Primorski nevnik Poštnina plačana v gotovini ^ -A „ Abb. postale I gruppo LCIlfl 7U lir TRST, nedelja, 21. decembra 1969 Leto XXV. - Št. 294 (7488) ZAKLJUČENO DELO MEŠANEGA ODBORA Optimistično uradno poročilo in razne konkretne obveznosti ^ Ponovna zagotovitev, da se bo ustanovila v Trstu slovenska strokovna šola BEOGRAD, 20. — Danes opot-doie se je končalo zelo initemiv-no delo 16. zasedanja Jugoslovansko - itaililjanislkega mešanega odbora za vprašanje etai*nih skupin. O zasedanju je bilo izdano naslednje sporočilo: «Od 15. do 20. decembra 1969. teta je bilo v Beogradu 16. zasedanje jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora, ki ga Predvideva Čl. 8 posebnega statuta priloge spomenice o soglasju 5. oktobra 1954. leta in ki se je zaključilo s podpisom skupnega zapisnika. Mešani odbor je preučeval razna vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje posebnega statuta in je Ugotovil napredek, ki sta ga obe strani prikazali. Z jugoslovanske in z italijanske strani so prikazali tudi svoje ocene glede ukrepov, ki bi jllh bilo treba še sprejeti v interesu obeh etničnih skupin. Mešani odlbor je odpravil obširno analizo ukrepov, ki se že izvajajo kakor tudi onih, ki so bili sprejeti med obema zasedanj ima in ki se nanašajo na vprašanja v zvezi z izvajanjem določil posebnega statuta. Mešani odlbor se je posebno zadržal na raznih vprašanjih v zvezi s pravičnim zastopstvom, uporabo Jezika in dejavnostjo organizacij obeh etničnih skupin. Obširno so proučili vprašanja šolstva, saj sta bili obe delegaciji globoko prepričani o pomenu, ki ga ima to vprašanje za razvoj obeh etničnih skupin. Preučili so vprašanje šolnikov v »vezi s posebnim statutom in tudi vprašanje šolske mreže na Področju, na katerega se nanaša spomenica o soglasju. V tej zvezi je predvideno, da »e s prihodnjim šolskim letom prične pouk v srednji šoli v italijanščini v Bujah in v srednji strokovni šoli s poukom v slovenščini v Trstu. Po preučitvi poročila pedagoških svetnikov o didaktični pomoči šolnikom v preteklem šolskem letu, kot tudi o priporočilih o ulkreolh za Izboljšanje pouka v šolah obeh etničnih skupin, je mešani odbor obnovil mandat obema šolskima svetovalcema za tekoče šolsko leto. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da je bil v celoti izveden program kulturne izmenjave v razvoju med dvema zase-danjima odbora. Strokovnjakom mešanega odbora so poverili nalogo, da pripravijo program kulturnega sodelovanja za prihodnjo dobo. Ta program bodo predložili v odobritev obema predsednikoma. Razgovori so potekali v vzdušju medsebojnega razumevanja in prisrčnosti, ki označuje odnose, ki obstajajo med obema državama*. * * * Na vprašanje našega dopisnika je predsednik jugoslovanske delegacije v mešanem odboru svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve dr. Zvonko Perišič izjavil, da je bilo IG. zasedanje uspešno in konstruktivno. Na zasedanju je bila sprejeta vrsta priporočil vladam za izboljšanje položaja pripadnikov etničnih skupin. Odbor se je med drugim seznanil s pobudami, ki jih obravnava italijanski parlament in 'i lahko pripomorejo, da se tudi v bodoče rešijo preostala odprta vprašanja položaj a slovenskih šolnikov. Dr. Perišič je dejal, da bi bili zelo zadovoljni, če bi se ta vprašanja uredila v interesu slovenskega šolskega osebja. Med konkretnimi_ rezultati pa je dr. Perišič podčrtal dogovor, da se do prihodnjega šol-skega leta odpre italijanska gimnazija v Bujah in slovenska srednja šola v Trstu. Omenil pa je tudi porast sredstev za pomoč kulturnim, športnim in drugim organizacijam etničnih skupin. Dr. Perišič je zaključil, da mešani odbor v mejah svojih pristojnosti, kot pomožni posvetovalni organ obeh vlad, nedvomno koristno prispeva, da se prouči položaj obeh etničnih skupin in da se priporoča obema vladama, da delujeta na konkretnem reševanju. * * * Predsednik italijanskega odbora opolnomočeni minister Gian Lutgi Milesi Ferrettd pa je med drugim izjavil, da je po njegovem mnenju delo 16. zasedanja mešanega odbora odločno pozitivno In to ne samo zaradi običajnih ugotovitev, temveč ker gre za Preučitev obstoječega položaja v odprtem in konstruktivnem duhu. Božo Božič Staro dobesedno podobno poročilo nam Je posredovala tudi italijanska uradna agencija in to najbrž prvikrat v tako obširnem obsegu. Iz obeh besedil nekako poluradnih poročil izhaja obveznost, da se ustanovi strokovna šola v Trstu in odgovarjajoči šolski zavod v Bujah, pri čemer Je med vrsticami tudi ugotovljeno, da ne bo prišlo do ukinitve Slovenske šole v Bojanu. Glede ostalih vprašanj pa sta obe poročili mnogo obetajoči In upamo, da bo prišlo do uresničitve, o 'kateri je govoril predsednik jugoslovanskega dela mešanega odbora dr. Zvonko Peri-šld, ta Je pred pričetkom tokratnega zasedanja Izrazil žello, da bi bilo delo mešanega odbora v skladu s splošnim ozračjem med Italijo in Jugoslavijo. Združeni v borbi za delavske pravice ..........mu.......................................im.iiiimiiiim.. PRED PODPISOM NOVE DELOVNE POGODBE KOVINARSKIH DELAVCEV CGIL zadovoljna z doseženimi uspehi v borbi za obnovitev delovnih pogodb 22. in 23. t.m. vsedržavna stavka mestnih prevoznih podjetij - Preklicana stavka holnišniških asistentov RIM, 20. — Tudi danes so se nadaljevala na ministrstvu za delo pogajanja za podpis nove delovne pogodbe kovinarskih delavcev zasebne industrije. V dopoldanskih urah je minister za delo Donat Cattin sprejel delegacijo Confindustrie in sindikatov. Hkrati pa so bili sestanki ožjih komisij sestavljenih iz delodajalcev in sindikalnih predstavnikov, ki se ukvarjajo s sestavo dokončnega besedila posameznih členov nove delovne pogodbe. Po izjavah nekaterih sindikalistov se razgovori in delo komisije bližajo h koncu. Zvečer so se ponovno sestali predstavniki Confindustrie in treh kovinarskih sindikatov, da bi končno prišli do zadovoljivega zaključka. Sestanka se je udeležil tudi minister za delo Donat Cattin, ki je večkrat posegel v razpravo zlasti v pogledu še spornih točk. Po dosedanjih vesteh se sestanek še vedno nadaljuje. Pričakujejo pa, da bo morda že to noč podpisana nova delovna pogodba. Danes se je začelo zasedanje izvršnega odbora CGIL z uvodnim poročilom tajnika Luciana Lame o sindikalnem položaju. Lama je v svojem poročilu poudaril, da so delavci v dosedanjih borbah dosegli velike uspehe, čeprav še ni mogoče napraviti točne ocene vsega dosedanjega sindikalnega boja. Pri tem je omenil povišanje plač, ki so jih dosegli delavci raznih kategorij in ki znaša od 60 do iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii VČERAJ JE BIL POGREB ANARHISTA PINELLIJfl Rimski sodnik izdal še en zaporni nalog Nalog so izdali proti 17-letni nemški državljanki - Vaipredo obtožujejo tudi priprave atentatov v Rimu • Izjava anarhistov RIM, 20. — V Rimu in Milanu se nadaljuje preiskava o atentatih, ki so v petek 12. decembra pretresli vso Italijo in pri katerih je bilo štirinajst oseb ubitih. Rimski preiskovalni sodnik dr. Occor-sio je izdal danes še en zaporni nalog, tokrat proti 17-letni nemški državljanki iz Hamburga Annelie-se Borth. Sodni ukrep govori samo o kršenju pravil javne varnosti glede bivanja tujcev v Italiji, kar naj bi dokazovalo, da ni bilo dekle nikakor povezano z izvedbo atentatov. Branilca bivšega plesalca Pietra Valprede, odvetnika Sotgiu in Cal-vi, sta dobila danes od sodnika kopijo zapornega naloga proti njunemu klientu : na ta način se je izvedelo, da Vaipredo obtožujejo materialne izvedbe atentata proti milanski »Banca Nazio nale deli 'Agricoltura*. položitve bombe v milansko »Banca Com-merciale Italiana* in pripravljanja drugih atentatov v Rimu pro ti «Banca Nazionale del Lavoro* in proti spomeniku neznanega vo jaka. Ni pa še znano, kdo je preskrbel Valpredi in njegovim tovarišem eksploziv, niti ne, kje so bile bombe skrite v času pred izvedbo atentatov. Delovanje preiskovalnih organov je sedaj menda usmerjeno predvsem v to smer, vendar tako se zdi — brez vidnih uspehov. Milanski preiskovalni sodnik dr. Amati je danes izjavil, da je u-kazal odvzeti potni list znanemu milanskemu izdajatelju Feltrinel-liju, ki je trenutno na službenem potovanju v tujini. Sedež njegovega založništva je policija včeraj preiskala: ni znano, kakšen je bil izid preiskave. Dr. Amati je povedal, da je Feltrinelli «o-sumljen zločinov*, ni pa hotel povedati, za katere zločine gre in če so v zvezi z atentati v Milanu in Rimu. V Milanu je bil danes pogreb anarhista Giuseppa Pinellija, ki je v ponedeljek ponoči skočil z okna milanske kvesture. Pogreba se je udeležilo več tisoč oseb. Nekateri so nosili rdeče in črne zastave anarhistov. Med svečanostjo, ki jo je policijia od daleč nadzorovala, ni prišlo do nikakršnih incidentov. Vse je poteklo v največji tišini. Rimski anarhisti, ki so vključeni v italijansko anarhistično federacijo* in v »Italijansko mladinsko anarhistično federacijo*, so izdali poročilo, v katerem zavračajo «fašistične in reakcionarne poskuse, da bi pripisali anarhistom kakršnokoli posredno ali neposredno odgovornost pri atentatih*. Anarhisti poudarjajo, da ni bilo nobene povezave med skupino «22. marca* in pravimi anarhisti in da so članom te skupine celo prepovedali, da bi se u-deležih zasedanj anarhističnih u-radnih organizacij, ker so ugotovili — je rečeno v poročilu — da je bilo med njimi mnogo elementov nedvomnega fašističnega izvora in mišljenja. 70 lir na uro. Poleg tega je Lama dodal, da je treba upoštevati tudi nekatera druga gospodarska izboljšanja, ld bodo na tisoče in tisoče delavcem prinesla dejansko povišanje plače za 100 lir na uro. Zelo važno je tudi, da so delavci izvojevall 40-uimi tedenski delovni čas. Nato Je omenil uspeh, ki so ga dosegli kovinarski delavci v podjetjih z državno udeležbo o približevanju delavcev uradnikom, kar se tiče bolezni in nesreč na delu. Lama Je še posebno poudaril, da nove delovne pogodbe Jamčijo tudi večje sindikalne pravice. V tem pogledu je omenil pravico skupščin delavcev na delovnih mestih, kakor tudi dejstvo, da so delodajalci popustili v zvezi z vprašanjem sklepanja podjetnih delovnih pogodb. Lama Je pri tem poudaril, da je bilo to vprašanje za delodajalce najvažnejše in so se okrog te «zastave» najbolj odločno upirali. V svojem poročilu je Lama opozoril zlasti pokrajinske odbore sindikatov, naj bdijo nad točnim izvajanjem delovnih pogodb, predvsem v malih in srednjih podjetjih, ter naj se zavzemajo za povečanje zaposlitve sorazmerno z znižanjem delovnega umika. V preteklih dneh je bil dosežen sporazum med sindikalnimi organizacijami in zvezo malih in srednjih industrijcev o obnovitvi delovne pogodbe. Predstavniki sindikatov in delodajalcev bodo sedaj predložili novo delovno pogodbo v razpravo in odobritev svojim članom. Vsedržavna zveza mestnih prevoznih podjetij je danes potrdila, da bo 22. in 23. decembra 48-uma stavka po vsej državi. Sindikati pravijo, da so bili prisiljeni zaostriti borbo, ter nasprotna stranka noče ničesar popustiti v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe. Hkrati pa vsedržavna tajništva zeležmičarskih delavcev CGIL, CISL in UIL so danes objavile sporočilo, v katerem opozarjajo vse železničarje, naj ne nasedajo na provokacijo avtonomnih sindikatov, ki so proglasili stavko železničarjev od 21. do 25. t. m. in od 31. decembra do 4. januarja. e Omenjene sindikalne organizacije poudarjajo, da so te stavke v nasprotju s koristmi železničarskih delavcev, a hkrati pa bi izredno prizadele predvsem emigrante in delavce, ki se ob praznikih vračajo domov. Tudi delavci zasebnih petrolejskih družb zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. Danes je bil prvi sestanek na ministrstvu za delo. Ministrski podtajnik Toros je dal predstavnikom sindikatov in delodajalcev nekaj predlogov za premostitev spornih točk. Zvečer se je zvedelo, da bo spor o-krog te delovne pogodbe baje kmalu rešen zaradi posredovanja ministrskega podtajnika. Nova delovna pogodba naj bi določila 40 ur tedenskega dela razdeljenega na pet dni v tednu za vse delavce; povišanje plače za 14.500 lir na mesec za vse kategorije: izenačenje vseh normativnih pravic med uradniki in delavci ter priznanje sindikalnih pravic z možnostjo sklicanja sindikalnih skupščin v podjetjih. Po drugi strami pa se še vedno zavlačuje obnovitev delovne pogodbe delavcev mlinske in te-stentoske industrije. Zato so sindikalne organizacije proglasile 48-urno stavko za 22. In 23. decembra. Sindikalni organizaciji bolniških asistentov sta danes sporočili, da so blie preklicane stavke za 22., 23., 24., 20., 30., in 31. decembra. Sinoči so se predstavniki bolnJšniških asistentov sestali s predstavniki deželnih združenj bolnišnic. Na sestanku so se dogovorili o nekaterih osnovnih vprašanjih nove delovne pogodbe, kar je privedlo do preklica napovedanih stavk. Spor okrog «zelene Evrope» BRUSELJ, 20. — Tu se je danes nadaljevalo zasedanje ministrskega sveta Evropske gospodarske Skupnosti, ki je razpravljal o financiranju skupne kmetijske politike. V italijanski delegaciji, M jo vodi zunanji minister Moro sta med drugimi tudi zakladni minister Colotnbo in minister za kmetijstvo Sedati. Današnja razprava Je bila izredno živahna in se Je vrtela najprej okrog kompromisnega predloga holandskega predstavnika ministra De Posterja, ki so ga podprle Italija. Zalh. Nemčija, Holandska in Belgija. Po drugi strani pa Franclja in Luksemburg sta mu nasprotovali. Holandski kompromis se nanaša predvsem na razdelitev stroškov za kmetijski trg do leta 1975 med posameznimi članicami ter predvideva, da bi s 1. januarjem 1978. leta gospodarska skupnost razpolaga s popolno finančno avtonomijo. Francoski minister za finance D’Bstaign je označil ta predlog za «torak nazaj* v primerjavi s sedanjim stanjem in poudaril, da je katerikoli sporazum na tej osnovi nemogoč. Popoldne pa Je izvršna komisija EGS predložila nov kompromisni predlog, nad katerim Francozi prav talko niso navdušeni. Iz komentarjev o današnji seji in nastopih posameznih delegacij Je razvidno, da bodo težko prišli do kakega sporazuma tudi na o-snovi drugega kompromisa, hkrati pa se Je v razpravi še bolj pokazala težnja Francije, da čim dlje ohrani ugodnosti, ki jih sedaj ima v prvi prodaji kmetijskih pridelkov. Temu pa hočejo napraviti' konec predvsem Italija in Zahodna Nemčija, ki sta pri tem najbolj prizadeti. Izjava Husaka DUNAJ, 20. — Ob obisku tajnika madžarske KP Kadarja v Pragi je tajnik češkoslovaške KP Husaik izjavil madžarski televiziji, «da se je sedaj na češkoslovaškem zaključila prva faza utrjevanja oblasti*, in dodal: «Toda še nismo zmagali na vseh področjih, kakor tudi še nismo rešili vseh vprašanj*. Moro o «paketu» Ustvarjanje novih možnosti za tesnejše sodelovanje med obema državama RIM, 20. — Italijanski zunanji minister Moro je danes odgovoril na vprašanje dunajskega dopisnika dnevnika «Die Presse* Hansa Bauerja o položaju južnih Tirolcev in o rešitvi spora med Avstrijo in Italijo v zvezi z izvajanjem pariškega sporazuma iz leta 1946. V vprašanju je omenjeno tudi novo razdobje mirnega sožitja med prebivalci v bocen-ski pokrajini in novi odnosi z Avstrijo. Moro je odgovoril, da se je u-kvarjal z južnotirokkim vprašanjem številna leta in da je prepričan, da bo uveljavitev ukrepov, ki temeljijo u« predlogih komisije »devetnajstih* o čim širši avtonomiji bocenske pokrajine zagotovila mimo sožitje ter razvoj prebivalstva Južne Tirolske. Istočasno je tudi podčrtal svoje prepričanje, da gre za ustvarjanje novih možnosti tesnejšega sodelovanja med obema državama. Moro je dodal, da koristno sodelovanje med Italijo in Avstrijo predstavlja bistveni element ravnovesja na našem kontinentu ter prispevek k združevanju Evrope. Naslednje vprašanje se je nanašalo na italijanske pridržke glede sodelovanja Avstrije v evropskem gospodarskem tržišču, glede česar je Moro dejal, da je kot predstavnik italijanske vlade sporočil Evropski gospodarski skupnosti, da je postopoma prišlo do zamiranja terorističnih napadov tudi v zvezi z odločnim stališčem avstrijske vlade in da je italijanska vlada mnenja, da lahko pride do neposrednih stikov z Avstrijo. Naslednje vprašanje se nanaša na »operativni koledar*, pri čemer Moro izjavlja željo, da bi prišlo do pogodbe o prijateljstvu in o sodelovanju, ki naj prične novo razdobje sodelovanja med obema državama. Italijanski zunanji minister je odločno zavrnil možnost, da bi zaradi sprememb v italijanski vladi lahko prišlo do različnih ocen in do različnega razlaganja vsebine paketa in operativnega koledarja. Gre namreč za vprašanja, ki so očitno v korist prebivalcem in glede katerih obstaja v Italiji bistveno soglasje. Istočasno pa obstaja tudi popolna avtonomija italijanskega parlamenta in razni pomisleki niso zajeli njene večine. Končno je Moro govoril tudi o različnih interpretacijah štirinajstih točk operativnega koledarja in je dejal, da gre za obrobne zadeve in da predstavlja odločilni tekst besedilo, ki je bilo dogovorjeno s prebivalci Južne Tirolske. nova DELHI, 20. — Indijska vlada je naročila preiskavo v zvezi z morebitnim atentatom, ki naj bi ga neka oseba nameravala izvršiti proti predsednici vlade Indiri Gandi. O atentatu je pi- san neki levičarski list, ki pravi, da ga je pripravila neka fašistična organizacija. Senat odobril zakon o obveznem zavarovanju avtomobilov RIM, 20. — Senat je danes dokončno odobril zakon o obveznem zavarovanju avtomobilov. Ker je poslanska zbornica zakon že odobrila, bo ta stopil v veljavo čez nekaj mesecev, potem ko bo objavljen izvršilni pravilnik. Na osnovi tega zakona bodo morali biti zavarovani proti nezgodam vsi zasebni avtomobili. Zavarovanje ne bo smelo biti nižje od 25 milijonov lir za katero koli nesrečo, 15 milijonov lir za vsako poškodovano oseb in treh milijonov lir za poškodovana stvari. Zato zakon predvideva tudi ostre kazni za osebe, ki bodo krožile z avtomobili, ki ne bodo zavarovani. Predvidene so globe do 300.000 lir in do tri mesece zaporne kazni. Po tem zakonu ni obvezno zavarovanje lahkih motornih koles (ki nimajo evidenčne tablice) in kmetijskih strojev. Treba pa je zavarovati motorne čolne in druga plovila do 25 ton, ki imajo motor z več kot 3 KM. Po izglasovanju zakona je podtajnik za industrijo Lattanzio poudaril, da bo zakon zavaroval veliko število prebivalcev pred morebitnimi cestnimi nesrečami, ki jih povzročijo nezavarovani avtomobilisti. Hkrati pa je poudaril važnost zakonskega določila o u-stanovitvi jamstvenega sklada za žrtve cestnih nesreč, ki jih bodo povzročile neznane osebe in nezavarovani avtomobilisti. Deveta obletnica ustanovitve FN0 HANOJ, 20. — V Hanoju 90 včeraj na svečan način proslavili deveto obletnico ustanovitve juž-novietnamske Fronte narodne o-svoboditve. Na svečanosti, ki Ji je predsedovat Truong Chinh, predsednik sevemovietnamske narodne skupščine, sta predsednik prezidiuma sindikatov in predstavnik začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama ostro obsodila ameriško politiko «Vtet-namizacije* vojne, katere namen je zgolj podaljšati vojno v Vietnamu. V Južnem Vietnamu je bila danes vojaška dejavnost zelo omejena, čeprav so si Američani in Sajgonci pričakovali novo ofenzivo ob priliki obletnice ustanovitve FNO. .......................................n,muh.. VSI DELEGATI SO ŽE V MAROŠKI PRESTOLNICI Odložen na danes rabatski vrb Uradno poročilo govori o «preutrujenosti delegatov» Anvar Sadat imenovan za podpredsednika ZAR RABAT, 20. — Konferenco na vrhu arabskih držav, ki bi se morala začeti danes popoldne v Rabatu, so nepričakovano prenesli na jutri. Razlog, ki ga navajajo uradni viri, je, da niso mogle nekatere delegacije pravočasno dospeti v maroško prestolnico in da so mnogi delegati utrujeni zaradi dolge vožnje. Bolj verjetni razlog pa je, da so hoteli imeti arabski voditelji, ki so se zbrali v Rabatu, več časa za medsebojna posvetovanja in za rešitev nekaterih še odprtih problemov, ki bi drugače utegnili negativno vplivati na potek konference. Govori se tudi o sporih, ki naj bi nastali v zadnjem trenutku med nekaterimi delegati in predvsem med predsednikom ZAR Naserjem in jordanskim kraljem Huseinom. Konferenca na vrhu se bo torej začela jutri zjutraj ob 11. uri z javnim zasedanjem v hotelu »Rabat - Hilton*, kjer je bil oktobra letos že islamski vrh. Na konferenci so prisotni štirje vladarji (Marok, Saudova Arabija, Kuvajt in Jordanija), sedem predsednikov (Alžirija, ZAR, Libija, Južni Jemen, Jemen, Sudan in Libanon) in trije predstavniki državnih poglavarjev (Tunizija, Sirija in Irak). Vsi šefi delegacij so že prisotni v Rabatu. Zadnja sta dospela Naser in voditelj »Organizacije za osvoboditev Palestine* Jaser Arafat, ki sta se včeraj sestala v Kairu. Kot je znano, je imel Naser včeraj tudi sestanek s kraljem Saudove Arabije Feisa-lom. V uradnem poročilu o srečanju, ki so ga objavili danes, je med drugim rečeno, da obe državi soglašata o nujnosti »pa- lestinskega oboroženega boja proti sionizmu in imperializmu za osvoboditev palestinskih ozemelj in za ponovno vzpostavitev arabskih pravic*. V obveščenih krogih poročajo, da se bo konferenca začela brez pravega in v naprej določenega dnevnega reda; naloga zasedanja bo namreč preučiti, odobriti in izvesti priporočila, ki jih je izdelal arabski obrambni svet. Ta priporočila niso javna: zdi se pa, da zadevajo obvezo vseh držav članic arabske zveze, da pošljejo vojaške enote na Srednji vzhod, povečanje materialne in vojaške pomoči državam, ki so neposredno vpletene v spor z Izraelom, popolno koordinacijo med vzhodno in zahodno fronto, povečanje zneska (135 milijonov funtov šter-lingov), ki ga Libija, Kuvajt in Saudova Arabija plačujeta ZAR in Jordaniji po vrhu v Kartumu leta 1967, in končno popolno podporo palestinskim osvobodilnim organizacijam v njihovem boju proti Izraelu. Tudi v Rabatu vlada veliko zanimanje za vesti, ki jih je objavil včeraj ameriški list «New York Times* in po katerih naj bi se Francija obvezala dobaviti Libiji vojaški material (predvsem letala in tanke) za skupno vrednost 400 milijonov dolarjev. Libijski zunanji minister Buseir, ki je dospel danes v maroško prestolnico, ni hotel komentirati teh vesti, pač pa je dejal, da sta Francija in Libija «kot sestri*. Svojo zaskrbljenost zaradi vesti, ki jih je objavil newyorški list, je izrazil danes izraelski zunanji minister Aba Eban, ki je trenutno na obisku v Londonu. Minister je dejal, da dokazujejo te vesti, če so resnične, na kateri strani je Francija v arabsko-izraelskem sporu. Po Ebanovem mnenju bi dobava orožja Libiji odvzemala Franciji vsakršno pravico, da igra vlogo nepristranskega posredovalca v iskanju rešitve spora na Srednjem vzhodu. Iz Kaira poročajo, da je predsednik Naser pred odhodom v Rabat imenoval člana vrhovnega izvršnega odbora Arabske socialistične zveze Anvarija Sadata za podpredsednika ZAR. Kot je znano, so funkcijo podpredsednika u-kinili lani v okviru reforme notranje politične strukture države po porazu v vojni z Izraelom junija 1967. Anvar Sadad je star 52 let ter je bil član skupine »svobodnih častnikov*, ki so strmoglavili kralja Faruka. Mejni incident na indijsko pakistanski meji KALKUTA, 20. — Predstavnik indijske vlade je izjavil, da so vojaški oddelki Vzhodnega Pakistana danes okrog 11.10 (po italijanskem času) začeli streljati na indijsko ozemlje na področju Mal-da v zahodni Bengaliji. Povedal je tudi, da so indijske oblasti že izročile oblastem Vzhodnega Pakistana odločno protestno noto. To je že drugi mejni incident na indijsko pakistanski meji v letošnjem letu. S SEJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZKS Komunisti in zgodovinski razvoj slovenskega naroda Ostra borba proti nasprotnikom načel samoupravne družbe LJUBLJANA, 20. — Na včerajšnji Popit* «Kaikq naj razumemo orga- niziranje posebnega družbenega življenja za vernike Im najrazličnejše posvetne dejavnosti Cerkve drugače kot poizkius obnavljanja Katoliške akcije, organizacije, ki se’ je je posluževal politizirajoči del Cerkve vedno takrat in tam, kjer ni bilo pogojev za delovanje klerikalnim političnih organizacij)) — je vprašal govornik. Torej ne gre za vpraSamje politike ZK do Cerkve, marveč za vprašanje kakšne zaključke bo Cerkev na Slovenskem potegnila iz neslavne vloge klerikalizma v zgodovini slovenskega naroda, posebej pa še vloge Katoliške akcije pri organiziranju belogardizma« «Pomemibno se md zdi — Je nadaljeval — kako bo Cerkev ocenila možnosti, ki jih daje za dejansko svobodo vesti in vere socialistična samoupravna družba in kakšen bo njen odnos do progresivnih sil na Slovenskem. Od ‘eh zaključkov je odvisen odnos do cerkvenih dejavnosti ne le Zveze komunistov, marveč celotne samoupravne družbe,« Ob koncu svojega govora se je Franc Popit zadržal še ob vlogi centralnega komiteja in njegovih delovnih organov v organizacij siki strukturi Zveze komunistov Slo- Z DANAŠNJIM DNEM Odprta avtocesta od Trsta do Benetk Deželna uprava bo prispevala 5 milijard lir za gradnjo odseka Portogruaro - Pordenon Danes ob 6. uri so brez vsake slovesnosti izročili prometu še zadnji odsek avto ceste Trst — Benetke od reke Piave do bližine Me-ster. Avto cesta je tako dosegla skupno dolžino 143 km ter je prevozna od Trsta oziroma Vidma do Mester, razen 9 km dolgega odseka ob reki Piave, kjer še gradijo most čez reko in se zato promet odvija po ustreznem obvozu. Dela za gradnjo avto ceste so doslej stala 40 milijard lir, kar pomeni, da je vsak kilometer zahteval poprečni izdatek nekaj nad 250 milijonov lir. Tehnične značilnosti nove arterije se povsem skladajo z značilnostmi ostalega italijanskega avtocestnega omrežja; avto cesta Trst — Benetke pa ima za razliko od drugih cest na vsej svoji dolžini vgrajen »guard-rail« po sredini cestišča, kar občutno zmanjšuje nevarnost nesreč. Pretekli četrtek je predsednik družbe Autovie Venete, ki gradi avto cesto Trst — Benetke Bonutti podpisal listino, s katero se je družba obvezala, da bo zgradila predvideni avtocestni odsek med Por-togruarom in Pordenonom. Deželna uprava bo za to delo prispevala 5 milijard lir. V zgodnji spomladi bodo razpisali ustrezni natečaj za oddajo del, računajo pa, da bo cesta zgrajena do leta 1972. Pri- venlje. ......................................... HUD MRAZ V EVROPI seji centralnega komiteja ZKS je predsednik Franc Popit povedal nekaj misli ob pripravi poročila centralnega komiteja prvi konferenci 2K Slovenije o svojem delu to o delu komisij po VI. kongresu. V svojem govoru je Popit obravnaval pomembnejše dogodke preteklega leta, kamor spadata pred. vsem kongresa ZKJ ZKS. Nadalje je razčlenil poglavitne' probleme sodobne slovenske družbe, kjer je že prišla do izraza idejna usmerjenost to akcija slovenskih komti-nistov. Sem spadata v prvi vrsti natančnejša analiza dosežene stopnje razvoja samoupravnega tržnega gospodarstva to danih materialnih možnosti. Nadalje se je dotaknil tudi vprašanj sodobnih teženj slovenske družbe ta vloge, ki jo morajo v njej odigrati delavski razred, marksistična ideologija in organizacija komunistov. Posebno pažnjo pa je govornik posvetil delovanju nekaterih zunanjih sil, «ki z leve ali desne nasprotujejo izvenblokovski usmeritvi naše dežele to samostojnemu samoupravnemu razvoju. Glavne smeri njihovega delovanja gredo v podcenjevanje našega osvobodilne, ga boja to možnosti, da bi delovni ljudje sami upravljali s svojimi zadevami« — je dejal. «Te sile so usmerjene na razvrednotenje glavnih integracijskih kohezijskih sil naše družbe: delavskega razreda, Zveze komunistov in idejnih načel, ki smo jih sprejeli, ali pa v krepitev tistih konservativnih pogledov to sil, ki so bili močan družbeni faktor v naši nesvobodni preteklosti. Očiten namen take akcije je. da oslabi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in razbije našo socialistično samoupravno jugoslovansko skupnost.« »Njihovih naklepov pa ne bomo preprečili samo s silo organov javne varnosti, marveč in predvsem s poglabljanjem 1n krepitvijo enotnosti vseh družbenih sil na podlagi samoupravnega sporazumevanja to s krepitvijo moralne to materialne pripravljenosti, da odgovorimo z vseljudskim odporom proti vsakomur, ki bi s katerekoli strani ogrožal neodvisnost naše države.« »Zunanji in notranji nasprotniki socialističnega razvoja v Sloveniji to še posebej belogardistična emigracija poizkušajo očitno voditi politiko, ki naj bi privedla do zaostritve odnosov med Cerkvijo in organi socialistične družbe« je nadaljeval Popit. «Stališče nas komunistov to iz njega izvirajoča politika do klerikalizma in neokleri-kalizma Je jasno vsaj za 30 let. Ne nasprotujemo delovanju Cerkve kot organizacije vernikov za njihova verska opravila. Ne dopuščamo pa družbenega razlikovanja občanov v njihovem svetovnonazorskem prepričanju.« «Zveza komunistov se bo vedno t vso odločnostjo borila proti kakršnemu koli oživljanju klerikalizma to- Izkoriščanju verskega prepričanja za ozke, protisamouiprav-ne, protisocialistične im. protfmaeto-nalne smotre« — je poudaril Franc ■llltlin ...................................................iiilllflllNIfiiitlltlimilllililiilliilllllllHiiiHiiiifiiniiiiliilliiiiilnlllflllllliiiiiiiilllllllllllltllllll bližno v istem času bo nared tudi obvozni odsek avto ceste ’ Trst — Benetke mimo Mester; odsek bo zgradila družba, ki vzdržuje avto cesto »Serenissima« Benetke — Padova. »Autovie Venete« so namreč prepustile to delo družbi, ki ji načeluje beneški župan Favaretto Fi-sca ,da bi se same lahko posvetile gradnji že omenjenega odseka Portogruaro — Pordenon. Palestinska organizacija o ugrabitvi konzula BBTRjUT, 20. — Palestinska ljudska osvobodilna franita je Izdala vest, v kateri pravi, da niso njeni člamd organizirali ugrabitve honorarnega portugalskega konzula v Ženevi Konzula sta namreč včeraj neznanca ugrabili to ga pozneje vrnila za milijon švicarskih frankov odkupnine. Ugrabtielja ste trdila, da sta člana Palestinske ljudske osvobodilne fronte, ta organizacija pa trdi, da to ni res, vendar pravi, da so verjetno neznanci želeli razširiti nezaupanje do organizacije v trenutku, ko so njeni člani obsodili švicarska sodišča »zaradi njihove jasne podpore Izraela«. Južna Avstrija paralizirana zaradi visoke snežne odeje V Jugoslaviji so zameti zavrli promet na jadranski magistrali RIM, 20. — Dnevi slabega vremena še trajajo. V južni _ Italiji je v več krajih snežilo. Snežna ode„a je prekrila Umbrijo, Toskano, višje predele v Puliji in v okolici Matere, Sicilijo pa so zajele nevihte. Med Temijem in Spoietom je zaradi slabega vremena več vozil o-stalo na cesti in zaprlo prometu pot. Povsod se je temperatura znižala in piha močan veter. Ponekod na jugu Pulije je megla zelo zmanjšala vidljivost in čolni so morali ostati v pristaniščih- V Toskani je na vrhu Abetona nad 170 cm snega. Na Siciliji so dež, veter in raz burkano morje ovirali plovbo čol nov, temperatura se je tudi tu znižala in dosegla v Caltanisetti 7 stopinj nad ničlo. V okolici Palerma in Trapanija so bile tudi lažje poplave, ki so povzročile le nekaj ma terialne škode. Sneg je ponovno prekril tudi Ju gosiavijo. V Sloveniji, na Hrvat-s kem in v Bosni skoraj dva dni sneži. V Srbiji je zopet začelo snežiti danes ponoči in sneg je povzročil precej težav v prometu in prebivalstvu po vaseh. V Beogradu je snežna odeja debela 30 centimetrov. Zaradi slabega vremena je prišlo do znatnih zamud v železniškem in letalskem prometu. Danes je dospel z večurno zamudo v Beograd »Direct Orient« iz Italije. Letališke steze so prekrite z ledom, cesto iz Beograda preko Zagreba in Ljubljane v Trst pa nenehno plužijo. Jadranska magistrala je zaprta, ker je burja, ki piha s hitrostjo 130 kilometrov na uro, zopet nanesla znežne zamete na cestišče. Sneg je na cestnem odseku Senj — Karlobag zametel nekaj vozil in dva snežna pluga, vozniki so se morali zaradi tega zateči v bližnje hiše. Tudi v Avstriji je precej cest za prtih zaradi snega. Vzhodno od Dunaja je cesta proti madžarski meji zaprta in morajo pri pluženju pomagati celo vojaki. Mejni prehodi z Madžarsko so zaprti. Na mejnem prehodu pri Šentilju z Jugoslavijo, se je nabralo vozil za 7 kilometrov dolgo vrsto, ki jih je sneg zavrl. Večinoma so to vozila jugoslovanskih, turških in grških delavcev, ki se za praznike vračajo v domovino. V južni Avstriji so ceste neprehodne, krajevni vlaki so ustavljeni, izoliranih pa je tudi veliko vozil, ki jih je slabo vreme zajelo na poti. Vlaki prihajajo v avstrijsko glavno mesto z znatno zamudo, po mestu pa vozijo v nujnih primerih tanki. Zgodilo se je, da so morali s tankom prepeljati v bolnišnico žensko, ki so jo popadli porodni krči. RoparsKi napad pri Sv. Jakobu S pištolo v roki je zahteval denar V trgovini z zelenjavo v Ulici San Giacomo in Monte je sinoči ob sedmih lastnica Maria Rusi por. Ma-tuchina že začela pospravljati, da bi lahko ob pol osmih odšla končno domov. Urejevala je predmete na levi polici, ko so se odprla vrata in je v trgovino vstopil približno petnajstleten fant z revolverjem v roki. Bil je majhne postave, suh, s Sivim .suknjičem. Z grozečim glasom je ženski ukazal, naj odpre predal, kjer ima denar in naj mu izroči vse, kar je v njem. ženska je prestrašeno ubogala. Fantič je pograbil približno 15.000 lir in stekel na ulico. Ženska je pohitela za njim in videla, ko je stekel po stopnicah proti predoru Svetega Vida. Telefonirala je na kvesturo in prosila za pomoč. Agenti, ki so nemudoma prihiteli, so si ogledali trgovino, drugi pa so medtem prerešetali ves Sveti Jakob. Prebredli so vse ulice, stopili v vsak bar, toda o fantu ni bilo ne duha ne sluha. SESTANEK DEŽELNEGA G0SP0DARSK0-S0CIALNEGA ODBORA Kritično mnenje glede drugega deželnega gospodarskega načrta Doseči bo treba popolno zaposlitev in se bolj zavzeti za uresničenje socialnih obveznosti Včeraj Be je pod predsedstvom prof. Cascie sestal pospodarsko-sociafoi deželni odbor. V začetku seje je predsednik počastil spomin Danteja Del Piera, člana tega odbora in predsednika vodstva UIL te Pordenona, ki je pred kratkim umrl. Zatem Je odbor nadaljeval proučevanje dokumenta, ki ga je pripravilo predsedstvo. V tem dokumentu so omenjene pripombe k drugemu deželnemu gospodarsko-sccialnemu načrtu. Kot je znano, Je uvedel odbor novo prakso ter se Je hotel posvetovati najprej z gospodarsko-sociatoim odborom. Dokument vsebuje nekatere kritične opazke na račun prvega načrta bodisi glede njegove zasnove kakor tudi izpolnitve. Zatem omenja inštrumente, ki morajo zagotavljati učinkovito načrtovanje. Treba je tudi uskladiti zakone to nadzorovati razne posege, uresničiti deželni urbanistični načrt ter ustanoviti organe, ki bodo lahko izvajali pravilno načrtovalno politiko. Kar se tiče novih perspektiv načrtovanja, poudarja dokument nove smotre drugega deželnega načrta: popolno zaposlitev, večjo zavzetost za uresničenje socialnih obveznosti, Izločitev neravnovesij ter mednarodno poslanstvo dežele. Za dosego važnih, smotrov to uresničenje izbir bo treba izvajati politiko doslednih posegov. Glede kmetijske politike, socialnih obveznosti in politike za ovrednotenje gorskih področij bo morala dežela točno ugotoviti, koliko sredstev bo imela na razplago, to sicer iz državnih, deželnih in krajevnih virov. Prav tako bo treba ugotoviti, s kolikšnimi sredstvi bodo lahko razpolagala zasebna podjetja (delnico, obveznice itd.). Kvestura javlja vsem lastnikom javnih lokalov v Trstu in pokrajini, da smejo imeti odprte lokale vso noč na predbožični večer, za božič, za Silvestrovo in na dan novega leta. TRGOVINA Z NADOMESTNIMI DELI AUTO ŠPORT RACE Ž. TRST- ULICA XXX OTTOBRE 17/A Za varno vožnjo v zimskih dneh vam nudimo SNEŽNE VERIGE VSEH DIMENZIJ MASKE ZA RADIATORJE NOSILCE ZA SMUČI SREDSTVA PROTI ROSENJU SIP OBIŠČITE NAS Dva hudo ranjena pri trčenju v avtobus Pomoči okoli 24. ure se Je pripetila pni žellezmdškem nadzvozu na Miiramiairskem drevoredu huda prometna nesreča. 20-letni Giuliano Petris iz Gorice in 16-letmi Franco Oumpeta, pravtaiko iz Goniče, sta prihajala z motorjem proti mestu, ko sta skoraj četno trčila v avtobus št. 6, ki Je peljal v Barkovlje. Po trčenju je Oba mladeniča z motorjem vred vrglo skoraj 30 m daleč po asfaltu. Z RK so oba prepeljali v bolnišnico na ortopedski oddelek, kjer so Petri-sa sprejeli s prognozo 40 dni zaradi hudih udarcev v glavo in po nogah, Ouimpeto pa s pridržano ranpragmoizo zaradi zloma desne stegnenice, levega kolena, številnih ran po nogah. Policija ni mogla ugotoviti, kdo Je vozil motor. V Johannesburgu zaroka Christiana Barnarda JOHANNESBURG, 20. — Danes Je Christian Bamard Izjavil, da se bo zrvečer uradno zaročil z Barbaro Zoellner v hiši njenih staršev. Zaročni večerji bo prisostvovalo nekaj znancev, ker Bamard ne želi, da bi o zaroki preveč govorili. V Capetoivnu Je Peter Smith, ki mu je 7. septembra lani Bamard presadili srce, zapustili bolnišnico, kamor so ga prepeljali pred enim tednom zaradi mišične bolečine v hrbtu. Sporočilo podjetja Veraldo Vodstvo oljarne Veraldo sporoča, da na podlagi dogovora, ki je bil sprejet na sestanku 18. nov., katerega so se udeležili dr. Bucco, dr. Baša, gosp. Ive, Marij Grbec kot zastopnik Kmečke zveze, gospa Pessinova za Coltivatori diretti in lastnik oljarne, ne bo letos stiskalnica na razpolago za krajevni pridelek oljk. Vodstvo omenjenega podjetja pravi, da je letos predstavnikom kmečkih organizacij predlagalo enake pogoje kot oljarna v Bassanu, da pa je edino tajnik Kmečke zveze Marij Grbec izjavil, da člani KZ raje vozijo svoj pridelek v Bas sano. Kako je z vso zadevo, vedo naši kmetovalci, ki sami odločajo, kam s svojimi oljkami. /M»s v s / ■*» v„/ ■ v • v božic v tržaški knjigarni - res vesel božič! Postrežemo vam z najraznovrstnejšimi izbranimi darili za božič — za vsak okus, pa tudi za vsak žep . . . navadne in umetniške voščilnice knjige slikanice gramofonske plošče poljudne in nabožne vsebine obrtni in folklorni izdelki itd. Tudi v novo leto boste brezskrbneje stopili po obisku v tika&Ui Uttiipatoti TRST Ulica sv Fran čiška 20 Telefon 61-792 ODBOJKA MOŠKA B LIGA Tudi Čelana klonila razpoloženi ekipi Bora Bor-Čelana 3:1 (15:2, 13:15, 15:8, 15:10) BOR: Veljak S. in K., Vodopivec, Plesničar, Uršič, Fučka, Franko, Starc. ČELANA: Battello, De Biasi, Doc-chio, Ferri, Mazzoleni, Mora, Ri-goni, Serantoni, Ciampalini. SODNIKI: Guolo (Rovigo) Ziam, Marcon. V prvem setu v katerem je prišla do izraza vsa tehnična in taktična premoč Bora je domača ekipa popolnoma nadvladala nasprotnika. Naslednji niz pa je prikazal ena-kovrednejšo igro in načrt borovcev, da bi gladko zmagali s čistim 3:0, je padel v vodo. Čelana je pokazala zobe, njihova podajalca sta zaigrala zelo dobro in sta s svojimi učinkovitimi podajami ter fintami često spravila v zadrego Borov blok, ki v prvem setu ni spustil preko mreže niti ene tolčene žoge. V nadaljevanju igre je bilo stanje na igrišču uravnovešeno. Izid sicer govori precej v prid Bora, toda Tržačani so se morali krepko potruditi, da so strli odpor nasprotnikov. Čelana je s hitro igro in z duhovitimi podajami ustvarjala svojima tolkačema izredno u-porabne žoge, katere je Borova obramba prestrezala le z veliko težavo. Igra »plavih« je bila v tem delu zaletava, zbrali so po štiri ali pet točk zaporedoma, nato pa so dovolili nasprotniku, da jih je dohitel, nakar so zopet povedli itd. V trenutkih »krize« je pri domačinih odpovedalo prestrezanje in kritje tolkača. V drugi polovici srečanja so borovci zopet dokazali, da je njihova igra zelo koristna in učinkovita. Tehnična premoč Tržačanov je bila jasno vidna, zlasti ob mreži, kjer se je v prvi vrsti odlikoval Sergij Veljak. Ta je v odločilnih trenutkih pošilja) na nasprotno polovico nezadržne »bombe«. Uspešno sta zaigrala tudi Plesničar in Uršič, prvi z obračanjem, tolčenih žog, drugi pa s koristnimi «blok out« u-darci. Nekoliko slabše kot običajno je tokrat zaigral Klavdij Veljak, ki se ni znašel na igrišču, tako kot sicer in njegovo tolčenje ie bilo uspešno le od časa do časa Fučka je kot podajalec popolnoma zadovoljil in je tudi uspešno tolkel prve žoge, ki so presenetile goste Vodopivcu pa se pozna, da je komaj letos prevzel vlogo podajalca in se v njej še ni povsem znašel. V obrambi so bili »plavi« zelo uspešni v bloku in v prestrezanju dolgih udarcev. Še posebej moramo omeniti odlične in učinkovite Urši-čeve japonske servise, s katerimi je neposredno dosegel lepo število točk. To je bilo zadnje srečanje Bora v letu 1969. »Plavi« bodo zdaj počivali do 10. januarja, ko bodo zopet stopili na igrišče v Alessan-drii. Z dosedanjimi uspehi ekipe smo lahko več kot zadovoljni in u-pajmo, da se bo ta pozitivna serija zmag nadaljevala tudi v letu 1970. f. v. ODBOJKA Najboljši mladinci Slovenije na Ravnah Na Ravnah na Koroškem Je v teku letošnje mladinsko odbojkarsko prvenstvo Slovenije. Nastopajo ekipe domačega Fužinarja, Jesenic, Kamnika, 'Novega mesta, Ljubljane, Trebnjega, Mežice, Orne to jeseniške gimnazije. V zadnjih dveh prvenstvih Je zmagal Fužinar, kateremu Dosta letos najnevarnejša nasprotnika Kamnik in Jesenice. Glavni favorit seveda ostaja Fužinar, ki igra v bistvu z isto ekipo, ki nastopa tudi v 2. jugoslovanski zvezni ligi. To ekipo namreč sestavljajo skoraj v celoti mladinci. LETALSTVO Težave na Rallyju London-Sydney LONDON, 20, — številna letala ki se udeležujejo letalskega tekmovanja na progi London -Sydney. stoje zadržana v Damasku Po vesteh, ki so prispele v London, so sirske oblasti zavrnile načrt leta britanskih in avstralskih pilotov. Neki član organizacijskega odbora je izjavil, da so Sirci prvotno odobrili prelet te države in pristanek na njenih letališčih. zato je prišlo do teh zapletov povsem nepričakovano. NOGOMET LONDON, 20/1^- Zaradi slabega vremena so morali v Veliki Britaniji že drugič v tej sezoni odgoddti celo vrsto tekem nogometnega prvenstva, Zaradi visokega snega so morali na otoku odpovedati danes kar 25 srečanj, od teh 7 na škotskem in 18 v Angliji. SMUČANJE Prijave za mednarodni smučarski tek v Bohinju Od 5. do 7. januarja 1970 bo v Bohinju veliko mednarodno tekmo- vanje v smučarskih tekih. Doslej so svoje sodelovanje že zagotovili Poljaki (s sedmimi tekmovalci), Bolgari (10), Madžari (6), Avstrijci (3), organizatorji pa še čakajo na prijavo Zahodne Nemčije, Španije, Vzh. Nemčije to Sovjetske zveze. Ne bodo pa letos stairtah Švicarji, Švedi in Finci. KV DREVI V LJUBLJANI Derbi med Olimpijo in Crveno zvezdo Drevi ob 19.30 bo v Ljubljani, v Hali Tivoli, veliki derbi letoš-ga prvenstva. Med seboj se bosta njega jugoslovanskega košarkarske-namreč pomerili ekipi Olimpije in Crvene zvezde. Olimpija trenutno na lestvici vodi, Crvena zvezda P8 ima dve točki zaostanka. V Prl' meru zmage Beograjčanov bi 'O18, li obe ekipi enako število točk In bi postala bitka za naslov drž8V‘ nega prvaka ostra in negotova. C® pa bi zmagala Olimpija, bi v t®01 primeru ostala tudi še nadalje *■ dlna doslej nepremagana peterk* tega prvenstva, poleg tega p* b močno popravila svoje možno8*' za osvojitev najvišjega naslova v državi. TROFEJA DOLOMITOV V LIENZU Vse kot včeraj: Russel in Naglova Thoni (Italija) je ostal v veleslalomu na drugem mestu LEHNZ, 20. — S tesno razliko 44 stotink sekunde je danes Francoz Patrick Buissel premagal predstavnika Italije, Gustava Thonlja, na skupni lestvici veleslaloma, v okviru tekmovanja za «Trofejo Dolomitov«. Danes, v drugem spustu, je Th5-ni vozili sicer precej bolje kot včeraj. V včerajšnji vožnji je zaostal za Russelom za 35 stotink sekunde, v današnji pa le za 9 stotink. Tako Je nekako potrditi to. kar je pokazal že v Val d’Iser, namreč, da dosega v drugem dnevu tekmovanja na splošno boljše rezultate kot v prvem. Med drugim je treba poudariti, da sta Russel ta Thoni vozila tudi danes za razred bolje od vseh o-staliih tekmovalcev. Dvoboj med njima je tako predstavljaj osrednjo zanimivost tekmovanja. Prav teko je nastop v Lienzu v veleslalomu potrdil, da ndma nobena država absolutne premoči, kot velja to na .primer pri dekletih; so Francozinje skoraj popolne gospodarice položaja. V prvi osmerici sta na primer le po dva Francoza, Avstrijca In Švicarja ter po en Poljak in Italijan. Pri dekletih pa Je v slalomu v prvi osroeri-ai kar pet Francozinj, dve Američanki in le ena Avstrijka. Lestvica moškega veleslaloma 1. Patrick Russel (Pr.) 3’21'0S (1’43’’25 +1’37”84) 2. Gustav Thitoi (It.) 3'21”53 (1’43”60+ 1’37”93) 3. Jakob Tiischauser (švi) 3'23”41 (1’44”58 + 1’38”83) 4. Bleiner (Av.) 3’24”26 (1’44”33 + 1’39”93) 5. Duvillaird (Fr.) 3’24"48 llllllllllll■ll■lllllmlll■l■lllllmllllllllllllll||||l1lll■ll•llllllllllllllll■lllllllllllllllllltllllllll■lllllllllHlllll•lllllll■lIlll(■uNlllllllllllllllml■lllllll■ll•lllllllllllllllltlll■llllll Umrl je Adolfo Consolini Bil je eden na j več j ih italijanskih športnikov vseh časov MILAN, 20. — Danes popoldne je umrl v milanski bolnišnici Niguar-da, eden največjih italijanskih atletov in športnikov vseh časov, Adolfo Consolini. Star je bil 52 let. Pred nekaj dnevi, 12. decembra, so ga zaradi slabokrvnosti, prepeljali v bolnišnico, kjer je danes večkrat- ni svetovni rekorder v metu diska podlegel. Consolini se je rodil v kmečki družini, v kraju Costermano Vero-nese, 5. 'januarja 1917. Po telesnem ustroju je bil izredno močan in se je s to svojo lastnostjo s pridom okoristil v športu, kateremu p V' ' t<*> ***** Adolfo Consolini v času svoje največ,je moči in slave, ko je postavil svoj zadnji svetovni rekord se je posvetil: metu diska. Prvič je nastopil leta 1927, njegovi rezultati so bili vedno boljši in leta 1941 je postavil svetovni rekord z značko 53,34 m. Pet let kasneje ga je zvišal na 54,23 m, nato pa je leta 1948, kot enaintridesetletnik, vrgel disk 55,33 m in je bil prvi, ki je prebil tčarobni zid» 55 metrov. Istega leta je v Londonu osvojil tudi zlato olimpijsko kolajno, poleg tega je postavil tudi vrsto Hali jonskih, evropskih in olimpijskih re kordov. Italijanski prvak je bil petnajstkrat. V italijanski državni reprezentanci je nastopil petdesetkrat. Consolinijeva športna kariera je bila ena najdaljših, kar jih pomnimo: trajala je 21 let. Zadnjič ie neuradno nastopil letos julija, ko se je udeležil nekega manjšega tekmovanja. Consolini je bil v svojem življenju vzoren športnik: veliki borec, skromen, dober, lojalen in resen. Zato so ga na rimskih olimpijskih igrah l. 1960 tudi izbrali, da je v imenu vseh udeležencev položil o-limpijsko prisego. S smrtjo Adolfa Consolinija je italijanski šport izgubil eno svojih najmarkantnejših in najsvetlejših o-sebnosti, ki je postala še za čase svojega življenja del italijanskega športnega mita. (I’43"83 + 1’40”65) 6. Schranz (Av.) 3’25”7» (1’44”71 + 1’41”04) 7. Baohleda (Pol.) 3’25’’W (1’44’37-f 1’41”59) 8. Giovanoli (Svi.) 3'26"1U (1’45”95+1’40”15) 9. Huber (Av.) 3’26”3« (1’45”40+ 1'40”96) M 10 Auigert (Fr.) 3'27"2* (1’45”18 + r42*’n) Lestvica za svetovni pokal 1 Patrick Russel (Fr.) in Gustav Thoni (It.) 45 3. MaJcolm Milne (Avstralk) 25 4. Sohranz (Av.) 21 5 Da zmagala s prednostjo 34 stotihlfcl končna zmaga pripadla Američ®*' ki z naskokom 16 stotink sekuh® Zanimivo Je, da je bilo raadidrJ sil pri ženskah precej bolj ^ čeno, kot pri moških, saj 90 prišle na cilj v 4 desetinkah * fcunde kar štiri tekmovalke. Lestvica slaloma 1. Judv Nagel (ZDA) (38”74 + 41”54) 2. Ingrid Lafforgue (Pr.) (39”08 + 41”36) 3. Bemi Rauter (Av.) (38”42 + 42”14) 4. Jacot (Fr.) (39”07 + 41”61) 5. Coohran (ZDA) (38”51 4 49”99) R Famose (Fr.) (39"35 + 4,’"73) 7. Steurer (Fr.) (39”48 + 42”75) 8 Lafforgue (Fr.) (39”15 4 43”30) 9. Treichl (Z. Nem.) 10. Miir (Fr.) (40"06 4 43”26) Lestvica za svetovni pokal 1 Michele Jacot (Fr.) 71 2. Barba.ra Coohran (ZDA) 3. Judy Nagel (ZDA) 4. Mačehi (Fr.) 5. Lafforgue (Pr.) 6. Steurer (Fr.) 7. Oocran (ZDA) 8. Faimose (Fr.) 9. Rauter (Av.) 10 Profil (Av.) 11. Mitiermaler (Z. Nem.) in Gabi (Av.) Ekipna lestvica 1. Francija 2, ZDA 3 Avstrija 4. Švica 5. Italija 6. Avstralija 7 Z. Nemčija 8. Kanada 9. Poljska 10. Norveška 80”2® 60”44 80 8,"50 8*’0» 82 ”** 82"45 83”32 60 36 34 19 18 17 16 14 275 151 85 51 45 25 20 10 4 1 V POČASTITEV SPOMINA 79 PADLIH BOR&j Memorial Prešernove brigade Danes bo na Pokljuki spominsko smučarsko tekmovanje za memorial Prešernove brigade. Pred 26 leti je domači izdajalec privedel nemške okupatorje po skrivnih poteh pred lovski dom na Pokljuki, v katerem Je tedaj počival bataljon utrujenih in izčrpanih partizanov, članov Prešernove brigade. Ti so ves dan gazili visoki sneg In so po dolgem pohodu utrujeni zaspali v domu. Nemci so jih presenetili naed jt čitkom to v neenakem hou padlo 79 borcev. tfk V počastitev spomina na gičm dan v letu 1943, prirej® čarska zveza Slovenije Partizan Gorje patruljno Hi- nje smučarjev, članov to cev Startni strel bo sprožu ^ izmed nekdanjih poveljnlko „9 šemove brigade Kot kaže, . _ ^ prireditve tudi danes udele liko število tekmovalcev. OB 25-LETNICI Šolo smo si priborili sami! : 2 zajniimanjem in živo sirupa-|“J° sam dozraal za pobudo, ki je *^la iz vrst slovemsicib šolnikov, “a se v letu 1970 na dostojen 1 proslavi petindvajsetletnico »hraove slovenske šole. Sicer je. jtetdndvajset let že mimo, a iz res nima smisla delati vpra-jjjhja, Ce je kaka slovesnost netilko v zamudi. Nastaja pa se-''»da vprašanje, ko je treba točno J1 nepristransko ugotovita kdaj in ^ko se je dejansko slovenska šola »btioviila. To je namreč ob celi Vrstd botrov in stricev še vedlno fporno. Te botre in strice pozna vdd pdisec članka «Naša šola po * letih« (»Gospodarstvo« od 28. n°v. t. 1.) ki pravi: «Vso to obnovo šolstva smo sd priborili z ,|®ifflnemiimd žrtvami, ki jih je I191«*! pretrpel v dobi fašizma in ,afUge svetovne vojne, ne pa s pričevanjem posameznikov, ki bi morda lastili to zaslugo«. Ni j* minilo štirinajst dni od objave ® ugotovitve, ko se je pojavil prvi Č gospod na nepravem mestu in v nepravem času s trditvijo, da 'toraimo Slovenci za slovensko šo-7 biti hvaležni anigloameriški vo-tekl upravi in italijanski vladi. ”0. Slovenci smo in ostanemo v čl prdmeiru zelo nehvaležen na-f°d. Zakaj ne bo doživel naše Čvale omenjeni gospod, ba se ®1 moral že preje poučiti iz "biige «Oontributi per una starta čil© istituziioni scolastiche a Trle-•te«, ki je biila tdiskana s pri-čvkom odbora za proslavo petdesetletnice osvoboditve. V knji-® je razprava Alfreda Vemderja "I* poliitioa scolaistica deirammi-čtrazione mdlitare a Trieste dal H3 ai 1954». Na strani 205 piše Venier «In queste zone, nel periodo dal 1943 al 1945, i partagiand Nftriirooo proprie souole con lin-Ska d'insegnamento slovena o oro-č che lunzionarono qua e ta lonostante gli sforzn delle auto-wta italiane e germaniche per •Ppprimerle«. Piscu sicer manjkale lastnosti resnega zgodovinarja ® predvsem poznavanje predmeta 0 katerem piše, zato je v 26 vrvcah ki jih posveča slovenski do konca vojne, poleg neka-Čh točndh ugotovitev, precej iz-Wljemega. Predvsem pa je točna njegova 'Čtovdtev, da se je obnova sionske šole začela leta 1943. Ljudstvo ni čakalo nobenih navodil in Ukazov od kogarkoli. Sole je Čelo obnavljati samo. Prvi pojavi spontanih začetkov so bili na c»rkijenskem, sledil je Kras in ^rtška okolica. Ko Je vstopila bčSjteljica nekje na Cerkljanskem Piten, dan v razred obnovljene slo-čske šole, je našla na tabli ta-6 napais »Dan 20. oktobra bo o-čl v Kroniki nase vasi kot v«li(k zgodovinski dan, ko se je P> 25 letih služnosti odprla zopet Ča slovenska šola. Mussolinijev čnarodovalnd poizkus je šel po Jči. Vse milijonske žrtve so bi-» zastonj, ker Slovenci imamo tr-'fe buče, ki se niso omečile pod Členim pritiskom in ne korobača.« Navedene bssede Je slovenji šoli v pozdrav napisal oče Črnih otrok. Obnavljanje šol pa ni bila enostavna zadeva. Poleg sto objektivih in subjekiivnrih težkoč je bi-najtežje vprašanje učiteljstva. ‘Čizem je do dobra Sčistil Sionsko Primorje: učiteljstvo se te ' Klavnem izselilo v Jugoslavijo; čtogi pa so bili raztreseni po Čem italijanskem škornju Nem-ja okupacija štajerske in Go čtjske in težave v ljubljanski čkrajim so povzročile, da se je '‘»kaj učiteljev vrnilo v svoje rod-j kraje, tudi nekaj učiteljev, naučenih v Italiji, je kapitulaci- 1 zatekla doma. Večina teh se , postavila ljudstvu na razpo-ato. a potrebe so bile mnogo Čje. in tako se je začelo izbi-Či pomožne učitelje med domači: ponekod na vaškem sestanku, drugod na sestankih mladince ali ženske organizacije V čiiji ob Bači se je primeril gotovo enkratni slučaj: učiteljico- Čadintoo .so izvolili učenci sami w Po vsem tem je točna ugoto utev Venceslava Winklerja, načel-Jja oddelka za osnovno šolo pri , čvetnem odseku SNOS, le je v v°jem poročilu o primorskem šol-sestavljenem v Januar.,u 1945 j Predsedstvo SNOS napisal: «Ko j bo nekoč p'sala zgodovina šol-jtoa tega predela naše Sloveni *■ bodo morah zgodovinarji podariti v glavnem dvoje dejstev jktomno ljudsko samoiniciativnost I neprimerno požrtvovalnost in •Utiaštvo našega učiteljstva pose-b-d pomožnega Porast šol brez ?Čierne iniciative od stran; ob-9®ti po razpadu Italije in smrt-e žrtve v vrstah našega učitelj-Wa pri izpolnjevanju svoje dolž-Č«ti napram narodu, nam posujejo gornji dve trditvi.« .Ne bom našteval vseh žrtev Čvedom naj le nekaj imen, ki ^Priču jejo da se Je slovenska mlatita vključila v boj za naš ob čnek v vsem njegovem obsegu, Udi na šolskem področju. V Sa-jbktorci so Nemci zajeli 15. Vlil 7*4 tamkajšnjega pomožnega u ?člja Alojzija Kokoravca. Odgna-u so ga in nedaleč od vasi je v kdzdu obležalo njegovo prestrelno truplo, šestnajstletna Mirka Bandi je učila v Prebenegu. Čravljala je tudi kurirsko slu* •to. Nemci so jo skupaj s štirimi Č-arišicami ustrelili 29. VIII 1944 č Opčinah, študent postojnske ®hinaziije Joško Turk je po podatku iz «battagliona specialen po dpditulaciji Italije prevzel pouk »trok v Hrenovicd. Komaj osem-čjst let mu je bilo, ko je do- trpel 23. aprila 1944 med 51 talci v Ul. Ghega. Le nekaj mesecev starejša je bila Purgar Zora, partizanska učiteljica v Gabrovdcd v Istri, ki je zgorela med prvimi žrtvami v tržaški Rižarni. In ko talko zbiram podatke o padlih in v Nemčijo odgnanih u-čiteljdh, ko podoživljamo svoje in svojih tovarišev spomine na delo partizanskih šolah, ko brskam po ohranjenih dokumentih, spoznavam vse bolj, da bi obnova slovenskega primorskega šolstva bila vredna fdlmanja in bi imel film lahko isti podnaslov kot «Bitka na Neretvi« — izzivanje nemogočega. Neizpodbitno je dejstvo: «prvi obnovitelj slovenskega šolstva na Primorskem je bilo naše ljudstvo. Začelo je brez vsakih dekretov, toda v temelje nove slovenske šole je vzidalo svoje trpljenje in kri ((partizanskih« učiteljev je zabetonirala te temelje, da so ne-porušljivi. Nastajajoča ljudska o-blast je le povzela in koordinirala ljudsko pobudo, ko je narodnoosvobodilna odlbor za Primorsko Slovenijo izdal 22. oktobra svojo prvo okrožnico o organiziranju šolstva. Druga odločba primorskega vrhovnega narodnega osvobodilnega vodstva, o ustanavljanju roditeljskih svetov ki je izšla že 31. X., je samo potrdila in uzakonila dokazano samoiniciativnost, ljudstva. Z imenovanjem pokrajinskega in nato še okrožnih šolskih nadzornikov, je rastla šolska o-blast, ki je prevzela skrb za organizacijski in strokovni razvoj šolstva. Ob koncu prvega šolskega leta 1943-44 je delovalo pod vodstvom narodnoosvobodilnih odborov 333 šol s 16.008 učenci, na teh šotah je poučevalo 472 učiteljev, od katerih je bilo 374 pomožnih, in komaj 98, torej ena petina, poklicnih. Iz vsega zgoraj navedenega seveda ni težko izluščiti ugotovitve kdaj in kako je bita obnovljena slovenska šola, vendar..., da vendar — obstaja med ljudmi tudi posebna pasma, ki ima v žilah namesto krvi — tioto. In taki gledajo vse skozi paragrafska očala in ugotavljajo legalnost in nelegalnost. Kako je z »legalnostjo« partizanskega šolstva v letih 1943-45? Takrat smo bili pač — banditi, «fuo-rilegge« in ne vem še kaj. Seveda le za nekatere. Mednarodno pravno, priznani kot zavezniki velikih sil v prala hitlerjevski fronti, smo bili nosilci oblasti Pri jugoslovanski osvobodilni vojski so bile misije zavezniških vojsk in Narodni komite osvoboditve Jugoslavije je bil od zavezniških vlad priznan. Toda Primorska je bdla mednarodnojpravno še večino del Italije. Stvar je dejansko tragikomična. Hamletovska. Si doma, lastni deželi, morda celo spiš v svoji rojstni hiši na postelji, kjer te je mati rodila, pa si — okupator. Vendar po mednarodnem pravu imaš vso pravico izvajati upravno oblast. Le nadutost, M je izvirala iz pripadnosti h »korpusu svetovnih žandar-jev« je mogla kapetanu Simoni ju narekovati izjavo, ki jo je izrekel 10. septembra 1945 na konferenci v Gorici V kratkem se bodo končno odprle svobodne in zakonite (legali) šole. So absurdi na svetu (in s tem absurdom, da sd bil okupator na svoji zemlji, koketirajo celo nekateri naši ljudje), toda tudi po tem absurdu ni bila naša oblast po mednarodnem pravu nič manj legalna od nemške ali angioameriške vse do 12. junija 1945. In ta oblast je uspela, da so po 1. maju 1945 zaživele na novo še nekatere Sole (v Križu 9. maja, na Proseku 24. maja, na Opčinah 29. maja) in ko je izšel odlok PNOO o zaključku šolskega leta 1944-45. Je ta odlok izvršilo 308 šol, na katerih je bilo 428 učiteljev ter 17.107 učencev. Ne bi bil popoln, če bi šel mimo vprašanja koliko zaslug imar jo za obnovo slovenske šole — Nemci. Dobijo se namreč še ljudje, ki bi radi v ospora,vanju u- spehov narodnoosvobodilnega gibanja na šolskem področju, ob novo šole pripisali Nemcem in tistim, ki so jim stregli. «Anche 1 tedeschi,« piše citirani Vender na 305 strani, «nel quadro delta loro poliitdca intesa a guadagnare alla causa del Reich le popolaziond slave, aprirono qual-che souota con lingua d’insegna-mento slovena« V slovenski reviji ((Mladika«, v 1. številki X. letndika pa piše na 8 strani: «Kjer so imeli Nemci oblast v svojih rokah, so skušali popraviti krivice, ki jih je Slovencem zadal fašizem.» Taikega stav ka ne bi smel napisati noben slovenski časopis pa čeprav g« hoče naslednji stavek nekoliko približati zgodovinski resnici ko pravi: «Nemcd so bili pripravljeni dati šole, obenem pa izkoristiti stanje sebi v prida. Ta stavek bi zgodovinsko odgovarjal, če bi se glasili nekako tako »Isti nacizem ki je leta 1941 z eno potezo «u-ničil slovensko šolstvo na štajerskem in Gorenjskem Je bil Jeseni 1943 že tako šibak, da je špe kulirai s čustvi primorskega ljudstva in mu hotel «vmlti» slovenske Sole in domače župane, katerih Jih Je oropal fašizem, zato da psihološko razoroži antifašistično in anitdnacdstično borbenost ljudstva«. In ko v tem ni uspel, je nemški okupator pokazal prave DRAGO PAHOR S STROKOVNEGA SEMINARJA PRIMORSKIH PEVOVODIJ NA PROSEKU Udeleženci drugega pevovodskega seminarja na Proseku, ki je bil preteklo nedeljo Dirigent akademskega zbora »Tone Tomšič«, Marko Munih, vadi z zborom »Vasilij Mirk Letošnja jubilejna sezona, v kateri proslavljamo 25. obletnico zmage in četrt stoletja obnovljenega delovanja, prihaja na področju zborovskega petja do zdravih, koristnih in uspešnih pobud. Ob odprti meji so tudi pevovodje posvetnih pevskih zborov z obeh strani meje prišli do naravnega zaključka, da mora za- jeti ta odprtost tudi kulturo. S tem namenom so se že večkrat sestali izmenično na eni in drugi strani. Tako se je rodila zamisel o skupnih revijah pevskih zborov, ki bodo v mesecu marcu v Kopru, Trstu, Postojni, meseca maja pa še v Ajdovščini. Do sedaj se je prijavilo nad 50 zborov ali manjših pevskih skupin. V okviru tega sodelovanja je predvidenih tudi šest strokovnih seminarjev, ki naj dajo primorskim zborovodjem, poleg strokovnega izpopolnjevanja, tudi priložnost za medsebojna srečanja in spoznavanja. Prvi tak seminar je bil letos 9. novembra v Ajdovščini, drugi pa prejšnjo nedeljo v sedežu prosvetnega društva Prosek-Kon-tovel na Proseku. Glede na razširjenost influence je bila udeležba dobra. Na seminarju so predavali strokovnjaki: Marjan Gabrijelčič, ki je razčlenil zborovsko kompozicijo, Rafael Ajlec, ki je obravnaval čitalničarje od Gregorja Riharja dalje ter svoje izvajanje dopolnjeval z glasbenimi vložki, in končno še Marko Munih, ki je s sodelovanjem pevskega zbora Vasilij Mirk obdelal Srebotnjakovo skladbo »Bori«. Ob zaključku seminarja so prisotni pevovodje izrazili mnenje, da bi morala ta strokovna sreča- nja zajemati prvenstveno praktično delo z zborom, da bi čim-prej prišli do vidnih rezultatov. Tako bodo na primer za naslednji seminar, ki bo v januarju v Sežani, nadomestili zbor semina-risti sami, ki se bodo naučili in izvajali Gallusovo »Glej, kako umira pravični« in Maroltovo « Barčico«. liiiilllllliiiiiiiiiiiliiiHiiiiiniiliiiiiiiilMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiliilMlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiliiiiliiiilniiiiiiiiiriiiriitiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiititiiiiiitiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiii« ZANIMIVA NOVOST SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE Tečaj slovenskega jezika na gramofonskih ploščah Tečaj je pripravil priznani slavist dr. Jože Toporišič in je namenjen v prvi vrsti angleško govorečim izseljencem (Nadaljevanje na 5. straniJ LJUBLJANA, dec. — Pred kratkim je izšla v Ljubljani v založbi Slovenske izseljenske matice nadvse izvirna in zanimiva publikacija: Tečaj slovenskega jezika na gramofonskih ploščah. Že pred nekaj leti je Slovenska izseljenska matica izdala kratek, priročen učbenik za učenje slovenščine v štirih različnih izdajah, ki je bil hitro razprodan. Še največje je bilo povpraševanje po podobnem učbeniku slovenščine na angleško govorečih področjih v svetu, v Združenih državah A-merike, v Kanadi in v Avstraliji. Zanj so se zlasti zanimali potomci naših izseljencev, ki je njih materinski jezik slovenščina, vsakdanji pa angleščina. Nemajhno za- nimanje za učbenik slovenščine pa je tudi med novejšimi izseljenci, ki so se v angleško govorečih deželah naselili v zadnjem času in se poročili z domačinkami. Take družine so pogosto ohranile povsem slovenski značaj. Skratka, zanimanja za tečaj slovenščine za angleško govoreče izseljence je bilo dovolj, zato je Slovenska izseljenska matica začela pripravljati izdajo novega primernega učbenika. Tega, zelo zahtevnega in dolgotrajnega dela se je predavatelj na filozofski fakulteti dr. Jože Toporišič lotil z veseljem in z veliko temeljitostjo. Zavedal se je, da orje ledino, saj doslej še ni bilo učbenika slovenščine za tujce po najmodernejši metodi, na ....................... KAJETAN KOVIČ Fuoco e acqua L’acqua e la diafana vergine. II fuoco e il seduttore. L’acqua e fresca e trepida. II fuoco e caldo e seduce. L’acqua lo detesta e se ne innamora. II fuoco l’ama e la prende in odio. II fuoco la violenta. L’acqua lo uccide. Ogenj in voda Voda je prozorna devica. Ogenj je zapeljivec. Voda je hladna in se boji. Ogenj je vroč in se dobrika. Voda ga sovraži in vzljubi. Ogenj jo ljubi in zasovraži. Ogenj ji vzame devištvo. Voda mu vrne smrt. Prevod: Jolka Milič In Lidija Dekleva gramofonskih ploščah in v knjigi. Knjiga in plošče s slovenskimi teksti so primerni za vse, za Slovence ali tujce, za tiste, ki slovensko že znajo, pa bi si hoteli znanje obnoviti, še bolj pa seveda za tiste, ki ne znajo ničesar slovenskega in bi se radi naučili. Avtor je pri pisanju učbenika računal tako na naše rojake, ki bi se med obiskom v Sloveniji s svojimi sorodniki radi pogovoriti po slovensko, kakor tudi na tujce, ki bi se radi seznanili s slovensko književnostjo, pa ne poznajo niti osnov slovenskega jezika. Knjiga seveda uči slovenski knjižni jezik, pa vendar upošteva tudi pogovorni jezik in opozarja na posamezna narečja. Zanimanje za učbenik je precejšnje. Velik del naklade je že vnaprej razprodan, seveda pa je še vedno dovolj izvodov za vse, ki bi ga želeli naknadno kupiti. Tajnik Slovenske izseljenske matice Tone Brožič, je takole orisal novi učbenik: «Da bi omogočili čim širšemu krogu interesentov učenje slovenščine, je bilo treba učbenik prilagoditi možnosti za samostojno, individualno učenje. Tečaj, katerega avtor je naš priznani slavist dr. Jože Toporišič, sestavlja poseben učbenik z obširnimi komentarji v angleščini in šest gramofonskih plošč s slovenskim besedilom. To torej pomeni, da je tečaj prilagojen angleško govorečemu področju zaradi največjega zanimanja med našimi rojaki v Ameriki, pozneje pa ga bomn izdali v verzijah na druge važnejše svetovne jezike, predvsem nemško, špansko, francosko in morda italijansko.« «Oba dela, knjiga in plošče, sestavljata v bistvu celoto, možno pa je uporabljati tudi samo knjigo. Vendar pa je pouk neprimerno lažji z uporabo knjige in plošč. Snov obsega vsa važnejša področja uporabe pogovornega jezika in je podana v obliki zgodbic iz vsakdanjega življenja.« Angleški prevod besedila je o-skrbela prof. dr. Marjana Briški, korekture angleškega dela je o-pravil sodelavec univerze v Chicagu Terry Merz, ilustracije je prispeval Marjan Bregar, opremo sta izdelala arhitekta Judita in Peter Skalar, v govornem delu gramofonske plošče pa je sodelovala vrsta najvidnejših slovenskih dramskih igralcev in napovedovalcev ljubljanskega radia ter drugi. Knjigo je tiskala tiskarna Ljudske pravice, plošče pa je iz- delala tovarna Helidon iz posnetkov, opravljenih v študijih RTV Ljubljana. Izdaja take knjige vsekakor izpolnjuje pomembno vrzel v prodiranju slovenščine ne le med potomce slovenskih izseljencev, ki jih bo ta sodobna metoda učenja jezika njihovih staršev približala tudi domovini in narodu, iz katerega so izšli. Hkrati pa utegne taka publikacija ustrezno zadostiti tudi željam listih posameznikov v raznih deželah, ki so spoznali Slovenijo in jim ne bo odveč trud da spoznajo pobliže tudi jezik, četudi gre za jezik enega najmanjših narodov v Evropi, katerega kulturno bogastvo pa nič ne zaostaja za dosti večjimi narodi. D. KOŠMRLJ G U B A N C A PRISPEVEK ZA ETNOGRAFSKI NATEČAJ SPZ Doma sem iz Beneške Slovenije in bom zato opisala neko našo posebnost. Ta posebnost je *gubanca», ki pride pri nas na mizo ob večjih praznikih. Slišala sem, da so podobne jedi z raznimi imeni znane tudi drugod po Sloveniji, pri nas pa ta jed velja za posebnost, ker je sosednji Furlani ne poznajo. Zato so jo tudi po restavracijah začeli serinrati kot našo krajevno posebnost, mnogi naši ljudje pa so odprli trgovinice, kjer prodajajo samo gubance. Za gubanco potrebujemo najprej testo. To napravimo iz enega kilograma moke, dvajsetih dekagramov sladkorja, dvajsetih dekagramov maščobe (navadno damo polovico olja in polovico masla), štirih jajc, vanilije, limonove lupine in ruma; seveda pa moramo dati tudi kvas, oziroma «feco», kot pravimo pri nas. Testo ne sme biti pretrdo, mmešath pa ga moramo v toplem prostoru. Če je sladkor predebel, ga damo v vodo, da se «razpusti». Za nadev moramo najprej rzamljeth orehe. Dalje gre v nadev še «grozdje» (rozine), ki ga damo prej v tmaršalo», da se napne, nato še upinjuole», ki se jih prej toromeneje* (zarumeni) na maslu, kakih deset dekagramov masla, nekaj rzamljetegaa kruha, kanele, kakava, sladkorja ter domačega žganja. Naj še povem, da se testo - KOPER pripravlja tradicionalno silvestrovanje v obratih HOTEL GALEB in RESTAVRACIJI RIBA. Za rezervacije direktno v obratih ali po telefonu šf. 21-605 - 21-182 G.T.P. SIMONOV ZALIV - IZOLA pripravlja lepo silvestrovanje v vseh prostorih hotela HALIAETUM in v centralni restavraciji Rezervacije sprejema v hotelu telefon 71-288. PALAČE HOTEL • PORTOROŽ prireja veselo silvestrovanje z mednarodnim artističnim programom v hotelu PALAČE in NOVEM JADRANU v Portorožu. Informacije in rezervacije telefon 73-145. Vabljeni. HOTEL RESTAVRACIJA «KRAS> REPENTABOR priporoča bogat silvestrski menu. Prosta zabava. Prosimo za pravočasno rezervacijo miz. PARK HOTEL V NOVI GORICI prireja tradicionalno silvestrovanje z bogatim silvestrskim menujem in zabavo. Cena 12 000 starih din. V nočnem baru s programom starih din 15.000 (6 tisoč) konzumacija Igrajo trije zabavni orkestri, Naprošamo za pravočasen odkup prostorov. Informacije tel. 21-442 — recepcija hotela. GOSTINSKO PODJETJE «SEŽANA> pripravlja prijetna silvestrovanja v HOTELU TRIGLAV in v HOTELU TABOR v SEŽANI. Igrala bosta priznana orkestra. Bogat silvestrski menu, ples in druge zabave. Priporočamo se za pravočasno rezervacijo. Telefon HOTEL TRIGLAV 73-165 — HOTEL TABOR 73-034. SAMO SE DANES IN JUTRI Občinstvo ga ]• navdušeno sprejelo, kritika ga Je pohvalila kot največji film o vojni, kar jih Je bilo doslej ustvarjenih — 85 svetovno znanih Igralcev, 200 tankov, 55.000 mož, 500 topov, 5 let snemanja. Film predvajajo samo v kino dvorani GRATTACIELO in ga ne bodo predvajali v nobenem drugem kinematografu v Trstu in deželi. BITKA NA NERETVI LFC predstavlja film VELJKA BULAJIČA Izzivanje nemogočega Po abecednem redu: Sergej Bondarčuk, Yul Brynner, An-thony Dawson. Milena Dravič, Curd Jiirgens, Silva Koščina, Hardy Kruger. Franco Nero, Renato Rossini. Špela Rozin, Lojze Rozman, Ljubila Sa. mardžič, Oleg Vidov, Boria Dvornik, Orson VVelles in Bata Zivojinovič. DANES PREDSTAVE OB 14.- 16-30 19.10 22.10 HOTEL - RESTAVRACIJA KRIŽMAN Veliki Repen 76 - Telefon 227115 VABI NA VESELO SILVESTROVANJE - IGRAL BO PRIZNANI ORKESTER »I MISTI* — DEVETAK IZ KRMINA — SPECIALNI SILVESTRSKI MENU, • J e Društvena gostilna Gabrovec GABROVEC it. 24 - Telefon 229133 VOSOI VSEM CENJ. GOSTOM VESELE IN SREČNE PRAZNIKE TEHl OBVEŠČA, DA DELUJE NOVA GOSTILNIČARKA. V NOVI DVORANI V UL MADONNINA 19 veliko silvestrovanje s plesom IGRALI BODO «JAGUARS» VSE ZA ZABAVO — POLNOČNA TOMBOLA — IZVOLITEV KRALJICE 1970 — RAZNE ŠALE IN ZABAVNE IGRE. Pohitite z rezervacijami. Rezervacije sprejema v večernih urah bar v omenjeni dvorani. zobe. AH je bilo popravljanje krivice, da navedem samo eno epizodo, požig šole v Hruševlju v Brdih, ko so človeške zveri Her-renvolka vrgle v plamen goreče šole učenki, osemletno Vijoleto in desetletno Ldljano Toroš, da sta tam živi zgorold? Ko se bo pisala zgodovina primorskega šolstva, je povsem razumljivo, da ne bomo mogli iti mirno nemškega, tako imenovanega «belogardističnega« šolstva. Jasno pa Je, da se nobena spe-delna zgodovina ne more Iztrgati lz Obče zgodovine dotične dobe, zato bo moral tudi pojav tega šolstva dobiti v zgodovinopisju svoje pravo mesto. Vemo, da ni bdlo šolstvo nlikoll apolitično, še najmanj takrat, kx> se Je na široka usta za talko proglašalo. Iztrgati zgodovino obnove slovenskega šolstva v letih 1943-45 Iz okvirja takratnega razgibanega krvavega družbenega dogajanja na naših tleh, bd bila brezplodna ta nekoristna robota. PETROLCHIMICA ADRIATICA di MALE F. TRST - Telefon 817-395 TEKOČE GORIVO Plinsko o/je s posebnimi popusti Postrežba točna in hitra dobavo ★ ☆ ¥ ¥ SREČNO '70 ★ & # * I MARKET KOPER, SEŽANA, NOVA GORICA, KRANJSKA GORA ZA BOŽIČ IN NOVOLETNE PRAZNIKE SVE2I PURANI IN OSTALA PERUTNINA PRŠUT, BUDJOLA TER DRUGI DELIKATESNI PROIZVODI VSE VRSTE PIJAČ, PECIVA IN ČOKOLAD. * NOVOLETNA REKLAM-NA PRODAJA VIN, ŽGANIH PIJAČ, KEKSOV, NAPOLITANK. PECIVA IN ČOKOLADE. S 2E PRIPRAVLJENA DARILA * DARILA PO NAROČILU Neprekinjeno odprto od 130 do 19.30, v nedeljo od 130 do U. ★ ☆ ¥ ¥ SREČNO '70 ★ ☆ ¥ ¥ NEDEUA, 21. DECEMBRA PONEDELJEK, 22. DECEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Čembalo; 10.00 Godalni orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.46 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše — PeCjak: Drejček in trije marsovCkl; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbila; 13.00 Odmevi tedna; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 Rdbert-Duvivier: Marie Octobre (drama); 17.00 Orkestri; 17.30 Pevski zbori; 18.00 Koncert; 18.45 Pratika; 19.00Jazz; 19.30 Filmske melodije; 20.00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi; KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 19.16 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00Prenos RL; 9.10 in 9.50 Čestitke ob prazniku armade; 9.30 Nedeljsko srečanje; 10.00 Orkestri; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Pogovor s poslušalci; 11.50,12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Sosedni kraji in ljudje; 16.00Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poroči- la; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.45 Glasbeno tekmovanje; 11.35 Roditeljski krožek: božič v bolnišnici; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Program s Patty Pravo; 14.30 Gladbeno tekmovanje; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.34 Popoldne z Mino; 18.00 Simfonični koncert; 20.00 Glasbeni variete; 21.10 Športna nedelja; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za gospodinje; 9.35 Veliki variete; 11.04 Telefonski pogovori; 12.15 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Ju-ke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15.05 Magični Radio; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.10 Elektronske orgle; 16.40 Športni rezultati; 17.30 Pisan spored; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.00 Mezzosopranistka G. Simionaito in tenorist C. Berganzi; 20.45 Program z Rito Pav one; lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: Schubert in Brahms; 11.15 Verska navzočnost v glasbi; 12.20 Schumannova klavirska glasba; 12.50 Berlioz, Liszt ln Dvorak; 13.50 Ruske narodne; 14.05 Studtgart-ski komorni orkester; 15.30 B. Priel: «11 nemico interiore«; 17.30 Sličice Iz Francije; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.30 Nekaj o božiču; SLOVENIJA 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce ; 7.50 Inform. oddaja; 8.04 A. Marodič: Nadktov detektivski urad; 8.37 Vodopivec - Pavček: Strašni lovec Bum-Bum; 9.05 V studiu 14; 10.05 Se pomnite tovariši... M. Hribovšek: Usodna vrvica; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Ansambel M. Sepeta; 14.05 Slovenska zemlja v besedi in glasbi; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Operni stereo koncert; 17.30 Radijska igra — M. Deon: Kletka; 18.50 J.S.' Bach: Preludij in fuga v d-duru; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; ITAL TELEVIZ.JA 11.00 Maša; 12.30 Zabavna glasba; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Športno popoldne; 17.00 Spored za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega: 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogo- metne tekme; 19.55 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dostojevski: Bratje Karamazovi; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.40 P. Calderon de la Barca: «11 gran teatro del mondo»; 21.00 Dnevnik; 21.15 Včeraj in danes; 22.30 TV film: Begunci. TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 11.40 Sola; 12.00 Saksofon; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sola; 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Sestanek s Fansi; 21.00 Rebula: V Siblli-nem vetru; KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Poje K. Smith; 8.15 Strani iz albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Skladbe Lenona in Cameya; 9.35 Pevci lahke glasbe; 10.00 Melodije; 10.30 Zagrebški solisti; 11.00 Prisluhnimo jdm skupaj; 11.30 U-speli motivi; 11.45 Znani pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Športni ponedeljek; 14.00 Rezervirano za mladino; 15.30 Lahka glasba; 16.00 Športni pregled; 16.40 Pevci; 17.00 Operna glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.10 Zvočni trak; 10.35 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Poje Tito Gobbi; 12.05 Kontrapunkt; 13.49 Filmska glasba; 14.45 Natečaj za nove pesmi; 15.30 Glasbeni vrtiljak; 16.30 Modeme melodije; 17.05 Program za mladino; 18.55 Umetnost in prireditve; 19.30 Luna park; 20.15 Sestanek petih; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Nove pesmi; 9.09 Zakaj ln kako? 10.00 Grazia Deled-da: Božično darilo; 10.40 Izbrane pesmi; 11.10 Beethovnove skladbe; 11.50 Pojeta Dalida in B. Lauzi; 13.00 Program z Renatom Rascelom; 13.35 Claudio Vlila; 14.05 Juke box; 15.00 Izbrane plošče; 15.18 Neapeljske pesmi; 15.36 Znanstvena oddaja; 17.35 E-notni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Plošče; 20.00 Glasba po željah; 21.10 Jazz; III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: Ravel in Prokofjev; 10.40 Mozartove skladbe; 11.40 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba; 12.36 Beethovnove variacije; 14.00 Klarinetist F. Pezzullo Izvaja Mozarta; 15.30 WeHlova opera: Car se da fotografirati; 16.20 Schubertov kvintet; 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz; 18.30 Lahika glasba; 18.46 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.25 Arma Seghers -Bertolt Breht: II processo di Glo-vanna d'Aroo a Rouen — 1431; SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 Cicibanov svet; 9.4S Zvoki lz operet; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Dve simf. pesnitvi J. Sabeldusa; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Lahka glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Sentjemejski oktet; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Signali; 18.35 Mladinska «Interna 460»; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel V. Petriča; 20.00 Simf. orkester avstrijske RTV — v odmoru: Kulturna kronika; 21.20 Stare melodije; 22.15 Za ljubitelje jazza; ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Tedenski knjižni pregled; 19.15 Narečja v Italiji; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.05 Film II. KANAL 21.00 Dnevnik; 31.15 Svet leta 1970: Srednji vzhod — smodniš-nica Sredozemlja; JUG. TELEVIZIJA OD 21. DO 27.4II.-1969 NEDEUA, 21. decembra 20.00, 22.25 Poročila; 9.30 Narodna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.55 Otroška matineja: Trapoilo HH 33 Itd.; 12.20 TV kažipot; 12.35 Boks; 15.00 Pregled letošnje nogometne sezone; 15.30 šahovske kombinacije; 16.00 Mednarodna drsalna revija — prenos (do 18.00); 18.15 Norčije v operi — ameriški film; 19.45 Cikcak; 20.35 Humoreska; 21.40 Videofon; 21.55 Športni pregled. PONEDEUEK, 22. decembra 20.00, 22.55 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 a snove splošne izobrazbe; 16.10 Francoščina; 17.45 Mala čarovnica; 18.00 Po Sloveniji; 18.30Transport ponesrečenca; 18.50 Ansambel pantomime iz Prage; 19.20 Znanost in mi; 19.45 Cikcak; 20.35 Oddaja o dnevu JA; 21.05 Schisgal; Ljubezenska pesem Bar-neya Kemp inskega; 21.55 Koncert ob dnevu JA. TOREK, 23. decembra 20.00, 22.10 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Angleščina; 16.40 Za prosvetne delavce; 17.50 Risanka; 18.00 Lutkovna oddaja; 18.20 Obrežje; 18.40 Večer pod lipo; 19.05 Obiščite z nami Zagreb; 19.50 Cikcak; 20.35 Zakon in nered — angleški Ulm; 21.55 P. Ramovž: Odmevi — balet. SREDA, 24. decembra 20.00, 22.15 Poročila; 9.35 TV v Soli; 17.45 Rastimo; 18.30 Pisani trak; 18.45 davek — film; 19.15 Glasbena oddaja; 19.45 Cikcak; 20.35 Za vse otroke sveta — posnetek prireditve Gada Unicef; 21.45 Največ, kar se da — ameriški fldm. ČETRTEK, 25. decembra 20.00, 22.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.15 Veseli tobogan — oddaja za otroke; 17.45 Po Sloveniji; 18.15 Zbor lz Raven na Koroškem; 18.45 Črnske duhovne pesmi; 19.30 Dedek Mraz za vas; 19.45 Cikcak; 20.35 T. Mann: Buddenbrookovi; 21.20 Kulturne diagonale; 22.00 Shenandoah — Sim. PETEK, 28. decembra 20.00 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10Splošna izobrazba; 17.45 Dogodivščine Hucldeberryja Firma — film; 18.15 Glasbena oddaja; 19.00 Vse ob svojem času — reportaža; 19.30 Dedek Mraz za vas; 19.50 Cikcak; 20.35 Za dobro voljo in razvedrilo, posnetek evrovizijske glasbene oddaje iz Wiesbadna, Ob koncu poročila. SOBOTA, 27. decembra 20.00, 23.10 Poročila; 9.35 TV v šoli; 16.30 Aliče v čudežni deželi; 17.30 Po domače s fanti treh dolin; 17.45, 18.30 Prenos športnega dogodita; 18.20 Cilccak; 19.15 S kamero po svetu; 19.40 Za boljši jezik; 19.45 Dedek Mraz za vas; 20.30 Propagandna oddaja; 20.40 Posnetek evrovizijske glasbene oddaje iz Wiesbadna; 21.40 Stan in Oldo; 22.00 Novi rod — film. JUTRI V GORICI OBČINSKA SEJA Sprejeti bi morali resolucijo o posvetovalni komisiji za manjšino V soglasju s strokovnjaki ACI bodo spremenili dosedanji prometni sistem - 80 milijonov za asfaltiranje treh skupin cest Goriški občinski svet se sestane v ponedeljek 22. decembra ob 21. uri. Na dnevnem redu bi morala biti diskusija o resoluciji, ki naj izraža pripravljenost občinskega sveta sestaviti posvetovalno komisijo občinskega značaja o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Na zadnji seji občinskega odbora, ki ji je predsedoval podžupan Can-dussi je odbornik za promet Fantini poročal o predlogih prometnega urada avtomobilskega kluba, kako si zamišlja ureditev vedno gostejšega in pogostoma tudi kaotičnega avtomobilskega prometa. Odborniki so osvojili del predlogov in naročili strokovnjakom ACI, naj izdelajo načrt s spremembami prometa ter uvedbo kar največje funkcionalnosti. Predvsem nameravajo ugotoviti, katere ceste so po pomembnosti prvega in drugega reda, katere naj bodo usposobljene samo za e-nosmerni promet, na katerih križiščih je potrebno namestiti semaforske naprave, določiti bodo morali parkirišča ter pri lem upoštevati potrebe določenih kategorij. Občinskemu svetu so sklenili predlagati, naj vsemu osebju prizna poviške na plačah na podlagi novih razpredelnic, ki jih sestavljajo. Odobrili so nakup večjega števila darilnih paketov za otroke v vrtcih, obnovili bodo najemnino za igrišče v Ul. Baiamonti. Društvu Ginnastica Goriziana bodo prispevali sredstva za kritje stroškov pri uporabi dvoran za športne in kulturne prireditve. Odborniki so nato sprejeli predlog odbornika za javna dela Lupie-rija, da bodo potrošili 80 milijonov lir za ureditev in asfaltiranje treh skupin cest. Za 29 milijonov lir bodo asfaltirali Vicolo Tronco, nekatere odseke Ul. Gelsi, Virgilio, Alto Adige, Orti, Consortiva, Sv. Mihaela, Brigata Treviso, Lungo I-sonzo, Argentina, Corte S. Giorgio, Planiscig, Eroi, Campagnuzza, Ste- sa, Bolivia, prečne ulice v Ul. Tor-riani, Cipriani, Udine Nuova, površino okoli Ponte del Torrione in v ljudskem vrtu v Ločniku. Za 26 milijonov bodo asfaltirali Ul. Sca-ramuzza, zgradili bodo novo pot med Ul. Brigata Pavia in Ul. Gram- sci itd. ----------------- Na sestanku mestne sekcije KD «oenter» v Gorici je struja «Stad- stra Morotea di Nuovo Corso« izvolila v izvršni odlbor vseh deset svojih kandidatov, pet mesta pa Je pripadlo struji «Base — Forze Nuove». Danes govori v Krminu poslanec PSI Fortuna Daines bo v Krmtou zborovanje PSI, kd bi moralo biit iže prejšnjo nedeljo, pa so ga preložili zavoljo krvavih dogodkov v Milanu. V občinskem gledališču bo socialistični poslanec Loris Fortuna govoril o sedanjem italijanskem politič- nem položaju. Zborovanje bo ob 10.30, Na sedežu sekcije bo ob 9.30 dr. Gtobaitta Angeli govoril o liku pokojnega socialista Marca Zor-zuta. Na zadnji seji sekoijskega odbora PSU so Izvolili za političnega tajnika Alfia Zampija, namestnika tajnika Egona Lodattija, upravnega tajnika Tulta Zonzenona. Po-cebne dolžnosti bodo imeli Antonio Di Maria ln Aratonino Cenilno. V pokrajinski izvršni odlbor so Imenovali naslednje osebe: Agosti-no Oandussi, Egone Lodatti, Ser-gic Rovis, Alfio Zampd, Lanfran-co Zuoalli. KRAJEVNA TOPONOMASTIKA IMA PRECEJ SLOVANSKIH IMEN Slovani so že pred več kot tisoč leti živeli tudi v Tržiču in njegovi okolici Domačini še danes imenujejo nekatere kraje s starimi izrazi, ki so slovenskega izvora • Nekatera imenu se ne uporabljajo več - Tudi Sdobba ob izlivu Soče v morje je slovanskega izvora V Tržiču in njegovi okolici živi precej Slovencev, ki so se v te kraje priselili v glavnem iz vasi gori-škega Krasa, tako v zadnjih letih kot v času avstrijske vladavine. Ti naši rojaki, ki so utopljeni v morju italijanskega prebivalstva teh krajev, niso prvi ljudje slovanskega rodu, ki so prišli v te kraje. Tržič in njegova okolica sta vedno privabljala slovenske kmete, čeprav je bilo to ozemlje skozi stoletja ločeno od Gorice in drugih krajev na Primorskem, kjer so živeli in živijo še danes Slovenci. Dolgo vrsto let je Tržič spadal v območje Beneške republike, medtem ko so živeli primor- ...................................................................................................iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiimiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»»iHii 50 LET DELOVNEGA JUBILEJA Angela Boškin iz Perme prva otroška negovalka Prejela je visoko odlikovanje predsednika Tita So ljudje, ki živijo med nami, skromni in nekako ob strani, kakor da bi se bali stopiti v ospredje in pokazati javnosti svojo dolgo in plodno življenjsko pot, ki so jo prehodili in se trošili svojim vrstnikom, požrtvovalno in nesebično. Taka skromna duša je nedvomno tudi bivša medicinska sestra in o-troeka negovalka Angela Boškino-va iz Pevme, kjer v starosti 85 let preživlja večer svojega življenja skupaj s svojo sestro Valerijo. limutiitiiMiiiiiiiiiiiMimiiiHiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinimfiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiH Stališča delavskih strank o reakcionarnih manevrih Izvršni odlbor goriške federacije KPI je na svoji seji ocenil žalostne atentate v Milam ln Rimu ter ugotovil, da hočejo z njimi zavirati napredovanje delavskega razreda in ljudskih sil. S sedanjim manevrom skušajo ustvariti zmerni levi center, ki naj bi bil pod pritiskom detno-kristjamske desnice in socialne demokracije, ki naj bi se uveljavila kot sila «reda». Poleg tega Je v teku pritisk na l judi ln levičarske organizacije. V gorlški pokrajini so preiskali zasebna stanovanja v Tržiču in Romkah, med katerimi tudi stanovanje Maria Candotta, katerega svojci so izgubili v partizanski borbi štiri domače. Naravno so se preiskave zaključile, kot Je bilo mogoče predvidevati, z negativnim izidom. Vendar to ni poglavitno. Vemo, kako se je začelo in ne vemo, kam nas bo to pripeljalo. Obstaja nevarnost, da ne bodo o-škodovane samo delavske pridobitve, ampak tudi ustanove, ki so nastale v odporniškem gibanju. Zato federacija odločno obsoja desničarski In koservatlvnl manever ter protestira proti preiska- vam v stanovanjih, ki so še vedno v teku. Obvezuje se v imenu vseh komunistov, da se bodo množično upirali reakcionarnim poskusom zaviranja demokratičnega napredka ter pravične stvari delavcev. Vse protifašistične sile in demokratične občane opozarjajo na budnost in jih pozivajo k enotnosti, ki edino lahko prepreči reakcionarni in avtoritarni poseg. Preiskave po stanovanjih v Tržiču so povzročile val ogorčenja med prebivalstvom. Sekcije KPI v tovarnah so sprejele resolucije, ki obsojajo takšno ravnanje. Podobni stališči sta sprejeli tudi PSIUP ln partizanska organizacija ANPI. Goriška federacija PSIUP je včeraj objavila svoje stališče glede atentatov 12. decembra, ki — po sodbi PSIUP — objektivno ogrožajo delavske borbe, ker tudi okoli za- konitih oblik delavskih borb v zadnjih mesecih, ustvarjajo umetno o-zračje strahu in sumničenja. Atentati nudijo priložnost da se z izgovorom o preiskavah razširja sistematično zatiranje, ki se je v zadnjih tednih še okrepilo. Grožnja proti delavcem lahko postane neposredna grožnja proti republiškim ustanovam, ki so nastale v odporniškem gibanju. Proti takšnim grožnjam goriška PSIUP poziva ljudsko budnost ter zahteva nadaljevanje bojev na vseh ravneh, stoji ob strani vseh političnih sil, ki se povezujejo z delavskimi borbami, in zavrača vsako nepristno enotnost z desničarskimi strankami, vštevši PSU, ki se odločno upirajo delavcem ter pozivajo na «red» in «močno državo*. Dne 4. decembra letos pa so jo nekako prisilili, da je stopila v o-spredje, ko so v Ljubljani proslavljali ŠO letnico dela slovenskih medicinskih sester, saj je bila prav naša Angela Boškinova pionirka na tem področju ter je tako rekoč prav sama zaorala ledino v tistem daljnem povojnem letu 1919. Angela Boškinova se je rodila leta 1885 v Pevmi. Oče je bil kovač in z ženo sta morala poskrbeti kar za 9 otrok. Zato ni čuda, če so morali drug za drugim v svet za kruhom, brž ko so dobro shodili. Tako je šel prvi njen starejši brat na Dunaj kjer se je kmalu osamosvojil v trgovini ter poklical k sebi tudi Angelo. Ta pa ni bila ženska, ki bi se zadovoljila z delom pri bratu. Leta 1918 je zaključila na Dunaju tečaj za otroške negovalke in po vojni prišla leta 1919 v Ljubljano, kjer pa ni mogla dobiti dela v svoji stroki, saj takrat še niso poznali v Ljubljani te vrste zavodov. Poslali so jo na Jesenice, kjer je čisto sama organizirala prvo materinsko in otroško posvetovalnico, ki je bila začetek današnje, po vsej Sloveniji razširjene mreže takih posvetovalnic. Čez nekaj let se je vrnila v Ljubljano, kjer so 2. januarja 1924 ustanovili šolo za civilne sestre, v katero so se rada vpisala številna dekleta. Leta 1939 je delovala pri higienskem zavodu v Ljubljani in še istega leta odšla v Škofjo Loko, kjer je vodila Zdravstveni dom. Prišla je nemška okupacija Gorenjske in za našo jubilantko se je začelo težko delo. Vendar je ostala na svojem mestu in pomagala ljudstvu kjer in kakor je mogla. Leta i944 je zaprosila za upokojitev ter odšla nazaj domov v svojo rodno Pevmo na sončno Goriško. Tu ni več našla živih svojih staršev. Mati ji je u-mrla že leta 1941, oče pa nekaj dni pred njenim povratkom. Sedaj živi s svojo sestro na očinjem domu ob skromni poJstjnini. Kot srno že na začetku omenili, so dne 4. decembra v Ljubljani svečano proslavili 50-letnico slovenskih medicinskih sester. Prvo tako diplomo je prejela prav Angela Boškinova dne 27. januarja 1919 preden je nastopila svojo prvo službo na Jesenicah in izkoristila svoje obsežno znanje posvetovalnici za otroka in mater v Sloveniji. V priznanje njenih velikih zaslug na tem področju je sedaj ob 50-letnici dela bila odlikovana z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, ki ji ga je poslal sam Tito; poleg tega pa so ji podelili še zlato značko medicinskih sester, ki jih je sedaj v Sloveniji nad 2000 s 69 dispanzerji in nad 300 otroškimi posvetovalnicami. In vse to je zraslo iz njenega začetka na Jesenicah. Po svojem povratku domov pa Angela ni hotela mirovati, ampak se je živahno udeleževala prosvetne dejavnosti v vasi. V društvu «Naš prapor* je bila agilna in povsod prisotna odbornica, bila pa je dolgo let tudi članica glavnega odbora Demokratične fronte Slovencev na Goriškem. Ob njenem delovnem Jubileju še enkrat čestitajo naši jubilantki sorodniki in prijatelji ter vsi briški domačini na splošno. Njim se pri- ski Slovenci v deželah, ki so bile podvržene habsburškim vladarjem. Vendarle so se ’ Tržiču in njegovi okolici ljudje slovanskega rodu pojavili že v prvih stoletjih sred njega veka, takoj po prihodu Slova-nav v naše kraje. Dokaz temu so slovanska imena nekaterih zaselkov ali krajev, ki se v določeni meri še danes uporabljajo. O slovanskem izvoru nekaterih krajevnih imen je že bilo mnogo napisanega, mnogo polemik, posebno ker niso hoteli do ločeni krajevni italijanski zgodovinarji priznavati slovenske prisebnosti v teh krajih, čeprav je bila ta le začasnega značaja. Ni moj namen obuditi te polemike, hočem le prikazati določena priznanja z italijanske strani, ki sc najnovejšega izvora. Pred dvema letoma je Tržič slavil svojo tisočletnico. Pravzaprav so proslavili tisočletnico privilegija cesarja Otona I., ki je bil podpisan 29. aprila 967. v Ravenni. S tem privilegijem je cesar Oton I. podelil oglejskemu patriarhatu razna ozemlja, med katerimi je omenjen tudi kraj Panzano, t.j. današnje industrijsko predmestje Tržiča, kjer stoji velika ladjedelnica V raznih prepisih tega dokumenta, ki so ohranjeni v več krajih, je kraj imeno-novan na različne načine: Pantia-Patiano, Paciano, Panciano, družuje tudi naše uredništvo z željo, da bi še mnogo let uživala zasluženi pokoj v naši sredi. Na Vrhu je umrl Andrej Cotič v tamkajšnji prvi Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 14. do 20. decembra rodilo 25 otrok, poročili so se trije pari, oklicali pa so dva para. ROJSTVA: Olaf Fanin, Franoesca Feresin, Roberta Gratton, Sonia A-ceilla, Barbara Acella, Massamo Be vilacqua, Fabiano Guanin, Antonio Carli, Marilena Saule, Anna Angeli, Klena Bolzon, Laura Podlipnik, Roberto Valentinuzzi, Alessandra Mar-chi, Davide Gerion, Leonarda Caf-forio, Michele Klinec, Claudio Ve-nier, Lucia Olivo, Davide Toso, Eli-sabetta Moratti, Sergio De Piaggi, Fiorenza Vidoz, Ilaria Peressini, E-lena Petruz. SMRTI: gospodinja 68-ietna Giu-seppina Valič, vd. Semoli, upokojenec 75-letni Antonio Fasan, delavec 63-letni Antonio Goriup, upokojenec 74-letni Leopoldo Visintin, upokojenec 84-letni Comelio Venturini, prodajalec časopisov 67-letni Camillo Pacelia, en dan stara Sonia Acella, AVTOPROMET GORICA - NOVA GORICA vas vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE. Dnevno obratujejo vlečnice, ugodna smučišča m tereni za druge zimskošportne dejavosti. Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom ln drugimi pijačami — Ob sobotah in nedeljah ter praznikih ples. Informacije tel. 22-911, 21-443. 77-010 vratar 64-letni Giuseppe Perini, upokojenec 751etni Andrej Cotič, upokojenka 66-letna Alberta Vodopivec, kmetovalec 65-letni Guido Montana-ri, upokojenec 70-letni Luciano Us-sai, delavec 45-letni Luigi Mauro, upokojenka 74-letna Ivana Prinčič, vd. Stekar, upokojenec 74-letni Karlo Graunar, 80-letna Štefanija Dornik, 73 letna Gisella Pallaver, por. Mondolfo, štiri mesece star Dario Brumat, gospodinja 59-letna Olimpia Stabon, 64-letna Stefania Racotina, vd. Delbianco, upokojenec 73 letni Giuseppe Santolin, gospodinja 77-letna Stefania Scrobogna, vd. Mo-rini, gospodinja 75 letna Marija Bizjak, por. Martellani, upokojenec 70-letni Giovanni Borsini, delavec 61-letni Ottavio Gerin, sedem dni stara Barbara Acella, 69-letna upokojenka Giovanna Zimona, vd. Menichino, upokojenec 71-letni Francesco Prin-cig, gospodinja 76letna Lucia Gor-tan, trgovec 79-letni Virginio Zanel-lo, upokojenec 67-letni Luigi Stelli, upokojenec 78-letni Francesco Grion, upokojenec 77-letni Luigi Pin. POROKE: podoficir Giampaolo Marega in delavka Maria Baradel; inženir Oscar Murga Garcia in profesorica Silvia Pezone; dekorater Goffredo Ballaben ir Maria Anna Grandi. OKLICI: zidar Antonio Gattesco in delavka Vera Geissa; delavec Rosso Russo in gospodinja Liliana Speranza. V popoldanskih urah je v sredo na Vrhu veliko število bližnjih in oddaljenih sorodnikov, vaščanov in drugih spremilo na zadnji poti Andreja Cotiča. Kot veliko število drugih priletnih mož je tudi on podlegel gripi, ki sedaj razsaja kar po celi Evropi. Pokojni Andrej je že kot mladenič odpotoval v Gradec, kjer se je izuril v dobrega kovača. Po štiriletnem tamkajšnjem bivanju se je vrnil na Kras in se zaposlil v lad-iedelnici, kjer je ostal do prve svetovne vojne. Med njo se je ponovno oprijel kovaštva, in ko se je ta končala, se je vrnil v ladjedelnico, ki pa jo je kmalu moral dokončno zapustiti, ker je hudo zbolel za malarijo. Tedaj se je zatekel k očetu na malo kraško kmetijo, kjer je ostal do smrti. Bil je večletni odbornik sovodenj-ske posojilnice in odlikovan z zlatim odličjem. V zadnjih letih je zelo rad prebiral Primorski dnevnik in partizanske romane, kar priča, da je ljubil slovensko besedo in da je bil zaveden Slovenec. Zapušča ženo Marijo, sinova Andreja in Maksa ter hčeri Marijo in Sabino, od katerih vsi živijo srečno zakonsko življenje. C. B. Pacciano, Pavano. Zelo jasno je, da gre za današnji Panzano, ker so v istem dokumentu imenovani tudi bližnji kraji Ronke, Foljan, Maria-no, San Canziano itd. Obljudeno naselje je torej obstajalo v Tržiču že v tisti dobi in ime predmestja se je ohranilo do današnjih dni. Ob priliki tisočletnice tega važnega dokumenta je trži-ška občina izdala monografijo domačega zgodovinarja Silvia Domi-nija o tem privilegiju. V lični knjižici najdemo tudi objavljene nekatere zelo stare zemljevide naših krajev in, kar nas zanima, tudi analizo slovanskega izvora nekaterih krajev v tržiški okolici. Domini ugotavlja, da je cesar Karel Veliki, cesar svetega rimskega cesarstva, postal leta 774 po n.št. tudi kralj Langobardov. V pridobljenih deželah je dal razne fevde svojim vojskovodjem in ti so na ta svoja nova posestva, zlasti na področju naše dežele, pripeljali vrsto družin slovanskih podložnikov, ki so se v glavnem ukvarjali s kmetijstvom. Slovanski prišleci so tu usta novili svoja naselja in še danes je v okolici Codroipa cela vrsta vasi. ki imajo čista slovanska imena. Slovani so bili zš Franke sužnji in zaradi tega so jim nadeli tovrstni latinski izraz. Zemljišče, ki se razteza od predmestja Panzano proti letovišču Marina Julia ob novi cesti proti Gradežu se še danes imenuje Schiavetti. Domini trdi, da je ta izraz ostal od takratnega časa. Poznejši dobi, stoletju pred letom 1000, pripisuje Domini slovanski izvor nekaterih drugih krajev v tržiški okolici. Selce utalijansko Selz) so danes frakcija občine Ronke. Slovanski izvor tega imena je za Dominija neizpodbiten Isto velja za kraje Mostegane in Moschenuza (Moščenice), ki spominjajo na mostove, Breghi in Brechi, ki spominjajo na kraje ob vodi, Brodizi, ki spominjajo na majhno pristanišče, ladiniz Ln ladinaz, ki jih Domini povezuje z mrzlimi vodami, Clici. Dobbia, Sdobba, Doberdb: trije zadnji izrazi spominjajo na gozdove. O Doberdobu ne bomo razpravljali, velja pa omeniti, da je Dobbia danes naselje med Štarancanom in Be-glianom, torej že proti zahodu, Sdobba pa je kraj ob izlivu Soče v Ja dransko morje. Torej so tudi tu, ob zaključku toka Soče, nekoč živeli Slovenci. Pri San Canzianu je še danes kraj, ki mu domačini — Italijani pravijo Staravassi ali Sdaravasm. Za Dominija ni nikakega dvoma: gre za izraz slovanskega izvora, ki pomeni stara vas. Ta kraj pa je bil obljuden pred letom 1000, kajti že pred tem letom je bilo naselje uničeno in zapuščeno. Kljub temu se je stari izraz ohranil v teku več kot tisoč let med domačini. Pri San Canzianu je bilo tudi večje oglejsko naselje z baziliko iz petega stoletja. Tu so pred leti pričeli z arheološkim izkopavanjem in našli že precej kamnov in tudi drugega mate riala. Morda bi bilo prav, da bi se za stvar pozanimali tudi slovenski arheologi. Možno je, da bi tu našli kakšne stvari, ki bi bile za nas zanimive. V Dominijevi knjižici najdemo še en slovanski krajevni izraz v tej okolici. Prisluhnimo tekstu pisanem v italijanskem jeziku, ki ga je moč dobiti v tržiškem občinskem arhivu. To je rokopis o delovanju od Benečanov postavljenega župana Andrea Contarena (1447 1448). Tekst je naslednji: «Responsio Ser Thomasi. Davanti de Vui spectabile et egre-gio misser Andrea Contareno hono-rabile podesta le Monfalchone re-spondo mi Thomaso de Thomasi de domanda fata per lo Contestabile e Mudar de Monfalchone de uno pra-do esser andado a Starigrad in ver S. Antonio, lo qual 6 za piu anni tajado e son in possession e faeto tajar per mi e Doricho de Nasin-guerra e Zuan Antonio, li quati erano mii faetori in Monfalchone.. » Videli smo izraz «Starigrad». Tako so, vsaj še v petnajstem stoletju, imenovali okolico Sv. Antona v Tržiču. V istem rokopisu je izraz Starigrad imenovan še enkrat in lokacija je zelo jasno razvidna. Znani beneški zgodovinopisec Marin Sanudo piše, da je videl v tem kraju ostanke starega obzidja v tem kraju. Tu se ie nahajalo majhni.. rimsko pristanišče, ki je bilo obzidano. Tu je bila majhna trdnjava. Pristanišču je bilo ime Puciolis ali Putiolis. Pristanišče je bilo na kraju za tovarniškim poslopjem Solvay, blizu termalnih zgradb, ki so bile zelo znane v rimskem času. V tem kraju so našli v teku stoletij razne rimske grobnice. Zanimivo pa je dejstvo, da so staremu ograjenemu rimskemu nase-lj'u dali takoj po slovanski naselitvi slovanski naziv Starigrad, ki se je nato ohranij skozi stoletja. Naši rojaki so torej živeli v trži-ski okolici pred več kot tisoč let m so tu pustili jasne sledove svoje prisotnosti. Marko VValtritsch PRIZNANO ME0NAR00N1 AVTO POEVOZNIŠKO PODJETJE CORSO. 15.00: «Sento che mi sta succedendo qualcosa», J. Lemon in C. Deneuve, ameriški kinema-skopski barvni film. VERDI. 15.15: «11 dito nefla piagas, K. Kinski in G. Hiiton; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 15.15—22: «La donna scarlatta», M. Vitti in R. Hossein; italijanski film v bar-vah. V1TTORIA. 15.00: «Amarsi male», S. Scott in G. Macchia. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.15: «11 dito piti veloce del West», J. Gamer in J. Hackett; ameriški kinemaskopski film v barvah. I rzic AZZURRO. 14.00: «La donna scar-latta«, Virna Lisi, ital. kinema-skope v barvah. EXCELSlOR. 14.00: «La legione dei dannati«, J. Palance, ameriški kii-nemaskop v barvah. PRINCIPE. 14.00: «Prima che ven-ga Tinvemo)), D. Niven in A. Carina, ameriški kinemaskop » barvah. l\ovu (iorivu SOČA (Nova Gorica): «Klub morilcev iz Brooklina», angleško-za-padnonemški film — ob 16. — 18. in 20. uri. DESKLE: «Vrnitev Ringa«, ameriški barvni film — ob 17. In 19.30. ameriški film — ob 15. in 19.30. RENČE: »Napredovanje v zaledju«, ameriški film — ob 19.30. SEMPAS: «2ena z dvema možema«, francoski film — ob 16. tn 19.30. KANAL: «Dan na dirkah«, ameriški film — ob 16. in 19.30 SVOBODA (Šempeter): «Thomas More, človek za vse čase«, ameriški barvni film — ob 16 — 18. in 20. uri. PRVACINA: «Na tebi Je vrsta, da umreš« — ob 16. in 19.30. POTUJOČI KINO - BRANIK: »Deset božjih zapovedi«, II. del — ob 20. uri. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan tn ponoči je prta lekarna AL CORSO, Italija 98, tel 24-43. TR21C Dr. Rismondo, Ul. Toti 52, tel. od-Korzo 72-701. DE2URNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna Ferdinando Micheli, Ulica XXIV maja 22, tel. 23-39. ZAHVALA LA GORIZIANA GORICA - Ul Uucs (PAo.sta IHU - Tel 2H-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Ob smrti našega nepozabnega Andreja Cotiča se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so kakor koli sočustvovali z nami. Se prav posebna zahvala g. župniku in vsem, kd so pokoinika pospremili na zadnji poti. Žalujoča družina Vrh, 21. decembra in sorodstvo 1969. ROKE JE IMEL Se VEDNO V OKOVIH. NENADOMA JE PRI VRATIH ZAKLEPAL NEDOKONČAN SPOMENIK UR9AN/M t ŽIVLJENJ E ZA ŽIVLJENJE Q~ ŽE PRE3 S| SE /Al .ZDEL ZNAN \ J— KRK JE D0L<;0 ČASA LEŽAL KO JE ODPRL OČI, SE MU JE ZDELO, DA JE ŽE VEDNO MED JETNIKI. PA VENDAR JE BILO VSE PRUCjAČE . vecim vasi se je ta lep star čaj »devetdnevnice* izgubil, ostala je pa navada, rla gredo vsi k polnočnici. Tudi koledovanja za »svete tri krajeve* ni več. Včasih so otroci in starejši hodili od ht še do hiše, zapeli in od gospodinj dobili štruklje, orehe, kos gubance ali drugo sladkarijo. Tu di precej drugih običajev se izgublja, ostane pa ir. bo tudi ostal en običaj, na žalost že prestar, ki ga civilizacija ne bo mogla, ne znala, mogoče tudi ne bo hotela izbrisati. To je običaj, da se za božič izseljenci vrnejo k domačemu ognjišču, k domači mizi in vsaj za nekaj ur, za nekaj dni pozabijo na mrzle »domo-ve» in moreče življenje v tujini, da se v družini ogrejejo in zberejo moči, da se po praznikih lahko zopet vrnejo v tujino in nadaljujejo svoje trdo, po krivici razklano življenje. N. K. OKROG BOŽIČA V BENEŠKI SLOVENIJI Na sliki vidimo filmsko igralko Silvo Košfino, Id je zlasti zaslovela s svojo ganljivo vlogo partizanke v filmu «Bitka na Neretvi», katerega še vedno uspešno vrtijo v nekem tržaškem kinu. Ta slika seveda nima na sebi nič dramatičnega, ker je posneta v njenem domačem okolju, vendar ji sijejo z obraza nežnost, milina in otožnost liiiiiiiiiinimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiimHiiiiiiiiii NEKAJ PABERKOV IZ FILATELIJE Veljaven od 21. decembra do 27. decembra 1969 @: Letos je bila v SFRJ bogata žetev znamk, posvečenih raznim obletnicam OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neka oseba, ki ste že pozabili nanjo, se bo zopet oglasila. Dozorele bodo razne stvari in dve Izmed njih vas boste osrečili. Na delu morate uresničiti svoje zamisli, biti bolj konkretni in aktivni. Vzemite zdravila za vranico In držite se predpisane diete. BIK (od 21.4. do 20. 5.) V zvezi z ljubezenskimi čustvi boste naravnost na-elektrteiranl. Prišlo bo do zelo zabavne dogodivščine. Oseba, ki vas ljubi, se bo obnašala nekam skrivnostno. Na delu boste skušali mrzlično doseči svoj smoter, čutili se boste slabo zaradi preobilja hrane. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Preden boste neki osebi izpovedali svoda čustva, se moraite dobro premisliti. Sprejmite odkrito ra zora vo, ki bo le koristila. Na delu ne zadaste ie le rfnsmizem, marveč je potrebna tudi velika razsodnost. Bodite vzdržni pri pijači. RAK (od 22.6. do 22.7.) če boste mirni. boste laihko ponovno vzpostaiviM stike z osebo, ki jo Imate zelo radi. Sodelujte z osebami, rojenimi pod znakom rib. Na delu bodo neke osebe popustile in vas celo prosile za pomoč, če potujete, izberite bolj počasna vozila. f T vm Lepi stari običaj «devetdnevnice» se polagoma izgublja9 a «gubance» še vedno gredo v slast - Tudi koledovanja za «svete tri krajeve» ni več I.FV (od 23.7. do 22. \ 8.) Odločno morate / \ zanikati določene ( ) glasove v zvezi z va- V J šlm čustvenim živ- ^-----/ Denjem. Zaradi ne- ke vcmemiriljitve vesti boste zelo slabe volje. Na delu vas bodo prav gotovo podprli, toda potrebna je potrpežljivost. Ne smete se preveč gnati. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) V čustvenem l življenju bodo na-I stali nekateri dvomi. Neka oseba se bo polagoma odtegnila vašemu vplivu. Bodiite bc»W razsodni. Na delu boste začeli iz val ati nove teorl'e in nove poskusne metode. Imeli boste revmatizem in mravljince v hrbtenici. TEI1TNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prejeli boste prijetne novice, ki vam bodo nrlskrbele nekaj srečnih uric in napolnile srce z novimi upd. čas ie primeren za ljubezen. Na delu Je bolje, da malo počakate ugodno priliko. Na splošno boste zdravi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Kdor v ljubezenskih zadevah trka na vrata, ki se mu ne odprejo, ravna zelo 'rešeno. Pazite, da ne boste mraivilj zgrešenih korakov. Na i!u boste poind optimizma in >lie tar boste opravi ieli celo idure, Na zdravstvenem tortni nič novega. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Kaže, da dogodki nekako ščitilo skrito ljubezen. Neka oseba vam bo dala zelo zanimivo lziavo Na delu boste našli rešitev važnega in živlieniškega vprašan,ja. V zdravstvenih zadevah se boste izognili mnogim nevšečnostim, če boste zmerni. KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) Neki f _ k ^ pridatelii se bodo J zelo zanimali za va-\* ~\y še duševno Žlvrienle 'v-—g in vam bodo po- magali. da dosežete v družni oopoteo soerla.sie in vedrino. Vaše kupčije poide‘0 v klase Boste nekoliko trudni in zato vzemite poživila. VODNAR (od 21.1. do 191) (.e boste z osebo ki vam ie pri srni nežni, bo to rodilo izredno bogate sadove Vedite. da so llubosumne srene naravnost odvratne. Na delu ne verujte lažnim prUatpi ‘em. k1 bi vam rad' podstavili novo Boste nolnl živi jen iskost.1 in optimizma. RIBI (od 20.2. do 20. 3.) Neke radovedne osebe vas bodo skušale prepričati. da jim zaupate neko srčno skrivnost. Toda molk je zlata vreden. Na delu ne boste zaslužili le de-naria. marveč si pridobili tudi spoštovanje. Ker boste preveč živčni, boste slabo spali. Sezonski izseljenci doživljajo vse to enkrat na leto, žalost je vsakokrat nova in stara obenem. Enkrat na leto odhajajo, enkrat na leto se tudi vračajo, nekateri tudi dvakrat, vsaj tisti, ki delajo v kaki obmejni državi. Vsakokrat ko odhajajo, pozdravljajo svojce in domači kraj, vsakokrat požirajo solze in jih stisne v grlu. Ko se za nekaj dni vračajo, že mislijo na odhod in jim ta misel kali veselje. Ko so v tujini, si želijo domov. Ko so doma, so cele dneve potepajo po vasi, ker nimajo nobenega dela, ker ne vedo, kam bi se dali. Saj imajo nekaj prijateljev v vasi, tudi sorodnike obiščejo, ampak po nekaj dneh se že dolgočasijo in si zaželijo zopet na delo, v tujino, kjer so pastili druge prijatelje, morda dekle. Ko se po nekaj dneh privadijo spet toplega vaškega življenja, se že bliža dan odhoda. Tedaj jih vidiš, ko sedijo na zidku ali pred hišo in objemajo dolino z žalostnim pogledom, kakor da bi radi z njim slikali vse in slike odnesli s sabo shranjene v srcu. Žalostne so matere in sestre, dekleta in prijatelji. Ob odhodu se cela vas zbere v hiši in poslavljanje je mučno, pa čeprav ti ljudje redko jočejo. Prvič, ko sem bila prisotna takemu pozdravljanju, se mi je zdelo vse podobno pogrebu, in dejansko je bilo nekaj podobnosti. Ob vsakem odhodu pustijo ti ljudje v vasi delček srca, delček duše in odhajajo ohromljeni. Sedaj je čas povratka, o božiču se vsa vrnejo, tudi tisti, ki delajo daleč v belgijskih rudnikih, ali v Angliji. Zagrenjeni in utrujeni se vračajo iz zaprašenih rudnikov j. aJj' Ropotajočih to- varn in res se zdi, da se vračajo iz podzemlja, ker oživijo šele ko stopijo na domačo zemljo, k toplemu ognjišču. Poznala sem družino, kjer sta mož in starejši sin živela \ Angliji, žena mlajši sin pa s starim očetom nekje v Nadiški dolini. Cela družina je zaživela samo za božične praznike, žena je vzcvetela, mož se je pomladil in dečka sta bila srečna, da sta bila lahko nekaj dni skupaj. Ostalih enajst mesecev so vsi skupaj samo ži votarili in pričakovali božiča Nekateri so sedaj že doma, sedijo pri ognjišču in uživajo toploto ognja in družine, pripove dujejo o celoletnih izkušnjah in sprašujejo o znancih in sorodni, kih. Ostali bodo prišli še ta teden in posedli po domovih, kjer jiih nestrpno pričakujejo. Po do movih še niso postavili ne jaslic ne božičnega drevesca in vendar je ozračje drugačno, kot je bilo pred nekaj meseci. Bila sem pred kratkim v Matajurju, v vasici, lu jo precej dobro poznam, ker sem jo že večkrat obiskala in tudi nekaj časa prebila v njej. Spraševala sem ljudi po božičnih običajih. Pravili so mi o devetici in polnočnici, ki jo obiščejo na božični večer, o jaslicah in «gubanci», ki jo gospodinja speče tudi v najrevnejši hiši. Nekateri običaji so se v nekaterih vaseh še obdržali, drugi so se izgubili. Ponekod se res še zbere po devet družin, od katerih ena vsako noč drži pri sebi «sveto družino*. V izbi pripravijo oltarček in vsa vas se zbere, da pomoli, po do maoe zapoje, mogoče nekoliko pokramlja in končno v procesiji prenese »sveto družino* v drugo hišo. Tako se nadaljuje za devet dni -do božičnega večera. V Samo v prvih enajstih mesecih so morali zbiralci novih jugoslovanskih znamk porabiti kar 8.08S dinarjev Zelene senožeti in tihe gorske Vasice v Beneški Sloveniji je Pokril prvi sneg. Pot, ki se dviga od Jeronišča do Matajurja, je do Strmice še dobra, da se kar lepo vozi po njej, od Strmice dalje je pa pokrita s snegom, ki se v osojnih ovinkih spreminja v led. Edina stvar, ki moti ta Spokojni mir, so avtomobili. Človek, ki bi prvič obiskal tiste vasi in se ozrl za avti, bi verjetno presenečen obstal, ker so tablice na njih iz najrazličnejših držav. Kdor pozna Benečijo, ve, da so to izseljenci, ki se vračajo domov za božične praznike. Ko so odhajali, po Velikem Šmarnu so bila pobočja odeta v zelenje, po senožetih je bilo Posejano cvetje, vsa hišna vrata so bila na stežaj odprta, spremljala sta jih «zbuogom» in božime». Spremljale so jih tudi Solze žalostnih mater in «čeča», Prijateljev in vsen vaščanov. Zelo lahko je razpravljati o izseljencih, razprave in statistike o sezonskih izseljencih zvenijo skoraj imenitno, človeške plati se pa nihče ne upa dotakniti. Ljudje, ki se odpravijo v Ameriko ali Avstralijo, odpotujejo enkrat, poslovijo se od svojih dolin, od svojih ljudi in gre-jo v svet. Tam si lahko ustvarijo svojo družino, če je še nimajo, spoznajo riovo okolje, se bolje ali slabše vživijo. Za znance in sorodnike so kot mrtvi, saj si nekaj časa dopisujejo, ampak tudi to s časom preneha. Doline in pobočja ostanejo v njihovem spominu, se mogoče tu di nekoliko sanjsko obarvajo in jim pomagajo pri trdem življenju v tujini. Vsaka žalost se omili, ostane domotožje, saj so del svojega srca pustili tam nekje v rojstni vasi, v rojstni hiši, ki se dan za dnem podira, tako da ni znaka za njimi. Vasica Mašeri v Beneški'Sloveniji Zbiralci jugoslovanskih zinamk so ali bodo morali te mosec še nekajkrat seča v svojo denarnico, dia sii bodo nabavili še pet znamk. 9. decembra je Izšla ena znamka ob 50-letadot ljubljanske univerze, naslednjega dne znamki po 1,25 in 3,25 din za evropsko poštno-telegrafsko skupnost «Europa -Cept», 17. decembra so proslavili 300-lebnioo zagrebškega vseučdli-''' šča, 19. decembra pa 25-letnico osvoboditve Titograda, glavnega mesta Orne gore. Na predvečer praznika republike so pričeli na jugoslovanskih poštah prodajati serijo šestih znamk, ki so posvečene tematiki «Umetnost v Jugoslavjid skozi stoletja«. Podobne znamke izdajajo ob državnem prazniku že od leta 1962 in moramo reči, da so vse zelo lepo izdelane. Gre v glavnem za reprodukcije raznih umetniških del tvorcev, ki so živeli v Jugoslaviji. Lani je znamka za 3,00 dinarje iz te serije, na katetri je hoda reproducirana slika «Triglav iz Bohinja«, delo slikarja A. Kammgerja, dobila nagrado za najlepšo svetovno znamko na natečaju, ki ga vsako leto prireja znana italijanska revija «11 oodletaiondste - Italia Mateliča«. Tudi letošnje znamke so zelo lepo izdal me. Prikazujejo ženske akte slikarjev tega stoletja Na znamki za 0,50 din Je prikazana slika »Cigančica z vrtnico«, delo makedtonskega slikarja Nikole Miartinoskcga (r. 1903). Martdno-skd je eden najpomembnejših slikarjev moderne makedonske u-metnosti. Znamka za 1.25 din prikazuje «Dekle v rdečem naslanjaču« srbskega slikarja Save Su-manoviča (1897-1942). Hrvatskega je posvečena slovenskemu slikarju Mateju Sternenu (1370-1949). Slovenski slikar in grafik se je šolal na umetniški akademiji na Dunaju, potem pa na zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta v Muenchnu. Njegova začetna umetniška dejavnost je' riilj^Asiie je’ iitV-vezana z nastopom slovite skupine slovenskih impresionistov: I* vana Groharja, Riharda Jakopiča in Mateja Jame, s katerimi je skupaj razstavljal že leta 1900. Na znamki je prikazan njegov »Ležeči ženski akt.« Našteta likovna dela je Izbral dr. Dejan Medakovič, profesor beograjsko univerze, likovno jih je obdelal akademski slikar Andreja Milenkovič. Znamke je natisnila v kombinaciji heliogravure in globokega iiindjskega tiska dunajska tfskarna «Oesterreichische Staatsdniokorei« v polah po 9 znamk. Prve tri znamke so natisnili v nakladi 1.250.000 kosov, četrto 750.000, peto 500.000, zadnjo pa 200.000 kosov. Jugoslovanska poštna uprava nadaljuje s terni nakladami pot, ki jo je začela že pred dvajsetimi leti. V skoiro vsaki seriji najdemo ključne znamke, ki jih je le v majhnem številu moč dobiti na nekaterih poštnih uradih To dejstvo in pa visoke nominalne vrednosti znamk niso najboljša politika za večanje števila filatelistov, ki bi se oprijeli zbiranja jugoslovanskih znamk. Ie malo-kotena država na svetu izvaja tako politiko pri nakladi svojih poštnih znamk. Letos so v Jugoslaviji izdali celo vrsto znamk. Januarja je izšla znamka za 1.25 din, posvečena 50-letndci ustanovitve Mednarodne organizacije za delo (OIT). Marca so izšle tri znamke ob 50-letndci Zveze komunistov Jugoslavije (0.50, 0.75, 1.25 din). Hkrati je izšel tudi priložnostni blok v nominalni vrednosti 10 dinarjev, V aprilu je izšlo šest znamk z reprodukcijami raznih srednjeveških fresk. Vrednost celotne serije je 12.50 din (0.50, 0.75, 1.25, 2, 3 in 5 din). V aprilu je izšla tudi znamka za 0.50 din v počastitev 1900-ietniice Ptuja. V maju je izšla znamka za 0.50 din ob stoletnici rojstva makedonskega so-oioldsta Vasila Glavtnova V maju je izšla že osma serija, posvečena jugoslovanski flori. Vrednosti teh znamk so 0.50, 0.75, 1.25, 2.00, 2.50 in 5.00 din, skupno torej 12 dinarjev Ob dvajsetih dubrovniških letnih i-grah so julija izdali zelo lepo serijo šestih znamk z naslikanimi ladjami prejšnjih stoletij. Nominalne vrednosti znamk so naslednje: 0.50, 1.25, 1.50, 2.50, 3.25 in 5.00 din, skupno 14 dinarjev. V avgustu so bile v Beogradu svetovne igro gluhonemih. Ob tej priliki je izšla znamka za 1.25 dinarjev. V septembru so počastili 50-let-ndoo veterinarske fakultete v Zagrebu. Takrat je izšla serija šti- rih znamk (0.75, 1.25, 3.25 in 5.00 din), na katerih so prikazane razne pasme konj z jugoslovanskega področja. Na znamki za 1.25 je prikazan bedi lipicanec. V prvih V zvezd s «Kotičkom za mlade bralce« so neupravičeno nastali nekateri dvomi. »Kotiček» velja seveda za mlade bralce povsod m ne le za goriške. Odgovore pa je treba pošiljati na goriški naslov le zato, ker živi pisec »Kotička« v Gorici. dneh oktobra je bil v Jugoslaviji otroški teden in ob tej priliki je izšla znamka za 0.50 din. 20. oktobra je izšla znamka za 0.50 din, posvečena 25-letaici osvoboditve Beograda. V novembru je izšla druga znamka te serije, posvečena osvoboditvi Skopja, decembra izide še znamka o Titogradu. V naslednjem lete bodo izšle še znamke, posvečene 25-letmici osvoboditve Sarajeva, Zagreba in Ljubljane V novembru so izšle še znamke posvečene olimpijskemu tednu (0.10 din) in stoletnici rojstva uglednega hrvatskega organizatorja prosvetljen st va in borca za jugoslovansko i-dejo dr. Josipa Smodlake (0.50 din). Doslej oo morali torej zbiralci jugoslovanskih znamk potrošiti, samo v enajstih mesecih tega lete, 80.85 dinarjev. Se nekaj bodo veljale že omenjene znamke, ki bodo ali so že izšle v decembru. Ker smo že pri Jugoslovanska Matoldji, naj omenimo, da je bila od 5. do 11- decembra v Ljubljani mednarodna filatelistična razstava »Ljubljana-phila 1969» Posvečena je bila 50-letntci prve slovenske znamke, znanemu »verigarju«. Razstava Je bila v Modemi galeriji in Je obsegala pri bližno 380 vitrin. Izdali so spominski ovitek, na katerem so reproducirali Valvazorjevo sliko sta re Ljubljane, vsi ovitki so bili opremljeni s priložnostnim poštnim žigom. M. W. Pojasnilo v zvozi s «Kotičkom» za mlad« slikarja Marina Tartaglie je slika »Česanje«, ki Je prikazana na znamki za 1.50 din. Tartaglia se Je rodil leta 1912. Miroslav Kraljevič, hrvatski slikar (1885-1913), je eden izmed ustanoviteljev modernega hrvatskega slikarstva; na njegovln slikah se opaža vpliv francoskih slikarjev tiste dobe. Na znamki za 2.50 din je upodobljen njegov »Veliki ženski akt Olimpija« Naslednja znamka Je posvečena aktu »Kopalka«, ki je delo srbskega slikarja Jovana Bijeiiča (1884-1964). Njena vrednost je 3.25 din 1 Zadnja znamka za 5.00 dinarjev »»»I ...IN NI VEDEL- KDO C,A .7 IJE ZANESEL v kočo. i ni n vz- Ui. Dobrih SAD MAŠČEVANJA HORO SKOP Izseljenci se vračajo k domačemu ognjišču da vsaj nekaj dni pozabijo na hladno tujino Atletski deseteroboj od Thorpeja do Toomeya Bo Joachim Kirst prvi presegel mejo 8.500 točk? Prav nepričakovano je prispela iz ZDA vest, da je Bill Toomey postavil 11. in 12. decembra v Los Angelesu nov svetovni rekord v deseteroboju. Toomey je že nekaj časa najboljši na svetu in zmagal je tudi na lanskih olimpijskih igrah, imel pa je doslej precej smole. Že večkrat je prej poskusil izboljšati svetovni rekord, podvig pa mu je vedno spodletel. Rezultat 8200 točk je presegel že ob mnogih priložnostih, ni pa mogel čez vsoto 8319 točk, aki 98 veš kot Bendlin. O Toomeyu se je po olimpijskih igrah govorilo, d'a bo zapustil aktivni šport, svetovni rekord pa mu ni dal miru. V zadnjih dveh mesecih je kar dvakrat ponovno presegel 8200 točk, v tretjem poskusu, katerega je toplo kalifornijsko podnebje omogočilo še v decembru, pa je končno dosegel svoj oilj: 8417 točk, ali 93 več kot Bendlin. Zgodovina deseteroboja začenja daljnega leta 1912. Na olimpijske igre v Stockholmu so Američani privedli čistokrvnega Indijanca, ki je bil za takratne pojme prava »pošast*. Jiim Thorpe je takratno konkurenco »zmlel* in preišnji rekord popravil za skoraj 1200 točk. Nevoščljivi rasisti so nato Thorpeja diskvalifirirald zaradi »profesionalizma*, v resnici pa se je moral Indijanec s svojimi telesnimi sposobnostmi boriti proti lakoti. Thor-peju so tudi odvzeli olimpijsko kolajno. Rezultat Thorpeja je svoj čas, po drugačnih kriterijih ocenjevanja, znašal 8413 točk, ali 6756 po danes veljavnih tablicah. Počakati je balo treba do leta 1927, ko je finski atlet Yrjola nekoliko popravil to znamko do vsote 6768 točk. Večkratne spremembe v sistemu ocenjevanja rezultatov ne dajejo jgsne slike v tablici svetovnih rekordov, pravi mejnik pa predstavlja Robert Mathias. Mathias je bil prvi veliki specialist po drugi svetovni vojni in pravi čudež je bila njegova zmaga na olimpijskih igrah v Londonu, ko je imel samo 17 let. Svetovni rekorder je Mathias postal samo dve leti kasneje, zmagal pa je tudi na olimpijskih igrah v Helsinkih 1. 1952, ko je tudi popravil lastni svetovni rekord. Velik napad na ameriško »trd- njavo* je sprožil leta 1958 Sovjet Vasili Kuznjecov. Po tedanjem na činu ocenjevanja je prvi presegel mejo 8000 točk in za 29 točk popravil rekord, ki je tedaj že pripadal mogočnemu, črnopoltemu Američanu Raferju Johnsonu. Ameriški odgovor na to »izzivanje* ni izostal. Johnson je med prvim srečanjem SZ—ZDA v sami Moskvi ponovno prišel do rekorda. Kuznjecov je nato še enkrat odvzel prvo mesto Johnsonu, malo pred olimpijskimi igrami v Rimu pa se je Johnson močno oddaljil od Sovjeta in za seboj potegnil še Kitajca s Farmoze Yang 6uam-Kvanga. Vrstni red Johnson, Yang, Kuznjecov je na igrah v Rimu določil trenutno razmerje sil na svetu, za prvega pa so te igre pomenile tudi konec športne kariere, medtem ko sta Yang in Kuznjecov nadaljevala. Kuznjecov je dve leti kasneje zabeležil svoj zadnji uspeh s tretjo zaporedno zmago na evropskem prvenstvu, za Yanga pa je nastopila zlata doba. Odkrili so namreč palico iz fiberglasa. Ker je Yang lahek in gibčen je kmalu postal pravi specialist in je dosegel rezultat kar 5,05 m. Tablice za ocenjevanje niso še upoštevale fiberglasa in Yang je rekord Johnsona popravil za skoraj 500 točk, točneje do 9121 točk. Po starem sistemu merjenja bi bil rezultat Kitajca za samo 26 točk boljši. V resnici je bil Johnso/t precej boljši od Yanga. Nastop Kitajca je pomenil splošno nazadovanje v ZDA in istočasen vzpon Nemcev. Slednji so s Holdorfom zmagali na igrah v Tokiu in so leta 1967 z Bendlinom tudi prišli do svetovnega rekorda. Američani so sicer medtem odvzeli Yangu rekord, uspeh Russa Hodge-ja pa je bil le slučaj, kajti ta a-tlet ni niti v samih ZDA nikoli pomenil ve.esdle. Nastop Toomcya je stvar novejšega časa. S svetovnim rekordom je končal svojo športno kariero. Baje bo kmalu stopil v zakon z bivšo angleško atletinjo Mary Big-nal, bolj znano kot Mary Rand. Zelo lepa Mary se je v Toomeya tako zagledala, da je pustila na cedilu prejšnjega soproga. Mr. Randa. Deseteroboj sam zaradi tega ne SVETOVNI REKORD V DESETEROBOJU SKOZI CAS (vrstni red posameznih panog: 100 m, daljina, krogla, višina, 400 metrov, 110 metrov ovire, disk, palica, kopje, 1500 metrov) Higo Wiesiander (Švedska) 5584 točk leta 1911 (11”6 — 6,15 — 11,25 — 1,67 - 55”6 - 18"2 - 29,74 — 3,00 - 48,89 - 4’49’'4) Jim Thorpe (ZDA) 6756 točk leta 1912 (11’2 - 6,79 - 12,89 - 1,87 — 52”2 — 15”6 - 36,98 - 3,25 - 45,70 — 4'40”1) Baiavo Yrjdla (Finska) 6768 toc* leta 1927 (11’7 - 6,73 - 14,27 - 1,85 — 52”8 — 16”8 — 40,76 — 3,20 — 57,40 — 4’41”8) Glerm Morris (ZDA) 7421 točk leta 1936 (11 ”1 - 6,97 - 14,10 - 1,85 _ 49"4 _ 14”9 _ 43,02 - 3,50 - 54,52 — 4'33”2) Robert. Mathdias (ZDA) 7453 točk leta 1950 (10”9 — 7,09 - 14,48 - 1,85 — 51”0 - 14”7 - 44,62 - 3,98 - 55,59 — 5’05”1) Rafer Johnson (ZDA) 7758 točk leta 1955 (10”5 - 7,49 - 13,80 - 1,85 - 49"7 - 14"5 - 27,20 - 3,87 - 59,09 - 501 ”5) Vasilij Kuznjecov (SZ) 7760 točk leta 1958 (U"0 — 7,30 — 14, 49 — 1,89 - 49”2 - 14"7 — 49,94 - 4,00 - 66,16 — 4’50''0) Rafer Johnson (ZDA) 7896 točk leta 1958 ( 10'66 - 7,17 — 14,69 — 1,80 - 48'’2 — 14"9 — 49,06 - 3,95 — 72,59 — 5’05”0) Vasilij Kuznjecov (SZ) 8357 točk leta 1959 (10”7 - 7,35 - 14,68 - 1,69 - 49’'2 — 14 "7 — 49,94 - 4,20 — 65,06 — 5’04”6) Rafer Johnson (ZDA) 8063 točk leta 1960 (10’’6 - 7,55 - 15,85 — 1,78 _ 48'’6 — 14"5 — 51,96 — 3,97 — 71,09 — 5'09”9) Yang Čuam-Kvang (Formoza) 8089 točk leta 1963 (10”7 — 7,17 — 13’22 — 1,92 - 47”7 - 14 ”0 - 40,99 - 4,84 -- 71,75 — 5'02"4) Russ Hodge (ZDA) 8230 točk leta 1966 (10”5 - 7,51 - 17,25 - 1,85 _ 48”g _ 15''2 — 50,44 — 4,10 64,49 — 4’40”4) Kurt Bendlin (Zah. Nemčija) 8319 točk leta 1967 (10”6 — 7,55 —14,50 _ i,84 _ 47”9 - 14”8 - 46,31 - 4,10 — 74,85 — 4T9”4) Bill Toomey (ZDA) 8417 točk leta 1969 (10”3 — 7,76 — 14,33 — 1,93 — 47"1 — 14"3 - 46,49 — 4,27 — 65,74 — 4’39”4) lin. bo trpel, ker je kandidatov za rekord mnogo. Odlični so sedaj vzhodni Nemci. Joachim Kirst bi moral že v začetku prihodnje sezone zbrati okoli 8500 točk. Toomey in Kirst sta komaj predhodnika nove generacije desetero-bojcev. Več kot dobra sta v vseh panogah, vrhu tega pa še prava specialista v nekaterih od njih. Toomey je na primer med olimpijskim deseterobojem pretekel 400 m v odličnem času 45”6, s katerim bi se lahko uvrstil na prva mesta v finalnem teku specialistov, na 100 metrov pa ima osebni rekord 10”4. Kirst skoči v daljino skoraj 8 m, v višino pa kar 216 cm. Na splošno so deseteroboja nekoliko slabši v metih, ker se trening za te panoge ne sklada preveč s hitrostjo in gibčnostjo drugih, prave žrtve pa postanejo v teku na 1500 m. Ta tek zahteva namreč trening dolgoprogašev, ki je v pravem nasprotju s kratkotrajnimi napori v vseh ostalih panogah. DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 21. decembra 1969 KOŠARKA Moška D liga 15.30 v Trstu, Ul. dedla Valle Bor — Don Bosco (Rovlgo) • * * Prvenstvo naraščajnikov 11.00 v Skednju Servolana B — Bor • • • 11.00 v Trstu, pri Sv. Justu Montuzza — Polet • m . Prvenstvo naraščajnic 11.00 v Trstu, pri Oton. Trieshtol Bloch C — Polet ODBOJKA Prvenstvo mladincev 10.30 v Trstu zavod ENAOLI Bor — Polet Kras — Gaja * * * Prvenstvo mladink 09.30 v Trstu, stadion «1. maj» Zarja — OMA Breg — Gaja NAMIZNI TENIS »Italijanski pokal* Nsatop goriškega Doma 13. kolo BARI — CAGLIARI: Sbairdcflla BOLOGNA — TORINO: Oarminati JUVENTUS — LAZIO: Prancescon LANEROSSi V. — BRESCIA: Piarani MILAN — FlORENTINA: Gomeila NAPOLI — INTERNAZIONALE: Lo Bello ROMA — PALERMO: Picasso H. VERONA — SAMPDORIA: Motta 14. kolo AREZZO — CATANZARO: Possagno ATALANTA — PERUGIA: Trano CESENA — CATANIA: Maisoali COMO — REGGIANA: Cedi FOGGIA — PIACENZA: Biianchi GENOA — TARANTO: Laazarond LIVORNO — MANTOVA: Serafdmi MIODENA — PIŠA: Pamztoo REGGINA — VARESE Beroandns TERNANA — MONZA: Canteffli A SKUPINA C = = 15. kolo ALESSANDRIA — TREVIGLIESE Levrero BIELLESE — ROVERETO Frasso MARZOTTO — SEREGNO Lemeirdon MONFALCONE — LIVORNO Scolari Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU PRO PATRIA — LECCO Ciaeoi SOLBIATESE — DERTHONA Turiano SOTTOMARINA — VENEZIA Busalacchi TREVISO — PADOVA Camova TRIESTINA — NOV ARA Campanini VERBANIA - LEGNANO Menegali MEDNARODNI NOGOMET BARCELONA, 20. - Anglež Vic-tor Buckingham je novi trener španskega moštva Barcellone. Tako je sporočil predsednik društva. Buckingham je do sedaj treniral več znanih enajsteric, med katerimi tudi Ajaxa iz Amsterdama. • • • LONDON, 20. — Gripa razsaja tudi med angleškimi nogometaši. Zato je angleška nogometna zveza odgodila več prvenstvenih tekem, ki bi morale biti na sporedu danes. • • • MILAN, 20. — Prvenstvo tekme druge lige med Monzo in Comom, ki so jo prejšnjo nedeljo odgodili zaradi goste megle, bodo odigrali v sredo, 24. decembra. Srečanje Perugia - Catanzaro pa bodo odigrali na nevtralnem igrišču v Temiju, ker je stadion Perugie diskvalificiran. « « * MILAN, 20. — Italijanska nogometna zveza je včeraj sporočila spored tekem veljavnih za italijanski pokal. Dne 31. decembra bodo odigrali naslednja srečanja: Roma- KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre L6/II1 sKBom:x VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL trst. Ul. Mazzini 53 Tel 733-361 Prijatelje id znance naprošamo ds nas obiščejo VELETRGOVSKO PODJETJE M anod« postojna VAM NUDI PREK SVOJIH TRGOVIN, MARKETOV IN SUPERMARKETOV V POSTOJNI - SEŽANI -KOPRU - IZOLI - PIRANU IN V PORTOROŽU BOGATO IZBIRO KVALITETNIH PREHRAMBENIH ARTIKLOV SVEŽE MESO VSEH VRST - SUHOMESNATE IZDELKE - MLEČNE PROIZVODE - VINA IN DRUGE PIJAČE. Pa še: usnjeno ter drugo moško In žensko konfekcijo, kozmetiko, preproge, čipke in suvenirje Cagliari, Torino - Inter, Varese-Fiorentina in Bologna - Juventus. Dne 24. februarja prihodnjega leta bosta odigrala povratno tekmo Cagliari in Roma, drugi pa se bodo pomerili naslednji dan. TENIS Športni časnikarji z angleškega jezikovnega področja z vsega sveta, so sestavili lestvico najboljših teniških igralcev vseh časov. Lestvica je taka: 1. Tllden (ZDA) 2. Budge (ZDA) 3. Laver (Avstralija) 4. Gonzales (ZDA) 5. Kramer (ZDA) 6. Perry (Velika Britanija) 7. Cochet (Francija) 8. Lacoste (Francija) itd. HOKEJ NA LEDU do- V prijateljskem srečanju je mača ekipa Jesenic premagala moštvo slovenskih izseljencev iz Kanade z taktom 9:3. SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno potniškimi ladjami: redno Unijo okoU sveta, redno Unijo z Južno Ameriko, redno Unijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od K.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* Piran Zupančičeva ul. 24 In na naše agente po vsem svetu Telexl: 34-122 Vu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73470 do 73477 m v romoKoZ POIMOROSE Iti U LETI K CIIKMIN l»K RACI AHA V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ Oil|trl<> vse U*lu vabi na praznovanje ob božičnih in novoletnih praznikih TRSI UL Boccaccio 3 Teleton 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI o vse kraje tudi * inozemstvo (sctMnJr 'OUč/a/RotajMtl' OPATIJA ■ PRIPRAVLJA POSEBEN LASTNI PROGRAM ZA SILVESTROVO ■ NA SLOVESEN NAČIN BOSTE DOČAKALI NOVO LETO 1970 ■ Za informaciji in rezervacij'e telefon 71814, dnevno od 19.30 dalje _«■ ------------s ZLATA 1969 V J tirolska SALAMA za izlete in narezke AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA r LJUBLJANA,MIKLOŠIČEVA CESTA 5 BOUTIOUE K.OTSK* TPBU« PRED NAKUPOM DRAGOCENEGA CARILA OBIŠČITE BOUTIOUE LJUBLJANA, Miklošičeva 5 Krzno, usnjena konfekcija za dame in gospode iz velurja, gladkega usnja in krznenega velurja. 10 odst. popusta na plačilo v lirah! Veseli bomo vašega obiska! BOUTIOUE KOPER, Hotel Triglav KVALITETNO SVEŽE MESO. VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE. SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA VINA IN DRUGO VAM NUDI: PREKO SVOJIH TRGOVIN IN MARKETOV NA BLOKU PRI ŠKOFIJAH. NA ŠKOFIJAH IN V KOPRU kdor ponudi D ON AT ponudi zdravje VOJNI HOMAN SLOVENSKEGA NARODA 14. Črna vojska Novica Je učinkovala kakor bomba in prvi trenutek se je zdelo, da se je zamajala tudi luč, kot bi hotela ugasniti. Nekateri so onemeli na pogradih, druge je vrglo z ležišč In začeli so se zbirati okrog obeh vojakov, ki sta še vedno stala na pragu barake. «Kaj pravita?...« «Przemisl je padel...« «To ni mogoče!« Demark je razlagal: «Prišla sva do lazarlstovske kasarne. Pred njo je gruča vojakov, ki se razgovarjajo samo o tem...« Na vseh obrazih se Je zrcalil globok strah, kakor da se Je zgodilo nekaj strašnega, odločilnega. V prvem iznenadanju so vsi obstali kakor vkopani; globoko zamišljeni so plašno gledali drug drugega. Almer, Held, Barfuss, Holcman in še nekateri zanesljivci so se kakor pijani vračali na pograde. Ko je Almer začutil pod seboj trdo desko ležišča, se je opogumil in s hripavim glasom zaklical: «To ni res, to ne more biti res...« «Ce pa že časnik piše!« se je zadrl Zapf. «V sosednji baraki ga že imajo.« Nekaj radovednežev In nestrpnežev se Je zagnalo iz barake na dvorišče. Ni trajalo dolgo, ko so se spet vrnili. «Kaj je?...» so jih sprejeli zastrašeni glasovi. «Je, je...« Težko vzdušje je zavladalo po prostoru. Trdnjavo Przemisl, ki so jo Rusi že mesec oblegali, je večina vojaštva imela za nepremagljivo; tako jih je vsaj učila dnevna propaganda. In ta nepremagljiva trdnjava, ki je po njihovem mnenju zadrževala ogromno rusko armado, da se ni mogla spustiti proti fronti in jo pomendrati, se je zdaj vdala. «Zdaj pa lahko kaj doživimo...« je prvi vzdihnit Holcman in preplašeno pogledal Amuna, ki je nepremično ležal na slami in iznenaden strmel po baraki. Ker mu Amun ni koj odgovoril, je Holcman nadaljeval: «Kaj praviš ti?...» Amun Je moral še razmišljati, kaj naj odgovori. V njegovi glavi in v njegovem srcu je valovilo toliko misli in toliko čustev, da še ni Jasno videl, kaj naj si misli in kako naj sodi. Bil je šele na nekakem razpotju. Na eni strani mu Je srce vriskalo od tihega veselja, da se je Rusom posrečilo vzeti trdnjavo, ki je tudi po njegovem mnenju zapirala pot ruskemu prodiranju na zahod, prodiranju, ki je pomenilo svobodo slovanskim narodom; — na drugi strani pa ga Je še nekaj oviralo, česar si ni znal razlagati. Kot bi ga skelelo, da se ruši to, čemur je sam pripadal... Tako, kakor je čutil, je tudi odgovoril: «Zdaj lahko kaj doživimo...« «Kaj pa?« se je z osornim glasom javil Segal, ki Je slišal Amunovo dvoumno izjavo. «Pot na Dunaj je Rusom odprta,« Je malodušno dejal Barfuss. «Mogoče ba po vojne konec?« je pridodal Janoda, ki Je ves čas tiho sedel na pogradu in z rokami oklepal noge. «No, kaj še?« je vprašal Segal in s čudno zvedavostjo gledal po pogradih, kakor da bi užival ob malodušnosti, ki so jo kazali celo največji zanesljivci. Medtem so bila vrata v barako še zmeraj na stežaj odprta in z dvorišča je pihal občuten mraz. Nenadoma je vse prevpil Popovič: «Zaprite vendar vrata!« Nekdo je zaprl vrata. Popovič je spet legel vznak, si nažgal cigareto in se delal, kakor da bi spal. «Kaj praviš ti, Popovič?« se je Segal obrnil k Bosancu. «Nič!» je odgovoril ta. Segalu ni preostalo drugega, kakor vzeti stvar v roke. Začel je s skrajno zaničljivim obrazom: «Konec vojne zadelj take posrane trdnjave? Ali se vam blede?« Nato je na dolgo ln široko pričel razlagati, da nima padec Frzemisla nobenega odločilnega pomena. ((Avstrija je trdnjavo predala, ker je hotela končati neumno prelivanje krvi.« «Brata imam pri trdnjavski artileriji,« se je nenadoma oglasil Held. Trije, štirje glasovi so hkrati rekli: «Ta je zdaj že na dobrem, ne boj se. Zanj je vojna končana.« Held je grdo pogledal in umolknil. Oglasil pa se Je infanterist Dam s spodnjega pograda: ((Prelivanje krvi... Ali je te krvi nenadoma tako škoda?« «Ko da bi na fronti ne tekla kri?« je dodal Pekol. Amun in Sbefanič sta še komaj vzdržala na pogradu: čim bolj se Je raztegoval pogovor o Praemdslu, tem bolj je vrelo v njima. Slednjič sta vstala in se napotila v drugo pregrado barake, kjer sta bila nastanjena tretji in četrti vod; tam je bilo več Slovencev. Na pogradu, kjer sta ležala Demark In Grum, je že zbrana majhna gruča rojakov; infanterist Palir od druge^ voda, infanterist Dervodel od tretje stotnije s tovarišem, ^ Pekol se je medtem že prikradel h gruči. Začeli so se ®b,r , kar sami od sebe. Bil0 jih je še malo pri bataljonu in so čutili še močnejšo povezanost med seboj. Navadno so * shajali pri Amunu ali pa pri Demarku. Pri poslednjem J bilo skoraj prijetneje, ker ni bilo pri tretjem ln četrtem vodu tako napetega ozračja kakor pa pri prvem in drugem. Prvi je spregovoril suhi in dolgi Dervodel: «Ali bo res konec vojne?« «Prav bi bilo,« je takoj pritegnil rudar Palir, star rdeČK»J iz Trbovelj. Palir je bil oproščen vojne službe kot kopač, se je pa sporekel s paznikom in mu grozil, da pride tuca zanj še dan plačila, so ga mobilizirali in vtaknili h kazensKe' mu bataljonu. Tedaj se je Stefanič rahlo nasmehnil: ., «Kako bi moglo biti konec vojne? V tem primeru bi Rusi zmagovalci, saj imajo vso Galicijo...« «Mend bi bilo vseeno,« je pripomnil Amun ln pogledal P° navzočih. Toda povedal je skoraj preveč. «Meni ni vseeno. Kaj veš, kaj potem lahko pride,« J® menil Dervodel. Bil je kmečki sin z Dolenjske to avstrijs*0 patriot, ker so ga tako vzgojili. «Tudi jaz tako mislim,« je dejal Pekol. Tudi njemu Jf balo mučno misliti, kaj bi po zmagi sovražnikov utegnilo P1^ predvsem ko so ga iz Karlaua s toliko obljubami Pos1*® k vojakom. «Tako je!« sta pritegnila štefanič ln Demark. «ZdaJ *® ni mogoče vedeti, kaj bo prinesla vojna.« Amun, ki mu pogovor ni ugajal, je pomislil, nato pa dej*1' (Nadaljevanje siedi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOCHI 6, II., TELEFON 93-808 to 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lir — vnaprej. letna 2 700 Ur polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu to nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: 2aložništv° tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali ogl*' sl 50 lir beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitš Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja to’ tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. ^