Ptuj, torek, 29. junija 2010
letnik LXIII • št. 49 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Po mestni občini Ptuj • Za več zaupanja v javni sektor in državo
O Stran 4
Po naših občinah Ormož • Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti slabše
Z> Stran 4
Po naših občinah Destrnik • Odprli destrniške Stožice -a brez dolgov!
O Stran 6
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Festival komorne glasbe
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
SP JAR 2010 •
Ena ušiva minuta do napredovanja ... O Stran 12-13
Razgibano poletno in festivalsko dogajanje
Letošnje poletje na Ptujskem bo glede na ponudbo festivalskega in drugega dogajanja izjemno bogato. Organizatorji prireditev so se zelo potrudili in sestavili program za vse generacije.
Kolesarstvo •
Matej Marin tretji na DP na Ptuju
O Stran 11
Trem že uveljavljenim festivalom se je pridružil še četrti, Festival komorne glasbe Musica Poetovionis 2010 v organizaciji glasbenega društva Ars Musica, ki vabi na koncerte klasične glasbe v duhu projekta Evropske prestolnice kulture »Čista energija in duhovna prenova mesta«, kot sta povedala glavna akterja festivala Mojca Menoni Sikur in Martin Sikur. S ciklom šestih koncertov novi festival še dodatno bogati staro mestno jedro in njegova edinstvena prizorišča. Odprl ga je koncert v cerkvi sv. Jurija 27. junija pod naslovom Upočasnitev; naslov je povzet po Pavčkovi pesmi, ki je neke vrste moto festivala. Nastopil je komorni godalni orkester, katerega umetniški vodja in solist je Mate Beka-vac. Ta je navdušen nad tem, da z domačimi glasbeniki poskušajo ustvariti nekaj novega in da se s tem festivalom vračajo k zdravemu jedru skupnega muziciranja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Sv. Andraž • Z zadnje seje občinskega sveta J Kidričevo • 13. občinsko praznovanje
Andraška ekipa s samimi avtogoli
Predzadnja seja andraškega občinskega sveta je minila neverjetno mirno in brez medosebnih podtikanj ter obmetavanj, kar je za to občino prava redkost, minula, zadnja seja pa je bila ponovno retrospektiva dobesedno nikakršnih odnosov med člani sveta in občinskim vodstvom.
Plaketa M. Žitniku
V občini Kidričevo so konec tedna sklenili krog številnih prireditev v počastitev 13. občinskega praznika, ki so se vrstile vse od 12. junija. Na nedeljski osrednji sklepni slovesnosti so zaslužnim občanom izročili štiri grbe in plaketo občine Kidričevo.
Začelo se je že pri prvi oz. drugi točki dnevnega reda, namenjenima najprej poročilu NO o poslovanju občine, kjer ni bilo ugotovljenih nobenih
večjih napak, ter sprejemu zaključnega računa za leto 2009.
Najhujši in najpogostejši besedni dvoboji so se tudi tokrat odvijali med svetnikom
Marjanom Gavezom in županom Francijem Krepšo, svoje pa je občasno dodal še Darko Rojs, medtem ko so bili ostali z izjemo nekaj vprašanj bolj ali manj tiho.
Gavez je tako že pri poročilu predsednice NO povedal, da je razočaran nad vedno nižjim indeksom realizacije občinskega proračuna: »Za lani se vidi, da smo nekatere postavke uresničili le 30 ali 6 odstotkov, nekatere popolnoma nič. To jasno kaže, da se dogovorjeno in planirano ni naredilo!«
O Stran 3
Slovesnost so s kulturnim programom popestrili mladi glasbeni ustvarjalci, za vrhunski nastop pa je poskrbela vokalna skupina Vox Arsana, ki deluje v okviru društva za glasbeno umetnost Arsana in se je pred kratkim vrnila z uspešnega gostovanja v Franciji.
Župan občine Kidričevo
Jože Murko je v slavnostnem nagovoru menil, da je številka 13 za nekatere nesrečna, za občino Kidričevo pa je letos zagotovo srečna, saj imajo ob trinajstem občinskem prazniku več razlogov za prijetno praznovanje.
O Stran 6
	m 'm k J ipl	lfJ ■	■' s
		'JBl	
Slovenija • Bo vlada res izvedla radikalne varčevalne ukrepe?
Varčevanje tudi za zaposlene v podjetjih v državni lasti
Vlada bo morala poseči v plače, investicije, socialne in druge transferje ter materialne stroške tako na ravni vladnih organov in organov v sestavi kot tudi javnih zavodov in tudi javnih podjetij ter podjetij v neposredni ali posredni lasti države, je po četrtkovi seji vlade napovedal minister za razvoj Mitja Gaspari.
Vlada je namreč sprejela izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja. Minister za razvoj Mitja Gaspari na novinarski konferenci po seji vlade vsebine izhodišč ni želel razkriti. Kot je pojasnil, je nemogoče predstavljati izhodišča za pogajanja, kot tudi sindikalna stran ne predstavlja svojih. Ob tem je Gaspari napovedal, da bo vlada morala poseči ne le v državno administracijo, temveč tudi v javne zavode, javna podjetja ter podjetja v neposredni ali posredni lasti države. »To so množica komunalnih podjetij na ravni države in predvsem lokalnih skupnosti, ter podjetja, ki so v pretežni lasti države in katerih poslovanje je v veliki meri lahko odvisno od kvalitete korporacijskega upravljanja in vodenja,« je pojasnil Gaspari.
Uvodnik
Bo ali ne bo?
Po njegovih besedah so ukrepi iz sprejetih izhodišč »širše narave, ker so tudi problemi fiskalnega ravnotežja in konsolidacije fiskalnega položaja Slovenije glede na evropske razmere takšni, da nam ne dopuščajo čakanja oz. nespreje-manja potrebnih ukrepov«.
Ob tem je Gaspari opozoril, da so se tudi druge države EU, ki imajo sicer večje probleme s fiskalno stabilnostjo kot Slovenija, odločile za precej radikalne ukrepe, na primer Velika Britanija, Španija ali Portugalska. »Celo Nemčija, ki ima podoben fiskalni položaj kot mi - približno petodstotni primanjkljaj in približno tako pričakovano gospodarsko rast - se je odločila za relativno močne ukrepe fiskalnega stiskanja. To pomeni, da se Slovenija ne bo
Vlada je končno javno napovedala, da bo menda za 5 odstotkov znižala plače uslužbencem v javnem sektorju. Govori se tudi o 11-odstotnem znižanju, ki naj bi šlo na račun tega, da ne bo predvidenega šestodstotnega zvišanja plač v naslednjem letu. S tem naj bi pri štirih milijardah letno, kolikor nas stane javna uprava, prihranili torej skupno kakih 450 milijonov evrov.
Sindikati so seveda že na barikadah, napovedujejo se stavke, ker to pa res ne gre, da bi se obubožana državna blagajna polnila na račun celega petodstotnega nižanja plač. Ko se je v gospodarstvu v minulem letu odpustilo 60.000 ljudi, o plačah v tej panogi pa itak nima smisla izgubljati besed, takih gromovitih napovedi ni bilo.
In prav zanimivo je te dni poslušati debate, kako krivična je ta poteza vlade, če je bo seveda sploh izvedla. Medtem ko tisti zaposleni v gospodarstvu potezo znižanja plač v javnem sektorju pozdravljajo in menijo, da je za kaj takega že itak skrajni čas, če ne že prepozno, saj podjetja tako številčne in drage javne uprave s povprečno absolutno previsokimi plačami enostavno ne morejo več napajati s svojim denarjem, se pri javnih uslužbencih dvigajo kritike, da bo takšno splošno zniževanje najbolj udarilo tiste, ki itak zdaj služijo najmanj. Zanimivo, da pa se prav vsi javni uslužbenci, od vojakov, medicinskih sester do učiteljev, policistov in še koga, gladko pridušajo, da itak že zdaj zaslužijo premalo in da so njihove plače prenizke. Pa nekatere celo res niso vredne kakega posebnega zavidanja. Bolj zanimivo bi bilo vzeti pod drobnogled vse dodatke, ki se v javnem sektorju izplačujejo po čisto svojstvenem sistemu uspešnosti in napredovanja ...
Dejstvo je, da nismo edina država, ki v krizi znižuje stroške javne uprave, in tak ukrep je danes, glede na stanje, gotovo potreben, pa če je to še kako težko priznati. Res pa je tudi, da ostaja odprto vprašanje, ali in koliko bo to koristilo, sploh dolgoročno. Brez izboljšanja gospodarske situacije namreč ne bomo izšli iz krize.
Sicer pa je še vedno največ takšnih, ki menijo, da tega ukrepa vlada ne bo izvedla, vsaj ne v takšni meri, kot ga napoveduje. Čisto možno, celo verjetno. Razen če ji bilo uspelo spreti zelo heterogen javni sektor med seboj. Bomo videli.
Simona Meznarič
mogla pojavljati kot nek izoliran otok in svoje nerešene probleme odlagati v bodočnost. Če jih bomo odlagali, bodo v bodočnosti še bistveno hujši,« je še opozoril Gaspari.
Vlada je sicer v torek sindikate javnega sektorja seznanila, da namerava sredstva za plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu glede na letošnje zmanjšati za pet odstotkov. Vendar pa bi se v primeru, če bi obveljalo vse, kar je že dogovorjeno s sindikati, če bi torej prišlo tudi do dokončne realizacije plačne reforme, sredstva za plače v letu 2011 povečala za šest odstotkov. Glede na t.i. spontan scenarij bo tako potrebno 11-odstotno znižanje.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja pričakuje pojasnila glede nižanja plač
Z vladnimi predlogi o možnih ukrepih na področju plač v javnem sektorju se je seznanilo predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). Na vlado je naslovilo več vprašanj, na katera pričakujejo odgovore čim prej, vsekakor pred začetkom kakršnih koli pogajanj, so sporočili s konfederacije.
Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije
(KSJS) tako na vlado naslavlja vprašanje, ali so pravilno razumeli premiera in ministrico za javno upravo, da se vlada ni pripravljena pogajati o masi sredstev, ki jo hoče vzeti javnim uslužbencem, ampak se je pripravljena pogajati le o načinu, kako priti do znižanja stroškov. Ugotavljajo, da vlada »enostransko, z oblastno aro-ganco« predlaga, da pogajanja s sindikati potekajo in se zaključijo v juliju. Zato jih zanima, kako bo ravnala, če do konca julija dogovora s sindikati ne bo. Konfederacija še sprašuje, ali zahteva po znižanju plač pomeni, da vlada odstopa od dogovorov s sindikati, »ki jo zavezujejo, da v kolektivni pogodbi za javni sektor odpravi anomalije v plačnem sistemu, kot so opredeljene v dogovorih s sindikati, ki sta bila podpisana februarja in oktobra lani«.
Kot navajajo, je vlada napovedala tudi zamrznitev napre-
Foto:evro.si
dovanj. Pričakujejo, da jim bo pred pogajanji posredovala podatke po dejavnostih in skupinah na delovnih mestih (zdravnik, učitelj, uradnik), ki naj prikažejo delež zaposlenih po posameznih stopnjah izobrazbe, ki so z napredovanji uvrščeni v najvišji plačni razred.
Pričakujejo še, da bo vlada pojasnila, kako vidi pravično razbremenitev bremen za izhod iz krize, pa tudi kaj je do zdaj storila za racionalizacijo gospodarjenja z javnimi sredstvi. Varčevalni ukrepi, ki jih je napovedala, se namreč vežejo izključno na javni sektor, ugotavljajo.
Prav ti odgovori vlade bodo ključnega pomena za odločitev KSJS glede tega, ali bo sodelovala na julijskih pogajanjih. Ko bodo odgovore prejeli, se bodo tudi opredelili do vladnih zahtev po znižanju mase za plače v javnem sektorju. KSJS, ki jo
vodi Branimir Štrukelj, vključuje sindikate s skupaj 74.000 članicami in člani.
Masa plač za vojake nižja za desetino
Sredstva za plače in druge izdatke v Slovenski vojski (SV) se bodo zmanjšala za deset odstotkov, je na seji odbora za obrambo povedala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Zaradi rebalansa proračuna bo manj denarja tudi za nabavo vojaške opreme, poslanci pa so opozorili zlasti na znižanje sredstev za sistem varstva pred naravnimi nesrečami. Odbor za obrambo je kot zainteresirano delovno telo namreč obravnaval predviden rebalans proračuna za leto 2010. Ministrica za obrambo Jelušičeva je pojasnila, da se z rebalansom proračun ministrstva za obrambo zmanjšuje z 556 na 507 milijonov evrov, kar je 9-odstotno zmanjšanje. Že v letu 2009 pa je bil z dvema rebalansoma zmanjšan za 13 odstotkov glede na prvotno sprejet načrt. V tem kontekstu je med drugim opozorila, da se delež bruto domačega proizvoda, namenjen obrambnemu resorju, znižuje z 1,59 na 1,45 odstotka. Dobrih 48 milijonov evrov razlike bo ministrstvo med drugim zagotovilo z zmanjševanjem stroškov pri vojaški obrambi in nacionalni varnosti (za 40,4 milijona evrov), pri znanstve-no-raziskovalni dejavnosti, tehnološkem razvoju, pri splošnih in skupnih funkcijah upravnega dela ministrstva ter pri sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Od konkretnih postavk, pri katerih bo ministrstvo varčevalo, je Jelušičeva med drugim omenila, da se bodo v okviru Slovenske vojske sredstva za osebje oz. za plače in druge izdatke zmanjšala za 10 odstotkov. Sredstva za nabave in gradnje se zmanjšujejo za 26 milijonov evrov, in sicer v velikem delu pri projektih temeljnih razvojnih programov.
STA (Pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid
Ta teden vroče v parlamentu -rebalans proračuna
Tarče in tarčice
Poslanke in poslanci bodo zasedali na izredni seji, na kateri bodo sprejemali rebalans letošnjega proračuna ter odločali o dvigu trošarin in posojilu Grčiji. V parlamentu se bo nadaljevala razprava o družinskem zakoniku, poslanci se bodo lotili tudi sprememb plačnega sistema.
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide danes nadaljuje maja prekinjeno obravnavo predloga družinskega zakonika. Na tedanji seji se sicer člani odbora niso premaknili naprej pri vprašanju glede sestave družine. Razpravljali so o drugem členu zakonika, ki govori o tem, kdo družino sestavlja, a razprave o tem še niso končali. Jabolko spora ostaja
pravica istospolnih do posvojitve otrok. Odbor za finance pa bo danes nadaljeval obravnavo zakona o preoblikovanju Kada, prenosu pravic in pooblastil DSU na Sod ter naložbeni politiki Kada in Soda. Zakon, za katerega je DZ že sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo, predvideva preoblikovanje Kada z izčlenitvijo nove družbe, zavarovalnice, na katero bi Kad prenesel upravljanje štirih pokojninskih skladov.
Odbor za finance in monetarno politiko pa bo za izredno sejo DZ v sredo kot matično delovno telo pripravil rebalans letošnjega državnega proračuna, do katerega so se minuli teden opredeljevala zainteresirana delovna telesa. Prav tako bodo člani odbora pred petkovo sejo obravnavali novelo zakona o trošarinah ter zakon o posojilu Grčiji. Isti dan bo zasedal
odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ki se bo lotil novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Vanjo je vlada vključila tudi določbe o znižanju položajnega dodatka in dodatkov za dežurstvo, ki s sindikati javnega sektorja niso usklajene. Vlada se je sicer glede omenjenih določb sestala z zdravniškim sindikatom Fides, a se njihova stališča niso zbližala.
V	sredo bo znova zasedal odbor za delo, ki ima na dnevnem redu dva zakonska predloga s področja socialnovarstvenih prejemkov, zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakon o soci-alnovarstvenih prejemkih. Z njima naj bi uvedli večjo preglednost in učinkovitost pri delitvi teh sredstev ter preprečili zlorabe sistema socialne varnosti.
V	petek pa se bodo poslanci
zbrali na izredni seji, ki se bo nadaljevala še v torek. 6. junija. Na njej bodo sprejemali rebalans državnega proračuna, v katerem je sicer vlada znižala odhodke za skoraj 600 milijonov evrov. Dodatne prilive pa si vlada obeta z začasnim zvišanjem trošarin. Novela zakona o trošarinah, ki bo prav tako na dnevnem redu izredne sej, predvideva zvišanje trošarine na cigarete, zemeljski plin ter električno energijo. S tem naj bi se v državni proračun steklo dodatnih 157,6 milijona evrov letno.
Na izredni seji bo DZ obravnaval tudi zakon o posojilu Grčiji, s katerim se določa pogoje in način sodelovanja Slovenije v dogovoru držav z evrom, da tej globoko zadolženi državi posodijo do 80 milijard evrov. Delež Slovenije znaša do 387,8 milijona evrov v treh letih.
STA
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sv. Andraž • Z zadnje seje občinskega sveta
Andraška ekipa s samimi avtogoli
Predzadnja seja andraškega občinskega sveta je minila neverjetno mirno in brez medosebnih podtikanj ter obmetavanj, kar je za to občino prava redkost, minula, zadnja seja pa je bila ponovno retrospektiva dobesedno nikakršnih odnosov med člani sveta in občinskim vodstvom.
Začelo se je že pri prvi oz. drugi točki dnevnega reda, namenjenima najprej poročilu NO o poslovanju občine, kjer ni bilo ugotovljenih nobenih večjih napak, ter sprejemu zaključnega računa za leto 2009.
Najhujši in najpogostejši besedni dvoboji so se tudi tokrat odvijali med svetnikom Marjanom Gavezom in županom Francijem Krepšo, svoje pa je občasno dodal še Darko Rojs, medtem ko so bili ostali z izjemo nekaj vprašanj bolj ali manj tiho.
Gavez: »Naše realizacije proračunov so vedno nižje!«
Gavez je tako že pri poročilu predsednice NO povedal, da je razočaran nad vedno nižjim indeksom realizacije občinskega proračuna: »Za lani se vidi, da smo nekatere postavke uresničili le 30 ali 6 odstotkov, nekatere popolnoma nič. To jasno kaže, da se dogovorjeno in planirano ni naredilo! Župan, ti pa potem kar nekaj po svoje prerazpore-jaš denar! Tudi za letos je proračun že potrjen, na terenu pa se praktično še ne dela popolnoma nič! Rečeno je bilo, da se bo asfaltirala cesta na Veseli grič, uredila trgovina, pa ni nič od tega ...V zadnjih štirih letih se ni spremenilo nič, tako kot tudi ne pred tem osem let in kaže, da bo še deset let tako, samo da mine mandat!«
Krepša je odgovarjal takoj:«Mislim, da sem že večkrat povedal, da so naložbe vezane na razpise, teh pa doslej še ni bilo. Ni razpisa za ureditev širokopasovnega dostopa, šele v petek je bil objavljen razpis kmetijskega ministrstva, glede trgovine pa veste, da je to zadeva zadruge in ne Občine. Obljubili so, da se bodo ureditve lotili letos, Občina pa tu ne more narediti nič več. Za asfaltiranje ceste Veseli grič pa je dogovorjeno, da polovico, približno 40.000, financira Občina iz proračuna, drugo polovico pa poskušamo pridobiti iz kakšnega ustreznega razpisa ali pa se bomo za preostanek denarja pač zadolžili, za kar pa je predpogoj, da imamo potrjen zaključni račun! In ne dovolim si očitkov, da sam nekaj prerazporejam denar, ker ga ne, razen v mejah, ki mi jih določa zakon!«
Župan na traktorju, zaključni račun nepotrjen, asfalta na Veseli grič ne bo
Gavez je na ta pojasnila gladko povedal, da zaključnega ra-
čuna ne bo potrdil in s tem, če nič drugega, preprečil vsaj zadolževanje Občine, nato pa se je oglasil še Rojs: »Meni tudi ni všeč naša nizka stopnja realizacije, poleg tega je bilo lani kar za 180.000 evrov prerazporeditev ...« V besedo mu je segel župan in povedal, da je bilo toliko denarja prerazporejenega v letu 2008 in ne 2009, pa še to zaradi takratnega neurja, ko je občina dobila od države 140.000 evrov pomoči, ki jo je razdelila med občane in za sanacijo občinske infrastrukture, Rojs pa je nadaljeval: »Tvoje delo, župan, in delo občinske uprave je glede na rezultate neučinkovito, naša občina ne dela drugega kot plačuje stare dolgove in kredite, novega se ne dela nič. Ne govorim o nepravilnostih, ampak o neučinkovitosti! Poleg tega, to govorijo ljudje, zaposlenih ni ves delovnik v službi na Občini, tebe naj bi tudi videli marsikdaj že dopoldne na traktorju in tako naprej. Mislim, da bi morali urediti neko kontrolo prisotnosti občinskih uslužbencev!«
Krepši so malenkostno začeli popuščati živci, čeprav tega navzven ni pokazal, ampak je dokaj mirno odgovarjal, da kot župan dela še veliko več časa od rednih delovnih ur, da pa ima menda lahko kdaj tudi dopust, da mora biti prisoten na marsikakšnih sestankih, srečanjih, proslavah itd., potem pa je na istem nivoju še navrgel, da je za svetnika tudi slišati, da ne živi več v domači občini, na kar je takoj dobil medklic Gaveza, da če bi rad imel še posebej plačano svojo navzočnost na občinskih proslavah ... Takšne in podobne avtogole je župan skušal prekiniti s tem, da je Gavezu vzel besedo, ta pa mu je še vrnil, da če nihče ne sem nič reči, potem je bolje, če gredo vsi in naj sedi v sejni sobi sam, Krepša pa spet, da lahko naredijo tudi tako, če se ne znajo pogovarjati ... Prerekanje okoli nizke realizacije lanskega proračuna se je nato v opisanem slogu nadaljevalo še nekaj časa, sledilo je glasovanje, kjer pa sta dvignila roke le dva svetnika: Rojs za sprejem in Gavez proti. »Prav, zaključni račun torej ni potrjen, novih kreditov zato ne moremo najeti, cesta Veseli grič se ne bo asfaltirala, in to zaradi odločitve občinskega sveta! Povejte zdaj to ljudem in ne govorite več, zakaj ni napredka v občini, če ga sami preprečujete! Ne vem, zakaj se zdaj eni smejete in ne vem, zakaj sploh hodite na seje?!«
Naslednje točke dnevnega reda so šle skozi nekoliko bolj gladko; pri poročilu redarske službe je bilo slišati le pripom-
bo Gaveza, da bi lahko država raje kot za redarsko službo poskrbela za boljšo preglednost in signalizacijo na državnih cestah v občini, predvsem pa za kvalitetnejši asfalt, ki ne bo že po nekaj letih ves v luknjah. Tudi predstavitev novih odlokov v zvezi z oskrbo z vodo, ki jih je pojasnjeval Žan Oplo-tnik z mariborskega Inštituta za lokalno samoupravo, ni bilo slišati kaj posebnega; šlo je zgolj za že znane podatke in pojasnila o tem, kako se bodo občine v prihodnje oskrbovale z vodo preko izbranega koncesionarja in koliko bo dražja cena vode.
Je vitomarška šola manj vredna od cerkvenjaške?
Potem pa so se lotili naslednje vroče točke dnevnega reda, in sicer potrditve sprememb odloka o skupni OŠ Vitomarci-Cerkvenjak, ki se je nanašal na spremembo števila članov sveta zavoda. Kot je bilo slišati, so namreč pred pol leta sprejetje tega odloka zavrnili, iz ozadja pa se je dalo razbrati, da je vzrok za zavrnitev v premoči članov sveta s cerkvenjaške strani. Ravnatelj šole in predsednica sveta sta natančno razložila, zakaj je prišlo v 11-članski sestavi do tega, da je kar osem članov iz Cerkvenjaka in samo trije iz Vitomarcev; namreč, cerve-njaška šola je nekoliko večja in ima več učencev, zato sta v svetu staršev dva predstavnika Cerkvenjaka in eden iz Vitomarcev, enako je razmerje med predstavniki občin, petčlanski svet zaposlenih pa ima štiri predstavnike iz OŠ Cerkvenjak, ker pač iz Vito-marcev ni bilo kandidata iz
vrtca in izmed tehničnega kadra, med učitelji pa je razmerje 2:1. Po podrobnem pojasnilu, zakaj je prišlo do takšne sestave, se je oglasil le Darko Rojs, češ da so pred časom dobili namig, naj bo to razmerje vseeno bolj enakopravno, ne pa 8:3, kot je zdaj, zato takrat odloka niso potrdili, dodal pa je še, da če iz Vitomarcev ni bilo interesa za te funkcije med zaposlenimi, potem bo pač tako. Očitno pa so na področju šolstva in vzgoje med občinama nemajhna trenja, saj je bilo slišati še nekaj drugih kritik; češ da je Klo-potčeva pot, sicer delo obeh šol, speljana le v Cerkvenjaku, pa da ni bilo dovolj dobrega obveščanja javnosti ob minulem praznovanju 220-letnice šolstva ipd. Svoj »piskrček« je pristavil tudi Marjan Gavez: »Je znano, da bi mi radi svojo devetletko, prostora imamo dovolj, šola je nova in lepo bi bilo, če bi za to dobili tudi vašo podporo (sedanjega ravnatelja, op. a.), saj ne bi imeli svojega zavoda, le devetlet-ko!« Ravnatelju je bilo očitno zelo neugodno, rekel ni nič, je pa vmes posegel Krepša z besedami, da so se o tem že pred leti pogovarjali na šolskem ministrstvu, najprej dobili podporo, nato pa strogo prepoved nadaljevanja tega projekta, sicer pa naj ne bi bilo niti dovolj otrok v občini. Potem se je debata zasukala še v vrteško varstvo; letos naj bi namreč nekaj otrok, bojda štiri, v Vitomarcih zavrnili zaradi pomanjkanja prostora v dveh oddelkih, odpiranje tretjega oddelka pa po besedah župana ne bi bilo rentabilno zgolj zaradi treh ali štirih otrok. Svetnico Rosvito Druzovič je ob tem zanimalo, kako imajo lahko premalo otrok za devet-
letko, če jih je za vrtec preveč, predstavnica sveta zavoda pa je ob koncu opozorila na to, da bi bilo nujno, da občini poenotita kriterije za sprejem otrok v vrtec, sicer se lahko težave in pritožbe še vrstijo. Odlok pa so potem svetniki vseeno soglasno potrdili.
Del denarja za sejnine namenili za društva
Krepko pa se je zalomilo še dvakrat; najprej pri sprejemanju novega pravilnika za oddajo dvoran v najem; Rojs je namreč pripravil pravilnik, po katerem bi društva plačevala najeme šolske in občinske oz. gasilke dvorane, župan pa je temu nasprotoval s pojasnili, da domače Kulturno umetniško društvo ne bo plačevalo najema za občinsko dvorano, ker so člani sami vlagali v izgradnjo oz. opremo in da o tem obstaja dokumentacija. Po dolgem besedovanju sta se nato Rojs in Krepša le uspela zediniti, da se najprej najdejo vsi skupaj na sestanku, da se pregleda vsa dokumentacija in šele nato sprejema (ustrezno popravljen) Pravilnik o najemih. In potem je počilo še pri dodelitvi 2000 evrov za deseto obletnico domačega Kluba malega nogometa. Rojs je namreč za Klub že decembra lani dal pisno pobudo, naj se ta znesek vnese v proračun 2010, česar župan ni zanikal, povedal pa je, da je ta znesek pač zajet v postavki za društvene obletnice, kjer pa je vsega skupaj na voljo le 2500 evrov za tri društva, ki letos praznujejo okrogle obletnice, in da gotovo ne bo dovolil dati 2000 evrov le enemu, drugima dvema pa po
250 evrov. Rojsa je to razkači-lo; dokazoval je, da so o tem razpravljali že pred pol leta in da ta denar za KMN mora biti, ker pobuda ni bila zavrnjena in še, da vsa društva s svojimi prireditvami niso enakovredna in tudi same prireditve zahtevajo različne stroške itd. Župan je krčevito ostajal pri svojem mnenju, da tako ne gre, potem pa se je vmešal Gavez in predlagal, naj denar zagotovijo iz županovega sponzorskega denarja. Krep-ša je pojasnjeval, da ga nima več, Rojs in Gavez sta zahtevala vpogled v proračun ter sedanje stanje sredstev in ga tudi dobila; pokazalo se je, da župan res nima več kot kakih 1000 evrov sponzorskega denarja, potem pa je Gavezu šinilo, da lahko potreben denar za vse tri obletnice društev zagotovijo iz lastnih sejnin: »Poglejte, koliko denarja imamo planiranega za seje in koliko smo ga porabili do zdaj!« Pokazalo se je, da so planirali letos za seje porabiti dobrih 10.000 evrov, dejansko pa so do junija porabili le kakih 1500 evrov. »Evo, pa imamo denar, naj se vzame s te postavke, saj sejnine v celoti ne bomo porabili,« je triumfiral Gavez.
Župan se je nekaj časa še upiral, da so to predvidena sredstva še za nov mandat in seje po volitvah, a na koncu so se zedinili, da s te postavke vendarle preusmerijo nekaj denarja za obletnice društev, tako da bo KMN prejelo predlaganih 2000 evrov, ostali dve društvi pa po tisoč.
Pa s tem še ni bilo konec seje; svoje je zasolila še Dru-zovičeva z vprašanjem, na koliko razpisov se je občina letos sploh prijavila, župan pa je povedal, da na RRP z obnovo dvorane in da pripravljajo še projekt za razpis kmetijskega ministrstva, ki je ravnokar objavljen, več razpisov pa še ni bilo. Druzovičeva se je temu posmehnila z besedami, da so potem en projekt od lani samo malo popravili, drugega še pripravljajo in kaj potem res na občini sploh delajo ... Z županom sta se nato še nekaj časa »obdelovala po andraško«, tudi o prihodnosti občinskega bloka, a brez rezultata. Pa to še ni bil konce dolge seje; slišati je bilo še dokaj nerealne pobude Simona Druzoviča, da naj bi občina s sofinanciranjem nekaj občanov naredila poplavne študije, ker bodo sicer trije gotovo ostali brez gradbenih parcel ob potrditvi OPN (ko pač bo), pa o ozvočenju na pokopališču, ki po treh letih še vedno ni urejeno, in tako dalje in tako naprej.
Ptuj • S proslave ob 19. dnevu državnosti
Za več zaupanja v javni sektor in državo
V prelepem ambientu dvorišča minoritskega samostana na Ptuju je 24. junija potekala osrednja slovesnost ob dnevu državnosti v MO Ptuj. Slavnostni govornik je bil župan MO Ptuj Štefan Čelan, ki se mu je v uvodnem delu slovesnosti pridružil pihalni orkester Ptuj, v kulturnem programu pa je nastopil orkester Slovenske filharmonije pod dirigentskim vodstvom Emmanuela Villaumea.
Foto: Črtomir Goznik
Orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral Emmanuel Villaume. Navdušil je z deli W. A. Mozarta, L. van Beethovna, M. Mihevca, J. Straussa ml., R. Wagnerja, P. Dukasa in G. Bizeta.
Slovenijo so soustvarjale številne generacije pred letom 1991, pozitivna ocena prehojene poti pa ne daje nobenih zagotovil, da bo tudi prihodnost tlakovana s samimi uspehi. Narodova prizadevanja so namreč neprestano na preizkušnji, med nas se vedno znova postavljajo številna razvojna vprašanja in dileme. Ne smemo se jih bati ali jih prelagati na poznejše rodove, je med drugim povedal ptujski župan Štefan Čelan ob 19. prazniku dneva državnosti. Slovenije iz krize ne bodo izvlekli tisti, ki so jo v krizo pripeljali, neolibera-lizem ni prava pot iz gospodarske recesije in finančne krize, opozarja. Da je država dober gospodar se lahko naučimo na trgih, ki jih zdajšnja gospodarska recesija in finančna kriza skorajda ni oplazila. Osebno je prepričan, da je v naši mali državi potrebno vzpostaviti več zaupanja v javni sektor in državo kot celoto.
»Ne gre pozabiti, da smo našo državo prvenstveno ustanovili zaradi zagotavljanja boljših pogojev za kakovostno življenje slehernega državljana, ne glede na njegovo versko ali politično svetovnonazorsko pripadnost. Posledica pretiranega poveličevanja zasebnega in zapostavljanje javnega in-
teresa vodi v razkroj socialne kohezije, ki je za Slovence še kako pomembna. Motijo se vsi tisti, ki verjamejo, da bo deset odstotkov premožnih Slovencev zadosten pogoj za vzdrževanje socialne kohezije in razvojno uspešnost Slovenije. Pri iskanju rešitve iz zdajšnje gospodarske in finančne krize je prvenstveno potrebno ohranjati t. i. evropski socialni model, ki postavlja človekove pravice pred zasebne kapitalske interese. Tega modela pa ne bo mogoče zgraditi brez vidne vloge države, tiste institucije, ki prvenstveno ščiti javni interes. Težišče reševanja sedanje krize mora biti usmerjeno v
preprečevanje tako imenovane družbe dveh hitrosti, ki se delita na manjšino ekstremno bogatih posameznikov in veliko večino socialno ter ustvarjalno izključenih posameznikov,« je ob letošnjem 19. prazniku slovenske državnosti še posebej opozoril ptujski župan Štefan Čelan v svojem slavnostnem govoru, ko je tudi spomnil, da je sporočilnost osamosvojitve-ga dne aktualna še danes. Ne bi je smeli pozabiti in se ji izneveriti.
Žal so se ji prejšnji četrtek izneverili številni Ptujčani, na dvorišču minoritskega samostana so bili mnogi stoli prazni, kar kaže na to, koliko cenijo
rojstni dan države in tudi vrhunsko umetnost, ki ji nimajo možnost prisluhniti vsak dan.
Orkester Slovenske filharmonije je 24. junija na Ptuju nastopil v okviru projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, ki združuje številne slovenske občine in kraje. Le-te pod blagovno znamko Imago organizirajo koncerte uglednih domačih in tujih umetnikov ter druge kulturne dogodke. Letošnji
projekt je pod skupno streho združil kar 17 slovenskih občin in krajev ter 34 različnih kulturnih prizorišč, na katerih bodo nastopili umetniki iz 19 držav.
V okviru projekta Imago Sloveniae se bo v letošnjem poletju na Ptuju zvrstilo še več izjemnih glasbenih dogodkov: 22. julija bo v hotelu Mitra Chopinov večer, 25. julija bo v Domu kulture nastopil Ter-
rafolk, 29. julija bo na mestni tržnici nastopila Mia Žnidarič, 28. avgusta pa bo na Mestni tržnici koncert legendarne skupine Laibach, ki bo s ptujskim koncertom počastila svojih 30 uspešnih let nastopanja. V program Imago je vključen tudi Festival komorne glasbe na Ptuju Musica Poetovionis 2010, ki se je pričel 27. junija in bo trajal do 11. julija.
MG
Ormož • Proslava ob državnem prazniku
Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti slabše
V četrtek so po vsej državi potekale slovesnosti ob državnem prazniku. Dan, ko je Slovenija postala neodvisna so na predvečer praznika slavnostno proslavili tudi v Ormožu, kjer se je na dvorišču gradu nabralo veliko ljudi, ki so prisluhnili županovemu govoru in kulturnemu programu.
Župan Alojz Sok je med drugim dejal: »Dan državnosti je praznik, ki nam kaže na življenjsko moč naroda, kaže
nam na njegovo zmožnost, da se v kritičnih trenutkih poveže v eno. Po več kot 100 letih danes vsi z veseljem ugotavljamo,
da je bila odločitev v letih 1990 in 1991 za samostojno slovensko državo pravilna.« Dejal je, da smo lahko ponosni, da smo
s kupnimi močmi postali del Evropske unije, zveze Nato, uvedli evro, stopili v schengen-sko območje in v prvi polovici leta 2008 zelo uspešno predsedovali Svetu EU. Slovenci po županovih besedah postajamo enaki in prepoznavni med enakimi, a pri tem ne gre samo za
jezik, vero ali kulturo, pač pa tudi tisto, kar nas uvršča med svobodne in demokratične narode, gre za področje demokracije, človekovih pravic, svobode in solidarnosti. »Še kakih dvajset let bomo najbrž potrebovali in potem, verjamem, da tudi med nami ne bo več
pomembno, kakšnih navad ali vere je nekdo, pač pa kaj zna in kaj je pripravljen dati naši skupnosti,« je prepričan župan Ormoža Alojz Sok. Po njegovih besedah se nam morda v času krize, ko mnogi ostajajo na cesti, marsikatera vrednota zdi oddaljena, toda verjame, da bomo krizo v kratkem končali, imeli visoko gospodarsko rast, nizko stopnjo brezposelnosti in oblast, ki bo resnično delala za vse ljudi v državi.
Del svojega govora je izkoristil za hvalo o opravljenem delu v štiriletnem mandatu žu-panovanja, kar je že dišalo po prihajajočih volitvah, zaključil pa z mislijo, da nikoli nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.
V kulturnem delu so nastopili glasbeniki Brass Band iz Maribora ter igralca Barbara Krajnc Avdič in Gregor Geč, ki sta recitirala številne domoljubne pesmi priznanih slovenskih avtorjev.
Patricija Babosek
V kulturnem delu je nastopil Brass Band iz Maribora.	nikoli tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.
Podravje • Sestal se je regijski štab civilne zaščite
Kaj storiti ob množični nesreči na avtocesti
Članom regijskega štaba civilne zaščite za Podravje so na zadnji predpočitniški seji predstavili načrt ukrepov v primeru množične nesreče na avtocesti, seznanili pa so jih tudi s pripravami na regijsko preverjanje ekip prve pomoči CZ ter s posameznimi pristojnostmi regijskega poveljnika in štaba CZ za Podravje.
Foto: M. Ozmec
V primeru množične prometne nesreče ali nesreče z nevarnimi snovmi na avtocesti je potrebno takoj obvestiti regijski center za obveščanje na številko 112.
Kot je pojasnil svetovalec za zaščito in reševanje Dragan Murko, so v ptujski izpostavi Uprave za zaščito in reševanje pripravili regijski načrt zaščite in reševanja ob množični nesreči na odseku avtoceste Zla-toličje-Draženci, ki se na tem območju razprostira v dolžini 9.253 m, saj obstaja verjetnost, da se na tem odseku pripeti tudi množična prometna nesreča ali nesreča z nevarnimi snovmi.
O množični prometni nesreči govorimo, kadar v njej umre ali je težje telesno poškodovanih več kot 10 oseb, pa tudi če je v nesreči udeleženo eno ali več tovornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi, pri čemer je prišlo do eksplozije ali uhajanja nevarne snovi v okolje, kar ima škodljive učinke na ljudi in širše okolje. Določena je intervencijska meja med izpostavama uprav za zaščito in reševanje v Mariboru in Ptuju, ta pa velja tudi za regijska centra za obveščanje v obeh mestih; zaradi večje zanesljivosti je določeno tudi območje dvojnega delovanja. V primeru posredovanja pri hujših prometnih nesrečah, požarov v naravi ali na prometnih sredstvih ter pri posredovanju v prometnih nesrečah z nevarnimi snovmi se
poleg potrebnih gasilskih enot iz Ptuja in krajev, ki so ob omenjenem odseku avtoceste najbližje, aktivirata tudi cestninska postaja Prepolje in oskrbni center Dravsko polje - jug.
Za vodenje in nadzor prometa na avtocestah in hitrih cestah trenutno delujejo štirje regionalni nadzorni centri: v Kozini, na Vranskem, v Ljubljani in Mariboru, do konca tega leta pa je v okviru načrtovanega državnega nadzornega centra v Dragomlju predvidena tudi prestavitev podpornega
nadzornega centra Slovenske Konjice v nov regionalni nadzorni center Maribor.
Posebej so opredeljene naloge poveljnika civilne zaščite Podravske regije, ki lahko na osnovi ocene posledic množične nesreče na avtocesti aktivira dodatne sile in sredstva s področja zaščite in reševanja in usklajuje izvajanje operativnih ukrepov in dejavnosti regijskih organov. Po potrebi lahko poveljnik skliče celoten štab civilne zaščite za Podravsko regijo v operativni sestavi.
Septembra preverjanje pri Sv. Tomažu
Vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje Jože Korban je člane regijskega štaba seznanil s pripravami na letošnje regijsko preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite, ki bo tokrat v nekoliko razširjeni obliki potekalo 25. septembra pri Svetem Tomažu. Vodstvo tekmovanja pričakuje udeležbo vsaj 9 ekip prve pomoči iz posameznih občin ali delovnih okolij, sicer pa bodo ob tej priložnosti pripravili predstavitev regijskih enot in služb civilne zaščite, po svoje pa se bo predstavila še Slovenska vojska, prostovoljna gasilska društva iz Ptuja in Ormoža, pa tudi društvo za reševalne pse in ekipa gorske reševalne službe iz Maribora. Na dnevu, ki ga bo osnovna šola Sveti Tomaž namesto pouka v celoti posvetila zaščiti in reševanju, pa pričakujejo tudi predstavitev delovanja in nudenja nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma v Ormožu.
Sicer pa so na omenjeni 44. seji regijskega štaba civilne zaščite za Podravje podrobneje razčlenili pristojnosti poveljnika ter članov regijskega štaba CZ za Podravje.
M. Ozmec
Ljubljana • Iz državnega zbora
Načrt za AC Draženci-Gruškovje julija?
Poslanec Branko Marinič je na 18. seji Državnega zbora ministra za okolje Roka Žarniča povprašal, kaj je z načrtovanim sprejetjem programa izgradnje avtocest in potrditvijo DPN za odsek avtoceste Draženci-Gruškovje.
»Glede na to, da je predsednik vlade zelo jasno napovedal, da se že dopolnjen program izgradnje avtocest zaključuje oz. je praktično že zaključen, menim, da to ne drži, kajti državni prostorski načrt za avtocestni odsek Pyhrnske
avtoceste od Dražencev do meddržavnega mejnega prehoda Gruškovje še vedno čaka na vladno potrditev. Dejstvo je, da je bilo za ta del avtoceste potrebno dolgotrajno usklajevanje med občinami in ministrstvom, zlasti glede pripomb
Državni prostorski načrt za avtocesto od Dražencev do MMP Gruškovje naj bi bil po besedah Žarniča sprejet julija.
občine Podlehnik. Upam, da se je stroka na ministrstvu potrudila ter dosegla najširši možni konsenz in soglasje s tem, da je upoštevala vse pripombe, ki so jih v fazi javne razgrnitve posredovali zainteresirani prebivalci ob avtocesti od Dražen-cev do Gruškovja. Zato ministra sprašujem, kdaj bo sprejet in potrjen državni prostorski načrt za ta del avtocestnega odseka na Vladi Republike Slovenije in ali so v največji možni meri upoštevani vsi predlogi ter pripombe, ki so nastajale v fazi javne obravnave državnega prostorskega načrta,« se je glasilo poslansko vprašanje Branka Mariniča.
Minister Žarnič je v odgovoru povedal, da bo DPN za sprejetje na vladi pripravljen naslednji mesec in še, da so bile pripombe občin upoštevane v največji možni meri, razen zadnjih štirih zahtev
občine Podlehnik in zahteve občine Žetale po prestavitvi priključka Zakl, o čemer smo že podrobno poročali.
Kot je znano, je občina Pod-lehnik k načrtu oz. DPN za AC poslala pozitivno mnenje s pridržkom, medtem ko je občina Žetale posredovala napovedano negativno mnenje k DPN, kar pa nima nobenega vpliva na sprejemanje plana in nadaljnjo izgradnjo avtocestnega kraka.
Mariniča je kljub temu zanimalo, zakaj DPN junija še ni bil sprejet in potrjen na vladi, saj je bilo tako napovedano, Žarnič pa je pojasnil, da je v gradivu jasno zapisano predvideno sprejetje DPN v juliju in ne v juniju: »Očitno je še potrebno zadnje usklajevanje, kar zahteva nekaj dni več, in če bo zadeva potem urejena v zadovoljstvo vseh, se splača.«
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Hajdina • Zaključna šolska prireditev
Foto: Črtomir Goznik
V telovadnici OŠ Hajdina je bila 23. junija zaključna šolska prireditev, na katero so povabili učence, njihove starše in učitelje ter predstavnike lokalne skupnosti. Od šolskega leta 2009/2010 so se poslovili z bogatim kulturnim programom, ki so ga pomagali oblikovati tudi mladi karateisti (na fotografiji). Prvič so nastopili z novim električnim klavirjem, ki so ga kupili s sredstvi šolskega sklada, za kar so se še posebej zahvalili staršem učencev. Gost njihove letošnje zaključne prireditve je bil pevec Adi Smolar. Ravnatelj Jože Lah je učencem čestital za doseženi šolski uspeh, še posebej pa tistim, ki so se izkazali tudi na drugih področjih, za kar so prejeli posebne pohvale. Za novo znanje jim je čestital tudi haj-dinski župan Radoslav Simonič, ki je že po tradiciji za vsakega učenca prinesel po eno vstopnico za kopanje v Termah Ptuj.
MG
Hajdina • Tradicionalno kolesarjenje ob dnevu državnosti
Foto: Črtomir Goznik
Občinski odbor SDS Hajdina je tudi ob letošnjem dnevu državnosti organiziral tradicionalno kolesarjenje po vaseh občine Hajdina. Letos so se zbrali na športnem igrišču v Slovenji vasi. Proga je bilo dolga 16 km, prevozilo jo je več kot 50 kolesarjev. Četrto tradicionalno kolesarjenje so zaključili z družabnim srečanjem, ki je prav tako potekalo na športnem igrišču v Slovenji vasi. Ob tej priložnosti so članu Francu Klanečku podelili bronasto plaketo za nesebično delo v občinskem odboru in uresničevanje vrednot SDS. Predsednik OO SDS Hajdi-na dr. Marjan Leber je ob dnevu državnosti tudi povedal, da bo kandidat njihove stranke na jesenskih lokalnih volitvah mag. Stanko Glažar, za katerega so prepričani, da v največji možni meri ustreza profilu župana.
MG
Ptuj • Že četrtič naj športni vrtec
Foto: Črtomir Goznik
Ministrstvo za šolstvo in šport je Vrtec Ptuj že četrtič zapored razglasilo za naj športni vrtec v Sloveniji. Prvič so ta laskavi naslov osvojili v šolskem letu 2006/2007. To je priznanje za vse športne aktivnosti, ki jih razvijajo v Vrtcu Ptuj. Teh pa je izjemno veliko. Veliko točk jim prinese tradicionalni vrteški kros in medobčinski kros, ki ga drugi slovenski vrtci ne organizirajo. Če bi bilo v MO Ptuj več takih kolektivov, kot je Vrtec Ptuj, ki na številnih področjih posegajo po najvišjih priznanjih v državi, potem bi MO Ptuj cvetela, je na sprejemu, kije bil 23. junija v poročni dvorani Mestne hiše, med drugim pove-dalptujskižupan Štefan Čelan. Ravnateljici Vrtca Ptuj Bo-ženi Bratuž je ob tej priložnosti izročil posebno priznanje v obliki plakete, ta pa je v zahvalo za priznanje obljubila, da bodo se bodo še naprej trudili za kar največjo ustvarjalnost otrok.
Kidričevo • Sklenili 13. občinsko praznovanje
Plaketa občine Mihaelu Žitniku
V občini Kidričevo so konec tedna sklenili krog številnih prireditev v počastitev 13. občinskega praznika, ki so se vrstile vse od 12. junija. Na nedeljski osrednji sklepni slovesnosti so zaslužnim občanom izročili štiri grbe in plaketo občine Kidričevo.
Foto. M. Ozmec
Z leve: župan Jože Murko in dobitniki grbov občine Kidričevo: Jože Šafranko, Branko Mohorko, Drago Muršec in Roman Tomanič; na desni direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik
Župan občine Kidričevo Jože Murko je v slavnostnem nagovoru menil, da je številka 13 za nekatere nesrečna, za občino Kidričevo pa je letos zagotovo srečna, saj imajo ob trinajstem občinskem prazniku več razlogov za prijetno praznovanje. Med številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami so v soboto, 12. junija, v Apačah odprli 1200 m prenovljene asfaltne ceste s prenovljenim vodovodom in kanalizacijo ter prenovljeno kužno znamenje. V nedeljo, 20. junija, so proslavili popolnoma prenovljen center Župečje vasi in se na srečanju Župečanov vseh generacij spomnili 100-letnice postavitve vaške cerkvice v tem kraju. S ponosom so proslavili
tudi dan slovenske državnosti, pred kratkim pa so učenci in njihovi starši proslavili še konec šolskega leta ter pričetek zasluženih počitnic.
Župan je izrazil zadovoljstvo, saj se skoraj v vsaki vasi nekaj dogaja, skoraj povsod brnijo gradbeni stroji. Po načrtih napredujejo dela pri gradnji kanalizacijskega sistema, vzporedno s to osrednjo investicijo poteka obnova vodovodnega omrežja. Tudi gradnja večnamenske dvorane v Kidričevem poteka po načrtih; trenutno izbirajo izvajalca za notranjo opremo. Poleg vseh večjih pa po vaseh poteka še veliko drugih, manjših, a prav tako pomembnih projektov.
Ker si bodo tudi v bodoče
prizadevali za napredek, bodo nadaljevali gradnjo sekundarnih vodov kanalizacije, modernizirali vodovodno omrežje in krajevne ceste. Ob tem je župan poudaril, da nujno potrebujejo nov in večji zdravstveni dom, zaradi vse večjega povpraševanja pa si bodo prizadevali tudi za širitev oddelkov v vrtcu Kidričevo. Sicer pa je Jože Murko izrazil svoj ponos nad zapuščino sedanjega mandata, saj so s skupnimi močmi storili veliko, pri čemer se je zahvalil vsem, ki so pri njihovi realizaciji pomagali. Ob koncu je menil, da bodo svojo končno oceno o uspešnosti sedanjega
vodstva občani kmalu podali na jesenskih volitvah. Čestitki vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku je dodal še čestitke ob nedavnem dnevu državnosti, vse pa pozval k praznovanju, saj imajo za to dovolj razlogov.
Na slovesnosti je župan Jože Murko skupaj z ravnateljico OŠ Cirkovce Ivanko Korez in predsednico sveta zavoda OŠ Borisa Kidriča Kidričevo Marjeto Sušec izročil spominske knjižne nagrade osmim vsestransko uspešnim učencem obeh šol. Ob 13. prazniku pa sta župan in direktorica občinske uprave Evelin Makoter
Jabločnik štirim zaslužnim občanom izročila najvišja občinska priznanja - grbe občine Kidričevo. Prejeli so jih uspešen podjetnik Roman Tomanič iz Lovrenca na Dravskem polju, ki je s svojim 23-članskim kolektivom praznoval že 30 let obratovalnice; vsestransko aktiven krajan Drago Muršec iz Lovrenca, ki je še posebej aktiven v domačem gasilskem in športnem društvu, krvodajalec Branko Mohorko iz Apač, ki je svoje kri podaril že prek 100 krat, ter krajevni aktivist Jožef Šafranko iz Strnišča pri Kidričevem, ki je bil posebej uspešen na področju varstva
okolja.
Najvišje priznanje, plaketo občine Kidričevo, pa so župan ter oba podžupana Franc Planinšek in Jože Medved po sklepu občinskega sveta izročili Mihaelu Žitniku iz Staro-šinc za večletno uspešno delo na področju krajevne samouprave in razvoja turistične dejavnosti. Žitnik, ki je bil v prejšnjem mandatu član sveta občine Kidričevo, je bil tudi pobudnik za postavitev muzeja zbirke podeželja v Starošin-cah in je njegov vestni skrbnik. Omenjeni muzej je središče vseh pomembnejših prireditev v tem kraju in občini, najpomembnejša med njimi pa je vsakoletna jesenska prireditev Zahvala jeseni, ki jo pripravljajo prizadevni domačini skupaj s Turističnim društvom občine Kidričevo.
V imenu številnih gostov je vodstvu in krajanom občine Kidričevo ob prazniku čestital poslanec državnega zbora Branko Marinič in posebno čestitko namenil uspešnim učencem, ki so za svoje delo prejeli knjižne nagrade, v imenu županov in predstavnikov sosednjih občin pa se je čestitkam pridružila še županja občine Majšperk Darinka Fakin.
Slovesnost so s kulturnim programom popestrili mladi glasbeni ustvarjalci, za vrhunski nastop pa je poskrbela vokalna skupina Vox Arsana, ki deluje v okviru društva za glasbeno umetnost Arsana in se je pred kratkim vrnila z uspešnega gostovanja v Franciji.
Letošnje občinsko praznovanje so po tradiciji zaokrožili s pogostitvijo vseh gostov in udeležencev slovesnosti.
M. Ozmec
Destrnik • S slovesne otvoritve športnega parka
Destrniške Stožice - a brez dolgov!
Točno tako je namreč ob slovesnem odprtju večnamenskega športnega centra z igriščem z umetno travo, večnamenskim igriščem in atletsko stezo na predpraznični četrtek poudaril slavnostni govornik, župan Franc Pukšič: „Danes odpiramo 'destrniške Stožice', vendar z eno bistveno razliko od ljubljanskih Stožic: nikomur ne bomo ostali nič dolžni!"
V nadaljevanju nagovora je Pukšič še povedal: „Za Destrnik je to odprtje gotovo večji dogodek, kot bo odprtje Stožic za Ljubljano. Mi za razliko od njih od nikogar ne bomo zahtevali velikih milijonov, ki bi jih potem odplačevali naši Vrbanj-čarji in Vrbanjčarke. Glede investicije pa lahko povem, da je celoten projekt vreden dobrih 500.000 evrov. Od Nogometne zveze smo dobili umetno travo, varovalne ograje in 4 reflektorje v vrednosti približno 54.000 evrov, Fundacija za šport nam je financirala 25.800 evrov in zdaj ocenite sami, ali se je naše Ministrstvo za šolstvo in šport s svojim prispevkom izkazalo tako, kot mu pritiče, saj gre v prvi vrsti za športni objekt, namenjen našim otrokom. Projekt je sofinanciralo s »polnimi« 18.000 evri! Če vse to seštejemo, je jasno, da smo skupno pridobili slabih 98.000 evrov, vse ostalo, nekaj preko 400.000 evrov, pa smo financirali sami, iz lastnega proračuna! Zato is-
krena hvala občinskemu svetu, ki je sprejel takšno odločitev v dobrobit naših najmlajših, ki prihajajo za nami in bodo krojili ta svet. Vse to, kar naredimo, naredimo za naslednjih 50 let ali več in prav je, da naredimo objekt tako, da ni treba naslednji dan zamenjevati ali popravljati. Kako dolgo bo funkcionalen in kako bo videti ta športni park v prihodnje, pa ni odvisno od občinskega sveta, ampak od
Za zanimiv kulturni del slove či osnovnošolci z mjuziklom
vas, uporabnikov! Predvsem od mladine, od tega, kako ga boste pazili in uporabljali. Verjamem, da bomo vsi skupaj znali to pridobitev ceniti in jo tudi ohraniti.
Ob tej priložnosti gre zahvala našemu podjetju Gradnje De-strnik, d. o. o. Tudi zaradi njih je ta investicija stala le pol milijona evrov, sicer bi bila izvedba tega projekta gotovo precej dražja!"
i ob otvoritvi so poskrbeli doma-!k Muri.
Župan Pukšič je svoj nagovor zbranim nato nadaljeval še z nekaj stavki, namenjenimi državnemu prazniku samostojnosti, ki ga je označil za največji slovenski praznik; opozoril je na pomen državne in nacionalne zavesti ter poudaril, da nacionalna drža in zavest ne pomeni nacionalizma, ampak označuje pripadnost državi: „Pred 90 leti še v sanjah nismo upali misliti,
da bomo imeli svojo državo, danes jo pa imamo! Kaj nam pomenijo simboli in praznovanja, himna, če ne bi imeli nacionalnega ponosa in pripadnosti?!"
Govor je Pukšič nato zaključil z besedami: „Učenci, tudi za vas in predvsem za vas se danes, na zadnji šolski dan, odpira ta športni center in verjamem, da ga boste s pridom koristili ne le med počitnicami, ampak čez celo šolsko leto!"
Zbrane je po nagovoru župana pozdravil še ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni, ki je spomnil na izjemno težke oz. nikakršne pogoje za športno vadbo učencev in šport v občini nasploh; da so v prvih začetkih veliko naredili tudi sami, da so vadili na asfaltnem igrišču in včasih kar po travnikih in da pogojev za re-
sen, tekmovalni šport v različnih disciplinah pač ni bilo: „Z novo telovadnico v šoli so se ti pogoji dela že bistveno izboljšali, kar se je pokazalo tudi v izjemnih rezultatih mladih športnikov, saj so naši učenci v samem slovenskem vrhu: Za to imajo zasluge tako učitelji kot lokalna skupnost, ki se je ves čas trudila izboljšati pogoje za šport. Nov športni objekt bo gotovo dodatna motivacija za mlade športnike, je pa zelo pomemben za vse občane, ki se ukvarjajo s športom in rekreacijo."
Slovesna otvoritev sodobnega športnega centra seje sicer začela z zanimivim in čisto pravim mjuziklom Maček Muri (priredba istoimenske zbirke pesmi Kajetana Koviča, op. a.) v izvedbi domačih osnovnošolcev pod vodstvom mentorja Er-nesta Kokota, ki je poskrbel za glasbeni del, ter mentorice Katje Gajzer, ki je spisala scenarij, uradni del pa je zaključil prerez traku in blagoslov domačega župnika Tomaža Majcna.
Kako dobro zdrži umetna trava na igrišču, pa so takoj zatem preizkusili z dvema ekshibicij-skima nogometnima tekmama: v prvi so zaigrali učitelji proti občinskim svetnikom, v drugi pa zmagovalni ekipi iz predtek-movanj med izvajalci gradnje objekta in najboljšo ekipo športnega društva (NK Mica - Gradnje Destrnik).
Franc Pukšič in ravnatelj Drago Skurjeni ob asistenci najboljših mladih športnikov: Anje Fladung, Saše Arnuga in Alexa Vrečarja.
Ptuj • Poletna muzejska noč
Vsebina, ki je vodila do obiskovalcev
V muzejih, galerijah in drugih kulturnih ustanovah so tudi letos pripravili tradicionalo Poletno muzejsko noč. Osma po vrsti, ki je potekala pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije, je vabila z več kot 235 prireditvami in dogodki v 32 krajih Slovenije. 19. junija je Poletna muzejska noč vabila tudi na ptujski grad, v katerem so luči ugasnili okrog 24. ure.
Vrata so za obiskovalce odprli že ob deveti uri zjutraj. Otroke in odrasle so povabili delavnice zlatega baroka, ob 20. uri je v nekdanji grajski jedilnici potekal pogovor na muzejski sceni, na kateri je s predavanjem o Kočevarjih in povojnih pobojih sodeloval prof. dr. Mitja Ferenc, sledil je koncert z izjemno etno skupino Prifarski muzikanti, nato pa še vodstvo po razstavi Grofje-Leslieji - iz kraljestva Stuartov v habsburško cesarstvo.
Aleš Arih in Mitja Ferenc sta že dolgo vrsto let strokovna in osebna prijatelja, Arih je bil tudi tisti, ki ga je vpeljal v terensko delo, da se je zgodovinska stroka skombinirala s terenskim delom, kot je delal Ferenc. Udeležence pogovora na muzejski sceni je popeljal v svet izgubljene kulturne dediščine kočevarskih Nemcev, prikritih grobišč in pobojev po vojni. V JV delu Slovenije, na območju, velikem 800 km2, so 600 let živeli kočevski Nemci ali Kočevarji, ki so med drugo svetovno vojno doživeli
Foto: Črtomir Goznik
Prifarski muzikanti so napolnili slavnostno dvorano ptujskega gradu
žalostno usodo: po 600 letih jih ni bilo več, po vojni jih je od 12 tisoč ostalo le nekaj deset. Njihova kulturna dediščina je bila povsem uničena, ostalo je le nekaj vasi in sakralnih objektov oziroma ostankov, ki govore o tem, da je tu nekoč živela
Foto: Črtomir Goznik
Prof. dr. Mitja Ferenc je predaval o Kočevarjih in povojnih pobojih. Na fotografiji z direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Alešem Arihom in Martinom Šteinerjem.
neka druga kultura, vse drugo je prekril gozd.
Kočevska je bila vseskozi sinonim za povojne poboje. Zločin bi bilo potrebno obravnavati, kot se mu pritiče, je glede prikritih grobišč in povojnih pobojev povedal prof. dr. Fe-renc, za ta dejanja ni ideloške-ga in ne nacionalnega opravičila. Tisto pa, kar je najbolj problematično: imamo žrtve brez grobov. Vsaka žrtev bi morala imeti svoj grob, to je osnovna civilizacijska dolžnost. Slovenija vse do danes še ni bila zmožna, da bi te zadeve pietetno uredila. Prikrita grobišča so še vedno neurejena in neoznačena in to dvajset let po osamosvojitvi, v demokraciji. Tudi Teharje so označene samo simbolno. Na območju Slovenije naj bi bilo evidentiranih 600 prikritih grobišč.
Ptujski grof in grofična sta 19. junija v slavnostni dvorani
ptujskega gradu pozdravila tudi odlično glasbeno skupino Prifarske muzikante, ki se je rodila pred skoraj dvajsetimi leti v dolini ob reki Kolpi, v Ko-stelu. Našli so se zaljubljenci v ljudsko pesem, ki so se usedli v dušo in srce številnih Slovencev in ki so na osmi Poletni muzejski noči osvojili tudi Ptujčane.
Dan odprtih vrat Poletne muzejske noči na ptujskem gradu je privabil več kot 300 obiskovalcev, veliko pozornost je pritegnilo tudi predavanje prof. dr. Mitje Ferenca, skupina Prifarski muzikanti pa je napolnila slavnostno dvorano. Direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih je bil tudi tokrat zadovoljen, dober obisk pa je potrdil, da je bil tudi letošnji program Poletne muzejske noči dobro izbran, takšen, ki je dosegel ciljno občinstvo.
MG
Ormož • Glasbeni večer mladih
Neizmerna ljubezen do glasbe
V soboto so mladi glasbeniki, člani pevskega zbora in orkestra Gimnazije Ormož, v dvorani na Hardeku priredili glasbeni večer z naslovom Tributes to Michael Jackson, kjer so prepevali največje uspešnice te glasbene legende, v goste pa so prišli tudi Gal in Severa Gjurin, Galeristi, Miha Debevc in Tomaž Rožanc.
Nastopajoči so že z začetnimi komadi navdušili polno dvorano, dobro vzdušje pa se je stopnjevalo do konca. Ko smo za mnenje o koncertu povprašali
gosta Gala Gjurina, je dejal, da ni prvič, da prihaja v goste mladim glasbenikom, poleg tega pa je izrazil izredno zadovoljstvo, da je ponovno nastopal pred
ormoškim občinstvom, ki je z udeležbo dokazalo, da ceni dobro glasbo in trud mladih. Povedal je še, da že nekaj let sodeluje s Klavdijo Zorjan Škorjanec, lani je namreč gostil njen pevski zbor na Lentu, skupaj so nastopili tudi na RTV-ju, ni pa prvič, da je prišel v goste na njihov koncert, obiskal jih je namreč že lani na njihovem letnem koncertu. Dejal je, da je navdušen
nad dejstvom, da ti mladi pevci in glasbeniki premorejo toliko ljubezni do glasbe, to pa je tisto, kar zares šteje.
Gal Gjurin, ki je igral izključno svoje avtorske pesmi, je skupaj z zborom premierno predstavil pesem Spet doma. Pesem je že doživela televizijsko pre-miero, tokrat pa so jo člani zbora zapeli z njim v živo. »Zame je krstna izvedba vedno izziv, čeprav si ne bi nikoli mislil, da bo krstna izvedba te skladbe prav v Ormožu, vendar sem vesel, da je tako,« je zaključil Gal Gjurin.
Eden izmed mladih članov orkestra je dejal, da so zelo ponosni nase in na izpeljan glasbeni večer, povedal pa je tudi, da je zelo dober občutek, da sta Gal in Severa Gjurin prišla v goste in jim s tem izkazala podporo. Patricija Babosek
Rezervirajte si srede za pametne nakupe!
C.
Mladi glasbeniki in pevci, ki jih druži ljubezen do glasbe, so navdušili občinstvo.
QLANDIA
Dežela nakupov www.qlandia.si
Qtandfa + sreda =
Poiščite ugodne izdelke z oznako ¡Q cena.
Foto: PB
Od tod in tam
Ptuj • Bratje Feguš napolnili Dom kulture
Torek, 22. junija, je bil v Domu kulture Muzikafe glasbeno obarvan. Sedeže prireditvenega prostora, ki je videl že številne zanimive kulturnike, so tokrat v celoti zasedli obiskovalci, željni glasbe Godalnega kvarteta Feguš. Bratje Filip in Simon Peter na violinah, Andrej na violi in Jernej na violončelu, ki so se v kvartet združili leta 1992, so za ptujsko občinstvo pripravili dela Johannesa Brahmsa in Huga Wolfa. Tako je nastal zanimiv koncert, prav takšna pa je njihova dosedanja glasbena pot. Po začetkih na mariborski srednji glasbeni šoli so študij nadaljevali na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, prav tako so med drugim študirali v Firencah in Gradcu ter se izpopolnjevali na številnih mojstrskih tečajih.
Polona Ambrožič
Ptuj • Gospel navdušil Ptujčane
V sredo je v dvorani ptujske gimnazije zazvenel koncert gospla svetovno znane črnske pevske skupine Johnny Thompson iz Philadelphie v Združenih državah Amerike. Skupino, ki jo odlikuje 45-letna koncertna dejavnost, profesionalnost, izvirnost in nezamenljiv slog, sta v goste povabili Binkoštna cerkev Maribor in Evangeličanska cerkev Murska Sobota. Kot je povedal organizator dogodka Viktor Andrejek, so po naključju izvedeli, da skupina gostuje na Madžarskem, med tem časom pa naj bi imeli štiri dni časa, ravno dovolj, da so izpeljali še tri koncerte pri nas. Povabili so jih v goste in priredili tri koncerte: enega v Murski Soboti, drugega pri nas, na Ptuju, tretjega pa v Mariboru. Skupina je že z uvodnimi skladbami ptujsko občinstvo navdušila in spravila na noge. Gospel glasba skupineJohnny Thompson je pristna, nepopačena in ima neverjetno izrazno moč, je glasba, ki ima sporočilo. Sporočilo njihovih pesmi je enostavna, a globoko - to je, da ima naše življenje smisel.
Patricija Babosek
Lenart • Alpe - kot jih vidijo ptice
V Avli Jožeta Hudalesa v prostorih Občine Lenart je od 21. junija na ogled razstava fotografij Alpe -kot jih vidijo ptice Trboveljčana Matevža Lenarčiča.
Avtor, kije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani doštudiral biologijo, je opravil preko 500 alpinističnih vzponov in številne polete z jadralnim padalom z domačih in tujih gora, z ultralahkim letalom pa je celo v rekordnem času obletel svet. Profesionalno se ukvarja z letalsko fotografijo, imel je že 31 samostojnih fotografskih razstav in izdal 11 knjig. Zadnji sta večkrat nagrajeni monografiji Slovenija izpod neba in Alpe - kot jih vidijo ptice, ki je prva knjiga s popolnoma novimi aerofotografijami celotne alpske verige v osmih državah (med njimi so Monako, Francija, Nemčija, Švica, Liechtenstein, Italija, Avstrija in Slovenija).
Polona Ambrožič
Foto: PB
Bruselj • Odločitev Evropske komisije
Slovenija zaradi neustreznega izvajanja železniške zakonodaje na sodišče EU
Evropska komisija je odločila, da bo proti Sloveniji in še 12 državam članicam EU zaradi neustreznega izvajanja evropske železniške zakonodaje vložila tožbo na Sodišču EU. Te države po njenem mnenju Foto: sfgate.com kljub dosedanjim opozorilom še vedno ne izvajajo pravilno različnih delov prvega železniškega paketa, katerega cilj je odpreti trg konkurenci.
Države, za katere se je komisija odločila, da bo postopek proti njim zaradi neizvajanja evropske zakonodaje nadaljevala na sodišču, so poleg Slovenije še Avstrija, Češka, Nemčija, Grčija, Francija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Poljska, Portugalska in Španija. Države članice EU bi morale prvi železniški sveženj ustrezno izvajati do 15. marca 2003. Ker ga ne, s tem železniškim operaterjem po navedbah komisije odvzemajo priložnosti za ponujanje storitev v drugih državah članicah, železniškim potnikom pa možnost večje izbire.
Prvi opomin zaradi neustreznega izvajanja železniške zakonodaje je Slovenija od Evropske komisije dobila junija 2008 skupaj s še 23 državami, nato pa oktobra lani še drugi opomin, imenovan »obrazloženo mnenje«, ki ga je poleg nje dobilo še 20 držav. Po analizi odgovorov držav v postopku ugotavljanja kršitev na drugi opomin je Evropska komisija ugotovila, da 13 od teh držav prvega železniškega svežnja, imenovanega tudi »infrastrukturni sveženj«, še vedno ne izvaja ustrezno, zato jih sedaj čaka sodišče v Luksemburgu. Evropska komisija v opominih opozarja na tri kategorije problemov: premajhno samostojnost upravljavcev infrastrukture glede na prevoznike v železniškem prometu, nezadostno izvajanje določb direktive o uporabninah za uporabo železniške infrastrukture in odsotnost neodvisnega regulatornega organa s potrebnimi pooblastili, ki bi reševal težave, povezane s konkurenco v železniškem sektorju. Opomin Sloveniji naj bi se po navedbah komisije ob prejemu drugega opomina nanašal na vse tri omenjene kategorije.
Na ministrstvu za promet so pojasnili, da so v luči opozoril komisije pripravili predlog sprememb zakona o železniškem prometu, ki naj bi odpravile oziroma sanirale vse očitke Bruslja. Predlog novele je že v zaključni fazi medresorskega usklajevanja, še pravijo. Evropska komisija je varuhinja pogodb EU in pravno ukrepa proti državi članici, ki krši pravni red EU. Najprej državi kršiteljici pošlje prvi uradni opomin in jo prosi, da do določenega datuma, običajno v dveh mesecih, predloži svoje pripombe. Če komisija ni zadovoljna z odgovori in pojasnili, ji pošlje drugi in zadnji opomin - obrazloženo mnenje. V tem opominu državo pozove, naj v določenem roku, običajno v dveh mesecih, ukrepa. Če država članica ne ukrepa, je sprožen postopek pred Sodiščem EU.
Minister za promet Patrick Vlačič je marca v Bruslju opozoril, da Sloveniji zaradi nespoštovanja evropske železniške zakonodaje grozi ustavitev kohezijskih sredstev za železnice. Za zdaj ni znano, ali je komisija doslej sprejela kakršne koli odločitve v povezavi s tem. Na ministrstvu za promet so danes povedali, da niso prejeli nobenega obvestila komisije o morebitni zamrznitvi kohezijskih sredstev, predvidenih za sofinanciranje železniških projektov. (sta)
Gospodarstvo po svetu
London - Britanski naftni gigant BP je danes objavil, da je za odstranjevanje posledic nesreče na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu do sedaj porabil okoli 2,35 milijarde dolarjev. V podjetju ob tem še naprej vztrajajo, da je za ocenjevanje dodatnih stroškov in obveznosti še prezgodaj. BP je 2,35 milijarde dolarjev namenil za odzive na razlitje, poskuse zajetja nafte, vrtanje rezervne naftne vrtine, pomoč prizadetim ameriškim zveznim državam, odškodnine posameznikom ter stroškom na zvezni ravni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Do sedaj je britanski gigant prejel okoli 74.000 zahtevkov za odškodnino. Odobril jih je okoli 39.000 in izplačal skupno okoli 126 milijonov dolarjev. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko skupni stroški v zvezi z aprilsko eksplozijo naftne ploščadi Deepwater Horizon, iz katere še vedno izteka nafta, presegli sto milijard dolarjev. V celotnem letu 2009 je BP ustvaril 16,6 milijarde dolarjev čistega dobička.
Berlin - Nemška avtomobilska industrija po finančni in gospodarski krizi, v kateri so jo reševale predvsem subvencije za zamenjavo starega z novim, okolju bolj prijaznim avtomobilom, spet cveti, poroča ameriška tiskovna agencija Ap. Njen vnovičen razcvet poganjata predvsem povpraševanje na Kitajskem in padec vrednosti evra. Daimler, Volkswagen, njegova hčerinska družba Audi in BMW so za AP ta teden povedali, da so knjige naročil znova polne in da nekatere njihove tovarne znova obratujejo s polno zmogljivostjo. Podjetja za izpolnitev naročil znova tudi povečujejo število delavcev z začasnimi pogodbami oz. dodajajo nove izmene. Dvomestna rast prodaje visokocenovnih nemških avtomobilov na Kitajskem in padec vrednosti evra, ki znižuje ceno nemškega izvoza, krepita optimizem med proizvajalci v največjem evropskem gospodarstvu za preostanek leta. Rast prodaje na Kitajskem tudi povečuje dobičkonosnost nemških avtomobilskih družb, saj se na domačem in evropskem trgu v večji meri prodajajo manjši avtomobili z nižjimi pribitki na proizvodno ceno. Luxembourg - Obseg tujih neposrednih naložb iz držav EU v tretje države se je lani glede na 2008 zmanjšal za 24 odstotkov na 263 milijard evrov, medtem ko so se naložbe iz tretjih držav v unijo povečale za 12 odstotkov na 222 milijard evrov. Slovenska podjetja so zunaj EU vložila 500 milijonov evrov, Slovenija pa je privabila manj kot 50 milijonov naložb. Kot so sporočili iz evropskega statističnega urada Eurostat, glavni cilj evropskih neposrednih naložb ostajajo ZDA, čeprav je vrednost investicij v največje svetovno gospodarstvo v lanskem kriznem letu upadla za 43 odstotkov na 69 milijard evrov. Druga najpomembnejša destinacija naložb iz EU so ti. offshore finančna središča, med katerimi je 38 držav in območij (npr. Liechtenstein, otoka Guernsey in Jersey v Rokavskem prelivu, otok Man v Irskem morju, Ferski otoki, Andora, Gibraltar, Panama, Bermuda, Bahami, Kajmanski in Deviški otoki, Bahrajn, Singapur in Filipini). Nekatere izmed teh še vedno veljajo za davčne oaze, čeprav niso več na črnem seznamu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Obseg naložb v ta finančna središča se je v kriznem letu povečal za skoraj 54 odstotkov na dobrih 60 milijard evrov.
Peking - Kitajska je pred začetkom vrha skupine G20, ki bo potekal konec tedna v Kanadi, tečaj domače valute juana postavila na najvišjo raven zadnjih let. Za en ameriški dolar je danes treba odšteti 6,7896 juana, kar je 0,3 odstotka več kot v četrtek, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Juan je v razmerju do dolarja s tem dosegel novo najvišjo vrednost po juliju 2005. Kitajske oblasti so namreč konec minulega tedna napovedale, da bodo dovolile juanu bolj svobodno gibanje glede na dolar, vendar izključile možnost dramatičnih sprememb. Pred tem je Kitajska dve leti umetno vzdrževala tečaj juana na nespremenjeni ravni v razmerju do dolarja. ZDA in druge države od Kitajske že dlje časa zahtevajo zvišanje tečaja juana, saj ji očitajo, da s podcenjenim juanom umetno ceni izvoženo blago, s tem pa s trga odriva izdelke iz ostalih držav. Nizek tečaj juana poleg tega otežuje izvoz na Kitajsko, saj je zaradi tega uvoženo blago dražje. (sta)
Pariz • Že četrta letošnja stavka Francozov
Francozi proti
pokojninski
reformi
Francija se sooča z novim stavkovnim valom, na katerem zaposleni v javnem sektorju, predvsem v šolstvu in prometu, izražajo nestrinja-nje s pokojninsko reformo. Po mnenju sindikatov in levih strank je reforma, ki do leta 2018 predvideva dvig upokojitvene starosti s sedanjih 60 na 62 let, nepravična, poročajo tuje tiskovne agencije.
Zaradi stavke je bil minuli teden močno oviran železniški promet. Vozila je le polovica hitrih vlakov TGV, pariški metro pa naj bi zagotovil 60 odstotkov povezav. Na pariških letališčih Charles de Gaulle in Orly naj bi bilo zaradi stavke kontrolorjev
poletov odpovedanih okoli 15 odstotkov letov, a naj bi letalski prevoznik Air France zagotovil vse medcelinske lete. Zaprte so bile pošte, številni šolarji so ostali doma. V okviru stavke je bilo po vsej državi napovedanih okoli 200 protestnih shodov, ki so na ulice pritegnili okoli 800.000 ljudi.
Največje zborovanje je potekalo v Parizu, kjer se je po podatkih sindikata CGT zbralo 130.000, po ocenah policije pa približno 47.000 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ne samo v Parizu ampak tudi v drugih francoskih mestih je bilo mogoče slišati številna mnenja protestnikov, da je vladna reforma nepravična. Mnogi so svoja mnenja o načrtih vlade izražali tudi s transparenti, kot je »Sarkozy, pusti pri miru naše pokojnine!«, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
To je že četrta stavka v Franciji od začetka letošnjega leta, na kateri delavci izražajo nasprotovanje spremembam v zaposlovanju in upokojevanju. Pokojninska reforma spada med
prioritetne naloge vlade predsednika Nicolasa Sarkozyja. Ta poudarja, da predstavlja dvig upokojitvene starosti enega od ukrepov, kako zmanjšati izdatke za pokojnine. Podobno kot drugje v Evropi se namreč tudi Francija sooča z velikim javnofi-nančnim primanjkljajem.
Spodnjo mejo za upokojitev je Francija na 60 let znižala leta 1984 v mandatu socialističnega predsednika Francoisa Mit-terranda, kar je veljalo za eno njenih ključnih reform, ki se je ohranila do danes. Zdaj je Sar-kozy odločen starostno mejo ponovno zvišati. Francoska vlada naj bi o reformi razpravljala julija, parlament pa septembra. (sta)
Zagreb • Hrvaški sindikati zbrali dovolj podpisov
Za referendum o zakonu o delu
Foto: seebiz.eu
Združeni hrvaški sindikati so že zbrali zadostno število podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma o vladnem predlogu sprememb zakona o malem delu. Vodja osrednje točke sindikatov za nabiranje podpisov Tomica Kiš je v Zagrebu povedal, da so po začasnih podatkih zbrali 720.078 podpisov, potrebovali pa bi jih vsaj 450.000.
Sindikati so podpise začeli zbirati 9. junija, rok pa se je iztekel v sredo opolnoči. Kiš je napovedal, da bodo točno število podpisov in nadaljnje korake sindikatov objavili sredi prihodnjega tedna. Na referendumu naj bi se hrvaški državljani izrekali o podpori vladnim predlogom sprememb zakona o delu, po katerih naj bi določbe iz kolektivnih pogodb veljale le še šest mesecev po izteku oz. odpovedi. Poleg tega naj bi bilo po novem možno odpovedati vse kolektivne pogodbe, sklenjene tako za določen kot nedoločen čas. Takšne spremembe zakona bi po oceni sindikatov popolnoma porušile sistem kolektivnih pogodb, vodilnim v podjetjih pa omogočile množična odpuščanja ter enostransko uveljavljanje pravilnikov o delu. »Gre za zmago hrvaških državljanov,« je veliko število zbranih podpisov komentiral koordinator petih sindikalnih podružnic Ozren Matijaševič, a dodal, da bodo pravo zmago dosegli šele takrat, ko bodo dobili zakon o delu po meri delavcev, država pa bo primorana spremeniti način vladanja. Sindikati so poudarili, da je število podpisov jasno sporočilo hrvaški politični eliti, da je treba razumeti signale časa, ter da ne bodo več mogli odločati brez posvetovanja z državljani.
Vlada odločitev državljanov o referendumu podpira, a bo morala saboru predlagati rebalans proračuna, saj ni predvidela denarja za izvedbo referenduma, je na seji vlade v Zagrebu dejala premierka Jadranka Kosor. Poudarila je, da bodo verjetno morali v ta namen znižati socialne pravice, ker ne vidi drugega
načina, da bi zbrali približno 25 milijonov evrov, kolikor bo po oceni vlade potrebno za izvedbo referenduma. (sta)
Bruselj • Policija preiskuje sedež belgijske Cerkve
Spet sum pedofilije
Belgijska policija je minuli teden začela preiskavo na sedežu belgijske Katoliške cerkve na severu Bruslja zaradi suma vpletenosti cerkvenih dostojanstvenikov v spolne zlorabe otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah tiskovnega predstavnika belgijskega tožilstva Jean-Marca Meilleurja so bile oblasti obveščene o spolnih zlorabah otrok, v katere naj bi bili vpleteni tudi nekateri predstavniki belgijske Cerkve. Policija je zato danes preiskala sedež škofije Bruselj-Malines, da bi zbrala dokaze o utemeljenosti oz. neutemeljenosti teh očitkov.
Policija je preiskala tudi pisarno in dom belgijskega nadškofa 77-letnega Godfrieda Danne-elsa, ki se je januarja poslovil z vrha Belgijske škofovske konference. Preiskovalci so odnesli s seboj več dokumentov in osebni računalnik, vendar zaenkrat ni znano, ali je Danneels sam osumljen spolnih zlorab ali pa le razpolaga z informacijami o zlorabah, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Belgijo je sicer aprila pretresel odstop škofa v belgijskem mestu Brugge Rogerja Vangheluweja, potem ko je priznal, da je v preteklosti spolno zlorabil mladoletnika.
74-letni Vangheluwe je bil prvi škof, ki je odstopil zaradi neposredne vpletenosti v spolne zlorabe, odkar Rimskokatoliško cerkev od novembra lani pretresajo spolni škandali. Ti so med drugim poleg v Belgiji odmevali na Irskem, v ZDA, Avstriji in Nemčiji. (sta)
New Orleans •
Odločitev zveznega sodnika
Blokada
prepovedi vrtanja nafte v morju
Foto: ngoilgas.com
Ameriški zvezni sodnik Martin Feldman je prejšnji teden v New Orleansu blokiral šestmesečno prepoved vrtanja nafte in plina v globinah pod 152 metrov, ki jo je sprejela administracija predsednika ZDA Baracka Obame. Sodnik se je strinjal z argumentom naftnih podjetij, da prepoved povzroča nepotrebno gospodarsko škodo.
Ameriško notranje ministrstvo je 28. maja uvedlo polletni moratorij na vse nove naftne vrtine v morju, ki so globlje od 500 čevljev oziroma okrog 152 metrov. Argument je bil in ostaja, da je bolje ustaviti tovrstno
delo, dokler ne odkrijejo, zakaj je prišlo do nesreče na ploščadi družbe BP Deepwater Horizon 20. aprila, zaradi katere nafta še vedno bruha v Mehiški zaliv. Naftno podjetje iz Louisiane Hornbeck je skupaj z drugimi vložilo tožbo in našlo pravega sodnika, Feldmana, ki ga je leta 1983 na položaj imenoval republikanski predsednik Ronald Reagan. Sodnik je na 22 straneh sporočil, da je bila nesreča podjetja BP žalostna in grda, pa tudi nečloveška, vendar to ne upra-vičuje ustavitve del na vseh drugih naftnih ploščadih.
Ukaz Obamove administracije je ustavil dela na 33 ploščadih sodnikova odločitev pa pomeni, da ukaz ne velja in lahko delajo naprej. Feldman ugotavlja, da je vlada na podlagi ene nesreče sklenila, da bo nadaljevanje dela drugih ploščadi pomenilo nepopravljivo škodo. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je dejal, da se bodo nemudoma pritožili na prizivno sodišče in naprej, če bo potrebno. Po Gibbsovih besedah nadaljevanje vrtanj nima nobenega smisla, vsaj dokler ne izvedo, kaj je bil vzrok nesreče na ploščadi Deepwater Horizon.
Medtem pa ameriška javnost vrtanja še vedno podpira. Zadnja anketa agencije Reuters ugotavlja, da globinsko vrtanje za nafto podpira 56 odstotkov Američanov, proti pa jih je 38 odstotkov. In to ne glede na vse podobe zamaščenih pelikanov in drugih ptic, zaradi iztekanja
nafte iz vrtine BP. (sta)
Praga •
Fischerjeva odločitev:
Po volitvah odstop češke vlade
Češka vlada pod vodstvom premiera Jana Fischerja je danes odstopila in tako odprla pot za imenovanje nove češke vlade po parlamentarnih volitvah 31. maja. Češki predsednik Vaclav Klaus je danes Fischerja zaprosil, naj do imenovanje nove vlade opravlja tekoče posle, kar bi lahko trajalo do sredine julija.
Po parlamentarnih volitvah je konservativna Državljanska demokratska stranka skupaj še z dvema novima strankama sklenila desnosredinsko koalicijo, ki bo imela večino v češkem parlamentu. Nova vlada namerava zmanjšati proračunski primanjkljaj in izvesti strukturne reforme. Po pričakovanjih naj bi se koalicijska pogajanja, kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, končala konec junija ali v začetku julija. Fischer je bil za predsednika češke vlade imenovan potem, ko so maja 2009 tristrankarski koaliciji pod vodstvom Državljanske demokratske stranke izglasovali nezaupnico. (sta)
Ormož • Na Ormoškem čez 40 odličnih učencev
Župan sprejel najboljše
Minuli torek je župan Alojz Sok v grajskih prostorih sprejel učence, ki so vseh 9 let osnovnega šolanja dosegali oceno 4,5 ali več, ter dijakinje Gimnazije Ormož, ki so enako oceno dosegle v štirih letih šolanja na srednji šoli.
Foto: Viki Ivanuša
Sprejema pri županu Alojzu Soku se je udeležilo 43 odličnjakinj in odličnjakov z ravnatelji.
Župan je priznal, da ima kar malo treme pred toliko odlič-njaki. Nato pa nadaljeval, da bi bilo prav, da bi jih njihova nadaljnja pot vodila v gimnazijo, saj tja odličnjaki spadajo, ne
glede na to, kaj bodo kasneje študirali. Ravnateljem je položil na srce, da se bodo morali v prihodnje vsi skupaj bolj potruditi, da bi odličnjake obdržali v Ormožu. Tako bi ime-
la gimnazija v Ormožu dovolj učencev za dva oddelka, le tako pa bo mogoče zadržati srednjo šolo, ki so jo s težavo dobili. Odličnjaki so prejeli knjigo in vstopnice za letni bazen, ki bi
sicer že moral biti odprt, vendar je vreme naredilo svoje. Župan je uspešnim učencem zaželel, da bi že kmalu posijalo sonce in bi lahko začeli uživati v počitnicah.
Na sprejemu je bilo 43 odličnjakov: Jan Antolič, Tjaša Ivanuša, Katja Feguš, Živa Munda, Špela Pleh, Timotej Fafulic, Vanja Rajh, Klemen Horvat Niedorfer, Samanta Kegl, Katja Kokot, Jurček Novak, Maruša Korpič Lesjak in Anja Trop (OŠ Ormož), Nastja Habjanič, Kevin Hauzer, Urh Lukman in Melani Trstenjak (OŠ Miklavž), Ana Ambrož, Rok Cvetko, Tomaž Cvetko, Julia Henkel, Teja Hržič, Klara Šerod, Ana Vaupo-tič, Vendi Balas, Luka Cvetko, Špela Cvetko, Jure Hržič, Matej Moravec in Marko Žvegla (OŠ Velika Nedelja), Miha Šek, Ti-len Vočanec, Barbara Mavrič, Urška Vočanec, Mateja Bren-holc, Nataša Žalar in Matjaž Bogša (OŠ Ivanjkovci) ter Ana Brajkovič, Patricija Gavez, Simona Hanželič, Kaj a Plohl, Klara Rakuša in Natalija Špur (Gimnazija Ormož).
Kulturni program so pripravili učenci OŠ Velika Nedelja.
Viki Ivanuša
Ptuj • Mladi glasbeniki
Znova v Italijo
22. junija je v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj potekal koncert učencev, ki so dan pred odhodom na štiridnevno mednarodno tekmovanje v italijanski Povolet-to svoj tekmovalni program predstavili Ptujčanom.
12 učencev (Anej Podgore-lec, Tamara Korpar, Meta Hu-njet, Matija Žitnik, Jakob Štru-cl, Alina Hojnik, Staš Planin-šek, Lucija Svenšek, Urban Pe-klar, Maksim Jabločnik, Anže Vedlin in Gregor Nestorov) je pred italijanskim tekmovanjem dvakrat preigralo svoj repertoar pred občinstvom. Prvič minulo soboto v domu
kulture Muzikafe, nato pa še v torek na domačem odru v glasbeni šoli. »Zelo koristno je namreč, da tekmovalni program preigrajo pred samim tekmovanjem. To obstaja že 14 let, naši učenci pa se ga udeležujejo približno deset. Vsako leto osvojijo kakšne nagrade in verjamem, da jih bodo letos tudi,« je povedal ravnatelj šole
14-letni Gregor Nestorov se bo v Italiji predstavljal z marimbo, ki jo igra že šest let.
Štefan Petek.
V Italijo so se z različnimi glasbili odpravili najboljši učenci, ki jih vsako leto izberejo učitelji. »Ne delamo po-
sebne selekcije, učitelji pač sami določijo, kateri učenci so sposobni konkurirati,« je dodal Petek.
Polona Ambrožič
Ptuj • Dan mlade ustvarjalnosti
Počastili osnovnošolske ase
17. junija je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj, Občine Ptuj in Osnovne šole Breg v šolski telovadnici potekala slovesnost ob dnevu mlade ustvarjalnosti. Na prireditvi so počastili zlate odličnjake, mlade ustvarjalce in najuspešnejše športnike pravkar zaključenega šolskega leta.
Nagrade in priznanja so tako podelili najuspešnejšim glede na učni uspeh in uvrstitve na raznih tekmovanjih ter najboljšim športnikom. Ko je povedala Melanija Zavec, vodja projekta Dan mlade ustvarjalnosti, so v projektu sodelovale vse ptujske osnovne šole: OŠ Breg, OŠ dr. Ljudevita Pivka, OŠ Ljudski vrt, OŠ Olge Meglič in OŠ Mladika. Iz vsake je prihajalo veliko najuspešnejših, med katerimi so na koncu izbrali najboljše med najboljšimi.
Najuspešnejši učenec ptujske občine v minulem šolskem letu je postal Jernej Lesko-var iz OŠ Ljudski vrt, najboljša športnika pa Maja Bedrač iz breške šole in Marko Žuran iz Mladike.
PA
Pa brez zamere
Dobrodošli na dvor
Mi2 o praktično vsem
Preverjena taktika za avtorje raznora-znih kolumn in pamfletov, kadar se ne počutijo dovolj zbrane zapisati kakšno modro ali pa se jim, povedano po pravici, pravzaprav ne da, je ta, da navedejo pač nek del besedila, kako pesem ali kaj podobnega in tako napolnijo zahtevano kvoto besedila. Priznam, tudi meni se je to že zgodilo, čeprav sem potem v tistem primeru ali dveh prav fino speljal celotno zadevo, tako da je potem vse skupaj izpadlo zelo koherentno, smiselno in berljivo. A tokrat z vso odgovornostjo odločno zatrjujem, da citirano besedilo niti najmanj ni mašilo, ampak zavestno in namerno izbrano.
Zadnjikrat sem poslušal predzadnjo zgoščenko odlične rogaške skupine Mi2 (Mi-dva), na kateri je tudi spodnji »komad« z naslovom Dobrodošli na dvor (kar je tudi naslov albuma) in ki v luči dogajanja okoli nas zadene žeblji-co na glavico ne stoodstotno, ampak tisočodstotno. Besedila vsakemu, ki ima količkaj soli v glavi, ni treba posebej tolmačiti, saj govori samo zase (morda se bo kdo obregnil ob »druga Tita«, ampak ta formulacija se mora prej kot dobesedno jemati kot prispodoba).
Torej, Dobrodošli na dvor (Kregar, Herman, Mi2):
»V deželi ni več mraka in vsi se mamo radi ringa ringa - raja z ministranti v vladi.
Rožnkranc, kozolec, orehova potica, mati, domovina, bog, obzidana gredica.
Prežrtim liberalom na živce gre dieta, salonska levica v armaniju opleta.
Narod bosih nog skače naokrog, ponižno se priklanja gospodi čistih rok.
Okoli korita zbrana elita Platona ne čita, ne sluša druga Tita, štirje razredi in glavni odmor, pozdravljeni v palači, dobrodošli na dvor.
Vsak, ko je kdaj kavsal, je že ginekolog, vsak lokalni šerif si misli, da je bog.
Vsak brezdelni prdec se ma že za poeta, vsak, ko je bil kdaj v Gradcu, se je nagledal sveta.
Okoli korita zbrana elita Platona ne čita, ne sluša druga Tita, štirje razredi in glavni odmor, pozdravljeni v palači, dobrodošli na dvor.
Nepismeni pisuni obrnjeni po vetru svinjajo po papirju, še več je dreka v etru.
Zighajlturbočoban brez srca in šusa, juhuhu kraljestvo slabega okusa.
Okoli korita zbrana elita Platona ne čita, ne sluša druga Tita, štirje razredi in glavni odmor, pozdravljeni v palači, dobrodošli na dvor.
Pa nisn neki dripac, ko teral bi moralo, a ko vse to gledam, se res mi zdi zamalo.
Sej se mi v bistvu jebe, in vem, da lajam v veter, a tu pa tam zapaše mi biti črni peter.
Okoli korita zbrana elita Platona ne čita, ne sluša druga Tita, štirje razredi in glavni odmor, pozdravljeni v palači, dobrodošli na dvor.
Jes sn pač povedal, ka sn povedat mel, bi marsikaj še lahko, saj ne, da ne bi htel.
A sn že malo zmatran in kmalu bom zaspan, pošljem vse u kurac. In jaz grem tja, kjer je plesna muzika.«
Fantje, kje je ta plesna muzika? Grem tudi jaz tja.
Gregor Alič
Ptuj • S pomočjo jasnovidke do bogatih arheoloških najdb
»Spomenik smo našli na mestu, ki ga je napovedala Sara!«
16. junija so v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož predstavili arheološka izkopavanja pri Osnovni šoli Ljudski vrt. Vodil jih je arheolog Ivan Žižek, sodelovala pa je tudi Sara Memič, znana po svojih domnevnih jasnovi-dnih videnjih, s katerimi naj bi med drugim dopolnjevala znanje arheološke stroke.
Foto: PA
Sara je vesela priložnosti, ki jo je dobila pri Arihu in Žižku. Upa, da bo sodelovanje z arheologi odskočna deska za delo v medicini.
Upokojena učiteljica Sara Memič, ki je prišla v Slovenijo pred leti iz Banjaluke, pravi, da se je rodila s posebnim darom. »Ko bog da, da. Ko vzame, vzame. Ne razumejo me ne običajni ljudje, ne zdravniki in ne vi, novinarji. S takim darom se rodiš in umreš,« je zatrdila na tiskovni konferenci, na kateri sta direktor ptujskega muzeja Aleš Arih ter kustos arheolog Ivan Žižek predstavila bogate najdbe izkopavanj pri omenjeni šoli in sodelovanje z jasnovidko.
To se je začelo pred leti, ko je Memičeva, prepričana, da lahko s svojim darom pomaga tudi v arheologiji, potrkala na Arihova vrata. Direktor je bil po lastnih besedah sprva nejeverni Tomaž, a ga je nenavadna gostja kmalu prepričala: »Ne vem točno, kako se je Sara prvič znašla pri nas. Res pa je, da prihajajo v muzeju k meni ljudje z nenavadnimi željami in očitno je pri nas tako, da pač odpiramo vrata vsem, jih poskušamo najprej poslušati, potem pa se tudi resno opredeljevati. Iskreno priznam, da sem bil, ko sva se s Saro najprej pogovarjala, zelo skeptičen, morda celo malo neprijazen. Takoj sem ji povedal, da imam dovolj raznih vedeževalk in takrat je bila celo malo užaljena.«
Potem mu je razložila, kaj želi. »Povedala je, da ni zadovoljna le z ugotavljanjem človeških usod, ampak se želi dokazati tudi v stroki, v tem primeru arheološki. Da želi sebi in Sloveniji dokazati, da je sposobna pomagati širše,« se spominja Arih, ki je nato poklical arheologa Ivana Žižka, za katerega je menil, da jo bo poslušal in se odločil za neko obliko sodelovanja.
Žižek je kmalu res prinesel nekaj kosov arheološkega gradiva, za katerega je po Ari-hovih besedah jasnovidka presenetljivo natančno ugotovila obdobja in lokacije: »Potem sem se malo zamislil in tudi mogoče malo ustrašil. Sara mi ves čas dopoveduje, da se še vedno bojim.«
Tako se je začelo sodelovanje, ki je po trditvah govornikov na konferenci obrodilo sadove tudi pri izkopavanjih v Ljudskem vrtu. Te so začeli maja lani in končali v začetku letošnjega junija.
Še preden so se pričela, je Memičeva Žižka prosila za tri predmete, da bi mu lahko napovedala odkritja na tem terenu. Čez nekaj dni se je vrnila z risbami, ki naj bi nastale na podlagi njenih videnj, ki so se po Žižkovih besedah kmalu pokazala v veliki meri resnična.
Pravilno naj bi tako napovedala predvsem troje: da ne
bodo izkopavanj končali, dokler ne bo tako rekla ona; da bodo našli zelo pomembno ploščo nekega pomembneža iz rimskega časa in da ne bodo končali dela, dokler ne bodo naleteli na rimsko cesto.
Stroka se posmehuje
Ko so začeli izkopavanja, so takoj naleteli na sledi uničenih grobov. Našli so tudi novoveško peč za žganje opečnih izdelkov, odkrili del rimske ceste, grob z »dimnikom« oziroma povezavo svetov živih in mrtvih, dva zlata uhana s pticama, skrinjo za pokop iz opek, pokope v amfori, žrtvenik, go-milno grobišče, zlato zapestnico, vojaško bodalo, keramiko, razne druge grobne pridatke, ki so bili za popotnico v onostranstvo, in drugo.
Eno pomembnejših odkritij je bil rimski nagrobnik in situ (torej na licu mesta) iz 2. ali 3. stoletja. »To je prvi takšen
Uporabniki ugotavljajo, da je zasedenost prostorov vedno večja, in so po porazdelitvi terminov prišli do zaključka, da so prostori zasedeni prav vsak dan. Prav zato jih skrbi dejstvo, da je pred kratkim prišel v javnost načrt za preureditev teh prostorov v okviru Evropske prestolnice kulture 2012, predvsem Stare steklarske delavnice, pri katerem niso upoštevali dejavnosti društev oziroma so s tem načrtom na društva, ki redno uporabljajo prostore, čisto pozabili.
Vsekakor pa ni vse tako črno, dobra novica je namreč, da v veliki dvorani Narodnega doma že potekajo dela za preureditev
do danes odkrit v Ptuju, pa je arheologija tukaj prisotna več kot 150 let,« je navdušen Žižek.
Kot je pristavil Arih, so ga našli tam, kjer ga je napovedala Memičeva. »Ko je narisala spomenik sredi parcele, sem rekel, da če ga res najdemo tukaj, bom tudi jaz priznal njeno jasnovidnost. Za to ne more namreč nihče reči, da je lahko našla v kakih virih. In resnično so me zvečer poklicali domov in povedali, da so našli rimski nagrobnik na mestu, ki ga je vrisala Sara. In s tem se potrjuje ta zgodba, o kateri govorim,« je prepričan.
Z njim se ne strinja veliko arheologov, ki ostajajo skeptični. »V stroki je stvar zelo zapletena. Stroka je nezaupljiva, seveda hoče imeti argumente, opira se na vire ... Okoli naju je vrsta arheologov, ki odklanjajo tak način sodelovanja, se posmehujejo . Tudi zaradi te tiskovne konference bova verjetno imela kakšne posle-
dice. Ampak se jih ne bojimo,« je odločen direktor, ki je Me-mičevo poskušal odpeljati še na druge terene, pa tam ni bila zaželena.
Sam namreč verjame, da lahko njena videnja pripomorejo k njihovemu raziskovanju. Podobno meni tudi Žižek, ki je kot primer navedel, da so se med drugim pred stotimi leti smejali vizionarjem, ko so govorili o raketah. Sodelovanje s Saro tako jemlje kot eksperiment, ki bo dopolnil njihovo znanje.
Memičeva, ki po njenih besedah za delo s ptujskim muzejem ne prejema honorarja, saj je ne zanima denar, pa si od tega sodelovanja obeta predvsem preboj v Italijo, preizkusiti pa se želi tudi na drugih področjih: »Želim si dokazati, kako daleč lahko gre moj um. Moj življenjski cilj je, da naredim nekaj v medicini. Z arheologijo sem začela, ker je otipljiva in dokazljiva.«
Polona Ambrožič
Ptuj • Narodni dom obnavljajo
Velika dvorana v novi podobi
V ponedeljek je v prostorih Narodnega doma Ptuj potekal posvet uporabnikov prostorov Narodnega doma in Stare steklarske delavnice.
- menjujejo namreč že zdavnaj gotovo veselijo plesalci, ki vadi-dotrajan parket, ki bo kmalu na jo v tej dvorani.
voljo za uporabo. Najbolj se ga	Patricija Babosek
Na knjižni polici
Kurt Vonnegut Zajtrk prvakov ali Zbogom, plavi ponedeljek
Ljubljana. Sanje, 2010
Kurt Vonnegut, ki je objavil impresivno število romanov in drugih literarnih del, je v prevodih slovenskemu bralstvu dostopen predvsem z deli Sirene s Titana (1959), Mačja zibka (1963), Klavnica 5 (1969), Zajtrk prvakov (1973) Jetniški tič (1979), Galapagos (1985), Hokus pokus (1990) Časo-tresk (1998), Mož brez domovine (2007), Ameriški romanopisec, satirik, esejist in likovni umetnik Kurt Vonnegut je bil tretji iz generacije nemško-ameriških staršev, rojen 1922 v Indianapolisu v ZDA. V srednji šoli je urejal edini dijaški časopis v Ameriki, na univerzi Butler so ga suspendirali. Med drugo svetovno vojno se je pridružil ameriški vojski, kjer sije prislužil Škrlatno srce. Vojna doživetja, predvsem bombardiranje Dresdna, je opisal v svoji znameniti knjigi Klavnica pet. Po vojni je na čikaški univerzi doštudiral antropologijo in delal kot policijski poročevalec, nadaljeval novinarsko pot kot predstavnik za stike z javnostjo pri General Elektric v New Yorku. Med študijem je bil tako kot oče član bratovščine The delta upsilon Fraternity. Z nastopom dela učitelja na univerzi Iove je bil že priznan pisatelj z uspešnico Mačja zibka, s Klavnico pet pa je postal eden najboljših piscev znanstvene fantastike v 20. stoletju. S prvo ženo se je razšel in živel od 1970 do 2000 s fotografinjo Jill Krementz na Manhattnu. Z novelo Časotresk (1997) je prenehal s pisanjem znanstvene fantastike. Eden najboljših avtorjev sodobne ameriške književnosti in oster kritik ameriške družbe in politike je umrl za posledicami padca 11. aprila 2007 v svojem stanovanju na Manhattnu. V najuspešnejšem romanu Klavnica 5, (1969), ki ga uvrščajo v znanstveno fantastiko, so prav tako prisotne socialne in zgodovinske prvine, osrednja tema pa je zavezniško bombardiranje Dresdna prav na koncu druge svetovne vojne, kar je Vonnegut sam doživel. Srečanje avtorja z izmišljenim likom Billya Pilgrima je zanj značilen postopek. Pred obličjem smrti se Billy Pilgrim odlepi iz linearnega časa, doživi smrt, se vrne v rojstvo, odpotuje na daljni planet... Zaradi vernega podajanja preklinjanja in seksualnosti ameriških vojakov, je bila Klavnica 5 eno od največkrat prepovedanih del v ZDA, revija Time jo je leta 2005 uvrstila na seznam 100 najboljših angleških del.
Zajtrk prvakov je tudi po skoraj štirih desetletjih ostro, odštekano, preroško branje. Srečata se samotna, bela moža na svetu, ki umira. Preživlja se s tem, da je neolikan. Tega in opolzkosti ga je naučila Phoebe Hurty. Kot deček je videl mnogo ljudi z golšami. Vsak dan bi morali zaužiti vsaj eno milijoninko joda. Ob svojih knjigah se vedno počuti zanič. Potuje nazaj, v leto tisoč devetsto dvaindvajset. Učitelji so nesmiselno poučevali otroke, da si zapomnijo letnico 1492. Med ljudi bakrene barve so prispeli pohlepni gusarji bele barve in uvedli črne sužnje. Ko sta se srečala Dwayne Hoover in Kilgore Trout, je bila njuna dežela najbogatejša in najmočnejša na planetu. Nekateri Američani so bili dobri v grabljenju in so bili bajno premožni. Dwayna so odpeljali v norišnico, Trout je postal pionir na področju mentalnega zdravja. Dwayn je imel na kupe šarma. Nihče ni imel pojma, da je pisec, čeprav je Trout do takrat, ko je srečal Dwayna napisal sto sedemnajst romanov in dva tisoč kratkih zgodb. Na zemlji ni bilo imunosti na trapaste ideje. Vsepovsod so bili avtomobili, ki so jih ljudje naredili in častili.
Groteskno in parodično razbijanje mitov o Ameriki je pospremljeno z avtorjevimi preprostimi risbami. Kritika ameriške družbe je prekrita s humorjem. Pred nami je celo vesolje nereda, kar je vplivalo tudi na dela Douglasa Adamsa. Ocene ob izidu zajtrka prvakov so bile navdušujoče. Time je zapisal: »Vonnegut je George Orwell, dr. Caligari in Flash Gordon, spojen v enega pisatelja ... Ekscentričen, vendar moralen nori znanstvenik.«
Vladimir Kajzovar
SP JAR 2010
Ena minuta! Ena ušiva minuta do napredovanja ...
Strani 12, 13
Razpored tekem na SP od osmine finala do finala
Strelstvo
Simoniča z dvojno zmago slavila v Čakovcu
Stran 14
Nogomet
V 2. SNL Dob namesto Adrie
Strani 14
Tek
Prvi večerni tek čez ptujski grad
Stran 15
Rokomet
V Gorišnici med kadeti zmaga za Dravo
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • Državno prvenstvo na Ptuju
Štangelj prvak, Marin odličen četrti
Ptuj je v nedeljo v prečudovitem sončnem vremenu gostil že 19. državno prvenstvo v kolesarstvu. Že šestič so se najboljši slovenski kolesarji za naslov najboljšega v državi merili v najstarejšem slovenskem mestu. Odbor za cestno kolesarstvo in organizatorji, še posebej pa direktor ptujskega kolesarskega kluba Rene Glavnik, so se zavzeli za to, da na dirki nastopijo tudi najboljši hrvaški kolesarji in tako je nedeljska dirka na Ptuju štela tudi za hrvaško državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Prvenstvo je potekalo kar v osmih kategorijah, kar je bil tehnično zelo zahteven zalogaj za organizatorje, ki pa so prvenstvo dejansko izpeljali brezhibno. Še več, verjetno gre celo za najbolje organizirano državno prvenstvo do sedaj, s čimer so se strinjali številni kolesarji.
Najzanimivejša je bila nedvomno dirka članov »Elite«, v kateri je prepričljivo slavil 37- letni Gorazd Štangelj, sicer član Astane. Na tehnično zahtevni krožni dirki po Ptuju in okolici so kolesarji morali prevoziti 177 kilometrov. Domača ekipe je imela večino pobegov dobro pokritih, največ se je pričakovalo od Mateja Mugerlija in Roberta Vrečerja, na katera pa so zelo dobro pazili v ostalih ekipah, saj so se zavedali od kod preti največja ptujska nevarnost. V prvem delu dirke je glavnini pobegnila skupina dvanajstih kolesarjev. Beg ni ustrezal ekipi Zheroquadro-Ra-denska, ki je bila najbolj zaslužna, da so bili ubežniki dobrih 50 kilometrov do cilja ujeti. Takoj zatem je sledil pobeg Gorazda Štanglja (Astana), Mateja Marina (Perutnina Ptuj),
f.
Foto: Črtomir Goznik
Matej Marin (KK PP, desno)
Jureta Golčerja (De Rosa-Stac Plastic), Mateja Gnezde (Adria Mobil), Blaža Furdija (Sava) in Radoslava Rogine (Loborika). Šesterica ubežnikov je imela 37 kilometrov do cilja že dve minuti prednosti pred zasledovalno skupino. Prednost je v nadaljevanju le še naraščala. V zadnjem krogu sta uspela pobegniti Štangelj in Rogina, ki sta bila tokrat premočna za ostale tekmece. Drugi je bil Matej Gnezda, tretji Blaž Furdi, odličen četrti pa Ptujčan Matej Marin. Prav tretjeuvrščeni Blaž Furdi je najbolj buril duhove, saj je nastopal v kategoriji mlajših članov, zato se bo ekipa Perutnine Ptuj pritožila, saj je mnenja da so pravila UCI-ja jasna in lahko tekmovalec nastopa le v eni kategoriji. Tako bi po njihovem mnenju 3. mesto
in najnižja stopnička morala pripasti Mateju Marinu. Ta si za prikazano zasluži vse čestitke, saj mu teren, ki je bil precej
razgiban, naj ne bi ustrezal preveč, vendar pa je 30- letnik še enkrat več dokazal da je iz pravega testa in pravi vodja ekipe Perutnine Ptuj.
Direktor Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj Rene Glavnik je bil po dirki zelo izčrpen: »Državno prvenstvo se je za slovensko kolesarstvo izkazalo za zelo pozitivno. Zbrani so bili namreč vsi najboljši slovenski kolesarji ta hip, z izjemo Janeza Brajkoviča. Dirko so popestrili tudi Hrvati, ki so z našim dovoljenjem izpeljali tudi državno prvenstvo, za kar so nam izrekli posebno zahvalo. Razplet dirke je bil zelo ugoden za kolesarje Perutnine Ptuj. Zelo sem zadovoljen z Marinom, ki je pričakovanja pred dirko krepko presegel. Naša favorita sta sicer bila Vrečer in Mugerli, vendar so tekmeci na njiju dobro pazili. Zahvala za odlično organizirano dirko gre seveda tudi ptujski policiji in pa nepogrešljivim članom PGD Grajena s katerimi že dolgo sodelujemo in svoj posel dejansko obvladajo. Vse
Rezultati cestnega prvenstva Slovenije:
člani Elite, 177 km: 1. Gorazd Štangelj (Astana), 2. Gnezda Matej (Adria Mobil), 3. Blaž Furdi (Sava Kranj), 4. Matej Marin (Perutnina Ptuj), 5. Jure Golčer (De Rosa-Stac Plastic) ..., 17. Matias Kumar, 18. Matej Mugerli, 21. Robert Vrečer (vsi Perutnina Ptuj); mlajši člani, 177 km: 1. Blaž Furdi (Sava Kranj) ...; mladinci, 95 km: 1. Andrej Rajšp (TBP Lenart), 12. Blaž Zelenko (Perutnina Ptuj);
mlajši mladinci, 60 km: 1. Matej Mohorič (Sava Kranj), 15. Tomi Jerenko (Perutnina Ptuj); ženske, 60 km: 1. Polona Batagelj (Bizkaia-Durango); dečki A, 36 km: 1. Kristjan Komar (HIT Casinos), 3. Mitja Serdinšek (Perutnina Ptuj);
dečki B, 25 km: 1. Žan Levičnik (Radenska KD Življenje), 7. Aleš Korpar (Perutnina Ptuj);
dečki C, 13 km: 1. Martin Lavrič (Radenska KD Življenje), 4. Luka Sagadin (Perutnina Ptuj).
Atletika • Evropski pokal
Nina tokrat za ekipo
Slovenska atletska reprezentanca, moška in ženska vrsta skupaj, se je minuli konec tedna na evropskem ekipnem prvenstvu v Budimpešti obdržala v prvi ligi. Med dvanajstimi udeleženkami ekipnega tekmovanja, drugega po kvaliteti na stari celini, je slovenska reprezentanca zasedla deseto mesto oziroma dvaindvajseto v Evropi.
V reprezentančnem dresu se je znova izkazala članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Nina Kolarič, ki je z dru-
gim mestom v skoku v daljino prispevala pomembne točke v boju za obstanek. Kolaričevo je s skokom 669 centimetrov preskočila le Portugalka Naide Gomes, dvakratna svetovna dvoranska prvakinja in evropska dvoranska prvakinja. Najboljša ptujska športnica zadnjih let, ki je s skokom 647 centimetrov dosegla najboljši slovenski izid drugega dne, je za Štajerski tednik povedala, da je zadovoljna predvsem z uvrstitvijo, »saj mislim, da je to bilo realno«. Zmage bi se lahko nadejala
le v primeru, če bi izkušena Portugalka imela slab dan, saj je še vedno v samem svetovnem vrhu skoka v daljino. »Malo manj pa sem zadovoljna s samim rezultatom, čeprav je dober, ampak vem, da sem ponovno delala napake, ki se pokažejo v končni dolžini skoka. Problem je bil v zadnjih nekaj korakih, ko nisem pospešila v odriv, ampak sem le odtekla in zaradi tega nisem dosegla hitrosti, ki sem jo sposobna razviti pred odrivom,« je Ko-laričeva opisala tehnično plat izvedbe svojih skokov. Kljub vsemu pa je zadovoljna s skakanjem, saj se pred tekmovanjem ni počutila najbolje. Kolaričeva je dodala, da je v prvi vrsti tekmovala za ekipo, kar pomeni,
da si ni smela privoščiti slabe uvrstitve, saj je reprezentanca potrebovala čim več njenih točk. Trenutno je precej slovenskih atletov poškodovanih, nekateri, kot šampion Primož Kozmus, so se poslovili, zato je slovenske barve branilo mnogo relativno neizkušenih atletov.
Uroš Esih
Rezultati skoka v	
daljino:	
1. Naide Gomes (POR)	6,69 m
2. Nina Kolarič (SLO)	6,47 m
3. Alina Militaru (ROM)	6,31 m
4. Grit Šadeiko (ESI)	6,21 m
5. Erica Jarder (SWE)	6,11 m
Foto: Črtomir Goznik
V konkurenci mladincev je zmagal Andrej Rajšp (TBP Lenart).
skupaj nakazuje, da je ekipa Perutnine Ptuj ponovno v vzponu. Vendar se s tem ne bomo zadovoljili, ampak gledamo že tudi naprej. Do konca te sezone nas čaka še nekaj dirk doma in v tujini. V ekipi potrebujemo še dva morda tri kolesarje,
ki pa se bodo morali vpeljati v naš koncept dela. Le trdo delo in korektna osebnost prinašata dober rezultat. Mi smo dokazali da se da tudi v svetovni gospodarski krizi, ki ni obšla niti nas, narediti dober rezultat.«
tp
Že tako marljivi in prizadevni organizatorji so se izkazali še z eno potezo: na slovesni podelitvi priznanj so pokale podelili tudi najboljšim trem iz prvega DP v samostojni Sloveniji. Spomnimo; leta 1992 so na stopničkah stali: zmagovalec Valter Bonča, drugi Brane Ugrenovič in tretji Sandi Papež. Ta sijajna gesta je zelo pozitivno presenetila omenjene tri kolesarje (in tudi vse ostale prisotne), kolesarski klub Perutnina Ptuj pa si je s tem prav gotovo pridobil še nekaj dodatnih simpatij med udeleženci.
Tenis • Blaž Rola
Tudi v Beogradu do polfinala
V tednu, ko je bil v slovitem Wimbledonu odigran najdaljši dvoboj v zgodovini tenisa (Američan Isner in Francoz Mahut sta skupaj igrala več kot 11 ur (!); končni rezultat je bil 6:4, 3:6, 7:6, 6:7, 70:68 za Isnerja), je mladi ptujski teniški igralec Blaž Rola igral na turnirju v Srbiji.
Blaž je po odličnih igrah na treh turnirjih serije futures v Sloveniji (polfinale, finale in zmaga) po enotedenskem premoru odlično igral tudi v Beogradu, kjer je pretekli teden potekal drugi v seriji turnirjev z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Blaž trenutno zaseda 534. mesto svetovne ATP
lestvice in je za Žemljo (112.), Kavčičem (120.), Bedenetom (280.), Gregorcem (288.) in Semrajcem (386.) na šestem mestu med Slovenci.
Še višje bo na ATP lestvici prilezel s točkami iz Beograda, saj se je tam prebil vse do pol-finala. Po vrsti so „padli" Ukrajinec Alekseenko (6:2, 6:4), Čeh Michal Schmid (8. nosilec - 6:4, 6:2) in Avstrijec Philip Lang (6:3, 6:3), previsoka ovira pa je bil drugi Avstrijec - Nicolas Reissig (2:6, 1:6). Slednjega je v finalu tesno, z rezultatom 7:6 (4), 4:6, 6:4 ugnal 4. nosilec, domačin Nikola Čirič.
JM
/ / / . V / / /
/ / /7 // s s / / / / ' / / / / /// S / / / ', / / / / / /./V. /
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola
SP JAR 2010 • Reportaža s tekme Sloveinja - Anglija
Ena minuta! Ena ušiva minuta do napredovanja
Slovenija je dvoboje zadnjega kroga pričakala kot vodilna ekipa skupine C, vendar je bila obramba tega mesta vse prej kot lahka naloga, saj je na drugi strani igrišča stala ena največjih svetovnih ekip - Anglija. Ker ta na tem prvenstvu v prvih dveh tekmah ni prikazala dobrega nogometa, se je morala „reševati" v zadnjem srečanju skupinskega dela. In najboljše ekipe to znajo in redno uspešno počnejo predvsem zaradi širokega izbora kakovostnih igralcev.
Tekma v Cradocku: taktika ugnala tehniko
Naša skupina navijačev in novinarjev se je iz Johannes-burga proti Port Elisabethu odpravila dan po tekmi proti ZDA. Več kot 1000 km dolgo pot smo opravili v dveh delih - z vmesnim postankom v mestu Cradock. „Welcome to Cradock," je zaspano prepeval močno tetoviran domačin, gostiteljica Liza pa nas je prijazno nastanila v majhne hiške, ki so se razprostirale na obeh straneh ulice. Pomembna novost: ni bilo ograj z električnimi žicami oz. so bile zelo redke! Precej prijeten občutek ... Pridih nekdanje kolonialne Anglije je tukaj zelo izrazit: vse sobe so opremljene v viktorijanskem stilu z zelo, zelo starim pohištvom, lesenimi podi . Zvečer so v sprejemnici gostitelji ob prižganem kaminu zaigrali na klavir in kitaro in zraven prepevali stare angleške pesmi . Cas tukaj pač teče nekoliko počasneje. Samo mestece ima okrog 80 tisoč prebivalcev, za boljše spoznavanje tukajšnjih
domačinov pa smo večerjali v skromni hiški enega od njih. Razkošja res nismo videli, zato pa precej nasmejanih obrazov in odprtost. Otroci so bili neizmerno veseli podarjene žoge, s katero bodo še izpopolnili svoje nogometno znanje.
Z njihovimi starejšimi kolegi pa so člani naše skupine (sam sem igral vlogo Reutersovega fotografa) na enem od igrišč v Cradocku odigrali prijateljsko srečanje. Lokalnim zvezdam sicer ne manjka tehničnega znanja, a so popolnoma padli na taktičnem področju; končni rezultat (Afrika - Evropa 2:7) pove vse .
In nato nadaljevanje poti proti Port Elisabethu, ki velja za središče avtomobilske industrije Južne Afrike (z vsem zaledjem ima milijon in pol prebivalcev). Indijski ocean nas je pozdravil z lomljenjem valov, kaj hitro pa smo zagledali tudi čudovit stadion Nelson Mandela Bay, ki se nahaja v neposredni bližini oceana. Po kratkem ogledu strogega središča mesta smo se odpravili na zadnji trening naše izbrane vrste pred obračunom z Angleži. Ker je nekajdnevno deževje dodobra razmočilo travnato površino na stadionu, sta obe ekipi trening opravili na drugih objektih na obrobju mesta. Slovencem je bil dodeljen izredno lep vadbeni objekt Gelvandale stadium (majhna pokrita tribuna, obnovljeni spremljevalni prostori, dobra igralna površina), le varnostniki so bili neizprosni: brez akre-ditacije niti 15-minutni ogled ni možen in pika! Ko smo poklicali tiskovnega predstavnika reprezentance Matjaža Krajni-ka in jim je ta poskušal dopovedati, da nam dovolijo vstop, se
Slovenski reprezentantje so pred tekmo z Anglijo trenirali na Gelvandale stadionu v Port Elisabethu.
Žoga je pričarala velik nasmeh na otroške obraze
Foto: Matija Brodnjak
je klobčič vendarle pričel odvijati. In tako je prišel naprej prvi nadzornik FIFE, ta je poklical drugega, nato še tretjega . Trajalo je tako dolgo, da je verjetno za ta trening izvedel tudi Michel Platini, Matiju pa je za fotografiranje na koncu ostalo le nekaj minut. Pa nič zato: važno je, da je bilo razpoloženje v ekipi dobro, nekaj časa je treniral tudi Marko Šuler, ki je čutil posledice padca na tekmi z ZDA. Do stadiona Nelson Mandela Bay sta naju z Matijem odpeljala prijazna kolega fotografa, domačin in Romun, ki sva ju spoznala na treningu.
So jim prišepnili vrači?
Ker so cene prenočitev v Port Elisabethu v času SP poskočile do neba (medtem ko je bila cena v hotelu prej okrog 1000 randov - 100 evrov, je bila sedaj 3000 randov!), smo se odpeljali kakšnih 50 kilometrov izven mesta. Tam sta nas na „skromni" zasebni posesti s prenočišči, ki obsega približno 200 hektarjev nasadov oranž in limon, pričakala prijazna nizozemska lastnika. „Pri nas je nastanjena tudi ekipa angleškega BBC-ja, upam da se boste dobro razumeli, kljub temu da igrate z njihovo reprezentanco odločilno tekmo," je omenila
lastnica. „Vsekakor bom jutri pripravila dve torti: eno za zmagovalce in drugo za poražence - kdorkoli pač to bo."
Naslednje jutro nas je na nebu pričakalo sonce, ki je res „potovalo z nami": kjerkoli smo bili, je bilo z nami. Na drugem koncu dežele pa dež in zelo nizke temperature ... Ob
prihodu v mesto smo se lahko prepričalo v to, kar smo vedeli že vnaprej: mesto je bilo popolnoma v znamenju rdeče-bele barve angleške zastave. V Polo-kwaneju in Joburgu smo lahko na križiščih (prodajalci gredo od avta do avta s šopom zastav) še kupili slovenske zastave, tukaj pa jih praktično ni bilo: le
Foto: Matija Brodnjak
angleške in nemške. Kot da so lokalni vrači prodajalcem povedali, da se bosta ti dve ekipi srečali v osmini finala ... Nas je to le še bolj podžgalo in smo na vsa okna v avtobusu pritrdili slovenske navijaške rekvizite. Da se o glasnem prepevanju domačih pesmi niti ne pogovarjamo ... Od parkirišča do
Foto: Matija Brodnjak
Stadion Nelson Mandela Bay je izredno lep objekt, ki so mu domačini zaradi strehe v obliki cveta nadeli ime sončnica. Skoraj celotna streha je narejena iz aluminijastih vlaken, zaradi česar ob različnih položajih sonca optično spreminja barvo. Njegova maksimalna kapaciteta je 48 tisoč gledalcev, zaradi različnih varnostnih omejitev (in slabega FIFA sistema prodaje kart) jih je bilo na tekmi Slovenija - Anglija prisotnih približno 37 tisoč.
Skupinsko fotografiranje po tekmi »Južna Afrika - Slovenija«
Pred stadionom Nelson Mandela Bay
stadiona se je vila vsaj kilometer dolga pot, polna navijačev. Ni treba posebej poudarjati, da so nas Angleži gledali kot osmo svetovno čudo, ko smo polni optimizma korakali med njimi. „Zakaj se veselite, dobili boste pet komadov, nimate šans za kaj boljšega," so nam poskušali zbiti moralo. Ker so bili precej miroljubne sorte (očitno se do njih ni razširila vest, da sta jo dva njihova razborita kolega skupila od Slovencev v klubu Havana), smo nekaterim odgovorili z „Rooney, Rooney, who the f... is Rooney". Kar precej se jih je strinjalo, da igra Roo-ney na tem prvenstvu slabo in da to res ni razlog za optimizem v stilu 5:0. „Upamo, da bo Capello postavil v ekipo Defoa in J. Colea, to bi bil zadetek v polno," so še modrovali.
Vuvuzele? Ne, pesem!
Iz navijaškega vidika je bila to posebna tekma v vsaj dveh segmentih: skoraj ni bilo opazi-
ti znamenitih afriških vuvuzel (Angleži jih sovražijo, Slovenci pa jih tudi ne obožujejo), zato se je odlično slišalo klasično navijanje in petje navijaških pesmi. Druga posebnost je bila ta, da so bili slovenski navijači kljub manjšini dobro slišni. Angleži, navajeni klubskih pesmi, ne pa reprezentančnih, so svoje navijaško besedilo tokrat skrčili na England, England ... Priznati pa je potrebno, da so himno odpeli tako, da so se nam vsem na stadionu pokonci postavile vse dlake na telesu.
Fabio Capello je res opravil nekaj menjav v ekipi in ji s tem vdahnil dodatno svežino. Selektor Kek je na drugi strani poslal na igrišče isto enajste-rico, ki je začela tekmo proti ZDA. Po dobrem začetku so Angleži prevzeli pobudo in sredi prvega polčasa je prav Defoe izkoristili podajo s strani ter ugnal sicer odličnega Sa-mirja Handanoviča. Slovenski igralci do konca tekme niso uspeli preobrniti rezultata, še najbližje so bili ob koncu tekme, ko sta poskušala Dedič in Novakovič.
90.	minuta ... 0:0,
91.	minuta ...
Po zadnjem žvižgu glavnega sodnika se je pričelo dolgo čakanje na končni rezultat tekme Alžirija - ZDA, ki je istočasno potekala v Pretorii. Navijač s Primorske, ki je rezultat spremljal preko mobitela, je poročal: 88. minuta ... 0:0, 89. minuta ... 0:0, 90. minuta ... 0:0. Čas za slavje!?! Ne, kajti v naslednji minuti si je Primorec pokril glavo z dresom in to je lahko
Navijaška domišljija ne pozna meja ...
Foto: Matija Brodnjak
Ta fotografija še najbolje odseva razpoloženje med navijači, ko smo zvedeli za izid tekme Alžirija -ZDA.
pomenilo le eno: nekaj je šlo narobe. Ko smo ga končno uspeli pripraviti do besede, je s tihim glasom dejal le: „Dono-van ... " Dekletom so se iz oči ulile solze, fantje pa smo jih le stežka zadrževali, nobenemu pa ni bilo do pogovora. Le nemo smo obsedeli in nejeverno zrli predse. „Smo res izpadla tako: z golom v zadnja minuta? Ušiva minuta nam je zmanjkalo do podviga ... Ne morema verjet," je v polomljeni slovenščini naše skupne misli ubesedil Robi, sin slovenskih izseljencev iz Toronta v Kanadi, ki bo sedaj zadnja dva tedna dopusta preživel v Ljubljani. „Morda se vidima na Ptuju, Ljubljana in Ptuj blizu, ne tako kot Toronto in Calgary, ali Jo'burg in Port Elisabeth."
»Bodite ponosni!«
Po dobre pol ure tišine smo se vendarle počasi začeli „pre-bujati iz nočne more", imenovane Donovan, in se odpravljati proti izhodu, kjer nas je že pričakoval novinar TV SLO Peter Ladika. Z njim smo se namreč pred tekmo dogovorili za javljanje v živo iz improviziranega studia v bližini stadiona. Vse „klobučarje" (navijače s prepoznavnimi SLO klobuki) nas je odvedel proti temu mestu, ki pa je bilo (kot v kakšni kriminalki) za temnim dvoriščem bližnjega podjetja na strehi štirih skupaj postavljenih kontejnerjev! Precej nejeverno smo se povzpeli po železnih stopnicah na vrh, kjer je bil res postavljen nekakšen šotor, v katerem je stal za kamero maj-
hen moški. „Od tukaj oddajajo sliko na vse strani sveta," nam je pojasnil Peter in dodal: „Ne skrbite, pride tudi kapetan Robert Koren." Sem, na te zarjavele kontejnere?!? To je šala. Pa ni bila in Koren se je čez kakšne pol ure res prikazal na tem, milo rečeno, sumljivem mestu. „Čestitke, kapetan, za igro. Če bi imeli le malo sreče ... " smo mu segli v roko. „Res je tokrat nismo imeli. Vseeno vam hvala za vso podporo, res ste bili fantastični, Slišalo se vas je med vsemi temi Angleži," je povzel Koren, ki je bil s končnim razpletom v skupini C precej razočaran. Po javljanju v živo za TV SLO in radio Ptuj smo odšli proti avtobusu, mimo številnih
veselih angleških navijačev. Iz množice se je od nekod vzel velik mladenič, pravi hrust, ki je opazil naše zastave, in prihitel k nam. „Morate biti ponosni na vaše fante! Mislili smo, da boste dobili pet komadov, pa smo komaj minimalno zmagali! Bodite ponosni," je vpil in se tolkel po prsih. Kmalu je s tem dobronamernim početjem prešel še na moje, precej manjše telo ... „Saj sem ponosen, res," sem ga komaj odvrnil od tega početja, „le malo razočaran sem sedaj."
Kaj bi šele bilo, če bi zmagali ...
To razočaranje pa je skoraj
povsem minilo ob pogledu na preostalo skupino naših navijačev, ki nas je čakala ob odprtem avtobusu, iz katerega je odmevala slovenska pesem. Nikamor se nam ni več mudilo, le žalost je zamenjal ponos nad dosežkom Slovencev . Ko so se nam pridružili še Radgončani, ki so se prav tako vzeli od nekod, je bilo to prvovrstno slovensko slavje v Port Elisabethu. Kaj bi šele bilo, če bi zmagali . Niti pomisliti ne upam na to .
Naslednje jutro so bile glave že ohlajene; kaj drugega nam niti ni preostalo, saj nas je čakala več kot 30-urna pot v domovino. V četrtek ob 10.00 smo se iz Port Elisabetha s kombijem odpeljali proti letališču v East Londonu, od koder smo z letalom South African Airlinesa poleteli proti Johannesburgu (1,5 ure). Po nekajurnem čakanju je sledil sedemurni nočni polet proti Kairu, pa spet nekaj uric čakanja v bližini delte reke Nil. Le še 3,5 ur letenja proti Dunaju in od tam s kombiji v Maribor, kamor smo prispeli natančno ob 18.00. V petek seveda. Iskreno smo bili veseli domačih, ki so nas že nestrpno čakali. Seveda so bili tudi oni veseli nas, še posebej moja najmlajša Mihaela mi je kot katapult priletela v naročje ... S sabo smo prinesli številne doživljaje, ki bodo na plan prihajali še dolgo, dolgo časa ...
Hvala celotni skupini za skupna doživetja, ki jih je bilo za zvrhan koš! In vsa so pozitivna! Hvala, Renato, Biljana, Matija, Tanja, Mateja, Helena, Boris, Lubo, Mitja, Rok, Boštjan, Dean in . Zvonko!
Jože Mohorič in Matija Brodnjak (iz Port Elisabetha... za Andreja)
Foto: Matija Brodnjak
Z Robijem Korenom na strehi štirih zarjavelih kontejnerjev v bližini stadiona Nelson Mandela Bay
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2010 Osmina finala
Spored tekem od osmine finala do finala
Foto: Matija Brodnjak
Urugvaj
ZDA
Južna Koreja
Port Elizabeth 26.06.. 16.00
Četrfinale
Gana
Rustenburg 26.06., 20.30
Nemčija
Urugvaj
Gana
Anglija
Mangaung 27.06., 16.00
Nemčija
Argentina Mehika
Johannesburg 27.06., 20.30
Argentina
Nizozemska Brazilija
Paragvaj
Slovaška
Čile
Durban	Johannesburg
28.06., 16.00	28.06., 20.30
Japonska
Pretoria 29.06., 16.00
Španija
Portugalska
Cape Town 29.06., 20.30
Port Elizabeth 02.07. 16.00
Polfinale
Tekma za 3. mesto Finale
Johannesburg 02.07. 20.30
Cape Town 03.07. 16.00
Johannesburg 03.07. 20.30
Cape Town 06.07. 20.30
Durban 07.07. 20.30
Port Elizabeth 10.07. 20.30
Kanadski Slovenec Robi iz Toronta
Foto: Matija Brodnjak
Johannesburg 11.07. 20.30
Svetovni prvak
Strelstvo • Zaključni 6. krog MK Interlige
Simona Simoniča z dvojno zmago slavila v Cakovcu
Prejšnjo nedeljo se je v Ča-kovcu s šestim turnirjem mednarodne MK Interlige v streljanju s pištolo proste izbire na 50m zaključila tretja sezona omenjenega tekmovanja, ki iz leta v leto pridobiva priljubljenost in množičnost. Medtem ko so strelci še pred leti tarnali nad pomanjkanjem kvalitetnih tekmovanj z MK orožjem, se je zdaj po tretji sezoni ta trend bistveno spremenil, z večjo količino tekmovanj pa so se v povprečju zvišali tudi rezultati.
Tekmovanje, ki temelji na mednarodnem sodelovanju in prijateljskem druženju, je v Ča-kovcu na koncu tretje sezone dočakalo svoj vrhunec. Strelci iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije so se prvič preizkusili na novozgrajenem objektu, ki je bil osnovan po zadnjih smernicah strelskega športa po svetu in je opremljen z najnovejšo tehniko 16-steznega elektronskega strelišča Sius-Ascor. Izgradnjo objekta, ki je stal milijon evrov, je v celoti financirala občina Čakovec ter ga odlično umestila v kompleks vedno bolj razvitega športnega parka v Čakovcu, ki ga sedaj zraven več nogometnih igrišč, stadiona, pokrite dvorane, atletskega stadiona, bazenskega kompleksa, steze za nordijsko hojo in vseh spremljevalnih prostorov teh objektov odlično dopolnjuje tudi notranje pokrito 20-stezno zračno strelišče in zunanje 16-stezno MK strelišče. V tem primeru gre v Čakovcu za odličen prikaz dobrega prostorskega planiranja in razumevanja lokalne politike za skladen razvoj številnih športnih panog, ki bodo zaradi tega v prihodnjih letih zagotovo prerasle meje dobrega in postale odlične.
Najboljše letošnje pogoje za streljanje sta s pridom izkoristila slovenska soimenjaka, juršinski strelec Simon Si-monič ml. in Ptujčan Simon Simonič, ki nastopa za ekipo Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, ter s 546 in 543
Foto: Simeon Gonc
Na novozgrajenem elektronskem strelišču v Čakovcu so bili pogoji streljanja kljub dežju več kot odlični; v ospredju Aleksander Ciglarič, za njim Boštjan Simonič in domačin Ivica Takač.
krogi poskrbela za dvojno zmago. Tretje mesto je s 541 krogi osvojil Peter Jenko iz škofjeloške Kopačevine, med najboljših deset zadnjega turnirja pa so se uvrstili še Bošjan Simonič s 532 krogi na 5., Aleksander Ciglarič s 530 krogi na 7. in Ludvik Pšajd s 526 krogi na 9. mesto, l5. Mirko Moleh 514, 22. Simeon Gonc 497, 23. Matija Potočnik 495 in 31. Robert Šimenko 397 krogov. V ekipni razvrstitvi je še četrtič v sezoni slavila ekipa Jožeta Kerenčiča s 1605 krogi pred Kopačevino s 1595 in Juršinci s 1586 krogi, 9. SK Ptuj 1389 krogov.
Po koncu rednega dela so domači organizatorji izkoristili vse prednosti elektronskega strelišča in pripravili še ekshi-bicijsko finalno streljanje najboljše šestnajsterice, kjer je na 10 strelov po decimalkah slavil Nenad Vignjevič iz Rečice pred Simonom Simoničem ml. in Boštjanom Simoničem.
V skupnem seštevku posameznikov je s 125 točkami slavil Simon Bučan iz Kopače-vine in z majhno prednostjo 2
Atletika • Ormoški tek
Tujci zaznamovali 7. ormoški ulični tek
Philip Kipkurgat Yiego. Stari rekord je držal slovenski re-prezentant Boštjan Buč iz leta 2005 (13:54). Med šestimi sodelujočimi družinami je družinski tek pripadel družini Iva-nuša iz Hranjigovcev. Na 550 m je pri dekletih zmagala Eva Šantič Zadravec, pri dečkih Matej Niedorfer. Na 1100 m je pri dekletih zmagala Mateja Pokri-vač, pri dečkih je bil najhitrejši Rene Plavec.
Uroš Krstič
Atletski klub Ormož je v idealnih vremenskih razmerah in ob za Ormož solidnem obisku uspešno izpeljal 7. ormoški nočni tek po ulicah Ormoža. Udeležilo se ga je 85 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Nizozemske in Kenije.
V teku žensk na 4000 m je slavila Madžarka Zita Kacser (13:30), pri moških na 4800 m je bil z rekordnim časom (13:23) najhitrejši Kenijec
Ormoški tek, rezultati:
ženske - 4000 m: 1. Zita Kacser (13:30), 2. Janet Jepkosgei Kimugung, 3. Daneja Grandovec, 4. Karin Neutel, 5. Simona Oblonšek;
moški - 4800 m: 1. Philip Kipkurgat Yiego (13:23), 2. Isaac Toroitich Ko-sgei, 3. Laszlo Toth, 4. Micah Kiplagat Samoei, 5. Zoran Žilič, 6. Tamas Toth, 7. Peter Kastelic, 8. Peter Oblak; družinski tek: 1. družina Ivanuša, 2. družina Munda, 3. družina Novak; otroški tek - dekleta (550 m): 1. Eva Šantič Zadravec, 2. Klavdija Kosta-njevec, 3. Ana Škorjanec;
otroški tek - dečki (550 m): 1. Matej Niedorfer, 2. Primož Ozmec, 3. Martin Hebar;
otroški tek - dekleta (1100 m): 1. Mateja Pokrivač, 2. Ina Rojnik, 3. Nika Novak;
otroški tek - dečki (1100 m): 1. Rene Plavec, 2. Kevin Caf.
točk prehitel lanskega prvaka Interlige Simona Simoniča ml., s katerim sta znova tvorila zmagovalni dvojec, vendar tokrat v obratnem vrstnem redu. Tretje mesto je s 122 točkami osvojil Boštjan Simonič in prehitel dolgo časa vodilnega v skupnem seštevku Aleksandra Ciglariča, ki je s 120 toč-
kami osvojil četrto mesto. Z dobrima zadnjima dvema nastopoma pa se je na visoko šesto mesto prebil Simon Simonič s 102 točkama. Med ptujskimi strelci je bil najvišje uvrščen Matija Potočnik s 24 točkami na 23. mestu.
Simeon Gonc
Skupni seštevek		38. Milan Stražišar, PTUJ	0
		40. Robert Šimenko, PTUJ	0
posamezno:			
1. Simon Bučan, KOP	125 točk	Skupni seštevek ekipno:	
2. Simon Simonič ml., JUR	123	1. SD JOŽETA KERENČIČA	86 točk
3. Boštjan Simonič, JKM	122	2. SD KOPAČEVINA	75
4. Aleksander Ciglarič, JKM	120	3. SD DUŠANA POŽENELA	68
5. Peter Tkalec, DPO	116	4. SD JURŠINCI	64
6. Simon Simonič, JKM	102	5. SD GROSUPLJE	55
7. Emerik Hodžic, IZO	96	6. REGION SUD - AUT	47
8. Klemen Tomaševič, KOP	93	7. ALZAS ČAKOVEC - HRV	40
9. Franci Ivanc, GRO	83	8. SD VREMŠČICA	29
10. Peter Jenko, KOP	82	9. DSBV IZOLA	28
12. Ludvik Pšajd, JUR	77	10. SK PTUJ	28
16. Moleh Mirko, JUR	48	11. SK MORIS KOČ. REKA	16
23. Matija Potočnik, PTUJ	24	12. SD ŠKOFJA LOKA	8
28. Simeon Gonc, PTUJ	14	13. ŠSK COAL PETIŠOVCI	2
Atletika • Atletski pokal
Maja rekordno tudi na 200 metrov
Podmladek Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj se lahko pohvali z desetimi uvrstitvami med prve tri na atletskem pokalu Slovenije za pionirje. Znova je zablestela enajstletna Maja Bedrač, ki je v soboto v Celju v starostni kategoriji U12 postavila nov državni rekord na 200 metrov s časom 28,02 sekunde in prepričljivo zmagala. Najboljša je bila tudi v skoku v daljino, kjer je pristala pri 513 centimetrih, kar je štiri centimetre manj od njenega letošnjega državnega rekorda v tej disciplini. Med najmlajšimi so Ptujčani okrog vratu obesili še dve srebrni medalji v metu žvižgača - vorteksa, nekakšnem križancu med kopjem in žogico. Žan Viher (U12) ga je zalučal 44,56 metra daleč, Boštjan Nahberger (U14) pa 54,13 metra. Štafeta 4 x 200 metrov v postavi Tim Ravnjak, Miha Kovač, Grega Pavlovič in Boštjan Nahberger pa si je priborila tretje mesto.
Še več kolajn so domov prinesli pionirji kategorije U16, ki so v Celju tekmovali dan kasneje. Dve srebrni si je pritekel sprinter Aljaž Brlek: na 100 me-
Foto: UE
Rekordu v skoku v daljino je 11-letna Maja Bedrač dodala še državni rekord v teku na 200 metrov.
trov s časom 11,72 sekunde, na isti razdalji z ovirami pa 14,88 sekunde. Prav tako druga je bila Veronika Domjan v metu diska (29,54 metra). V teku na 1000 metrov pa je Luka Medic s časom 2 minuti in 49,03 sekunde prečkal ciljno črto kot tretji. S 38,56 metra dolgim metom kopja si je tretje mesto priborila tudi Melani Hentak. Omeniti velja še četrto mesto Maruške Korpič Lesjak v teku na 80 metrov z ovirami in peto mesto Doroteje Domjan na 1000 metrov.
UE
Nogomet • 2. SNL
Namesto Adrie Dob
2. slovenska nogometna liga bo tudi v sezoni 2010/2011 štela deset klubov. Med njima bosta tudi dva kluba iz našega območja, in sicer ptujska Drava in kidričevski Aluminij. Nastopanje v 2. ligi pa so si letos priigrali tudi nogometaši Adrie iz Mirna, vendar je nato prvouvrščena ekipa na lestvici 3. lige - zahod nastop v 2. ligi zaradi strogih kriterijev Nogometne zveze
Slovenije zavrnila. Krovna nogometna organizacija je nato vabilo poslala viceprvakom iz Doba in v klubu iz osrednje Slovenije so se odločili, da izziv sprejmejo. Tako bodo, če ne bo novih sprememb, v 2. ligi v naslednji sezoni nastopali Drava, Aluminij, Mura 05, Krško, Šmartno 1928, Bela krajina, Dravinja, Šenčur, Interblock in Dob.
tp
Nogomet • Dva poraza Slovenk
Slovenska ženska nogometna reprezentanca je v okviru kvalifikacij za nastop na SP odigrala dve srečanji. Najprej so dekleta nastopila v Italiji in izgubila 0:6, nato pa odigrala še srečanje na Portugalskem in ga minimalno izgubila 0:1. V slovenski izbrani vrsti je nastopila tudi Katja Nežmah, igralka ŽNK Dornava. V skupini je v vodstvu reprezentanca Italije, ki je v petih srečanjih zbrala petnajst točk, naša izbrana vrsta je na tretjem mestu, zbrala je šest točk iz petih srečanj.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijave za tekmovanja Z Ptuj
Medobčinska nogometna zveza Ptuj bo naslednji dve tekmovalni sezoni vodila tekmovanje v 3. ligi vzhod in Štajerski ligi; vodenje je prevzela od MNZ Maribor. Ob prevzemu so sprejeli koledar tekmovanja, potrdili organe vodenja ter klubom v obeh ligah poslali prijavnico za tekmovalno leto 2010/2011. Rok za prijavo je bil 28. 6.
Prav tako pa je MNZ Ptuj poslala obvestilo oziroma prijavnico za klube, ki tekmujejo v ligah zveze. Ti morajo izpolnjene prijavnice vrniti do 5. julija.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Korantov pokal
Zmaga v Podvince
Športno društvo Bukovci je bilo organizator tradicionalnega, že 24. nogometnega turnirja za Korantov pokal. Na njem so nastopile štiri ekipe: domača ekipa Bukovcev, ob njih pa še Stojnci, Podvinci in Markov-ci. Turnir je prišel ljubiteljem nogometa še kako prav, saj so vsaj za nekaj časa spremenili lokacijo in od televizorjev, kjer spremljajo tekme SP, odšli še v športni park v Bukovcih.
V prvem srečanju so Podvin-ci premagali Markovce, v drugem pa so bili domačini boljši od Stojncev šele po streljanju enajstmetrovk (v rednem delu je bilo 1:1). Drugi dan tekmovanja je bilo na sporedu najprej srečanje za 3. mesto. Nogometaši iz Stojncev so brez težav, s 4:0, premagali Markov-ce. Nato je sledilo revialno srečanje, kjer je domača kadetska ekipa gostila dekleta ŽNK Dornava. V rednem delu se je srečanje končalo 4:4, po streljanju
enajstmetrovk pa so bili boljši domači kadeti. Sledilo je finalno srečanje, ki si ga je ogledalo lepo število ljubiteljev nogometa. Bukovci in Podvinci so v rednem delu igrali 0:0, tako da so o zmagovalcu turnirja odločali streli z 11 metrov. Pri tem so bili uspešnejši nogometaši iz Podvincev (8:7), s tem pa so osvojili Korantov pokal. Domačinom so se s tem »maščevali« za poraz v lanskem finalu. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Jernej Divjak.
Postavi finalnih ekip:
PODVINCI: Divjak, Lah, Petek, Ivančič, Šebela, Škerget, Novak, Ma-rinič, Juršek, Hauptman, Slodnjak. Igrali so še: Svržnjak, Čuček, Bratu-šek, Petrovič, Simonič. Trener: Damjan Bezjak.
BUKOVCI: Golc, Mulej, T. Mezna-rič, Bratec, Herga, Vajda, Kozel, Be-lšak, Antolič, Zebec, Habrun. Igrali so še: Majer, R. Meznarič, Valenko, Zorko. Trener: Rudi Habjanič.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Podvinčani so zmagali na turnirju v Bukovcih
Šahovski kotiček
Zan Belšak uspešen v Italiji
Od 21. do 24. junija so v italijanskem mestu Pordenone potekale mladinske igre Alpe Adria za mlade športnike do 17 let. V družbi olimpijskih športov atletiki, košarki, odbojki in plavanju so na pobudo organizatorjev prvič nastopili tudi šahisti. Kako pomembno je za mlade to tekmovanje, pove podatek, da so na njih pred leti nastopili naši številni bodoči šampioni, med njimi Sara Isakovič, Jolanda Čeplak, Alenka Bikar, Rožle Prezelj in drugi.
Letošnji udeleženci so zastopali 11 dežel, regij, republik in županij iz Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Petčlansko slovensko šahovsko reprezentanco sta sestavljala brata Aljoša in Žan Tomazini, Veronika Franca, Špela Kolarič, Katarina Leonardi ter član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Žan Belšak.
Slovenija je bila najuspešnejša država udeleženka po zaslugi plavalcev, ki so osvojili 21 medalj, 12 so jih dodali atleti, eno - in to bronasto - pa šahisti. Naši mladi šahovski upi so zbrali 13 meč točk, enako kot na drugem mestu županija VAS iz Madžarske, zmagali pa so Hrvati s 14 točkami. Največje breme je seveda padlo na »moški« del reprezentance. Brata Tomazini sta zbrala po 6 točk iz osmih partij, prav toliko jih je dodal Žan Belšak iz sedmih partij, kar pomeni, da je ostal neporažen, saj je petkrat zmagal in enkrat igral neodločeno. To je lep uspeh tako za mladega ptujskega šahista kot za ptujsko društvo, ki letos praznuje 75-letnico. Upamo, da bo Žan svoj talent, ki ga nenehno izpopolnjuje na treningih pod vodstvom MM Danilom Polajžerjem, dokazal tudi na mladinskem državnem prvenstvu do 20 let, ki prav v tem času poteka na Pohorju. Tako si bo pridobil nove ratinške točke za kategorizacijo v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije.
Prehodni pokal občine Videm šahistom SS Leskovec
Prireditvam ob prazniku občine Videm so se prvič pridružili tudi šahisti. Novoustanovljena sekcija iz Zg. Leskovca je ob podpori občine in številnih sponzorjev organizirala prvi ekipni šahovski turnir, ki se ga je v gostišču Majolka udeležilo lepo število mladih iz osnovne šole Leskovec.
Prehodni pokal občine Videm in tudi zmagovalni pokal je osvojila ekipa Šahovske sekcije Zg. Leskovec v postavi Branko Bedrač, Bojan Lubaj in Anton Zavec, ki je zbrala 7,5 točke. Pokal za drugo mesto so s šestimi točkami osvojili mladi šahisti OŠ Leskovec v postavi Blaž Lovenjak, Dominik Voglar in David Drevenšek, tretje mesto pa je pripadlo prvi ekipi KS Leskovec (Stanko Mlakar, Danilo Jelen, Vinko Mlakar). Vse sodelujoče ekipe so prejele pisna priznanja, posamezniki pa praktične nagrade. Posebno priznanje in nagrade je prejela tudi najmlajša ekipa, nadalje glavni sodnik Boris Žlender in številni drugi. Po končanem turnirju sta jih podelila župan občine Videm Friderik Bračič ter predsednik Šahovske sekcije Zg. Leskovec Janez Lovenjak skupaj s tehničnim vodjem sekcije Jožetom Voglarjem. Vsi so si bili enotni, da bo turnir postal tradicionalen in da se je nanj potrebno začeti pripravljati takoj. Ena od oblik so redni mesečni hitropotezni turnirji, kjer je po petih krogih v vodstvu Jože Voglar pred mladincem Blažem Lovenjakom, tretji pa je Janez Lovenjak.
Silva Razlag
Planinski kotiček
Trdinov vrh - 1178 m
Sobota, 3. 7. 2010
Tokrat se bomo z avtobusom popeljali na Dolenjsko. Pot začnemo na parkirnem prostoru v Šumečem potoku v Gabrju. Od tod bomo nadaljevali peš proti vrhu. Pot z vrha vodi med razvalinami dveh cerkvic, mimo televizijskega stolpa in barake smučarskega društva Gabrje in poteka po meji med Slovenijo in Hrvaško. Po dobre pol ure hoje bomo prispeli k Sv. Miklavžu, nato naprej h Krvavemu kamnu in proti planinskemu domu pri Gospodični. Tukaj si bomo ogledali studenec Gospodična. Po ogledu se bomo spustili v Gabrje in od tam z avtobusom nadaljevali proti domu. Pot ne bo naporna ali izpostavljena. Hodili bomo približno 6 ur.
ODHOD: ob 6.00 uri na železniški postaji Ptuj.
VRNITEV: okrog 20.00 na Ptuj.
Potrebna je oprema za sredogorje (dobri planinski čevlji, oblačila, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda ...). Hrana ali kak pribolj-šek iz nahrbtnika. Lahko se okrepčamo v kočah, kjer nam postrežejo z okusno hrano.
Cena izleta je 35 € (vključen je prevoz, vodenje, organizacija)! Prijavite se lahko do petka, 2. julija, v pisarni društva v času uradnih ur ali na telefon 041/215-547 (Aleksander Berlič). Vsi, ki se želite razgibati ter uživati v naravi, vljudno vabljeni! Izlet vodi Aleksander Berlič s sovodniki.
Nogomet - prijateljska tekma:
Ljutomer - Inter (Zaprešic) 1:5
Hrvaški prvoligaš, ki je na sedemdnevnih pripravah v kopališču Bioterme pri Mali Nedelji, je v prijateljski tekmi premagal domači Ljutomer 5:1. Gol za Ljutomerčane je dosegel Denis Vogrinec. (NŠ)
Ptuj • Prvi večerni tek čez ptujski grad
Take proge v Sloveniji ni
V organizaciji društva Tekaška akademija za odrasle na Ptuju je 19. junija potekal prvi večerni tek čez ptujski grad kot športno-rekreativna tekaška prireditev v okviru trdicionalne slovenske oziroma ptujske Poletne muzejske noči.
Kot je povedal Aleš Bezjak, predsednik društva Tekaška akademija za odrasle, je prva tovrstna ptujska tekaška prireditev pritegnila 215 ude-
ležencev iz cele Slovenije. Tekači, združeni v tem ptujskem društvu, se že vrsto let uspešno udeležujejo tekaških prireditev, ki jih organizirajo najrazličnejši organizatorji po Sloveniji in tudi tujini. Konec lanskega leta so tudi sami pričeli razmišljati o tem, da bi organizirali podobno tekaško prireditev, na katero bi povabili udeležence drugih tekaških prireditev v Sloveniji. V začetku letošnjega leta so se lotili
konkretnih priprav na prvi večerni tek čez ptujski grad v dolžini 5,7 km, ki je imel start in cilj v Termah Ptuj. Za pomoč so zaprosili sponzorje in donatorje. Letošnji prvi tek je še potekal brez finančne podpore lokalne skupnosti, nanjo pa računajo pri organizaciji in izvedbi prihodnjih prireditev. Potekal je prek mostu za pešce, po Mestnem parku, po ulicah in trgih starega mestnega jedra z vzponom na ptujski grad, na
Foto: Črtomir Goznik
Prvi večerni tek čez ptujski grad je pritegnil 251 udeležencev iz cele Slovenije.
spodnjo grajsko ploščad in na to nazaj proti Termam.
»Ko smo razmišljali o progi, kaj bi bilo lahko zanimivo, kje bi tekače lahko popeljali, je ptujski grad najbolj izstopal. Našemu ptujskemu teku smo želeli dati nekaj posebnega, nekaj, kar ni vsakdanje - progo čez spodnje grajsko dvorišče. S pomočjo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož smo v svoji nameri uspeli. Trasa je zanimiva in enkratna v Sloveniji, takšne, ki bi potekala čez grad, ni. Nekatere sicer vodijo na grad oziroma z gradu, da bi katera šla čez grad, tega pa nisem zasledil. Trudili se bomo, da se bo tek prijel, da bo postal tradicionalen. Podrudili se bomo, da bomo ostali v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem. To, da si podajata roko šport in kultura, je potrebno ohranjati in negovati naprej,« je povedal Aleš Bezjak.
S prvim večernim tekom čez ptujski grad so organizatorji več kot zadovoljni. Velik uspeh je, da je prišlo toliko ljudi na neko novo stvar. Udeleženci so bili z organizacijo, traso, startom in ciljem nadvse zadovoljni. Med njimi je bilo nekaj zelo znanih tekačev. Pri moških je zmagal Tomaž Pli-beršek iz Velenja, drugi je bil Mario Vračič (Maribor), tretji pa Bojan Purgaj iz Gorišnice. Med ženskami je slavila Polona Kopač (Kranj), druga je bila Polona Lamut (Ptuj), tretja pa Nuša Gros (Ig).
MG
Rokomet • Turnir Prihodnost rokometa Gorišnica 2010
Pri kadetih zmaga Drave, pri starejših dečkih Jeruzalem Ormož Gorišnica
Rokometni klub Gorišnica je bil ob zaključku sezone ob odlični organizaciji gostitelj turnirja Prihodnost rokometa Gorišnica 2010. V konkurenci kadetov (1994) in starejših dečkov (1997) je nastopilo 8 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Skupaj je natančno nastopilo 123 mladih rokometašev, ki so prikazali zavidljivo rokometno znanje. Pri kadetih je suvereno ob treh zmagah in odlični gol razliki 77 : 49 turnir osvojila ptujska Drava. Gostitelji so turnir končali z zmagama proti Klimi Petek in Vidovcu, kar je zadostovalo za 2. mesto. Pri starejših dečkih je bil turnir bolj izenačen in na višjem kakovostnem nivoju, saj so sodelovale najboljše ekipe svojih držav v tej starostni kategoriji. Turnir je osvojila združena ekipa Jeruzalema Ormoža in Gorišnice, ki je dobila vse tri tekme. V samem zaključku tekme je najprej padel Trsat, nato slovenski državni prvak Krško in na koncu še madžarski Veszprem. Turnir je bil cel dan odlično obiskan in obiskovalci so ga zapustili z odličnimi vtisi glede organizacije ter kvalitete turnirja. Na turnirju so sodili: Davorin Zorli, Peter Zorli, Marko Meško, David Sok, Bojan Lah.
Rezultati 1994:
Gorišnica Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 18:27 (7:13), Klima Petek Maribor - Vidovec 8:12 (4:4), Drava Ptuj - Klima Petek Maribor 22:15
Utrinek s turnirja v Gorišnici
(11:8), Gorišnica Jeruzalem Ormož -Vidovec 23:13 (8:6), Drava Ptuj - Vi-dovec 28:16 (15:9), Gorišnica Jeruzalem Ormož - Klima Petek Maribor 18:13 (8:7).
Vrstni red: 1. Drava Ptuj, 2. Gorišnica Jeruzalem Ormož, 3. Vidovec, 4. Klima Petek Maribor.
Ekipe:
Drava Ptuj: Fajfarič, Žuran Ma. 3, Tomič 12, Prapotnik 2, Kuhar, Kenda
Ma. 2, Maroh 19, Vrbančič 1, Dravč-baher, Žuran Mi. 4, Čeh 5, Čuš 3, Kenda Re. 10, Zupanič, Korošec 12, Šalamun 4. Trener: Marko Kac.
Gorišnica Jeruzalem Ormož: Šu-lek, Zupanič 2, Kelenc 25, Bedrač 3, Mavrič 8, Hrupič 5, Kirič, Geč 3, Leben, Zemljič 8, Ranfl, Sok 1, Horvat, 1, Vukan 3, Bezjak. Trenerja: Darko Žnidarič in Alči Šulek
Rezultati 1997:
Jeruzalem Ormož Gorišnica - Trsat Reka 16:15 (8:7), Krško - MKB Veszprem 18:15 (9:8), Jeruzalem Ormož Gorišnica - Krško 24:14 (14:7), Trsat Reka - MKB Veszprem 21:11 (12:7), Trsat Reka - Krško 14:9 (5:4), Jeruzalem Ormož Gorišnica -MKB Veszprem 12:10 (5:8).
Vrstni red: 1. Jeruzalem Ormož Gorišnica, 2. Trsat Reka, 3. Krško, 4. MKB Veszprem.
Ekipe:
Jeruzalem Ormož Gorišnica: Kor-pič Lesjak, Mendaš, Bezjak, Šandor 3, Kosi 5, Horvat 1, Zagoršek 1, Vesenjak 10, Kociper, Geč 1, Kol-mančič 19, Štumberger 2, Tement 5, Ozmec, Topolovec 2, Lukman 2, Sok 1, Kralj. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor
Uroš Krstič
Opravičilo
V 45. številki Štajerskega tednika je pri poročilu iz državnega prvenstva v namiznem tenisu za ŠŠD prišlo do neljube napake. Napačno je bilo zapisano, da je Anja Bez-jak osvojila šesto mesto, saj je bila prva. Za neljubo napako se omenjenim in bralcem opravičujemo.
Uredništvo
Foto: UK
novinarski delavnici.
Vsi udeleženci prireditve so prejeli spominske majice, posamezniki in najboljše ekipe v posameznih disciplinah pa še diplome in kolajne. Prireditev kljub dovolj lepemu vremenu ni bila pretirano obiskana, saj je ta dan igrala slovenska nogometna reprezentanca in so mladi verjetno vseeno obtičali pred televizijo.
Viki Ivanuša
Organizatorji so prepričani, da je vzpodbujanje k športnim aktivnostim v današnjem času zelo pomembno. Za mlade je sproščanje odvečne energije s športnim udejstvovanjem, katerega namen je uživanje, tekmovanje, zabava, pridobivanje motoričnih in socialnih spretnosti ter vrednot, kot so ohranjanje zdravja, spoznavanje prijateljev, razvijanje dobre sa-mopodobe, lahko le koristno. Cilj prireditve je bil promocija in razvoj zdravega življenjskega sloga s športom in aktivnim preživljanjem prostega časa. Prireditev je bila namenjena
Ormož • S športom proti drogi
Veter v laseh
Mladinski center Ormož in Klub ormoških študentov sta na pobudo Občine Ormož minuli petek pripravila športno prireditev z bogatim športno-zabavnim programom, pridružili so se namreč nacionalni akciji Športne unije Slovenije Veter v laseh, s športom proti drogi, ki ima tradicijo že od leta 1996.
otrokom in mladostnikom, ki so jim ponudili drugačen -aktiven, vesel, zabaven, dinamičen in sproščen pogled na življenje.
Za začetek je zaplesala plesna skupina Plegimo Gimnazije Ormož, nato pa so se začele športne tekmovalne igre - nogomet, rolanje - paralelni slalom, in-line hokej. Dekleta so se medtem zabavala na delavnicah poslikave majic in v
Slovenija • Po pogajanjih med vlado, sindikati in delodajalci
Tresla se je gora, rodil se je zakon o minimalni plači
Pogajanja med delodajalci, sindikati in vlado so bila burna, kot rezultat pogajanj pa je sprejeti zakon o minimalni plači, ki izplačilo delavcev zvišuje na 735 evrov bruto. Minimalna plača se je v Sloveniji prvič povišala tako visoko (22,9 %) in že se odpirajo številna nova vprašanja o posledicah tega zakona. Delodajalci vseskozi opozarjajo na pasti in nevernosti povišanja, na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa napovedujejo, da utegne povišanje minimalne plače v nekaj letih pripeljati do ukinitve 17.000 delovnih mest. Kaj se nam torej obeta?
Argument sindikalistov za povišanje minimalne plače je bil, da mora minimalna plača omogočiti zaposlenemu dostojno življenje. Znan slovenski ekonomist je podal celo utemeljitev, da slovensko gospodarstvo ne rabi podjetij, ki zaposlenim plačujejo tako nizke plače. Je morebiti kdo za to mnenje vprašal tudi zaposlene v teh podjetjih? Tudi politika je pokazala skrb za malega človeka in tako sprejela zakon o minimalni plači.
Cilj zakona je, da se dohodek zaposlenih za polni delovni čas dvigne na raven, da bodo lahko pokrili minimalne življenjske stroške, je dejal je dejal Minister za delo, družno in socialne zadeve Ivan Svetlik.
Novi zakon omogoča tudi, da se delodajalci, pri katerih bi takojšnji dvig plač na 735 evrov povzročil velike težave oz. odpuščanje večjega števila delavcev, s predstavniki zaposlenih v roku dveh mesecev po uveljavitvi zakona dogovorijo o postopnem dvigu minimalne plače na raven minimalnih življenjskih stroškov v roku dveh let. Po podatkih inšpektorata za delo pa naj bi se za tak način dviga minimalne plače dogovorilo nekaj več kot 1000 delodajalcev.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so zelo zadovoljni s sprejemom zakona o minimalni plači. Poudarjajo, da je to rezultat lanskih demonstracij in uporov po slovenskih podjetjih. Višje minimalne plače bodo pozitivno vplivale na kupno moč najrevnejših in posledično
tudi na gospodarstvo, meni Se-molič.
Kam v času krize peljejo te spremembe?
Delodajalska združenja na drugi strani vseskozi opozarjajo, da dvig minimalne plače posega v celotno plačno politiko, kar ob visoki obremenitvi stroškov dela, z zastarelo delovno zakonodajo, prenizko dodano vrednostjo pomeni velike težave za slovensko gospodarstvo.
Strošek delavca za delodajalca ni le 735 evrov bruto, kolikor znaša minimalna plača. K prvemu brutu je potrebno prišteti še 16,1 odstotka socialnih prispevkov, ki jih plača podjetje, in dobimo 852 evrov pri drugem brutu. Pred povišanjem je drugi bruto delavca z minimalno plačo znašal le 684 evrov, kar je 168 € manj kot pred povišanjem. Seveda pa je treba temu znesku prišteti še mesečne stroške za regres, prehrano in prevoz, kar pomeni, da so celotni stroški delavca za delodajalca bistveno višji od zneska minimalne plače.
Zaradi zvišanja minimalne plače, ki so ga zaposleni prvič občutili pri izplačilu plač za marec, bo po oceni Umarja že v kratkem delo izgubilo 5.151 zaposlenih. Na dolgi rok naj bi zaradi višje minimalne plače zaposlitev izgubilo 17.169 zaposlenih. Z zvišanjem minimalne plače pa se bo povečalo tudi število njenih prejemnikov - na 87.320 zaposlenih oz. 14,2 odstotka vseh. S tem bi se Slovenija uvrstila med države EU z najvišjim deležem prejemnikov minimal-
ne plače.
Dr. Janez Šušteršič je za Finance povedal, da bodo dolgoročni učinki dviga minimalne plače, glede na zgodovinske podatke, še mnogo slabši. Glavni vsebinski razlog je, da bo prišlo še do drugega vala prilagoditev v gospodarstvu: pritiskov na preostale plače, odpuščanja v podjetjih, ki bodo izkoristila kratkoročne rezerve, ter propadanja podjetij, ki imajo večino zaposlenih »na minimalcu«.
1 Poglejmo samo primer delovnega mesta J032001 - Či-stilka II v javnem sektorju, ki je uvrščeno v 5. plačni razred, kar znaša 553,32 € bruto. Do neskladij prihaja že, če se na to delovno mesto zaposli prvi iskalec zaposlitve (njegov plačni razred je hkrati plačni razred delovnega mesta), saj mu bo v tem primeru treba do 743,15 € izplačati razliko do minimalne plače. Po drugi strani pa bo imel za isto delovno mesto enako izplačilo tudi delavec z 10 leti delovnih izkušenj in tremi napredovanji (bruto plača za 11. plačni razred znaša 700,13 € k temu prištejemo še dodatek za 10 let delovne dobe =23,10 €), saj mu bo prav tako treba izplačati razliko do minimalne plače. Do podobnih razhajanj prihaja tudi pri primerljivih delovnih mestih, kjer delavci z raznimi dodatki za delo ponoči, v neenakomernih delovnih razmerah itd. komaj dosežejo bruto minimalne plače, medtem ko drugim za delo v eni izmeni izplačajo razliko do minimalne plače, pa slednjemu ni treba delati ob
praznikih, nedeljah ... Končni rezultat na računu pa je enak.
Napovedi, ki jih dajejo ekonomisti, analitiki, niso spodbudne, praksa pa že kaže slabosti tega zakona. V podjetjih, kjer je večina ljudi na minimalni plači, je zagotovo že pred povišanjem potekala igra s časom in denarjem. Ali bomo do predvidenega izplačila imeli dovolj denarja za plače? Po povišanju so še bolj prisiljeni razmišljati o optimizaciji poslovanja, morebitnem prestrukturiranju delovnih mest ... skratka iskali morajo načine, kako povečati storilnost v podjetju. Iz tega razloga bo do odpuščanj zagotovo prišlo. Poraja pa se vprašanje motiviranosti in storilnosti tistih, ki so z vsemi svojimi delovnimi izkušnjami in delom malce nad pragom minimalne plače.
Sprašujem se, ali so bili delavci, ki so protestirali, seznanjeni z vsemi posledicami, ki jih zakon o minimalni plači prinaša. Seveda je prav, da se delavcu omogoči dostojno življenje, vendar ne le danes in jutri, ampak tudi na dolgi rok.
Pripravila: Marjetka Hostnik
Viri:
UMAR- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. 2010. Ocena posledic dviga minimalne plače v Sloveniji. http://www.umar.gov.si/ publikacije/?no_cache=1 (10. 6. 2010).
Šušteršič. 2010. Matematika minimalne plače. Finance. http://www.fi-nance.si/271963/Matematika-minimal-ne-pla%E8e (10. 6. 2010).
1 Obračun in plačni razredi so povzeti po sistemu plač v javnem sektorju. V zgornjih primerih ni nesorazmerij za obračun, zato je osnova za obračun kar plačni razred delavca.
Zanimivosti
Podlehnik • Lovci so zborovali
Foto: ZG
Lovska družina Podlehnik ima za sabo že več kot 60-letno delovanje. S ponosom se lahko ozirajo na prehojeno pot, saj so veliko ustvarili in skrbijo za živali bogatega revirja delčka Haloz. Letos so na novo izvolili starešino Staneta Pernata, ki ga čaka zahtevno delo in vodenje lovske družine, saj imajo velike delovne načrte in morajo skrbeti za velik lovski revir. Za mozaik družbene stvarnosti, v kateri lovstvo pomeni kar pomemben kamenček na poti skozi razvoj kraja, se v lovski druščini v Podlehniku trudijo veliko, saj je društvo vseskozi širokosrčno sprejemalo v svoje vrste vsakogar, ki je s svojim zdravim odnosom do narave dokazoval svoj naravovarstveni značaj. V začetku junija je bil že 7. praznik občine Podlehnik. V sklopu praznika pa se dogajajo različne prireditve in srečanja, ki trajajo več kot teden dni. Tudi podlehniški lovci vsako leto v okviru občinskega praznika pripravijo srečanje občanov in vseh tistih, ki so utrpeli škodo od divjadi, ter pokalno streljanje na glinaste golobe. Letos je sodelovalo veliko ekip s haloškega in sosedskega območja. Sodelovali so: LD Leskovec, LD Dra-vinja-Majšperk, LD Jožeta Lacka Ptuj, LD Sv. Marjeta, LD Ptuj, LD Stoperce, lD Dornava-Polenšak in domačini. Krajani pa so se lahko pomerili v streljanju na skrito tarčo z zračno puško na srnjaka. Nagrada pa je bil pečen odojek, ki ga je zadel krajan Martin Večerič in ga razdelil med prisotne goste. Ekipno so zasedli. 1. mesto LD Leskovec, 2. mesto LD Ptuj, 3. mesto LD Dornava-Polenšak. Posamezno: 1. mesto Ivan Rajko, LD Leskovec, 2. mesto Rajko Kralj, LD Jožeta Lacka Ptuj, 3. mesto Peter Verdenik, LD Ptuj. Lovski stav: 1. mesto Bojan Potočnik, LD Leskovec, 2. mesto Stanko Zajšek, LD Podlehnik, 3. mesto Dušan Pajnkiher ml., LD Podlehnik. Na srečanju so pripravili odlično pogostitev od golaža, pečenke divjega prašiča, ciganske pečenke in še veliko drugih dobrot. Ponosni so na svoj dom, saj so prizidali prizidek h skladišču, obnovili hladilnico, pripravili teren za parkiranje in obnovili dom v celoti. Redno skrbijo za izobraževanje članov za opravljanje posameznih funkcij. Družijo se z drugimi lovskimi družinami in prijatelji lovci ter si izmenjujejo najrazličnejše love. Lovci so na svoje delo in na delo svojih prednikov upravičeno ponosni. S svojim delom, stalnim opozarjanjem in ukrepanjem so pomembno prispevali k ohranjanju nara ve in divjadi ter vsega živega in neživega sveta.
Zdenka Golub
Placar • Blagoslov Severjeve kapele
Foto: arhiv
Zadnjo majsko nedeljo so se vaščani Placarja in sosednih vasi zbrali ob Sever jevi kapeli. Letos je bilo srečanje še posebej slovesno, saj so blagoslovili obnovljeno kapelo. Obred šmarnic in blagoslov je vodil domači župnik gospod Jože Škofič. Kapelo je družina Sever zgradila leta 1919 v zahvalo za srečno vrnitev sina z ruskih in italijanskih bojišč in je največja kapela v župniji svetega Urbana na Destrniku. Vaščani so ponosni na obnovljeno kapelo, saj so vanjo vložili veliko prostovoljnega dela in prispevkov. Prijetno druženje ob blagoslovu so popestrili cerkveni mladinski in otroški zbor ter Urbančanke s frajtonarjem. Druženje so nadaljevali ob kozarčku vina in dobrotah, ki so jih vaščanke pripravile po receptih svojih babic.
Elizabeta Fras
Okoli sveta (45) • Piše: Filip Kovačič
V Egipt z nahrbtnikom
Foto: Filip Kovačič
Letalska družba TuiFly je ponujala razmeroma ugodno povratno karto za Egipt. S to družbo še nikoli nisem letel, pa še cena, nekaj nad 100 € za 7-dnevni polet v Luxor, se mi je zdela ugodna. Manjša pomanjkljivost - polet je bil z letališča Stuttgart, kar je pomenilo še približno 250 dodatnih kilometrov kot letališče FJS München, kamor me ponavadi zanese pot.
Pot v Nemčijo se je kljub pozno večernem letu zame začela že zgodaj dopoldne. Okrog 11. ure sem krenil po Pyhrnski cesti mimo Gradca in skozi "nešteto" predorov do Salzburga, mimo letališča München do Stuttgarta. Še dobro, da sem krenil dovolj zgodaj, ker bi bilo sicer precej napeto! Med potjo me je zajelo neurje, najprej z dežjem, nato točo in na koncu še močnim sneženjem. Neverjetno, ampak kolikor se spomnim, je bilo vedno na tej poti sneženje, kadarkoli sem se peljal na letališče v München. Očitno sem se za potovanja odločal največ v hladnih mesecih.
Med potjo sem razmišljal, kje parkirati avto, da ne bi plačeval drage parkirnine na letališču. Rekel sem si, da če bom imel še dovolj časa, bom poskušal najti kakšno poceni varianto v mestecu Filderstadt, čisto zraven letališča. Kmalu po odcepu avtoceste iz Münchna proti Stutt-gartu so se začeli zastoji, kolone so se vlekle kilometre daleč. Kako ti lahko takšni zastoji zrahljajo živce, če si na tesnem s časom! Imel sem še dovolj časa za zadnjih 200 kilometrov, pa vendar nikoli ne veš, kako dolgo lahko traja takšen prometni zamašek. Po polžje smo se premikali po avtocesti, koloni pa ni bilo videti konca.
Tri ure pred poletom sem prispel v bližino letališča. Še
pred prihodom v Stuttgart sem razmišljal, ali naj avto pustim na letališču ali pač poskusim najti cenejšo možnost. Zaokrožil sem v bližini letalskih pist in se odpravil v bližnji kraj, saj je bil v neposredni bližini. Najprej sem želel parkirati avto v poceni garažo, ko sem zagledal napis, da je najdaljši dovoljen čas parkiranja 3 dni. Nisem želel tvegati in pustiti vozila dlje, raje sem se peš odpravil v okolico z upanjem, da dobim kakšno koristno informacijo. Zanimivo, Nemci - domačini -so mi svetovali, naj avto pustim kar na navadnem parkirišču ob cesti. Na koncu sem se vseeno
raje odločil za veliko parkirišče ob nakupovalnem centru. Prostor je bil ogromen in verjetnost, da bi opazili ravno moj avtomobil, je bila majhna. Do letališča sem imel še samo kratek sprehod do podzemne železnice in nato še pet minut vožnje.
V Egipt smo prispeli ob drugi uri zjutraj. Res ne vem, zakaj letala v Egipt v veliki meri pristajajo in vzletajo ob tako nemogočih nočno-jutranjih urah. Letališče v Luxorju je majhno in neugledno, nič kaj skladno z bližino Doline kraljev. Prvič sem bil v Egiptu. Po utrujeni glavi mi je rojilo, zakaj nisem
rezerviral hotela vsaj za prvo noč, zdaj pa se bom moral ubadati še s tem. Oči so se mi zapirale, najraje bi zaspal kar na letališču, pa ni bilo nobenih možnosti za to. Že pri čakanju na vstopni vizum sem opazil, da so bili na letalu samo agencijski turisti. Razbijal sem si glavo z vprašanjem, zakaj so se vsi postavili v vrsto, kjer so bile dražje vize. Očitno je tudi pri vstopnih vizah možen dober zaslužek in nekatere turistične agencije si ga pač vzamejo. Jaz sem plačal za vizum 10 €, le da sem si vizo, samolepilno nalepko, moral sam zalepiti v potni list.
Ura je bila že blizu tretje zjutraj, turiste so turistične agencije že zdavnaj odpeljale v svoje preplačane hotelske resorte. Nato sem opazil mlad nemški par, prav tako z nahrbtniki, ki sta se pogajala z vozniki taksija. Pridružil sem se jima in skupaj smo najeli razklumpan taksi, da o šoferju niti ne govorim. Že na začetku je bil poln presenečenj, zraven poklica taksista je delal še vsaj 20 stvari. Oziroma vsaj toliko nam jih je ponudil. Vse od domače obrti - kipcev iz alabasterja, do nakupa zlata in raznih možnosti prenočitve. Slednje me je najbolj zanimalo, vendar ne hotelski kompleksi, ampak le preprosta in poceni soba. Komaj sem še držal oči odprte. Naš ambiciozni šofer je opravil nekaj nočnih pogovorov in nas počasi zapeljal v noč. Peljali smo se skozi ulice, kjer ni svetila skoraj nobena luč, ko smo se iznenada ustavili. Voznik je skočil iz avta in pozvonil pri vratih. Čez minuto so se vhodna vrata odprla, ven je stopil zaspan moški srednjih let in nas povabil v svoj hotel. Nemški par si je medtem premislil, meni pa je bilo že vseeno, razmišljal sem le še o postelji. Dobil sem ne le eno, ampak šest postelj v sobi za skupno ceno štiri evre! Prenočišče ni bilo ravno na ravni hotela Hilton, je pa bilo dokaj čisto, le kopalnica s straniščem je bila na hodniku in v precej dotrajanem stanju.
Nadaljevanje prihodnjič
Poslovno svetovanje • Odkrijte svoje sposobnosti
Konflikt - skoraj nemogoče se mu je izogniti
Ljudje se v življenju srečujemo s številnimi situacijami, kjer imamo velikokrat nasprotujoče si cilje, vrednote in interese. Tako so konflikti neizogibni in prisotni povsod v vsakem odnosu.
V okolju, kjer delujemo, se po navadi z vsemi ne razumemo enako dobro; zaradi nekaterih nam dan hitreje mine, zaradi drugih pa si želimo, da bi se čim prej končal. Ustvarjalno razmišljanje v delovnem okolju sicer res lahko pripelje do manjših konfliktov; težave pa nastanejo takrat, ko z udeleženci nikakor ne najdemo skupnega jezika, kar lahko vpliva na naše počutje, povečanje stresa in slabo komunikacijo (ali celo prenehanje le-te med udeleženci) kot tudi na kakovost in učinkovitost našega delovanja v okolju.
Skoraj nemogoče se je konfliktu izogniti; imamo pa priložnost razviti svoje sposobnosti obvladovanja
konfliktov in ozavestiti prepričanje, da je razreševanje konfliktov mogoče.
Ne glede na to, da smo do posameznika sicer naklonjeni, se kdaj pa kdaj ne strinjamo z njim, ne moremo vedno sprejeti njegovih vrednot in se ne strinjamo z njegovimi cilji. Potrebno je zavedanje in prepričanje, da je vsak konflikt mogoče rešiti, ne glede na to, kje je nastal, med kom poteka ter kako intenziven je postal.
Prav je, da na konflikte gledamo kot na situacije, ki jih je možno rešiti tudi na način, kjer ni poraženca. Reševanje konflikta je proces, na katerega se potrebno dobro pripraviti.
Kaj sploh je konflikt? Na
eni strani gre za stanje, ko sistem zaradi neusklajenosti na tak ali drugačen način ne deluje več optimalno. Po drugi strani pa je tudi stanje, ki sili udeležence v odzivanje in terja od njih spremembe. V prvem primeru konflikt lahko predstavlja nevarnost, v drugem pa je priložnost za razvoj posameznikov in njihovih odnosov z drugimi. Od udeležencev pa je odvisno, kako konflikt uporabijo - za ustvarjanje ali uničevanje.
Največ konfliktov, s katerimi se srečujemo, je povezanih z vlogami, ki jih imamo v podjetju ali v zasebnem življenju, in z značilnostmi, ki jih imajo te vloge. Konflikt vloge se pojavi zaradi pritiska in neusklajeno-
sti pričakovanj med udeleženimi posamezniki.
Vsak med nami ima svojo strategijo reševanja konfliktov, nekatere strategije uporabljamo zavedno, druge nezavedno. Lahko se umaknemo nastali situaciji, lahko se prilagodimo drugim, lahko prepričamo druge v naš prav, lahko si prizadevamo za kompromis ali pa se odločimo za oblikovanje skupnih rešitev.
Konflikt poskušamo rešiti z odpravljanjem nasprotij, nesoglasij; nikakor nam naj ne bo cilj za vsako ceno zmagati v njem. Gre za odnos med svobodnimi enakopravnimi ljudmi, ki hočejo živeti in delati skupaj v prijetnih in neprijetnih situacijah.
Takšen odnos med ljudmi tako na osebnem kot tudi poslovnem področju je najlažje ustvariti z vzgojo in izobraževanjem, katerih cilj je pripraviti ljudi na kulturen in učinkovit način reševanja konfliktov.
SEMINARJI, SVETOVANJA, COACHING - več na www.po-slovno-svetovanje.org
Uspešno reševanje konfliktov vam želim,
Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved.
Na valovih časa
Torek, 29. junij
Danes godujeta Peter in Pavel.
1793 se je rodil češki izumitelj Jossip Resel, oče ladijskega vijaka. Josip Resel
je bil po rodu Čeh, ki pa je delal in živel v Sloveniji.
1798 se je rodil veliki italijanski pesnik Giacomo Leopardi.
1801 se je rodil francoski makroekonomist Frédéric Bastiat. Bil je zagovornik
optimistične, strogo liberalne klasične šole.
1877	se je rodil bosanski pisatelj Petar Kočic. Njegovo najbolj znano delo je ostra satira tedanjih razmer Jazbec pred sodiščem.
1908 je papež Pij X. javno razglasil, da so zaključili z modernizmi v Rimksoka-toliški cerkvi.
1913 se je začela druga balkanska vojna.
1930 se je rodila italijanska novinarka in pisateljica Oriana Fallaci. Njena knjiga Bes in ponos, ki jo je izdala leta 2002 po terorističnem napadu na ZDA, opozarja Evropejce na nevarnost islama in je po svetu zbudila veliko pozornost. Sreda, 30. junij Danes goduje Emilija.
1688 je angleški parlament odstavil kralja Jakoba II., za njegovega naslednika so določili Viljema III.
1884 se je rodil francoski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in literarni kritik Goerges Duhamel. Bil je tudi kirurg in član Francoske akademije. 1893 se je rodil vzhodnonemški politik Walter Ulbricht, predsednik DR Nemčije med letoma 1960 in 1973.
1908 je padel na Zemljo najsvetlejši meteor, ki ga opisuje zgodovina. Padel je na območje Tunguske s osrednji Sibiriji.
1934 so v »noči dolgih nožev« v Münchnu elitno nacistični Hitlerjevi oddelki SS pobili Ernsta Röhma in vse vodstvo SA. Hitler je tako dobil trdno oblast v stranki.
1997 je Hongkonk v noči iz današnjega na jutrišnji dan po 156 letih prešel iz
britanske pod kitajsko oblast.
Četrtek, 1. julij
Danes goduje Bogoslav.
Danes je mednarodni dan zadružništva.
69 se je za rimskega cesarja oklical Vespazijan, ki se je pred tem odlikoval v bojih oziroma zatiranju Judov.
1646 se je rodil nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz. 1804 se je rodila francoska pisateljica George Sand. S svojimi romani se je zavzemala za svobodno ljubezen, emancipacijo žensk in socialno pravičnost.
1867	je začela veljati ustava Severno-nemške zveze 22 držav in svobodnih mest severno od majnske črte. Bila je nov korak na poti k združeni nemški narodni državi.
1878	je bila ustanovljena Prizrenska liga, prva nacionalistična organizacija Albancev, ki je dokazala obstoj nacionalnih teženj pri tem narodu.
1900 je opravil prvi polet zrakoplov grof Zeppelina.
1903 se je začela v Parizu prva kolesarska dirka Tour de France.
Petek, 2. julij
Danes goduje Marija.
1566 je umrl je francoski zdravnik in astrolog Nostradamus, znan po svojih velikih in usodnih prerokbah. Rodil se je 14. oktobra 1503. 1714 se je rodil nemški skladatelj Christoph Willibald Gluck. 1724 se je rodil nemški pesnik Friedrich Gottlieb Klopstock. 1847 se je rodil francoski geolog Marcel-Alexandre Bertrand, ki je razvil teorijo, da so določena gorovja nastala z gubanjem Zemljine skorje. 1925 se je rodil kongovski politik, prvi ministrski predsednik Demokratične republike Kongo Patrice Lumumba. Umorili so ga leta 1961. 1976 sta se uradno združila Severni in Južni Vietnam. 1703 so ustanovile Uršulinke v Ljubljani prvo dekliško javno šolo, ki je ostala 170 let edina javna šola za dekleta. Sobota, 3. julij Danes godujeta Tomaž in Irenej. Danes je dan slovenskih rudarjev.
1866 je v bitki pri Kôniggrëtzu pruska vojska premagala avstrijsko. S tem je Prusija dokončno izločila Avstrijo iz odločanja v nemških zadevah. 1875 se je rodil nemški zdravnik, kirurg Ferdinand Sauerbruch, eden izmed pionirjev prsne kirurgije.
1883 se je rodil v Pragi avstrijski pisatelj židovskega rodu Franz Kafka.
1928 so se pojavili v trgovinah prvi televizorji. To se seveda ni zgodilo pri nas,
ampak v ZDA. Za televizor je bilo treba odšteti 75 dolarjev.
1962 je Francija je razglasila neodvisnost Alžirije.
1992 so vzpostavili najdaljši zračni most v zgodovini. V Sarajevo so do začetka
januarja 1996 s 13.000 poleti prepeljali več kot 160.000 ton živil, zdravil in
druge pomoči.
1868	se je rodil v Poljanah slovenski filozof in teolog Aleš Ušeničnik. Nedelja, 4. julij
Danes goduje Urh.
Urh (Ulrih) je zavetnik vinogradnikov, ribičev in tkalcev. Zavetnik pred vodnimi nevarnostmi in poplavami.
1804 se je rodil ameriški pisatelj Nathaniel Hawthorne. Opisoval je puritanski svet naseljencev Nove Anglije.
1807 se je rodil italijanski revolucionar Giuseppe Garibaldi, borec za osvoboditev in združitev Italije.
1900 se je rodil ameriški jazzovski trobentač in pevec Luis Daniel Armstrong, imenovan Satchmo.
1810 je generalni guverner Ilirskih provinc Marmont z odlokom uvedel pouk
slovenščine v prvostopenjske šole in gimnazije.
1833 se je rodila v gradu Turn v Potočah pri Preddvoru pripovednica in pesnica
Josipina Turnograjska, s pravim imenom Josipina Urbančič Toman.
1846 se je rodil v Ljubljani slovenski literarni kritik, urednik in šolnik Fran Le-
vec, ki je leta 1899 izdal prvi Slovenski pravopis.
Ponedeljek, 5. julij
Danes goduje Anton.
1853 se je rodil britanski kolonialni politik Cecil Rhodes, ustanovitelj Rodezije. 1857 se je rodila nemška političarka Klara Zetkin, ki jo štejejo tudi za voditeljico ženskega mednarodnega gibanja.
1889 se je rodil francoski pesnik, romanopisec, dramatik in filmski režiser Jean Cocteau, ena izmed najizrazitejših kulturnih osebnosti časa. 1943 je prišlo pri Kursku v SZ do največje tankovske bitke vseh časov. 1843 so začele izhajati v Ljubljani Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. 1900 se je rodil v Črnomlju slovenski pesnik Miran Jarc, ki spada med naše najvidnejše ekspresionistične pesnike.
AvtoD£OM
Mini končno dobil dostojnega tekmeca
DS3 se osredotoča na tiste kupce, ki želijo imeti avtomobilski modni dodatek in jim cena ni preveč pomembna, ker se z njo ne obremenjujejo kaj dosti. Citroen DS3 je prvi »premium« izdelek tega francoskega proizvajalca, ki v nasprotju s podobno prestižnimi malčki drugih znamk privlači s svojim »antiretro« videzom. DS3 torej prisega na moderne oblikovalske poteze sodobnega urbanega voznika in se ponaša z barvito in ergo-nomsko urejeno potniško kabino, piko na i pa dodajajo še zmogljivi bencinski in dizelski stroji. Za neposredno konkurenco štejemo mi-nija ali alfa romeo mita.
Citroenov reklamni slogan antiretro govori o tem, da naj kupci ne pričakujejo tipičnega citroena, ob tem pa gre šele za prvega predstavnika velike družine, ki bo nastajala v naslednjih nekaj letih. DS3 je namreč eden izmed tistih avtomobilov, ki je preprosto lep in odkrito stavi na svoj videz, zato ne čudi, da ponuja tudi številne barvne in druge oblikovne možnosti, tako v notranjosti kot zunaj, ter pestro izbiro platišč.
Zunanja podoba se v veliki meri naslanja na tisto pri citroenu C3, s tem da so imeli oblikovalci bolj proste roke. Ustvarjalnost dokazujeta navidezno lebdeča streha kot tudi srednji stebriček, ki je prekinjen, preden se spoji s streho in oblikuje plavut morskega psa. Streho vozila je moč pobarvati v eno od štirih barv, ohišja zunanjih ogledal so lahko pobarvana v barvo večinskega dela karoserije ali so kromirana, po želji pa kupcu obarvajo tudi kolesa. K dodatni atraktivnosti bo torej svoje prispevala živahna zunanjost oziroma, kot že omenjeno, serijska dvobarvna karoserija. Možnih kombinacij kupcem zle-
pa ne bo zmanjkalo, tisti najbolj drzni se bodo lahko odločili tudi za streho, prelepljeno z zanimivimi vzorci.
Ker gre pravzaprav za temeljito predelanega športnega C3, je DS3 bolj uporaben kot najožji tekmeci. Na voljo je le v trivratni izvedbi, s 3,95 metra dolžine in 1,71 metra, kolikor meri v širino, pa ponuja podobno količino prostora kot njegov »običajni brat«. Osnovno 285-li-trsko prostornino prtljažnega prostora je moč po zaslugi sedežne klopi z deljivimi sedišči prilagajati in preklopiti z enim samim gibom.
Notranjost je resda registrirana za štiri potnike, a v praksi je avto ustvarjen za dva. Armaturna plošča je sposojena
iz C3, le volan je oblikovan športno oziroma že skoraj dirkaško, zato je v spodnjem delu prirezan. Tudi ročica menjalnika je na voljo v več barvah, različne barvne vložke pa si kupec lahko omisli tudi za armaturno ploščo.
Paketa opreme sta dva: chic in sport chic, pri vseh različicah je del serijske opreme tudi sistem ESC, ki vozilo ob zdrsu obdrži v smeri vožnje, regulator in omejevalnik hitrosti ter indikator spremembe prestavnega razmerja, ki svetuje, kdaj prestaviti v najustreznejšo prestavo za varčno in okolju prijaznejšo vožnjo. Po želji vam pri Citroenu vgradijo tudi navigacijski sistem My Way z velikim barvnim zaslonom, omenjeni multimedijski sistem pa zraven vgrajene navigacije vsebuje tudi avdio sistem s predvajalnikom zgoščenk in pribor za prostoročno telefoniranje bluetooth. Tudi varnost je s šestimi varnostnimi blazinami, tritočkovnimi varnostnimi pasovi in pritrdišči Isofix na zadnjih sedežih na visoki ravni.
Za zdaj motorno paleto sestavljajo trije bencinski stroji in dva dizla z močjo od 95 do 156 KM. Dizelske agregate odlikuje tudi okoljska prijaznost, ker v ozračje ne izpustijo več kot 118 gramov ogljikovega dioksida in ustrezajo okolj-skim normativom Euro5. Menjalniki so v osnovi petstopenjski ročni, pri zmogljivejših izvedbah imajo še prestavo več, za 1,6-litrsko izvedbo s 120 KM je na voljo tudi štiristopenjska avtomatika.
Naj še zapišem, da bo voznikom, ki uživajo v dirkaško nastrojenih avtomobilih, od konca leta na voljo tudi nekaj vozil iz serije DS3 racing z 204 KM. Gre za omejeno serijo tisoč vozil, ki bo okrašena z dodatki iz ogljikovih vlaken in s športneje ukrojeno karoserijo vozila.
Za DS3 bi lahko rekli, da je namenjen tako predstavnicam nežnejšega spola kot tudi moškim, ki želijo izstopati in imajo v žepu toliko denarja, da bi lahko kupili spodobno opremljen avto višjega razreda, a želijo voziti unikaten avto. S tem avtomobilom to prav gotovo ne bo težka naloga.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Čeljustna in zobna ortopedija (i. del)
Ortodontija je stara veja zobozdravstva, ki se ukvarja z ravnanjem zob in zobnih lokov, z uravnavanjem griza in medčeljustnih odnosov.
Najstarejši dokumentirani podatki kažejo, da so se že okoli leta 1000 pr. n. š. ljudje ukvarjali s položajem svojih zob in so jih poskušali poravnati, tako so preproste zobne aparate izdelovali že stari Grki in Etruščani. Prvi nesnemni aparati so se pojavili na začetku 20. stoletja, največji razvoj pa je ortodontija, kot specialistična veja zobozdravstva, doživela predvsem v zadnjih tridesetih letih, ko so prišli na tržišče superelastični materiali, iz katerih so ortodontski aktivni loki, ki jih vpenjamo v nesnemni (fiksni) ortodont-ski aparat.
Zakaj je ortodontsko zdravljenje sploh mogoče?
Zobni premiki v čeljustni kosti so možni zaradi medicinskega fenomena, da ob pritisku ali vleku zoba z neko silo korenina zoba ostane ne-
poškodovana, kost pred korenino pa se topi oz. resorbira in za korenino na novo izgrajuje. Ta pregradnja obzobne kosti omogoči ortodontsko pomikanje zob, pri čemer ti ostanejo vitalni, novo nastala kost pa ima normalno strukturo. Zelo pomembno za uspešno ortodontsko zdravljenje je pravilno odmerjanje sile, s katero delujemo na zobe, saj le tako lahko nadzorujemo potek zdravljenja in zagotovimo dober rezultat.
Tako kot v vsaki veji medicine je tudi v zobni in čeljustni ortopediji najpomembneje natančno diagnosticirati nepravilnost in ugotoviti vzroke za njen pojav. V diagnostične namene pri pacientu naredimo odtise zobnih lokov, iz katerih izlijemo študijske modele, poslikamo rentgenska posnetka čeljustnic - ortopan in stranski posnetek glave ali telerentgen. V zahtevnejših primerih naredimo še dodatne rentgenske posnetke in dentalni CT. Danes ni cilj ortodontskega zdravljenja
Foto: arhiv
Katja Arko Kampuš, dr. dent. med.
samo poravnava zobnih lokov, ampak doseči obrazno harmonijo in tudi čim boljši videz pacienta. Zato vedno pred začetkom zdravljenja stanje zabeležimo tudi z den-talno fotografijo. Fotografiramo tudi med zdravljenjem in končni rezultat. Predvsem pri mlajših pacientih vedno naredimo tudi analizo orofa-cialnih funkcij (govor, poži-ranje, dihanje, ustnični stik), da na odstopanja opozorimo starše, sebi pa olajšamo odločitev o izbiri aparata in ustreznega zdravljenja.
Ortodontski aparati
Zdravljenje pacienta načrtujemo glede na potrebe in njegovo starost oz. pripravlje-
nost k sodelovanju.
Nekaterim pacientom (otroci) zadostuje intercep-tivni poseg; to je manjše posredovanje v smislu pobruše-nja zob, izdelava kronske kapice za dvig griza ali podamo navodila za odpravo škodljivih razvad, kot so nepravilno požiranje, dihanje na usta in drža odprtih ust. Manjše nepravilnosti bodo na ta način odpravljene. Pri težjih nepravilnostih se odločimo za zdravljenje z aparatom.
Ortodontske aparate ločimo v tri večje skupine: sne-mne, nesnemne in kombinirane.
Snemni aparati so tisti, ki jih pacient lahko sam odstrani iz ust. Uspeh zdravljenja z njimi je odvisen predvsem od pacientovega sodelovanja in upoštevanja ortodontovih navodil. Sem prištevamo:
-	aktivne plošče, z njimi rešujemo predvsem manj zapletene ortodontske nepravilnosti,
-	funkcionalni aparati, ki urejajo nepravilno funkcijo orofacialnega sistema,
-	retencijski aparati, ki jih vstavimo po zaključeni aktivni terapiji.
Katja Arko Kampuš, dr. dent. med., specialist čeljustne in zobne ortopedije
Moje cvetje
Mrzlo - vroče - hladno
Takšen bi bil telegrafski opis letošnjega vremena. Čeprav smo si želeli toplote in poletja, nas je vročina vse presenetila, da smo si želeli osvežitve. Naše rastline pa tudi vode, saj je bilo že pošteno suho. Žal pa tudi v nekaj prejšnjih dneh nismo bili deležni veliko toplote. Minuli deževni dnevi so bili kakor nalašč za številne bolezni in škodljivce na vrtninah in okrasnih rastlinah.
Vrtnine, predvsem pa vrtnice moramo zavarovati pred boleznimi. Ker so bile vremenske razmere take, da je možnost okužbe vedno prisotna, je treba naravne pripravke uporabljati vsakih pet dni. Vrtnice redno čistimo vseh od-cvetelih cvetov, ki je ne mečemo na tla. Drugače bodo vir okužb za nove cvetove. Med naravnimi pripravki, ki si ji lahko sami pripravimo, izbiramo med istimi, ki jih uporabljamo na vrtu za paradižnik, papriko, jajčevec in kumare. Naj vam napišem nekaj receptov.
Ekstrakt iz bezgovih listov in cvetov
250 g listov in cvetov prelijemo s pol litra vode. Skupaj zmiksamo s paličnim mešalnikom, precedimo, dodamo pol litra tople vode in kapljico detergenta ter pustimo stati čez noč. Precedimo skozi gazo (lahko damo celo v sokovnike), s tekočino pa poškropimo liste ogroženih rastlin. Ostanke precejene mase damo okoli solate, da preženejo še polže, ali pa v jame voluharjev in krtov, da jim malo zagrenimo (zasmradimo) življenje.
Kamilice
Še vedno si jih lahko naberemo. Ker jih bomo uporabljali za varstvo rastlin, so lahko tudi ušive. Drugače pa ne pozabite, naj kamilice cvetijo na vrtu, saj so že s svojim vonjem koristne. Posebej odganjajo škodljivce od kapusnic in bolezni od razhudnikov (paradižnik, paprika ...). Čaj naredimo tako, da slabo pest posušenih kamilic namakamo najmanj 30 minut v vreli vodi, nekje okoli 1 liter naj je bo. Tekočino potem dobro odcedimo in z njo razkužujemo semena stročnic in križnic (zdaj sejemo črno in belo redkev). Seveda moramo pred namakanjem semena čaj ohladiti. Z ohlajeno tekočino redno škropimo vrtnice in baziliko, med vrtninami pa predvsem krompirjevke, med katerimi je tudi paradižnik.
Lahko pa si delo še nekoliko olajšamo. Slabo pest posušenih cvetov namakamo najmanj 24 ur v 1 l deževnice ali postane vode. Precedimo in razredčimo 1 : 1 do 1 : 5 ter s tem pripravkom redno varujemo ogrožene rastline.
Poleg teh rastlin uporabljamo tudi čaj iz rmanovih cvetov, žajbljev in timijanov čaj, tudi čaj boraga in šetrajke. Čajev med seboj ne mešamo, je pa dobro, da jih zamenjujemo, uporabimo enkrat enega, drugič drugega. Pomembno je, da jih brez izjeme uporabimo zvečer, po sončnem zahodu, rastline pa z njimi dobro omočimo. Kapljica detergenta za posodo bo vedno dobrodošla, saj pomaga, da se tekočina bolje oprime listov.
Kapucinke, vsestransko koristne cvetlice
Foto: Miša Pušenjak
Poleg bolezni bodo izbruhnili tudi škodljivci. Med njimi so na prvem mestu škodljivi bolhači in seveda koloradski hrošč na vrtninah ter uši in gosenice na okrasnih rastlinah. Kapucinke varujejo same rastline že kot sosednje rastline. Ker se hitro obraščajo, naj se vam ne smili nekaj rastlinskih delov porezati in uporabiti za pripravek. Še vedno si jih lahko tudi posejete, uspevale, čeprav manj cvetele, bodo tudi na kompostnem kupu. Bodo pa naredile veliko listne mase. Sveže poganjke prekrijemo z vrelo vodo tako, da še ne plavajo. Vzamemo plitve in široke posode. Pustimo stati 20 minut in precedimo. Škropimo z nerazredčenim pripravkom. Preglejte posevke in ukrepajte pravočasno, saj smo v začetku napada škodljivcev bolj učinkoviti. Z naravnimi pripravki je treba poškropiti zvečer ter večkrat v kratkem časovnem razmaku (dva do tri dni), da škodljivca povsem odstranimo.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Legendarni ameriški glasbenik Prince (Prince Roger Nelson) bo prejel posebno nagrado za življenjsko delo, ki mu jo bodo podelili v sklopu letošnje svečane podelitve glasbenih nagrad Bet Awards, ki jih vsako leto podeljuje Black Entertainment televizija. 52-letni pevec, kije v svoji bogati karieri prejel že številne nagrade, med njimi tudi grammyja, se bo tako pridružil številnim velikim glasbenim imenom, ki so do sedaj prejele omenjeno nagrado, med njimi najdemo tako velika imena, kot so James Brown, Whitney Houston in Diana Ross. Prince je na sceni že od začetka osemdese-
tih, za sabo pa je pustil številne velike uspešnice, omenimo skladbe Purple Rain, When Doves Cry, Kiss, Diamonds and Pearls in številne druge. Prav tako pa je že vpisan v glasbeno institucijo Rock and Roll Hall of Fame. BET Awards so podelili 27. junija v Los An-gelesu, voditeljica prireditve je bila Queen Latifah, med nastopajočimi sta bil tudi Kanye
West in Janet Jackson.
®®®
Britanska rock zasedba Coldplay je pred dnevi na svoji spletni strani izdala novico, da v studiu končujejo sestavljanje skladb za svoj peti studijski album, ki naj bi luč
		
P \W.V, !		
		
■ --'.m^Ê		
Coidpiay
Slikaj sebe ali svojega prijatelja in ga nato opremi v nogometne navijaške simbole, kot je klobuk, narisane zastave, in tako dalje. Slika bo izgledala fantastično. Vključene so vse ekipe, ki bodo igrale na SP v nogometu, tako da te aplikacije enostavno ne smeš izpustiti.
Pošlji: TD FACE na 3G3G
1 Mi A
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Foto: internet
Prince Roger Nelson
sveta ugledal še pred koncem leta. Za produkcijo albu ma je zadolžen slavni Brian Eno, ki je z zasedbo že sodeloval na njihovem zadnjem zelo uspešnem albu mu Viva La Vida or Death and All His Friends, ki je izšel leta 2008 in se je prodal v 8,1 milijona izvodih.
Škotska pevka KT Tunstall bo kmalu izdala svoj tretji studijski album, ki bo nosil ime Tiger Suit in bo naslednik njenega zadnjega albuma iz leta 2007 Drastic Fantastic. Novi material je snemala v slavnem berlinskem studiu Hansa, v tem studiu so med drugimi velikimi imeni svetovne glasbene industrije svoje kultne albume Heroes in Achtung Baby posneli tudi David Bowie in fantje iz zasedbe U2. Album Tiger Suit naj bi izšel
letos jeseni.
®®®
Frontman zasedbe The Killers Brandon Flowers namerava v septembru objaviti svoj prvi samostojni studijski album z naslovom Flamingo. Album bo najavil z dvojnim A-singlom s skladbama Crossfire in On The Floor. Kot je potrdil sam pevec, njegov izlet v solo vode ne pomeni konca delovanja zasedbe The Killers. Na albumu Flamingo bo deset novih skladb, ki so nastale v času 18-mesečne turneje, ko je skupina predstavlja svoj zadnji album Day & Age. Pri nastajanju albuma je Flowers sodeloval s preizkušenimi pro-ducenti, kot so Daniel Lanois, Brendan O'Brien in Stuart Price. Skladbe so prvotno sicer bile namenjene za Killerse, a so se fantje po naporni svetovni turneji odločili za predah. Nove skladbe lahko že slišite na pevčevi spletni strani bran-donflowersmusic.com.
®@®
Slavni kanadski kantav-tor, ki ga mnogi imenujejo hodeča kulturna institucija, Leonard Cohen bo 25. julija nastopil v naši soseščin, v zagrebški Areni. Njegova evropska turneja naj bi se začela že marca v Franciji, a so jo zaradi pevčevih zdravstvenih težav preložili za pol leta. Zagreb je tako postal prvi kraj v Evropi, ki mu je pripadla čast nastopanja te glasbene legende. Vsestranski Cohen ima za sabo zelo zanimivo preteklost, mnogi ga opisujejo kot ranljivega perfekcionista, ki v svojo delo vlaga neomejene količine truda in energije. Umetnik že dolga leta ustvarja zelo vplivno poezijo in glasbo, pri tem pa se ne ozira na pravila show biznisa, kljub temu pa s svojo glasbo še naprej navdušuje
publiko po celem svetu.
®®®
Fantje iz ameriške zasedbe Linkin Park so potrdili, da bodo v kratkem končali snemanje skladb za svoj novi, četrti studijski album. Album naj bi izšel letos jeseni, prav tako pa načrtujejo številne koncertne promocije svojega novega studijskega izdelka. Za produkcijo novega materiala je skrbel Rick Rubin, ki je s skupino že sodeloval pri njihovem zadnjem albumu Minutes to Midnight iz leta 2007.
®®®
The Chemical Brothers so
pred dnevi izdali že svoj sedmi studijski album Further, ki so ga že najavili z dvema singlo-ma Escape Velocity in Swoon. To bo njihov že šesti studijski album, prvi po albumu We Are The Night. Na novem albumu Further Tom Rowlands in Ed Simons raziskujeta brezmejne možnosti njihove-
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALIFORNIA GIRLS - K. PERRY FT. SNOOP DOGG
2.	OMG - USHER FT. WILL I AM
3.	AIRPLANES - B.o.B feat. HAYLEY WILLIAMS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SHOUT - SHOUT FT DIZZEE & JAMES CORDEN
2.	WAVIN ' FLAG - K'NAAN
3.	KICK STARTS - EXAMPLE
NEMČIJA
1.	WAVIN' FLAG - K'NAAN
2.	WAKA WAKA (THIS TIME FOR AFRICA) - SHAKIRA FEAT. FRESHLYGROUND
3.	SATELITTE - LENA
Tiste poroke
Pred kratkim sem na televiziji zasledil film z naslovom Gora Brokeback. Znan in pred časom zelo odmeven film. Prikazuje namreč zgodbo dveh ran-čarjev v petdesetih letih v Ameriki, ki se po nekem naključju pač zaljubita. Vendar ta ljubezen, ko se je zanjo izvedelo, seveda ni bila odobravana in bilo je potrebno...
Kakorkoli, film me je fasciniral in spodbudil k razmišljanju. Enakega neodobravanja in nesprejemanja se zadnje čase gremo tudi v Sloveniji, pa čeprav se to dogaja okoli šestdeset let kasneje. Geji in lezbijke in nasploh vsi istospolno usmerjeni se hočejo poročati, a družba jim tega ne pusti. Kaj neki se pa gredo?! Celo družine in otroke bi radi imeli!! Saj to ne gre! Dva moška ali dve ženski se pa že ne moreta imeti radi, kaj šele, da bi lahko imeli radi otroke?! To ne sodi v prelepi in presveti ter od boga nam dani zakonski stan, zažgati bi jih bilo potrebno na grmadah.
Na srečo grmad dandanes več ni in Cerkvi so so nekoliko pristrigla krila, saj bi se sicer Slovenija zadnja leta, odkar je vsak baje lahko, kar hoče, dušila v dimu. Ljudje namreč kljub navidezni humanosti ne sprejemajo drugačnosti (če kaj takšnega ob dejstvu, da smo vsi različni, sploh obstaja) in se kar naprej vtikajo v tuje stvari, ki se jih sploh ne tičejo. To se sedaj dogaja istospolnim parom. Ljudje protestirajo, da se ne bi smeli poročati in da ne bi smeli imeti otrok ...
Mar ni to nekaj neumnega? Kaj pa imam jaz s tem? Oni se bodo poročili, ne jaz, oni se bodo morali cele noči zbujati in previjati otroka, ne jaz; to se me ne tiče. Zdaj se lahko le registrirajo ... Odlična ideja, na čela bi jim še morali pribiti kakšne tablice s številkami ali pa jim okoli vratov navesiti kleveta. Saj ne gre le za to, da se registracija ne sliši tako žlahtno kot poroka, pač pa je problem v tem, da četudi tak par dvajset let živi skupaj, uradno nima nihče od njiju nikakršnih pravic, pa naj bo to obisk v bolnici ali dedovanje. Kot par se jih šteje le, ko gre za dohodnino in davke ...
Kar pa se tiče posvojitve otrok ... Res, da bi se te stvari morale v Sloveniji urediti že pred leti, saj se otrok brez privolitve staršev (pa naj bodo še tako grozni) sploh ne da posvojiti. Vendar, kakorkoli ... Čemu neki istospolno usmerjen par ne bi smel imeti otroka? Mar ni pomembno, da ima otrok zagotovljene dobre pogoje in da mu družina nudi ljubezen in podporo? Zakaj ti tega ne bi bili sposobni, saj so še zmerom samo ljudje! Verjamem, da bi bila takšna družina v nekaterih primerih otroku sposobna nuditi celo več ljubezni kot "normalne" in "moralno sprejemljive" družine. Sploh pa je dokazano (ZNANSTVENO in ne do-gmatično!), da te družine ne vplivajo na otrokovo spolno usmerjenost in nasploh nimajo nobenih negativnih vplivov nanje. Ti otroci so celo bolj sprejemljivi in odprti za posebnosti, kar pa seveda klerikalcem gre v nos, saj odprtost prinaša napredek. Bolje bi bilo, da otroke prepustimo pijancem, psihičem in nasilnežem, pomembno je le, da ima otrok očeta in mamo. Da le ne bi živeli s temi spakami in božjimi napakami.
Za konec pa še to: homoseksualnost se pojavlja v naravi, je naravna in največji odstotek homoseksualcev je med netopirji in ne med ljudmi. Poleg tega pa je to bilo zelo popularna zadeva v vseh antičnih kulturah, ki so vse do krščanskega pokola poganov napredovale in se razvijale.
Matic Hriberšek
ga zvoka. Osem novih skladb na albumu bo spremljalo tudi osem kratkih filmov, vse skupaj pa bo izšlo tudi na posebnem DVD-ju.
®®®
Ameriški rockerji The Goo Goo Dolls bodo 30. avgusta v trgovine poslali svoj novi studijski album z imenom Something for the Rest of Us. To bo že njihov deveti studijski album in hkrati prvi po albumu
Let Love In iz leta 2006. Prvi singel z novega albuma bo
skladba z naslovom Home. ®®®
Frontman britanske pop skupine Beautiful South
Paul Heaton bo 13. septembra izdal že svoj tretji studijski solo album, ki bo nosil ime Acid Country. Zadnji solo album The Cross Eyed Rambler je Paul Heaton izdal leta 2008.
Janko Bezjak
Le s t v i
NAJ
1.	WA\
2.	GP
1
WIN' FLAG - K'NAAN PSY - SHAKIRA
3.	THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING FOR GIRLS
4.	ALEJANDRO - LADY GAGA
5.	SATELITTE - LENA
6.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
7.	HEY, SOUL SISTER - TRAIN
8.	FIRE WITH FIRE - SCISSOR SISTERS
9.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
10.	BAD INFLUENCE - PINK
11.	ALL NIGHT LONG - ALEXANDRA BURKE FEAT PITBULL
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
smetanove kumarice, pečen mlad
krompirček
SREDA
zelenjavna enolončnica, pečena polnjena jabolka (tufahije) ČETRTEK
dušene bučke, zmečkan krompir,
hrenovke
PETEK
zelenjavni zavitek*, solata SOBOTA
polnjeni lignji, peteršiljev krompir NEDELJA
puranje prsi na žaru**, mešana
zelenjava
PONEDELJEK
rizi bizi, zelena solata
*Zelenjavni zavitek
Sestavine: 2 lista vlečenega testa, 250 g zamrznjene mešane zelenjave, 1 lonček kisle smetane, 1 jajce, 200 g sira, mešanica
začimb za pico, sol.
Zmešamo kislo smetano in jajce. Sir na-ribamo. Dva lista vlečenega testa položimo enega na drugega. Nanju naložimo zamrznjeno mešano zelenjavo, ki smo jo poprej prevreli. Prelijemo z mešanico kisle smetane in jajca (prihranimo nekaj žlic). Posujemo z naribanim sirom. Posolimo in posujemo z mešanico začimb za pico. Zavitek zvijemo in ga premažemo z nekaj žlicami mešanice kisle smetane in jajca. Pečemo v pečici pri 180 stopinjah 30 minut.
**Puranje prsi na žaru
Sestavine: 6 puranjih filejev, 1 šopek sveže bazilike, 200 g gorgonzole, 1 žlica sladke paprike, 2 žlici olja, poper, sol.
V fileje po dolgem zarežemo, da naredimo žepek. Baziliko zrežemo na rezance, gorgonzolo razdrobimo in jo gladko zmešamo z baziliko in papriko. S tako pripravljeno mešanico napolnimo žepke in jih zapremo z zobotrebcem. Meso posolimo, popopramo in namažemo z oljem. Speče-mo na žaru.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Štajerski TEDNIK
PRIPRTA OSEBA
GLAVNO MESTO JUŽNE AFRIKE
PRIDRŽANA ZALOGA, PRIDRŽEK
EMA FERJANIČ
NAS KOŠARKA ČIŽMIČ
TALIJ. FILMSKI IGRALEC (UMBERTO)
NOGOMETNI KLUB IZ MADRIDA
NEPOVEZANOST
NAPAD, NASKOK
POROČEVALEC
IVAN ZIDAR
AFRIŠKA ANTILOPA
JAPONSKO MESTO
NAŠ ALPSKI SMUČAR (PETER)
EKONOMIST (RASTO)
KRAJ V SREMU
MORSKI IGLOKOŽEC
SKLADBA J. ROBEŽNIKA
JEDRSKA ORGANIZACIJA
HEKTAR
SESTAVIL
EDI KLASINC (SINDIKALEC)
ZADNJE OKONČINE PRI ŽABI
MORSKI RAK BREZ KLEŠČ
NAŠA TELOVADKA ŠAJN
BARJANSKO GORIVO
LETOPIS, KRONIKA
NEMŠKI TENORIST
NASELJE PRI CANKOVI
HOLANDSKA JADRNICA
BIATLONKA HENKEL
HRVAŠKA PEVKA ŠVERKO
ENOCELIČAR Z MIGETALKAMI
MODEL AUDIJA
PRITOK DONAVE
KREPOST, VRLINA
ENOTA ZA PROST. KOT
ŠIITSKA MILICA
CELJE
VRSTA VIJAKA PO NAMENU
Iskrice
E
■k-k-k
Hrvati: "Moški ni mož, dokler ga ženska ne krsti."
-k-k-k
Slovenci: "Ni vsakdo
mož, ki ima ženo." ***
Nemci: "Prazen mošnji-ček sreča malo prijateljev. "
•k-k-k
Portugalci: "Prazni mošnji se reče usnje." -k-k-k
Slovaki: "Mož je glava, žena je krona, ki je na njej."
-k-k-k
Kurdi: "Spoštuj ženo, vendar ne spuščaj vajeti iz rok."
-k-k-k
Nemci: "Boga je treba tako častiti, da ne bodo svetniki grdo gledali." -k-k-k
Francozi: "Kadar lije po župniku, teče tudi po kaplanu."
-k-k-k
Nemci: "Prevelika naglica je mati kesanja." -k-k-k
Čečeni: "Hitra voda ne pride do morja." -k-k-k
Armenci: "Dolga pot je od žlice do ust." -k-k-k
Smeh ni greh
Žena sreča moža za valentinovo s šopkom rož v roki in ga vsa nasmejana vpraša: »Dragi, so te rože zame?«
Mož odgovori: »Kje pa, te so za tajnico.«
Žena vzroji: »Prasec, njej rože, meni pa k...!«
Mož hladnokrvno odvrne: »Ali menjaš?«
MiiMiiMiMiiMi
VRBA (LJUDSKO)
EVA TUŠAR
PREBIVALKA ČILA
INDIJSKO GOROVJE
IZVIRNIK, PRVOPIS, UNKAT
IZ BESEDE BAKES
PRIPADNICA SKITOV
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (MARTIN)
SORTA VIN. TRTE
MESTO V BELGIJI
KRILNI ODELEK RIMSKE LEGIJE
POSKOK
INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA
NABIRALKA BISEROV
JERNEJ I RT
POBIRALEC NAROČNINE
ČLAN AKADEMIJE
PRITOK OUSE
NOVOZELANDSKI SIVI PAPAGAJ
njega pa je lezel nepoškodovan voznik. Voznika clia se je ustavil, odprl okno in rekel: "Konje bo treba napojiti!"
Žena je možu prvič spekla jabolčni zavitek in ga postregla.
"Kje pa so jabolka?" se je začudil mož.
"Saj v hot dogu tudi ni vročega psa!"
"In zakaj si spet dobil cvek v šoli?" oče razburjeno vpraša sina.
"Bil sem odločen, da nekoga ne bom zašpecal."
"In zato si dobil negativno? Koga pa si ščitil?"
"Učitelj je na vsak način hotel izvedeti, kdo je ubil Julija Cezarja."
Humorist je napisal takšno šalo, da je od smeha umrl, ko jo je prebral. Ko ga je našla žena, je bila šokirana. Poklicala je policiste, medtem pa je našla šalo, jo prebrala in tudi ona umrla od smeha.
Kriminalist, ki je vodil preiskavo, je pomislil na umor ali družinski samomor z zastrupitvijo. Ko je našel šalo, jo je prebral in umrl od smeha.
Policisti so nadaljevali pregled in policisti Vinko je našel smrtonosno šalo. Prebral jo je. Nič se ni zgodilo. Čez teden dni je Vinko umrl v skrivnostnih okoliščinah ...
Pred rdečo lučjo na semaforju se voznik ferarija zaustavi poleg clia. Voznik ferarija odpre okno in reče vozniku clia: "Poglej se v kakšni konzervi se voziš! Da te ni sram! Poglej moj avto, ki ima 400 konjev!"
In že je posvetila zelena luč. Voznik ferarija je speljal in že ga ni bilo več na vidiku.
Voznik clia pa je peljal previdno. Ko je pripeljal do ostrega desnega ovinka, je na travniku zagledal prevrnjen ferari, iz
Peter je pripeljal v avtome-hanično delavnico avto na redno servisiranje. Ko se je popoldan vrnil po avto, so mu izročili račun. Zrl je vanj in ni mogel verjeti temu, kar je videl.
"Je kaj narobe, gospod Peter?" ga je vprašal mehanik.
"Ne vem, ali je to račun za popravilo ali je predračun za nov avto!"
Boris je prišel na patentni urad: "Rad bi prijavil svoj patent. Izumil sem napravo, s katero lahko gledaš skozi steno."
"Prepozno ste prišli!" mu reče uslužbenec. "To napravo so izumili že pred stoletji. Imenuje se okno."
Janezek se je učil in vprašal očeta, kje je Afrika. Ker tudi oče ni vedel, je vprašal mamo.
"Daleč ne more biti, ker je pri nas v službi črnec, ki se v službo vozi s kolesom," reče mama.
Ugankarski slovarček: ALA
= krilni oddelek rimske legije; AMAL = šiitska milica; ERB = nemški operni tenorist (Karl, 1887-1958); KAKA = novozelandski sivi papagaj; NAR = pritok angleške reke Ouse; ORSINI = italijanski filmski igralec (Umberto, 1934-); PRETORIA = glavno mesto Južne Afrike; SISEK =
■e^s '^aseq 'e^eje '^ufoua 'eouaieno^iu 'euie '^eojf 'Nd33 '|eay '^asjs 't^ap '¡iusjo 'peH 'IUBAB 'iuao 'oai 'je^ieiaSjiu 'e|em 'J3 'e^uano '^ee 'eAjazai 'uejpoiais '^ujochjd 'daialbe>| 'eps 'e|apv 'ŠOJOI 'j^ej^ :OUAOI -OpOA :3)|uezij)| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na iuslountm. íjitítu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
POLITIK RABIN
ŠIBEK BAS
Govori se ...
... da se je spet pokazalo, da vedeževalci niso od muh, saj so arheologi po navodilu vedeževalke Sare v Ptuju našli zanimive najdbe. Morda pa bi lahko z vedeževalsko pomočjo našli tudi kakšen zaklad, s katerim bi zapolnili luknjo v državnem proračunu?
... da so na nedavnem srečanju starodobnikov v Juršincih nekateri baje pogrešali tudi nekatere znane, že skoraj večne županske kandidate, ki še vedno mislijo, da so nenadomestljivi,
... da tudi biki niso več, kar so bili; v Mezgovcih so si zato omislili kar umetnega. In začuda je bil skoraj tako živahen kot tisti pravi, iz kosti in mesa.
... da so okoliške nerne-stne občine prehitele mestno že tudi po ureditvi
prostorov za pokojnike. Baje so Poetovionci skoraj še edini brez pokritega poslovilnega prostora.
. da so med slovenskimi navijači na svetovnem žogobrcarskem prvenstvu bolj tekle solze žalosti kot pa pivo veselja.
Vidi se ...
. da nekateri ne skrivajo svojih življenjskih ambicij. Na nedeljski slovesnosti ob šterntalskem občinskem prazniku je eden od svetnikov komaj čakal konec županovega nagovora, da je lahko končno preskusil, ali mu je (za vsak primer) prav njegova slavnostna ovratnica.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
sreča za majhne in	wJi fH www.DikaDolonica.com
Foto: Nataša Viher
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat so nam fotografijo poslali Viherjevi iz Nove vasi pri Ptuju. Njihova prečudovita vrtnica ima toliko cvetov, da se jih ne da prešteti, in res lepo krasi njihovo dvorišče in vhod na vrt.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 5. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki je prejel nagrado Pikapolonice po pošti. Nagrajenec je: Nik Kaisersberger, Kraigherjeva ulica 23, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	9		7		2		8	
7			6		5			9
		6		1		4		
9	8			3			1	7
3	6		8		7		2	4
4	7			5			9	3
		7		2		9		
1			5		9			2
	5		4		8		6	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€	O
Bik.	v	©©	€€€	OO
Dvojčka	vv	©©©	€	OO
Rak	vv	©	€€€	O
Lev	vvv	©©	€	OOO
Devica	v	©©©	€€	O
Tehtnica	vv	©©	€	OOO
Škorpijon	v	©©	€€€	O
Strelec	vv	©©©	€€	O
Kozorog	vvv	©©	€	OOO
Vodnar	vv	©	€€€	OO
Ribi	v	©©©	€€	OOO
Velja za teden od 29. junij do 5. julij dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
1 znak - slabo, 2 znaka -
Še mlad nemški pisatelj in publicist Ludwig Börne se je zapletel v ostro diskusijo. Ko je starejšemu gospodu zmanjkalo argumentov, se je razburil: »Molčite! Ko sem bil vaših let, sem bil še osel...«
»Potempa ste dobro ohranjeni,« je hitro dodal Börne. ***
Indijski pesnik, pisatelj in mislec Rabindranath Ta-gore je bil v mladih letih zelo nezaupljiv do tehničnih dosežkov. Ko je bil nekoč na obisku pri prijatelju v Londonu in ga je ta vprašal, ali bi raje odpotoval v oddaljeni kraj v severni Angliji z letalom ali avtomobilom, je Tagore odgovoril: "Vseeno mi je, ali si razbijem glavo v
vodoravnem ali v navpičnem položaju."
***
»Kaj menite o tem violinistu?« je vprašala gostiteljica na nekem sprejemu irskega književnika Georgea Bernarda Shawa.
»Podoben je Paderewskemu,« je odgovoril irski književnik.
»Toda Paderewski ni violinist!«
»Ta gospod tudi ni,« je pojasnil Shaw.
***
Nekoč se je francoski matematik in pesnik Charles Simon Thevenesupritoževal, da nima večprijateljev in da je sam na svetu.
»Kako to?« ga je vprašal eden od navzočih. »So mar vsi vaši prijatelji pomrli?«
"Ne," je odgovoril pesnik, "vsi še živijo, vendar so obogateli."
***
Italijanska filmska igralka Sophia Loren je bila v svojih izjavah prav prostodušna. Ko je imela petinštirideset let, je povedala: »Jaz sem žirafa. Celo hodim kot žirafa z dolgim vratom in nogami. Ne pozabite, da je to precej neumna žival.«
Velika Nedelja • Srečanje veteranov
Zavrč • Prenovili ostrešje gasilskega doma
Vrednote, ki jih ne Še letos modernizacija
smemo pozabiti
V soboto je v Veliki Nedelji potekalo srečanje veteranov in krajanov, s katerim so obeležili 115-letnico PGD Velika Nedelja. Priložnostno so pripravili razstavo o dogodkih v vojni za Slovenijo 1991 ter odkrili spominsko ploščo na gasilskem domu. Slavnostni govornik prireditve je bil Janez Pajer, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Po dvajsetih letih so se med slavnostno prireditvijo spominjali dogodkov iz vojne za Slovenijo. Kot prvi je govoril Alojz Sok, župan občine Ormož. Dejal je, da lahko danes, po 19 letih, ko se spominjamo dogodkov, kako je Slovenija s silo ubranila svojo svobodo in neodvisnost, ugotovimo, da je bila odločitev za samostojno Slovenijo pravilna in da smo v
Slavnostni govornik Janez Pajer: »Vojna za Slovenijo ni trajala le 10 dni, pač pa se je začela 15. maja 1990 in se je končala 26. oktobra 1991!«
teh letih svoje države, sami na svojem, dosegli marsikaj. Dejal je še, da je prav, da smo na svojo domovino ponosni, da smo ponosni na organizacijo veteranov, ki je bila takrat kot del manevrske strukture Slovenske vojske poleg policije edina pripravljena in sposobna braniti našo samostojnost pred jugoslovansko armado. »To je bilo res veliko dejanje in prav je, da se tega dejanja na tak način tukaj spominjamo. Če namreč sami tega ne bomo velikokrat povedali mlajšim rodovom, potem se ne smemo čuditi in se spraševati, kako to, da v slovenskem narodu za razliko od nekaterih drugih, ki so tudi veliko večji, ni tistega pravega domoljubja. To govorim zato, ker to dejstvo vsi priznavamo, hkrati pa, če gledamo številne ankete, ko sprašujejo ljudi na ulicah, kaj jim pomenita dan državnosti in samostojnosti in kaj jim ti prazniki pomenijo, dobimo od-
Župan Alojz Sok, Janez Pajer in drugi ob odkritju spominskega obeležja
cest in kanalizacija
Na območju občine Zavrč so v minulih dneh obnovili ostrešje gasilskega doma, preuredili pa so tudi del notranjih prostorov kjer je več let gostovala pošta, a so jo pred kratkim preselili v nove prostore bližnje trgovine.
govor, da ljudje ne vedo, da so na to pozabili in se jim to zdi nekaj samo po sebi umevnega.« Sok namreč meni, da so v naši družbi pomembni skupni koraki, predvsem v šolstvu, da ta problem presežemo in tudi mlajšim generacijam približamo dogajanje izpred dvajsetih let, predvsem pa njegovo pomembnost in vrednost.
Slavnostni govornik prireditve je bil Janez Pajer, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je prav tako izpostavil pomembnost teh dogodkov in praznika, ki po njegovih besedah ni in ne sme biti sam sebi v namen. Poudaril je, da vojna ni trajala le 10 dni, pač pa se je začela 15. maja 1990 in se končala 26. oktobra 1991.
Na prireditvi so odkrili spominsko obeležje na gasilskem domu Velika Nedelja v čast in spomin na dogodke pred dvajsetimi leti.
Patricija Babosek
Foto: M. Ozmec
Pogled na gasilski dom v Zavrču je te dni precej drugačen, saj so pred kratkim prenovili ostrešje in ga v celoti na novo prekrili.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Kot so pojasnili na završki občinski upravi, so sredstva za nakup nove kritine na gasilskem domu Zavrč zagotovili iz občinskega proračuna, medtem ko so vsa potrebna gradbena in druga pomožna dela opravili člani gasilskega društva Zavrč s prostovoljnim delom, tako da so investicijo precej pocenili.
Sicer pa se v završki občini v teh dneh dogaja še kup drugih aktivnosti, ki bodo pripomogle k hitrejšemu razvoju. Že v prihodnjem tednu pričakujejo izbiro najugodnejšega izvajalca del za izvedbo modernizacije in preplastitve lokalne ceste Za-vrč-Turški Vrh v dolžini okoli 1700 m. Pri realizaciji te investicije pričakujejo državna sredstva za razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Načrtujejo tudi, da bodo konec meseca pričeli modernizacijo okoli 500 m dolge lokalne ceste v Hrastovcu - odsek Štok, za
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
kar bodo potrebna sredstva zagotovili iz občinskega proračuna ter iz prispevkov uporabnikov oziroma občanov. Še v juliju načrtujejo pričetek del za modernizacijo okoli 650 m dolgega odseka lokalne ceste Borl-Zavrč, odsek Bimarjevo, v smeri proti Cirkulanam, finančna sredstva pa bosta zagotovili občine in država - slednja iz dodatnih sredstev po zakonu o financiranju občin. Do konca leta pa načrtujejo tudi modernizacijo lokalne ceste Turški Vrh-Težak v dolžini 325 m, potrebna sredstva pa naj bi zagotovila občina skupaj s prispevki občanov. Konec julija naj bi pričeli že
tudi gradnjo kanalizacije za del naselij Hrastovec in Gori-čak, za kar naj bi sredstva zagotovili iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
Sicer pa se v teh dneh v Zavrču pripravljajo na praznovanje 14. občinskega praznika, ki bo letos še posebej pomemben, saj načrtujejo slovesno odprtje nove občinske zgradbe, ki jo gradijo ob kulturni dvorani na Go-ričaku. V teh dneh potekajo zaključna dela: potem ko so novo poslopje že prekrili, v teh dneh zaključujejo izdelavo fasade ter montažo elek-tro in vseh drugih potrebnih inštalacij.
-OM
SP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
SPORED ODDAJ
TOREK 29.6.
8.00 Destrnik - Wildon; Šolski srečanji 9.20 Polka In majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Odprtje športnega parka na Destrniku 21.10 Dogodki Destrnik 23.00 Video strani
SREDA 30.6.
8.0010. Let Štajerski frajtonarjl 1. del 9.00 ORMOŽ - Utrip Iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdlna 20.0010. Let Štajerski frajtonarji 2. del 21.30 Dogodki Hajdlna 23.00 Video strani
ČETRTEK 1.7.
8.00 Košnja na Čušekovi domačiji 9.00 Šolska oddala 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Košnja na Polenšaku 21.10 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 2.7.
8.00Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip iz Ormoža 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Peta noč - ponovitev 22.30 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 8. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. URE
Štajerski TEDNIK
Foto: PB
Foto: PB
OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo Tel. št. 02/799 06 10
OBVESTILO
Občina Kidričevo na podlagi Odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2010 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2010) objavlja
2. JAVNI POZIV K IZSTAVITVI PONUDB
za prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo v letu 2010, katerega predmet so:
• 3 gradbene parcele v naselju Lovrenc na Dr. polju Vse nadaljnje informacije o predmetih prodaje, izhodiščnih cenah, pogojih sodelovanja, vsebini ponudbe, plačilnih in ostalih pogojih, postopku izstavitve ponudbe, javnem odpiranju ponudb, merilih za izbor, dodatnih informacijah in ogledu prejmete na spletni strani www. kidricevo.si/javni razpisi in v Uradnem listu Republike Slovenije.
OBČINSKA UPRAVA

RADIOPTUJ
tea ¿filetee
www.rad¡o-ptu¡.s¡

telefon
«te
Satftanijcut
iii
23
'V*/,
'Hieno no£w
Želite spoznati bogastvo prostovoljstva? Imate občutek za sočloveka? Mu želite prisluhniti, kadar ¡e v težavah? Potem vas vabimo, da se pridružite številnim prostovoljkam in prostovoljcem In ob zaupnem telefonu prisluhnete ljudem v najrazličnejših stiskah.
Če želite izvedeti kaj več o uvodnem izobraževanju, pokličite na GSM 041/ 628 619, ali pišite na: samarijan@gmail.com
Prireditvenik
Torek, 29. junij
21.00 Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana, Kuhinja po meri, vsakdanje srhljivke, za izven, v primeru dežja v Mestnem gledališču
Sreda, 30. junij
18.00 Ormož, Grajsko dvorišče, otroška lutkovna predstava 18.00 Ptuj, Galerija Florjan, otvoritev razstave novejših kiparskih del Bo-gomirja Lugariča in risb akademskega slikarja Albina Lugariča 20.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, League of David, A Tribute to Schumann
21.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kuhinja po meri, vsakdanje srhljivke, za izven
Četrtek, 1. julij
19.00 Dornava, prostori občine, otvoritev likovne razstave dvanajstih umetnikov, ki so sodelovali na likovni koloniji na Polenšaku Pragersko, Strelski center Gaj, Evropsko prvenstvo v kombiniranem streljanju
Petek, 2. julij
20.00 Ptuj, Termalni park »Afriška vas«, modna revija Sanje Veličkovič 20.30 Velika Nedelja, pri gradu, tamburaški koncert KD Simon Gregorčič
Velika Nedelja z gosti 21.00 Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Prava baba 21.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, koncert »Luminosity«
Mali oglasi
STORITVE
AKCIJA! Okna - vrata - garažna vrata - senčila, fasade - gips sistemi. Novo - notranja vrata. Montaže Polanič, d. o. o.,Sp. Hajdina 7 (Felnar center). Inf: 051 398 877, 031 521 446, polanicd@volja.net.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
V	NAJEM oddam zemljo za vrtičkarje na relaciji Ptuj-Lenart. Inf. na tel. 00432 535 39 49.
V	OKOLICI JURŠINCEV oddam košnjo sena na 8 ha na ravnini, vse v enem kosu. Tel. 031 793 540.
PO UGODNI ceni prodam kosilnico Bertolini. Tel. 758 00 33.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta in več motojev Lamborgini, ki so obnovljeni. Tel. 051 376 732.
PRAŠIČE domače reje, težke od 130 do 150 kg, stare devet mes-
OSVOJITE NOVO ALPLESOVO OTROŠKO SOBO PLANET !
Pohištvo Planet krasi že številne sobice za dojenčke in malčke ter mladinske in samske sobe. Odločili smo se, da vas povabimo, da širši javnosti predstavite fotografije »svojega Planeta«, kot ste ga uredili v svojem domu.
Sodelujete pa lahko tudi, če fotografija, ki jo pošljete, ni posneta
pri vas doma. Planet, ki vam je všeč, lahko slikate pri prijateljih, sosedih, sorodnikih ali na katerem od številnih prodajnih mest z našo ponudbo. Čas imate vse do konca letošnjega septembra in morda dobite še lepo nagrado. Skupaj s spletnim portalom rin-garaja.net smo namreč pripravili
nagradno igro, ki smo jo poimenovali »MOJ PLANET«. Z objavo vaše fotografije na www.ringaraja.net/ planet imate priložnost, da v nagradni igri sodelujete in osvojite eno od dveh enkratnih pohištvenih nagrad.
Vabljeni na www.ringaraja.net/ planet!
(PR)
ecev, ugodno prodam. Tel. 02 761
01	85, po 20.30 uri.
PRODAM dva bikca. Telefon 769 17 31.
PRODAM ajdo za seme. Telefon 041 578 705.
MENJAM ječmen za drva. Telefon 031 394 274.
PRODAM puhalnik za zrnje. Telefon 040 123 549.
PRODAM kokoši nesnice, stare eno leto, cena evro za žival. Domačija Bauman, Župečja vas 48 a, telefon
02	790 0351, 031 740 644.
PRODAM trda mešana drva, možen tudi razrez. Telefon 031 848 466.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Tel. 031 244 748.
PRODAM visokopritlično hišo v Po-brežju, Videm pri Ptuju, obnovljeno. Telefon 031 762 522.
ODDAM 2 stanovanji, 3-sobni, eno opremljeno, v Pacinju. Tel. 041/279-034.
V NAJEM oddam lepo opremljeno enosobno stanovanje v bližini bolnišnice na Ptuju. Telefon 041 256 997.
GARSONJERO, opremljeno, na Ptuju oddam v najem. Telefon 051 356 346.
OPREMLJENO dvosobno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Telefon 041 253 563, po 15. uri.
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 €/ dan. Tel. 041 764 693.
V NAJEM oddam neopremljeno podstrešno novo stanovanje na Ptuju v velikosti 100 m2 v zasebni hiši, tel. 041 960 130.
ZAHVALA
V 87. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage mame, babice, žene in tašče
Marije Kmetec
IZ LANCOVE VASI 17
Iskrena hvala vsem, posebno sorodnikom in vaščanom ter prijateljem, ki ste se od nje še zadnjič poslovili, nam izrazili sožalje, darovali sveče ter za svete maše. Posebna zahvala patru Milanu Kosu, provincialu mino-ritske province, in patrom, ki so jo obiskovali na njenem domu, ter minoritom, ki so našo mamo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvala velja tudi predstavniku Misijonskega središča g. Stanetu Kerinu. Hvala g. Frenku Muzeku za poslovilne besede od odprtem grobu.
Hvaležni za vsa njena dobra dela in vzgled jo bomo ohranili v spominu in molitvi.
Žalujoči: vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice
Zdenke Munda
IZ PODGORCEV 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala gospodu župniku, pevkam in govorniku. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Boris in hčerka Cilika z družino
Kjerkoli si, povsod smo mi s teboj, in kjer smo mi, si tudi ti z nami.
SPOMIN
Boleč je spomin na predlanski tragični petek, 27. junija, ko smo prezgodaj izgubili dragega ata, dedka, tasta, brata, svaka in strica
Franca Mlakarja
IZ TRŽCA 43 B
Čeprav je tvoj korak in glas neslišen in tvoja roka nam nikoli več ne more seči v dlan in ne priskočiti na pomoč, ostajaš del našega vsakdana. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
PREDLOGI ZA JULIJ


POSKOČNIH
1.	PETRA GRABROVEC - Babičine citre
2.	Ans. PAJDAŠI - Kdor ljubi dom
3.	Ans. NAVDIH - Nekoč pa pravi bom zažvižgal
4.	Ans. NAVEZA - Če v moji postelci boš spala
5.	DORI - S Kozjega na Gorenjsko
6.	ZLATI DEČKI-Predraga deklica
7.	KARAVANKE -Jurjevsmn
Zmagovalec meseca JUNUA: Ans. KOŠTRUNI - Nazdravimo Sloveniji Še eno možnost v JULIJU ima: PETRA GRABROVEC - Babičine citra
A f
POP 7 TOP
1.	ŠPELA GROŠELJ- Moč srca
2.	NIKI - Do kože vroče
3.	SKATER-Fuzbaler
4.	MIRNA REYNOLDS - Nate dajem križ
5.	BOŠTJAN K0NEČNIK- Zakaj si me pustila
6.	ŠTAJER BAND - Vse bo še 0K
7.	R0G0ŠKISLAVČKI - Igrajva se zdravnike
Zmagovalec meseca JUNUA: TANJA ŽAGAR & ROK FERENGJA-Vsaj malo sonca Še eno možnost v JUUJU ima: ŠPELA GROŠELJ - Moč srca
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek; Tel. številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poiljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Juršinci • Slovesno ob 10-letnici Puhovega društva
Nadaljujemo pot Janeza Puha
V Juršincih so minuli teden z izdajo novega zbornika in s kar dvodnevno prireditvijo in srečanjem ljubiteljev starodobnih vozil iz Slovenije in sosednjih držav obeležili deset let od ustanovitve domačega Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha; osrednja proslava se je zgodila v soboto popoldne.
Janez Puh se je rodil 27. junija 1862 Francu in Neži Puh v Sakušaku pri Juršincih. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu in tam izboljšal kolo „mišolin". Leta 1899 je ustanovil podjetje „Styria Werke" in leta 1901 je prišlo iz te Puhove tovarne prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Leta 1912 je njegova tovarna zaposlovala 1100 delavcev in letno izdelala 16.000 koles ter 300 motociklov in 300 avtomobilov. Uradno je bilo v letih med 1899 in 1913 registriranih kar 19 Puhovih patentov
Prva poslastica za ljubitelje starodobnikov: najstarejši Puhov avtomobil na svetu, Puch voiturette iz leta 1906
Druga poslastica za ljubitelje starodobnikov: avto Puch alpenwagen iz leta 1917 in Puchovo motorno kolo
Foto: SM
Foto: SM
Zbrane v velikem šotoru je najprej nagovoril domači župan, eden ustanoviteljev društva in njegov podpredsednik Alojz Kaučič ter v precej čustveno nabitem govoru orisal prve začetke nastajanja društva: „Že leta 1992 so se pojavile prve ideje in se začel aktivno obujati lik našega rojaka Janeza Puha. Prej o njem pravzaprav niti nismo veliko slišali. Nadaljevalo se je s predlogom danes pokojne Kristine Šamperl Purg, da bi lahko obnovili njegovo rojstno domačijo v Sakušaku. Žal je bila ta v preslabem stanju za obnovo, zato smo z njeno pomočjo in kasneje s pomočjo direk-
V okviru prireditve Sončna Slovenija so Prleki na pobudo rojakinje Manice Šerbinek, ki že vrsto let živi v Erlange-nu, predstavili našo deželo. Veržejci so organizirali celovečerni program s plesom
torja Pokrajinskega muzeja Aleša Ariha začeli iskati primernejšo domačijo ter jo v drugem poskusu tudi našli in začeli drago obnovo. Denarja je primanjkovalo, zato se je porodila ideja o društvu Janeza Puha, ki jo je najprej podprlo 12 članov iniciativnega odbora, na ustanov-
in glasbo. Pod umetniškim vodstvom Alenke Belec se je skupina predstavila s spleti vzhodnoštajerskih plesov in ljudskih pesmi. Folkloriste je spremljal ansambel Zadnji moment s pevko Matejo Str-
nem občnem zboru društva pa nas je bilo že 98. Danes naše društvo šteje že preko 400 članov! Društvo Janeza Puha je bilo ustanovljeno leta 2000, obnova cimprače pa je napredovala in na tedanji občinski praznik smo jo želeli tudi uradno odpreti, vendar je dan pred tem pogorela. Ognjeni zublji so nam takrat vzeli ogromno, a se nismo dali in začeli smo obnovo še enkrat. Čez štiri leta se je zgodba s požarom ponovila. Srčno upam, da je bila to zadnja gasilska sirena, vendar tudi povem, da ni sile in ni ognja, ki bi ustavil nas, puhovce! Ponosno smo na svojega rojaka, ki je eden največjih Slovencev v svetovnem pogledu, izumitelj, tovarnar, menedžer in vizi-onar! V matični tovarni Ste-yr-Daimler-Puch v Gradcu, ki ji je temelje nekoč postavil Puh, je danes zaposlenih 5000 ljudi, koncern pa zaposluje kar 67.000 ljudi! Di-
nad, v dodatni ponudbi pa so gostiteljem pripravili stojnice, kjer so obiskovalci lahko dobili podrobnejše podatke o Sloveniji in še posebej Pr-lekiji.
NŠ
rektor podjetja Erich Mayer je danes med nami, je tudi član našega društva in lahko povem, da je podjetje tudi že veliko pomagalo in doniralo društvu, zlasti pri obnovi Puhovega muzeja; cifra donacij se približuje 10.000 evrom!"
Kaučič je ob koncu govora še enkrat poudaril, da bodo v društvu storili vse, da se lik in delo Janeza Puha ohrani za prihodnje rodove, ter čestital vsem tistim, ki so pomagali pri obnovi Puhovega muzeja in delovanju samega društva.
Tudi Aleš Arih se je pridružil čestitkam juršinskim pu-hovcem ter izpostavil, da je to društvo prava posebnost v slovenskem prostoru in da je Puhov muzej lahko vzor vsem drugim.
Zbrane je pozdravil tudi Erich Mayer, eden glavnih akterjev povezovanja in sodelovanja med koncernom Magna Steyr ter društvom,
nato pa še v imenu vseh županov ptujski župan Štefan Čelan.
Zaključni govor je pripadel prvemu in še vedno aktualnemu predsedniku društva Vladu Slodnjaku: „Pono-sen sem, da lahko danes povem, da je naš Puhov muzej najbolj obiskana točka v Slovenskih goricah! Ponosen pa sem tudi na zbornik, ki smo ga izdali ob 10-letnici delovanja našega društva! Svoje poslanstvo bomo brez dvoma tako kot doslej nadaljevali še naprej! Hvala vsem, ki nam pri tem pomagate in nam boste pomagali, da Slovenci ne bomo nikoli pozabili na Janeza Puha!" Tako Slodnjak kot Kaučič pa si želita, da bi Puhov muzej v prihodnje obogatili še z novimi eksponati.
Za kulturno noto osrednje proslave je poskrbel domači kvartet Bakhus, s kratkim skečem pa so nastopili tudi
ti
Osebna kronika
Rodile so: Tanja Milošič, Bel-šakova ulica 18, Ptuj - deklica Ana; Damjana Muheljic, Hla-ponci 21 a, Juršinci - deček Anej; Sabina Gajser, Dornava 146 a, Dornava - deklica Tinkara; Natalija Pobežin, Gubčeva ul. 8, Rogaška Slatina - deček Ožbej; Marija Vargazon, Breg
15,	Majšperk - deček Simon; Marjeta Klobasa, Slavšina 22, Vitomarci - deček Matej; Klav-dija Began, Pohorska ul. 30, Maribor - deček Jan; Sonja Kosi, Dobrava 31, Ormož - deklica Tina; Petra Toplak, Vičan-ci 13, Velika Nedelja - deček Žiga; Slavica Zorko, Trnovski Vrh 13, Trnovska vas - deček Miha; Romana Sagadin, Pre-polje 63, Marjeta na Dravskem polju - deček Mai.
Umrli so: Marija Zamuda, rojena Brodnjak, Formin 58. rojena 1912 - umrla 15. junija 2010; Milica Korošec, rojena Furman, Majšperk 9, rojena 1925 -umrla 16. junija 2010; Ana Ko-kot, rojena Črnivec, Brezovec 11 a, rojena 1928 - umrla 17. junija 2010; Albin Brodnjak, Dravinjski Vrh 6, rojen 1929 - umrl 10. junija 2010; Boris Skok, Dravska ul. 6, Ptuj, rojen 1938 - umrl 12. junija 2010. Poroke - Ptuj: Marjan Širov-nik in Majda Galun, Popovci 24b. Boris Horvat, Sodinci 89, in Marjana Bigec, Podvinci 10. Aleksander Gornjec, Rotman 24 a, in Suzana Klarič, Selce 10 a. Konrad Kokot, Korenjak
16,	in Natalija Pohorec, Gorenjski Vrh 27. Boštjan Kosar in Renata Kolenko, Zgornja Haj-dina 17 b. Dejan Majcen, Gra-jenščak 6, in Valerija Horvat, Trnovska vas 23. Igor Radaš, Rimska ploščad 16, Ptuj, in Janja Bratuša, Ulica 25. maja 19, Ptuj.
Poroki - Ormož: Roman Petek in Metoda Mencinger, Šar-dinje 36, Velika Nedelja. Drago Žabota in Polonca Perger, Grabe 1, Središče ob Dravi.
osnovnošolci in vrteški mački.
Sicer pa se je dogajanje začelo že v petek z zbiranjem voznikov starodobnih vozil in dvokolesnikov, sobota dopoldne je bila namenjena že tradicionalni panoramski vožnji, pozno popoldne in večer pa veseli zabavi in druženju ob zvokih ansambla Mladi Dolenjci.
Za vse ljubitelje oldtimer-jev je bila pripravljena še posebna poslastica - iz Gradca so bili namreč pripeljani modeli najstarejših avtomobilov in motorjev: najstarejši Puhov avtomobil na svetu, Puch voiturette iz leta 1906, Puch alpenwagen iz leta 1917 in motorno kolo Puch HP iz leta 1906.
SM
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C.
Nad srednjo Evropo, Alpami in severnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam topel in suh zrak. V sredo in četrtek bo sončno in vroče. Le izjemoma bo popoldne ali zvečer možna kakšna vročinska nevihta.
Foto: Danilo Ivančič
Prvi in še vedno aktualni predsednika Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Vlado Slodnjak se je zahvalil za pomoč vsem tako pri obnovi slovitega Puhovega muzeja v Sakušaku kot pri delovanju samega društva in pri izdaji ličnega zbornika ob desetletnici društva.
Veržej • Kulturniki gostovali v Nemčiji
Sončna Slovenija
Člani folklorne skupine Leščeček in kulturnega društva Slavka Osterca iz Ver-žeja so gostovali v nemškem Erlangenu, kjer so se udeležili prireditev ob občinskem prazniku in zaplesali na njihovem trgu.
Foto: SM