaš z njo po sobi. Ce smrdi iz raznih lijakov, nočnih omaric, odpraviš smrad tako, da pomiješ te predmete z manganovokislim kalijem. Seveda pa moraš obenem gledati na čistost in na to, da sobe pogosto zračiš.
Za kuhinjo
Pomarančna mezga na angleški način. Pomaranče olupi, odstrani tudi vso belo kožico, razdeli na krhlje in iztrebi peške. Na kilo pomarančnih krhljev potrebuješ 80 dek sladkorja. Sladkor kuhaj z malo vode, da se po» tegne nit. Ko je kuhan, stresi zraven pomarančne krhlje in jih kuhaj tako dolgo, da padajo nazaj debele kaplje, ko dvigneš kuhalni-co. Med kuhanjem pogosto premešaj. Ko je mezga že tako gosto kuhana, dodaj od treh pomaranč rumeno kožico, ki jo prav drobno sesekljaj. Ko vre mezga še 10 minut, je ku» liana. Še toplo deni v segrete kozarce in drugi dan zaveži.
Nadevani telečji zrezki. Telečje meso (stegno) zreži na zrezke, potolči, osoli in jih nadevaj. Nadev: zmellj na strojčku malo pečenega telečjega ali svinjskega mesa, primešaj 5 dek na drobne kocke narezane slanine, eno namočeno in otisnjeno žemljo, malo popra, malo čebule in soli. Vse skupaj dobro zmešaj m n.amaži po zrezkih, posuj še z zelenim sesekljanim peteršiljem in dušenimi gobami. Zvij vsak zrezek in z nitjo poveži. Opeci jih na vroči masti. Ko so zrezki mehki, potresi na sok malo moke in ko porumeni, zalij s četrtjo litra kisle smetane, premešaj in daj z dušenim rižem na mizo.
Praktični nasveti
Ce se pri likanju blago opali, daj tisto mesto v vročo, močno raztopino boraksa.
Ce goba rase v stanovanju. Zmešaj 950 gramov navadne soli, 59 gramov borove kisline in pet litrov vode. Vročo mešanico pomaži PO lesenih opažih, jo vbrizgaj v vse špranje in razpoke in vse ponovi v presledkih po nekaj dni štirikrat do petkrat.
Starost živih bitij in rastlin
V listih često č'tamo o 150, 160 in celo 190 let starih starcih in starkah, vendar pa so to le bajke. Meja človeškemu življenju je pri 100 letih. Cez to številko seže le izjemno število Ijud'. Toda kaj je sto let človeškega življenja proti 5000 letom, ki jih lahko doseže cipresa! Kako malo je sto let proti 3000 letom, ki jih lahko dočaka tisa ali 2000 letom, ki jih doživita cedra ali kostanj. Tudi o drugih rastlinah vemo, da morejo doseči lepo število let. Tako žive hrasti in bukve 1000, topoli 700, vrtnice preko 900 let. Iglasto dr evje dočaka 400 let. vinska trta pa 130 let.
Podobne trdoživosti pa ne opazimo pri živalih. Želvi pripisujejo sicer 300 let, ščuki
250, slonu 200, pap'gi 150 let. kar je seveda mnogo v primeri s človeškim življenjem, a nič v primeri z življenjem rastlinskih Metu-zalemov. Med ribami je na.trdoživeJši kit. kt vzdrži do 500 let. Ujede dožive 100 let. medvedje 45, tigri in levi pa po 25 let. Konj in velblod dočakata starost 45 let, krava in vol 25 let, ovce in koze 15 let. Trdožive so štorklje, k' dožive 70 let in vrane, ki dočakajo tudi sto let starosti. Gosi dožive 50 let, vrabci 40 let, pavi 24 let. goiobi 20 let. kanarčki pa 14 let. Zanimivo je pri mravljah, kjer dočaka samica do 12 let, samec pa le 12 tednov.
Iz navedenega ie razvidno, da je mati narava zelo neenakomerno delila dolgost živ-Ijenia.
X Neguš in njegovo zlato v Jeruzalemu.
Pobegli abesinski cesar Haile Selasi je prispel te dni s posebnim vlakom v Jeruzalem. Na jeruzalemski postaji so ga sprejeli tarnoS-nji odličniki. Neguš je očitno po angleški želi odklonil vsak razgovor z novinarji. Z negu-šeiTi se je pripeljalo v Jeruzalem tudi vse njegovo ogromno bogastvo. Postajni delave: v Jeruzalemu so dve uri devali iz vagonov zaboje z zlatom, dragocenostmi in preproge. Zaboji z zlatom so zloženi drug na drugem zavzemali površino 16 kvadratnih metrov in višino odraslega moža. Neguš bo menda bi« val zdaj stalno v Jeruzalemu.
X Voda in ogenj sta uničila vso vas. V Ba«
konjskem gozdu na Madžarskem stoji vas Gy6rravazd, ki jo je v petek zvečer doletela strašna nesreča. Popoldne se je nebo stemnilo. Kmalu je začelo grmeti, bliskati se in treskati. V tem je začelo izpod neba liti, da so vrde silno narastle. Potočki, ki so tekli mi* mo naselja, so narasli v mogočne reke in poplavili njive in travnike. Voda je začela vdirati tudi v kleti in hiše. Kmetje so obupno hiteli kopatli jarke, da bi speljali vodo od svojih hiš. V tem pa je treščilo v neki hlev. Ogenj se je s tega hleva razširil na bližne hiše. Vsega prebivalstva se je polastil si*?>«.« šen poplah. Otroci in ženska so dirli iz gore-
čih hiš na ceste, kjer pa je že tekla globoka voda. Ljudi so s težavo spravili v hiše, ki niso gorele. Toda voda je čedalje bolj naira* ščala in začela vdirati tudj v te hiše. Ker je nevarnost postajala zmerom večja, so morali razadn •• prebivalci v svojem obupu zapusti« , ti vas in pobegniti drugam, da so si rešili ! go.o živijere.e, med tem ko je njihove doma« čije odnesla voda.
. X- Odkod prezgodnje sivenje las. Sloviti ameriški zdravnik za živce de Dorito trdi, da današnje ženske osive prej, kakor so osivele nekdai. Po njegovih računih so babice in matere sodobnih žensk osivele deset, odnosno pet let pozneje kakor njihove vnukinje ali hčere, ki začenjajo povprečno siveti že z 32 letom. Vzrok temu nezdravemu pojavu išče zdravnik v dejstvu, da je sodobno življenje mnogo burnejše od nekdanjega in da je združeno z večjimi skrbmi, zlasti s hui-šim gospodarskim položajem. Po drugi strani pa slabo vpliva na rast las pogosto striženje. Ker imajo ženske sivenje las za znamenje starosti, skušajo v Ameriki zadnji čas uveljaviti sivo barvo las. Pravijo, dia se veliko število žensk, ki so si prej lase barvale, danes ponaša s svojimi sivimi lasmi, ki jim hočejo pridobiti obzirnost in spoštovanje v širši družbi.

X Zračni vlaki v Rusiji. Rusi si prizadevajo, da bi dvignili svoje letalstvo na najvišjo stopnjo na svetu. Zato v to svrho ne varčujejo z denarjem. Staro prizadevanje ruskih letalskih inženjerjev je, sestaviti tako imenovani zračni vlak, pri katerem bi eno motor« no letalo vršilo službo lokomotive. B'rezmo-toriia letala, privezana nanj v vtrsti, bi pa sestavljala vagone. Po mnogih poizkusih se je zdaj posrečilo, tako da je eno motorno letalo preletelo s petimi privezanimi brezmotorni-mi letali progo, dolgo 1200 km. Zračni vlak se je dvignil v zrak v Tuli, pristal pa j« v iVoronežu in v Moskvi. Držal se je stalno v višini 2000 in 3000 m.
X 65 letnica diamantnega rudnika. Tako obletnico proslavlja veliki diamantni rudnik v Kimberleyu v Južni Afriki. Njegovo zunanje lice ni le zanimivo, marveč tudi po svojem obsegu orjaško. Leta 1871. so na tem ozemlju našii prve diamante. Glas o tem se je naglo razširil. Z vseh strani sveta so pridrveli pustolovci in iskali, dokler ni neikdo, ki je imel denar, kupil od vlade vse ozemlje v okolici. 12.000 delavcev je potem brskalo po vsej pokrajini. Potem se je njihovo delo osredotočilo na kraju, kjer je danes rudnik. Tega so izkopali v dolgih letih. L. 1871. je udarila iz zemlje voda in ves rudnik popla« vila, pri čemer je utonilo na stotine delavcev. Danes je lastnik rudnika B'ur De Beers, ki je posestnik vseh diamantnih ležišč v okolici Kimberleya. Zaradi vode je morala ta družba opustiti izkoriščanje tega diamantnega žrela. To bi bilo seveda zelo hudo, če ne bi istočasno odkrili ob reki Ora* nju nešteto drugih, prav tako izdatnih diamantnih ležišč
Za smeh iti kratek čas
ČUDNA REC
Sinko: »Oče, zakaj imačo žirafe tako dolge vratove?«
Oče: »Da lahko obirajo listje z visokega drevja.«
Sinko: »Zakaj pa je drevje tako visoko?«
Oče: »Da ni potrebno žirafam pripogibati vratov.«
ŠKOTSKA
Škot sedi v sob, zunaj brije oster veter.
» Hej s-ara. koliko toplote imamo v sobi?«
»Sedemnajst stopinj.« •
»In koliko zunaj?«
»Dve stooini!«
Hej stara, brž odpri okna, še dve stopnji zraven, pa bomo imeli v sobi devetnajst stopinj.«
NlC NE DE.
Režiser: »Zdaj se vržete čisto naravno z vso silo v brezno.«
Igralec:» Za božjo vol.io, saj se bom ubil!«
Režiser: »Nič ne de! V naslednjem dejanju tako več ne nastopite.«
SMOLA
Dušan: »Kaj se nisi zaročil z Vero?«
Branko: »Ne me ni ho'e'a.«
Dušan: »Zakai pa jj nisi Povedal, da imaš bogatega strica ?«
Branko: »Seveda sem ji povedal. No, in zdaj je postala moja teta . . .«
MERILO LJUBEZNI.
Stric: No. Nežica. katerega bratca imaš rajši, Mihca ali Jožka?«
Nežica: »Tega ne smem povedati, ker bi me M;hee našeškal.«
LEP USPEH
A: »Zdravnik je dovolil gospodu Hlačo-periu po vsakem obedu čašo vina.«
B': »In kak.šen ie uspeh?«
A: »Da zdaj osemkrat na dan obeduje.«
POUK
Oče: »Trgovec mora biti pošten in pret-kan.«
S-Tiko: »Kai i> pošteno, oče?«
Oče: »Če držiš, kar si* obbnbil.«
S!nko: In ka>' je pretkano'«
Oče: »Če ničesar ne obljubiš...«
Franc Goričan:
Fes po Franciji pred 4® leti
Nadal.
Kako prav sem imel, da nisem pil v tujini voce, sem spoznal kakih sedem let pozneje, ko sem spet prišel v Montpeliier. Za menoj je prišel Siekovec, ■ sin nadučite'ja iz Jartrii-ne, zdrav, velik in prikupen fant. Ko sem se vrnil čez kakšna ava meseca s potov a n a po Franciji nazaj v Montpeliier, sem srejal njegovega gospodarja na ulici. Rekel mi :e, naj grein z njim. Povedel me v bolnišnico, k er je ležal Siekovec bolan za tifusom. Pred odhodom sem ga še svaril naj -ie p.je te vode. Neubogljivost je moral plačati /. živle* njem.
Na vseh potovanjih nisem srečal nobenih beračev in klatežev. Pri nas pa bomo imeli kmalu poseben poklic, stan brezposelnih kot najnovejšo obrt brez obrtnega lista. Med berači so v večini taki, kj jim delo sploh smrdi in ga zato tudi ne iščejo.
Pred nekaj dnevi so se oglasili pri meni trije čedno oblečeni moški na dobrih kolesih in zahtevali jesti in primerno podporo. To se mi je zgodilo prvič in da misliti. Ne bo dolgo trajalo in bodo ti klateži, pred katerimi nas ne ščiti nobeno obiastvo ah roeieina oskrba, začeli ustanavljati oblastveno duvo-1 ene zadruge brez obveznosti. Nabavili si '■o''o kalkšen star avtobus, se vozT po drža« vi in tako pripomogli z drugimi činiteiji, da izgubimo veselje do dela in nazadnje še do živlienja. Ni zadosti, da živijo domači in tuji bogatini in lenuhi od našega dela. začela jdi je posnemati na drugačen način toha r'e!o-mrznežev najnižje vrste. Lenuh ? za človeško družbo toliko vreden, kakor mrtvec samo da zavzame vrč prostora in ie vsakomur v nadlego. Oblastva bj morala nekaj storiti za odpravo teh nezdravih razm-f.
Francoski delavci so bili že tedaj na mnogo višji stopnji v izobrazbi kakor pri nas. Nj bilo niti enega med mojimi tovariši, ki bi si ne bil kupil vsak dan časopisa. Med opoldanskim odmorom so politizirali in se prepirali, da sem večkrat mislil: zdai pa zdaj se bodo spopadli. Posebno hud politik jc bil nekj Mazelle. Nekoč se je razvnel po-
e vanje.
govor o nekem poslancu advokatu, ki Di naj postal predsednik nekega odbora. Pa je skočil po koncu Mazelle in zakrilil z rokama: »Kaj, ta lenuh, bojazijivec in popoln nesposobnež, kakor so tudi (tu je naštel še kakšnih pet imen)! Ti naj bodo zastopniki nas delavcev, ti naši veliki gospodarski pritlikavci? Zares izredno so iznajdljivi pri naj-nespametnesih ukrepih. Človeški razum ima svoje meje, neumnost in nevednost teh gospodov pa je brezmejna. Sovražim ljudi, Ki hočejo od nas mnogo, v zameno pa nam ne dado skoro nič. N hče naj ne vzame, niti naj se ne dotakne, česar si ni pošteno zaslužil. Ti gospodje so spoštovane ničle, jaz pa ničel ne morem, nočem m ne maram spoštovati. na nai bodo na kakršnemkoli mestu. So-drga je čisto spodaj in tudi čisto zgoraj«.
Vpili so drug na drugega in klatili z rokami in nogami okoli sebe. Za mene je bil to že kar teater in še prav zanimiv. Delali smo samo po osem ur na dan, toda med delom ni nihče ničesar govoril, kaj šele da bi kad;l cigarete. Tako smo naoravili več. kakor bi bili sicer v desetih urah
Na vseh svojih potovanjih nisem videl niti enega pijanca. Francija pridela petindvajset-krat več vina kakor mi, prebivalcev ima pa za šliri Jugoslavije. Uporaba vina na osebo :e oo statistik5 desetkrat večia kakor pri nas. Kljub *emu pa ni oi^ancev. Skušal sem si razložiti ta no'av Do malega vsak Francoz pije dnevno svojo kobčino vina, in prav to naoravi tako visoko novorečnino. Naš mali čVivek pa ne nije zm°rom. kadar pa pride enkrat do nega se ga pa kai rad čez mero naleze. Črna iužna vma tud' niso takšna, da bi človek n""i njih veseFač'l. Celo trpka so. dobra in tudi zdrava kolikor «e tnnlu pač potrebna ta tekočina. Čez mero iih ne moreš' Diti Ves čas. ko s«u bil v Franciji, se ne snominiam. da bi bil kdai ookusil vodo. Imel sem nekakšen prirojen rvdnor nroti neznani, tuji. oosebno pa še nižinski vodi. Vzlic hudi vročini nisem imel posebne žeje. Bil sem te-da; zelo suh in užival sem po večini kruh in sočivje. Vedel sem tudi. da sp človek, ki pi> je za vsako žejo, še bolj pota.
Petja nisem slišal ves čas nikdar in nikjer. Čudil sem se tej veliki razliki med narod:. Narodno petje je poseben dar. ki ga zna le tisti prav ceniti, kdor ga je več časa pogrešal v tujini. Čuvstvenejiših pevcev, mislim, ni nikjer na svetu, kakor so med slovanskimi narodi.
Francozi so narod štedljivcev. Povprečne« ga Francoza smoter je, do 60. leta doseči takšno premoženje, da bi ostala leta lahko živel od rente ali obresti. Zato je francoski narod bil in je še danes v veliki meri bankir sveta.
V Franciji nosijo delavci in kmetje ob nedeljah in delavnikih čez obleko nekakšno sivo srajco. To mi je zelo ugajalo. Ob nede« Ijah se s tem ščiti boljša obleka in ni treba poleti suknjiča. Pri snaženju živine imam tudi jaz takšno srajco. potem jo pa slečem. Ves prah, nesnaga in smrad ostanejo na srajci, da nima človek tistega neprijetnega duha po živini in hlevu. 1
RADIO LJUBLJANA
Nedelja, 17. maja: 8.00: Telovadba (15 minut za moške, 15 minut za ženske; vodil Oo profesor Marjan Dooovšekj. — s.30: Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 8.45: Koncert tamburaškega orkestra. — 10: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice. — 11.00: VVurliške orgle (na ploščah). — 11.30: Mladinska ura: Mikica in Mikec na majnišketn izletu. — 12.U0: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 12.15: Kar že« lite, to dobite (radijski orkester bo igral po željah naročnikov). — 13.15: Kar imamo, to iVam damo (plošče po željah). — 16.00: O krmljenju govedi in svinj (inž. Muck). — 16.20: Odločilna ura Evrope (predavanje Panevropske unije). — 16.40: Gorenjski trio (Ahačiča iz Tržiča in Stanko Avgust). — 17: Gospodinjska ura: Mleko, maslo, sir (Marinka Ratajeva). — 17.20: Gorenjski trio. — 17.45: Ura operetne glasbe (pela bosta Jelka Igličeva in Svetozar Banovec s spremljeva-njem radi.sneg	v.ou: Napoved
časa, poročila, objava sporeda. — 19.30: Na« cionalna ura: Smernice in težnje jugosloven-skega vzgojeslovja (Josip Slavič — iz Zagreba). — 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 20.30: Prenos mladinskega koncerta iz Maribora (sodelovala bosta mešani in mladinski zbor državne realne gimnazije; vodil bo profesor Josip Ostrovšek). — 22.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 22.15: Za zabavo in za ples (plošče).
Ponedeljek, 18. maja: 12.00: Slike iz nara« ve (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Pesmice za dobro voljo (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Zdravstvena ura: Predavanje v okviru protijetičnega tedna (dr. Debevec). — 18.20: Harmonisti po-jo (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Ja« mes Watt (profesor Miroslav Adlešič). — 19-Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Predhodnik narodmiia zedi-njen.ia: Andrjja Kačič- Miošič (Marko Car — Beograd). — 20.00: Prenos opere iz Beogra« da (v prvem odmoru glasbeno predavanje — Vilko Ukmar; v drugem odmoru napoved Časa, poročila, objava sporeda).
Torek. 19. maja: 11.00: Šolska ura: V švicarskem gorskem raiiu (dr. Oskar Reya). — 12.00: Virtiuozi igrajo (na ploščah). - 13.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. 13.15: Lahka glasba (radijski orkester). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tcčaii. — 18: Koncert koroških narodnih pesmi (zbor bo vodil Ivan Novak). — 18.40: Filozofsko predav.anie: Vzgojni pomen osebnostnega človeka (dr. Stanko Gogala). - 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, objava sporeda. obvestila, poročila. — 19.30: Nacior.al-na ura: O majski deklaraciji (notranji mini« ster dr. Anton Korošec). — 20.00: Kar želite.
to dobite (plošče po željah). — 21.00: Jugoslovanska glasba (radijski orkester). — 22. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Miky jazz.
Sreda, 20. maja: 12.00: Nekaj reči za vesele ljudi (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Iz del Čaj« kovskega (plošče). -- 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Otroška ura (Marija Vera. članica ljubljanske drame). — 18.20- Izrezovalna dela (Zdravko Omerza).
—	18.40: Vzroki nesreč v gorah (Franc Vil-har). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila.
—	19.30: Nacionalna ura: Življenje in omika v pojmovanju jugoslovenskega prirodoslovca (dr. Fran Bubanovič — Zagreb). - 20: Prenos opere iz Ljubli.iane (v prvem odmoru glasbeno predavanje — Bravničar Matija; v drugem odmoru časovna napoved, poročila, objava sporeda).
Četrtek, 21. maja: 9.00: Koračnice slavnih skladateljev (piošče). — 9.40: Verski govor (dr. Ciril Potočnk). — 10.00: Prenos cerkve« ne glasbe iz ljubljanske stolnice. — 11.15: Zbor balalajk (na ploščah). — 11.30: Mladinska ura (Manica Komanova). — 12.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 12.15: Kar želite, to dobite (radijski orkester po željah naročnikov). — 13.15: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). — 16.00: Kmetijska ura: Slovenski kmečki dom (Puš).
—	1620: Koncert vojaške godbe. — 17.00: Predavanje v okviru protituberkuloznega tedna (dr. Robert Netibauer). 17.15: Kon-cet vojaške godbe. — 18.00: Plošče po željah naročnikov. — 19.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Jugoslovcnska misel in so-kolstvo (Hasan Ljubunčič — Beograd). — 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Metoda. - 20.30: Vesel večer. — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Straussovi vale« ki (radijski orkester). — 22.40: Esperantsko predavanje.
Petek, 22. maja: 11.00: Šolska ura: Pri-rodni glasov; v muziki (profesor Emil Adamič). — 12.00: Naša pesem, naša glasba (piošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila.
—	13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Koncert lahke glasbe (ra» dijski orkester). — 14.00: Vremensko poročilo. borzni tečaji. — 18.00: Ženska ura: O stanovanjski kulturi (Vera Albrechtova). — 18.20: Operetne pesmi (plošče). — 1840: Pravno predavanje: O zasilnih potih razlastitve (sodnik Valentin Bidovec). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Naselja, kakšna so in kakšna naj bodo (dr. Molosiav Stojadinovič — Beo« grad). — 20.20: Prenos z Dunaja. — 22.00 Čas, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 23. maja- 12.00: Plošča za ploščo, napev v napev. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo, napev v napev. — 14.00: Vremensko poročilo. — 18.00: Na delopust (radijski orkester). — 18.40: Pogovori s posmialci. — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, ooročila. objava sooreda. obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Prispevek Dalmacije za jugoslovenske kulturno uveljavljenje v svetu (dr. Dejanovič). — 19.50: Zunanji politični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Rezer> virano za prenos. — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, ob;ava sporeda in poročil. — 22.15: Razni plesi (radijski orkester).
MAM UGLASI
RAZGLAS.
Naznaniam. da je moj mož umrl. ter pozivam vsakogar, da dvigne popravila do 1. 1. 1937. leta. ker se potem ne jamči. Franja Žak. urarjeva vdova, Trbovlje.
Za vsakogar! 0d38.irajaiio8.iufl.
POtOVSCiS V L Pj| 2i!0
«Ml. iiiiiii aM v n i i!' p i e m
Polovična voznitiana na železnici, parni-kih, avionih. Železniška izkaznica se dobi
na odhoduih postajah po 2'— Din. Razstava industrije in nt rti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). „Sodot)na gospodinja", modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Mae živali. Razstavni prostor 7avzem; 40.000 m2.
momsi s Samo Din 49*S0i
dl.tf2.tfUU- Au&er uift. Pravi ivlcai »troj j l>)bra Kviiiteu, lepi k r o m I r a n okrori 6 piauiio« {piiaiicl.o
49*30
st	uu «
osvetljenimi tat&Jcl Id StevilAnico.
(Rad um)
Din 59 53
/minevajte cepik fctj
vam ooSljt »icoj »o prtfttnine »ro*to
n mm
13U&UANA6
Lasinu proMko-lirana tovarna i ur v Sv,ei
H.IAKARSKI VOZ
štirisedežen na oljnato os. dobro ohranjen, kupim. Prosim ceno in natančne podatke poslati na moj naslov. J. Klenar, trgovec, Gibina pri Ljutomeru.
JABLUSOV JABOLČNIK
Ako bote imeli domače pijače premalo, naročite takoj »Jablus« snov, iz katere nare« dite izvrsten jabolčnik ali hruškovec po navodilu g. dr. I. Vošnjaka. Jablus se tudi izvrstno meša z vsako domačo pijačo. Z poštino stane za 40 1, 75 1, 100 I in 150 1 32. 49.50. 64 in 89.50 Din.
Glavno zastopstvo. Franc Renier. Podčetrtek. Originalne francoske
VERMOREL
škropilnice in žveplalniike ter vse nadomestne dele k tem ima v zalogi po zelo ugodnih cenah.	Lovro Petovar, Ivanjkovci.
KDOR POŠLJE 10 DIN V ZNAMKAH
dobi poštnine prosto lepo »Patent« toaletno ogledalo s stojalom, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotograsilio. D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor.
SLABIM
Znanstveno je dognano, da regulira ekstrakt iz žleze zdrave in motne živali (»Kalefluid«) ko preide v organizem, iz-ločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem. in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, IMasarvkova 9, Miloš Rlarkovič.
»Kalefluid« se dobiva v lekarnah in drogerijah.
S. Br. 1«B7'33