teto LXV
PoStnlna plačana « gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 2. aprila 1937
Stev. 74 a Cena 1.50 Din-
Hi—	V * m. rr/^^
Kopitarjevi ul. 6/111	;
Telefoni uredništva In uprave: 29-92, 29-93. 29-94. 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan z]ntrai, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden y slikah"
Mala zveza
Ko so dne 14. avgusta 1920 Češkoslovaška in Jugoslavija, dne 23. aprila 1921 Češkoslovaška in Romunija ter končno 7. junija 1921 še Romunija in Jugoslavija sklenile medsebojne dvostranske obrambne pogodbe, s katerimi so se obvezale, da bodo druga drugo branile v primeru kakšnega neizzvanega napada od strani Mad-jarske, so bili položeni pravni temelji za politično zgradbo, ki je napol iz skromnosti, da je ne bi zamenjavali s zvezo velikih zapadnih dr; žav, napol pa tudi s posmehovalnimi nameni dobila in ohranila ime Male zveze ali Male an-tante, kot jo nekateri tujke ljubeči pisci imenujejo.	.
Od takrat pa do danes, ko se zastopniki Male zveze zoipet zbirajo na redno konferenco v Belgradu, je potekla dolga vrsta let, a leta, ki so mimo bežala, medsebojne zvestobe niso zmanjšala, ampak je medsebojna povezanost vseh treh držav postajala čedalje bolj organič-na, in skupna volja, da stoje na straži proti v pogodbi natančno zabeleženim nevarnostim, čedalje bolj krepka. To niso prazne fraze, saj dokazuje lepo število novih medsebojnih pogodb, ki so zgradbo Male zveze na zunaj in na znotraj utrdile in izpopolnile, da je bila zgodovina Male zveze zgodovina rasti in tvornega življenja. Razume se, da so pred tremi zavezniškimi državami vstajali vedno novi problemi, bodisi v zvezi z notranjo ureditvijo vsake posamezne zaveznice, bodisi s zunanjepolitičnimi dogodki, ki so polagoma preoblikovali politično Evropo, kot je nastala po volji mirovnih pogodb iz leta 1919. Sredi vsega tega trenja pa Te Mala zveza živela naprej svoje smotreno življenje, neokrnjena, nikdar oslabljena, marveč vedno močnejša, vedno bolj eložna in tudi vedno bolj sposobna, da brani ideale, zaradi katerih je bila ustanovljena.
Že dne 31. avgusta 1922 je prišla ta volja po izpopolnitvi medsebojne povezanosti do krepkega izraza, ko sta češkoslovaška in Jugoslavija v novi pogodbi stare obveznosti potrdili, a jim dodali še nove obveznosti gospodarskega značaja kakor hidi pogodbeno določili način skupne obrambe ogroženih interesov na mejah Madjarske. Dne 24. februarja 1922 je konferenca Male zveze v Bukarešti šla zopet korak naprej, ko je sklenila skupen nastop v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, ki vse tri države zadevajo, sklep, ki so se ga vse tri države v nadaljnjih letih tudi vestno držale ter tako pripomogle, da se je Mala zveza začela v mednarodni politiki pojavljati kot strnjena enota ob priliki mnogoterih problemov, ki so rezali brazde po Podonavju, kot na primer vprašanje oboroževanja Madjarske, vprašanje madjarske politike do obkoljevalnih ciljev Italije, vprašanje združitve Avstrije in Nemčije. Dne 20. februarja 1929 so tri zaveznice medsebojno sodelovanje še poglobile, ko so zopet v Bukarešti sklenile trostransko prijateljsko in razsodstveno pogodbo, ki naj politični zvezi da tudi na zunaj primerno in dostojno obliko. V letu 1931 so se prvič javno sestali tudi zastopniki treh generalnih štabov — dne 5. majnika v Bukarešti — in določili načrt skupnega nastopa zavezniških armad pri obrambi ciljev, rsled katerih je bila Mala zveza ustanovljena. Potem gre razvoj s hitrimi koraki naprej. Dne 19. decembra 1932 se ustanovi na konferenci v Belgradu nekako skupno zunanje ministrstvo v obliki stalnega Sveta držav Male zveze. Dne 16. februarja naslednjega leta 1933 pa je dobila Mala zveza povsem novo organizatorično obliko, ko se je v tehničnem pogledu spremenila v pravo prav cato politično enoto, z enotnim zunanjepolitič nim vodstvom v vseh pogodbenih vprašanjih, ki tičejo tri države in z obvezo predhodnega medsebojnega sporazuma o vseh vprašanjih, ki tičejo samo posamezne zaveznice. Takrat je bil ustanovljen tudi skupen gospodarski svet, ki je na lanski konferenci v Bratislavi dobil konkretno obliko z ustanovitvijo skupne gospo darske denarne centrale v Pragi.
Je to v glavnem silno lep razvoj, krasen primer zdrave rasti v neokrnjeni slogi treh narodov, ki dobro vedo, da so močni dovolj., da se ubranijo vedno bolj zajedljivih nasprotnikov, samo tedaj, če bodo trdno drug ob drugem stali in dajali zunanjemu svetu podobo složne edinosti. Konferenca, ki se je ravnokar sestala v Belgradu, ne more biti kaj drugega, kakor ponovna manifestacija življenjske skupnosti, ki je sedaj že 17 burnih let dozorevala in Evropi pripravila krasno darilo obsežnega ozemlja s 50 milijoni ljudi, kamor vojni viharji nimajo dostopa.
Zadnje čase se je sicer razširjala po Evropi vest, da je Mala zveza v razvalinah in da bo bclgrajska konferenca njen pogrebni obred. Na kaj so se oslanjale te klevete? Čujemo, da na to. ker da je Jugoslavija, prebudivši se iz svoje dolgoletne zaspanosti sklenila, da pogumno vzame na svoje rame zgodovinsko po-slanstvo, ki ji je vsled njene lege in moči dodeljeno, da napravi mir okrog svojih meja in si s prijateljstvi zavaruje svoj neoviran obstoj ter odžene daleč proč od sebe vsako vojno nevarnost. Kako naivno je vendar takšno nazi-ranje! Kakor da bi mirovna politika Jugoslavije bila kvarna skupnosti Male zveze, katere naj; višji cilj je zopet le — mir. in kakor da naj bi obe njeni zaveznici Jugoslaviji mogli zameriti, da je odstranila s svojih meja vse mirovne motnje, ki bi lahko tudi njima škodovale. Tako govorijo samo oni, ki duše Male zveze ne poznajo in ki se ne morejo navaditi na to, da obstojajo države in zveze držav, ki resnico govore. kadar se za mir navdušil jejo. in ki se ne ustrašijo nobenih žrtev, da si mir tudi za-gotove. Drugi vzrok pa je menda bil ta, da nekatere velesile še vedno mislijo, da države Male zveze potrebujejo vnruštva in nege. To je morda nekdaj bilo. Trde preizkušnje zadnjih let pa so zaveznice Male zveze naučile, da so se vnruštva velikih izkazala dvomljiva in da je najboljše poroštvo za miren obstoj le medsebojna slosra. zasidrana na trdni volji, braniti svojo lastno in na odkritosrčni in praktični 5»lii r>o mirnem življenju. Morda je bil še en trotri 'razlog za vznemirljive vesti o nesoglasju v Mali zvezi. Tudi ta ie tako ničeven. kot sta
Prvi dan konference M. Z.
„Ne pričakujte nobenih senzacij!" (Dr.Kroita)
Dolgi razgovori o italijanskem in bolgarskem paktu z Jugoslavijo
Belgrad, 1. aprila. AA. Davi ob 9.30 sta prispela v Belgrad zunanja ministra češkoslovaške in Romunije gg. Kamil K r o 11 a in Viktor A n t o -n e s c o. Prestolnica jima je priredila izTedno svečan in prisrčen sprejem. Belgrajske ulice so okrašene z zastavami držav Male antante. Na peronu in pred postajo je bila zbrana veliika množica, ki je pozdravila ministra zavezniških in prijateljskih dTŽav.
Na peronu postaije je bila razvrščena častna pehotna četa z godbo na čelu. Navzoči so bili poslaniki Grčije in Turčije, osebje poslanstev držav Male antante, višji uradniki zunanjega ministrstva, belgr. župan Vlada Ilič in šef presbiroja dr. Ko-sta Lukovič. Navzoča je bila tudi velika skupina domačih in tujih novinarjev.
Ob 9.20 ie prispel na peron armadni general Ljubomir Marič. Minister vojske in mornarice je sprejel raport belgrajskega poveljnika armad-nega generala T o m i č a. Tik pred prihodom vlaka je prispel tudi predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki je ravno tako pregledal razvrščeno četo.
Točno ob 9.30 je vojaška godba zaiigrala naj-prvo češkoslovaško himno, nato pa romunsko in jugoslovansko. V tem se je prikazala posebna kompozicija vlaka. Ko se je vlak ustavil, je prvi izstopil češkoslovaški zunanji minister in letošnji predsednik sveta Male antante Kamil Krofta. Za njim se je pri vratih voza pojavil zunanji minister Romunije Viktor Antonescu. V njunem 6premstvu sta bila češkoslovaški in romunski poslanik na našem dvoru g. dr. Girsa in Cadere. Po izstopu iz vlaka sta se zunanja ministra Romunije in Češkoslovaške prisrčno pozdravila s predsednikom vlade dr., Stojadinovičem in v spremstvu vojnega ministra generala Marica pregledala častno četo.
Krofta izjavita
Po pregledu častne čete je češkoslovaški zunanji minister povabil novinarje v dvorsko čakalnico in jim dal izjavo, ki se glasi:
Zopet prihajam in to zelo rad, v vašo prestolnico. Kmalu bo leto dni odkar sem prvič prišel med vas in s seboj odnesel drage spomine na sprejem, na katerega sem naletel tukaj, pri rseh uradnih osebnostih kakor tudi pri vsej javnosti. V tem letu se je zgodilo mnogo važnih dogodkov, y katerih je posebno vaša država igrala zelo važno vlogo. Naravno ie, da se bo konferenca stalnega sveta Male zveze, ki ji tokrat predsedujem pečala kakor običajno z vsemi temi zadnjimi dogodki. Ne pričakujte od nas nikakih senzacionalnih sklepov. Ravno pakt Male zveze izključuje kakršnekoli senzacije. Na podlagi tega pakta so vodilne osebnosti naše zunanje politike v stalni zvezi med seboj. Tudi sestanki sveta dr' žav Male zveze imajo za cilj, da se vezi med nami poglabljajo. Zato se že v naprej veseUm, da mi bo odmor med konferenco in prihodom našega predsednika drja Beneša v Belgrad dopuščal, da bom lahko bližje spoznal vašo domovino. Zato sem vesel, da se lahko osebno razgovorim z drjem Stojadinovičem v Belgradu, ker mu njegovi dr žavni posli niso dopuščali, da bi zapustil ozemlje Jugoslavije. Sedaj pa nam dovolite, da sedemo za delovno mizo in srečali se bomo najbrž jutri zvečer, ko vam bomo dali priliko, da izveste za izid našega dela. Na svidenje!
Prva konferenca
Z železniške postaje sta se oba zunanja ministra odpeljala naprej na svoja stanovanja, kmalu nato pa v maršalat dvora, kjer sta se vpisala v dvorsko knjigo. Nato sta se odpeljala v zunanje ministrstvo, kjer ju je pričakoval zunanji minister dr. Stojadinovič. Pričela se je konlerenca zunanjih ministrov držav Male zveze. Glavna vprašanja sedanjega zasedanja Male zveze sta mednarodni pogodbi, ki jih je sklenila Jugoslavija z Bolgarijo in Italijo. Na dnevnem redu so tudi ostala mednarodno politična vprašanja, ki so se pojavila v zadnjem času na mednarodnem političnem obzorju in ki interesirajo Malo zvezo.
Na današnjem sestanku je dr. S t o j a d i n o -v i č podrobno obvestil ministra Krofto in Anto-nesca o pogodbah, ki jih je sklenila naša država z Bolgarijo in Italijo. Konferenca je trajala skoraj dve uri in pol, nakar so se ministri odpeljaU na romunsko poslaništvo, kjer jim je priredil poslanik Viktor Cadere intimno kosilo.
Popoldanski sestanek
Popoldne ob 5 so se zunanji ministri v drugič sestali v kabinetu zunanjega ministrstva ter nadaljevali konferenco, kateri so prisostvovali tudi razni strokovnjaki, ki so prispeli z obema zunanjima ministroma v Belgrad.
Danes zaključek
Jutri dopoldne bo tretji sestanek. Po utrišnji konferenci se bodo vsi zunanji ministri odpeljali v Beli dvor na Dedinje, kjer bo sprejem pri knezu-namestniku Pavlu, ki jih bo obdržal na kosilu. Popoldne bosta čsl. in rom. minister obiskala tudi oba kr. namestnika dr. Stankoviča in dr. Peroviča. Ob pol 4 pa bo v zunanjem ministrstvu zaključni četrti sestanek, po katerem bo sedanji predsednik stalnega sveta Male zveze dr. Krofta prečital domačim in tujim časnikarjem komunike o sedanjem zasedanju. Zvečer bo v prostorih Gardnega doma priredil s soprogo na čast gostoma dr. Stojadinovič banket, nakar se bo romunski minister Antonescu ob 10.45 odpeljal iz Belgrada. Na železniško postajo ga bosta spremila dr. Stojadinovič in dr. Krofta.
Krofta bo počakal predsednika Beneša
Ker je napovedan prihod predsednika čsl. republike dr. Beneša v Belgrad v ponedeljek zjutraj, ga bo zunanji minister dr. Krofta pričakoval v Jugoslaviji ter ne bo odpotoval v Prago. Ta prosti čas bo dr. Krofta uporabil v to, da si bo v soboto ogledal vojaški muzej, Kalemegdan, zoo in muzej kneza Pavla. V soboto popoldne bo obiskal tudi tukajšnjo čsl. kolonijo. V hotelu »Srpski kralj« mu bo priredila Jugoslovansko-če-škoslovaška liga večerjo. V soboto zvečer bo imel dr. Krofta na Kolarčevi ljudski univerzi predavanje o duhu in smislu češke zgodovine. V nedeljo se bo dr. Krofta odpeljal na Fruško goro in obiskal samostan Krušedol. Nato bo obiskal pravoslavnega patriarha Varnavo v Sremskih Karlovcih, pri katerem bo tudi ostal na kosilu in večerji. Z večernim vlakom se bo odpeljal v Su-botieo ter tam pričakoval posebni vlak, s katerim se bo pripeljal na prvi uradni obisk Jugoslavije predsednik čsl. republike dr. Edvard Beneš. Iz Subotiee se bosta oba čsl. državnika skupaj odpeljala v Belgrad.
Francoske misli o vzrokih nove politike
Pariz. 1. aprila. TG. Tukajšnji »Teniips« objavlja uvodnik o političnih dogajanjih na jugovzhodu Evrope in v srednji Evropi v zvezi s konferenco Male zveze v Belgradu. Članek hoče pojasniti stališče francoske politike do tega novega diplomatič-nega valovanja ter opredeliti odgovornosti za preobrat, ki je nastopil v zunanji politiki srendje-
evropskih in balkanskih držav. Uvodoma ugotavlja filankar, da nikakor ni prav, če bi prikrivali dejstvo, da so države v Podonavju in na Balkanu začele hoditi popolnoma nova pota. Prej 60 se državo Male zveze strnile, da branijo svojo posest v tesni zvezi z Zvezo narodov, v katero so brezmejno verovale, in v tesni zvezi tudi s Francijo, ki je bila v Evropi najmočnejša in vodilna velesila. Sodelovanje 6 Francijo in Zvezo narodov je bilo za to države samo po sebi razumljivo in življenjsko potrebno.
»Toda fas je šel svoja pota naprej. Nemčija je uspela, da svoje sile meri s francoskimi. Italija so je okrepila in jo stopila v vrsto vodilnih velesil. Oho državi sta znali druga drugo podpirati in se svetu pokazati kot državi miru in reda nasproti boljševiški nevarnosti. Anglija so je umaknila, ker ni bila zadostno oborožena. Francija je oklevala med raznimi možnostmi in njene notranje težave so ustvarile mnenje, da ni več sposobna braniti svoje evropske postojanko. Zveza narodov je odpovedala v svojih bistvenih osnovah, da brani male pred napadi velikih. To se ni zgodilo vse v enem dnevu. Res je, ne vemo, če pravilno ali nepravilno, res je, da so na podlagi teh ugotovitev začele državo na evropskem vzhodu misliti, da je treba novih ljudi in tudi novo politike. Treba je bilo poraza Zveze narodov, treba je bilo nekaznovanih nemških kršitev mednarodnih obveznosti, treba je bilo nekaterih prividov francoske notranjo politike, da so se te države, do sedaj zveste Ženevi in Franciji, začele lomiti proč in se napotiti v drugo smeri, da zavarujejo svojo državno varnost, za katero v dosedanjih jamstvih niso več videle nobenega trdnega poroštva.«
Nemčija in Italija sta znali ta položaj izkoristiti v svoje lastne koristi.
Napačno bi bilo trditi, da se je notranji ustroj držav Male zvezo in Balkanske zveze spremenil. Ne, ta je ostal isti, kot jo bil. Spremenilo se je razmerje velesil v Evropi, Francija in Zveza narodov sta se pomaknili v ozadje, v ospredje pa sta stopili Nemčija in Italija. V svitu tega dejstva, to spremembo v odnosih med velesilami, so je pojavila potreba, da tudi tc državo svoje odnošaje do velesil spremene. No Mala zveza ne Balkanska zveza se nista spremenili. S p r o m e-n i I » so so politična dejstva v Evropi. Ta sprememba političnih dejstev povzroča to usodno optično (očesno) zmoto, kakor da so je politika vzhodnoevropskih držav spremenila. Male državo so se morale prilagoditi novim političnim dejstvom.
Člankar pravi na koncu, da je treba samo, da Francija pokaže svojo materijelno moč in Zveza narodov svojo avtoriteto, pa so bo politični obraz evropskega vzhoda zopet spremenil. Uspeh belgraj-ske konference je odvisen, tako pravi članek, v veliki meri od vere v moč in trdnost Francije.
Franco napada na severu
Zarota proli Francu v Maroku
Hendaye, 1. aprila, b. Nacionalistične čete so izvršile hud in energičen napad na bojišču severno od Bilbaua. Pehota, ki jo je podpiralo močno topniško obstreljevanje nasprotnika, je napredovala na sektorju med Mondragono in Escorizo ter je zasedla položaje na Monte Jarindo-Ascensio Namendi in Umabeltra. Zasedba teh postojank je zelo važna in pomeni razbitje prve bojne črte republikanskih čet, obenem pa kot glavno izhodišče za bodoče nacionalistične ofenzive proti Durangi na cesti v Bilbao. Zasedba omenjenih postojank zagotavlja nacionalistom uspeh bodoče ofenzive. Nacionalistično brodovje je iz tnorja pomagalo akcijo belih čet na postojanki okrog Lequeitio.
Salamanca, 1. aprila, b. Pričakovana nacionalistična ofenziva je sledila nenadno na skrajnem severnem bojišču s ciljem, da zasede republikansko sektorje, ki odpirajo pot proti Bilbau in Gijonu. Vsi znaki kažejo, da hočejo nacionalisti v najkrajšem času razbiti to kratko bojno črto, da bi potem lahko vrgli vse svoje sile na Madrid, kjer 6e pričakujejo odločilni in dokončni boji že v mesecu aprilu.
Iz štaba nacionalistov se čuje, da se pripravljajo koncem aprila odločilne borbe na vseh bojiščih, predvsem pa na madridskem, kjer so postale vladno čete zaradi zadnjih uspehov precej navdušene. Na-
(Nadnljevanje na 2. strani.)
Strahote sovjetskega prometa
250 vojakov zgorelo ...
pod razvalinami vlakov ki sta trčila
Riga, 1. aprila. TG. Iz Moskve poročajo, da se je na Kavkazu pripetila strašna železniška nesreča, ki prekaša vse že itak po številu mrtvih žrtev strahotne katastrofe, ki jih ima na vesti sovjetska železniška uprava.
Poročila, ki uradno še niso potrjena, pravijo, da sta na veliki postaji Pola na Kavkazu zaradi pomote pri kretnikih trčila drug v drugega dva vlaka, in sicer vojaški vlak, ki je prepeljaval cel pehotni polk, in tovorni vlak, ki je vozil težke to-
prva dva. Mala zveza ima svojo vsebino. Oni, ki so jo ustanavljali, so vedeli, da se tej vsebini i ozirom na samobitne naloge, ki jih posamezne države imajo že na podlagi svojih zemljepisnih leg, ne dajo prilivnti nove naloge. Dolga zgodovina Male zveze kaže, da so se vodilni državniki tega načela strogo držali in so za to želi tudi vse te uspehe, ki =o na praporu Mnle zveze zapisani. Nekateri izven Male zveze stoječi činitelji. govoreč bolj za svoje koristi kot za koristi drugih, so morda zudnie čase menili, da bi se bistvo Mule zveze dalo razširiti in pomnožiti z novimi dodatki. Bclgrajska konferenca bo Dokazala, da to niso bili
dobri računi in da je za uspešno delovanje Male zveze neobhodno potrebno da ostane to. kar je bila, s cilji, ki so ji bili do sedaj sveti, z načeli, ki so dosedaj veljali.
Konferenca v Belgradu, ki je nekako predhodnico obiska predsednika Beneša, ki se ga vsi od srca radujemo, se z naštetimi klevetami ne bo pečala, ker so premalo resne. Pač pa bo povedalo Evropi, da vztraja pri svojem odmer jenem ji delokrogu, trdna, složna, odločna in neupogljiva in da se veseli vseh mirovnih uspehov. ki jih kot politična enota doseže, ali ki jih dosežejo v vzorni slog: posamezne zaveznice, vsaka na svojem področju.
vore lesa in premoga. Udar obeh lokomotiv jo bil tako strašen, da sta se zarili druga v drugo, na nju pa so jo nakopičilo nad 30 vagonov vojaškega in tovornega vlaka, tako da jc nastal ogromen hrib razvalin, izpod katerega so jc slišalo grozno vpitje ponesrečencev. Ker je vojaški vlak vozil s seboj tudi munirijo, je prišlo do eksplozije, ki jc vnela gorivo tovornega vlaka in zažgala obleko vojakov. Nastal jo nepopisno grozen požar, iz katerega so se slišale detonacije eksplozij in kričanje žrtev. Kolodvor je bil za časa katastrofe v popolni temi. ker so eksplozije razmetavale na vse strani materija! in koso človeških trupel ter povzročilo kratek slik električnega toka. Oblasti so izgubile glavo, ker ni bilo nikakih sredstev pri rokah, da bi nesrečo omilili. Požar se je z gorečega kupa razširil še na kolodvorsko poslopje. Poročila pripovedujejo, da jc pod razvalinami zgorelo najmanj 250 vojakov.
Na kraj nesreče je bila poslana preiskovalna komisija, ki jc takoj naročila obširne aretacije. Se iste noči je bil načelnik postaje z nekaterimi službujočimi uradniki vred ustreljen, ker so jim naprtili odgovornost za nesrečo. Preiskava je baje dognala, da gre za zločinsko dejanje nekaterih i trorkističnih zarotnikov, ki so povzročili udar obeli I vlakov in tmli kratki stik. dn hi onemogočili rešo-I valna dela.
Domači odmevi
Unilikacija šolskih knjig
V belgrajskih listih beremo, da je postal zopet aktualen razpis konkurza za šolske učbenike na srednjih šolah, in objavljajo ob tej priliki razpis predhodnika sedanjega naučnega ministra Sto-šoviča od 23, januarja 1935, ki je menda še danes v veljavi, oziroma še ni razveljavljen. Ob tej priliki osrednjo glasilo JRZ, »Samouprava«, čisto umestno opozarja na važnost tega vprašanja in poudarja zlasti moment, da bi se vendar enkrat določila neka stalnost naših učnih knjig, ker njih večno menjavanje, in to včasih celo sredi šolskega leta, povzroča staršem nepotrebne velike stroške ter izziva splošno nejevoljo. »Samouprava« pa tudi omenja velik interes naše tiskarske in grafične industrije ter književnih podjetij, ki bi zelo trpela, če bi se uresničil zakon bivšega unitaristič-nega režima, ki uvaja na knjige in vsa učna sredstva sploh državni monopol v Belgradu.
Mi bi k temu dostavili samo še to, da je razpis za un^ikacijo šolskih knjig od 23. januarja 1935 tudi po svoji naučni vsebini in tendenci nesprejemljiv, zakaj med drugim beremo v tem razpisu tudi o nekem »Bukvarju sa čitankoin za prvi razred osnovnih škola i to cirilicom, latinicom i na slovenačkom narečju«.
Slovenci ne bomo dovolili, da se naš jezik ponižuje ▼ »slovenačko narečje«, ker je naš jezik jezik slovenskega naroda in izraz naše narodne individualnosti. Isto velja razun za slovnice in čitanke ter jezikovno zgodovino tudi za narodno zgodovino, v kateri je v duhu tega razpisa izšlo zopet več zgodovinskih knjig za naše slovenske srednješolce, ki pomenijo samo propagando za JNS unitarizem na podlagi neobstoječih dejstev in nedokazanih teorij, ki naj vtepajo slovenski mladini v glavo, da smo Slovenci samo »pasma«.
V tem smislu hočemo tudi mi izreči o tem vprašanju svojo besedo, da jo bo merodajno na-učno mesto upoštevalo kot besedo vsega slovenskega naroda, ki je v tej državi s svojim jezikom in b svojo kulturno osebitostjo popolnoma enakopraven, čemur morajo odgovarjati tudi učne knjige za slovensko pa tudi za hrvatsko in srbsko mladina
„Za svobodo in časi
našega časopisja"
Pod tem naslovom je marksistična »Delavska Politika« objavila dva članka s sledečim uvodom:
»Ni potreba, da bi dokazovali, kako velikega pomena je dandanes časopisje, ki naj ljudstvo po-dučuje o vsein, kar se na svetu dogaja, ga vzgaja, dviga in mu kaže pot naprej in navzgor. Diktato-rični režimi po svetu so dobro videli te vzvišene naloge časopisja, zato so ves svoboden tisk zatrli, drugo časopisje pokupili ali se ga kakorkoli polastili in mu predpisali tako vlogo, ki je časnikarstvo nikdar ne bi smelo igrati. Časopisje mora, kakor smo rekli, služiti človeku, poročati ljudstvu resnico in mu kazati pravo pot. Diktatorični režimi so pa spremenili časnikarstvo v sredstvo, ki naj ljudem trobenta o veličini fašizma in diktature, prinaša samo take vesti, ki so ugodne za režim, prepričuje ljudi, da je samo tisto prav, kar misli in počne diktator, in zamolčuje vso resnico, ki ni po godu oblastniku.«
To je povsem točno, kar pišejo tu marksisti o zadržanju fašističnih diktatur. Le da so marksisti zadnji na svetu, ki bi imeli pravico, očitati fašizmu nedemokratičnost in kratenje ljudskih svoboščin. Kajti fašizem se je od marksizma in boljševizma naučil, kako popolnoma je mogoče zatreti vsak svoboden ljudski glas, monopolizirati javno mnenje in ustvariti izključno le strankarsko časopisje. Fašizem se je učil pri marksizmu in resnici na ljubo bodi povedano, da je fašizem pri vsem svojem diktatorstvu vsekakor vsaj stokrat bolj človeška oblika vladavine kakor pa je diktatorski marksizem, kakršnega vidimo na delu v sovjetiji. Naj nam marksistična Del. Politika našteje, koliko opoziclonalnih listov izhaja za 170 milijonov sovjetskih narodov? Kje ima sovjetski delavec možnost, da zve, kaj je resnica? Ali marksistična D. P. morda pozna knjigo socialističnega prvaka in predsednika strokovne del. internacionale, Angleža Citrina, ki v svoji zadnji knjigi ponovno podčrtava, da sovjetski delavec nima prav nobene možnosti, da bi zvedel, kaj je resnica. To piše socialist! Tudi francoski komunist Gide je tega mnenja, da ni človeški duh nikjer tako zasužnjen, kakor v sovjetiji, torej v tisti državi, ki je vendarle najčistejši sad Marxove doktrine. Tadva in še mnogo drugih so njihove lastne priče, da marksizem, kjer pride na oblast, ne pozna nobene demokracije. Toda mnogo prepričevalnejše kot teh par odkritih mož njih lastnega tabora nam dokazujejo resnico, da marksizem ne pozna človeške svobode, milijoni in milijoni mrličev, ki so padli kot žrtve Marxoveoga nauka o »svobodi in bratstvu«. Zato je smešno in nesramno, ako nam marksisti govore o človeških pravicah in svoboščinah. Proti fašizmu se more pošteno boriti le demokracija, ne pa marksizem.
Nekaj drugega je seveda reklama in propaganda. Kjer marksizem še nima vajeti v rokah, tam je seveda ves vnet za demokracijo, za svobodo tiska, za svobodo govora in zborovanja, za svobodo vesti in prepričanja in ne vemo še, za katere svobode. Toda te svoboščine zahteva v neomejeni meri le za sebe, toda, kako jih odmerja drugim, če ima oblast, naj si ogledajo tisti naivneži, ki nasedajo njihovim lepim frazam, na sovjetski Rusiji.
O »Slovencu« pravi to-le marksistično glasilo, da je organ »a k c i o n a r j e v« in zadružnikov kat. tiskov, društva in Jug. tiskarne«. To je pa že tako fletno in špasno povedano, da je vredno »Del. Politike«. Da more biti kako podjetje istočasno delniška družba in zadruga, je nekaj tako imenitnega, da bi že zaradi tega bilo vredno, da »Slovenec« izhaja. Ker je »Del. Politika« takšen imeniten lažnjivi Kljukec, da skrbi tudi za zabavo, smo pooblaščeni, da njeno celokupno redakcijo povabimo, da pristopi med naše »akcio-narje«. To celo na riziko, da bodo »akcije« »Slovenca« zaradi tega — padle ...
Naše judo-framasonsko trobilo
Po primeru »Politike« in njej podobnega judo-framasonskega tiska, ki tudi Jugo=lavijo želi zavleči \ vrtinec protikrščanske zmede duhov in političnega kaosa, v katerem bi žel judovski duh, »Slov. narod« 6lejkonrej nadaljuje svojo propagando za krščanski misli in redu sovražne sile. Iz vsake njegove notice o zunanjepolitičnih dogodkih se čisto neprikrito zrcali nezadovoljnost, da naša država tudi v zunanji politiki noče hoditi potov, ki jih narekuje znani Jud v Moskvi, ki je tam za komisarja »ovjetske zunanje politike. Zdaj si je izbral dozdevno politiko Romunije (kakor si jo namreč on predstavlja) kot vzor, ki^ naj bi mu sledila Jugoslavija. da bi se uresničila ona kombinacija v F.v-ropi, ki na) bi po vročih >»ljah »Politike« in »Slo-

V Španiji
(Nadaljevanje i t. strani.)
cionalistl so prepričani, da bo to njihovo navdušenje kmalu minilo ker nimajo na razoolago niti ene železniške proge, temveč samo eno cesto čez Guadala-jaro, vsled česar hujšemu pritisku ne bodo mogli dati odločen odpor. Nacionalisti priznavajo dosedanji umik s položajev, ki so jih zavzeli rdeči v bližini Guadalajare, toda poudarjajo, da so rdeči vrgli v borbo na tem bojišču svoje elitne čete in ves svoj moderni vojni materijal iz razloga, ker se je republikanski generalni štab zavedal, la bi zavzetje Guadalajare zapečatilo ne samo usodo Madrida, temveč tudi usodo rdečih v Španiji. Generalni štab nacionalistov je absolutno prepričan, da se bo vojna končala z zmago belih, čeprav se zaveda, da niso izključena tuintam iznenadenja, ki bodo predvsem odvisna od stvarne ali prlvidne kontrole španskih meja.
Glede možnosti uporabe strupenih plinov, ki naj bi odločili zmago, poudarja nacionalistični generalni štab, da bo v tem oziru samo odgovoril pa postopanje vladnih čet.
Na severnem bojišču so republikanci skušali izvršiti protiofenzivo pri Santanderju, toda bili so odbiti.
Na položaju pri Origliu so vladne čete prešle v napad, da zmanjšajo pritisk nacionalistov na drugih bojiščih, vendar pa so jih nacionalisti vrgli daleč nazaj ter zavzeli njihove rove. Pri tem so nacionalisti zaplenili dva topa, 16 strojnic in 700 pušk. To pa Se ni ves vojni materijal, ki ga še zbirajo za to določeni oddelki. Sovražnih izgub še ni mogoče preceniti, ker še niso vsa trupla pokopana.
V prvem naskoku so nacionalisti zavzeli griče Maroto, Alberijo, Jose in Taco, iz katerih bo sedaj izvršena nova ofenziva. Republikanci so bili izredno iznenadeni zaradi močnega sunka ter so izpraznili strelske jarke po krajši krvavi borbi na nož.
Nacionalistična letala so se davi pojavila nad Posoblanco in izvršila srdito bombardiranje. Porušeni so številni vojni objekti, mosto-vi in ceste, poleg tega eo nacionalisti razbili nekaj baterij, ki so streljale na nacionalistične postojanke izpred mesta. Škoda je ogromna.
Zarota v Maroka
Iz sovraštva proti tuicem... in ker vojska ne dobi plače
London, 1. aprila. TG. Reuter poroča, da se vedno bolj množijo dokazi za to, da je bila v španskem Maroku odkrita nacionalistična (!) zarota proti
generalu Francu. Danes prihajajo poroBlla, da ee je
zarota razširila tudi že na južno obalo Španije same. Zaroto je odkril neki arabski letalski častnik, ki je o načrtih zarotnikov dobil pravočasne informacije ter Jih sporočil italijanski špijonski centrali, ki je obvestila potem generala Franca. Španski komisar Maroka je potem lahko ukrenil vse potrebno, da se jo zarota ponesrečila. Udar so ho eii izvesti nacionalistični (ne rdeči!) častniki maroške armade, in sicer dne 8. aprila na ta način, da bi bili zasedli glavna mesta Melillo, Tetuan, Cevto in Larache. Najprvo so hoteli zajeti ves generalni štab marokan-ske armade. Pri zaroti je baje udeleženih okrog 10 tisoč vojakov, ki sta jim poveljovala dva polkovnika, 17 liapetanov in veliko število poročnikov in podporočnikov.
Oblasti so aretirale vsega 250 častnikov, od katerih je bilo ta-koj po hitrem sodu ustreljenih 50. V ječo go spravili tudi več tisoč drugih t a -rotnikov. Zarotniki navajajo, da so se hoteli
upreti vsled slabe uprave španskega Maroka in za to, ker nacionalistična vojska že več mesecev ni sprejela nobene plače. Mladi častniki tudi niso zadovoljni x vojskovanjem generala Franca, ki da za moderne borbe nima poveljniških sposobnosti.
Nadaljna poročila pravijo, da »o zarotniki hoteli najprej poslati bombnike nad vrhovno poveljstvo španskega Maroka ter ga bombardirati. Nato bi bili odleteli v Alicante. Vojaška oblast je vdrla na letališče ravno v trenutku, ko ee je hotelo 6 letal dvigniti. Na letališču je bilo aretiranih okrog 100 oseb, od katerih so jih 32 takoj ustrelili.
Pariz, 1. aprila, b. Po uradnih poročilih so se vojaški upori v Algeeirasu in v L a 11 -n e j i ponovili. General Franco je odredil zopet številne justifikacije. Na vojašnici v Algecirasu visijo uporniške zastave. V T e t u a n u trajajo nemiri dalje. Nezadovoljstvo je izbruhnilo predvsem zaradi nasilja tujcev. Ne samo častniki, temveč tudi ljudstvo očita nacionalističnim oblastem, da so izgubile vsako avtoriteto in da so v nacionalni Španiji zavladali nezaželjeni tujci. Takšno stanje in premočno vmešavanje tujih elementov nasprotuje čustvu španskih nacionalistov, pa tudi njihovemu značaju in ponosu. Tudi v sami Salama n e i je prišlo do nemirov in hudih demonstracij, kjer je bilo aretiranih mnogo oseb.
Pomorska bitka
Salamanca, 1. aprila, b. V Balearskih vodah je prišlo do pomorske bitke med nacionalistično križarko in vladno križarko »Jaime I.« V tej borbi je bila vladna križarka zadota, vendar pa se ji je posrečilo pobegniti.
Stojadinovic - izseljencem
Radio-govor v noči od 3i. marca na I. april
Belgrad, 1. aprila. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je imel v noči z 31. marca na 1. aprila tale govor po radiu, ko je otvoril prvo radijsko emisijo za naše Izseljence v Ameriki:
V trenutku, ko povzemam besedo, da pošljejh pozdrav čez Ocean našim bratom v daljni tujim, vstajajo v meni spomini na ona velika dela in neprecenljive usluge, ki jih je naše izseljenstvo doprineslo v svetovni vojni na oltar narodnega osvo-bojenja in zedinjenja.
Od te zgodovinske dobe sta pretekli že več ko 2 desetletji. In danes, po tolikem času, se s pa-trijotslum zanosom spominjamo veličastnega elana in rodoljubne enoduši-osti, s katero 90 stotisoči naših krvnih bratov izseljencev, Slovencev, Hrvatov in Srhov, hiteli in tekmovali, kdo bo bolj pripomogel k zmagi v gigatskem boju za ustvaritev naše skupne svobodne domovine. V tej ogromni patrijotski akciji so enako sodelovale vse naše izseljenske kolonije, ne samo v obeh Amerikah, temveč tudi v vseh britanskih domonionih, v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in Južni Afriki.
Na veličastnih kongresih v Čikagu marca 1915 za severno Ameriko, v Antopagasti januarja 1916 za Južno, in naposled na inpozantnem skupnem shodu obeh Amerik v Pittsburgu novembra 1916 so vsi jugoslovanski izseljenci složno in soglasno izjavili, da pretrgajo vso zvezo z avstro-ogrsko monarhijo in habsburško dinastijo, in da stopajo v skupno borbo na strani Srbije in Črne gore za osvoboditev in zedinjenje.
Podpora, ki so jo naši rojaki v tujini dali za splošno narodno stvar, je bila zelo pomembna. Ni bila samo moralnega značaja, ker se je s tem manifestirala enodušna in določna volja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov za zedinjenje s Srbijo in Črno goro in za dokončno svoboditev in ustanovitev skupne svobodne države. Bila je tudi stvarna, saj so naši izseljenci prispevali kar največje gmotne žrtve za osvobodilno vojno. Mnogo ti-sočev njihovih prostovoljcev je pustilo dotedanje neskrbno življenje in so odšli na solunsko fronto, da so se z ramo ob rami borili z armadami Srbije in zaveznikov in tako žrtvovali tudi krvni davek za sveto stvar narodne osvoboditve.
Vseh teh velikih žrtev naših izseljencev v svetovni vojni ni moči in jih ne smemo pozabiti, saj so vzidane v temelje današnje Jugoslavije, zgled in dokaz enodušnosti, s katero so starejše
generacije Slovencev, Hrvatov in Srbov vzajemno in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo gradile našo veliko svobodno domovino. Tudi ml se s pobožnim občudovanjem klanjamo dragocenim žrtvam, ki so jih naši izseljenci položili na oltar narodnega zedinjenja.
Naši vzajemni vojni napori, naša orjaška borba je doživela popoln uspeh. Iz velike vojne, ki Se je je udeležil skoraj ves svet, je vstala nad razvalinami Avstro-ogrske monarhije naša sedanja skupna domovina, močna in svobodna kraljevina Jugoslavija, Uresničili smo sanje in ideale tolikih stoletij, toliko rodov, ki sta zanje vi prispevali svoj veliki delež.
V vseh državah so se občutile zelo velike in usodne posledice in razdejanja svetovne vojne, ki
Sv. Anunciata za kneza-namestnika
Belgrad, 1. aprila, m. Davi je prispel semkaj poseben odposlanec italijanskega kralja, bivši Italijanski poslanik na našem dvoru, grof Guido Viola de C a m p a 11 o, ki je prinesel najvišje italijansko odlikovanje presvete Anuncijate, s katerim je italijanski kralj Viktor Emanuel III. odlikoval Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla ob priliki podpisa sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Odposlanca je sprejel sam knez namestnik, kateremu je grof izročil visoko odlikovanje.
Kraljica Marija
Bukarešta, 1. aprila. AA. Včeraj popoldne ob 17 je Nj. V. kraljica Marija obiskala jugoslovansko poslaništvo in je nad eno uro ostala v poslaništvu med gosti čajanke. Ob 18.30 je kraljica Marija v spremstvu polkovnika Pogačnika zapustila poslaništvo in se odpeljala v dvorec Cotroceni.
je opustošil države in izčrpal narode. Pred nami v novi državi bo vBtajale velikanske naloge notranje obnove, preporoda, gradnje in ureditve. Naloge, tako velikanske, da so jih drugi narodi reševali stoletja in stoletja, dokler niso dosegli končne konsolidacije. Zgled Amerike io najzgovornejo potrjuje. In vendar so se vzlic izredni težavnosti razmer v naši domovini v necelih 20 letih dosegli na polju materijalne in kulturne obnove uspehi, ki zbujajo občudovanje. Vas vse bo, ko boste obiskali ali se vrnili v svojo domovino, kar najprijetneje presenetil velikanski napredek dosežen v tem kratkem času v vseh smereh in na vseh poljih. Ponosni boste, ker bo v tem mnogo zaslug in deleža vas in vaših prednikov. Če smo imeli in imamo še danes razne politične nesporazume in nesoglasja, imejte zmerom pred očmi, da ao vse to prehodni pojavi in da je samo narod večen in njegova volja živi svobodno in realno življenje. Ta velika granitna volja vsega našega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev po skupnem življenju v svobodni domovini, ki se je tako sijajno manifestirala in s krvjo zapečatila v svetovni vojni, bo tudi danes zbirala in odstranila vse tisto, kar ji bo na poti.
Kot predsednik kraljevske vlade naše skupne domovine, vas prosim, imejte zaupanje v tiste, vodijo usodo, vaše domovine. Imejte zaupanje, da je ladja naše domovine v varnih rokah Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Nikoli ni bila naša država tako velika in močna kakor je danes. Nikoli ni naša domovina imela tako ugodnega zunanjega položaja kakor danes. Jugoslavija Je ena izmed redkih držav, ki more danes reči, da nima zunanjih sovražnikov, ker jo z vsemi sosedami In z drugimi državami družijo ali prijateljski in zavezniški ali pa dobri sosedstveni odnosi. Z urejenimi zunanjimi razmerami se vsa pozornost obrača na notranjo kulturno in gmotno povzdigo ljudstva. V tej smeri beleži vsak dan nove uspehe.
Bratje v daljni tujini! Ne pozabite, da mora za izvedbo tega svojega programa domovina apelirati tudi na vas. In kakor so vaši starejši rodovi vse dali za osvoboditev in zedinjenje, da tudi vi z učinkovitim sodelovanjem ^fFipOmtv-rete k notranji izgradnji svoje domovine. Danes ko se začenja doba novega sodelovanja med domovino in vami, vam pošiljam apel ne samo v imedu vlade, temveč v imenu vse države, da pwstite ob strani vse medsebojne razprtije in nesoglasja, da ne verjamete sirenskim glasovom tistih, ki vam neresnično slikajo razmere v domovini, in da boste enako složm in enodušni pri izgradnji svoje domovine, kakor so bili vaši starejši pri njenem ustvarjanju. Složno vsi na delo za sreoo in blagor kralja in naroda in za napredek in slavno bodočnost naše domovine.	i
V spomin žrtev Storžiča
Žalna seja tržiške občine
Tržič, 1. aprila.
Nocoj ob 7 se je vršila v občinski pisarni žalna seja, na katero so bili povabljeni občinska uprava, celotni občinski odbor, vidnejša društva, uradi in zastopstva industrije. Župan je navzoče pozdruvil in Imel sledeči govor:
»Težko mi je govoriti ob tej žalostni priliki, ko je teža tako velike katastrofe pod Sloržičem legla v dno duše slehernemu našemu občanu. Tako velika je ta nesreča in žalost, da je objela ne samo težko preizkušene svojce umrlih, ampak je zagrnila v žalost in sočustvovanje ves naš narod, vso našo državo, in segla je celo preko meja naše Jugoslavije. Cvetovi naših občanov so bili v snežnem plazu uničeni. Delavske roke, polne dela za se, za družino in domovino so omahnile, zlata srca značajnih in upapolnih občanov so zaustavila svoj utrip. Vem. da čustva Tržičanov v teh težkih dneh ni bilo mogoče popisati in ne tolmačiti s slabotno človeško besedo. Ker so pa pokojni zavzemali v vrstah naših občanov, društev in družin odlična mesta, zato je prav, da se jih svečano tudi skupno spomnimo. Ker se pa ta žalna seja vrši v občinski posvetovalnici, menim, da ne bom zabrisal spomina na druge žrtve, če se
posebej spomnimo edinega očeta — moža, Id je poln mladeniških idealov šel z mladimi fanti v snežne višine in našel tam žalostno smrt. Njegovo izgubo bo občutil še posebej občinski odbor. Trži-ška občina je skušala v žalosti in nesreči takoj od začetka pokazati svojo naklonjenost in bo smatrala to tudi za svojo dolžnost tudi v bodočnosti. Pokojnikom naj sveti večna luči Težko preizkušenim svojcem izražamo svoje globoko sožalje, Boga pa prosimo, naj nas takih in podobnih nesreč v bodočnosti obvaruje!
Za tem je bil predlagan odbor za pomoč svojcem ponesrečencev pod Storžičem. V ta odbor so bili predlagani: župan mesta Tržiča, duhovni svetnik č. g. Vovk, nadalje zastopniki industrije in predstavniki društev športnega in turističnega značaja.
G. župan je prebral še sožalno brzojavko ministra za telesno vzgojo Rogiča. Potem se je zahvalil za številno udeležbo in sejo zaključil.
venskega naroda« ustvarila na zapadu veletrdnjavo marksističnega brezboštva in židovskega internaci-onalizina — seveda pod krinko demokracije, kakor v Franciji, kjer ta »demokracija« služi samo za orodje rdpčega terorja. Triumfalno poroča slovensko trobilo judolramasonetva tudi o ogromnih količinah vojnega inaterijala, ki ga kljub sklenjeni nevtralnosti pošiljajo rdeči vladi v Španiji Mehika, Rusija in Francija, pri čemer je »Slovenski narod« gladko zatajil vse svoje dosedanje ogorčene proteste proti onim državam, ki podpirajo Španske nacionaliste, češ da kršijo 6vete obveznosti in sklepe o nevtraliteti. Toda kdo naj bi se temu čudil, ko pa spada načelo dvojne morale pri tem listu med fundamentalne dogme tako zvanega slovenskega svobodotniselstva. Zanimivo je tudi, da »Narod« ni smatral za potrebno in vredno, da bi dobesedno prinesel »Avalino« poročilo o sprejemu našega novega poslanika pri Vatikanu, ker mu pač prisrčne besede zastopnika naše države ob tej priliki ne gredo v račun. Saj je Vatikan za glasilo naše skrajne levice od nekdaj predmet najstrupe-nejšega sovraštva, posebno še danes, ko objavlja že velikonočne članke čisto v smislu mednarodnega brezboštva, kakor da bi izhajalo v Moskvi ali pa v — Valeneiji. Res daleč ie prijadral »Narod« ki mu je bil direktor kremeniti Slovenec in resničen narodnjak dr. Ivan Tavčar, ki si ni mogel misliti, ua bo njegov lisi nekoč oblekel rdečo togo židovskega marksizma.
Cesar „Slovenski Narod" ne poroča
V francoski poslanski zbornici je poslanec Doriot razkril, da je francoska komunistična stranka od leta K>20 do danes dobila od sovjetske Unije 250 milijonov frankov podpore. Njegov predlog, naj zbornica izvoli preiskovalno komisijo, da 6e ta zadeva preišče^ je Seveda ljudska fronta odklonila. Glavno komunistično glasilo »Humanitč«, ki je do leta 1934 živelo v večnem deficitu, je sedaj bogato dotirano in se brani vsakega pregleda svojih poslovnih knjig ter je seveda navdušeno pozdravilo sklep parlamentarne večine, da se Doriotov predlog odkloni. Sovjetska Unija vzdržuje seveda tudi številne komunistične liste, ki sedaj izhajajo v Franciji za tamkajšnje inozemce. Znana je tudi transakcija, po kateri francoska komunistična stranka dobiva denar iz Moskve. »Slovenski narod«, ki sicer z največjo ljubeznijo zasleduje vsak gibljaj ljudske fronte v Franciji, o tem seveda molči kakor grob in bo naprej dojiovedoval svojim slovenskim svo bodotni«elnim bravcem. da je ljudska fronta najbolj |>atriotična stranka sveta, katera bodi zgled tudi jugoslovenskim patriotom pri nas.
Zahtevaite v vseh iavnih lokali* najboljši dnevnik »SLOVENEC«!
Italija-Jugoslavija
Gospodarsko sodelovanje
Rim, 1. aprila, b. V poučenih krogih čujejo, da so v teku priprave za skorajšnji sestanek ita-lijansko-jugoslovanske komisije za organizacijo in liospešitev gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Doslej ni bilo proučevano nobeno važnejše gospodarsko vprašanje, ker se pričakuje, da bo med Italijo in Jugoslavijo vsa gospodarska vprašanja najhitreje in najpravilneje rešila stalna komisija. Predvsem se bodo določile formalnosti za okrepitev železniškega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Razen dveh letalskih prog, po katerih se bo razvijal promet med Rimom, Milanom, Zagrebom in Belgradoin, se bo proučilo tudi vprašanje ureditve železniških zvez. Bržkone se bo v najkrajšem času povečalo Število vlakov na obstoječih progah.
Po še ne potrjenih vesteh namerava skupina italijanskih industrijalcev predložiti jugoslovanski vladi načrt elektrifikacije enega dela proge Zagreb—Reka. Glede okrepitvo ladijskih zvez še ni ničesar konkretnega v načrtu, vendar pa se smatra, da bo tudi v tem oziru Ita-jija v najkrajšem času stavila predloge, ki bodo imeli namen, da se okrepi iveza med italijansko in našo obalo.
Zemonska vremenska napoved: Dokaj burno vreme, oblačno, od časa do časa del V Podunavju močna košava, na Primorju bo pa prevladoval jug. Temperatura se bo nekoliko dvignila.
Dunajska vrem. napoved: Malo sprememb.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, temperatura bo narasla, lokalno deževje.
Šesta žrtev odhopana
Tržič, 1. aprila.
Današnji dan je potekel v nezmanjšanem pri-Sakovanju poročil izpod Storžiča. Dočim sta dve žrtvi že pokopani na božji njivi, leže tri na skupnem mrtvaškem domu v občinskem domu, a štjrje mrliči počivajo še v ledenem grobu pod Storžičem in čakajo, da jih izvleče iz snega človeška roka ali da jih odkrije šele pomladanska toplota.
S tremi poizkusi
odkril tri trupla
Velik uspeh je imel pri iskanju trupel znani planinec Ivan Golmajer z Ljubelja, član Smučarskega kluba Tržič. Trikrat je z železno palico porinil v sneg in vsakokrat je odkril po eno truplo. Golmajer sam pripoveduje o tem takole:
»V torek pozno zvečer — bilo je okrog tri četrt na osem — smo se vračali z vrha lavine proti spodnjemu delu. Bili smo namenjeni v kočo. Bili smo trije: kapetan Pirš, neki Tržičan, ki je imel karbidovo svetilko, in jaz. Pri spodnjem delu lavine emo se ustavili ter čakali na reševalce, ki so bili pod vodstvom Jožeta Čopa še precej daleč nad nami. Hoteli smo potem skupno odriniti doli proti koči. Medtem ko smo čakali, sem hotel čas izkori-etiti s tem, da bi malo »pretipal« z jekleno palico lavino čisto na spodnjem delu, tam, kjer smo čakali na Čopa in njegove tovariše. Toda, česar se niti najmanj nisem nadejal, se je pripetilo: ko sem prvič porinil v sneg železno palico, sem naletel na oviro; takoj sem zaslutil pod snegom človeško truplo. Opozoril sem kapetana Pirša in ko je še on poizkusil, je tudi on prišel do spoznanja, da mora ležati na tem mestu pod snegom truplo. Ker nismo imeli take jeklene palice, ki bi bila na spodnjem koncu nazobčana, emo začeli na slepo srečo odkopavati. In res, v globini kakih 3 metrov smo naleteli na truplo Mladiča. Ko smo dokopali do njega, emo ugotovili, da sem naletel s palico Mladiču prav na vrat. Truplo pa je bilo tako silno zamrznjeno v sneg, da ga zaradi noči in pomanjkanja lopat (redno delo je bilo že iprej ustavljeno) nismo mogli takoj izkopati. Medtem ko so ostali kopali okrog Mladičevega trupla, sem stopil malo nižje, da bi preiskal lavino še tam. Tudi topot sem imel neverjetno naključje: zopet sem pri prvem sunku v sneg naletel s palico na oviro. Bilo je to kakih 10 m nižje od mesta, kjer so kopali okrog Mladičevega trupla. Takoj sem začutil, da je tu zopet truplo. Ko sem potem palico naravnal poševno v sneg, sem točno čutil, da drsi tik' ob oviri globlje. Na ta način sem s palico orisal skoraj celotno obliko človeškega telesa, ki je moralo ležati poševno. Ko je postajalo izkopavanje Mladiča prenaporno (imeli smo tudi samo eno lopato), 60 začeli odkopavati na mestu, kjer sem zaslutil drugo truplo. Res smo v globini okrog 70 cm naleteli na glavo Vinka Sarabona. Kopali smo naprej — tu je šlo mnogo lažje, kakor pri Mladiču — ter smo kmalu izkopali celo truplo. Glava je bila, kakor rečeno, v globini okrog 70 cm, noge pa nekako poldrug meter globoko. Sarabon je ležal v anegu poševno.
Ko emo potem naslednjega jutra prišli zopet k lavioi, sem kak poldrugi meter od mesta, kjer so izkopavali Mladiča, zopet zapičil palico. Ostrmel sem, da se je naključje ponovilo tretjič: pri prvem porivu v eneg sem zopet naletel na truplo; bilo je Ahačičevo.«
Če upoštevamo, da okrog 100 ljudi že več dni prekopava in preiskuje lavino in da se je na ta način posrečilo odkriti dve trupli, da pa je gospod Golmajer s tremi poizkusi odkril kar tri trupla, je vsekakor naključje, ki je vzbudilo med reševalci in ostalimi precejšnjo pozornost.
Šesto truplo odkopano
Dela so se danes neumorno nadaljevala. Reševalci niso imeli več mnogo upanja, da bi še kaj uspeli. To zaradi slabega vremena, ki je hudo oviralo dela. Kljub temu pa je njihovo delo le rodilo uspeh. Ko so okrog pol enajstih dopoldne reševalci preiskovali sneg na mestu, kjer je bila odkopana druga žrtev, so naleteli v snegu zopet na truplo. Ko so prikopali do njega, so spoznali v truplu Kristijana Stegnarja. Truplo, ki je bilo poškodovano, kakor vsa dosedanja, so takoj odpravili do koče, od tam pa bo zvečer prepeljnao v Tržič. Položeno bo na mrtvaški oder k ostalim trem žrtvam, ki leže tam od snoči.
Pogreb danes zvečer
Pogreb Sarabona, Mladiča in Ahačiča bo v petek popoldne ob pol šestih. Položeni bodo v isto vrsto poleg trupel Ovseneka in Plajbesa. Ali bodo jutri zagrebli tudi že danes odkopaio truplo Stegnarja, še ni odločeno.
Vojaštvo odhaja
Kakor je »Slovenec« že poročal, je glavna naloga vojakov v tem, da izkopljejo v lavini rove. Stvar ostalih reševalcev pa je, da iz teh rovov preiskujejo sneg z jeklenimi palicami. Vojaki so v glavnem svoje delo opravili. Nemogoče je seveda prekopati vso lavino. Prekopali so pač povsod, kjerkoli se more slutiti, da bi bilo tam kako truplo. Do danes popoldne bo vse to prekopano, nakar ee vojaki — tak je vsaj načrt — vrnejo v Tržič m drevi z zadnjim vlakom v Skofjo Loko.
Vojaštvo s svojim vodstvom zasluži vse priznanje. V vetru, mrazu in megli 60 se vojaki stiskali v rovih in odkopavali sneg. Kaj se pravi vzdržati v takih okolščinah po polovice dneva brez tople hrane, more razumeti le vojak sam, približno pa si morejo predstavljati to očividci. Enako službo, deloma še napornejšo, vrše tudi orožniki, kakor seveda tudi sploh vsi reševalci, ki delajo z nepopisno požrtvovalnostjo.
Civilni reševalci ostanejo v koči še naprej pod vodstvom Jožeta Čopa. Ker se pa vreme 6talno slabša in je nevarnost lavin neprestano večja, tudi za civilne reševalce ne bo imelo več pomena, da ostanejo še dolgo v hribih. Morali pa ee bodo vrniti v dolino, če jim sneg zadela rove. Iskanje v takih okolščinah bi bilo namreč precej brezpomembno.
Belo Karitativne zveze v Mariboru
O vseh mogočih socialnih akcijah se v Mariboru vedno veliko govori in piše, o delu Karitativne zveze pa naša javnost še vedno zelo malo ve, če ravno vrši ta organizacija ogromno socialno delo. Poznajo jo prav za prav samo tisti redki požrtvovalni ljudje, ki žrtvujejo svoj prosti čas in mnogokrat tudi velik del svojih dohodkov za lajšanje bede in revščine, še bolj pa jo poznajo neštevilni mariborski reveži, ki so bili deležni velikih dobrot, katere jim organizacija nudi. Sedaj pa, ko se je vršil te dni občni zbor Karitativne zveze ter je podalo društvo obračun svojega dela za minulo poslovno leto, je čas, da tudi širši javnosti predstavimo ves ogromen obseg dela za bližnjega in pomen tega društva.
Na Aleksandrovi cesti št. 6, v skromnih klet-nih prostorih se stiska društvo s svojo pisarno in tesnimi lokali. Tu so prav za prav lokali mariborske revščine, kjer se zbirajo dan za dnem siromaki ter prihajajo po podpore in po hrano. Predlansko leto je uvedla Karitativna zveza podporo revežev s posebnimi kuponi. Ti kuponi se prodajajo strankam v vrednosti po 1, 0.50 in 0.25 Din komad. Stranke s temi kuponi obdarujejo reveže namesto z gotovino. Namen takega načina obdarovanja je bil, da se strogo regulira beračenje ter se TSslo-čijo vsi izkoriščevalci, ki so se neupravičeno posluževali dobrodelnosti. Vrši ste stroga kontrola, potrebne informacije daje socialno-politični urad mestne občine, policija, v velikih slučajih pa se funkcionarji zveze prepričajo tudi sami na lastne oči na domu prosilca. Vsem, ki so res bedni in potrebni, se izplača podpora-v denarju, alkoholikom in takim, ki bi podporo zapravili, pa kupi društvo specerijo in daje podporo v naravi. Veliko revežev prihaja v pisarno s prošnjo za posredovanje za sprejem v tovarne ali druge službe. Tudi tu pomaga Karitativr.a zveza, kjer le' more. Po naročilu banske uprave v Ljubljani je Karitativna zveza posiala v počitnicah 54 bolnih otrok najrevnejših staršev na morje. Uspeh te akcije je bil zelo dober. Velikansko delo je vršila zveza ob času tekstilne stavke. Naval je bil v pisarni silovit, zveza je pomagala z živežem in prehrano revnim stavkujočim. Večja obdarovanja je vršila Zveza lani o veliki noči, o binkoštih in za božične praznike. Za veliko noč je obdarovala 72 družin s spe« cerijo in denarnimi podporami, za binkošti je dobilo slično podporo 15 družin, za božič pa je bila
msgr. Umek Mihael, zastopnik ordinarijata stolni dekan dr. Cukala Franc; namestnika Dezman Ivan in prof. Mlakar Lado. Nadzorstvo: Kokošinek Janko, prof Sedivy Jan, Falatov Ljudmila, namestnik Veronek Franc. Razsodišče: dr. Meško Josip, duh. svetnik Obržan Drago ter župnik p. Valerijan Lan-dergott. Namestnik Sturm Alojz.
izvedena velikopotezna obdarovalna akcija ter je Zveza pri tem gledala zlasti na revne družine z velikim številom nedoletnih otrok. Zlasti za ba-rakarje in vagonarje ter ze reveže v železniški koloniji je bila ta akcija silno dobrodošla. 60 otrok je dobilo novo perilo, 22 družin pa je dobilo nakaznice za nakup specerije, 20 družin pa je obdarovala s staro obleko, katero je zbirala po mestu. Obdarovalna akcija se je vršila v zvezi z dekliškim študijskim krožkom DKA pod vodstvom gdč. katehistinj ter so dekleta sama obiskovala revne družine v barakah in vagonih. Po dve ali tri dekleta so nesla družinam jaslice, svečke, perilo, pecivo, katerega so same napekle, perilo so zastonj sama sešila. Hišni obiski so se vršili pri vseh dvomljivih prosilcih in pri prosilcih, ki so bili potrebni moralne pomoči. Pri takih obiskih, kjer ni kazalo, da bi šla samo ena oseba, so jo spremljale tudi gdč. katehistinje. Rezultati teh obiskov potrjujejo prepričanje, da so neobhodno sredstvo za kontrolo (poleg službenih informacij). V večini slučajev se je dognalo, da so podatki, ki jih dajejo prosilci v pisarni, ne strinjajo z resnico in da se večkrat zamenjava podpora za denar na kak način zlorablja.
Največje dobrodelno delo pa je vršila pomožna kuhinja Karitativne zveze, ki je začela poslovati 1. decembra ter bo trajala do konca marca. Skupno je do danes izdala ta kuhinja 2772 porcij kosil. Na božični večer in božični dan je dala 75 kosil in večerij brezplačno. Kuhinji so pomagali pri njenem dobrotvornem delu mnogi blagi dobrotniki, na katere se je Karitativna zveza obrnila s prošnjo. Zal se jih mnogo ni odzvalo, ki bi bili lahko pomagali. Kosila so se oddajala večinoma zastonj, le oni, ki so jih lahko plačevali, so dobivali obed po skrajno nizki ceni 2 Din za kosilo. Tudi za velikonočne praznike je pripravila zveza veliko obdarovanje. 50 družin je dobilo nakaznice za živila, velikemu številu revežev pa bo nudila ob praznikih zastonj kosilo.
Vse to delo je zmogla izredna požrtvovalnost vodstva Karitativne zveze, posebej pa moramo tukaj omeniti še gdč. Kristino Gajšek, ki vodi notranje posle in administracijo pisarne ter gdč. Marija Letič, ki vodi zunanje delo in vrši vse hišne obiske. Na občnem zboru je bilo izvoljeno sledeče vodstvo: Gabrovšek Franc, dr. Kejžar Mirko, Kopriva Alfonz, prof. Prijatelj Ivan, Stabej Jože,
Iz učiteljske službe
Belgrad, 1. aprila. Za okrajnega šolskega nadzornika v Skofji Loki je imenovan Kržišnik Ivan, šolski upravitelj v Čatežu ob Savi.
Postavljeni sta za učiteljici abiturijentki Zajec Marija v Svetinjo, okraj Ptuj, in Koman Ana v Stari trg, okraj Črnomelj.
Upokojeni so naslednji učitelji in učiteljice: Bohinc Roza v Brežicah, Labernik Ignac v Ljubljani, Šel Henrik v Konjicah, Mravljak Amalija v Zrečah, Miklič Julija na Gomliskem, Štajner Ljudmila v Sv. Juriju ob j. ž., Koiiečnik Frančiška v Selnici, Prosenc Milica v Ljubljani, Cenčič Angela v Kamniku, Lešnik Janko v Ptuju, Volavšek Vladislava v Teharjih, Drstvcnšck Josipina v Lo-kavcu, Mušič Ida v Šmihelu, Sorre Amalija v Črnomlju, Grmek Anton na Jezici.
Premeščena je učiteljica Ažman Ana iz Maribora na pomožno šolo v Ljubljani.
Bankir Zumbulovič obsojen
Ljubljana, 1. aprila.
Bankir Jakov Zumbulovič, po poreklu poljski žid, ki ni sprejel našega državljanstva, je leta 1928. otvoril podružnico svoje belgrajske centrale v Ljubljani. Sprva skromno pisarne na Poljanski cesti, pozneje pa se je preselil v takozvano »bančno in poslovno četrt« ob Aleksandrovi cesti, namreč v Bethovnovo ulico. Svoje bančne posle je zviti Zid, ki je imel velike in protektorske zveze, omejil le na prodajo državnih vrednostnih papirjev, v prvi vrsti na vojno škodo, ki so jo takrat naši meščani in deželani prav radi kujx>vali, kajti ta papir je bil ugoden za investicije, dalje je razpečaval tobačne srečke in srečke srbskega RK. Najel je tudi mnogo agentov, ki so potovali jjo V6eh naseljih in krajih Slovenije. Agenti so prihajali v najoddalje-nejše hribovske vasi. Bankir Zumbulovič je vrednostne papirje ponujal ljudem v nakup pod navidezno ugodnimi pogoji, namreč na obroke, a v naročilni pogodbi si je izgovoril klavzulo, da stranka prejme original vojne škode odnosno drugih srečk še le, ko bodo plačani vsi obroki in pa poravnani še ostali bankirjevi stroški za režijo. Posli so se množili. Bankir |e imel veliko in plodo-nosno žetev. Dokler ni bilo treba strankam izroče-vati originalnih papirjev, je šlo vse lejjo v redu.
Prišlo pa je razočaranje kupovalcev. Tako so spomladi leta 1929. prišle na ljubljansko državno tožilstvo prve ovadbe oškodovancev, ki so kratko navajale, da so vsi točno plačali obroke, a bankir jim nikakor noče izročiti originalnih papirjev. Nekateri so imeli od 600 do 2000 in celo še več škode. Začele so se afere. Zumbulovič pa je poiskal svoje protektorje in zagovornike, da bi stvar »zamašili«.
Ker so se ovadbe od dne do dne množile, je najKKled državno tožilstvo v Ljubljani predlagalo proti belgrajskemu bankirju preiskovalni zapor in je sodišče izdalo zadevno zaporno povelje. Bankir je bil v Belgradu aretiran in 18. marca 1930 pripeljan v ljubljanske sodne zapore. Proti Jakovu Zumbuloviču je bila najprej uvedena sodnokazenska preiskava zaradi zločinstva obrtne prevare po §§-ih 334 in 337 k. z. Pozneje je Zumbulovič prišel v konkurz in se je uvedla preiskava zaradi zločin stva lažnega bankrotstva. Vsi kazenski spisi so bili naposled maja meseca 1930 odstopljeni prvostopnemu sodišču v Belgradu z motivacijo, da je za te delikte pristojen le Belgrad Nadaljno preiskavo je vodila belgrajska policijska uprava, ker takrat še ni bila tam uvedena institucija državnega"-tožilstva.
Zumbulovič je oškodoval samo v Sloveniji nad 500 strank za okoli 2 milijona dinarjev. Stranke 60 redno plačevale, pa niso naposled prejele niti vrednostnih papirjev, ki jih je brez njih vednosti bankir dalje prodal, niti niso prejele povrnjenih vplačanih obrokov. Oškodovanih je tudi mnogo Dalmatincev.
Naposled pod sedanjim režimom je prišel bankir Zumbulovič pred belgrajsko sodišče in je bil te dni obsojen na 2 leti strogega zapora.
Posebnost/
pomladne mode za damo in gospoda
Manufaktura
Elektrika vari
šiva
Napredek moderne tehnike je temeljito obračunal z nekdanjim j>očasniin in okornim vezanjem železnih konstrukcij z zakovicami. Kakor je iznajdba šivalnega stroja krojača rešila napornega in dolgotrajnega dela ročnega šivanja oblek, tako danes električni varilni stroji na eličen način omogočajo hitro in ceneno vezanje posameznih delov v celotne konstrukcije s takozvanimi električnimi šivi. Za kovinske obrale je izum električnega varenja brez dvoma ena največjih dosedanjih pridobitev, zato je tudi razumljivo, zakaj se je posebno v zadnjem času, ko so se varilniki izpopolnili in pocenili, pokazal 6j)lošno toliki interes tudi med našimi malimi ol>rl-
niki. Staro, počasno in utrudljivo spajanje železnih komadov z zakovicanii-vijaki in avtogenekim vare-njem vsak obrtnik rad zamenja s hitrim, komodniin in cenenim električnim varenjem, če cena električnega varilnika ni previsoka. Tudi ta. do sedaj še edina ovira je odstranjena. V lanskem letu je bil v naši državi patentiran pod št. 13059 nov električni varilni aparat v obliki malega transformatorja za direktni priključek na omrežno napetost. Ta mali aparat v teži dobrih 80 kg združuje v sebi kljub svoji majhni teži električno obločno in točkasto va-renje, dalje z enostavno dodatno pripravo omogoča tudi trdo spajanje (lotanje), signiranje in segrevanje. Za vsa ta dela so do sedaj uporabljali posebne stroje. Kljub temu pa je tak aparat 6koraj trikrat cenejši od uvoženih tujih aparatov, s katerimi jo mogoče samo obločno variti. Aparate izdeluje v dveh tipih »Hefajsk in »Tantal« izumitelj aparata Jože Furlan na Črnučah pri Ljubljani sani.
Zborovanje stavbinsMh delavcev
Pameten ukrep oblasti, ki je preprečila brezvestno hujshanje
Maribor, 1. aprila.
Snoči je bilo zborovanje stavbinskih delavcev, pri katerem pa je bil odziv bolj slab ter se ga je udeležilo le kakih 100 ljudi. Takoj v začetku moramo omeniti, da ee je to zborovanje močno razlikovalo od vseh dosedanjih delavskih zborov: Kot govornike smo namreč jx>grešali jx>klicne »delavske voditelje«, ki so dosedaj na vseh takih zborih imeli glavno besedo ter so delavstvo hujskali k prenagljenim korakom, zaradi česar so delavci dostikrat veliko trpeli. Tem »voditeljem'!: je bila pač vsaka priložnost dobrodošla, da so delali reklamo za svojo rdečo firmo ter utrjevali svojo pozicijo v organizaciji in tako opravičili pred delavci svoje visoke plače. Snoči pa je oblast pripustila k zborovanju samo res zainteresirane delavce, kot govorniki pa so zopet nastopili delavci sami. Govorniki so jiodali sliko sedanjega jx)ložaja v stavbinski stroki. Kolektivna pogodba, sklenjena lansko poletje, je s 1. januarjem j>otekIa. Pri jiogajanjih je organizacija delodajalcev [»nudila sledeče mezde: preddelavci 6—8 Din, zidarji, tesarji z nad 3 leta
prakse 5—5.75, zidarji in tesarji pod 3 leta prakso 4.50—5.25, strojniki, ključavničarji, kovači 4—4.30, odrarji, žolezokrivci, strojniki, minerji, ricarji 3 do 3.75, težaki nad 3 leti zaj>oslitve 3—3.25, pod 3 leti zaposlitve pa 2.75—3.25, vajenci 2.25—3 Din. Nasproti tej ponudbi pa je organizacija stavbincev jx>stavila svoje zahteve: preddelavci najmanj 7.50, zidarji, tesarji nad 3 leta prakse 6.50, pod 3 leta 5.75, strojniki, ključavničarji, kovači 5.75, odrarji, železokrivei, strojni strežaji 5, težaki 4.25, težaki pod 18. letom starosti 3.75, fasaderji 8, poklicni ri-carji in kamnoseki 6.50, minerji in pomožni ricarji 5.50, vajenci prvo leto 2.50, drugo leto 3. tretje leto 4 Din. V slučaju, da delodajalci teh pogojev no sprejmejo, predlagajo zborovalci, da se: 1. vzamejo kot podlaga za nadaljevanje pogajanj mezde, določene v kolektivni pogodbi dne 5. VIII. 1936, 2. j>a naj jx>sebna komisija prouči jx>rast, odnosno padec cen življenjskih potrebščin, ki prihajajo v poštev za delavčevo družino in na podlagi teh ugotovitev naj se izvrši regulacija delavskih mezd. Zborovalci so te zahteve soglasno sprejeli ter se nato mirno razšli.
Vodstvo reševalnih del (Hudnik, dr. Brccelj, kap. l'irš in Jota Čop). — Tri irtve spravljajo v doiino. — Vojaki se vračajo z ucla v svoje postojanke.— Euun iimed rovov, » kakršnimi so prerkaii
vojaki ves plai.
Drobne
Koledar
Potek, 2. aprila: Frančišek Pavlanski, Leopold Gaj.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Seber, ljubljanski meščan in bivši tapetniški mojster. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne.
•f V Prcdtrgu-Radovljici je umrla gospa) Frančiška Zerovec, soproga vodovodnega monterja, stara šele 40 let. Pokopali jo bodo v soboto ob 3 popoldne na župnem pokopališču v| Radovljici.
■f" V Zrečah je v 35. letu starosti nenadoma' umrla gospa Julčka Unverdorben roj. Kra-; čun, soproga učitelja, gostilničarka in posestnica. Pogreb bo danes ob 4 popoldne.
f Na Brezjah »o pokopali 30. marca 77-letno Marijo Jelene s Črnivca 8.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne veatt
= Odlikovanje. Z redom sv. Save V. stopnje eta bila odlikovana na predlog kmetijskega ministra g. Repanšek Gregor na Homcu pri Kamniku, župan in priznani zadružni organizator, ter 83 letni V i r j e n t Jakob za zasluge na polju čebelarstva.	. . .
= Izpit za pooblaščenega inženjerja je napravil ing. Kari Kranjc iz elektrotehnične stroke. Čestitamo!
Cesalnl salon za dame
mm rETTicn-rRANttnEira se le preselil
v Selenburgovo ulico si. T. i.nadstr.
—	Za družine ponesrečenih smučarjev pod Storžičem je darovalo po upravi »Slovenca« zdravilišče Slatina Radenci 1000 Din. Denar smo nakazali župnemu uradu v Tržiču.
—	Mednarodna tekma za petje, violino In celo na Dunaja. Državna akademija za glasbo in pred-stavljajočo umetnost na Dunaju priredi pod častnim pokroviteljstvom avstrijske zvezne vlade in dunajskega župana v okvirju dunajskih slavnostnih tednov v času od 7. do 19. junija 1937 mednarodno tekmo za pelje, violino iti čelo na Dunaju. Veliko mednarodno razsodišče pod predsedstvom najpro-minentnejših domačih in inozemskih umetnikov bo razsodilo o mirnem tekmovanju mlade glasbene nadarjenosti. Smoter tekme obstoji v prvi vrsti v tem, da mladim, še ne aH samo malo znanim umetnikom uravna pot v javnost in nudi pri izbirnem izpitu zmagonosnim tekmovalcem priložnost, da v okvirju javnih glavnih izpitov in zaključnih koncertov javno pokažejo svoje znanje in najdejo v nagradah in diplomah priznanje za svojo posebno glasbeno sposobnost. Prospekti te prireditve se dobijo pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani. Prijave udeležencev sprejema do najpozneje 15. maja 1937 pisarna državne akademije za glasbo in predstavljajočo umetnost, Wien, III., Lothringerstrasse 18, ki je tudi rada pripravljena izčrpno odgovoriti na vsa vprašanja, ki se tičejo tekme.
—	V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, ie
pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Joselova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja. pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže
neučinkovito.
Ogt rog 3. br. 80474/35.
—	Vremenska napoved: Evropa: Depresija se zadržuje nad Sredozemskim morjem in visoko nad srednjo Evropo, vsled česar nastaja velika razlika v pritisku. Pojavlja se močan veter v Podonavju in v primorskih krajih. Prevladuje oblačno vreme, tu in tam dež v srednji in južni Evropi. Nova depresija izziva viharno in deževno vreme v delih zahodne Evrope. Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini, dež od časa do časa na zahodni polovici. Močna košava v Podonavju, na zgornjem Podonavju umerjena burja in na spodnjem južni veter. Minimalna temperatura v Ljubljani 0, maksimalna v Mostarju 21. Napoved za danes: Viharno vreme, oblačno, od časa do časa dež. Močna košava v Podonavju. Na Primorju bo prevladoval južni veter. Toplota se bo nekoliko zvišala.
—	Kraljici Svetogorski. Dvanajst Marijinih pesmi za mešani zbor, zložil Vinko Vodopivec. Samozaložba. Cena part. Din 18.—, glasovi po Din 6.—. V drugi izboljšani izdaji so te lepe pesmi, ki so bile več let razprodane, zofiet izšle. Pričujoče pesmi so pravi šmarnični venček, nabran in povit iz samih cvetk, zraslih na lastnih tratah in livadah, ki bo krasil jx>božnost štnarnične Kraljice. Vodopivec je med našimi zbori zelo priljubljen skladatelj. Kar on zloži, je vse pevno in lepo in tudi dostopno vsakemu zboru. Brezdvomno bodo naši cerkveni pevovodje radi segli po teh ljubkih na-pevih in jih navdušeno izvajali pri šmarnicah in drugih Marijinih pobožnostih. Pesmi 6e dobijo v Jugoslovanski knjiirarni v Ljubljani.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 1. t. m. je objavljen »Razglas o ororačunu mestne občine ljublianske za leto 1937./38.« z naredbami: I. Pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1937./38., II. Uredba o pobiranju občinskih davščin, taks, doklad in pristo!bin v mestu Ljubljana v letu 1937 /38., III. Tarifa za občinsko trošarino in uvoznina mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1937./38,, IV. Pravilnik o uvoznini mestne občine ljubljanske, V. Pravilnik o občinski taksi na pse, VI. Pravilnik o vodarvni in pristojbini za dejansko potrošeno količino vode in VII. Pravilnik o pobiranju tržnine.
—	Prt «nprt)n motnjah » prebavi vzemite ■jutra) na prazen Modne kozarec naravne »Frant lonel gr*n*ieec
—	Obredni priročnik. Sestavil Salezljanec Anton Lusk ar Založila družba sv. Mohorja v Celju. Strani 270. Broš 30,— din (/a neude 40.—), vez. jg— din. (za neude 52.—). Obredni priročnik je vodnik k boljšemu spoznanju in bolj natančnemu opravljanju obredov pri svetih opravilih. Obsežna knjižica je razdeljena v šest delov. V prvem govori o vedenju, liturgični obleki in strežnikih, potem daje'navodila za" mašnika pri sv. maši, govori o slovesni 6v. maši in blagoslovu z Najsvetejšim, v
novice
petem delu razpravlja o škofovski sv. maši, šesti del pa obsega posebna opravila v cerkvenem letu. Na koncu knjižice je dodatek z načrti za slovesno sv. mašo in molitvami mašnega strežnika, stvarno kazalo in pregled vsebine.
Ljubljana
V petek, 2. aprila
Gledalce
Drama (Začetek ob 20): Petek, 2. aprila: zaprto. — Sobota, 3. aprila: Med štirimi stenami. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Nedelja, 4. aprila, ob 15. uri: DR. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20: Matura. Premiera. Premier-ski abonma.
Opera (Začetek ob 20): Petek, 2. aprila: zaprto. — Sobota, 3. aprila: La BohSrne. Red C — poletni abonma. Gostovanje gopranlstke gdč. Anl-te Mezetove, članice belgrajske opere. — Nedelja, 4. aprila: ob 10.80 Pekov Miško. Otroška opereta. Gostovanje Omladinskega gledališča iz Zagreba. Izven. Izredno znižane cene od 24 do 2 Din. Ob 15: Manon. Ob 20: Pod to goro zeleno (25. predstava).	1
Predavanja
Društvena soba ▼ Vzajemni zavarovalnici:
Drevi ob 8 sestanek prosvetnega društva »Ljubljana« — mesto. Predava g. Rudolf Smersu.
Frančiškanska dvorana: V sredo 7. aprila ob 20 bo predaval g. ing. Stanko Dimnik, profesor na tehnični srednji šoli v Ljubljani: »Kaj vse povzroča razpoke na zgradbah?« Vstop je prost.
Prireditve in zabave
Danes teden bo prva predstava čarobne igre s petjem, ki nosi naslov »Ribič Marko«. Igrali jo bodo kongreganisti iz vseh ljubljanskih dijaških kongregacij na frančiškanskem odru. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža.
Opozarjamo na koneert sopranistke, koncertne in operne pevke gdč. Anite Mezetove in pianista Šivica Pavla, ki bo drevi ob 8 v veliki filharmo-nični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Cene od 30 Din navzdol.
Sestanki
Trnovo. Fantovski odsek Prosvetnega društva ima drevi ob 8 v Prosvetnem domu svoj polletni občni zbor in redni sestanek.
Umetnostno-zgodovinsko društvo V Ljubljani priredi ob priliki letnega občnega zbora v petek, dne 2. aprila t. 1. ob 8 zvečer v zadnji sobi hotela »Slon« javno predavanje g. dr. R a j k a L o ž a r -j a o razvoju in sedanjem stanju umetnostno-zgodovinske vede pri Slovencih. Vabljeni so poleg društvenih članov tudi vsi drugi, ki se zanimajo za našo umetnostno zgodovino.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in
mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
•
1 Ljubljanske dijaške marijanske kongregacije bodo danes teden stopile pred ljubljansko občinstvo z opereto »Ribič Marko«. Glasba je deloma od salezijanca V. Cimattija, deloma pa našega Matije Tomca. Predstava bo v frančiškanski dvorani. Vstopnice dobite v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža.
1 Pokojnine bo izplačevala pošta Ljubljana 1 v soboto 3. t. m.
1 Poveljstvo dravskega orožniškega polka v Ljubljani išče eno ali dve zgradbi za namestitev pisarn in skladišč. Število potrebnih prostorov je razvidno na uradni deski mestne občine ljubljanske ter v pisarni dravskega orožniškega polka, kaanor je naslavljati ponudbe do 25. aprila 1937.
1 Korošci! Korošiee! Prijatelji Koroške! Jutri v soboto, dne 3. aprila 1937 je tretji družabni večer kluba koroških Slovencev v dvorani pri ;Še-stici«. Začetek ob pol 21. uri. Predava profesor g. dr. Lavo Cermelj o evropskih narodnih manjšinah. — Klub koroških Slovencev.
1 Novo došle državne srečke prodaja menjalnica »Reicher & Turk«.
1 Obsojena zaradi lažnjive ovadbe. Neka trgovka na Tržaški cesti je lani 22. oktobra z anonimnim pismom ovadila policiji Alojzija L., češ, da krade po lokalih suknje, jih prodaja ali nosi v zastavljalnico. Ovadbo je policija prejela po 2 dneh Nadaljne poizvedbe so dognale, da je bila ovadba brez vsake podlage, da je bil to akt tr-govkine maščevalnosti proti L. Proti trgovki je bila nato uvedena kazenska preiskava, v kateri je trgovka zanikala vsako krivdo m udeležbo pri anonimnem pismu z izgovorom, da je pismo napisal neki zidar, čigar ime pa jI ni znano. Poklican je bil na sodišče grafolog prof. Cotič, ki je na podlagi primerjave pisave na anonimnem pismu m na pismu, ki ga je poprej pisala s polnim imenom na državno tožilstvo, točno izjavil, da izhaja pisava na anonimnem pismu brez dvoma od njene roke. Kazenski sodnik g. Fran Gorečan je včeraj trgovko, ki ni priila k razpravi obsodil zaradi prestopka zapeljavanja oblasti v zmoto na 1 mesec zapora, pogojno za 2 leti.
1 Bufet »Rio« toči izvrstno zagrebško pivo, črno in belo. Vrčk 4.50 Din.
1 Razburljiv način samomora. Včeraj zjutraj se je v Šiški, v Kettejavi ulici, pripetil samomor na zelo nenavaden način. 30-letna Frančiška F. si je prerezala vrat in žile na rokah, nato pa je skočila z okna v podstrešju. Na tleh je obležala nezavestna, vendar pa je pozneje prišla k zavesti. Ni pa mogla govoriti in ne povedati, zakaj si je hotela vzeti življenje. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer sedaj niha med življenjem in smrtjo.
Kamnitt
Proslava materinskega dne se bo vršila 7. majhno otroško igrico, deklamacijami in petjem pod vodstvom čč. sester usmitjenk v dvorani društva ^Kamnik' v nedeljo 4. aprila popoldne. — Na svidenje.
Podružnica SPD v Kamniku je le tretjič preložila svoj redni letni občni zbor. Sedaj pravijo, da «e bo vršil 7. aprila v dvorani Narodne čitalnice.
Rečica ob Savinji
Poročila Bln se nn velikonočni ponedeljek v domači župnl cerkvi g. Viktor Delejn, vinski trgovce, in gdč. Lenka Prlslan, učiteljica v Rečici. Obilo srečel
Fantje - rekrutl, ki rp podajo v ponedeljek k vojakom, opravijo svojo versko pobožnost v soboto,
14. marca v hožjepotni cerkvi v Kokarjih, Sveto maso in nagovor bo imel g. duhovni svetnik Alfonz Požar.
Maribor
m Ljudski oder vab! k vprizoritvi »Velikonočne
igre« v soboto, 3. aprila ob 20 ter v nedeljo 4. aprila ob 17. obakrat v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. V tej »Velikonočni igri« je obdelal Herwig Kristusovo trpljenje, njegovo smrt in vstajenje tako globoko, da nas aviga že sama miselnost v nad-časovje. Posebnost pri tej igri je ubrano spremljanje petja, scenerija pri zavesah ter slikoviti kostumi. Na zamudite prilike, kakršne v Mariboru še ni bilo!
m Važno za vpokojene častnike. Uprava »Udru-ženja penzioniranih oficira in vojnih činovnika kr Jugoslavije v Belgradu, Prestolonaslednikov trg br. 5.« prosi vse tiste častnike in vojaške uradnike in rodbine padlih in umrlih častnikov in voj. uradnikov, ki prejemajo svoje pokojnine po zakonih od leta 1904 m 1923, do pošljejo navedeni upravi prepis rešitve (dekret), po kateri jim je regulirana zadnja pokojnina. Za navedene vpokojence je največje važnosti, da to nemudoma storijo z navedbo svojega točnega naslova.
m Zanimivo gostovanje v gledališča. V nedeljo popoldne priredi »Društvo gluhonemih« iz Ljubljane v mariborskem gledališču nastop, na katerem bodo gluhonemi izvajali dve enodejanki z govorjeno besedo. Čisti dobiček prireditve je namenjen za podporo brezposelnih gluhonemih.
m Ljudska univerza priredi drevi v veliki ka-zinski dvorani večer francoske glasbe, o kateri bo predaval prof, L. M. Škerjanc.
m Združeni zasebni in trgovski nameščenci imajo svoj občni zbor dne 13. aprila v dvorani na Aleksandrovi 6.
m Smrt kosi. V Vegovi ulici 18 je umrl v starosti 84 let drž. vpokojenec in hišni posestnik Andrej Kristanič. V visoki starosti 80 let je umrl v Cankarjevi ulici 2 na Pobrežju posestnik Ajlec Franc. V Mlinski ulici 33 je pokosila smrt 64-letno Ano Maurer.
m »Priložite 10 Din v znamkah«. Prejeli smo sledeče: Med malimi oglasi Mariborskega Večer-nika čitamo oglas zavarovalnice v Mariboru, ki razpisuje mesto pisarniškega pripravnika. To je lepo in hvalevredno, vendar je vzbudila začudenje zahteva, da mora prosilec priložiti prošnji tudi za 10 Din znamk za odgovor in vrnitev prilog. Gospodje, ali ni to malo preveč? Ali ne veste, da potrebujete za vrnitev prilog le 4, kvečjemu 6 Din in da vam ostane potem od priloženih znamk še celih 4 Din kot »čisti dobiček«? Na ogla? se bo namreč gotovo javilo ogromno število brezposelnih inteligentov! — Brezposelni.
m Avto je podrl barako v Dravo. V Vurmatu stoji ob cesti čuvajnica cestnega odbora, v kateri se nahaja ponoči čuvaj, da pazi na signalno svetilko, ki opozarja voznike na nevarno mesto nad Dravo, kjer je reka začela izpodjedati cesto. V to čuvajnico se je zaletel s tovornim avtomobilom šofer Ciril Podržaj iz Maribora teT je podrl v Dravo. K sreči je avto, v katerem sta bila poleg šoferja še dva potnika, obtičal v železni ograji.
m Dvonožni lisjak v pasti. Na Frankopanski cesti je ustavil stražnik dva moška, ki sta nosila vsak svojo vrečo. Možakarja sta vreči vrgla na tla in se spustila v beg. Stražnik je enega prijel, v vrečah je našel zadavljene kokoši, ki sta jih oba ukradla v kurniku Štefanije Čelofiga v Bresternici.
m Prijava psov in plačilo davka. Mestno poglavarstvo opozarja, da j« treba v času od 1. do 15 aprila prijaviti v mestnem knjigovodstvu vsakega nad 3 mesece starega psa in sicer pismeno na predpisani tiskovini, ki se dobi na mestnem knjigovodstvu. Obenem s prijavo mora lastnik nabaviti pasjo znamko za Din 2.50 ter plačati pasji davek, ki znaša Din 150, za pse čuvaje, ki so stalno na verigi ali se nahajajo v ograjenem prostoru, pa Din 10. Po 15. aprilu bo konjač polovil pse brez veljavne znamke ter jih po 48 urah — Če se ne plača taksa — pokončal.
Celje
c Na materinski proslavi, ki Jo priredi Katoliško prosvetno društvo v Celju v nedeljo, dne 4. aprila ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice, bo govoril o bolečinah mater g. p. dr. Roman Tominec. OFM iz Ljubljane. Vstopnice za to proslavo se dobe že v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Sprememba v orožniStvu. Komandir orož-niške postaje narednik g. Josip Ogrinc je na lastno željo premeščen za komandirja postaje v Mo-zirju.
c Okrožni odbor obrtniških združenj v Celju
bo imel svojo redno letno skupščino danes ob 13 v dvorani Obrtnega doma v Celju.
c Recitacijski in koncertni večer, katerega je nameraval prirediti v Celju sredi aprila šolski upravitelj v pokoju g. Albin Schmid, ki zbira sedaj neobjavljene narode in cerkvene pesmi, je preložen na poznejši čas.
c Požar v Pctrovčah. V sredo je okrog 9 zvečer izbruhnil požar v skednju posestnika g. Ber-varja p. d. pri Primožu v Petrovčah. V skednju je bil hlev, svinjak, shramba za krmo in shramba za poljsko orodje. Ko so ogenj opazili, so domači In najbližji sosedje hitro pričeli reševati živino in stvari, katere so se dale še rešiti. Posestnik Ber-var je sicer zavarovan, vendar trpi kljub temu mnogo škode.
c Delovni čas v trgovinah. Pred nedavnim časom smo poročali, da se trgovci na deželi ne drže predpisanega in zapiralnega časa. Predpisanega reda pa se ne držijo tudi nekateri trgovci v bivši okoliški občini. Cesto pa se opaža, da nekateri trgovci zapirajo svoje lokale šele ob polsedmih in celo ob sedmih zvečer, strankam postrežejo tudi pri stranskih vratih kasneje in tudi ob nedeljah in praznikih podnevi in ponoči. Nameščenci morajo biti ob nedeljah in praznikih dopoldne pripravljeni za delo, tako da često ne morejo niti k službi božji. Ti trgovci, ki se ne držijo reda, škodujejo tudi drugim trgovcem, zato se bo v letošnjem letu poostrila kontrola zapiralnega in odpiralnega časa. Opozarjamo torej vse trgovce, da se drže v vsem teritoriju reda, da ne bodo imeli fiotem neprijetnosti.
c Občni zbor Zadruge državnih uslužbencev
za nabavo kredita r. z. z o. z. v Celju bo 3. aprila oh 20 v sejni dvorani Celjske posojilnice v Narodnem domu.
c Mestna občina celjska razpisuje oddajo kleparskih, slikarskih in pečarskih del v stanovanju g. Ane Kolarič, Na Okopih Št. 9 in oddajo del za Selezohetonski most črez potok Loflco v Pečovniku.
c Obisk tujcev t mestu Celju. V mesecu marcu je obiskalo Celje 927 tujcev in sicer 770 Jugoslovanov in 157 inozemcev, v februarju 880 tujcev, v lanskem marcu pa 985.
c Šahovska simultanka. V soboto 10. marca bo v vrini dvorani hotela Evrope, šahovska simultanka, katero bo priredil Celjski šahovski klub svojemu novemu članu g. Lešniku Ivotu, ki ga štejejo med najboljše jugoslovansko šahlste, in sicer na približno 40 deskah.
r Kino Metropol. Danes oh 10.15. "»mo »NOC
S CESARJEM«, ob 18.15 ••OSAMLJENO SRCE« (Ave Marija) Benjamino Gigli.
Trboveljski občinski proračun
V socialističnih listih toliko hvaljeno občinsko gospodarstvo se je obravnavalo na proračunski seji, napravilo pa Je koj v začetku zmeden in neresen vtis Ko je v začetku razprave ugovarjal zastopnik JRZ proti previsokemu proračunu, ki je po predloženem načrtu za 789.680 Din višji od lanskega, je župan ugovarjal, da je višji samo za 15.000 Din, da mora biti pomota v od občine predloženih številkah. Kako pa naj potem kdo sodeluje pri razpravi o proračunu, če mu občina predloži napačne številke? Pri poznejšem iskanju pomot smo še dognali vedno, da Je novi proračun za 141.180 Din višji od lanskega. Ravno tako ni znal dati zadovoljivega pojasnila, koliko donašajo občinska podjetja, niti župan sam, 6e manj pa referent. Vse je napravilo skrajno mučen vtis, kakor da nima občinski odber nobenega pravega pojma o občinskem gospodarstvu. Proračun od lanskega leta je povišan od 3,475.153 na 3,616.333 dinarjev Kljub temu, da je danes neposrednih davkov za 353.453 Din več od lani in da Je prevzela banska uprava velike stroške za šolstvo, 80 ostale občinske doklade skoraj na isti višini 112%, pri tem pa so se banovinske doklade za stroške šolstva povišale za 35% in bi morale biti občinske doklade za toliko nižje, kar pa niso. Povišanje proračuna gre po večini na povišanje osebnih izdatkov, kar je v času krize skrajno neprimerno in vzbuja ogorčenje. Saj znašajo osebni izdatki danes več kot pred štirimi leti, ko je bil še Hrastnik v naši občini, namreč 626.992 Din, prej pa 003.031. Za občo upravo znašajo izdatki 231.130 dinarjev, ko smo bili še s Hrastnikom skupaj, pa samo 159.730 Din. Poleg tega so sedaj še posebni izdatki za osebje pri podjetjih 131.986 Din. Pač pa je bilo tedaj določenih za zgradbe in ceste 1,375.000 Din, za šolstvo 934.000 Din, danes pa je v te namene določenih samo 435.000 in 351.942 dinarjev. Celoten proračun je bil tedaj 4,650.330 dinarjev, danes je pa za samo Trbovlje 3,616.333 dinarjev. Cisti dohodek od vseh občinskih podjetij je izkazan s 63.732 Din, kar je več kot polovico manj kot prej, dasi promet v klavnici, ki največ nese, ni padel. Pojasnila, ki bi zadovoljilo, k temu na proračunski razpravi niso znali dati.
Pri vseh velikih izdatkih v proračunu pa ni ničesar, kar bi mu dalo socialno oznako, saj je celo podpora za mladinsko šolsko kuhinjo znižana za polovico, od 120.000 na 60.000 Din. Kar je novega vnešeno, je vsota 120.000 Din za zdravstveni dom, a s to vsoto se še tudi ne bo zgradil. Zato lahko rečemo, da novi občinski proračun ne zadovoljuje ne v socialnem, še manj pa v gospodarskem pogledu. Radovedni smo, kaj bodo storili sedaj tisti »gospodarski« krogi in obrtniki, ki so pri zadnjih volitvah pomagali marksistom vseh struj do zmage in večine na občini — ali bodo k takemu občinskemu gospodarstvu kar naprej molčali, kakor so na proračunski razpravi in za vse glasovali?
Ljubljanska drama t Med štirimi stenami
(Premiera 24. marca 1937.)
Ob vsaki novi slovenski drami vztrepeta vprašanje: bo ali ne bo in — kaj potem? Na to vprašanje odgovarja prvenec Iva Brnčiča »Med štirimi stenami« z močnim poudarkom in vzbuja upravičeno upanje, da se sodobna slovenska drama morda začne dvigati iz širine, ki bo obsegala nekaj v«£ kakor raztresene drobce malomeščanskih usod.
Širina nove drame je v boju pokolenj. Boj med očeti in sinovi ni bil v vsem našem narodnem življenju tako globok in tako zamotan, kakor je danes. Tudi nevzdržnost časa še ni bila nikoli tako huda. Pisatelj drame »Med štirimi stenami« se je obrnil proti očetom tako odločno, da ga ne moremo preslišati, zlasti ko govori v imenu svojega rodu. Ne gre tu za naše opravičevanje, važnejša je pisateljeva nezadržana obtožba, ki niti ni vznemirjenje ene smeri in nazora, ampak dviga v tnno-gočem krik precejšnje večine. Podoba Franja Ga-leta, upokojenega uradnika, in njegove družine ima sicer mnogo krivičnih in prisiljenih poudarkov, ki segajo daleč preko gledališke zgoščenosti, vendar bo treba ob nji misliti, ne t samim odporom, ampak s pravično iskrenostjo.
O delu bomo posebej še govorili in ga skušali natančneje pregledati, za danes hočem podati le nekaj osnovnih črt. Se preden sem bral uvodne besede v »Gledališkem listu«, kjer se je pisatelj sam izpovedal svoje sorodnosti s hrvatskim Krležo, se mi je primera o njem dogradila do konca, v dobrem in slabem pomenu. S takim delom pisatelj ni sprejel samo deleža zvestega učenca in Krleževega posnemovalca, ampak tudi posebno odgovornost. Čeprav mnogo odgovornosti in nravne volje čutimo že v tem, da pisatelj ni samo oblikoval, ampak se je z zanosom pognal v neko sredino, iz katere je daleč na breg in tudi pod seboj čuti globino, in čeprav se ' tega zanosa in poguma moramo veseliti, vendar delo ob Krleži ustvarja samo v sebi neskadja, o katerih bo treba posebej govoriti. Kolikor je pisatelj iz svojega učitelja zajel vsebine in v kolikor ga je uspešno posnel v izrazu, priča sicer še o veliki podrejenosti, toda kdor zna dialektiko dejanja sukati tako mnogostransko in jo zna črpati ob usodah vseh oseb, ne more biti samo učenec. Brnčič nam je odkril nedvomen talent, njegov prvenec kljub vsemu priča o naravni sve-žosti in dramatični sili, kakršne ni pokazal še noben mlajši dramatik.
' Zato je bila prva uprizoritev te igre veselo znamenje, najsi bo gledalec o posameznostih drugačnih nazorov in najsi se mu schillerski in can-karski vzpon zdi nesodoben. Pa prav ta vzpon je še najprikupnejši obet za nadaljnji razvoj. Z istim zanosom je delo pripravil tudi režiser ing. arh. Stu-pica in mu pomagal do velikega učinka. Zdi se, da je bilo tega zanosa ponekod celo preveč. O tem bodo govorile prihodnje predstave.	F. K.
Ptuj
.Tutri gostuje mariborsko gledališče z Nušičevo v Mariboru nad vse sijajno uspelo komedijo »DR«, ki nudi ljubiteljem smeha in zabave obojnega na pretek. Režija je Kovičeva, nastopi pa matodane ves ansatnbl.
Strokovno predavanje o železniško-prometnih vprašanjih v zvezi z narodnim gospodarstvom bo dne 8. aprila ob 20 v dvorani »Mladike«. Predavatelj: Inž. Roglič Stanislav, svetnik direkcije drž. žel. v Ljubljani. Vstop prost.
Šoštanj
Cerkveni pevski zbor priredi dne 3. aprila ob 8 zvečer v Slomškovem domu pevski koncert. Nastopi mešani In moški zbor s spevoigro ^Srce in denar«. Koncert se ponovi v nedeljo, dne 4. aprila ob 3 popoldne istotam.

Izpremembe v davku na poslovni promet
V »Službenih novinah« z dne 22. decembra je bila objavljena izpremeba v uredbi o skupnem davku na poslovni promet (Službeni list 1937, str. 2) ki je določala ugotovitev interesne skupnosti za odmero poslovnega davka. Sedaj pa priobčujejo Službene novine št. 72 z dne 31. marca tozadevne zopetne izpremebe ter se glasi drugi odstavek čl. 4 uredbe o skupnem poslovnem davku takole:
Če izvršuje skupnemu davku na poslovni promet zavezani producent nabavo svojemu zastopstvu, podružnici ali pomožnemu lokalu, odn. kateri drugi pravni ali fizični osebi, s katerim stoji v interesni skupnosti — bilo za nadaljno prodajo bilo za predelavo ali dodelavo — ne, more biti osnova skupnega davka nižja od tržne cene blaga na drobno, zmanjšane za 10%. Take interesne skupnosti, katere že obstojajo, mora producent prijaviti davčni upravi najkasneje do konca aprila 1937, po tem roku novo nastale skupnosti pa v roku 15 dni od dne postanka.
Brez nadaljnega se bo smatralo, da obstoja interesna skupnost med producentom in omenjene
Ljubljanski proračun
Službeni list z dne 1. aprila letos objavlja pravilnik za izvrševanje proračuna mestne občine ljubljanske za 1937-1938 kakor tudi druge zraven spadajoče uredbe, pravilnike in tarife. Proračun je odobrilo finančno ministrstvo v popolnoma ne-izpremenjeni obliki in znaša proračunska vsota 99.029.377 din, kar pomeni v primeri s proračunom za 1936-1937 zmanjšanje za 4.560.165 din.
Bilanca monopolske uprave
»Službene novine« objavljajo računski zaključek samostojne monopolske uprave za leto 1935/1936, ki tvori sestavni del državnega zaključnega računa za to leto, kakor je bil predložen v odobritev narodnemu predstavništvu.
Skupni dohodki od monopola so se v primeri z letom 1934/1935 povečali od 1.839.7 na 1.911.1 milijona ter so se razdelili sledeče (v oklepajih podatki za 1934/1935): tobak 1.361.95 (1.319.2), sol 271.37 (244.6), petrolej 116.56 (119.8), vžigalice 78.9 (91.6), cigaretni papir 58.5 (53.8), razni dohodki 23.8 (10.7). Izdatki pa so se lani povečali od 302.4 na 311.4 milij., tako da se je čisti prebitek do monopolov povečal od 1.537.3 na 1.599.7 milij. din.
Monopolska uprava mora kriti velik del izdatkov finančnega ministrstva za obresti in amortizacijo številnih državnih dolgov. Tako so skupni izdatki za anuitete državnih posojil narasli od 257.3 milij. (najnižje vsote v zadnjih letih) na 284.66 milij. din, so pa še vedno za okoli 90 milij. dinarjev manjši kot so bili leta 1930/1931.
Bilanca monopolske uprave izkazuje za 1935/ 1936 te-le glavne postavke (v oklepajih podatki za 1934/1935):
Aktiva: gotovina 44.8 (21.0), tek. računi 106.5 (186.7), Narodna banka za anuitete 97.1 (141.0), prehodne postavke 204.0 (169.0), zaloge surovin, materiala in polizdelkov 314.1 (492.4), izdelki 63.2 (53.8), razni skladi v Drž. hip. banki 46.45 (45.8), nepremičnine 592.4 (563.1), inventar, kolki v zalogi 786.3 (474.2).
Pasiva: glavnica 592.4 (590.0), obratna glavnica 1.070.2 (1.105.0), dolgovi 172.9 (178.5), drž. vloge In tek. računi 12.0 (111.7), razni skladi 162.7 (124.7).
Bilance
Novosadski tramvaj izkazuje za lansko leto le Se 150.000 Din izgube, dočim je znašala za 1935 500.000 Din. To izboljšanje je pripisovati novi tarifni politiki. Lani so bile vozne cene namreč znižane od 2.50 Din na 1.50 oz. 1 Din. Zato je število potnikov naraslo od 1,961.836 leta 1935 na 3,915.423 v letu 1936. Za primerjavo navajamo, da je bilo leta 1930 potnikov samo 2,971.755. Letos je promet zopet narastel, tudi v primeri z letom 1936. Skupno so dohodki tramvaja narasli od 2,841.871 Din leta 1935 na 3,601.696 Din v lanskem letu. Tramvaj si bo nabavil tudi nove vozove.
Novosadska električna d. d. izkazuje za 1936 povečanje čistega dobička v primeri s 1935 od 1.6 na 2.8 milij. din in se radi tega dividemda zviša od 7 na 12%. Lani je družba znižala cene toka od 6.50 na 5 din.
Premogovniki v Aleksincu, ki imajo 6voj sedež v Bruslju, izkazujejo za 193>1936 (poslovno leto
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Petek, l. aprila: 11 Šolska ura: Z o4it. pevskim zborom po Srbiji (Drago Snpančič) — 12 Odmevi iz uaftib krajev (plošče) - 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, Hpored, obvestila — 13.16 Lahka glasba (Radijski or-koster) — 14 Vreme, borza — 18 Ženska ura: Kje naj se ženo karitativno udejstvujejo (grič. Anica Lebar-jcva) - 18.20 Operetni venčki (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr Stanko Leben) — 19 Pas, vreme, porodila, spored, obvestila — 19.80 N«<=- ur» Mesečni politični pregled — 19.50 Zanimivosti — 20 Slov. narodne s spremlj. harmonike (g. Stanko), pojeta gn. Kolar-jeva in S. Banovee) — 22 Cas, vreme, poročila, spored 22.30 Angleške plošče.
Dragi programi t
Vclek, 2. aprila: Relgrad-Zagreb: 20 Klavir — 20.30 Vokalni koneert — 21 Zbor — 21.30 Simačkov <Po-vej, kdo si« — Dunaj: 19.30 Zabavni koneert — 20.10 Sodobna glasba — 22.20 Zabavni koncert — Budimpešta: — 19 Probaszkova spominska ura — 20.50 Orkestralna glasba — 22.40 Ciganska glasba — Trst-Milan: Ifi Klavir — 21 Spevoigra — Rim-Rart: 21 Klavir — 22.10 Vojaška godba — Praija: tfl.45 Glasbene slike — 21 Orkestralni in vokalni koneert — Variava: 20 Vojaška godita — 21 Opereta — 22.45 T,abkn glasba — Vilna: 21 Komorni koneert — 31.50 Arije — Kfinips-brrp: 21.10 Mirsch-Kieeinsova opera T.uC* — Ilnmburp: 20.10 Plesni večer — FraHflava: 19 Popotni miiziknnti — Frankfurt - Stuttoart: 20.10 Pravljična glasba — Stratsbourg: 21.30 Molierovn komedija «Nnvihanko* — nrrnmiin.ilrr: 20.45 Smetnnovn opera Poljub- — Bii-ktreStn• 19.35 Opera - Pari* ntiliO-Rnrdea»x: 21.45 Francija v pesmi — Pariš /'. T. T.: 21.30 Opera — Lt/on: 21.30 Komorni koncert.
Mariborsko olcdaliiii
Petok, 2. aprila: Zaprto. (OoRtovnnje v Ptujn). Soboto, J. aprila: «DB.« Gostovnnje Mllinjln Marko-
viča
Nedella 4. aprila ob 15: \astnp gluhonemih. Izven. Ob 20: Prlola smehljaja. Znižane cene.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Potok, 2 .aprila ob 30: DR*. Gostovanje iNarodnega
glodališča« iz Maribora.
drugo pravno ali fizično osebo v vsakem onem primeru, ko dobava taki drugi osebi znaša nad 15% skupne količine, odn produkcijske vrednosti blaga, danega v promet od producenta v teku enega koledarskega leta na področju naše države. Obstoj takšne interesne skupnosti mora producent prijaviti pristojni davčni upravi najkasneje v mesec dni po preteku vsakega koledarskega leta, od-nosno poslovnega leta.
S to uredbo se izpreminjajo prejšnje določbe, ki so se izkazale izvajanju za nemogoče, ker je bilo v prejšnji uredbi rečeno, da velja interesna skupnost za dokazano, če znaša dobava 60% v območju ene same banovine.
Nadalje je izpremenjena postavka za sklad (car. tar. št. 6, tar. sk, datvka St. 83, odn 5%).'
Končno določa najnovejša uredba, da velja nova UTedba od 1. aprila 1937 dalje. Izjemoma pa se odredbe prvega od nas navedenega odstavka porabljajo že od 1. januarja 1937 dalje, ko je stopila prejšnja ureditev v veljavo,
ee je zaključilo 30. septembra 1936) 3.3 milij. (3.3) milij. frankov bruto dobička in ostane dividenda 125 frankov čistih na delež (glavnica podjetja znaša 15 milij. frankov, dočim deležni listi nimajo glavnice). Bilančna vsota je narasla od 30.8 na 32.8 milij., od česar so aktiva: investicije 16.1 (16.35), blagajna in banke 6.9 (6.5), dolžniki 8.2 (6.4), med pasivi pa rezerva 6.15 (5.65), valorizacijska rezerva 5.64.8 milij. frankov. Od brutodonosa se porabi za odpise 1.45 (1.45), čistega dobička ostane 1.82 (1.84) milij. frankov.
Moster, tvornica lakov in barv, Zagreb. Leta 1936 je bil dosežen čisti dobiček v znesku 0.7 (0.4) milij. din pri glavnici 4.5 in bilančni vsoti 21.5 (19.4) milij. din.
Tvornica papirja d. d., čačak, izkazuje za leto 1936 pri brutodohodku 3.66 milij. čistega dobička 0.27 milij., dočim je bila za prejšnja leta izkazana izguba v znesku 1.5 milij. Din pri glavnici 10 milijonov in bilančni vsoti 25.7 milij. Din.
Tvornica aluminija v Lozovcu pri Šibeniku objavlja bilanco za 1936 (osnovana je bila 1. 1935), iz katere je razvidno, da eo se posli te družbe šele začeli. Bilančna vsota znaša 5.5 milij. Din. Glavnice je vplačane 3.4 milij. od 5 milij. Din. Med aktivi znašajo terjatve 3.1 milij. Din.
Mednarodna hipotekama banka v Bazlu izkazuje za 1936 181.326 šv. frankov čistega dobička (1935 129.919), od česar se porabi 100.000 (50.000) za odpise, ostalo pa gre na nov račun. Njeni dolžniki in vrednostni papirji znašajo skupno 29.023 milij. šv. frankov, od tega v Nemčiji 81.3%, na Madžarskem 10.6%, v Jugoslaviji 6.2% in 2.9% v Švici. Družba je lani kupila za 1 milij. svojih obligacij, katerih je še v obtoku 11.8 milij. frankov in 1.7% milij. svojega posojila po 5.5% iz leta 1931, katerega je še 11.2 milij. frankov.
Banovinshi proračuni
Proračun savske banovine. V »Narodnih novinah«, službenem glasilu savske banovine je objavljen pravilnik za novi proračun savske banovine za 1937-1938. Iz tega je posneti, da znaša vsota proračuna 223.423.883 dm dohodkov in ravno toliko v izdatkih (proračun za 1936-1937 je znašal 181.877.751 din ter je povišanje pripisovati zlasti novim potrebam za vzdrževanje ljudskih šol). 25% ban. doklada na drž. neposredne davke ostane, ravnotako 10% zdravstvena doklada, a dočim je nova 15% šolska doklada za kmetske občine.
Proračun donavske banovine znaša za 1937-1938 133.898.253 din, dočim je znašal za 1936-1937 102.634.411 din. Povišanje je zlasti nastopilo radi novih stroškov za vdrievanje ljudskih šol, kar stan« 28.898,253 din. Šolska doklada znaša 15%, dočim je ostala splošna doklada neizpremenjena na 10% kakor tudi zdravstvena doklada v znesku 4 odstotke.
Novi proračun primorske banovine znaša 49 milij. din (1936-1937 37 milij. prvotni predlog za 1937-1938 59.6 milij. din). Ta banovina ne bo potrebovala posebne šolske doklade, ampak bodo izdatki za vzdrževanje ljudskih šol pokriti z dohodki banovine od skupnih banovinskih trošarin, ki so bile kot znano letos povečane.
Trgovinska bilanca z najvažnejšimi državami
V prvih dveh mesecih tega leta je bila naša trgovinska bilanca z najvažnejšimi državami naslednja (v milij. Din):
izvoz	uvoz
Nemčija
Avstrija
Francija
Češkoslovaška
Belgija
Italija
Anglija
Grčija
Madžarska
USA
253.7
117.8 68.8 68.3 67.3 66.2 52.1 20.0 23.9 19.7
185.5
55.6 10.2
65.7 14.5 91.3 45.3
8.0 17.5
40.8
Novo povišanje cen papirja. Dne 30. marca so bile ponovno ( v tretjič) zvišane cene papirja in kartona in to za 6%. Skupno povišanje ce.n znaša na svet. trgih 10—34%, v zadnjih treh mesecih pa je tendenca še nadalje čvrsta.
Združenje industrijcev za savsko banovino v Zagrebu ima občni zbor 17. aprila ob 16 na zagrebški borzi. Na dnevnem redu je letno poročilo za 1936 ter proračun za 1937.
Konkurz je razglašen o imovini Auerja Antona, bivšega klobučarja v Mariboru, Orožnova ulica 5, prvi zbor upnikov 8. aprila oglasiti se je do 25. maja, ugotovitveni narok 7. junija.
Vpisi v trgovinski register. Bratje Turna, dr z o. z., Ljubljana, glavnica 900.000 din, poslovodje T. Ostoj, dr. T. Boris in ing. T. Zoran, prok. T. Branimir, obratni predmet: izdelovanje vrečk iz vseh vrst papirja, izdelava specijalnih papirjev itd., Franc Kregar & Co., industrijsko izdelovanje ia zaloga pohištva, dr. z o. z., Vižmarje št. 97, glavnica 200.000 din, od tega stvarna vloga 100.000 din, poslovodji: ing. arh. Janko Omahen, Kregar Franc.
Nova zadruga. Strojna zadruga na Lužah r. z. z. o. z.
Liclta< ja. 9. aprila so Ik> vršila v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 12.000 kg svinjske masti. — Dne 2. aprila bo v intendanturi Štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 7000 kg petroleja.
KULTURNI OBZORNIK
Paul Francaliski
Bolgarski umetnik Paul Francaliski je v kolekciji akvarelov, ki jo je razstavil v Jakopičevem paviljonu, prinesel motive iz domačih in slovenskih planin Poslednje je v večjem številu napravil šele v teku razstave po naših gorah, vendar je imel nesrečo z vremenom. Liste iz bolgarskih planin je naša javnost z veseljem pozdravila, kot priča število proaanih akvarelov; najbrž so med kupci tudi udeleženci planinskih ekskurzij v Bolgarijo.
Francaliski je slikar planinskega sveta, slikar planin v taki meri, kakor ga danes Slovenci kljub svojemu lepemu alpskemu svetu in kljub velikemu številu umetnikov, ne premoremo. Stilno ni nikak moderen mojster, ima pa akvarelno tehniko, ki razodeva veščaka in ki radi sigurnosti obvladanja barvnega nanosa imponira. Po 6Voji naravi je Francaliski zlasti dovzeten za poetične lepote alpskega 6veta, ljubi mehke linije, blage ploskve in forme, posebno pa razne rastlinske in druge naravne idile (grm rododendrona). Listi kažejo skrbno kompozicijo, katere osnovna lastnost je izoliran glavni motiv in to nosi slikarja zelo srečno na p>o-vršju tako težavnega žanra kot je planinska slika. Svoje prispeva k temu še čistost akvarelnih tonov, ki pravilno prestreza ostrino, ki jo kažejo lokalne barve na planinah. Vendar tu Francaliski rad poe-tizira in po6taja mehko liričen. Na nekaterih listih se čutijo odsevi bolgarskega nacionalnega stila.
Svojstvenost kakega pokrajinskega predela F. dobro zadene, kot priča primerjeva listov iz slovenskih gora z bolgarekimi. So pa tudi sorodnosti med našimi in bolgarskimi planinami. Akvareli so izraz velike ljubezni do gore in tihega poeta na-ture.	R. L.
Dve novi hrvatski knjigi
Ivan Dončevič. Propast. (Zemlja, voda i vje-tar.) Savremeni hrvatski pisci, druga knjiga, Zagreb 1936. — Pred dobrim mesecem 6em na tein mestu referiral o prvi knjigi iz zbirke sodobnih hrvatskih pisateljev. Od tistega časa do danes sta izšli v ti zbirki nadaljni dve knjigi — celotna zbirka bo na leto obsegala šest knjig —. Za Martin-čičevim Zmljskim skotom, ki je v nji opisoval pisatelj predvsem sodobno delavsko življenje iz tovarn in barak, je sledila pričujoča Dončičeva Propast, knjiga, ki v nji pisatelj simbolno riše zgodovino hrvatskega življenja od nekdanjih slavnih dni iz dobe hrvatskega plemstva pa do današnje — »propasti«. Knjiga je na zunaj zgrajena iz treh delov, katerih prvi nosi naslov Predci, drugi del je nazval pisatelj D ječa k, tretji del pa obsega epilog z naslovom Niz kosinu (Po strmini). V središču prvega dela dela je gozdar Mraovič, potomec slavnih in mogočnih zadružanov Mraovičev, ki so si stekli mnogo sveta in bogastva po znani katastrofi na Krbavskem polju 1493, pa so pozneje vedno bolj in bolj obubožali, tako da je bil naš junak Tomo Mraovič že prisiljen postati sluga, gozdar v državni službi. Žena Barena, ki mu je rodila dva sinova, ljubi z vsem srcem moža in dom Mraovičev, ki ga skuša z zadnjimi močmi še dvigniti, a moža ji zavede Kata, ki ji je bil mož v Ameriki. Tomo zahaja vedno češče k nji, tako da je Bareno cel6 ob strašni katastrofi, ki za-
Borza
Dne 1. aprila 1967.
Denar
V zasebnem kliringu je angleški funt na naših borzah ostal neizpremenjen v Ljubljani na 238 den., v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je beležil v Ljubljani in Zagrebu 7.95—8.05, v Belgradu pa je popustil na 7.90-8.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.90-31.00, v Belgradu 31.50 denar.
Italijanske lire so v Belgradu nudili po 2.25.
Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 12.12 do 12.32, v Zagrebu na 12.0850—12.2850, za sredo in konec aprila so beležili 12.04—12.24, za konec maja 12.15—12.35, za konec junija 12.16—12.36. V Belgradu so narasli na 12.0731—12.2781.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,603.708 Din, v Belgradu 6,301.000 Din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, v Belgradu je znašal 1,060.000 dinarjev.
Ljubljana, te čaji s primom:
Amsterdam 100 h. gold..... 2395.90-2410.50
Berlin 100 mark...... 1759.03-1772.91
Bruselj 100 belg......
Curih 100 frankov...... 996.45-1003.52
London 1 funt.......
Newyork 100 dolarjev .... 4342.26—4378.57
Pariz 100 frankov......201.32- 202.76
Praga 100 kron.......152.64- 153.75
Trst 100 lir...... . ■ 229.69- 232.77
Curih. Belgrad 10, Pariz 20.195, London 21.47, Newyork 438.875, Bruselj 73.925, Milan 23.125, Amsterdam 240.80, Berlin 176.50, Dunaj 80.20 (81.90), Stockholm 110.725, Oslo 107.90, Kopehagen 95.85, Praga 15.32, Varšava 83.25, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Heleingfors 9.4725, Buenos-Airee 132.5.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inveet. posojilo 87.50—88.50, agrarji 52—58, vojna škoda promptna 411—414, be-gluške obveznice 76—76.50, «ev. agr. 51—58, 8% Blerovo posojilo 95—96, 7% Blerovo posojilo 87 do 88, 7% posojilo Drž. hip. banke 98.50—100, Trboveljska 250—275.
Zagreb. Državni papirji: 7% invesl. posojilo 88 den., agrarji 52.50—53.12, vojna škoda promptna 410—412 (411, 412), 5. 6. 410 den., 8% Blerovo pos. 96.50 bi., 7% Blerovo posojilo 86.75-87.25 (87), 7% stali, posojilo 90 bi. — Delnice: Priv. ngrnrna banka 199 bi., Trboveljska 250—280, Outmann 42.50 do 50 Isis 16 den., Danica 40 bi., Osij. liv. 165 do 190, Osij. sladk. tov. 215-232.50, Bečkerek 725 do 800. DubrovaČka 320 den., Zadr. plov. 400—450.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 88—89 agrarji 52.25-52.75. vojna škoda promptna 410—411 (411, 409), begluške obveznice 76—76.25, dalm agrarji 74—74.25. 4% sev. agr. 52.25—53, 8% Blerovo potojilo 96—96.75, 7% Blerovo posojilo 80.75—87.50, 7%posojilo Drž. hip. banke 100 bi. — Delnice: Narodna banka 7.225—7.340, Priv. agrarna banka 197-200 (200).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: b?. potiska 185—187. bč. erem »!«von. 177—179. ban. 175—179. — Koruza : bč. srem. nova 92—93, ban. novo 90—91. — Vso ostalo neizprem. Tendenca lahka. Promet velik.
dene dom — umreta ji oba sinova za kačjim pikom — navezana sama nase in na svojega tasta. Končno se Tomo spre ž njo in s svojim očetom ter doseže svojo prestavitev v drug kraj. Kata gre tja za njim in na novem mestu si ustvarita skupen dom. Rodi se jima sin Ivo, ki zaključi rod Mraovičev s tem, da napravi samomor kot univerzitetni slušatelj — Pisatelj je zajel v ti kratki fabuli v mogočnih obrisih hrvatsko zgodovino od nekdanjih dni slavnega plemstva in zadrug in na enem takem rodu simbolno prikazal propad Hrvastke, 6aj sam pravi v epilogu: »A sudbina Mraoviča, to je sudbina Hrvatske!« Idejno je utemeljil pisatelj misel o propadu Hrvatske s propadom hrvatskega plemstva m hrvatske inteligence, ko na usta poslednjega člana zadruge Mraovičev govori o svojem svetovnem nazoru in svoji veri takole: »Ničeg nema ... Ništa ne postoji. Ako što po6toji, ne može se spoznati. Ako se može spoznati, ne može se izreči. Ništa, razumiješ li? Samo zemlja, voda vj e-tar... »Ta idejni agnosticizem, pa obenem etični in moralni propad višjih slojev hrvatskega naroda je po pisateljevi tezi kriv propada Hrvatske. Zlasti je treba podčrtati moralni propad. In če mnogi žive v popolni praznini svojega 6rca. brez Boga in vere, v spolni pokvarjenosti do dna, se li hočemo čuditi, da napiše sodobni pisatelj delo o propadu vsega naroda? S tem, da je Društvo hrvatskih književnikov to delo nagradilo, je pač dokazalo, da šteje knjigo za važen opomin Hrvatski, da i>o tej poti ne sme dalje. Slog je tudi v ti drugi knjigi iz celotne zbirke docela naturalističen, kakršen jc sploh slog vseh modernih hrvatskih pisateljev. Ob podrobnem naturalističnem opisovanju človeških zablod, zlasti spolnih, se človek nehote vpraša, ali res ni mogoče, da bi se pisatelj tako globokih idej. kakor jih vsebuje ta knjiga, ne mogel iztrgati iz vrst sodobnih naturalističnih pisateljev in se oprijeti lepšega sloga.
Ivo Kozarčanin, Tudja žena. — Tretja iz zbirke Sodobni hrvatski pisatelji je Kozarčaninov roman Tudja žena, ki je zanj vzel pisatelj moto iz znanih besed novelista Antona Cehova o malo-meščanu, ki zna samo jesti in kvartati. sicer pa je top in neumen, da ne utegneš z njim spregovoriti niti ene globlje in pametnejše besede, temveč »moraš samo z roko zamahniti in oditi«. To misel iz mota je razpredel Kozarčanin v svojem romanu, /azglabljajoč predvsem o odnosu tega malomeščana do umetnosti. Zunanja fabula v romanu je kaj preprosta in kratka: Umetnik Adam pride v manjše podeželsko mesto in tu preživi pičle štiri tedne. Adam, ki je bil doslej navajen živeti bohemsko življenje umetnika-slikarja, se zaman hoče v majhnem mestu vživeti v materialno meščansko življenje. Pride v družbo s sodnikom in veterinarjem, upokojenim šolskim nadzornikom in raznimi pisarji. Po hišah riše portrete meščanskih žena in tudi v župni cerkvi dobi dela. Znova vzklije njegova ljubezen do veterinarjev« žene, ki je bila pred sedmimi leti še njegovo dekle. Toda veterinar odkrije to razmerje in iztira Adama, ki mu tudi veterina rjeva žena sama d<i vedeti, da hoče ostati pri svojem možu in otrocih. In Adam odide s svojim spremljevalcem, psom Adamom, iz mesta dalje po svetu. — V ti kratki fabuli se skriva globoka mi3el: Adam je simbol umetnosti, veterinarjeva žena in vsa njena malomeščanska družba pa predstavljajo današnji materializem, nepoetični realistični svet, ki je in ostane nepomirljiv z umetnostjo, romantiko in lepoto. Dva svetova sita to, ki o njunem večnem sp>oru pravi pisatelj sam: »Mi živimo u doba, kad je korisnost največja etika, kad je mi-sao često opasnija od noža...« Pred umetnikom Adamom pa je »romantika putovala na konju, mahala širokim, emim Seširom i odmarala se na obalama rijeke. Romantika ga je čekala pod svakim stablom u starinsko] pelerini i plavoj ko-šulji...« Res, vse delo je visoka pesem modri cvetki, je klic iz krute, mrzle, prazne realnosti v današnjih dneh v kraljestvo poezije in fantazije in umetnosti, hkrati pa je tudi 06tra obsodba današnjega sveta, ki je poezijo izrinil iz svoje srede in se peha le za mamonom, za spolnimi užitki in pridobivanjem snovnih dobrin iz zemlje, ki ji pisatelj v svojem romantičnem navdušenju poje prelepe sla-vospeve skoroda v nekem panteističnem naziranju, kajti zemlja mu je »krotka in spokojna, šutljiva i dobra«, človek pa le hlepi po njenem izkoriščaniu, ne da bi se sploh kdaj ozrl na njeno lepoto in veličastnost. »Zemlja živi, čovjek plače ...« Zemlja je večna, človek pa tako hitro izgine ž nje . Kot z umetnikom čuti pisatelj tudi z malim človekom nasploh, z delavci in značajnimi ljudmi. Vse napake naših dni pridejo pod ostro rezilo Adamovo (Kozarčaninovo): Korupcija, nezvestoba zakonskih žena, bela kuga. kapitalizem, čezmerno uživanje, zlasti pa malomeščan, ki je suženj snovnih zemeljskih dobrin. Pisatelj ostro obsoja to malomeščansko družbo, ki je vsa zastrupljena m starikava in je ne 6premeni niti Adam, ki zanese vanjo visoko pesem o lepoti in umetnosti, ki po nji zahrepenita cel6 natakarica Fanika in veterinarjeva žena, a sta preslabi, da bi se dvignili iz močvirja, iz doline grobega malerializma in naturalizma na visoko goro romantike... Celo upokojeni šolski nadzornik, ki je tudi sam prav za prav le »malomeščanski filister, obsodi današnji čas, hvaleč nekdanje »dobre čase«: »Do grla mi je več dosta života i šarenih laži, kojima nas kljuka ovo nekulturno, nehumano 1 nemoralno doba... Kult laži je dosegao svoj vrhunac...« V neizmerno Irvalisanje današnje dobe z visoko civilizacijo vrže pisatelj vprašanje: »Ne idemo I i možda, sa svim svojim pjesmama o k ul t u r i i t e h n ič k i m i z u m i m a , zapravo u n a t r a g, prema jednoj katastrofi najširih razmjera, čije efekte još ne možemo s a g 1 e d a t i ?« In ta nemimi naš čas, ves zma-terializiran, je za Adatna-umetnika tuja žena, veterinarjeva žena, ki z njo ne more živeti, ki jc ne razume, pa tudi ona ne razume več njega. Zato umetnik iz malomeščanske družbe odide v svoj svet, na pot boliemskega življenja, v kraljestvo lepote in poezije. Mesto postane sovražni tabor za slikarja, iz zakonskega trikota so ga vrgli na cesto. pa še župnik mu je jasno povedal, da je zakon sveta stvar in kdor drega vanj. drega v 6amega Boga. Današnje plitvo malomeščanstvo ne potrebuje umetnika, a tudi umetnik sam mora spoznati, da v tem zadušnem ozračju zanj ni mesta, kajti Adam sam pravi: »Sam pojam (udje žene za mene nikada ni je značio samo tebe, koia pripadaš drugome. U njemu je za mene sa-držana sva tragika jed nog života, u kome ništa ni je moje. Ti sf mi tudja, radost mi je tudja, 6reča mi je tudja.« Pa vendar — ali ni sreča bohema — umetnika večja in popolnejša od sreče, ki jo nudi današnji materialistični svet?? Adam je odšel rajši na pot za to srečo. — Stil v knjigi je tudi tu do skrajnosti stvaren, naturalističen, pioiiekod eelA trivialen. Kljub temu je kvalitetno in idejno knjiga na visoki stopnji estetske vrednosti, z njo je moderna sodobna hrvatska književnost pridobila bogato delo. na tudi sodobni, moderni naturalistični svet je pisatelj dodobra razgalil in po pravici obsodil. Franci Jesenovec.
900 let stare navade
Rasputinova hči Marija deluje sedaj v največjem ameriškem cirkusu Ringling Rrothers.
Riba potopila ladjo
Pred kratkim je majhna arabska džunka, kakor tam imenujejo take male ladje, priplula v luko Berbero na obali angleške Somalije v vzhodni Afriki. Ta ladja je pripeljala seboj kapitana in moštvo kakor tudi popotnike druge ladje, katero je sredi Indijskega morja potopila riba, katero imenujemo mečarico. Ta riba ima na podaljšku gobca močan zob, ki je zobčast ter tako močan in oster, da riba z njim lahko prebode ali prežaga leseno steno ladje. Taka mečarica je torej napadla tisto arabsko ladjo ter jo potopila. K sreči pa sta takrat vštric pluli dve arabski džunki. Tako so se mogli s potapljajoče se ladje takoj rešiti popotniki in moštvo na drugo ladjo, katera jih je srečno pripeljala v Berbero. Taki slučaji včasih na morju niso bili niti tako zelo redki. Dandanes se seveda o takih rečeh mnogo manj sliši, ker modernim velikanskim ladjam na morju največja mečarica nič ne more.
Ob tej priliki naj omenimo, da se je leta 1870 potopila španska vojna ladja, katero so v luki potopile mravlje. Ta ladja je bila vsidrana v španski luki Ferrol ter je tamkaj dolgo časa ležala. To priliko so porabile takozvane bele mravlje, katere so prišle na ladjo ter toliko časa grizle lesovje iz železnih okvirov, dokler ni bila ladja vsa preluknjana kakor sito ter se je morala potopiti.
Od povsod
Veliko tolpo tihotapcev med moskovskimi komunisti, kateri so tihotapili strupena mamila v Azijo, so odkrili. V zadevo je zapletenih več vodilnih osebnosti, zlasti med vodstvom mladinskih sovjetskih organizacij. Tudi člani GPU so prizadeti.
Sovjetski vojaški vlak se je ponesrečil na Kavkazu. Vojaški vlak, ki je bil poln vojakov, se je z vso silo zaletel v tovarni vlak, ki je stal na progi. 30 vagonov je bilo popolnoma razbitih. Mrtvih je na stotine vojakov. Vzrok nesreče je sabotaža. Postajenačelnika Metonidza so takoj po nesreči prijeli ter ga na licu mesta ustrelili.
Jadralni polet nad piramidami. Madžarski letalec grof Almassy, ki se mudi v Egiptu, je s svojim jadralnim letalom poletel nad piramidami ter se nato srečno spustil na tla.
Brzovlak je skočil s tira na progi Pariz— Hendaye. Ker je vlak imel zamudo, je hotel strojevodja dohiteti zamujeno ter je vozil s hitrostjo 120 kilometrov na uro. Ko je pridrvel na progo, katero zaradi deževja popravljajo, svoje naglice ni zmanjšal. Zato je vlak skočil s tira. Ena izmed električnih lokomotiv se je odtrgala ter sama drvela naprej. Štirje vagoni so padli s proge ter se postavili na glavo. Uradno poročajo, da je bil pri tej nesreči le eden mrtev.
Pri poljskem cnnanjem ministra Beekn, ki se
mudi v francoskem Cannesu, ni bilo res vlomljeno, kakor so listi včeraj poročali. Tako zatrjujejo sedaj iz Varšave.
Pariško svetovno razstavo bodo 1. maja blagoslovili, nakar jo bodo 2. maja odprli obiskovalcem. Tako je časnikarjem sporočil voditelj propagando te razstave.
Za ledvične bolnike.
Ječmenova juha.
V kožico daš 50 g presnega masla. Ko je vroče, dodaš 50 g ječmenčka in 20 g moke in vse du-siš. Doliješ 1 in pol 1 juhe, zmešaš, kuhaš počasi 2 uri, ubiješ v juho 3 rumenjake in nekaj sladke smetane.
Zelenjadni zrezki.
Dobro ožmeš 4, v vodi razme>*ane zemlje. Sesekljaš razno zelenjavo — korenčke, špinačo, čebulo, peteršilj itd in do mehkega dusiš v presnem maslu in malo vode. Daš na sito in ocediš. Potem pomešaš zelenjavo z žemljami in dodaš 3 do 4 jajca. Če je gošča premehka, dodaš še kruhovih drobtin iz neslanega kruha. Iz vsega izoblikuješ zrezke in jih na obeh straneh opečeš na presnem maslu.
Čuden slučaj je hotel, da je sedanji angleški kralj Jurij VI. bil član tiste komisije, katera je morala pripravljati vse potrebno za kronanje Edvarda VIII. Ker pa je Edvard odstopil, bodo sedaj kronali Jurija VI., torej je sedanji angleški kralj edini vladar, ki je sodeloval pri pripravah za svoje kronanje.
Najstarejši angleški obredi za kronanje so stari 900 let. K tem najstarejšim se je v teku stoletij pridružilo vedno nekaj novih. Včasih je kak vladar iz svojih osebnih želja hotel še to in ono zraven. Toda njegov naslednik se je zvesto držal vsega, kar so želeli njegovi predniki, tako da so ti obredi s časom močno narasli. Tega dne je vse natančno določeno. Te ceremonije ne urejajo le kronanja samega, temveč natančno določajo, kako naj kralj sam tega dne živi in kaj naj dela. Te navade so za naše čase morda zastarele, vendar se jih Angleži trdno drže, ker za nje pomenijo lepe šege prednikov, ki so Anglijo napravili veliko. Ce je Edvard VIII. želel vsaj nekaj starih navad odpraviti, se bo sedanji kralj Jurij VI. potrudil vse stare šege obdržati.
Kraljeva postelja in njegovo perilo
Ceremonije kronanja se začno že na vse zgodaj zjutraj, ko v kraljevo spalnico stopi kraljevi glavni komomik. Najsi kralj še spi, ali pa ne, komornik ga mora nagovoriti z dolgim nagovorom, v katerem ga .pozivije, naj se zbudi ter naj se začne zavedati važnosti dneva, kateri se zanj pričenja. V zahvalo se nato zbujeni kralj oddolži svojemu komorniku tako, da mu daruje blazino, na kateri je prespal to noč.
Sedaj vstopijo drugi kraljevi komorniki, ki prineso kralju nogavice, čevlje, srajco, hlače, nakar mora kralj vsakemu izmed njih zopet darovati tiste nogavice, čevlje, srajco, hlače, katere je poprej nosil. Komornik pa, ki je nazadnje ogrnil kralju velikanski kraljevski plašč, dobi nato od kralja v dar velik kos žameta. Smisel teh navad je ta, da morajo podložniki kralju v vseh stvareh postreči, da se kralju ni treba brigati za vsakdanje reči, da pa mora zato kralj usluge svojih podlož-nikov s primernimi darili poplačati ter nobenemu ne sme ostati nič dolžan.
Prestol z „Jakobovim" kamnom
Najstarejša in najbolj čudna šega kronanja je brez dvoma šega s kraljevim prestolom. Že celih 900 let sedajo nanj vsi angleški kralji, ko se dajo kronati za angleške kralje. Njegove štiri noge so izdelane v podobi levjih krempljev. V eno izmed teh nog je vdelan kamen, kateri je sila sloveč in ki ga imenujejo »Jakobov kamen«. Legenda pripoveduje, da je na tem kamnu sedel očak Jakob, ko se mu je prikazal Gospod in da so ta kamen pozneje angeli prenesli na Špansko. Mnogo pozneje je ta kamen prišel na Irsko, kjer so se na njem dajali kronati nekdanji irski kralji. Se pozneje je kamen romal na Škotsko, kjer so se na njem dali kronati škotski kralji. Z rodovino Suartov, ki so bili kot škotski kralji tudi angleški kralji, je ta kamen prišel na Angleško. Toda Škoti še danes trde, da je ta »Jakobov kamen« njihova narodna lastnina.
Pet mečev
Poleg drugih znakov mora angleški kralj na dan svojega kronanja sprejeti tudi pet mečev. Ti meči so: meč usmiljenja, meč države, meč žrtvovanja, meč časne pravičnosti ter meč večne pra-
vičnosti. Anglikanska cerkev v cerkvenem delu kronanja podari kralju staro sveto pismo. Nato stopajo mimo kronanega kralja vsi cerkveni dostojanstveniki anglikanske cerkve, vsi princi kraljeve rodovine ter vse veliko plemstvo dežele. Vsak izmed tistih, ki gredo mimo, poljubi kralju desnico, med tem ko se mora s svojo levico istočasno dotakniti kraljeve krone. Potem, ko kronajo kralja, kronajo še kraljico, za kar je nič manj čudnih ceremonij.
Pohod kraljevih ključev
Med najbolj zanimivimi šegami ob kraljevem kronanju je pohod »kraljevih ključev«. To se zgodi tisti dan, ko kraljeve dragocenosti vzamejo iz dobro zavarovanih zakladnic, da jih pripravijo za dan kronanja. Pred stražo, ki straži zakladnico, pride tega dne zjutraj kraljevi ključar, oblečen v škrlatno obleko z orjaškim šopom ključev v roki. Tako napravljen mora stražo takole nagovoriti:
»Častna straža ključev!«
_ Na te besede stopi iz stražnice narednik s 4 možmi straže ter se ponudi za spremstvo. Straža zakliče v te temne, mrzle in obokane prostore: »Kdo tukaj?«
Vojaško spremstvo ključev odgovori: »Ključi Njegovega veličanstva kralja Jurija VI.« Nato straža veli, da kraljevi ključi smejo mimo. Ključar pa se straži zahvali z besedami: »Naj Bog ohrani kralja!«
Nato se mali sprevod slovesnih korakov odstrani.
Razstava zgodovinskih zanimivosti
Posebna privlačnost letošnjega kronanja bo razstava raznih predmetov, ki so kedaj v zgodovini v življenju kakega kralja imeli kako važnost. Zato bo na tej razstavi razstavljenih nad 1000 predmetov z vsega sveta, katere so spravili v London. Tukaj bo razstavljen bronasti lev iz palače perzijskega kralja Darija do posameznih predmetov, ki sta jih imela sedanji kralj in kraljica že kot otroka. To bo vsekakor zelo zanimiva razstava, ki bo pokazala tudi marsikaj tragičnega iz življenja posameznih kraljev sveta in zgodovine. Tako bo tukaj razstavljeno razpelo, katero je nosila nesrečna škotska kraljica Marija Stuartska, ko je stopala na morišče.
Angleško vojaštvo se pripravlja za kraljevsko kronanje, ko bo vojaštvo priredilo tudi novodobni kraljevski turnir. — Na sliki vidimo motociklista, ki na motorju drveč skoči čez glave svojih vojaških tovarišev.
Kaj znajo kitajski zdravniki
Nemški učenjak Viljem Filchner, o katerem smo včeraj poročali, da so ga kitajske oblasti zaprle.
Čeprav si dandanes Evropejci mnogo domišljamo, kako je naša zdravilna znanost močno napredovala, vendar ni mogoče tajiti, da mora Evropec še vseeno globoko občudovati tisto, kar znajo kitajski zdravniki.
Angleški polkovnik Etherton, ki je mnogo potoval po tujih krajih daljnjega vzhoda, v svojih spisih poroča prav zanimive stvari, ki jih je doživel tamkaj. On pravi, da so Kitajci najbolj nadarjeni zdravniki vzhodnega sveta. Neverjetno mnogo znajo o anatomiji človeškega telesa ter o zdravilnosti posameznih zelišč. Nekoč je opazoval starega zelo čislanega kitajskega zdravnika, ki je drl nekomu zob.
Zdravnik je bolni zob podrgnil z nekakim belim praškom, ki je dišal po kafri in cedrovini. Ko je prašek zob omotil, je zdravnik zob zagrabil ne s kleščami, ampak s prsti ter ga je rahlo majal j sem ter tje. Ko je bil zob čez kakih 30 sekund že dovolj omajan, ga je zdravnik brez vsakega napora izluščil iz čeljusti kakor potegnemo iz steklenice piutovinasti zamašek. Ko se je polkovnik temu seveda čudil, mu je rekel stari kitajski zdravnik:
»Pokažem vam nekaj, kar vas bo nemalo začudilo kot Evropca!« Peljal je polkovnika k drugemu bolniku. Ta se je bil pri neki nezgodi močno poškodoval. Ležal je tam z oteklimi nogami, ki so bile polne krvavih podplutb. S takimi nogami se bolnik seveda ni mogel ganiti, da bi hodil. Zdravnik je bolečo nogo drgnil z nekako rumenkasto maščobo, nato je nogo potezal ter čez nekaj časa zopet ponovil drgnjenje z maščobo, nakar je nogo vnovič obvezal. To je večkrat ponovil. Polkovniku se je zdelo, da bolnik pri vsem tem ni čutil nikakih bolečin. Očividno je tista rumenkasta maščoba bila taka, da . je lajšala bolečine. Ko je
čez dalj časa zdravnik zopet obvezal nogo, se je bolnik lahko brez bolečin dvignil ter odšel.
Polkovnik je seveda prosil kitajskega zdravnika, naj mu pove skrivnost svojega zdravljenja. Toda za vse na svetu bi Kitajec ne bil hotel izdati svoje skrivnosti. Kitajske zdravilske skrivnosti se podedujejo od roda do roda, ostanejo pa za vedno zaprte tujcem. Pač pa kitajski zdravniki vneto študirajo tudi evropsko medicino ter tako izpopolnjujejo svoje znanje.
Mlad slon se vadi za cirkus.
»Vraga vendar! Popolnoma sem pozabil, da davi nisem šel ribarit, ampak na zajce.«
Krompir zastruplja
Kadar sedaj spomladi krompir v kleti začne kaliti, postane nevaren za človeško zdravje. Kaleči krompir ima namreč v sebi poseben strup, ki lahko postane človeku kaj nevaren. Pred kratkim je bilo v zdravniških listih objavljeno poročilo nekega zdravnika, ki je poročal, kako se je s krompirjem zastrupila vsa njegova družina, razen služkinje, katera pa tisti dan ni hotela jesti krompirja. Ko je zdravnikova družina užila krompir, ki je v kleti že poganjal kali, so se kmalu začele bolečine in težave. Najprej je hudo tiščalo v trebuhu, nakar se je začela huda driska. Cez nekaj ur je sledilo povračanje z velikimi slabostmi. Vsi udje so začeli boleti, grlo in požiralnik sta postala suha, vročina se je začela dvigati. To je trajalo celih 24 ur, nakar so slabosti začele ponehavati. Toda utrujenost je ostala še kakih 5 dni. V klijočem krompirju se v velikih množinah začne delati strup, ki je v znanosti znan pod imenom »Solanin«. Tega strupa je v mladem krompirju zelo malo. Kadar pa krompir spravijo v kleti, se začne takoj v njem delati strup. Največ ga je meseca marca, še več pa meseca junija. Strup je v koži in pa v plasteh tik pod kožo. Da je človek varen, mora pri klijočem krompirju skrbno odstraniti vsa očes-ca ter tudi ves krompir dobro olupiti. Ce krompir kuhaš, je prav, ako vodo odcediš, ker je znano, da pri kuhanju ves strup pride v vodo.
Leiošnjo veiiko noč je »v. Oče t balkona cerkve sv. Petra v Rimu ual velikonočni biagosiov vsemu svetu ter je ob tej priliki nagovoril tudi številno množico, ki jo čakala spodaj na trgu.
Spod
Nedeljsko srečanje Ljubljane in Gradjanskega
ragoceno
Gradjanski to izgubo, ter se hoče v nedeljo Ljubljančanom temeljito revanžirati. Skoro 9mo prepričanj da bo v tem uspel, ker se baš 6edaj nahaja v elitni formi in velikem zamahu kar je morala občutiti tudi slavna dunajska Admira, katero je pregazil na veliki pondeljek z rezultatom 4 :0.
Hajduk, Jugoslavija in BSK bodo od daleč sledili tej borbi ter v pričakovanju rezultata gojili samo eno željo: Zmago Ljubaljne. Bo-li Ljubljani uspelo, da zaustavi zmagonosni pohod »purgarjev« ter priredi konkurentom Gradjanskega izredno veselje.
O tem se bodo prepričali posetniki nedeljske tekme na zelenem polju ob Tyrševi cesti.
Tudi Oradjanski se zaveda, da ne bo imel v Ljubljani lahkega stališča, zato je pozval za vodstvo tekme italijanskega sodnika.
Posebno živahnost na igrišču bodo prinesli 6impatizerji »purgerjev«, ki pridejo s posebnim vlakom v Ljubljano, da pomagajo s poažiganjem svojim miljencem do sigurne zmage.
Še nobena tekma v zgodovini slov. nogometa ni razgibala toliko športnih množic kot nedeljska. Mimo lahko trdimo, da ni mesta v Dravski banovini, odkoder se ne bodo v nedeljo pripeljali ljubitelji nogometa, da prisostvujejo veliki borbi.
Prve priprave za olimpijado v Tokia
Ali bomo potovali teta 1940 na Japonsko
Naše Športne organizacije imajo navado, da mislijo, le na »tekoče posle«, da se bavijo kvečjemu s programom, ki predvideva tekočo sezona Le redki so, ki mislijo tudi za nekaj let vnaprej. Zato so tudi naši športni uspehi večinoma le »sezonski«, kaj velikega pa naši tekmovalci doslej še niso dosegli, če izvzamemo telovadce. Da 6tno pravični, moramo izvzeti le nakaj primerov: Solarska tekma t amuških skokih, ki se je vršila nedavno v Planici, deloma tudi propagandno delo na plavalnem športu, ki ga vrši SK Ilirija v Ljubljani in SK Maraton y Mariboru in skrb za smušiki naraščaj, za katerega skrbi Srn. klub Ljubljana, to je približno ne, kar delamo že sedaj za dobro olimpijsko reprezentanco čez štiri in osem let.
Športne zvezde neverjetno hitro ugašajo. Na olimpijske igre v Garmiseh Partenkirchen in Berlin je poslal* Jugoslavija nekaj čez 100 tekmovalcev, vendar je več kot gotovo, da bodo že vsi ti, ali pa vsaj velika večina njih za olimpijsko borbo čez dobra tri leta že neuporabni. V Tokio bodo torej potovali novi ljudje in te bo treba najpreje odkriti za tem vzgojiti.
Tokio m stališče ministrstva za telesno vzgojo.
Na prvi pogled se zdi, da naši tekmovalci sploh ne bodo potovali na olimpijado v zemljo vzhajajočega sonca, skratka iz razloga, ker bo potovanje združeno z velikimi izdatki. Stroški za vsakega poedinca bodo znašali najmanje 20.000 Din. Vendar ne smemo dvomiti, ali gremo, ali ne gremo; stališče ministrstva za telesno vzgojo je jasno: v proračun za L 1937-38 je vneslo posebno postavko 100.000 Din kot fond za priprave za udeležbo Jugoslavije na olimpijskih igrah v Tokiu.
i Razpme se, da država ni dolžna finansirati v celoti našo udeležbo na olimpijadi J Pri tem računa ministrstvo na izdatno sodelovanje privatne inici-jative in bo v olimpijski namen organiziralo posebne prireditve v okvirju vsakolemega olimpijskega dne. Naloga naše športne javnosti m zlasti Športnih organizacij pa je, da se kar najbolj potrudijo, da bodo prireditve in olimpijske nabiralne akcije uspele. Ako naši športni simpatizerji po vsej kraljevini ne pokažejo niti toliko požrtovalnosti, da naberejo vsaj ona sredstva, ki so potrebna za ekspedicijo najboljših olimpijskih tekmovalcev,, tedaj je to dokaz, da je jugoslovanski šport še vedno zelo daleč od olimpijske ideje!
Na konferenci predstavnikov športnih rvfz, ki se je vršila meseca februarja v ministrstvu za telesno vzgojo, se je govorilo tudi o prvih smernicah za olimpijske priprave v Tokiu. Naglasila 6e je potreba, da posvetijo športne zveze največjo pažnjo ravno vzgoji svojega naraščajo, ki bo prišel v po-5tev za olimpijske tekme 1. 1940. Praktično: večina bodočih naših olimpijskih tekmovalcev se bo re-krutirala iz 16 do 18 let starih juniorjev in mlajših
Drugorazredni nogomet
Najmočnejša zasedba bo na igrišču Mladike, kjer nastopijo v medsebojnem prvenstvenem tekmovanju :
ob 8. Svoboda jun. : Korotan jnn., ob 9. Mars I : Korotan I in ob 10.30 Mladika I : Jadran I. Za uvod zaigrajo ob 8. zjutraj juniorji Koro-tana s Svobodo. Ob 9. sledi prvenstveno srečanje Marsa s Korotanom, to je prvoplasiranega v II. razredu z zadnjim. Favorit je vsekakor Mars, ker pa sna Korotan Iznenaditi, ni izključeno presenečenje, ki bi ga toplo pozdravil drugi par Mladika in Jadran, katerih sleherni ima možnost, da se prerine na prvo mesto, če Mars odpove. Druga tekma bo odločilna za končno uvrstitev. Zmagovalce si bo zasigural drugo mesto, obenem pa si bo odprl pot na Celo.
Smuške tekme SK Reke na Kofcah
Za velikonočne praznike je priredila SK Reka, klubske smuške tekme na Kofcah in sicer v smuku in teku na 10 in 5 km. Smuk je bil v nedeljo ob 11 s startom pod Velikim vrhom in ciljem pred Domom na Kofcah. Proga je znašala 1600 m, višinska razlika 250 m. Tekmovali so člani Reke, izven kokurence pa tudi drugi tekmovalci, skupno 22 tekmovalcev:
Rezultati: 1. Berlot Bogdan 1.07; 2. Hvale Maks 1.36; 3. Keršič Albin 1.42; 4. Dular Tone 1.48. — Izven konkurence: 1. Rus Robert 2.15; 2. Suhi Rudi 2.27; 3. Sovre Marko 2.28. Rezultati teka na 10 km na velikonočni ponedeljek: 1. Dular Tone 47.59; 2. Berlot B. 55.11; 3. Hvale Maks 58.50. Tek na 5 km (juniorji): 1. Škof Slavo 28.50; 2. Janežič R. 28.57; 3. Loborec Z. 31.42. — Tekme so se vršile oba dneva ob zelo močnem snežnem metežu, vendar na zelo dobrem pršiču.
Reznltati natečaja strokovno propagandnega pododbora Zveze športnih zve z kraljevine Jugoslavije. — Dva Slovenca dobila prvo in drugo nagrado.
Dne 10. marca t. 1. je bil zaključen natečaj pododbora ZŠZ, in sicer za pet najboljših radio-preda-vanj v zvezi s športom, kakor tudi za tri najbolj&e
članke o športu (za naraščajnike). Do predpisanega roka je dospelo It de! »a natečaj rn radio predavanja ter 4 naraščajski članki o športu. Člani pododbora (dr. Fr. šuklje, V. Ugrinič, dr. Prebeg, dr.
seniorjev. Vendar ne gre, da bi športne zveze vzgajale le naraščaj, s katerim razpolagajo. To ni pot in ni način, ki omogoča odkritje lalentov. Izkušnja v inozemstvu je pokazala, da uspčvajo na olimpi-jadah le one države, ki so vzgojile stotisoee mladih športnikov in ki so med tisoči izbrale naj6posob-nejše talente.
V prvem poolimpijskem letu bo torej naloga športnih organizacij, da vršijo veliko šjx>rtno m olimpijsko propagando med mladino. Poedini naj
lika juniorska tekmovanja, ki bi omogočala, da se določijo liste najboljših za vse olimpijske discipline. Ce bomo vedeli za 100 najboljših sprinterjerv, za enako število najspretnejših skakačev, metalcev, plavačev itd., tedaj bo mnogo lažje in uspešnejše organizirati olimpijske tečaje, izbirna tekmovanja in posebne turneje, ki naj bi bile program posled-
načrtne propagande, niti ni prirejal večjih tečajev, razen v poslednjih mesecih pred olimpijado.
Kdo naj potuje L 1940 v Tokio?
Ko načenjamo vprašanje, kdo naj bi nas zastopal na olimpijadi v Tokiu, moramo takoj na-
flasiti še eno napako JOO. Naša reprezentanca na erlinski olimpijadi je bila odločno preštevilna! Med oHmpijci je bilo veliko atletov, sabljačev, ve-6lačev in drugih reprezentantov, ki s svojo začet-niško lormo niso mogli doprinesti k ugledu naše domovine, temveč so s svojimi slabimi rezultati
naša reprezentanca za olimpijado 1. 1940 mala, toda kvalitetno elitna! Potrebno bo, da odredi JOO olimpijskim tekmam primerne minimume, katere bodo morali doseči tekmovalci že na izbirnih tekmah v Jugoslaviji.
Vprašanje, kdo naj nas zastopa na bodočih olimpijskih igrah, bi lahko reševali tudi z vidika — kdo je bil na dosedanjih olimpijadah uspešen. To so bili vsekakor telovadci, dva do trije smučarji, po eden lahko atlet, plavač, skakač v vodo, kolesar, deloma tudi waterpolo moštvo in skoraj smo pri koncu. S tem seveda ni rečeno, naj bomo na bodoči olimpijadi zastopani le v navedenih disciplinah, temveč, da se jim posveča večja pažnja. Prav pa bo, da se udeležimo tudi drugih panog, da bomo o napredku športne organizacije in tehnike prav na vseh področjih dobro informirani.
Mezulfč, ing. dr. Jura novi«, dr. M. Polič, VI. Janko-
vič) so pregledali ta dela ter zaključili, da se za radio predavanja sprejmejo ter nagrade (po 800 dinarjev) ta-le dela:
1.	»Zakaj šport, zakaj plavanje, zakaj eravl«, šifra »Zakaj«, pisec Božo Kramaršič, Ljubljana.
2.	»Srednješolska mladina in športe, pisee Milan Vukolič, prof.. Bel grad.
3.	»Tisk in šport«, šifra »Dobrica<, pisee Dušan N. Kašapinovič, dopisnik »Vremena«, Zagreb.
4.	»Razvoj hokej športa na ledu pri nas«, Šifra »Rek«, pisec Fedor Gjukič, bančni uradnik, Zagreb.
Članki o športu za naraščajnike: Dve drugi nagradi (po 150 Din) se podeljujeta ra članke:
1.	»Šport — življenjska potreba kulturnega sveta«, šifra »d—k«, pisee Piree Ladislav, dijak, Vir, p. Domžale.
2.	»Mladina in šport«, šifra »V zdTavem telesu, zdrav duh«, pisee Miloslav Sefček, dijak. Zagreb.
Ostala dela so se vrnila, ker niso odgovarjala natečaju.
Turni tečaj SPD je »radi sedanjih snežnih razmer preložen na čas od 11. do 18. aprila t. 1. Prijave sprejema SPD v Ljubljani.
Smučariki i tlet (turni tečaj) SPD. čez Triglavsko pogorje se vrSi od 4. do 11. aprila. Odhod iz Ljubljano 8. aprila t. 1. Sestanek udeležence* Je Isti dan po prihodu zadnjega vlaka v Mojstrano v hotelu »Triglav« (Rablč). Odhod i* Mojstrane v nedeljo ob K zjutraj. V ponedeljek 1. dan izlet nu Kredarico — Aleksandrov dom in nazaj. 2. dan čez Tlrilmrico in na Kopico na Triglavska jezera. K. dan čez Kal in Lanževieo na Bo-sratin in v Dom na Komni. 4. dan izlet na Mohavflček. 5. dan čez Konjsko sedlo na Vogel. S. dan čei Rodico in Raskovee na Orožnovo kočo pod Črno Prstjo. 7. dan povrntek. (Po potrebi se izleti spremene po dogovorn z udeleženci). Prinesite s seboj v nahrbtnikih očata, Uožo za vzpon, kapo čez ušesa. In rezervna deln stremen, od mnž medlum, klister. ml* in parafln. Smnčt okovane! Pnsroj za ndeležbo je vzdržnost in znanje plužnih obratov. Prijave v pisnrni SPD Ljubljana, Aloksnndrov« cesta l/T. palnčn •Viktorija' telefon 'JSffl.
L7.SP (SlvSheno). Drevi ob » v dsmski sobi kavarno Emona sejn tehn. In npravnesra odbora. — Važno — vsi in točno.
STK Moste. Drevi oh » seja. oh 2« članski sestanek.
Promet v Flnhlritkrm kotu. Z ozirom na negotovost prometa v Bohinjskem kotn. ki se je pojnvila vsled obilne zapsdlepra snepn v zadnjih dneh. poroča SPD. da je cesta do Zlnlorotra splužens ter se vrKi redni avtobusni promet
Poizvedovanja
Koncert tenorista Gostiča in pianista Lipovsha
Kot tretji abonma-koncert tekoče sezone je v že znanem ugodnem okviru nudila »Glasbena akademija« svojim abonentom prireditev, na kateri sta nastopila dva mlada slovenska umetnika: operni tenorist Jože G o s t i č in pianist Marijan L i p o v š e k.
Tenorist Jože Gostič se je vrnil s Studijskega dopusta in je ob tej priliki predstavil svoj glas v novi fa^i, v katero ga je preoblikoval v tujini. Razumljivo je, da je hote! pevec ob tej priliki razkriti pričakovanju Številnega poslušalstva predvsem svoje nove sposobnosti in da je zato temu primerno izbral tudi spored samospevov, takih, ki so mu poslužili ▼ tak namen. Zato se spored tudi ni mogel ravno ponaSati s k a kino resno umetniško zaključenostjo, dasiravno so bile posamezne skladbe v njem vrednosti polne. Med samospeve tujih skladateljev (Mozarta, Rossinija, R. Straussa, Sproesa, Grečaninova in Rahmani-nova) je povezal pevec tudi dve domači pesmi in sicer G. Krekovo »Zaprta so njena okenca«, v kateri je v okviru pozno romantične nazornosti kleno utelešeno močno čustveno doživetje, ter J. Pavčičevo romantično zamišljeno, sentimentalno »Screnado«. — V vseh pesmih je tenorist Gostič do dobra »prosil svoj glas, čigar vrednote so neverjetno narasle. V prvi vrsti je pevec razvil visoko svojo pevsko tehniko tako, da je sedaj ton krepko uprt v preponi, da je pevski organ bolj omehčan in ton laže zastavljen, kar vse omogoča glasu večjo lahkotnost in sproščenost (tudi v višinah) ter široko zaključeno fraziranje. Pri tem pa resonira sedaj ton po italijanskem vzoru visoko v glavi in se široko odprt z neprimerno večjo silo razliva v prostor. Razvoj pevčevega glasu je res občuten, čeprav je zaenkrat vsa ta prednost v svojem pričetku še bolj negotova in Se ni izven nevarnosti, da ee je oprimejo zopet prejšnje nevšečnosti. Zato bi bilo vsekakor prav obračati na vse to pozornost, glasu ne preveč obremjevati in po možnosti vsekakor študijsko delo v dani smeri nadaljevati, da se pridobljene vrednote predvsem ustale, pa tudi Se zvečajo. — Kar pa se tiče umetniškega prednašanja, je tokrat nekoliko zaostalo — seveda razumljivo, ko je bila pa pozornost vseh- poslušalcev enako kot pevca samega, obrnjena le ▼ čiste glasovne poteze in se je le ob njih hotelo petje vrednotiti. Sicer pa je itak imel koncert precej močno poudarjen informativen značaj s te strani.
Ob tenoristu je nastopil s samostojnim sporedom tudi pianist Marijan Lipovšek, ki je bil v izberi skladb bolj dosleden in se je odločil za enotno smer raznostrane moderne klavirske umetnosti. Povezal je v spored dve Novakovi, zelo mlado usmerieni skladbi, dve v nenavadnih tonskih vzporedjih občuteno grajeni Čerepninovi romanci, duhovite in ostro začrtan« Osterčeve Afo-rizme ter tri prvinsko nasičene ŠoštakoviČeve plese. — V vseh skladbah je razvil pianist 6voj izredni čut za klavirsko igro in njeno samosvojo estetsko zakonitost, kar je vodilo v lep in klavirsko značilen zven (seveda, v kolikor je dopuščal koncertu Se vedno neprimerni klavir); vzpostavil pa tudi poglobljeno razumevanje moderne klavirske umetnosti, ki v svojem vsestransko napetem zvočnem značaju prav tako vsestranske od-tehtanosti reproduktivne gradnje. Iz pianistovega podajanja je bilo mogoče dojeti, da se pianist s posebno ljubeznijo posveča moderni, ki dobi zato pod njegovimi prsti tudi mnogo svežine. In končni Vtis je, da je Marijan Lipovšek izreden pianisti-čen talent in umetnik, ki bi si v tej smeri mogel izgladitii najuspešnejšo pot umetniškega delovanja.
Koncert se je vršil v zelo Številno obiskani frančiškanski dvorani.	V. U.
Rcg. br. 3007/53.
Javna produkcija gojencev drž. konservatorija
Za produkcijami Sole Glasbene Matice je sledila še produkcija, na kateri so razkrili svoje delo in plod vzgojnega truda gojenci državnega konservatorija. Nastopila je vrista raznih mladih solistov in je vse njihove nastope zaključil pevski zbor konservatoristov.
Med pevci se nam je prvič predstavil basist Kavčič, ki ima poln in lepo barvan glas, pa je v petju še bolj nejasen; peli sta pa tudi že poznani nam pevki Pavlovčlčeva, ki je bila tokrat v podajanju manj trdna in Polajnarjeva, ki svoje pevske sposobnosti lepo razvija, a ji je treba še na-dalnje rasti. Med violinisti nas je lepo presenetila mala Jelka Staničeva, ki naj kar trdno stopa naprej po težavnih stopinjah, da pride do kraljestva umetnostil Tudi Severjev Marko ie pokazal v 6vojem podajanju velik umetniški zmisel. Uroš Prevoršek pa je na svoji visoki tehnični stopnji razvil tokrat v podajanju zelo mnogo notranje izrazne moči in jo vlili v plemenito izdelano tonsko igro. — Med pianisti je pokazal Jože Osana trdno tehnično podstavko in na njej lep zmisel za objektivizirano vživljanje v umetnino, kar ga utegne zelo ugodno voditi v razvoju. Ksenija Ogrinova pa daje sklepati, da zmore Se vse lepše podajati, kot ji to v nekam nervozni igri dejansko uspeva. Čelist Josip Karlovič zmore izvabljati poln ton, kar je vrednota, Prettner Karel pa si ie na ne-lahki flauti pridobil že zelo lepo spretnost, ki ji zna dati tudi prava estetska svojstva. — V kolikor je bilo zaradi istočasnega koncerta drugod možno pripisovati le prvim rvokom zbora, je o njem izrekati mnenje nemogoče; vendar je 6odeč le po začetku zbor zelo prožen in zvočno sočen in se zelo ugodno oblikuje pod vodstvom dirigenta dr. Svare.
Produkcija, ki jo je primerno uvedel govor Marijana Lipovška, je imel lepo zaključeno podobo in je zapustila zelo resen in ugoden vtis.
V. U.
širite katoliško časopisje!
Dne t m. t»em izgubila flrn domski dežnik na poti po Sv. Petra rosi i, Kopitarjevi in Stroliški ulici do dolenjskega kolodvora. Najditelja prosim, da odda v upravi lista proti natrrndi 50 Hin.
+
Potrt! globoke žalosti naznanjamo, da nas je naša ljubljena soproga tn dobra mamica, gospa
Julčka Unverdorben
roj. Kračun
■ •proga * 111 s I j a, gsatllaliarka in p • • • • t ■ I e a
▼ 35. letu starosti, dne 31. marca ob tričetrt na dvanajst, nenadoma lapustila.
Pogreb naš« dobre soproge in mamice se bo vršil v petek, dne 2. aprila ob štirih popoldne i« liiš^ žalosti v Zrečah na farno pokopališče.
Sveta maša zadninica »e bo darovala v soboto, dne 3. aprila ob sedmih zjutraj v farni cerkvi v Zrefah.
Z rej«, dne 31. marca 1937.
Žalujoči soprog Josip, J s i e k fn V I a s t a . otroka In ostalo sorodstvo.
»KINO	1 *
»2. UNID	
Danes poniednllč BENJAM1NO OlOLl Glas srca Geraldlna Katnikova	
TEl. 27-30
SLOGA
Veliko ttimsko delo
letniki s hudičevih olokov
v glavni Vlogi VARNER BAXTEK 011a|te roman v podlistku Slovenskega domai
Samo te danes od i 4-16 url matlnela snirlev Temple Angel aerodroma
TEl.
21-24
MATICA
Danes posledn) 1 61
Mladost kraljice
Jenny Jngo, Friedricb Benter Danes predstava samo ob 16 url, obe večerni predstavi vsled koncerta oapadeta.

Posteljne odeje,
samo z belo vato, močno šivane (domač izdelek) od 70 Din naprej, zglavniki, pernice, izgotovljeno posteljno perilo, platno, gradi za modroce, puh in perje po najnižji ceni. Sprejmem vse vrste odej v delo, tudi stare. Specijalna trgovina, izdelovanje posteljnih odej A. S t u h e c , Maribor, Stolna ul. 5.
Išče se
moška pisarniška moč
Pogoji: Katoliško prepričanje in življenje, znanje nemščine in strojepisja; ako več jezikov, tem bolje. Ponudbe upravi »Slov.« pod imenom »Propaganda«.
Oglas
Oficirske menze v L;ublrani
1.	V oficirskem domu v Ljubljani se odda v zakup oficirska menza za eno leto.
2.	Na dan 15. maja 1937 se bo vršila javna pismena licitacija.
3.	Kavcija znaša 5000 Din, ki mora biti položena pri blagajni oficirskega doma v Ljubljani v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih najkasneje do 14. maja do 18. ure.
4.	Začetek licitacije ob 11 dne 15. maja 1937.
5.	Pogoji se dobe pri delovodji oficirskega doma v Ljubljani od 25. marca dalje.
6.	Pismene ponudbe se sprejemajo do 15. maja do 10. ure.
St. 74. od 17. marca 1937 v Ljubljani.
Zahtevajte povsod naš list!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja *saka besede Din 1*—| ienltovanjskl oglati Din 2 —. Najmanjil znesek ta malt oglas Din 10*—. Mali oglasi so plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega enačaja se račnna enokolonska 3 mm petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prtloilti znamka
Pozor krojači in šivilje!
Kloti, serži, žepovine, rokavine, trda platna, original »Hansel«, škar|e, gumbi, sukanec, svila
najceneje
pn PETELINI, Ljubljana
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Službodobe
Čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. Oskrba v hiši. — Alojzij SedeJ, Gllnce, Tržaška cesta 26, Ljubljana.	(b)
Fanta
14 do 15 let starega, pridnega, ki Ima dar za glasbo. sprejme takoj v uk organlst pri Sv. Juriju ob Taboru. Pogoj: priporočilo domačega župnika. — Zglasltl se osebno. Vsa oskrba prosta.	(b)
r g v « • V *" •
Službe iscejo
Boljša šivilja za vse
pride na dom za 20 Din dnevno. Naslov v upravi »Slov.« pod žt. 6124. (a)
Fant
zdrav ln krepak, vojaščine prost, vajen konj, Išče službo v bližini Ljubljane. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6123.	(a)
II
Radio
ii
Tricevni radijski aparat
na elektriko, v dobrem stanju, prodam za 600 Din. Naslov v upr. »SI.« pod št. 5121.	(1)
Danes ob pol šestih nama je umrl najstarejši sin
Janez Šavelj
dijak IV. gimnazijskega razreda državne realne gimnazije, sin starešine okrajnega sodišča.
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto, dne 3. aprila ob treh na farno pokopališče v Novem mestu.
Maša zadušnica se bo darovala v tukajšnji frančiškanski cerkvi v nedeljo, dne 4. aprila ob osmih. Novo mesto, 1. aprila 1937.
Oče in mati.
Obrt
Gumbe, plise, entel, ažur
p red tisk In monograme hitro Izvrši Matek A Ml-keš, LJubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Posestva
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec, Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-33 • Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p)
Vnajem
Tovarniško poslopje
z vodnim pogonom 90 KS, poleg električnega daljnovoda Velenje, v bližini LJubljane, oddaljeno 2 km od postaje, se odda v najem, oziroma išče kom-panljona za ustanovitev Industrije. — Interesenti pošljite ponudbe upravi »Slov.« pod značko »Nova Industrija« št. 4882. n
Stanovanju
Trisobno stanovanje
s kopalnico, v Dalmatinovi ulic;!, oddam 1. maja.
Trisobno stanovanje
s kopalnico, na Opekarski cesti, oddam takoj. - Poizvedbe: Gradbena pisarna, Rimska cesta 2-1. (č
Dvosobno stanovanje
sončno, v pritličju - oddam takoj ali 1. maja na Kodeljevem. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 6104.
Denar
20.000 Din posojila
Iščem za takoj. Odplačam v enakih 20 mesečnih obrokih po 1250 Din. Ponudbe upravi »SI.« pod »Sigurnost stoodstotna« P 6126. (d)
Ai. Planinšek, Ljubljana
Beethovnova 14/1, telefon 35-10, vnovčl vloge vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daja informacije brezplačno,	(d)
Posojila dajemo
državnim ln privatnim nameščencem v LJubljani v gotovini in blagovnih bonih Hermes. Informacije: Tavčarjeva 2.	(d)
60.000 Din
posodim na prvo mesto hiše v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »60.000« št. 5108. (d)
liffllM
Namočena polenovka
se še dobi pri I. Buzzoll-nl, Llngarjeva ulica. (1)
Platno, gradi, šifoni,
prti, servetl, zavese, posteljne opreme najcenejše v novi Specialni trgovini GORICAR, Sv. Petra cesta 30.	(1)
15 Din
stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Homocort. Prvovrstne gramofone pod nabavno ceno • nudi, dokler traja zaloga: LJubljana, filška, Jernejeva št. 25.	(1)
Trechcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke • nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Kolesa
nemških znamk od 550 dinarjev naprej se dobe v največji izberi v Novi trgovini, Tyrševa 36. (1)
Sveža jajca
debela, 720 kom 360 Din; jedrca, bela, 6 kg 75 Din, 60 kg celih orehov, tanke lupine, 236 Din - franko voznlna — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
V boj za naše časopisje!
Meteor pade z neba
70.
Tinček in Tonček napravita podoknico.
Tinček in Tonček sta nekaj časa potrpežljivo čakala na dogovorjenem kraju, kdaj pridejo tovariši, nazadnje pa jima je to čakanje le začelo presedati.
>Gotovo so vsi trije zaspali,« je rekel Tonček. »Pojdiva jih budit, drugače lahko čakava nanje do sodnega dne!«
>Pa pojdiva l< je soglašal Tinček.
In sta res šla. Najprej pred hišo, kjer so stanovali Profesorjevi starši.
»Profesor 1 Profesoric sta začela klicati, sprva polglasno, potem čedalje glasneje.
V hiši pa se ni zganilo ničesar.
Dečka sta se nazadnje razjezila in začela žvižgati in kričati, da je šlo skozi ušesa. Učinek te podoknice je bil čudovit: nenadoma so začeli frčati skozi okno stari čevlji, klobuki, likalniki, nočne budilke in druge takšne stvari.
»Kakor je videti, Profesorjevi starši za glasbo niso Bog ve kako navdušeni I« je rekel Tinček in v glavo mu je šinila srečna misel. »Žleziva v pasjo uto, tam bova varna pred obstreljevanjem iz zraka !< Tonček si tega ni pustil dvakrat reči. V hipu sta bila oba v pasji uti. Pes je debelo zijal v nepovabljena gosta in od samega presenečenja pozabil lajati...
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da se je danes ob sedmih zjutraj preselila v boljše življenje naša dobra hči, sestra, žena in mati
Frančiška Žerovec
soproga vodovodnega monterja
v starosti 40 let, previdena s sv. zakramenti, po dolgotrajni, težki bolezni.
Pogreb blage pokojnice bo v soboto ob treh iz hiše žalosti na župno pokopališče.
Nepozabno pokojno priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Predtrg-Radovljica, dne 1. aprila 1937. Valentin Žerovee, soprog, g sinom in sorodniki.
TUDI ZA POMLAD KUPITE PRI PAUUN-u, Ljubljana. Kongresni trg 5,
kjer dobite ne samo eleganten kroj, temveč tudi dobro blago in najboljšo izdelavo v damskih plaščih, kostumih in paletojih.
Rudolf Timmermans:
11
Junaki iz Alcazarja
Po barih in kavarnah je tega večera kaj živahno. Moštvo guardie de asalto je bolj zdržno, a rdeči miličniki ne poznajo nobene meje. Natakar sem in natakar tja! Kako mora tekati za te nove gospode in prinašale© svobode iz Madrida, ki plačujejo z ničvrednim papirjem, ki so ga sami izdali! Popivajo in razsajajo. Nekdo stopi na mizo, da bi imel govor. Kozarci se žvenketaje razbijejo — vino teče.
»Cameradas, compaiieros!« A jezik mu je težak, pa se zadovolji z vzklikoma: »Muere el ejercito! Viva la libertad!« in na dušek izpije iz kozarca in ga trešči v zid.
Ob istem času pozvoni v Alcžzarju telefon.
»Tukaj prosvetni minister Barnčs. Prosim polkovnika Moscard6ja!«
»Dober večer, gospod polkovnik. Slišite, rad bi govoril z vami radi predaje Alcazarja.«
»To bi bilo brez pomena, gospod minister.«
»Dajva se mirno pogovoriti o tej zadevi! V Alca-zarju vas je vendar le majhno število. Mi moremo poslati proti vam mnogo več moštva in municije. Spričo bombardiranja topništva in letalstva ste pač brez moči. Saj morate uvideti, da je vsakršna obramba nespametna. Vsa čast vašemu prepričanju in junaštvu. A upor v Alcazarju vendar ni dosti več ko mladostna pustolovščina, ki je sicer simpatična, ki pa mora propasti.«
»Ce je to samo mladostna pustolovščina, gospod minister, potem veste, da je mladina gluha za vsak nauki«
»Ali hočete, da bodo čudovito lepe stavbe mesta Toleda uničene, da se bo Alc&zar, ta ponovna priča španske tradicije, spremenil v razvaline? Hočete se za Španijo boriti, pa jo ugonabljate!«
»Če je vam, gospod minister, toliko za Španijo in za spomenike njene zgodovine, tedaj ni treba ničesar porušiti, čeprav nadaljujete borbo. Izstradajte nas!«
»Gospod polkovnik, dajte si vendar dopovedati!«:
»Nimam nobene besede več za vas!«
Pogovor je končan!
Organizacija.
To noč ni v Alcdzarju nobenega miru.
Približno tisoč sedem sto ljudi ima v mojem zidov ju: nekaj čez pet sto žensk in deklet — petdeset otrok — precej starejših moških, ki niso nič več sposobni za vojno in druge, ki nimajo potrebne izvež-banosti.
Resničnih bojevnikov je le kakih osem sto mož! —
Do jutra je treba popolnoma predrugačiti način brambe, naj se je radi umika vse spremenilo. Pričakovati je namreč, da bo sovražnik drugi dan spet napadel Alcazar in potem ne sme biti v mreži brambnih načrtov nobene vrzeli.
Glavni vhod v Alcazar je na severni strani kraj neke večje ploščade, ki drži do nje s sprednje strani tako zvana »Zobčasta pot«, med tem ko poteka prava dovozna cesta s trga Zocodover najprej z južne strani, nato napravi oster ovinek in stopi na višino ploščade v širokem, mimo Alc&zarja proti severu držečem obzidju. Ta ploščad je deloma umetno nasuta in zahodno, kjer pada strmo proti cesti, drži iz Alcazarja pod njo ozek hodnik, čigar okna so obrnjena proti nižje ležeči cesti V ta hodnik namestijo oddelek oboroženih civi-
listov, ki so člani ljudske stranke in pa tradicijona-listov. Vogelni stolp, ki stoji na isti strani, dobi posadko iz članov Falange Espanola, španske falange.
V vsa štiri mogočna pročelja Alcazarja namestijo po sto petdeset mož guardie civil. Polk vojakov spravijo z dodeljenimi guardiji civil na sto mož. Tvorijo štiri oddelke po pet in dvajset mož. Dva oddelka za-sedeta vojaško poveljstvo, dva druga pa vojašnico, ki stoji na nasprotnem koncu južnega dela ploščade, zadaj za jahalnico.
Tisti oddelek vojakov iz escuele de gimnasia, ki se je zlasti udeleževal bitke v hospitalu, ima za zdaj kratek počitek.
Častnike in kadete porazdelijo na poveljniška mesta, na opazovališča in k strojnim puškam. Tudi najvažnejše notranje službe, ko preskrbo z živili in z vodo, poverijo častnikom.
Ženske in otroke so spravili v kleti, ki so za dva nadstropja globoko pod dvoriščem in ki tvorijo deloma dolge, obokane hodnike, deloma pa četverokotne prostore. Notranji prostori tu spodaj so razsvetljeni le z elektriko, a tisti, ki so bolj na zunanji strani, imajo tudi malo dnevne svetlobe, kakor predvsem tisti prostori, ki so obrnjeni proti jugu. Zakaj, skala, ki stoji Alcazar na njej, se proti jugu znižuje, tako da morejo kleti, ki so globoko pod črto dvorišča, ujeti skozi kako lino tudi nekaj dnevne svetlobe. Razen glavnega vhoda, so vsi drugi vhodi Alcazarja za nadstropje niže ko notranje dvorišče. Na južni strani, pri Puerti de Copuchinos, pri »Kapucinskih vratih«, pripravijo prostore za ranjence; ta stran je namreč najmirnejša, ker ondi radi lege tal ni pričakovati sovražnikovih napadov. Tudi poškodbe, ki jih bodo napravile bombe in granate, bodo najtežje prodrle do tjakaj.
j
gOa^
qQQ O
o 2 o -O a O
o 2 « S S n n M
5 » « «
r5 • •
B "
•* Z
O _ a «
N N

O a
" >
N £
-i o o s
s
0 a
5
o —
J4 0) m
TJ 5 9 .
O.M
13
O "S

« ,
B &.!s.-•• ® -o -o ^ -JNN
0
«
o
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež
''daiateli: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor CenJiž