X N Poštni urad 9020 Cetovec ^ *§ E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurf VESTNIK izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 3 šitinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov P. b. b. amtttutnmumtttunnnuummntmtmnnmttnmtttttmnmtttt^ *-ETNiK XXXVi CELOVEC, PETEK, 3. APRiL 1981 ŠTEV. 14 (2013) Pri ljudskem štetju ho Avstrija polagala izpit o svoji pogodbeni zvestobi in pravnodržavni korektnosti ^ Jugoslaviji se je v sredo začel °Pis prebivalstva, ki bo trajal do - meseca. Za državo, v kateri več narodov in narodnosti in "ost jemlje narodnostno enakoprav- resno, prinaša popis še po-""e probleme tudi z ozirom na Najprej organizaciji opozarjata, da je po členu 7 državne pogodbe v sodnih in upravnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim Popisovanje narodne pripadnosti in jezik ^ 3- V Jugoslaviji so tozadevno "sledno upoštevali načela enako-evnosti ter so na narodnostno oranih območjih popisnice dvo-"zične, kakor morajo na teh ob-°ojih tudi popisovalci obvladati <*3 jezika. Tudi v Avstriji so v teku pripra-^ "a ljudsko štetje, ki bo izvedeno 12. % maja letos. Tudi v Avstriji ži- Poleg večinskega naroda še narodnostne skupine: pred-"n sta to slovenska in hrvaška "rodnost, ki sta z državno pogod-o tudi mednarodnopravno priznajo medtem ko zakon o narodnih . "Pinah nadalje priznava še mad-.. ""ko in češko narodnost. Toda pri ^dskem štetju Avstrija svojih manj- sploh ne prizna, tako da pred-"vlja tudi štetje kričečo diskrimi- "3cijo. *^3 to dejstvo opozarjata Zveza venskih organizacij na Koroškem Narodni svet koroških Sloven-'r v skupnem pismu, ki sta ga ojsnji teden poslala notranjemu rastru kot neposredno odgovor- "S"1U za izvedbo štetja, v prepisu ^ ludi zveznemu kanclerju, korono deželnemu glavarju ter av- §kei ^Jiskemu statističnemu cenrtalne-r)iy ^"rJu. V pismu osrednji orga-3cijj koroških Slovencev zavze-ko ^ blišče predvsem k štirim let , e^irn vprašanjem v zvezi z °""jim ljudskim štetjem. KANCLER KRE!SKY: Manjšina potrebuje posebne pravice V okviru velike :iavno:ti je bi! v torek na Ounaju pred:tav!jen nemlki prevod Lipuievega romana ^Zmote dijaka Tjaža" [o prireditvi bomo obširneje poročati v prihodnji Stevitki). Ra prireditvi je spregovori! tudi zvem: kancter dr. Bruno Kreisky, ki je ob tej pritoinosti povedat nekaj be:ed o manjiinski potitiki. Ko je omenit bogato titerarno ustvarjanje koroJkih Stovencev, je kancter vidno navdušen poudarit, da je manjlini treba uresničiti vse njene pravice in da v Av:!riji „s tem Je nismo končati". Pri tem je kancter izrecno ugotovit, da manjšini ni dovotj samo enakopravno:!, temveč potrebuje tudi Je posebne pravice (..Bevorrechtung"). tn končno je v tej zvezi Je nagta:it, da ..mora Južna Tirotska vetjati tudt pri na:" — z drugimi besedami: kar zahteva Avstrija za južne Tirot-ce, to mora dati tudi svojim manjžinam. Kancterjevim besedam tahko samo pritrdimo — seveda, v ko-tikorniso bite izrečene te kot „uvod" v kancterjevo srečanje s predsednikom jugostovanske vta-de. Zato ponovno nagtaJamo, da tepe besede same Se niso dovotj, marveč so potrebna predvsem ustrezna dejanja! prebivalstvom slovenski oziroma hrvaški jezik priznan kot uradni jezik dodatno k nemškemu; slovenščino kot uradni jezik pa priznava — čeprav v nasprotju s členom 7 le na skrčenem območju Koroške — tudi odredba k zakonu o narodnih skupinah. Kljub temu pa so popisnice za ljudsko štetje izključno samo v nemščini, zato organizaciji zahtevata, da se formularji sestavijo v smislu ustavnih in zakonskih predpisov — torej tako v nemščini kot tudi v slovenščini. Očitno diskriminacijo slovenskega jezika vidita organizaciji v dejstvu, da sta na popisnih formularjih pri rubriki ..občevalni jezik" na izbiro samo dve možnosti: ali „nem-ščina" ali kak „drugi" jezik. S tem je slovenski jezik, čeprav je po državni pogodbi enakopraven uradni jezik, obravnavan kot vsi drugi jeziki, ki v Avstriji niso avtohtoni. Organizaciji zato zahtevata, da se na popisnicah predvidi za slovenščino enako kot za nemščino poseben kvadrat, kar je brez dvoma izvedljivo, kakor kaže primer rubrike ..veroizpoved", kjer so na popisnicah posebej označene vse v Avstriji dopuščene veroizpovedi. Nadalje organizaciji ugotavljata, da je v preteklosti izvedba popisov potom števnih komisarjev pogosto privedla do raznih oblik vplivanja in manipuliranja podatkov o občevalnem jeziku. Zato zahtevata, naj bi popisne formularje ljudje izpolnjevali sami, števni komisarji pa samo na izrecno zahtevo posameznika. Ameriški predsednik je preživel atentat tak že večkrat v dvestoletni zgodovini Združenih držav Amerike, pr o je tudi ta ponedeljek razburila svetovno javnost vest: na ameriškega je ^7^"1ka je bil izveden atentat. Pred nekim hotelom sredi Washingtona gtj . letni John Warnock Hinckley izstrelil šest strelov ter poškodoval osebe: predsednik Ronald Reagan je bil zadet v prsi in njegov tiskov-y r^erent James Brady v glavo, poleg tega pa sta bila zadeta še dva ^ "°stna organa. Po zadnjih vesteh bodo vsi štirje preživeli, predsednik Pa je že v bolnišnici, kjer je bil takoj operiran, spet začel „vla- % % P- Vest o atentatu je razumljivo povzročila razburjenje po vsem svetu. SojiJod obsojajo dejanje ter zagotavljajo predsedniku Reaganu sočutje in Za i ter mu želijo čimprejšnje okrevanje. Obenem pa izražajo tudi toljenost spričo množečega se terorizma, ki se danes širi v svetu. Ob atentatu se seveda posebno živahno bavijo z vprašanjem, kdo je tpV^ator in kakšni so bili njegovi nagibi. Pri tem so prišle na dan zani-Podrobnosti: 25-letni Hinckley izhaja iz premožne družine ter je '*st^u član ameriške nacistične stranke; leta 1979 pa je iz stranke m Pd, ker se mu je zdela premalo „militantna". Vendar s tem še nikakor doTpiasnjeno ozadje njegovega dejanja, saj je prav Reagan predstavnik T"olj ..bojevite" politike kot so bili njegovi predhodniki. % V pa ob najnovejšem členu v dolgi veriji atentatov na vodilne jej-^sjje poHtdkg govorijo tudi o ..običajih divjega zapada" ter se sprašu-Lt,' ah je svoboda, zgrajena na orožju (Reagan: le oborožen moški je res JUGOSLOVANSKt OBtSK V AVSTRtJt: Predsednik Djuranovič bo danes na Dunaju sprejet predstavnike koroških Stovencev in gradiščanskih Hrvatov Te dni se nahaja na večdnevnem uradnem in prijateijskem obisku v Avstriji predsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugostavije Vese-tin Djuranovič, ki s tem vrača ianskoietni obisk zveznega kancierja dr. Bruna Kreiskega v Jugosiaviji. izmenjava stikov na najvišji ravni je brez dvoma izraz dobrih in prijatetjskih odnosov med sosednjima državama. Nadatjnjemu pogtab-ijanju sodeiovanja bo siužito tudi sedanje srečanje obeh voditnih državnikov, ki v teh dneh nadatjujeta pogovore, ki sta jih začeia teta 1979 ob prvem srečanju v okviru skupnega svečanega začetka gradnje karavanškega predora in tani nadaijevaia med obiskom kancterja Kreiskega v Beogradu. Pri tem gre tako za izmenjavo mnenj o pere- # H....^ g H Predsednik Djuranovič (prvi na desni) je tudi med bivanjem v Cetovcu teta 1979 sprejet predstavnike koroških Stovencev Končno organizaciji koroških Slovencev opozarjata še na določila državne pogodbe glede dvojezičnih topografskih napisov in označb. Na podlagi teh določil zahtevata, da morajo v krajevnem seznamu, ki izide po vsakem ljudskem štetju, v upravnih in sodnih okrajih Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom biti imena krajev navedena tako v nemškem kot v slovenskem jeziku. čih mednarodnih vprašanjih, kjer Avstrija in Jugosiavija pogosto zastopata enaka aii vsaj sorodna statišča; še posebej pa gre za obravnavanje bitaterainih vprašanj, kjer še dateč niso izkoriščene vse možnosti in odstranjene vse ovire za res iskreno in piodno dobrososedsko sožitje. Koroški Siovenci smo pristaši takega sožitja in zato pozdravija-mo vsak prispevek v tej smeri. Ravno zaradi tega pa ob vsaki priiož-nosti tudi opozarjamo na nerešeno manjšinsko vprašanje in bomo to napraviti tudi danes, ko bo predsednik Djuranovič na Dunaju sprejet predstavnike koroških Stovencev in gradiščanskih Hrvatov. Predstavniki obeh narodnih skupnosti ga bodo seznaniti s trenutnim potoža-jem in mu posebej totmačiii vprašanja, ki v korist obstoja in nadatj-njega razvoja obeh narodnih skupin terjajo čimprejšnjo rešitev. Pri tem pa bodo morati opozoriti, da od tedaj, ko so ga s potožajem seznaniti med njegovim bivanjem v Ceiovcu ieta 1979 in med obiskom detegacije koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov ieta 1980 v Beogradu, še ni prišio do rešitve nobenega takrat nakazanega vprašanja. Vzporedno z razvojem dobrososedskih odnosov med Avstrijo in Jugostavijo je v zadnjem času opaziti vsaj deino izboijšanje ozračja tudi z ozirom na manjšinsko vprašanje. Ne nazadnje se to kaže v dejstvu, da je poleg obnovijenih stikov med manjšinama in zvezno viado prišio do kontaktov tudi na dežetni ravni. V nadaijevanju takega iz-botjševanja ozračja zato pričakujemo, da se bo končno tudi v manjšinskem vprašanju premaknito za korak naprej — da bo prišio do dejanskega reševanja odprtih vprašanj po poti enakopravnega sodeiovanja med pristojno viado in prizadeto manjšino. Na Južnem Tirolskem protest proti načinu štetja Tudi v Italiji bo letos jeseni po- PUP rebivalstva. Številne narodnost- svoboden), res tako zaželena in privlačna. To je seveda le nekaj najbolj značilnih vprašanj, ki se postavljajo v zvezi z bližnjim ljudskim štetjem v Avstriji — pri vseh pa gre za določila, ki jih je Avstrija dolžna spoštovati tako po državni pogodbi kot po lastnih zakonskih predpisih. Torej bo ljudsko štetje tudi nov preskusni kamen za Avstrijo, ki bo lahko pred vso svetovno javnostjo manifestirata, kako spoštuje mednarodnopravne obveznosti in koliko so ji vredne lastne ustavne in zakonske norme. Ta izpit njene pogodbene zvestobe in pravnodržavne korektnosti pa bo obenem tudi pokazal, ali hoče Avstrija ljudska štetja še naprej zlorabljati kot sredstvo ..statističnega genocida". ne m etnične manjšine se bodo ob štetju soočale s podobnimi problemi kot jih imamo koroški Slovenci. Samosvoj razvoj pa je mogoče opaziti na Južnem Tirolskem, kjer skušajo vladajoče stranke preusmeriti ljudsko štetje v pravo narodnostno opcijo. Številni južni Tirolci, ki jim ne gre v račun strogo ločevanje narodnosti po natančnem proporcu, kakor ga določa južnotirolski paket, vidijo v letošnjem ljudskem štetju podobno opcijo kot tisto leta 1939. Tedaj so se na Južnem Tirolskem morali odločiti med nacističnim nemškim raj-hom in fašistično Italijo. Kdor se ni hotel odločiti za naciste, je takorekoč za vse čase postal Italijan v narodnostnem smislu. Pred podobno odločitvijo, tako pravi poseben „Inicia-tivni komite proti opciji 81", so južni Tirolci letos, ko naj bi se vsakdo takorekoč za vse čase odločit, ali bo Nemec ali Ladinec ali Italijan. Od tega narodnostnega katastra ne bo odvisen samo proporc pri nastavitvah uradnikov, od tega bo odvisno tudi, ali dobi kakšen Ladinec npr. komunalno stanovanje oz. subvencijo za stanovanje, po narodnostih bo razdeljeno tudi število študijskih štipendij, vrhu tega pa še pouk v materin-rinščini ipd. Formalna „narodnostna pravičnost" se tako spremeni v sredstvo zaostrovanja narodnostnih nasprotij in celo v sredstvo statističnega genocida, ki prizadene v prvi vrsti Ladince. Iniciativni komite proti opciji 81 (katerega član je tudi deželni poslanec Alexander Langer, ki ga poznamo z Oktobrskega tabora 1979), je organiziral 21. in 22. marca v Bo-cenu zborovanje, kjer so razpravljali o posledicah štetja. Udeležilo se ga je nad 250 oseb nemškega, italijanskega in ladinskega jezika. V sklepni resoluciji pozivajo parlament in vlado, naj spremenijo opcijo v navadno ljudsko štetje za statistične potrebe, sicer bodo pozivali na bojkot štetja. Glede politične situacije na Južnem Tirolskem pa ugotavljajo, da je postalo razdvajanje med narodnostmi očitno vodilno načelo južno tirolske politike. OBISK PRI ROJAKIH V ŠVICI: Povsod imamo prijateije ki nas podpirajo v boju za narodnostne pravice Stovenija po osemdesetih ietiti „Dragi naši koroški prijatelji, rojaki, vedite, da v svojem pravičnem narodnostnem boju niste sami. Prijateije in simpatizerje imate po vsem svetu, tudi pri nas med jugosiovanskimi delavci na začasnem deiu v Švici. Sprotno spremljamo dogajanja na Koroškem, in že zdavnaj smo se odločili da vam ponudimo našo pomoč." To je bilo samo nekaj uvodnih misii iz pozdravnega govora, ki ga je predstavnikom Zveze slovenskih organizacij iz Ceiovca v Zurichu namenil predsednik tamkajšnjega društva „Pro cuitura siovenica" dipl. inž. Janko Ručigaj. Delegacija Zveze slovenskih organizacij se je od 27. do 30. marca 1981 mudila na delovnem obisku pri nekaterih klubih slovenskih oz. jugoslovanskih delavcev v Švici. Že precej časa je znano, da problem slovenske narodnostne skupnosti prebija okvire Koroške oz. Avstrije in da se s tem vprašanjem dokaj intenzivno soočajo številne demokratične sile po vsem svetu. Ne bi posebej naštevali konkretnih primerov tako imenovane internacionalizacije koroškega vprašanja. Jasno je samo to, da morajo koroški Slovenci z začrtano potjo nadaljevati in se še naprej tesno povezovati z vsemi tistimi, ki se zanimajo za njihove probleme in ki so tudi pripravljeni priskočiti na moralno, politično, finančno ali drugo pomoč. Eden izmed primerov je tudi „Pro cuitura siovenica" v Švici. Ta organizacija je bila ustanovljena leta 1975 in to z enim samim namenom, da pomaga rojakom na Koroškem. Danes ima „Pro cuitura siovenica" že okrog sto članov, med njimi tudi precej domačinov. Njena dejavnost je vsestranska. Ne samo, da člani nudijo finančno podporo šestim dijakom slovenske gimnazije v Celovcu, temveč opravljajo še celo vrsto drugih pomembnih nalog: seznanjajo širšo švicarsko javnost s položajem koroških Slovencev, opozarjajo avstrijsko vlado na nekorektnosti na Koroškem, organizirajo predavanja, prireditve ipd. Da bi bili stiki s Koroško še tesnejši, se je „Pro cuitura siovenica" odločila, da povabi predstavnike Zveze slovenskih organizacij na Koroškem v Švico. Namen tega povabila je bil seveda jasen: poglobljena, neposredna informacija o trenutnem narodnopolitičnem položaju koroških Slovencev. Zanimanje za ta obisk je bilo izredno veliko. Gostitelji so pripravili obširen program predavanj in drugih stikov, Koroška in Slovenija za nadaljnje razširjanje sodelovanja Že v zadnji številki smo obširno poročali o velikem pomenu, ki ga v okviru gospodarskih prizadevanj pripisujejo sejemskim prireditvam, kot sta bila sejem turizma „Gast 81" v Celovcu ter mednarodni sejem „Alpe-Adria" v Ljubljani. In prav ob teh dveh sejmih so predstavniki gospodarstev Koroške in Slovenije tudi izmenoma seznanili javnost s svojimi problemi, načrti, željami in stremljenji. V okviru celovškega sejma so pred stavniki Gospodarske zbornice Slovenije predstavili slovensko gospodarstvo tudi na tiskovni konferenci, kjer so poudarili, da bi Slovenija želela širše prodreti na koroški in sploh avstrijski trg zlasti s proizvodi svoje visoko razvite živilske industrije ter z izborom slovenskih vrhunskih vin in mineralne vode. Zato je Slovenija tudi vedno zastopana na sejmih v Celovcu, Gradcu, We!su in na Dunaju. Blagovna izmenjava med obema državama je urejena potom sejemskih sporazumov ter znašajo sejemski kontingenti za vsak sejem po 70.000 dolarjev, kar pa po mnenju slovenskih gospodarstvenikov še ne zadošča za izčrpanje vseh možnosti. Predstavniki slovenske gospodarske zbornice so izrazili željo, da bi sodelovanje s koroško trgovinsko zbornico še razširili in poglobili. Zlasti vidijo še veliko možnosti na področju turizma, pa tudi blagovna menjava bi se lahko še povečala, pri čemer mislijo predvsem na obmejna območja, ki bi jih bilo treba še bolj vključiti v gospodarsko sodelovanje med sosedama. Veliko zanimanje za slovenska živila in vina med nedavnim sejmom pa je pokazalo, da tudi na tem področju še niso izkoriščene vse možnosti. Zato se slovensko gospodarstvo zavzema za razširitev sejemskih kontingentov ter izraža željo, da bi s koroške strani prišlo do večje sprostitve za uvoz iz Slovenije. Kakor slovenski gospodarstveniki na sejmu v Celovcu, tako so predstavniki koroškega oz. avstrijskega gospodarstva priredili tiskovno konferenco na sejmu v Ljubljani. Tudi ob tej priložnosti je bilo govora o najrazličnejših oblikah in možnostih intenziviranja stikov na področju gospodarskega in trgovinskega sodelovanja — seveda ne le enkrat z ravno obratnimi stališči, saj je pač v naravi stvari, da vsaka stran skuša dati poudarek svojim pogledom, težnjam in koristim. Vendar je bilo tudi v tem okviru ugotovljeno, da kljub uspešnemu sodelovanju še daleč niso izkoriščene vse možnosti in da bo v tej smeri treba vlagati še več naporov. Koroško oz. avstrijsko delegacijo je ob tej priložnosti sprejel tudi predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zemljarič. Razgovor se je nanašal na razširitev sodelovanja med sosednjima deželama in državama. Pri tem so ugotovili, da je bil v zadnjem času sicer dosežen napredek pri gospodarskem sodelovanju, vendar pa so slej ko prej še velike možnosti za nadaljnji razvoj. Poudarjen je bil obojestranski interes za krepitev dosedanjih stikov in razvijanje novih, zlasti višjih oblik gospodarskega sodelovanja, skupnega vlaganja v gospodarske objekte in za skupne nastope na tretjih trgih. pri čemer so bila v ospredju predvsem predavanja in delovna srečanja s slovenskimi in jugoslovanskimi delavci v Winterthuru, Zurichu, Thunu in Bernu. Predavanja so bila razdeljena v tri vsebinska poglavja in so v povprečju trajala od tri do pet ur. V uvodnem delu je predsednik Zveze slovenske mladine Teodor Domej z diapozitivi celovito predstavil zgodovinski, politični in družbeni razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem od prvih začetkov do danes, V drugem delu je tajnik ZSO Feliks VVieser orisal trenutni položaj koroških Slovencev in nakazal vso širino tega problema, hkrati pa tudi perspektive reševanja v prihodnje; o kulturni dejavnosti koroških Slovencev pa je spregovoril tajnik Slovenske prosvetne zveze Franci Sadolšek, nakar je sledila razprava. Organizirani so bili štirje pogovori: v klubu slovenskih delavcev „Pla-nika" v VVinterthuru, v slovenskem planinskem društvu ..Triglav" v Zurichu ter v kiubih jugoslovanskih delavcev v Thunu in Bernu. Skupni imenovalec teh srečanj je bilo veliko zanimanje obiskovalcev za položaj Slovencev v Avstriji, pri čemer je treba ugotoviti, da je splošno poznavanje manjšinske problematike na Koroškem bilo dokaj dobro. Vsa vprašanja, ki so jih zastavljali jugoslovanski delavci, pa tudi domačini, so se bolj ali manj nanašala na aktualne in novejše dogodke. Opaziti je bilo tudi to, da so nekateri člani društva „Pro cuitura slovencia", npr. dr. Dušan Florjančič in dipl. inž. Janko Ručigaj, s svojim dobrim poznavanjem razmer na Koroškem vzpostavili izredno pozitivno vzdušje glede problemov koroških Slovencev. Predavanje, ki so ga imeli predstavniki ZSO, je pomenilo predvsem nov, dodaten korak k še tesnejšemu povezovanju in sodelovanju. Kako dobrodošli so bili gostje iz Koroške, o tem priča tudi topel sprejem povsod, kamor so prišli. Nazadnje moramo omeniti tudi pomembne pogovore in dogovore, ki so jih predstavniki ZSO imeli na jugoslovanskem konzulatu v Zurichu ter na ambasadi v Bernu. Tudi tukaj so bile vzpostavljene vezi, ki naj bi že v kratkem rodile konkretne rezultate. Eden izmed njih bo tudi poglobitev stikov z retoromansko narodnostno skupnostjo v Švici. L. Kos Po večmesečnih pripravah in dogovarjanjih je bil prejšnji teden v republiški skupščini izglasovan družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1981—1985. S tem planom, ki je doslej šesti petletni načrt družbenega razvoja, so bile začrtane giavne razvojne usmeritve republike v omenjenem srednjeročnem obdobju. Družbeni plan Slovenije za obdobje 1981—1985 predvideva 3,5 odstotno povprečno letno rast družbenega proizvoda, 3,6 odstotno rast industrijske in 3,5 odstotno rast kmetijske proizvodnje; izvoz se bo v tem obdobju povečeval za 8 odstotkov in uvoz za 1 odstotek letno, medtem ko bosta produktivnost in zaposlenost naraščali za 1,8 odstotka; vse oblike porabe bodo rastle za 10 odstotkov počasneje kot družbeni proizvod, tako da se bodo sredstva za porabo od dosedanjih 92 odstotkov družbenega proizvoda zmanjšala na 88 odstotkov; delež investicij v družbenem proizvodu se bo zmanjšal od sedanjih 39,3 na 34,6 odstotka. V teh številkah je jasno povedano, da gre za stabilizacijski plan, za načrt, ki ne govori toliko o tem, kaj si v Sloveniji želijo, marveč o tistem, kar bi morali in kar bodo zares mogli narediti. O tem je v skupščini obširno spregovoril tudi predsednik izvršnega sveta SRS Janez Zemljarič, ki je delegatom predstavil novi srednjeročni plan. ..Neugodne gospodarske in politične razmere v svetu, dosežen razvoj in problemi, ki jih prenašamo v osemdeseta leta, so nam narekovali, da smo že osnutek plana usmerili stabilizacijsko in protiinflacijsko. To je tudi temeljna podlaga in vodilo vsem usmeritvam in nalogam v predlogu družbenega plana", je dejal predsednik Zemljarič. Ko je ugotovil, da gospodarska gibanja v začetku tega leta z vso resnostjo opozarjajo, da se nadaljujejo motnje v proizvodnji in reprodukcijskih tokovih, inflacija, pd* tiski na življenjski standard itd" pa je predsednik Zemljarič tudi poudaril, da gospodarska stabilizacija ni stagnacija, niso omejitvi Nasprotno to pomeni, da na tej stopnji rasti in ob znanih svetom nih gospodarskih gibanjih ne morejo povečevati proizvodnje in dohodka z ekstenzivnim investiranjem, takim zaposlovanjem in nadaljnjim prekomernim zadolževanjem v tujini, da ne morejo trošiti več kot ustvarijo, da ne morejo ostajati še naprej brezbrižni do P°* glabljajočih se strukturnih neskladij, da ne morejo še naprej povečevati razlik med rastjo produktivnosti in življenjske ravni. V stabili* zacijsko opredeljeni usmeritvi # realne razvojne možnosti le v vecjj in racionalnejši proizvodnji, visi' produktivnosti osebnega in družbenega dela, sodobnejši tehnologiji, realnejši ravni vseh oblik P°' rabe, trdnejši samoupravni in dohodkovni povezanosti združenega dela v republiki in v vsej državi ..Temeljne stabilizacijske usmeritvi plana so zato kvalitetnejše delo i" gospodarjenje, uresničitev njegovih prioritet in uveljavitev racionalne^ še porabe, s čimer bomo dosegi' višji dohodek in tudi boljše rezu!' tate v mednarodni delitvi dela " Turistični sejem v Weisu Avstrijski turistični sejem v Wel-su, ki ga bo v soboto 4. aprila otvo-ril državni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager, vsako drugo leto informira o najnovejšem stanju turističnega gospodarstva. Vsem, ki potrebujejo turistično opremo in stroje za gospodinjstvo ipd., nudi ta sejem najaktualnejši pregled na avstrijskem in inozemskem trgu. Hkrati nudi obiskovalcu v prvi vrsti pregled avstrijske turistične ponudbe, kakor tudi turistične ponudbe drugih držav. Za posestnike penzionov, hotelirje in gostilničarje bo v prvi vrsti zanimiv strokovni sejem Gastro-Invest, ki tvori jedro turističnega sejma. V okviru te razstave si je možno ogledati najnovejše pridobitve na področju kuhinjskih in drugih strojev ter peči. Pri tem polagajo veliko pažnjo Tudi v„državah biaginje" se navarno množijo gospodarske težave V zadnjem času se morajo tudi najbolj razvite zahodne države vedno bolj spopadati z gospodarskimi težavami. To velja zlasti za tako imenovane .države blaginje", med katere prištevajo skandinavske države, Francijo, države Beneluksa, Veliko Britanijo in Zvezno republiko Nemčijo. V teh državah so si vlade prizadevale zgraditi sistem široke socialne varnosti, pa so se sedaj znašle v velikih težkočah, kot so vrtoglavo naraščanje brezposelnosti, pojav tako imenovane ničelne rasti in podobni znaki gospodarske krize. Najvidnejši odraz tega razvoja je neustavljivo naraščanje brezposetnosti. V letošnjem januarju je bilo v državah Evropske gospodarske skupnosti (kamor sodi večina .držav blaginje") že 8,4 milijona ljudi brez dela, kar predstavlja 7,7 odstotka vsega aktivnega prebivalstva. Samo v enem mesecu se je armada brezposelnih povečala za skoraj pol milijona. Povečanje brezposelnosti med januarjem 1980 in januarjem 1981 je v EGS znašalo 26,9 odstotka, medtem ko je odstotek povečanja v posameznih državah nihal od 3,9 odstotka v ttaliji do 64,5 odstotka v Veliki Britaniji. Korenine brezposelnosti segajo v bistvo sprememb v kapitalističnem uravnavanju gospodarstva. Gre predvsem za spopad med dvema skrajnima modeloma. V defenzivi je ta hip model ekonomskega liberalizma, ki je značilen za socialdemokratske koncepcije in katerega sad so bile tudi .države blaginje". Uveljavlja pa se drugi model, pri katerem je poseganje države, namešto na davčno politiko, osredotočeno predvsem na področje denarno posojilne politike in pospeševanje zasebnih investicij. Gre torej za pritiske, ki skušajo zmanjšati delež stroškov za delovno silo v korist povečevanja vrednosti, namenjene aku- mulaciji kapitala. V ospredju je miselnost tveganja in tekmovanja, ki naj bi bila menda edina zmožna premagati recesijo, inflacijo in druge težkoče. Edino zveličavno sredstvo za spopad s krizo je pri tej miselnosti dobiček — pa čeprav na račun stroškov za mezde in socialno zavarovanje, drugih družbenih stroškov in predvsem naraščanja armade brezposelnih. Najuglednejša osebnost, ki jo je v zadnjem času prinesel ta konservativni val, je vsekakor novi ameriški predsednik Ronald Reagan. Ta namerava na škodo socialnih izdatkov občutno skrčiti proračun in v naslednjih treh letih za 30 odstotkov zmanjšati tako imenovane individualne davke. Na ta način naj bi gospodarstvu ostalo več kapitala, ki bi ga vlagal v novo proizvodnjo in z večjo ponudbo blaga spet obrnil navzgor krivuljo gospodarske rasti. Vendar pa je še zelo dvomljivo, ali bo po tej poti res uspelo najti izhod iz sedanje krize. Primer predsednice britanske vlade Margaret Thatcher in njene spektakularne gospodarske .reforme" je tozadevno dovolj poučen: ko je aprila 1979 Thatcherjeva prišla na oblast, je imelo britansko gospodarstvo 10,1 odstotno inflacijo in 5,5 odstotno stopnjo brezposelnosti; zdaj je inflacija pri 15 odstotkih, brez dela pa je že 2,4 milijona Britancev ali 9,3 odstotka vsega aktivnega prebivalstva. Naraščajoča gospodarska kriza se zrcali tudi v naslednjih podatkih, ki jih je objavila Mednarodna organizacija za delo (ILO): Predvsem zaradi učinkov gospodarske krize in neizpolnjenih zahtev sindikatov je lani v 59 državah članicah ILO (med njimi so tudi vse razvite zahodne države) stavkalo 37 milijonov delavcev ali 60 odstotkov več kot leto prej, zaradi česar je bilo izgubljenih 175 milijonov delovnih dni. na varčevanje z energijo v kuhi# Razstavljali bodo tudi obširno op*^ mo za gastronomijo in za turistih sobe. Druga največja strokovna r# stava „Bau-Mat" pa je posveČe# gradbenemu materialu, ki seveda # zanima samo hotelirje in gostilničar je, temveč je zanimiva za vsakeg^ najmanjšega ..gradbenega mojstra'*! L si gradi oz. opremlja svojo hišo. T# pri tej razstavi v posebni meri upos# vajo vprašanje varčevanja z energtfj Sejem v We!su nudi obširen pregib tudi glede turistične ponudbe. Potu# sejma se je povečal letos posebno za. radi sodelovanja delovne skupno^ „Alpe-Adria", katere članice boao # ganizirale tudi nekaj posebnih raZ stav, na katerih bodo predstavile jo specifično turistično ponudbo. M,, drugim bodo razstavljale Južna L rolska, Slovenija, Hrvaška, Furlan ja-Julijska krajina in Bavarska. Poleg teh glavnih razstav pa pr'# jajo organizatorji sejma tudi še vrs# posebnih razstav, ki se bavijo $ P. sarniško opremo, z nošami iz Avstr je, s kopalnicami, kampiranjem ' Na sejmu, ki bo trajal do ned# 12. aprila 1981, bodo priredili tekmovanja kuharjev in natakafj#. svoje znanje pa bodo pokazali # pekarji in mesarji, ki imajo vsa drugo leto (med turističnim sejmo ^ poleg kmetijskega sejma svoje po# ne strokovne sejme. Leta 1979 je obiskalo sejem v ^ su okoli 350.000 obiskovalcev in j pri razčlenitvi ugotovili, da g**e L, tem v prvi vrsti za strokovne o skovalce. Skupno bo letos razst*^, ljalo 1283 razstavljalcev iz 32 < žav. Iz Avstrije jih bo 862, najiO j, nejše skupine inozemskih razstavi)^ cev pa pridejo še vedno iz Zve republike Nemčije, Italije in 6V', Razstavna površina znaša 124.000 .j od te površine je pokritih ° .. 50.000 mz (skupno 25 hal in 27 P, viljonov). Med halami bo gotovo ' la „Ha!a narodov" svojo posebno P^, vlačnost, saj so številne države P^, pravile v ta namen okusne speciz te, s katerimi vabijo gosta na oo Ansambel Slavka Avsenika navdušil številno občinstvo Stovenska prosvetna zveza goji redne kontakte z vrhunskimi an-sambti v matični Sioveniji. Med njimi je tudi mednarodno znani in Pfiijubijeni ansambei Stavka Avsenika, ki je prejšnji četrtek gostova! v veiiki dvorani doma giasbe v Ceiovcu. Zanimanje za koncert t^Sa vrhunskega ansambia je biio tako veiiko, da so vstopnice biie razprodane do!go pred nastopom. Na koncert pa je prišia tudi vrsta ug!ednih osebnosti iz poiitičnega in kuiturnega živijenja, med njimi Predsednik koroškega dežeinega zbora Josef Guttenbrunner, vodja ^"'turnega referata pri koroški dežeini viadi mag. Hermann Schnei-Psr, cetovški župan Leopold Guggenberger, generaini konzu! SFRJ v Cetovcu, Miian Samec in konzui Aifons Naberžnik, strokovni nadzornik dr. Vaientin inzko in kot predstavnik soprirediteija koroškega 'Pdia ORF, intendant Ernst Wi!tner in drugi. Kdor se je udeležil koncerta an-apibla Slavka Avsenika, je imel Možnost slišati znane in tudi nove gg dije tega priljubljenega an-P*bla. Sestav obiskovalcev kon-v Celovcu, je pokazal, da .^senik priljubljen tako med koškimi Slovenci kot med pripadaj ' večinskega naroda, ker ima svilne privržence na obeh strani/' ? Koroško pa je Slavko Avse-^ se posebej povezan, saj je sjo kariero pričel prav na Ko-skem; tu mu je Slovenska pro-^ stna zveza organizirala - takrat kot Gorenjskemu kvartetu — rve koncerte v Zilji, Rožu in Pod- juni, celovški radio pa posnel prve radijske oddaje. Potlej je pot ansambla šla strmo navzgor, danes ima za seboj 25 zlatih, 1 platinasto in 1 diamantno ploščo, kar z drugimi besedami pomeni blizu trideset milijonov prodanih plošč. Zato tudi ni treba posebej nagla-šati, da Avsenik kot narodno zabavni ansambel nima primerjave, čeprav ga posnemajo številne skupine, je po 28 letih še vedno nedosegljiv po kvaliteti igranja, posebno pa ne po izvirni glasbi, ki jo Slavko od začetka do danes za svoj ansambel piše sam. Toda dovolj o podatkih ansambla Avsenik S!C izda! študijo o Francu Grafenauerju Stovemki informacijski center v Cetovcu je kot drugi zvezek edici-!s ..Studia Carinthia " izda! doktor!ko disertacijo Josefa Lukana, našega j°jaka iz Zgornjih leierc pri Vrbi. V njegovem de!u gre za narodnega 'Ubuna koroških Siovencev Franca Grafenauerja, katerega narodno P°!itiino de!o je avtor o:vet!i! z vseh zornih kotov in tako nemški jav-"o:ti pred:tav!ja eno izmed vidnih osebnosti zgodovine koroških S!oven-Knjiga obsega 364 strani na katerih je poteg razprave tudi povze-v siovenšiini in navedba virov, katerih :e je pisec posiuieva!. Knjiga dr. loseta Lukana je brez dvoma ve!ik prispevek k infor-"*''anju nemške javnosti o zgodovini koroških Siovencev. Knjigo pri-Poroiamo tudi našim ftudentom-zgodovinarjem, pa tudi vsem, ki že!ijo ^Poznati narodno poiitično de!o Franca Grafenauerja. saj ga ljudje povsod poznajo in vedno znova radi prisluhnejo njegovim melodijam. Tako je bilo tudi na koncertu v Celovcu, kjer je Avsenik navduševal na stotine ljubiteljev njegove glasbe, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano doma glasbe. Slednji jih je presenetil še s čisto novimi skladbami, katere je s člani ansambla prvič izvajal v javnosti. Navdušenje je bilo tako veliko, da je skoraj vsako skladbo moral ponoviti. Če tu med njimi omenimo le Melodijo za tebe, Sončni dan ni vsak dan in Vsepovsod smo mi doma, ki so poslušalce v hipu osvojile in navdušile. Z znanimi in vedno spet zaželjenimi Avsenikovimi pesmimi polkami in valčki je ansambel brez dvoma ugodi! tihim željam številnih poslušalcev. Za edinstveni glasbeni užitek gre najprej Slavku Avseniku, potem pevcem Emi Prodnik, Alfiju Nipiču in ostalim članom, zlasti Francu Koširju in neuničljivemu Levčku, ki sta nastopala še kot humorista vsa zahvala. Za dobro razpoloženje občinstva pa je dodatno skrbel s svojimi šaljivimi vložki še mariborski humorist Vinko Šimek ali Jaka šravfciger, medtem ko je Teo Lipica napovedoval posamezne točke sporeda. Slavku Avseniku smo zelo hvaležni, da je s svojim ansamblom prišel gostovat v Celovec in s tem ugodil želji številnih ljubiteljev njegove glasbe, zato pa na tem mestu izražamo željo, da bi kmalu spet prišel na Koroško — morda na Slovenski ples SPZ - da bi se ob njegovih poskočnih melodijah še naplesali. Gostovanje narodno zabavnega ansambla Slavka Avsenika pa je bilo pomembno tudi zaradi tega, ker sta kot prireditelja nastopala Slovenska prosvetna zveza in celovški radio. To je brez dvoma dobra zamisel in potrdilo, da je skupno prirejanje tovrstnih koncertov na Koroškem možno in da prispevajo k mirnemu sožitju obeh narodov v deželi. Upamo, da bo do sličnih prireditev v prihodnje prišlo še večkrat. Za iniciativo kot za vzorno organizacijo gre Slovenski prosvetni zvezi in celovškemu radiu vse priznanje. Revi/a „Die Brucke" prvič po novi zasnovi in v novi obiiiri Koroma Zn/tarna rev/ja „D;e Br/ZcZe", Z: ;o ;zž;a r/ežf/a No-ros/a oz;'ro77M Za/tarn; ot/Jf/c/ ^00000<>00G00b^0<>b0C XX>0000000<>000< <><)C:OCO<3 <^<><>r><><><^><><><><><><><>^<><>0<>^<>^<><><><><><><><><><><<><><><><><><><><5 rjč^rvardska enciklopedija ame-- ličnih skupin" je izreden 120 znanstvenikov, stro-rQ,.^^kov za razna družbena pod-lORr^' ^ zbiralo gradivo za teh to strani velikega leksikonskega gj polnih šest let. V eni knji-stj!? zdaj zbrani pregledni in si-skii ^^'^ni opisi vseh narodnostnih °bfi ^'seljencev in tndijancev, pa je zgodovinska, go-arska, politična, kulturna, itd. gj a način (in po skupni predlo-is ,^^^'Bkih točk oz. vprašanj) hih v tem delu 106 osnov- je ,^°či! a!i zgodovin (tolikšno ^vilo obravnavanih na-^ priseljencev), potem pa le razprav oa teme, ki so skup- 'rsem skupinam (npr.: Ameriška ^ci amerikanizacija, Asimi- 'a pluralizem, Razlage etnič-Književnost in etničnost, 3e(č^dki in diskriminacija ...). Po-Ptj!.,.* aaj poudarim, da je to prva 33 ^c!ja te vrste v ZDA, in še to, h ^ ^ ^i enciklopediji ame-htie priseljencev povsod prisotno stavnega siovenskega rtjj^^^aca, Louisa Adamiča. Z T*hef Učenja urednik Stephan 9a y ^rom svoj uvod, omenjajo pa Sarn ^°jih sestavkih tudi pisci po-p^nih poglavij. Thernstrom, profesor zgodovine z Indijanci pa tja do najmlajše tem, kaj vse so priseljenci dopri-na Harvardski univerzi in direktor skupine priseljencev", ki bi prika- nesli svoji novi domovini, in to na Centra Charlesa VVarrena za študij zala karseda nadrobno, „iz kakšne- straneh skupnega dela. V tem smis-ameriške zgodovine, sporoča bral- ga čtoveškega testa je zgnetena lu bo ta obsežna knjiga tudi nečem na prvi strani, da je Adamič, Amerika". Verjel je v to, da bi takš- izogiben priročnik vsem drugim, priseljenec iz Slovenije, napovedal no delo ..utegnilo dejansko zrevo- ki hočemo prav razumeti Ameriko, in načrtoval takole enciklopedijo lucionirati ameriško leposlovje in njeno preteklost, sedanjost in bo-že leta 1938 v svoji knjigi „Moja spremeniti celotno gledanje na dočnost. NAŠ! LJUDJE V AMERtKi: Siovenci so dostojno predstavijeni v prvi encikiopediji ameriških priseijencev Amerika", a je moral svojo velikopotezno zamisel (o petih do petindvajsetih knjigah, visokemu budže-tu in nekaj sto sodelavcih) takrat odložiti zaradi pomanjkanja fondov. Posebno zanimivo je v tej zvezi, kaj je Adamič pričakoval od takšne enciklopedije. Po njegovem naj bi to bila „ve!ika enciktopedija o prebivalstvu Združenih držav, začenši Združene države". In ko zdaj berem ta prvi večji plod omenjene Adamičeve pobude, si mislim, da bi naš znameniti rojak bil z njim kar zadovoljen. Harvardska enciklopedija omogoča vsem Amerikancem primerjave in resne vpoglede v narodnostne skupine ..drugih" ali ..drugačnih" Amerikancev; pripoveduje njim o O priseljencih iz Jugoslavije najdemo v enciklopediji podatke pod zaglavji Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, Bosanski muslimani. Sestavek o stovenskih Amerikancih je napisa! dr. Rudoif M. Susei iz C!eve!anda (v seznamu sodelavcev je uvrščen kot predstavnik ustanove Slovenian-American Heritage Foundation iz Euclida, Ohio, sicer ga pa poznamo še kot eksekutiv-nega člana Society for Slovene Studies in kot tačasnega urednika lista ..Ameriška domovina", ki izhaja trikrat tedensko v Clevelandu). Ker bi rad nekatere dele njegovega poročila o naših rojakih obdelal o prvi priložnosti še posebej, in podrobneje omenjam na tem mestu samo nekaj najvidnejših značilnosti njegovega teksta, ki je tiskan na devetih straneh enciklopedije (str. 934-942). V prvi vrsti je treba reči, da je dr. Suše! ameriške Siovence dostojno predstavi), za kar zasluži lepo pohvalo. Njegov prikaz v devetih delih (Uvod, Migracije in prihod, Ekonomsko življenje, Razredna struktura in družbena organizacija, Religija, Etnična identiteta, Politično udejstvovanje, Skupinska ohranitev, Bibliografija) je objektiven, zmerno zadržan in snovno primerno zaokrožen. Spretno se je izognil vsakršni politični polemiki, ki je tako zelo vidna v zapisih o Srbih in Hrvatih, in napisal svoje v imenu vseh ameriških Slovencev. Po njegovem je danes v ZDA 250.000 do 300.000 Slovencev, imena, ki jih povzdiguje nad vsa druga („v gospodarskem in intelektua!-/Da/je 7M 7. stran:) KOTMARAVAS: ŽELEZNA KAPLA: Pošta pride na štirih kolesih Konec marca so dobili nekateri poštni uradi na podeželju avtomobile za dostavljanje pošte. Med drugim sta to tudi poštna urada v Kotmari vasi in v Grebinju, kjer sedaj pismonošem ni treba več pri vsakem vremenu prehoditi kilometer za kilometrom. Kaj se spremeni za tistega, ki dobi pošto? S poštnim avtomobilom odpade za odjemalca pošte vsaka omejitev, poštar mu sedaj prinese v hišo vso pošto in poštar sprejema tudi vsako pošto, med drugim tudi pakete do 20 kg. poštar prodaja lahko znamke, prinaša in sprejema lahko denar - dejavnost poštarja se spremeni takorekoč v KRANJ - 20. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA Na sejemskem razstavišču v Kranju bo v času od 10. do 20. aprila 20. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva. Jubilejna 20. sejemska prireditev je ena najstarejših tovrstnih specializiranih prireditev v Jugoslaviji in bo dala izčrpen pregled sodobnega napredka agroži-vilstva ter kmetijske in gozdarske mehanizacije. Vseh razstavljalcev direktnih in indirektnih bo 432, od teh jih bo 17 razstavljalo iz Italije, 42 iz Avstrije in 12 iz neuvrščenih dežel. Poleg razstav bo v času sejma tudi celo vrsto predavanj, seminarjev in posvetovanj. Poseben poudarek bodo na tem sejmu dali kmečkemu turizmu in ovčjereji. Siednja je v zadnjih desetletjih zeio nazadovala, ki pa jo hočejo spet poživiti in jo spraviti na nekdanje stanje. 20. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva bo izveden ob sodelovanju z Gospodarsko zbornico SRS, Zadružno zvezo SRS, Splošnim združenjem gozdarstva ter splošnim združenjem kmetijstva, živilske industrije in prehrane. Več o tej mednarodni sejemski prireditvi bomo poročali prihodnjič. 9. a/?r//a /?o v/at/n/ /?/M- if/j /M B/vfZ JZ?rMor Z?o/?:ZfM zava-rova/n/ce „GeZ?ZffsManM?:MMe", Va-/fMtZn o/?Z?aja/ #3. ž/v/jenjsM ja-/?//?/. #3 /et jc /epa Starod, venJar Mor pozna nagega ja/n/anta, Mr ne more verjet/, e/a ta „m/a