LetO LX.IV Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v Četrtek, dne 3. decembra 1936 Štev. 278 a Cena 150 Dln pp c š^fik w) i^t Kr^r^ loletno telefon ^ Telefoni aredalitvai daevaa »Inib* 209* — Bočna 299*. 2994 ia 209* ■ lshaja nak daa ajatraj. razea ponedeljka la dneva po praznika D Mogočna manifestacija MZ „Današnje meje so začrtane za vso večnost" Razgled po univerzi Stara želja je sicer, da naj ee akademiki ne bi ukvarjali s svetovno nazorno borbo, ampak da bi ves čas posvetili pripravam za svojo stroko in prišli z univerze kot možje, ki po nekaj letih prakse postanejo popolni in samostojni javni delavci v tem ali onem poklicu. Toda akademska mladina ie vedno stala v prvih vrstah idejne borbe in bo tako najbrž tudi ostalo in samo na sebi to ni v kvar niti narodu, niti univerzi. Slabo postane to šele takrat, kadar zborovanja, seje, sestanki in shodi vseh mogočih vrst. zavzamejo večji del časa in postanejo tako ostri, da so središče vsega zanimanja in da ubijejo vsako veselje in resno voljo do stroke. Še bolj pa postane nevarna ta zbo-rovalna bolezen takrat, aiko je na delu kaka skupina, ki na vsak način hoče imeti na univerzi vaje za parlament, da bi z besedičenjem in pričkanjem vzibudila nase pozornost in vse, zlasti pa novince, pritegnila k sebi, čeprav jih odtegne ali pa prav zato, da bi jih odtegnila od rasnega dela in jih izvežibala samo v dema-goštvu. Edina skupna organizacija vseh akademikov slovenske univerze — edine in še te nepopolne — je »Akcija za izpopolnitev univerze«. Zato so njena vsakoletna zborovanja pravi manever vseh struj, kar jih je na univerzi. Vsak, ki nc mara doživeti, da bi ga ta skupščina črtala z univerzitetnega bojišča, mora priti zraven, pa naj ga še bolj veseli rimsko pravo ali primerjalno jezikoslovje; vsak, ki nemara trpeti, da bi bil njegov svetovni nazor na tem zborovanju osmešen in osramočen, mora priti zraven in ga braniti, pa če je v še večji zadregi za čas. Taka je pač ta borba in ni je mogoče zadušiti. Samo odpraviti bi jo bilo mogoče s kratko potezo: z izpopolnitvijo univerze. Pojavila bi se najbrž zopet v kaki obliki, toda dosedanji teren bi izgubila. Tisti, ki skrivajo svoje roge, sicer neprestano trdijo, da ie vsa akcija strogo nepristranska, zgolj strokovna, slovenska itd. — toda za izpopolnitev ene univerze bi ne bilo treba štirih kandidatnih list, ako ne bi bilo tu nekega drugega kriterija, po katerem se akademiki opredeljujejo v pristaše ene in pristaše druge. Tudi nepristranska borba za slovenstvo bi ne rodila štirih list, ampak samo eno — torej so poleg slovenstva še drugi vidiki, ki javnosti pokažejo štiri predstavnike. Vsi, ki so že kaj let preživeli na naši univerzi, pravijo, da še nobena skupščina »Akcije za izpopolnitev univerze« ni bila tako burna in viharna kakor letošnja, ki je bila pretekli petek. Vsa univerza je bila dobesedno nastlana z letaki, ki eo bili najmočnejše propagandno sredstvo tudi naslednji dan, ko so bile volitve odbora. Nekateri so bili že_ taki, da pomenijo pravo izdajstvo slovenstva, izšli pa so iz tistih Krogov, ki imajo čisto slovenstvo vedno na ustih, kadar se jim ponudi prilika za ustanavljanje in priporočanje »skupne fronte«, pod vodstvom komunistov seveda. Na univerzi nastopajo sledeče vidnejše skupine: Katoliški akademiki, ki so v preteklem letu vodili akcijo in s 4-19 glasovi dobili vodstvo tudi v novem odboru; levičarji, med seboj razdeljeni v dve struji. ki pa na zunaj nastopata še enotno, dobili so 128 glasov; nacionalisti, razdeljeni na Kramerjevce (154 glasov) in Ljotičevce (ki pa se sami otresajo tega imena in ki so dobili 105 glasov). — Da se ne bomo predolgo mudili pri tej skupščini, navajamo samo nekaj značilnih dogodkov, ki zlasti marksiste pokažejo v njihovi pravi luči. Po nekem stavljenem predlogu je glasovanje. Radi silno velike udeležibe se »za in »proti« vzdigne cel gozd rok, da ni mogoče na oči ugotoviti, kje je večina. Ker je radi gneče roka pri roki, je tudi šteti težko in voditelj zborovanja pravi, da bo treba kako drugače ugotoviti večino. Vstane neki akademik iz južnih krajev države in se oblastno ponudi, da bo štel. Predsednik mu dovoli in ta se moško vstopi prod množico in z rokami v žepu vrže kratek fiogled po vzdignjenih rokah od ene strani ve-ike dvorane do druge in kakor človek, ki se čuti gospodarja, blekne: »4.58«. Marksisti na ta demogoško samozavestni korak v plosk — dovolj, da so vsi ostali spoznali, kako je marksist hitro pripravljen zvezati se z vsakomur, da si le okrepi svojo razkolniško pozicijo. Govornik — iz vrst katoliških akademikov — toži, da centrum nima dovolj razumevanja za slovenske potrebe in da življenske zahteve Slovencev samo topo posluša, ne zgane se pa, da bi našemu narodu dal — za njegov lasten denar — vsaj popolno univerzo. Takoj se oglasi proti njemu akademik iz okolice Belgrada in govori o nekakšnem preganjanju srbskega naroda pod sedanjim režimom, kako so vsi Srbi slož/ni v odporu proti sedanji vladi in kako ves srbski narod toplo simpatizira s slovenskim narodom v tej borbi naj se torej slovenski narod ne čuti zapostavljenega in osamljenega, saj ima na jugu države »tovariša v boju«. Slovenoborski marksisti takoj pozabijo, da Slovenci od takih simpatij na koncu jezika nimamo nič in govorniku burno ploskajo, ker levičar gre z levičarjem v »skupno fronto« tudi proti lastnemu narodu. Marksisti so se tu še v neknj podobnih prilikah pokazali kot vredni dediči liberalizma, katerih edini namen je: oslabiti borbo naroda, da si ne bi narod opomogel brez njih in jih pahnil v pozabnost. Naslednjo soboto so bile volitve. Volitve so svobodne, volilno pravico imajo moški in ženske, itd. Pride pred volišče nekaj redovnic, ki študirajo na medicinski, filozofski ali kaki drugi fakulteti. Marksisti vedo, da ne bodo volile" njihove skupine, obstopijo jih in odpro umazane zaklade svoje kvantologije. Nad eno uro iu pol dokler se ni gneča na volišču samem polegla, stojijo tako v strnjeni gruč.i okrog njih in govorijo tako nesramno in umazano, da bi moral pred takim govorjenjem zardeti največji pokvarjenec. Eden zimed članov te skupine _ sicer komunist — je priznal, da ga je bilo »ram te umazane družbe. Redovnice pa stojijo med njimi kakor na sramotnem odru, molče in vzlfujajo. dokler se jim ne ponudi prilika, da oddajo svoj glas. Po drugi strani pa tak-le marksist vsaki slusateljici. ki pride z nastnin- Bukarešt, 2. dee. V najbolj svečanem razpoloženju je praznovala Romunija včeraj 18. obletnico nacionalnega praznika zedinjenja vsega romunskega ljudstva v lastno narodno državo. Največje svečanosti so bile v romunski prestolici Bukarešti. Vse hiše so bile okrašene z zastavami in zelenjem. Poleg romunskih zastav pa so visele še zastave ČSR in Jugoslavije, ki sta bili zastopani po močnih delegacijah. Svečanosti so potekale v najlepšem razpoloženju in ao se pričele v torek zarana z darovanjem službe božje v vseh cerkvah in mo-lilnicah romunske prestolice. Ob 9 je bil svečan Te Deum na grobu neznanega vojaka, ki so se ga udeležili kralj Karel, vsi člani vlade, diplomatski zbor in vse delegacije, med katerimi je bila najbolj močno zastopana francoska delegacija, ki je štela tudi mnogo častnikov. Ob 10 je bila posvetitev slavoloka zmage pred vrati Bukarešte na onem mestu, kjer je pred 18 leti kralj Ferdinand na čelu zmagoslavnih romunskih čet vkorakal v osvobojeno mesto. Opoldne je bilo v kraljevski palači kosilo, na katerega so bili pozvani vsi gostje iz Češkoslovaške, Jugoslavije in Francije ter vsi predstavniki javnega življenja v Romuniji. Kralj Karol V svojem govoru je kralj Karol med drugim izjavil: »Ta slavolok zmage naj bo vsema sveta dokaz, da uresničitev romunske narodne enotnosti ne pomeni nič drugega, kakor odstranitev stoletne nepravde, vsled katere so sinovi istega naroda morali živeti pod različnimi gospodarji. Izpolniti moramo zapuščino 800.000 padlih in združiti enotnost duhov. kajti s krikom teh mučenikov slišite tndi moj glas, glas vašega kralja, ki v imenu od redno združenega naroda zahteva od vas mir, ki je jamstvo za napredek in uspeh.« Nato se je kralj Karol obrnil proti romunski armadi in dejal: »Romunija, ki je uresničila svoje stoletne sanje, se zaveda, kaj pomeni vojna. Jaz hočem imeti močno armado, ki bo sposobna, da čuva mir in ki bo znala biti zvesta čuvarica sedanjih meja.« Iz impoznntne zgradbe romunskega parlamenta pa plapolajo zastave treh držav Male zveze: na desni češkoslovaška, v sredini romunska, na levi jugoslovanska zastava. Enako je tudi v sejni dvorani okrašena s tremi zavezniškimi državami predsedniška tribuna. V velikem prostoru, ki je krit s stekleno kupolo, so zavzeli odposlanci treh zavezniških držav mesto na predsedniški tribuni. Neprestano so prihajali v dvorano odposlanci tujih držav. Posebno prisrčno so bili sprejeti oni odposlanci, ki so bili pred 18 leti pri nacionalnem zborovanju v Alba Julii liavzočni, tedaj, ko se je izvršilo zedinjenje Sedmograške z Romunijo. Vsi ministri s predsednikom romunske vlade Tartare-scom na čelu, poleg katerega je bil tudi zunanji minister Antonescu, so zasedli vladno klop. V diplomatski loži sta bila češkoslovaški poslanik Šeba in jugoslovanski poslanik Kasidolac s spremstvom. Dalje je bila v diplomatski loži francoska častniška delegacija z generalom Mittelhauserjem na čelu. Tatarescu Po otvoritvenem govoru predsednika romunske zbornice Saveanua in po govoru perdsednika romunskega senata Lapedatua, ki sta v vznešenih besedah govorila o pomenu tega dne, je pričel govoriti romunski ministrski predsednik Tatarescu. Tatarescu, ki je dejal, da so bile današnje meje v imenu pravičnosti z a č r -taneza vso večnost Narodi Male zveze bodo te mejo vedno skupno branili, kajti ti narodi so radi ncrazdružljive skupnosti doživetja, radi interesov in idealov enakega hotenja in mišljenja povezani skupaj za vso bodočnost. Narodi Male zveze ne sovražijo nikogar. Ti narodi, ki so hili stoletja tlačeni, nočejo postati nikdar tlačitelji. Narodi Male zveze hočejo mir na vseh mejah, v kar zastavljajo vse svoje sile. Trije narodi bodo v okviru Male zveze in v okviru balkanskega pakta ter Zveze narodov nadaljevali to svojo politiko do končne konsolidacije miru. Ministrski predsednik Tatarescu se je v prisrčnih besedah zahvalil Franciji, Češkoslovaški in Jugoslaviji, da je poslala na današnji romunski narodni praznik svoje zastopnike. Malypelr Nato jo predsednik češkoslovaške poslanske zbornice M a I y p e t r pozdravil vse zbrane ter med drugrm izjavil: kanimi čeljustmi, streže in kavaliri, da je ves slinast. — Volilna svoboda in ženska volilna pravica torej, če oddaš glas za nas, sicer pa sramotni steber, za sedaj, pozneje se bo žc dobilo tudi kaj močnejšega — to je markistična demokracija! Tudi v tem oziru je marksist vreden naslednik liberalca iz leta 1911., ko so v ljubljansko mestno zastopstvo volile tudi ženske. Takrat so liberalci naščuvali druhal, da jc opljuvnla in s kamenjem obmetavala redovnice, po dobrih dvajsetih letih je ta vloga pripadla marksistom in sprejeli so jo. kaikor liitro so spoznali, dn nekaj žensk ne bo volilo z njimi, čeprav sicer nosijo ista bremena (šolnine, takse, itd.) Take so okoliščine v katerih se bije boj za »izpopolnitev univerze«. Po univerzitetnih hodnikih in dvoranah se plazi skupina, ki plete samo niti za »ljudsko Ironto« univerza pa ji je deveto briga Sicer so bili presenečeni nad majhnim številom svojih glasov, pa so vendar še vedno druga najmočnejša skupina na univerzi. Treba bo skrbneje varovati našo »Almo mater«. »Zveta Hale antante nima nobenih agresivnih namenov, temveč hoče ohraniti le priborjeno svobodo. Vsi trije na rodi ponujajo vsem onirn, ki ljubijo mir, svojo roko. Borili pa se bodo z vsemi sredstvi proti onim, ki bi hoteli nveeti mesto pravičnosti silo. Čirič Predsednik jugoslovanske narodne skupščine Stevan C i r i < je ugotovil, da je Mala zveza, v kateri so včlanjeni trije narodi, popolno jamstvo za to, da bosta mir in mednarodna solidarnost ohranjena. Današnja obrazložitev je največja mirovna manifestacija. Če bi pa kljub teinn prišlo do katastrofe, potem gotovo niso narodi Male zveze oni, ki so to katastrofo želeti. Današnja manifestacija velja slavnosti uresničenja stari hsanj vseh naših pokolenj. To resnico bomo izročili tudi bodočim pokoljenjem neokrnjeno, to je največji eilj Male zveze in tudi smisel današnje manifestacije.« * Bukarešta, 2. decembra. AA. Danes ob 11 je jugoslovanska parlamentarna delegacija položila lovorjev vene na spomenik blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Na traku je bilo z zlatimi črkami napisano: »Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju — Narodno predstavništvo.« Pri tej priložnosti je imel govor senator Jovo Ba n j a n i n. Lepa proslava v Pragi Praga, 2. dec. Proslava državnega jugoslovanskega praznika v Pragi je dosegla vrhunec z velikim slavnostnim koncertom, ki ga je priredila jugoslovansko-češkoslovaška liga in ki so ga počastili • svojim obiskom predsednik republike dr. Edvard Beneš z gospo, predsednik vlade dr. Ho-dža, ministri gg. Krofta, Kalfus in drugi člani vlade, mnogo poslancev in senatorjev, zastopniki naj- Lonilon, 2. decembra, e. Angleška vlada je zaradi vesti, da se jc včeraj v Španiji izkrcalo 6000 Nemcev silno vznemirjena. Nemška vlada je sicer takoj objavila, da so to prostovoljci, vendar pa so v Londonu vsi prepričani, da so to častniki in vojaki nemške redne armade. Lord Plymouth je takoj sklical sestanek odbora za nevmešavanje in omenil, da je angleška vlada silno vznemirjena zarad! tega, ker se ne spoštuje načelo nevtralnosti. V imenu angleške vlade je zahteval, naj se v petek sestane pododbor, ki bo sklenil na zahtevo Anglije mednarodno kontrolo vseh španskih pristanišč. Toda portugalski delegat je glasoval proti angleškemu predloga in zato je pričakovati, da bo seja v petek zelo važna in usodna. Rdečim pa pomaga Rusija Carigrad, 2. decembra, b. Iz sovjetske Rusije prihajajo neprestano transporti vojnega materia- London, 2. decembra, b. Sinoči se je razvila v poslanski zbornici debata o zakonskem predlogu, po katerem se prepoveduje izvoz vojnega inaterijala v Španijo. Debata je bila deloma zelo burna, vendar pa je Eden odklonil vse ugovore opozicije, češ da britanska vlada goji simpatije do španskih nacionalistov. Eden je dejal, da se naloga Britanije ne sestoji v tem, da simpatizira za eno ali drugo stran, temveč ima angleš':a vlada pred seboj izključno le britanske interese. — Angleška vlada bo storila tudi v sporazumu s Francijo vse, da se prepreči mednarodni spor., — Zakonski predlog je bil nato sprejet z 239 proti 182 glasovi. V dvorani je nato James, ki je pred kratkim obiskal Španijo, med drugim izjavil: Če ne prido v Španiji v kratkem do intervencije, se ho spremenila meščanska vojna v vojno do iztrebitve, kajti obe stranki sta Irdnn odločeni popolnoma uničiti svojega nasprotnika. Obe stranki pa dobivata stalno pomoč v niateri.jalu, hrani in dobro-voljcih iz inozemstva. Danes se v Španiji razpleta že mednarodna meščanska vojna. Tako na primer je Madrid tik pred padcem rešila mednarodna brigada pod poveljstvom Rusov. Naloga Anglije je, da stori državljanski vojni v Španiji konec. „Times" o Španiji London, 2. dec. AA. Današnji »Times« pozdravlja novi zakon o prepovedi orožja v Španijo na angleških ladjah in pravi: »Čeprav pakt o nevmešavanju ni popoln, vendar preprečuje odkrito vmešavanje, ki bi v gotovih okoliščinah moglo dovesti do evropske vojne. Zaenkrat, pravi list dalje, angleška vlada ne more storiti drugega, kakor da ohrani svojo nevtralnost in da posveti svojo pozornrMt Se bolj čisto človeškim zadevam španske vojne. Tudi špansko višjih civilnih in vojaških oblastev in primator Prage dr. Baza. Razen jugoslovanskega poslanika g. Protiča so prisostvovali tudi mnogi drugi člani diplomatskega zbora, med njimi francoski poslanik de la Croiz, romunski poslanik Emandi itd. Navzočen je bil tudi šef francoskega vojaškega odposlanstva, dalje zastopniki univerze, poročevalci listov in odposlanci mnogih uglednih ustanov in društev, zlasti zastopniki češkoslovaškega Sokola, Navzočnih je bilo tudi mnogo prijateljev Jugoslavije iz drugih praških slojev. Koncert se je začel s sviraniem jugoslovanske in češkoslovaške narodne himne. Preden sc je koncertni program nadaljeval, je imel posebno lep govor zunanji minister dr. Kamilo Krofta. Podčrtal je vzporednost zgodovine Jugoslovanov in zgodovine češkoslovaškega naroda. Poudaril je, da se je to delo kronalo leta 1920 z ustanovitvijo Male antante. Minister je nato govoril o ciljih Male antante, ki onemogočajo obnovo nekih predvojnih odnošajev in služijo miru. Poudaril je, da je globoko prepričan, da je obsojen na pogin vsak poizkus razbitja Male antante. Na koncu svojega govora je dr. Krofta izkazal globoko spoštovanje spominu kralja Aleksandra I. Zedinitelja in dal izraza svojim čustvom globoke vdanosti kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu ter vsemu jugoslovanskemu kraljevemu domu, obenem je pa izrekel svoje najlepše želje za srečo in blagostanje bratske in zavezniške Jugoslavije. Za zunanjim ministrom je povzelo besedo še več govornikov, med drugimi g. Momčilo Miloše-vič, predsednik belgrajske jugoslovansko-češko-slovaške lige in poslanik Vasilije Protič, ki je izrekel čustva bratske zvestobe Jugoslavije do češkoslovaškega naroda in poudaril, da predstavlja Mala antanta, katere članice družijo tako čustva kakor gmotni interesi, najboljše poroštvo miru. Vse govore eo pozdravili z viharnim ploskanjem. Nato se je nadaljeval koncert, ki je izredno uspel. Izvajal se je pod vodstvom ravnatelja ljubljanske opere g. Mirka Poliča. la, hrane in vojske za Španijo. Davi je plula skozi Bospor sovjetska ladja »Cičerin«, na kateri je bilo natovorjenih mnogo letal, ki so jih spremljali mehaniki in piloti. Ves tovor je iiamenien za špansko rdečo vlado. Z nekaterimi ruskimi ladjami se vračajo nazaj v Rusijo ruski ranjenci, ki so so udeležili bojev proti nacionalnim četam. Nemški demanti Berlin, 2. decembra, b. Na uradnih mestih »o izjavlja, da se v Španiji nn strani nacionalistov ne borijo nemške formacije in tudi ne nemški vojaki, pač pa dobrovoljci Dobrovo!jci iz Francije, Anglije in Belgije pa se borijo tudi na strani madridske vlade tako, da Nemčiji ne more nihče očitati, da bi kršila nevtralnost. Snlamanra. 2. decembra, b Uradno se poroča, da je ameriška republika Nicaragua uradno priznala vlado generala Franca. sovraštvo bo prišlo do svojih mej. Nekega dne bosta obe stranki, ki se sedaj borita v Španiji, spoznali, da z nadaljevanjem boja uničujeta svojo deželo. Ko bo to spoznanje dozorelo, bo napočil čas, da Velika Britanija izkoristi svoj nepristanski vpliv proti nadaljnjemu prelivanju krvi. Lord Haliiax London, 2. dec. AA. Včeraj je v zavodu za zunanjo politiko predaval minister lord Halifax o mednarodnih problemih. Rekel je, da bo vlada ostala nevtralna v španski državljanski vojni, vendar pa bo treba pomisliti na premirje med obema strankama, ker se ne sme dopustiti, da bi španska žaloigra izzvala še večjo svetovno tragedijo. Slrašna bitha za Madrid Pariz, 2. dec. b. Iz glavneg a štaba nacionalistov s« izve o nočnih borbah okrog severnega madridskega predmestja sledeče: V predmestjih Gozuela ter Alarconi so nacionalisti v borbi na nož naskočili posamezne hiše in ulice in končno zavzeli postajo. Vse napade miličnikov so odbili ter pri tem zajeli 7 tankov, istočasno pa so popolnoma uničili rdečo pehoto. Nacionalisti 60 zavzeli v naskoku na nož nekaj vrst hiš. Pri tem so sodelovali tanki. V predborbi so nacionalna bombna letala in topovi očistili teren. Nacionalisti računajo, da so imeli branitelji Madrida nad 20.000 mrtvih, od teh nekaj tisoč inozemcev. Ta borba je bila ena izmed najbolj krvavih ▼ španski meščanski vojni. Zlasti težke izgube je pretrpela mednarodna brigada, ki je štela poprej 13.000 borcev, ne vštevši onih 4000, ki so pred nekaj dnevi prišli v špansko prestolnico. Po mnenju nacionalnih voditeljev se ie mednarodna brigada zmanjšala za polovico, ker so bile njene izgube ogromne. Nemški „dobrovoljci" v Španiji Anglija pravi: Treba ie naredili konec! Anglija za spravo v Španiji „Tudi špansko sovraštvo bo prišlo do svojih mej" straD 2 »SLOVENEC--, dne 3. decembra 1C36._ Blum začet ofenzivo proti komunistom Socialistična stranka odklanja politične direktive iz Moskve Pariz, 2. decembra. V petek se zbere francoski parlament, da se izjavi o zunanji politiki vlade. Pri tej priliki se bo videlo, ali je položaj vladnega predsednika Rluma, kateremu ni mogoče odrekati velike spretnosti, s katero se zna rešiti iz vseh težkih položajev, še veduo tako močan, kakor je bil doslej, ali ne. Po smernicah, ki jih je dobil vodja francoskih komunistov T h o r e z od kongresa ruskih sovje-tov v Moskvi, je začela francoska boljševiška stranka sedaj odkrito ofenzivo proti Blumu, ker so v Moskvi prišli do končnega prepričanja, da Blum na noben način ne bo opustil načela ne-vtralitete v španski državljanski vojski, kakor to zahteva ruska sovjetska politika. Zato je zdaj Thorezu zaupana naloga, da skuša z vsemi inočmi in sredstvi vreči Bluma. Na ugovor, da bi to pomenilo obenem krizo cele ljudske fronte, je odgovoril Thorez v svojem zadnjem govoru, da njegov boj ne gre proti ljudski fronti, ampak samo proti Blumovi vladi, ki se mora nadomestiti z drugo vlado ljudske fronte. Ta izjava je povzročila, da ie je sedaj francoska socialistična stranka v celoti obrnila proti komunistom in sc enodušno postavila za Bluma. Socialisti izjavljajo v svojem uradnem glasilu »Populaire«, da stranka sprejema boj, ki so ga komunisti napovedali vladnemu predsedniku in da bi v slučaju, če bi se posrečila Bluma vreči, vsa socialistična stranka izstopila ii vlade. Komunisti naj torej pomislijo, na kakšen način bi oni lahko sestavili drugo vlado, ako mogoče ne mislijo na driavni prevrat Ideja Thoreza, da je mogoča vladna kriza lire« krize ljudsko fronte, torej ne drži. Ce hočejo komunisti začeti tako vratolomno politiko, naj se prej vprašajo, ali bodo mogli to zagovarjati pred delavstvom pa sploh pred vsemi Francozi, ki hočejo ohraniti demokratično republiko. Socialisti morajo komunistom tudi povedati, da kljub svojim odločnim simpatijam la madridsko vlado nikakor ne želijo opustiti nevtra-litcte v španski državljanski vojni in da se popolnoma strinjajo z Dlinnom. ki pravi, da bi vsako vmešavanje Francije v to kočljivo zadevo neizgib-no moralo privesti do svetovne vojne, ki mogoče gre v račun komunistov, nikakor pa ne v račun evropske demokracije. To stališče socialistične stranke pomeni važen moment v razvoju notranjepolitičnih dogodkov v Franciji in zato tvori središče zanimanja vse evropske javnosti. Zdi se, da se komunistični računi, ki so seveda rezultat sklepov in debat kongresa ruskih sovjetov v Moskvi, ne bodo iz-lepa uresničili. Treba je pomisliti, da delodajalci v Franciji skušajo preprečiti praktično dejansko uvedbo štirideseturnega tednika in obligatorično državno razsodišče v mezdnih in drugih zadevah. Obenem hočejo fašistični elementi Bluma vreči zato, da preprečijo nov tiskovni zakon, ki kaznuje klevete. Vlada pa ima veliko nasprotnikov tudi zaradi nameravane uvedbe dohodninskega davka, proti kateremu se francoski kapitalizem strahovito hrani, dasi je, po pravici rečeno, Blumov predlog jako pravičen in nujno potreben. (Francoska začuda še zdaj nima tega davka. —Op. ur.) Ako bi komunisti nastopili proti Blumu, bi si samo nakopali očitek, da pomagajo fašizmu oziroma socialni reakciji. Zato je Blum storil zelo prav, da je sedaj sam začel ofenzivo proti komunistom, ker je to najboljše sredstvo, da bo v parlamentu dobil tudi glasove vseh zmernih elementov, ki se branijo tako komunizma kakor fašistične reakcije. Komunisti so se premislili Pariz, 2. decembra, e. Kriza med strankami ljudske fronte je dosegla danes svoj višek. Komunisti so hoteli preprečiti, da bi v petek že zunanji minister Delbos podal svoje poročilo o zunanji politiki. Zagrozili so. da bodo v petek glasovali proti vladi, če bo Delbos govoril in pojasnil v imenu francoske vlade in francoske zunanje politike, da mora Francija v španski državljanski vojni ostati nevtralna in da ne sme pošiljati pomoči ali orožja madridski vladi, ki je sedaj v Va-lenciji. Ta kriza ljudske fronte se je razvijala zelo hitro in je izbruhnila javno na javnem zborovanju v velodromu, kjer so govorili vsi voditelji francoske ljudske fronte. Govorili so tako Blum, Cainpichi, predsednik radikalnega poslanskega Velifte izpremembe v Bolgariji Sofija, 2. dec. m. Včeraj je bil podpisan ukaz o velikih spremembah v notranjem ministrstvu in v policijskih ravnateljstvih. Skoraj vsi dosedanji načelniki so prestavljeni. Precej višjih uradnikov je odpuščenih iz državne službe. Na izpraznjena mesta so bili povečini imenovani novi ljudje. Politična javnost spravlja te spremembe v zvezo s predstoječimi notranjepolitičnimi dogodki v Bolgariji, predvsem z vprašanjem organiziranja državne stranke, ki naj bi pripravila prehod iz avtoritativnega v demokratski režim. Za ustanovitev državne stranke je že imenovan potrebni akcijski odbor, v katerega so imenovani prosvetni minister Nikolajev, gradbeni minister Ganev, prometni minister, general Jovov, in bivši pravosodni minister Pešev. Za špekulante - smrt Berlin, 2. dec. Vlada je sprejela zakon o sabotaži narodnega gospodarstva. Po tem zakonu bo vsak nemški državljan, ki vedo ali nevede iz lastnega in brezvestnega koristoljuhja ali iz drugih nižjih namenov proti zakonskim določbam izvozi ir države svoje premoženje v inozemstvo, ali pa pusti svoje premoženje v inozemstvu in s tem povzroči veliko škodo nemškemu narodnemu gospodarstvu. kaznovan s mrtjo. Njegovo premoženje ho zaplenjeno. To se nanaša tudi za dela. ki so storjena v inozemstvu. Za izrek razsodbe jc morodajno narodno sodišče. Dalje je vlada sprejela tudi zakon za spremenil«) zakona o devizah, ki daje možnost za pobijanje deviznih manipulacij in onemogoča, da bi se kdo izognil deviznim predpisom. Drugi novi zakon pa ureja ustavo in upravo Berlina v tem smislu, da določa enotnost uprave med nadžupanom in pokrajinskim vodstvom. kluba in pa Thorez, vodja komunistov. Dvorano so dolgo pred začetkom zasedli komunisti, socialisti in radikali pa so bili v veliki manjšini. Komunisti so Bluma neprestano motili in vpili: »Blum naj začne delati! Pošljite kanone v Španijo!« Ko pa je začel govoriti voditelj radikalov, so ga izžvižgall vselej, ko je imenoval Delbosovo ime. Ploskali so samo Thorezu, ki je zahteval oboroženo pomoč madridski vladi. Na prihodnji seji vlade je zunanji minister zahteval, da morajo komunisti jasno izjaviti, ali podpirajo vlado ljudske fronte v celoti, ali pa jo rabijo^ samo v notranji politiki, v zunanji politiki pa izžvižgavajo odgovornega ministra svoje vlade. Zahteval je, da se mora zadeva takoj razčistiti in vlada je tedaj soglasno sklenila, da bo Delbos govoril o francoski zunanji politiki v petek in zahteval zaupnico za svojo politiko, torej tudi za politiko nevmešavanja v špansko revolucijo. Komunisti so sedaj prišli v silno aagato in danes so ves dan manevrirali pri Blumu, naj prepreči, da bi Delbos sploh govoril ali pa da hi govoril ie v petek. Najprej so grozili Blumu, da bodo glasovali proti vladi v celoti in tako povzročili krizo vlade. Blum pa je odgovoril, da socialisti ne bodo šli t nobeno drugo vlado, ki ne bi slonela na sedanji koaliciji levičarskih strank, torej Pred izjavo dr. Mačka Zagreb, 2. dec. b. Danes dopoldne je bila v stanovanju dr. Mačka konferenca predstavnikov SDS. Na tej konferenci je bila, tako se čuje, redi-girana posebna izjava dr. Mačka, ki jo bo podal jutri tisku. V tej izjavi bo dr. Maček orisal svoje 6tališče do nekaterih dogodkov, ki se spravljajo v zadnjem času v zvezo z dr. Mačkom in bivšo SDK. Razgovori ZO z dr. Mačkom Belgrad, 2. dec. m. Danes so se na stanovanju Davidoviča zopet sestali predstavniki srbi-janskega dela združene opozicije. Po sestanku je Božidar Vlajič, ki je bil pred kratkim v Zagrebu ter imel lam več sestankov z zagrebškimi politiki, časnikarjem izjavil, da je na seji poročal o razgovorih, ki jih je imel v Zagrebu. Vlajič je dejal, da se bodo razgovori nadaljevali. Odlikovanja Belgrad. 2. decembra. AA. S kraljevim ukazom na predlog ministrstva za trgovino in industrijo so bili odlikovani: z redom sv. Save 3. stop nje Milan Aleksander, ravnatelj Prve hrvatske štedionice, Panta Jovanovič, ravnatelj državne trgovske akademije v Skoplju z redom sv. Save 4. stopnje Mika Benc, lastnik tovarne pohištva A. Benc in sin iz Petrovgrada, z redom jugoslovanske krone 2. stopnje dr. Nikola Kostrenčic, predsednik častnega razsodišča zagrebške borze za blago in vrednosti, z redom jugoslovanske krone 3. slop. Oskar Vajs, prvi podpredsednik častnega razsodišča zagrebške borze, Juraj Etinger, drugi podpredsednik istega razsodišča, z redom sv. Save 3. stopnje dr. Hugo Bauer. tretji podpredsednik istega razsodišča, z redom sv. Save 4. stopnje Leon Bihler, Egon Bijelinski, Mavro Akselrad in Milan Rajič, člani častnega razsodišča zagrebške borze in dr. Miroslav Malica, pravni tajnik tega razsodišča. Prvi aerodinamični vlak Zagreb, 2. dec. b. Danes ob 13.21 je prispel v Zagreb prvi aerodinamični vlak. ki je odšel iz Belgrada ob 7.10 ter je rabil vsega B nr 11 minut Vlak se je zamudil v Novaki 50 minut, ker je moral tam natovoriti premog. Maksimalna hitrost vlaka na progi med Vinkovci in Slavonskim Bro-dom je znašala 130 km na uro. Računa se. da ho pri drugi poskusni vožnji brez zakasnitve vlak rabil za vožnjo med Bclgradom in Zagrebom ockaj nad 4 ure. H sni posestniki v Belgradu Brlgrad, 2. dec. m. Davi je prispela delegacija Društva posetnikov novib hiš iz Ljubljane. Delegacija bo na merodajnih mestih posredovala, naj bi se posestnikom novih hiš znižal društveni davek, obrestna mera na hipoteke, občinske doklade in da bi se za nove stavbe podaljšala doba osvoboditve davščin od deset na dvajset let. V deputa-eiji so Matija Vpher, Anton Grobelšek in Alojzij Marlinšek iz Ljubljane. Kmetshim dolžnikom Belgrad, 3. decembra. A A Ponovno se obveščajo dolžniki ki po določbah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov imajo pravico okoristiti se z olajšavami po tej uredbi, č« dolgujejo denarnim zavodom in kreditnim zadrugam, da pošljejo začasno anuiteto neposredno PAB-u oddelku za likvidacijo kmetskih dolgov, po poštni položnici, Belgrad št. 5 1.200. Na hrbtu položnice je treba napisati ime in priimek dolžnika (očetovo ime) na čigar ime se dolg glasi, bivališče in hišno številko, okraj in naziv in sedež upniške ustanove, ki ji je doslej dolgoval. — Dolžniki se opozarjajo, da v smislu določb pravilnika pošljejo začasno anuiteto, kakor je gori določeno, neposredno PAD-u in ne v depozit na okrajna sodišča, kakor se je v nekaj primerih pripetilo Dolžniki, ki dolgujejo zasebnikom ali zasebnim ustanovam, ki ue spadajo pod čl. 7 odstavek 1. nredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, naj pa denarja ne pošiljajo banki. ker njihovega dolga banka ne prevzame. Dosedanji dolžniki PAB-a imajo pa kakor doslej vse svoje obroke poslati neposredno banki, in sicer po hipotekarnih posojilih na čekovni račun 51.110 po zadružnih posojilih pa na čekovni račun 51.150 i gori navedenimi podatki Na poŠti dobljena potrdilo naj dolžniki shranijo, ker jim služijo kol dokazila o izvršenem vračilu, ker banka ne bo izdajala posebnih potrdil. Dunajska vremenska napoved: Zapndni vetrovi, nekoliko topleje, sicer pa v južnih Alpah brez bistvenih izprememb Zagrebška vremenska napoved: Stalno in pn hladno. na ljudski fronti, v kateri so tudi komunisti. Blum je torej nakazal naslednje: Ce bodo komunisti glasovali v petek proti vladi, se bo tudi socialistična stranka umaknila z oblasti in ne bo več sodelovala v nobeni vladni kombinaciji. Nova vlada bi torej bila čisto gotovo sestavljena ii enega dela desnilarskib radikalov in pa iz vseh strank ostale desnice parlamenta. Tako l)i bili komunisti tisti, ki bi odprli vrata na stežaj novemu desničarskemu režimu. Blum je komunistom izjavil, da je torej edino možni logični razvoj. Za ta razvoj naj krivdo prevzamejo nase samo komunisti sami. Popoldne se je zdolo, da je že danes možno računati s krizo vlade. Položaj se je moral že zelo daleč razvijati v tej smeri, ker so v zadnjem trenutku komunisti naenkrat preobrnili svoje mnenje in ga postavili takorekoč na glavo. Večina komunističnih poslancev je laiela hitro izjavljati, da bo v petek glasovala i a Delbosovo a u n a n j o politiko in torej tudi za načelo nevmešavanja v špansko državljansko vojno. Zdi se, da je torej kriza francoske ljudske fronte vsaj za nekaj dni odložena. ummammmmmmmmmammmmmmmmmm> Belgrajske vesti Belgrad, 2. dec. m. Tukajšnji Klub prijateljev Francije priredi jutri popoldne na čast soprogi francoskega poslanika grofici de Dampierre čajanko, na kateri bo pel nekoliko slovenskih pesmi tudi oktet Prosvetnega društva. Belgrad, 2. dec. m. Finančni minister je izdelal načrt uredbe o pobijanju tihotapstva umetnih sladil. Po tej uredbi bo spadalo izdelovanje pridelovanje in promet vseh jedi, ki se lahko slade namesto sladkorja z umetnimi sladili, pod nadzorstvo finančnega ministrstva. Prav tako bo spadal pod nadzorstvo finančnega ministrstva tudi promet vseh sladil, v kolikor se bo izvrševal od ne-poblaščenib oseb. Po tej uredbi bo prepovedano uvažanje vseh umetnih sladil kakor tudi jedi in pijač. Belgrad. 2. decembra. Radi številnih prometnih nesreč, Ki so se zadnje ase dogajale v prestolnici, je belgrajska policija pred kratkim čisto moderno uredila ves promet. Ker se je največ prometnih nesreč pripetilo zaradi nepozornosti šolske mladine, je prometna policija sklenila prirejati predavanja o prometu za belgrajske šolarje. Belgrad, 2. decembra, m. Prvakinja tukajšnje opere gdč. Mezetova, ki je, kakor znano, z velikim uspehom priredila koncert v Monakovem, priredi koncert v Berlinu, in sicer v začetku prihodnje koncertne sezone. Belgrad, Z decembra, m. Pri upravi pomorstva in rečnega prometa ie postavljen za priplava VIII. pol. skup. Jakob Bezljaj. Domači odmevi Proslava i. decembra v Železnikih Železniki, dne 2. dec. Sinoči je naše Katoliško prosvetno društvo proslavilo praznik narodnega zedinjena, kot je to doslej storilo naše društvo vsako leto, tzvzemši ona ieta, ko nas je prejšnji režim razgnal vsled »protidržavnostk. Protidržavni smo bili, ker smo redno prirejali kulturne prireditve na državni praznik. Protidržavni pa niso bili tisti, ki jih niso prirejali, ali pa če so prirejali morda kako maška-rado. Sinočnji večer je bil Se prav posebno lep zato, ker je na tej proslavi nastopil kot govornik minister dr. K r e k. Govoril je o pomenu tega narodnega praznika za nas Slovence ter za vse Jugoslovane. Ta praznik je on imenoval praznik upanja, praznik ljubezni, praznik hrepenenja in praznik močne vere. Na podlagi zgodovinskih dejstev je pokazal, kako je naš narod stopal od leta do leta ter iz desetletja v desetletje svojemu osvobojenju bližje, četudi je bila ta pot trnjeva in strma. Vedno je naš narod živel v upanju, da pride dan, vedno je hrepenel, in ker je naš narod ljubil svojo zemljo in svojo materino besedo, zato je bila v njem globoko vkoreninjena trdna vera, da bo dospel do zaželjenega cilja. Lepo je razvijal g. minister to i misel ter nanizal dejstva iz naše slovenske zgodo- I vine kot take ter iz naše zgodovine, ko smo korakali v zvezi e Hrvati in prišli v državno enoto Slo- I venci, Hrvatje • tretjim bratom in tako tvorimo našo državo. Četudi je bil govor globoko zasnovan in ja trajal preko pol ure, je vendar cela dvorana .napeto sledila in v spominih na dogodke ter zlasti v zavesti, da Se nismo vsi Slovanu združeni v tej naši državi, občutila tisto globoko bolest, ki navdaja vsakega pravega narodnjaka. Zedinjenje tre-, ba izvesti najprej doma, potem bomo močni in privlačni. Program je obsegal poleg tega govora red pevskih točk plod vodstvom pevovodkinje ge. Lotri-čeve, kateri se svojega pevskega zbora ni treba sramovati. Primerna je bila deklamacija »Domovino ljubim«, a dvorana je zahtevala ponovno ia-vajanja simboličnih vaj po narodnih pesmih: »Na Gorenjskem je fletno«, »Slišala tem ptičko pet«, »Moje dekle je še mlado«, »Regiment po eeetl gre«, »Jaz pa pojdein na Gorenjsko«, ki jih je sestavila in izvežbala»učiteljica Benedlčič. Med odmori je kratkočasil domači tamburaški zbor. Lepo proslavo raznika pa ie zaključila državna himna: »Pravica og«. V znak hvaležnosti so domača dekleta-čip-karice podarile g. ministru dr. Kreku krasno ročno delo, ozaljšano z belimi planinkami. Proslave so se udeležili poleg domačega župnika in župana tudi drugi odličniki, kot n. pr. župao iz Selc ter župan iz Sorice in predstavniki vseh drugih oblasti in korporacij ter organizacij r Železnikih. Na račun slovenske zavesti Zadnja številka »Bodočnosti« (glasilo zdruie« nih nameščencev) ob dveh dogodkih slika slovensko zavest: Prvi primer: Nedavno mi je znanec Iz Belgrada pripovedoval, da so v ministrstvih razne vloge iz Slovenije mnogokrat predmet zabave in posmehovanja, ker so napisane v takem jeziku, da se ga Bog usmili. Razne hlapčevske duše mislijo, da se v našem slovenskem jeziku ne sme pisati, pa se spakuje v neki »jugoslovanščini«, ki ni ne slovenski, ne hrvatski in srbski jezik. Resnično, lahko se nam posmehujejo, ko se sami tako zaničujemo in tudi čudno ni, če doživljamo udarce, ki bi jih bolj samozavestnemu narodu nihče ne upal deliti. Drugi primer: Uradni jezik na naših sodiščih je srbski, hrvatski in slovenski. Kdor teh jezikov ne zna, mora pripeljati s seboj tolmača. Taki so predpisi. Pa pride lepega dne na razpravo Kočevar. Pravi, da ne zna slovensko in da bi raje govoril nemško. Sodnik verjame tem besedam (Slovenci sploh preveč verjamemo na besedo) in mu dovoli, da se zagovarja v nemščini. Go6ipod sodnik je bil celo tako ljubezniv, da je sam začel govoriti nem-ško. Pa se zgodi da je začela ena priča neugodno izpovedovati za onega Kočevaria, in sicer v slovenščini. Da bi videli Kočevarja. ieako je pričo dobro razumel in kako je začel odgovarjati — po slovensko. To je slika slovenskega matom eščana, ki se je f>od Turki takoj poturčil, v Avstriji ponemčuril, v Jugoslaviji pa jjojugoskrvenil, ki mu je vredno in pomembno vse ono, kar ima tujo označbo. Le kaj bi rekel ta »nestrpni« Slovenec, ako bi bral ti-Ie dve šolski nalogi, ki jih je dal »neki« učitelj na »neki« dekliški ljudski šoli blizu Kosta-njevce: Naslov naloge je: »Zakaj sem Jugosk> venka? — Prva naloga se glasi: »Jugo6lovenka sem zato, ker me je rodila Jug©-slovenska mati. Jugo6lovenka sem ker delam in živim na Jugoslovenski zemlji. Mi Jugoslovenf fttO-ramo braniti svojo zemljo proti drugim »ovrajnikom. Jugosloveni se moramo zavedati, da nismo več Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak da smo Jugoslo-veni. Jugosloveni 6e moramo zavedati, da smo si vsi bratje. Brat je mio koje vere bio. Jugoslovenka sem zato, ker imamo Jugosloveni krasno morje, ki ga hočem braniti do zadnje kaplje krvi.« Druga pa je taka-le: »Jugoslovenka sem zalo. ker me je rodila jugo-slovenska mati, ker me vzgaja jugoslovenski oče, v šoli me pa uči jugoslovenski učitelj. Jugoslo-venka sem tudi zato, ker živim v svoji domovini Jugoslaviji med brati Jugosloveni. ne pa med Srbi, Hrvati in Slovenci. Vsi skupaj smo združeni v eno državo Jugoslavijo in smo Jugosloveni.« Ako bi bil tak-le učitelj, ker ie očividno zelo sposoben za vzgajanje prave jtigoslovenske zavesti, frestavljen n. pr. v Zemun ali v kak drug kraj ucroslaviie, bi drug dan »Jutro« prineslo njegovo sliko in članek o novi žrtvi klero-fašističnega režima ki je morala iti iz »ožje domovine« samo zato. ker je bila pristaž — »jugoslovenskega nacionalizma«. ki zatajuje svoj slovenski narod, svojega očeta in mater in svoj jezik. Drobne vesti Pariz, 2. decembra. AA. Havas: Parlament je z nekaterimi spremembami izglasoval zakon o obvezni arbitraži Zakon je bil izglasovan s 438 glasovi proti 130 glasovom. Ob 9. uri zvečer »e je začela debata o zakonu o tisku. Wactiington. 2. decembra. AA. DNB: Zunanje minastrstvo je objavilo odlok predsednika Roose-velta, ki prejioveauje uradnikom zunanjega ministrstva, da bi se smeli poročiti z inozemkami. Kdor bo prekršil ta odlok, bo takoj odpmščen iz državne službe. Kandidati za službe, ki so že poročeni z inozemkami, ne bodo sprejeti v službo. Odlok se utemeljuje s tem. da je 18% uradnfetva poročenega s tujkami m da splošno položaj v svetu ne dopušča, da bi se to število še povečalo. Dr. Vebrovo predavanje v Rimu Rim, 27. novembra. Predavanje dr. V e b r a na II, mednarodnem tomiističnem kongresu ie bilo sprva določeno na danes popoldne, v teku kongresa pa se je spored »preminil v toliko, da je prišel dr. Veber na vrsto že dopoldne, in sicer v drugi specialni sekciji predavanj, v kateri naj bi danes nastopili štirje predavatelji. G. prof. dr. Veber je bil na vrsti tretji. Predavanja v tej sekciji so se začela ob 10.15. Predavanji prvega in drugega predavatelja sta trajali z diskusijo vred do 11.15. Potem je nastopil dr. Veber s predavanjem: Der philosophischen Hauptkern des Chrlsientums«. Ni tu mesto za podrobno ponovitev predavanja. Glavna misel je naslednja: Pravo filozofsko zanimanje naj bo v prvi vrati človekoljubno usmer-eno in človečansko osredotočeno. Prof. Veber je to svojo misel predočil poslušalcem s treh vidikov: prvič z zgodovinskega na zgledu starogrške filozofeke miselnosti, nadalje z ideinega in končno ie z vidika posebne primerjave vsefa pristnega filozofskega zanimama • krščansko miselnostjo. Celotno predavanje je izvenelo v končnem zaključku, da se pristna filozofija in prava krščanska misel druga drugo naravnost sestavno medsebojno pogojata. Kar izpoveduje krščanska misel glede človeka z vidika znanstvenemu pogle du nedostopne tajne človeškega bistva, to izpoveduje filozofsko misel z vida takega svetovnega nazora, ki prav to tajno v prvi vrsti upošteva. Po končanem predavanju sta se javila dva opo-nenta; prvi Nemec, drugi Italijan (civ. prof. filoz.) Prvi je predavanje stvarno in načelno spreiel in ga označil kot interesantno, novo pot za rešitev glavnega vprašanja. Izrazil pa je pomisleke glede metodološkega jx>gleda, ker se mu zdi, da bi Vcbrova izvajanja preostro vzeta, utegnila vzbuditi vtise nepremagljivega razkola v naravi človeka. Profesor Veber mu je odgovoril tako, da se je tuoi oponent zadovoljil. Drugi oponent pa je govoril italijanski, pa je pri navzočih takoj vzbudil vtis, da ne govori k stvari. — Vebrovo predavanje je bilo s splošnim odobravanjem končano. V kolikor smem podati občutek ostalih slovanskih udeležencev Vebrovega predavanja, moram reči, da je dr. Veber v to predavanje položil vse svoje znanje in vitaliteto, tako da ie poslušalce kljub pozni uri držal vseskozi v pozornosti. K temu moramo še omenili, da so ga nagradili ob koncu predavanja s oilnim aplavzom. Posebno je važno, da se je na to način predstavila slovenska filozofija v krogu mednarodnih filozofov kot samobitna in samostoina. Predavanju g. prof. dr. Vebra se je poznala jedrovitost in znan-stvenost. Zanimivo je, da so «i tomisti kljub temu, da rezultanta vseh komponent Vebrovega predavanja ni popolnoma odgovarjala uradni smeri to-mistične filozofije, v celoti njegovo mnenje osvo- iUI. M. H. Proslava praznika zedin\en\a Uubljana Sijaj, s katerim vsako leto Ljubljana praznuje praznik Zedinjenja, se je letos na dan 1. decembra v primeri z drugimi leti še povečal. V svečano razpoloženje se je Ljubljano odela že na predvečer, dne 30. novembra. Ze tedaj so zaplapolale zastave. Grad je bil razsvetljen, raz grajsko pobočje pa je bleščal napis: »Čuvajte Jugoslavijo!« Topovska baterija je z Gradu oddala 21 strelov. Na predvečer državnega praznika je bilo več manjših in večjih svečanih akademij, med katerimi je bila nedvomno največja in najlepša na Rakovniku. Spored te akademije je obsegal več posrečenih recitacijskih in pevskih točk. Glasbene točke je vodil priznani dirigent g. Grzinčič. Letos so mnoge šole povabile na svoje običajne akademije na državni praznik tudi starše. Posebno lepa in obsežna je bila akademija na I. deSki osnovni šoli na Ledini. Učenci vseh šol so imeli na državni praznik službo božjo, nato pa so se udeležili akademij v svojih zavodih. Ob 10. dopoldne je bila slovesna služba božja v stolnici. Službo božjo je ob asistenci daroval škof dr. Gregor Rožinan s pesmijo »Tebe Boga hvalimo«. Službe božje so se udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. general Djordje Radisavljevič, pomočnik poveljnika zagrebške armadne oblasti, ban dr. Natlačen, pomočnik bana dr. Majcen z vsemi načelniki in uradništvom banske uprave, divizijski general Tonič s častniškim zborom, dalje predsednik apelacijskega sodišča dr. G olj a, železniški ravnatelj dr. Fatur, finančni direktor dr. Sedlar, višji drž. pravdnik dr. K r a v i n a, poštni direktor dr. V a g a j a. mestni podžupan dr. R a v n i h a r v zastopstvu odsotnega župana dr. Adlešiča z vsem občinskim svetom, za univerzo prof. B i 1 i m o v i Č, vsi tukajšnji konzuli, komisar Zbornice za TOI dr. Logar itd. Zastopana so bila tudi razna javna društva, korporacije, do-brovoljci itd. Pred cerkvijo je bila postavljena vojaška četa 40. pehotnega polka z vojaško godbo in zastavo. Pred službo božjo v stolnici je bila cerkvena slovesnost v novi pravoslavni cerkvi, ki so se je udeležili skoraj vsi navedeni predstavniki. Cerkev je bila včeraj blagoslovljena, in sicer jo je blagoslovil zastopnik zagrebškega pravoslavnega me-tropolita Dositeja arehierejski namestnik Vitkovič ob asistenci štirih svečenikov. — Graditelj inž. 0 t a h a I je razkazal dostojanstvenikom cerkev in izročil ključe predsedniku pravoslavne občine v Ljubljani prof. Lubi Jurkoviču. Cerkev je posvečena bratoma sv. Cirilu in Metodu. Ob istem času, kakor v stolnici, je bila cerkvena slovesnost v evangeljski cerkvi, kjer je cerkvene obrede opravil ob navzočnosti zastopnikov oblasti evangeljski pastor g. Mihael Schaffer. Velik uspeh časnikarskega koncerta. Med prireditvami prosvetnega značaja na državni praznik pa je bila daleč najbolj veličastna in najlepša časnikarski koncert na Taboru. Ta koncert, ki pomenja hkrati uvod in višek vse družabne sezone v Ljubljani, ima med ljubljanskim prebivalstvom že tako tradicijo, da bi uspel tudi brez sleherne reklame. Kvaliteta koncerta je vedno na visoki stopnji, enako pa tudi sledeča mu družabna prireditev. Poseben sijaj pa dajejo tej časnikarski prireditvi vsako leto odlični predstavniki. Že mnogo pred začetkom koncerta so bili vsi ^prostori razprodani. Naval občinstva na dvorano na 'Taboru je bil ogromen. Podjetni reditelji so imeli polne roke posla, da so vzdržali red ter od-kazali vsakemu gostu njegov prostor. Med odličnimi udeležniki smo opazili pomočnika poveljnika zagrebške armije generala Radisavljevič a, bana dr. Natlačena, div. pov. gen. T o n i č a, predsednika apelacije dr. G o 1 j o, finančnega direktorja dr. Sedlarja, železniškega direktorja dr. Faturja, poštnega direktorja dr. V a ga j o ter druge predstavnike, kakor konzule tujih držav, predstavnike korporacij, društev in kulturnih ustanov. Odbor ljubljanskih časnikarjev s predsednikom g. V i r a n t o m na čelu je sprejemal odlične goste. Prireditev se je pričela z državno himno, ki jo je odigral pomnoženi vojaški orkester pod vodstvom kapelnika g. Zivanoviča. Himno je občinstvo poslušalo stoje. Velik uspeh so imeli mali ljubljanski harmonikarji, ki so pod vodstvom prof. Rančigaia zaigrali tri pesmi. Ob spremstvu pianista dr. Svare je operni pevec g. A. Kolacio zapel z izrednim občutjem in veliko umetniško silo Šva-rovi pesmi: >Ni te na vrtu več< in pa »Moj očka so mi rekli«. Jerajev godalni trio je nato izborno zaigral odlomke iz Cavallerie rusticane in molitev iz Puccinijeve »Tosce«. Sektet bratov Zivkov iz Maribora je zapel vrsto narodnih pesmi, počenši 1 »Regiment po cesti gre«. Vse te pesmi so dosegle navdušenje med občinstvom. Sleherno točko je občinstvo nagradilo z viharnim aplavzom. Po odmoru je nastopil kapelnik g. Živanovič, ki je zaigral koncertni komad na kontrabas solo. Ta točka je v Ljubljani izredno redka ter je vzbudila veliko pozornost. Velik uspeh je imela končno operna pevka gdč. Zupevčeva, ki je ob spremstvu g. Neffata na klavirju zapela odlomek iz »Sevilj-skega brivca«. Odlikovanja Belgrad, 1. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kraljevega namestništva na predlog finančnega ministra so odlikovani: i redom jugoslovanske krone III. stopnje dr. Fran Pavlič, višji svetnik finančnega ministrstva, dr. Janko Rajačič, finančni ravnatelj savskega finančnega ravnateljstva; z redom sv. Save III. stopnje Avgust Sedlar, finančni ravnatelj dravskega fin. ravnateljstva; z redom jugoslovanske krone IV. stopnje Josip Satler, pomočnik fin. ravnatelja v Ljubljani, Štefan Vesel in Fran Omerza, svetnika fin. ministrstva, Vladimir Vrtel, višji katastrski nadzornik v Banja-luki, Franjo Golo, nadzornik v Ljubljani; i redom sv. Save IV. stopnje dr. Fran Stegen-šek, svetnik fin. ministrstva, Julij Fuks, višji katastrski nadzornik savskega fin. ravnateljstva; z redom jugoslovanske krone V. stopnje Franc Cuš, višji davčni nadzornik davčne uprave v Celju, Ignac Ozvatič, višji davčni nadzornik davčne uprave v Mariboru - mesto, Stanko Ribnikar, višji davčni nadzornik davčne uprave v Ljubljani - mesto, Josip Klemenčič, višji davčni nadzornik davčne uprave v Ljubljani - mesto, Ivan Stupar, višji davčni nadzornik v Ljubljani, Miha Cop, višji carinski nadzornik na Jesenicah; z redom sv. Save V. stopnje Anton Vukelj. arhivar primorskega fin. ravnateljstva; z redom jugoslovanske krone IV. stopnje Vladimir Spagnut, glavni tajnik Poštne hranilnice, dr. Vladimir Vidmar, ravnatelj Poštne hranilnice v Ljubljani; z redom jugoslovanske krone V. stopnje Anton Ziajpah, monopoleki nadzornik tobačne tovarne v Ljubljani. Po koncertnem delu se je razvila živahna družabna zabava Žal, da je dvorana imela za vse številno občinstva premalo prostora, vendar pa so bili gostje časnikarjev izredno zadovoljni. Zabava se je zavlekla pozno v noč. Naklonjenosti ljubljanskega občinstva smo časnikarji hvaležni, saj je to edina prireditev, ki jo pripravi naš stan za splošno javnost. Kakor znano, gre čisti dobiček časnikarskega koncerta v pokojninski sklad časnikarjev. Maribor 1. december se je praznoval v Mariboru z vso slovesnostjo. Vse mesto je bilo zavito v trobojnice. Na predvečer so priredili mariborski gasilci svečan sprevod z baklado in godbo po mestnih ulicah, ki so se ga udeležila tudi narodna društva. V torek, na državni praznik, je bila ob 10. v stolnici cerkvena proslava. Zahvalne molitve za domovino je opravil prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič ob asistenci stolnega kapitlja. Navzoči so bili predstavniki mestne občine, državnih in vojaških oblasti z uradništvom, častniškim zborom, predstavniki društev itd. Po služIli božji so vsi predstavniki odšli k slavnostni blagoslovitvi in otvoritvi nove šole v Magdalenskem predmestju. Na okrajnem glavarstvu je bila razgrnjena vpisna knjiga za čestitke. Zvečer so častnikii mariborske garnizije priredili v Unionu slavnostni ples, katerega so se udeležili predstavniki celokupnega mariborskega življenja. Celje Celje je svečano proslavilo praznik Zedinjenja. Vsa poslopja so bila okrašena z državnimi zasta-\ami. — Ob 8. zjutraj je bila v opatijski cerkvi zahvalna služba božja, ki jo je ob asistenci opravil opat g. Jurak. Svečane zahvalne službe božje so se udeležili zastopniki vseh civilni hin vojaških oblasti in korporacij, številno uradništvo ter mnogo občinstva Navzoči so bili okrajni načelnik g. dr. Zobec, župan dr. Mihelčič, policijski predstojnik g. T6rner, predsednik upravnega sodišča g. dr. Likar, predsednik okrožnega sodišča gr. dr. Vido-vič, poveljnik 39. pp. polkovnik g. Nečak, poveljnik mesta Celja polkovnik g. Milko, častniški zbor, rezervni oficirji itd. Po službi božji v opatijski cerkvi je bilo še cerkveno opravilo v pravoslavni ln evangeljski cerkvi. Vršile so se tudi cerkvene proslave za šolsko mladino, nato pa so bile v šolskih telovadnicah akademije v proslavo praznika narodnega zedinjenja. Ptui Državni praznik zedinjenja v Ptuju. V Ptuju smo proslavili državni praznik, Zedinjenja na slovesen način. Ob 9 je bila v prostijski cerkvi Sv. Jurija slovesna sv. maša, nato molitve za Nj. Vel. kralja in zahvalna pesem. Službo božjo je daroval infulirani prošt g. Ivan Greif ob asistenci svojih duhovnih tovarišev. Slovesni sv. maši so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti, društev in korporacij ter velika množica občinstva, kakor tudi četa vojaštva. Po cerkveni 'slovesnosti ^STEKLO*, PORCELAN! Prizanesljivo in brez prask Čisti Vim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo! so se sprejemale vdanostne čestitke pri okrajnem načelstvu. — Delo v obratih ie ves dan počivalo in tudi trgovine ®o bile ves dan zaprte. Mesto je bilo v zastavah. Slov. Konjice G. arhidijakon konjiški Franc Tovornik je daroval slovesno sv. mašo ob navzočnosti predstavnikov oblasti in organizacij. Božji hram je napolnila šolska mladina in množica vernikov. Po opravljeni službi božji so se vršile proslave v šolah in organizacijah. Posebno lepa proslava se je vršila v kat. društvenem domu, kjer je imel slavnostni govor sodnik g. Gubenšek. Govornik je predočil zgodovino in pomen proslave ter zaključil izvajana s klicem zvestobe domovini in kralju Petru II. Proslavo je posebno povzdignilo čestitanje navzočih društvenikov gospodu okrajnemu načelniku Matiji Malešiču, ki je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Sprejem češko-jugoslovanske lige na magistra tu v Pragi med govorom primatorja dr. Baie. Blagoslovitev nove šo!e v Mariboru Maribor, dne 2. decembra. Maribor je kot trajen spomenik blagopokoj-nemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju postavil krasno novo šolo, ki je bila včeraj, na praznik državnega zedinjenja, blagoslovljena in izročena svojemu namenu. Dopoldne ob 11 se je zbrala v okusno okrašeni šolski telovadnici mladina II. deške meščanske šole in II. dekliške osnovne šole, ki bosta v novi stavbi dobili svoje prostore, na čelu s svojimi učitelji in učiteljicami in pričakovala odlično goste, ki so se udeležili blagoslovitve. Prišli so: mestni župan dr. Juvan s podžupanom Žcbotom in celotnim občinskim svetom, zastopnik ministra prosvete g. ravnatelj Mastnak iz Maribora, zastopniki bana načelnik prosv. oddelka dr. Rreznik, general Milenkovič, referent v ministrstvu prosvete Fr. Erjavec, bivši minister L Vcsenjak, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, okrajni glavar dr. Šiška, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, ravnatelji srednjih šol, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjcc, upravnik carinarnice Mihajlovič, državni pravdnik dr. Zorjan in drugi odlični predstavniki naših oblasti ter narodnih in kulturnih društev. Blagoslovitvene obrede je opravil prevzvišeni mariborski škof g. dr. Ivan Jožef Tomažič ob asistenci gg. kanonikov dr. Žagarja ter dr. Ostrca, magdalenskega dekana A. Strgarja, dr. Meška, magdaleuskegn kaplana Cafute in Draga Olier-žnna. Po končani blagoslovitvi nove stavbe je imel g. škof na zbrane naslednji nagovor: »Cerkveni obredi, ki srno jih ravnokar opravili, pričajo, kako veliko pažnjo in skrb posveča katoliška cerkev vzgoji in izobrazbi mladine. Cerkev želi, dn bi se mladina v šoli izobraževala v vseh posvetnih znanostih in spretnostih, da bi pozneje v življenju mogla vestno izpoljnevati svojo poklicne dolžnosti, obenem pa upravičeno zahteva, da se mora vzgajati tudi v božji modrosti tn milosti. Čestitam vsem, ki so pripomogli k tej lepi stavbi, ki smo jo blagoslovili, zlasti mestni občini in njenemu sedanjemu predsedniku dr. Ju-vanu. Čestitam učiteljem in učiteljicam, ki bodo v tej šoli vzgajali mladino, staršem, katerih otroci bodo obiskovali to šolo ter učencem in učenkam, ki bodo v tej šoli deležni vzgoje in izobrazbe. Zeli m, da bi v šolah, ki bodo nastanjene v tej stavbi, po smernicah našega velikega škofa in vzgojitelja Slomška, vladala složnost med šolo in cerkvijo, med učitelji in kateheti. Naj bi iz te šole izhajali dobri kristjani in dobri državljani ter plemeniti udje človeške družbe.« Za škofovim govorom, ki je napravil na navzoče globok vtis, je povzel besedo mestni župan dr. Juvnn, ki je podal zgodovino dolgoletnih naporov mariborske občine zn postavitev nove šole, ki je bila zaradi naraščanja števila šolskih otrok nujno potrebna. Zahvalil se je vsem bivšim mariborskim županom, ki so mnogo pripomogli, dn se je uresničila želja po novi šoli. Spomnil se je pokojnega finančnega referenta mestu občine dr. A. Jerovškn, ki je vodil akcijo za postavitev novo šole od I. 1924 do svojo smrti in kateremu gre zasluga, da je Maribor dobil tako !e|>o in moderno šolsko stavbo. Zahvalil se je mestnemu arhitektu inž. Cernigoju, ki je napravil načrte za stavbo, in tvrdkam, ki so solidno in pravočasno izdelale prevzeta dela ter končal: Vam, gospa upraviteljica Juvančičeva in gospod upravitelj Itode, izročam danes novi šoli v varstvo in uporabo. Nas vseli želja je, dn bi sc v teh šolah vzgajala našn dera v zdrav in krepak slovenski rod, v krepke značaje, ponosne Jugoslovane in dobre Slovence, ki bodo zvesti svojemu Bogu, veliki skupni domovini Jugoslaviji, svojemu kralju in krnljevskemu domu. Zgradili smo obe Soli v spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinilelja. Mislim, da so Maribor ni mogel lepše oddolžiti svojemu velikemu kralju. Naj bo ia mo- gočna stavba trajen spomin nn Njega vsem onim, ki se bodo v teh šolah vzgajali, in poznejšim rodovom dokaz, kako globoko je bil Maribor vdan svojemu viteškemu kralju. Ko obhajamo to lepo slovesnost, pa hite naše misli k mlademu kralju. Maribor danes na praznik državnega zedinjenja izreka svojemu kralju globoko vernost in vdanost in vas pozivam, da zakličete z menoj: Naj živi naš kralj Peter II. in ves kraljevski dom!« Šolska mladina je zapela državno himno, nakar so govorili zastopnik ministra prosvete ravnatelj Mastnak, zastopnik bana dr. Breznik, upravitelj Kode in upraviteljica Juvančičeva. Sledile so deklamacije dečkov in zborna deklamacija de-deklic, kar je vse izzvenelo v globoko zahvalo naše šolske mladine za lepo, novo šolo. Z blagoslovitvijo in otvoritvijo šole v magdalenskem predmestju je izpolnjena dolgoletna želja staršev po primernih šolskih prostorih na desnem dravskem bregu mariborskega mesta in dokaz, kako je mariborski mestni občini in vsemu prebivalstvu pri srcu kulturni napredek mesta, kateremu bo nova šola služila. Naj bi se uresničile škofove besede, dn bi iz te šole izhajali dobri kristjani in dobri državljani I f Učiteljica Mežika Klan Ribnica. 1. decembra. Učiteljica Než.ka Klun je umrla, učiteljica v pravem in pristnem pomenu besede. Ni bila le nastavljenka, ki opravlja svoj posel uradno ali 6lužbJično-do-mačinko. Tri leta je poučevala v Fari-Vasi ob Kolpi, devet let v samotnem, od železnice 36 km oddaljenm Kužlju ob Cabranki, brez vsakega najjx)trebnejšega udobja, 13 let v Dolenji vasi pri Ribnici in ravno letos se ji je izj>o!iiila želja, da je bila nameščena v svojem rojstnem kraju v Ribnici, ki ii je kanila posvetiti vse 6voje moči, pa jo je zalotila po n nični operaciji smrt. dobro pripravljeno, v 40. letu slarosti je izdihnila svojo blago dužo. Nihče ni mogel verjeti, da je gospodična Nežika mrtva, ko so raz šolska poslopja zaplapolale črne zastave in je tuino zvonjenjc javljalo žalno vest. Ljudstvo jo je povsod naravnost ljubilo, saj ni bila učiteljica samo v šoli, ampak tudi v gospodinjskih tečajih v Dolenji vasi in drugod, v prosveti, neštetokrat pri zapuščenih bolnikih, jx>sebno v siromašnem Kužlju, ljubiteljica revnih otrok, ki je marsikaterega oblekla in obula. Pri vsem svojem delu pa je bila vedno tiha, skromna, preprosta, neuklonljivo značajna, iz srca pobožna. Vneta kongreganistinja, je posebno zaupno častila čudodelno svetinjo in ravno na dan njenega spomina, 27. novembra, jo je Marija po velikem trpljennju poklicala po plačilo. V nedeljo, dne 20. novembra smo jo .spremili na zadnji poti na farno pokopališče v Ribnici. Pred ogromno množico spremljevalcev sc je pred hišo od nje poslovil gosp. upravitelj Kmet, ob grobu pa gosp. nadzornik Peterlin in zastopnica kongregacije i z Lichtcnturiiove^a zavoda v Ljub-jani. Do solz so ganili šolski olroci z ljubkim petjem ob hiši in grobu, kakor morejo s svojo molitvijo za drago mamico ganiti le hvaležni otroci, Kako hvaležne sledi svojega dela je zapustila, se vidi iz tega, da so prihitele k pogrebu matere in mladenke celo iz 54 km oddaljenega Ku/.lja. Tudi Dolenja vas je bila ča=tno zastopana po šolskem odboru, ribniška Marijina družba jo jc spremljala z zastavo, tudi tovariši in tovarišice so se udeležili pogreba, v častnem številu in l/udstva nešteto. Tako ljudstvo spoštuje in časti dobro učiteljico, k> z njim čuti in se zanj žrtvuje z vso ljubeznijo! Pokoj blagi duši vzor-uč:teljice! — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, nko jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Oprl. ro«. 8. br. 90474/8S. Drobne novice Koledar Četrtek, 3. decembra: Frančišek Ksaverij, spo- znavavec. Novi grobovi + V Ljubljani ie včeraj mirno r Gospodu zaspala gospa Antonija Frohlich roj. Petrovčič. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Promocija. Na zagrebški univerzi je bit dne 30. novembra pmomoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Stane Grapar iz Ljubljane. Zavednemu članu zagrebške ja A. K. D. »Danica« iskreno čestitamo! Vsako disharmonijo živl/en-,kih funkcij lakot o začetku normalizirat te z našo najbohšo in na/bolj zdravo pnrodno mineralno vodo ono z rdečimi srci, RADENSKO! — Zmaga JRZ v Sedlarjevem v šmarskem okraju. Preteklo nedeljo so se vršile ob-inske volitve v tej občini, ki sestoji iz bivše občine Sedlarjeve Buče in Lastnič. Postavljeni sta bili 2 listi. Dobila je lista JRZ z nosilcem Dobravcem 226 glasov in 16 odbornikov, kompromisna lista JRi z nosilcem Brglezem 109 glasov in 2 odbornika Te volitve so se vršile že to nedeljo, ker je v Polju 6. decembra cerkveno proščenje, drugi dan oa sejem. _ Vremenska napoved: Evropa: Globoka depresija s središčem nad Baltiškim morjem Oblačno vreme s snegom v srednji Evropi. Sekundarna depresija se je iz Italije preselila v |Užno Grčijo in povzročila oblačno vreme z dez em in snegom po vsem balkanskem polotoku. Visok pritisk z oblačnim vremenom je nad zahodno Evropo. — Jugoslavija: V primorskih krajih se je zvedrilo, pravtako na zahodu države. V ostalih krajih je oblačno in ponekod dežuje in sneži, posebno v sredini in na jugu države. V poslednjih 24 urah sta dež in sneg tudi v severni polovici države. Temperatura se ie zvišala v vsei državi. Najnižja temperatura je zabeležena v Zagrebu —9, najviš a pa v Movtarju •f 11 stopinj. — Napoved za danes: Oblačno v celi kraljevini. Ponekod dež in sneg. Temperatura se ne bo znatno spremenila. — Slovenščina »Slovenskega Naroda«. »Slovenski Narod«, ki je do zedinjenia veljal za borca za slovenski jezik in omiko, se sedaj seveda na vse kriplje trudi, da bi nas pojugoslovenil. Namesto >odličeni ali »izbran« rabi na primer sedaj >otmen«, česar noben preprosti slovenski človek ne razume. Pa tudi izobraženi ljudje ne razumemo na primer besede, ki jo naenkrat vsi jugoslo-venarski listi pri nas rabijo — tudi >Jutro< — namreč previrati. previranje. Kaj pa je to za ena pošast? Ali mogoče »prerivanje«? Ne — pravijo namreč, da je to visok političen pojem ampak mi še do danes nismo mogli ugotoviti, kaj naj bi pomenil. Prosimo gospode Jugoslovene. naj nam ga pojasnijo, da bomo povedali, kako bi se temu re klo po slovensko. - Prt zaprtju motnjah v prebavi vzp mite z.jmra.i tia ptazeii želodec kozarec ua ravne »Franz-.lo»ef Rrenčioea. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 2. t. m. je objavljen »Zakon o konvenciji o vzajemnih odnošajih v sodnih civilnih in trgovinskih stvareh, sklenjeni med Jugoslavijo in Turčijo«, dalje »Podaljšava roka za izdajo mestnih pravilnikov po navodilih o izvrševanju § 124. zakona o mestnih občinah«, »Odločba o oprostitvi turistično-propagandnega materiala iz Francije od uvozne carine«, »Odločba o oprostitvi Narodnega doma v Kranju, r. z. z o. z., od plačevanja družbenega davka«, »Telefonski promet z Avstrijo in Paragvajem in s Španijo in Avstrijo in »Pravilnik o sestavi, organizaciji in področju Banovinskega turističnega sveta dravske banovine«. — Sejem (živinski in kramarski) v Kamniku se radi praznika vrši dan pozneje, to je v sredo, dne 9, decembra 1936. — Za Putnikov posebni vlak na Dunaj od 5. do 10. t. m. se lahko še prijavite do 3. t. m do 12ih. — Nesreča kolesarja. V ljubljansko bolnišnico so reševalci včeraj pripeljali 19 letnega kolarskega pomočnika Franca Tavčarja iz Podboršta pri Jezici. Tavčar se je pelial s kolesom v mesto, pa je na spolzki cesti padel ter se močno pobil po glavi. — Nove tiskovine za likvidacijo kmetskih dolgov po členu 9 pravilrika k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov: Obračun kmetskega dolga po odstavku 1., člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in odstavku 2., člena 9 pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami, komad Din 1, ter Obveznica, izdana po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, komad Din 1. Poleg tega ima Jugoslovanska kn igarna v zalogi tudi še tiskovino: Potrdilo, s katerim se potrjuje, da je dolžnik res kmet, komad Din 1. Istočasno priporoča knjižici: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, Din 3, ter Pravilniki k uredbi o likvidaciji kmeiskih dolgov, Din 6. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Najlepši dar za Miklavža je perzijska ali bosanska preproga — Državne tkalnice, Sarajevo. Prodaja tudi na obroke na razstavi, Ljubljana, Tyr-ševa cesta 8 (Restavracija »Šestica«). — Da boste stalno zdravi, ie potrebno, da redno piiete l?adcnsko ki deluie proti bolc/nim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini m si l?adcnsko vam ohioni zdiavie tn mladostno svežosl. piui Miklavž Kupnfe v Cirilov!. Izsieden tat perutnine. V zadnjem času so bile tatvine perutnine na dnevnem redu. Skoraj vsako noč je izginalo raznim posestnikom v Pesniški dolini večje in manjše število kokoši, puranov itd. Orožniki, ki so vodili preiskavo, so končno izsledili glavarja te tatinske tolpe, in sicer v osebi 33 letnega Martina Sedlaška iz Pacinja. Njegov kazenski list je zelo obširen in je bil radi tatvine ie mnogokrr; ':: novan. Možnkar je brez zaposlitve, živi pa udobno in razkošno. Orožniki so ga aretirali in oddati v zapore okrajnega sodišča v Pluju. Lastniki perutnine pa so «e za enkrat oddahnili. Ljubljana I Depntarlja ljubljanskega trgovstva pri nadškofu dr. Ujčiču. Pri novo' imenovanem be,grajskem nadškofu dr. Ujčiču se je zglasila depuiacija ljubljanskega trgovstva s predsednikom g. Sossom, blagajnikom g. Verblčem in tajnikom g. Smučem. Depuiacija se je nadškofu zahvalila za njegovo vnemo na trgovski gretnijalni nadaljevalni šoli, kjer je pet let učil trgovsko mladino verouk. De-putacija je nadškofu v znak hvaležnosti izročila krasno pisalno garnituro. Obenem mu je želela naj bi na svojem novem mestu dolgo deloval v polni svežosti in zdravju v korist naroda in svojih vernikov. Nadškof dr. Ujčič se je za krasno darilo kar najlepše zahvalil ter ob tej priliki izrekel željo, da bi bilo prijateljstvo med njim in ljubljanskim trgovstvom trajno tudi potem, ko bo deloval v Belgradu. Poleg tega s« je od nadškofa dr. Uj-čiča poslovil tudi učiteljski zbor gremijalne šole. 1 Pogreb malega Petra Ziherla, ki mu je bil krstni boter Nj. Vel. kralj Peter IL Iz štepanje vasi nam poročajo: V spominu nam je še slovesen knet desetega sina Ziherlove družine Peterčka Ziherla, kateremu je 23 avgusta t. 1. kumoval Nj Vel. kralj Peter II. Usoda pa je pretrgala malemu Peterčku nit življenja dne 30. novembra in na praznik zedin:enja smo ga pokopali na pokopališču v Steponji vasi. Pogreb malega Peterčka je bil prav lep. Pred križem ie nesel mali fantek prižgano krstno svečo, ki jo ie daroval visoki bo'.er kralj Peter, za križem pa so trije fantki nesli venec botra in botree. Pogrebne obrede je opravil šentpetnski kaplan g. Cuderman ki je malega Peterčka tudi krstil. Za krsto «o šli bratci in sestrice ter 6tarši pokoinega Petrčka. Sledila sta zastopnik botTa Nj. Vel. kralja Petra II. podpolkovnik g. Milan Ketikovič in botrca gdč Pavla Mi-klavfcičeva, uradnica drž. pravobrani'stva. Žalni SDrevod :e zaključil« do'rfa vrst« dni^th nnrfrebcev 1 Miklavž poseti pridne mnlčke v soboto, dne 5. t. m. ob 17. v verandni dvorani Uniona Glede obdaritve nnj se zptasijo dobre mamice ali niih namestnice istega dne v isti dvorani med 13. in 16. 1 Miklavž v Rokodelskem doma. Tudi letos bo oriše! Miklavž v sijajnem spremstvu v Rokodelski dom. in sicer na Miklavžev večer, v soboto 5 decembra ob sedmih, ko bo obdarovanje otrok, in na Miklavževo nedelfo, 6. decembra, ob sedmih zvečer, ko bodo darove dobili tudi odrasli. Darila se ipreiemajo v petek od 3 do 6 oopoldne in v soboto in nedeljo ves dan v RokM-lskem domu, Ko-menskega ulica 12. k:er se dobivajo tudi vstopnice za sobo(no in nedeljsko prireditev. 1 Na pr'hodn°em prosvetnem večeru, ki bo v ietek, 4. t. m ob 8. uri v verandni dvorani hotela Union, bo predavanje g. dr A. Brecelj o spolni vzgoji. Tvarina ie brezdvoma zelo aktualna in več ali manj nova. Malo komu je dano spreleti navo dila iz ust strokovnjaka zdravnika. Zaradi tetfa na to predavanje cenj. občinstvo opofaramo. Pred-orodaja vstopnic Prosvetna zveza Miklošičeva e. 7, sedeži 3 Din, stojišča 2 D-n. za dijake 1 Din. I Nočne časlilce — može in mladeniče, brez razlike slanu in starosti — vabimo k nočnemu če-ščenju presv. Zakramenta v stolnici. Pričetek ob 9 Iz knjige »Večna molitev« bomo molili 21. uro: Za advenlni čas. Vhod k našim uram skozi stransko zakristijo nasproti semenišča. I Vincencijeva konferenca ▼ Trnovem je predela za revne od g• Janeza Pestotnika 90 Din, k iih je dobil kot najdenino od denarja, katerega je našel na pokopališču in izročil lastniku. — Iskrena zahval« I 1 Idrijčani in prijatelji. Miklavžev večer, združen s proslavo največjega idrijskega praznika sv. Barbare in z družabnim večerom, bo v soboto, dne 5. t. m. ob 20. pri Slamiču. Darila sprejemamo v soboto popoldne od 14 do 20. pri Slamiču. Sodeluje Cimermanov trio. Vabljeni vsi brez izjeme. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. Vstop prost. 1 Smuški tečaj na Rakimi. Drž. šolska poliklinika v Ljubljani priredi tudi letos v času božičnih počitnic smuški tečaj za šolsko mladino v svojem počitniškem domu na Rakitni. Prijave sprejema vodstvo šol. poliklinike, Gledališka ulica 7-1, do 19,-1, m. od 9. do 12., kjer se dobijo vsi ostali podatki.' I Kino Kodeljevo igra danes dvojni spored: >Tanja< in jDekle z Dunaja«. Cene znižane. 1 Miklavžev večer v Trnovem. Prosvetno društvo Trnovo priredi svoj Miklavžev večer v soboto, 5. decembra v društvenem domu, Karunova ulica 14, kamor pride sv. Miklavž z vsem svojim številnim spremstvom dvakrat: ob 6 za m'adino, ob 8 za odrasle. Naročila se sprejemajo od 9 zjutraj dalje v domu. 1 Iiuda nesreča voznika. 2e pred dnevi se je n.a GosporLstevski cesti pred Delavskim domom ponesrečil 39 letni kočijaz Ivan Ajdovec iz Šiške. — Ajdovcu se je splašil konj, tako, da je zaiel z vozom med tramvajski voz in neki avto. Ajdovca ie med vozili tako močno stisnilo, da si je zlomil desno nogo in dobil hude notranje poškodbe. Nekaj dni ie bil v domači oskrbi, toda njegovo stanje se je tako poslabšalo, da je moral v bolnišnico, 1 26.700 bolnikov. V prvih U mesecih tega teta je ljubljanska bolnišnica sprejela 26.700 bolnikov, to je 1300 več kakor v prvih 11 mesecih lanskega leta. To so številke, ki čedalje bolj kriče o bolniški mizeriji v Ljubljani. I Sprejemne ure za stranke na magistratnih -racrh v Ljubljani so samo dopoldne, in sicer od 10 do 12. Popoldanske ure so določene samo za notranje delo uradov, zato je vsem mestnim uradom prepovedano sprejemati stranke v popoldanskih urah. Toliko javnosti v vednost, da stranke ne bi po nepotrebnem izgubPale časa in nadlegovale mestnih uradov v popoldanskih urah. Izieme so le v primerih, kjer so stranke posebej vabljene. 1 Zahvala. Ravnateljstvo drž. konservatorija in odbor Glasbene Matice ljubljanske se najvljudneje zahvaljujeta tukajšnjemu češkoslovaškemu konzulu g. St. Minovskemu, da sta po njegovem ljubeznivem posredovanju prejela za svoji knjižnici skoro v.se kniige o glasbi in skladbe, ki so bile razstavljene na razstavi Češke knjige Ravnatelj.:,tvo drž. konservatorija in odbor Glasbene Matice ljubljanske. 1 Oh 10 letnici smrti blagopokojne sllknrtrr Ivane Kobilca ho v aolmlo oh pol S sv maiSa v frančiškanski cerkvi liri Mariji Pomagaj. Povejte voAim znanoem, njoivmi nrtJiKte! leni t 1 Koncert flavtista Ermelerja, ki hI se moral vršiti v petok, dne I. t. m.. Je odpovedan, ker Je umet nik bo'nn 1 Simfonični koncert ljubljanske filharmonije, prvi v letošnji soizomi, ho v petek, dne 11. decembra ob JO v veliki l'n,Ionski dvorani Koncert dirigira bol irnrski dirigent Ikonomov Sik,rod in drage podrob-nosil Javimo, vatopnlec Imdo od soboti? dalje v pred prodaji v knjigarni Glnsbene Mntiec. 1 I' Mali fil harmonični dvorani bosta dva kon certa ln «icer prvi v solsjto, die 12. t. m., nn katerem nastopijo pevci ii. ttruHS i>n Sel nn KornAhsm. drugI pn Jo v pon,- oljek dne 14. t. m. 'n sicer klavirski kon cnrt sloveVirn pianista Antona Trosta. Oba koncerta sla v Mali filharmonl^nl dvornui. I Fantovski odsek »r. Jakob vnbl svoje člane nn Innnšnll «e»tannk, nn katerem ho predavat gosp Alojz Tome. — PorovoriH ne bomo tudi glede Miklavževega vočern, zato Jo sestamek obvezan za vse člojic. t Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi XXV. znanstveni sestanek v poslovnem letu 1M6 r petek, dne 4. decembra oh IS v predavalnici Intor nega oddulka obč. državne bolnišnice v LJubljani z tla datjovaujera na katerem nadaljuje gosp. docent dr. Iv. Matko svoje predavanje o zgodnji diferencialni diagiio zl latentnlh choteey*topnthlj. Vabljeni vsrt gg. zdrav ulici in medioinci I 1 Kino Kodeljevo igra dane« «TomJo« In .Dekle z Duh al n (Magda Schnoider). Cene m liane 1 Salczijunsko prometa na Kodel Jevem muznnmjii članom Im MimiIciuh, dn odpadejo do Ilrerzmadciiie vsi sestanki radi čiščenja društvenih prostorov. — Duhovni vodja. 1 Nočno slulbo imajo lekarne: dr. Plcooli, Tyrfie. va cesta 8; dr. Hočevar, CelovAk« cesta H2 ifi mr. Gai tus, Moste. Cerhvenl vestnih II. Vnanja Marijina konnrepaeija pri uršulinkah v Ljubljani ima Jutri oa prvi jiotek zjutraj ob 6.45 skupno sv. obhajilo. Pridite vee. — Voditelj. ljubljanske glcdnUMt DRAMA - Začetek nh 20 Četrtek, J decembra: Kadar »e utrga oblak. Bed Catrtek. Pate!;, 4. decembra: Zaprto. (Gostovanje drame v Celju: Uboga Ančka. Na ledeni plošči.) Sobo4a, 5. decembra ob 16: Uboga Ančka. OtroAka predstava. Izven. Pene od 20 Din navzdol. Nedelja, * decembra ob 15: Uboga Ančka Ot.rotta pr«l stava. Izven. Cene od 20 Dim navzdol. — Ob 20: Korajla velja/ Premierski abonma. OPKRA _ Začetek ,.h 20 Četrtek, S. decembra: La Rohcme Red B. Petek, 4 decembra: Zaprto (Generalka.) Sobota. 5. decembra: Cavalleria, Gin muči. Premierski abonma. Utartho r m Mohorjeve knjige prispele. Mohorjeve knjige so že dospele ter se dobe v župnih uradih, vsi naročniki naj poleg 2 Din ra pošlnino plačajo kar tudi že naročnino za prihodnje leto — skupaj tedaj •22 Din. m MIKLAVŽ KUPUJE V CIRILOVIH KNJIGARNAH. m Velik požar v ruški (Tornicl. V torek zvečer ob pol 7. je nastnl nenadoma požar v gospodarskem jioslopju ruške tvornice za dušik Poslopje stoji ločeno od drugih objektov in precej oddaljeno od tovarne v smeri proti postnji. V bližini se nahajajo stanovanjski objekti tovarniškega uradni-štva in delavstva V poslopju, ki je bilo leseno in precej obsežno, je bila garaža, drvarnice, shramba vrtnarskega orodja, na podstrešju pa je bilo spravljeno seno. Ogenj je nastal najbrž v senu, ker se je razširil s silno bliskovito naglico na ves objekt, ki je bil v nekaj minutah v plamenih. Prvi so prihiteli gasit domači gasilci iz tovarne, za njimi so prišli še ruški, lovniški in selniški požarniki in pozneje še j>ožnrne biatnbe iz Maribora, Studencev in Pobrežja. Gasilci so jemali vodo iz hidrantov. potem pa, ko je začela primanjkovati v vodovodni napeljavi, so zajezili bližnji polok. Omejiti pa so se morali le na obrambo sosednjih objektov ter je goreče poslopje pogorelo do tal. Škodo cenijo na 100.000 Din. Požar je bil najbrž podtaknjen. Tovarniški kočijaž je nekaj trenutkov pred izbruhom požara videl neznanca poleg poslopja, ki je potem gorelo Sumijo, da je ta moški zanetil seno. Orožniki 90 eno osebo v zvezi s požarom aretirali. m Tatvine na pokopališču pojasnjene. Vse poletje in celo jesen so bile neprestano tatvine na grobovih. Končno se je čuvarju pokopališča posrečilo zasačiti pokopališkega tatu. Prijet je bil brezposelni Jakob Klančnik, ki je imel nabasan nahrbtnik s svetilkami, kozarci, vazami in raznimi predmeti, ki jih je pokradel na grobovih. Čuvaj je brezvestnega tatu izročil policiji. m Mrtvec v taksiju. Nenadne smrti je umrl natakar Velike kavarne 37 letni Franc Schmidt. Pokojnik je še v torek zvečer in ponoči stregel kavarniškim gostom. Ko je po zatvoritvi kavarne odšel s tovariši iz obrala, je bil še dobre volje in na videz popolnoma zdrav. Na Glavnem trgu pa mu je (»stalo nenadoma slabo. Tovariši so ga naložili nn avtotaksij, da bi ga zapeljali domov, med potjo pa se je onesvestil in so avto usmerili proti bolnišnici. Ko so ga pa hoteli oddati v bolnišnico, je dežurni zdravnik ugotovil, da je bolnik že v avtomobilu umrl. Izvošček je potem mrtveca zapeljal v mrtvašnico na Pobrežju. m Železničarji upokojenci, ki stanujejo v Mariboru na desnem bregu Drave, naj oddajo v svrho podaljšanja veljavnosti rumene železniške legitimacije v mesecu decembru na postaji Maribor, koroški kolodvor. S seboj naj prinesejo potrebna potrdila in 4 Din za vsako oddano legitimacijo. m Delavec v transmisiji. V tekstilni tovarni Doctor in drug se je pripetila nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala človeško življenje. 32 letnega delavca Maksa Cehnerja je zaradi neprevidnosti zagrabila transmisija. Bliskovito ga je potegnilo jermenje pod strop ter ga ovilo okrog vrteče se glavne transmisijske osi. Delavčevo življenje Je viselo takorekoč na lasu, ko se je k sreči raztrgala obleka, ki se je ovila okrog transmisije, on pa je padel na tla. Pri padcu v globino si je zlomil tri rebra ter so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. m Smrt kosi. V bolnišnici je umrla v starosti 52 let zasebnica Ljudmila Baloh. Prepeljnli so jo včeraj k Sv. Trojici v Halozah. — V Studencih na Kralja Petra cesti 39 je umrla soproga želez, pre-mikača Olga Brlek, stara 50 let. — Naj počivata v miru t m Prireditev Podmladka Rdečega krila v prid revnim učoucom v Mariboru se radi tehničnih ovir nI mogla vršiti na državni praznik, dne 1. decembra, ter Je preložena nn nedeljo, dne 13. decembra oh 15 v tinioiwki dvorani. m Občni zbor podrulnlec sv Rafaela zn varstvo Izseljencev v Mnrlboru bo v poučilo!i,.k 14. decembra poiK>ldne ob 15 v pevski sobi triHičiiSkanskegn samo. stana. Skotta Lofco 1. december smo proslavili v Društvenem domu s Koroškim večerom. Udeležba je bila zelo velika Najprej |e imel predavanje naš bivši župnik g. dr. Janko Amejc. ki nas Je popeljal tja med naše brate, ki še čakajo na zedinjenje. Naš priljubljeni govorhik je žel veliko odobravanje. Nato pa jo moški zbor zapel par koroških narodnih pesmi. Zaključile pa so mladenke s telovadbo »Gor čez izero . Shod ,TRZ. Volivci, vljudno vas vabimo na shod JRZ. ki bo v četrtek, dne 3. decembra t. 1. ob 8 zvečer v dvorani Društvenega doma. Nn shodu nam lin poročal o političnem položaju tor pomenu občinskih volitev naš rojak g. minister dr. Miha Krek. Ker je shod izredne važnosti zaradi bližajočih se občinskih volitev, vas prosimo. dn se shodu zanesljivo udeležite in pripeljete s seboj naše somišljenike. Tovarna Sešir bo upeljala angleški teden v veliko zadovoljstvo delavstva. Ministrstvo jc že dalo dovoljenje in ludi. dn smejo sobotne |>opnl-dmiske ure nadomestiti v drugih dneh. Kot je razvidno iz tega. gre uprava tovarne delavstvu r.clo n« roke. saj koliko je delavk-niater. ki morajo v sobotah pozno v noč delati, ko so že itak od tovurniškugu dela utrujene, da pripravijo vse za družino za nedeljo. Celie c Otvoritev javne kuhinje Vtncencijeve konference. Poročali smo že o javni kuhinji Vincencijeve konference, katere namen je posebno v zimskih mesecih pomagati najrevnejšim slojem z zdravo in dobro hrano. Kuhinja je na praznik zedinjenja pričela s svojim delom. Ob 12 je konzistorijalni svetnik g. prof. Kardinar blagoslovil kuhinjo in vse druge prostore, nakar je bilo razdeljenih nad 200 kosil. Prostori, ki jih je dala brezplačno na razpolago mestna občina celjska v bivši mestni ubožnici na Slomškovem trgu, so bili zadnje dni primerno preurejeni za kuhinjo. Kuhinja bo sedaj redno obratovala, za enkTat samo opoldne, če bo potreba in če bodo zadoščala denarna sredstva, tudi zvečer. Kuhinjo so prevzele usmiljenke. Z novo ustanovo je Vincencijeva konferenca v Celju ponovno dokazala, da v polni meri razume svojo nalogo in poslanstvo teh dnL c Miklavževe prireditve. Gledališka družina v Celju priredi tudi letos Miklavžev večer, združen z obdarovaniem otrok in sicer v soboto, dne 5. decembra ob 5 popoldne v Orlovskem domu. Darila se sprejemajo v podružnici »Slovenca«. — Miklavževa prireditev za otroški vrtec v Gaberju bo v nedeljo, dne 6. t. m. ob 3 popoldne v telovadnici okoliške deške narodne šole. e I. klub damskih Irizerjev sa dravsko banovino v Celju je priredil v nedeljo 29. novembra v frizerskem salonu g. Kranjca Franca v Celju strokovno demonstracijo za frizerje izven Celja. Predavali in praktično izvajali so gg.: Patdasch Eduard, Kranjc Franc in Pepemik Armand. — Mnogoštevilni udeleženci so pazljivo sledili izvajanjem predavateljev in jim ob koncu izrekli toplo zahvalo za njihov trud in požrtvovalnost, r. zeljo, da bi se podobne demonstracije še večkrat priredile. c Umrl je v celjski javni bolnišnici v starosti 14 mesccev Jožek Kroflič, sinček faktorja Mohorjeve tiskarne g. Krofliča. Težko prizadetim staršem naše globoko sožalje. c Vlom v trgovino. Pred nekaj dnevi je bil izvršen vlom v manufakturno trgovino Goloba Davorina v Kapucinski ulici. Vlomilci so odprli z vitri-hom vrata in odnesli manufakturnega blaga za 38 tisoč Din. Storilcem še niso na sledu. c Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Ani-mator« in nov Foxov tednik. c Akademija na praznik 8. decembra. Cr4Jnka kon. gregacijska mladina bo proslavila svoj priuznik, dne 8. deceinl.ra z akademijo, ki bo ob pol 4 popoldne v dvorani LJtuMte posojilnice. S|H>red: Morski Zvezdi — zbor in orkester; Marija in na£ čas — gw«r; Venček Slomškovih pesmi — izvajata meftiuiit zbor lin orkester; Koračnico mladih borcev; Boli nam jiozdravljmin — simbolična vnjn; Violinski »olo s spremljevninjeni klavirja; Moč molitve — slika; TI, o Marija — poje vwi dvorana. I Jalenovo dramo »Bom« bo vprlzorHa Posalska zvnza v Ljubljani, dne 6. decembra oh 4 popoldne v Narodnem domn. Prcdprodala vstopnic v SloniSkovi tiskovni zadrugi, na dan predstave pa od 9 do 12 dopoldne in od 3 popoldne pri blagajni v Narodnem domu. Trbovlje Delavec voli delavca. Javno mnenje v Trbovljah je, dn volimo pri občinskih volitvah, ki bodo 6. decembra, resničnega delavca g. Križnika Filipa. ker je po svojem delu in značaju znan daleč (M) okolici in se mu ne more niti najmanj oporekati. Seveda morajo naši nasprotniki sedaj, ko se jim gre za kožo, širiti izmišljotine in podtikanja, da bi volivce begali. Resen Človek vsem lažMif ne nasede, nasede le oni, ki ne pozna Križnika in njegovega podrobnega dela v strokovnem gibanju. Volivni boj postaja oseben in grd, pa bi ravno nasprotniki imeli polno vzroka s te vrste agitacijo ne začeti. Proti njim se pa ne bo treba nič izmišljevati. Ni fašist, je izjavljal na socialističnem shodu kandidat za podžupana, šolski upravitelj v p. Nadalje je rekel tudi, da ni socialist, ampak, da je delal na narodnem polju. Poslušalci so te njegove izjave sprejeli z mučnim molkom, znak, da so si svoje mislili. Dobro zastopana elektrarna. Na socialistični listi kandidira na drugem inestu g. Plavšak, ki je obenem tudi načelnik zadružne elektrarne, na tretjem mestu pa g. Berger, predsednik nadzorstva. Pri zadružni elektrarni je pa kot obrato-vodja ustužben g. Klenovšek. Na listi za upravni odbor tudi ni nobenega kmeta in pravega obrtnika, delavec pa pride šele na 4. mesto. Lista je torej čisto osebne narave ter bo delavec kakor kmet imel malo govoriti v občinskem odboru, ker glavno delo vrši uprava. Miklavž se tudi letos oglasi v soboto in sicer za otroke Marijinega vrtca ob 4 popoldne, za ostale pa ob pol 7 zvečer. Naročila se sprejemajo v Konzumuem društvu Deluvskega doma. Hrastnik Delo pri novi cerkvi v ITrastniku tudi po blagoslovitvi- cerkve še ni končano in se bo čez zimo v glavnem urejevala notranjost svetišča. Dodatno k poročilu o blagoslovitvi moramo omeniti, da se je lepe slovesnosti udeležil tudi g. ing. L. Khain. ki je brezplačno napravil lepe načrte in tako omogočil, da je prišla cerkev čim preje in s kar najmanjšimi stroški pod streho. Navzoči so bili prav tako vsi njegovi tehnični sodelavci, ki so z marsikaterim domislekom in vestnim nadzorstvom pripomogli do sedanje lepote cerkve. Za rudnik, ki je omogočil brezplačen prevoz gradbenega mate-rijala na svoji železi,ici, se je udeležil proslave ravnatelj ing Drolc ln zastopniki steklarne in kemične tovarne. Leskovec pri Krškem Naša krajevna JRZ je v živahnem volilnem delu. Priredila je že več lepo obiskanih vaških sestankov in velik shod pri Sv. Duhu. Povsod sta govorila predsednik in podpredsednik okrajne JRZ. g. dr. Murgel In g. ing. Likar. Izredno prazničen večer pa je bilo za našo organizacijo včeraj, ko nas je obiskal sam g. minister dr. Krek. V svojem izklesanem, dve uri trajajočem govoru nam je razložil splošen političen [Joložaj, nam po-jtisnil dosedanje delo vlade in njene načrte za bodočnost ter nas navdušil za občinske volitve, ki naj pokažejo, da se tudi naša obširna občina nahaja v tnhOru večine slovenskega ljudstva pod vodstvom g. dr. Korošca. Govoril je tako, kot samo on zna. Zborovalci so ga prekinjali z navdušenimi medklici in z burnim odobravanjem. Na shod je prišlo tudi nekaj nasprotnikov, a so dobili primerno lekcijo, kot jim je šla. Poslali so glavni cvet iz svoje kandidatne liste, človeka, ki jc igral pomilovanja vredno vlogo, ki neprestano voli le alkohol in ki je lako izborno ilustriral celo nasprotno kandidatno listo. Zato sta jo dva njihova kandidata že zapustila in svoje podpise preklicala. To sta Strgar Josip iz Volovnika in Kerin Martin iz Leskovra. Oba bosla volila našo listo. Prepričani smo da bodo njima sledili še drugi. Nasprotniki, nikar se toliko ne ubijajte! Mi vam že danes rečemo kol vam bomo rokli v nedeljo: Zmaga je naša, blatnaža pa vaša! Mestna hranilnica izplačuje vloge Zaenkrat do 5000 dinarjev Oproščene so omejitev vloge 27.000 vlagateljev Upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske je zaradi znatnega izboljšanja položaja, ki je nastal za Mestno hranilnico pri dotoku gotovine iz obeh posojil mestne občine, sklenil, da bo stavil na razpolago v celoti njih vlog onim vlagateljem, katerih terjatve niso presegale 5000 Din, in sicer dne 1. decembra 10396. V kolikor ne bi lastniki teb vlog želeli imeti izplačanih v gotovini, se vloge avtomatično prenesejo na nov račun ter so lastnikom še nadalje na razpolago brez vsake omejitve. Ta ukrep so vlagatelji Mestne hranilnice pozdravili s velikim zadovoljstvom, saj je oprostil vloge 27.000 vlagateljem na knjižice in tekoče račune. Pomen oprostitve tako velikega števila vlog pa moramo še bolj poudariti, če pomislimo, da tvorijo ti vlagatelji približno tri Četrtine vseh vlagateljev Mestne hranilnice. Po zadnjem letnem poročilu za 1935 je imela Mestna hranilnica izdanih in v obtoku 36.778 v ločnih knjižic in je bilo odprtih tekočih računov 5320. Smatramo pa, da je to šele prvi korak za nadaljno postopno oprošče-vanje vlog pri zavodu, kajti gotovo dopuščajo današnje razmere na denarnem in kapitalnem trgu optimizem, ki je umesteu. Poleg tega je potrebno poudariti še zelo važno dejstvo Vkljub tako velikemu številu vlagateljev, ki so dobili v celoti na razpolago svoje vloge, je bilo vendar v sredo le malo vlagateljev, ki so izkoristili to možnost, da so dvignili svoje vloge. To pomeni, da so skoro vsi vlagatelji v celoti pustili svoje prihranke v zavodu, kateremu zaupajo, kar je umestno posebno sedaj, ko se že kažejo prvi znaki smotrenega dela za mobilizacijo Mestne hranilnice ljubljanske. Gotovo bodo tudi vlagatelji z večjimi zneski samo v primerih resnične potrebe dvigali svoje prihranke ii zavoda in da se ne bodo dali več begati raznim govoricam, ki jih lansirojo nepoučeni ljudje, pa tudi taki, ki imajo od takih vesti neposredno korist. Anglija - naš najboljši odjemalec Po statistiki Jugoslovanskega kurrrrja }e zna-£al meseca oktobra naš izvoz v Anglijo 74.1 milij. dinarjev in je tako postala U mesec prvikrat po evetovni vojni Anglija naš najboljši odjemalec, ki je prehitel celo Nemčijo. Ta mesec je znašal naš uvoz iz Anglije samo 15.3 milij dinarjev, tako da je bila oktobra letos naša trgovina z Anglijo aktivna za 58.8 milijonov. Itni oktobra pa pasivna za-8.9 milil. din. V prvih desetih mesecih letos se je zmanjšala naša pasivnost v trgovini z Anglijo na 4.1 milij. din (uvoz 303.4. izvoz 299.3 milij. dinarjev). Naš izvoz gradbenega lesa je znašal v prvih 10 mesecih letos 364.4 milij. in se je razdelil sledeče (v milij. din): Anglija 72.9, Nemčija 71.2, Madjarska 33.0, Italija 23.1, Grčija 22.1, Španija 19.4, Argentina 16. Avstrija 16, Alžir 13.7, Francija 13.2, Egipt 12.4, Tunis 8.2. Holandija 73, Maroko 6.7, Belgija 5.3 Albanija 4.4 Češkoslovaška 42.2, brit. Indija 3.6 Švica 3.6, Urugvaj 2.3, Malta 2.2 itd. Samo v oktobru je znašal izvoz gradbenega lesa v Anglijo 1 milij. ali več kot tretjino vsega našega izvoza gradbenega lesa V naslednjem podajamo glavne države, a katerimi se je razvijala naša trgovina v oktobru v milijonih dinarjev: Uvoz: Nemčija 107.5, Češkoslovaška 41.06, Avstrija 35.9, severnoameriške Zedinjene države 19.7, Madžarska 16.17, Anglija 15.4, Italija 13.9, Francija 11.6, Grčija 10.9, Romunija 9.9, Švica 7A 1. L d. Izvoz: Anglija 74.1, Nemčija 73.86, Avstrija 88.6, Češkoslovaška 56.67, Grčija 44.2, severnoameriške Zedinjene države 41.94, Italija 34.0, Madžarska 9.4. ★ Mednarodni borzni indeks. Od 21. do 28. nov. je mednarodni borzni indeks narasel od 116.8 na 118.1 (tečaji v začetku leta 1927 — 100). Prolnj« ia zaščito. Ministrstvo trgovine In industrije je prejelo 6 novih prošenj za zaščito v teku meseca novembra. Od teh prošenj jc 5 za odlog plačil, 1 za fcevenkonkurzno likvidacijo, ki j« ž* dovoljena. Zaičlta Ljutomerčana. V zadružni register v Mariboru je bila vpisana zadruga: Zaščita Ljutomerčana v Ljutomeru, katere glavni namen j« pridobiti priznanj« o zaščitnem imenu izvora našega vina v Jugoslaviji ia v državah, ki kupujejo naš« vino. Češkoslovaški kliringi Od 30. oktobra do 27. novembra se je češkoslovaški aktivni saldo v klirinškem prometu z našo državo povečal od 118.6 na 121.8 miUj. kron. Kliring z Nemčijo se je zmanjšal v saldu od 11.7 na 10.65 milij. mark, z Avstrijo od 19.2 na 12.0 milij. šilingov, z Romunijo od 91.90 na 74.25 in od 18.9 na 13.4 milij. kron, z Bolgarijp od 6.7 na 5.5, z Grčijo od 48.4 na 44.4 milij. ltron. V prometu z Italijo je na starem računu saldo narastel od 22.8 na 24.6 milij.. na novem računu pa je izkazana aktivnost v korist Italije v znesku 17.4 (8.1) milij. lir. Borza Dne 2. decembra 1906. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt v Ljubljani popustil na 241.50 denar, v Zanrebu na 240.8550—242.4550, v Belgradu na 240.34—242.34. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.55—8.65, v Zagrebu na 8.49—8.59, v Belgradu na 8.54 blago. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.40—82.10, v Belgradu 31.65—32.36. Italijanske lire so v zasebnem kliringu zaključene v Zagrebu po 2.50, v Belgradu so jib nudili po 2.55. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.93 do 14.18, v Zagrebu na 13.86—14.06, za sredo decembra na 13.81—14.01, za konec decembra na 13.7750—13.9750, za sredo januarja 13.78—13.98. V Belgradu so beležili 13.8327—14.0327. xposmo NTERNATIONALE ŠTEVILNE UMETNIŠKE ZNANSTVENE KNJIŽEVNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE MAJ.NOVEMBER 1937 LJubljana. — Tečaji s primom Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2357.66—2372.36 Berlin 100 mark...... 1743.08 -1756.91 Bruselj 100 belg...... 732.95— 738.01 Curih 100 frankov ...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......212.48— 214.49 Ne\vyork 100 dolarjev .... 4308.51—4339.83 Pariz 100 frankov...... 202 34— 203.78 Praga 100 kron....... 163.23- 154.34 Trst 100 lir........ 227 01— 231.(18 Pruuiot na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,336.485 Din Promet na belgrajski borzi je znašal bre* kompenzacij 2,692.000 Din. Curih. — Belgrad 10. Pariz 20.80», London 21.3476, Newyork 436, Bruselj 73.576, Milan 22.05, Amsterdam 236.00, Berlin 174.95, Dunaj 70.50 (81.30), Stockholm 110.075, Oslo 107.25, Kopenha-geu 05.90, Praga 15.38, Varšava 81.90. Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.26, Helsingfors 9.42, Buenos Aires 1.21625. Vrednostni papirji Ljnbljana. 7% investicijsko posojilo 84.75 do 85.75, agrarji 50- 82, vojna S' oda promptna 877 —880, begluške obveznice 69—70, 818 Blerovo posojilo 86—87, 7% Blerovo posojilo 76.00-77.50, 7« posojilo Drl hip. banke 88—89. Zagreb, državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 86.50 bU agrarji 50—52, vojna škoda proin. 376 —379, begluške obveznice 70 bi., dalm. agr. 66.50 bl„ 8% Blerovo posojilo 86-87.28, 7% Blerovo posojilo 76.75—77 (77). — Delnice: Narodna banka 7100 den., Priv. agrarna banka 190— 196, Trboveljska 240- 250 (^10—245), Guttmann 52—55, Danica 43 den., Osj. liv. 125 den., OsJ. sladk. tov. 157.80—159 (158, 159), Sladk. tov. Vel. Bečkerek 700—800, Dubrovačka 200 den., Jadr. plov. 950- 4W). Belgrad, državni papirji: 1% invest. posojilo (86, 84.75), agrarji 48—aO, vojna škoda promptna 377 -377.25 (377.75, 377), 12. 370.50-377 (376.50), begluške obveznice C9.50--69.75 (60.60); 67.50— 67.75 (67.70), 8% Blerovo posojilo 86.25-87.oO, 7% Blerovo posojilo 76.25—77, 7% posojilo Drž. hip. banke 88.50 den., 7% stab. posojilo 84.50. — Delnice: Narodna banka 7000—7300, Priv. agrar. banka 196—196.50 (196.50). Dunaj. Špekulacija je na vseh področjih pristopila k realizacijam in so tečaji večinoma popustili, zlasti v stavbni, kemični in večini kovinske industrije. Popustili so tudi češki in madjarski papirji. Naložbeni trg je izkazoval neenotno tendenco. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadranska železnica obligacije 72.20 (73), delnice 17.73 (17.70), Graz- KOI lacher 25.75, Steg 32.65 (32.15), Siemens-Schuk-kert 153 (153.10), Steweag 80.80 (31), Magneslt 97.50(98). Trboveljska 26.80 (27.50), Alpine 31.40 (35.30), Rima Murany 79 (80.75), Steyr-Daimler-Puch 242 (242), Semperit 56.76 (59.10). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč., srem., slav. 156—157, ban. 153—167, bč. ladja Tisa in Begej 182—163, srem. ladja Donava in Sava 157—159, bč., ban. ladja Donava 161—162, bč. ladja Kanal 150—161. Rž: bč. 127.50—130. Koruza: bč.. srem. nova gar. kval. 72—73, ban. nova gar. kvai. 70—71, srem. nova sušena Indjija 84—86. Ostalo neizprem. — Tendenca prijazna. Promet srednjL Živina Ljubljanski sejem 2. decembra. Prignanih f« bilo (v oklepajih število prodanih glav): 196 (45) konj, 76 (14) volov, 58 (22) krav, 21 (12)telet in 169 (62) prašičkov za rejo. Cene so bile neizpre-menjene kot na prejšnjem sejmu. Omeniti je, da prav prvovrstnih volov ni bilo na sejmu. Bile pa so cene naslednje: voli I. 4 75—5, II. 4—4.50, III. 3.50—3,75; krave debele 3-4.50, klobasarice 2—3, • teleta 6—7 dinarjev za kilogram žive teže ln prašički za rejo 6—10 tednov stari 100—200 Din za komad. Omenjamo šc, da je bilo 32 klavnih konj prodanih za Dunaj-St. Marx. Živinski sejem v Novem mestu, 24. novembra. Ta sejem je bil precej dobro obiskan. Kupčija pa je bila bolj slaba, zlasti pri živini in prašičih. Pri prašičih kaže cena tendenco navzdol. Posebno pri pitanih prašičih se opazi padanje cen, dočim je pri mladih prašičih še nekako stalna. Prav tako je cena stalna tudi pri plemenski živini. Značilno pa je to, da je padla pri klavni ia pitani živini za 25 do 50 par pri kilogramu. Dunajski prašičji sejem 1. decembra. Prignanih je bilo 5837 pršutarjev in 5066 špeharjev, skupno 10.903 glav, od tega iz Avstrije 7190, iz inozemstva pa 3713 glav. Cene so bile naslednje: I. špeharji 1.63—1.68, arednjetežki špeharji 1.55—1.62, stari 1.40—1.50, križani 1.52—1.66; pršutarji 1.38—1.62 šil. za kg žive teže. Poslovanje je bilo mirno ter ao se podražili pršutarji za 3—4 groše, pri fepeharjih pa je bil promet živahnejši ter eo se prvovrstni podražili za 5—7 grošev, srednjetežki za 5, bana-ški pa za 2—3 groše. Kulturni obzornik Konec umetnostne kritike v Nemčiji Na skupnem letnem zborovanju državne zbornice za kulmro (Reichskulturkaminer) in nacionalno-socialistične prosvetne zveze, ki se imenuje Kraft durch Freude (»S pomočjo radosti do moči«), vrše-čem se te dni v Berlinu, je poleg drugih uradnih predstavnikov nacionalnosociali6tičnega režima govoril tudi dr. Goebbels, minister za propagando. Njegovi govor: in nazori, ki pridejo v njih do izraža, so od vsega početka merodajni za potek kulturnih stvari v Rajnu, so pa obenem tudi pravi kazalec dejanskih kulturnih razmer in problemov v Nemčiji. Na imenovanem zborovanju je minister govoril o umetnostni kritiki, o erotiki v umetnosti, o kiču, zraven pa še o pomenu Karla Velikega in Goetheja. Kar se poslednjih dveh zgodovinskih osebnosti liče, pomeni Goebbelsov govor njuno rehabilitacijo pred nacionalnosocialistično javnostjo; kulturni svet bo ministru hvaležen, da je to delo v radikalni obliki izvršil in da se bo končno nehala povodenj tistih nedokazanih govoric in spi?ov, za katere navajamo kot primer samo splošnorazšir-jene trditve, da je Goethe umoril Schillerja. Ampak na tem mestu nas zanima pred vsem ono, kar je minirter Goebbels povedal o umetnostni kritiki. Po uradnem glasilu nacionalnega socializma v Rajhu. »Vo!k;scher Beobachter«. z dne 28. novembra 1936, posnemamo, da je Ooebbels nekako sledeče dejal. Umetnostna kritika je imela (po njegovi zaslugi) štiri leta časa. da se privadi novega slama in orientira svoje presojanje umetnosti po načelih, na katerih je zgrajena tudi politična oblika nacio-naino-socialUtičnc Nemčije. Radi vedno bolj množc-čih se pritožb od strani umetnikov in članov stranke je pred letom dni minister sklical skupščino kri- tikov, kjer ie zborovalcem piredočil načela nove umetnostne kritike. Ker pa leto 1936 ni prineslo zboljšanja, pravi dr. Goebbels, »prepovedujem umetnostno kritiko v dosedanji obliki«. Goebbels utemeljuje ta svoj korak razen z navedenimi razlogi tudi s tem, da se ravno v kritiki drži še vedno tisti judovski duh, ki ga je nova Nemčija sicer od povsod že izgnala. Konkretno bi bil ta duh istoveten s tem, da se je kritik postavil pred ozir. nad umetnino kot njen nezmotljivi sodnik, začetnik tega firesojanja umetnosti z viška pa naj bi bil 11. leine. V nasprotju 6 tem so bili vsi veliki nemški kritiki (Lessing. Kleist, Tieek itd.) pravi služabniki umetnosti in umetnine in to istočasno, ko so še sami ustvarjali velika izvirna dela. Tega mora biti sedaj konec. Od današnjega dneva dalje eksistira v Nemčiji samo še umetnostno poročilo (der Kun6tbericht), namesto umetnostnega kritika pa umetnostni urednik (če ie s tem pravilno preveden izraz »der Kunstschriftleiter). »Umetnostno poročilo naj manj vrednoti umetnino, rajši naj jo pirikazuje in s tem ceni« (Wurdigung). V zvezi s tem bodo 6meli o umetnosti poročati samo ljudje, ki jo resnično razumeio, za lo bo pa potrebna tudi neka pred izobrazba. Svoja izvajanja o predmetu ie Ooebbels zaključili s tremi postulali, ki imajo obliko predloga za odredbe in ki odslej veljajo za umetnostno »kritiko«. 1. Vsako poročilo mora biti podpisano. 2. Poklic umetnostnega urednika bo vezan na posebno dovoljenje za izvrševanje te funkcije, to pa zopet na spričevalo, iz katerega bo razvidno, da razpolaga kandidat z zadostno izobrazbo s področja. ki se na njem v bodoče želi udejstvovati. 3. Ker zahteva la poklic neko zrelost, mora biti umetnostni poročevalec star vsaj 30 let. Goebbelsov govor o kritiki, zlasti pa njegovi zaključki, so take vrste, da se bo nad njimi zamislil vsak, kdo je imel z umetnostno kritiko« opravka. Na njih ločimo lahko dve strani, eno nemško in drugo mednarodno. Goebbels gotovo ne bi bil — tu govorimo o nemški strani — lako točno in jasno preciziral naloge umetnostne kritike, č« ne bi bilo toliko pritožb, in to zlasti od strani umetnikov, pred vsem — to smemo domnevali — od strani v stranki organiziranih umetnikov. Mnogim »umetnostnim kritikom« slavnega 9pomina je bilo in bi bilo težko hvaliti večino tega, kar danes v Nemčiji smatrajo množice za umetnas* — je pač lako, da nacionalno - socialistične umetnosti velikega in kvalitetnega formata v Nemčiji še ni in to priznavajo tudi nemške uradne osebnosti same. Z odredbami. ki jih je napovedal minister Goebbels. bo odslej vsekakor zaščiten tisti veliki sloj ljudi, ki sicer riše, slika in kipari, a ki v njegovih delih ni mnogo trajnih umetnostnih vrednot in se vdi tega čuti neljubo zapostavljenega. Ko stvari ležijo lako, je nujno treba pričakovali reakcije kiča, ki bo pogledal iz vseh odprtin, kajti s kičem se bo pod novimi »vidiki« dalo kaj 6labo boriti. Je pa Goebbelsova izjava o kritiki važna še z mednarodnega stališča. Umetnostna kritika je že dolgo časa v hudi krizi po celem svetu in tudi pri nas. Mislim, da ni več kritika, ki se ne bi bil vsaj enkrat vprašal, ali ima njegovo delo sploh še kak smisel, ko so se razmere tako do dna spremenile. Ce pa je položaj povsod analogen in istoveten. je znamenje, da gre za več nego za specialen problem neke države, je znamenje, da gre za vprašanja, ki zadevajo vse in v«akogair, v prvi vrsti pa umetnostno kritiko kol kulluren pojav evropskega zapada. O tem bo treba spregovoriti obširneje o prvi priliki — danes lahko zaključimo s tem, da je Goebbels istočasno, ko je položil »umetnostnega kritika« ad aeta. napravil isto tudi z »umetnikom«. rojenim v ifitem stoletju, isti duhovni in socialni kulluri, otrokom popolnoma istih zakonov. Umetnika, ki hi bil ekvivalent novemu tipu kritika, hvalilcu in cenilcu ter brezpogojnemu prizmvalcu vsega, še ni razen v strankarskih vrstah, kjer bo prvi čas prevladoval tudi novi kritik. Toda morda je vse to etapa bodočih dogodkov. R. Ložar. Dol pri Ljubljani Občinske volitve, ki bodo tudi pri nas v nedeljo. 6 decembra, so močno razgibale naše vato. Saj vina naše ljudstvo po devetih letih zopet enkrat priliko svobodno odločati, kdo bo njihov župan. Ako se »pomnimo zadnjih zloglasnih občinskih volitev 1. 1933, nam ue bo težko odločati, komu bomo dali svoje zaupanje. Vse iikane, ponižanje in preganjanje, ki smo ga morali pod tiranijo JNS-arjev prestati, nam prav te dni živo vzbuja spomin, da so bili ti časi najbolj žalostni v zgodovini našega naroda, ko j« slovenski odpadnik vihtel svoj bič nad lastnim bratom po krvi in jeziku. Nikdar in nikoli nc bomo pozabili tistih ljudi, ki *o • pričevanjem spravili v ječo toliko naših fantov in mož ia celo deklet, ki ao zakrivili samo to, da so svo>jo ljubezen do slovenstva in do svojega narodnega voditelja javno pokazali. In ker mera trpljenja š« ni bila polna, ao ie pri znanih m nikdar pozablj*-nih občinskih volitvah z lažjo in goljulijo zastrli naio zmago, katero smo kljub največjemu preganjanju vsevno dosegli. Ti odpadniki sc danes dobro zavedajo, da j« »večna« JNS splahnela kako* počen mehur. Ti zvesti »Jugosloveni« sc dunc« snumjejo 'propadle JNS, zato «o sestavili sedaj neko otcupucalo »kmečko-delavsko« listo, o kateri v ®roo vsi, da so Ji očeti« JNSairJi. Ml pa imam« listo JRZ, kater« nosilec je mož-poštenjak g. Moder Matevž, ki mu bomo tudi 6. decembra dali vs« •voj« zaupanje. Moravče Po moravški dolini otožno pojo zvonovi, slovo jemljejo od Martinkovega očeta. Umrl je C e r a r Anton, dolgoletni žu|>an lepe moravške občine, za katero je delal in ae trudil nesebično 20 let prav do Istih dni, ko sta za nekaj časa pravica in resnica v javnem življenju zgubila svojo veljavo in so bili možje, kakor je bil rajni Martinkov oče, potisnjeni iz javnega življenja proti volji ljudstva in v veliko žalost ljudi. Vsako delo, ki ga je za javnost ujiravljal. je smatral za zadevo, katero je treba vestno vršiti, pa naj je bilo to na občini ali pri cestnem odboru, katerega načelnik je bil dolgo vrsto let. ali pri posojilnici, kateri je načelo val do svoje smrti, ali pri drugih organizacijah, prosvetnih in gospodarskih. Težko bolan se je še zanimal za javno življenje in volitve 25. oktobra so mu bile v zadoščenje, ko je videl, da je zopet ljudstvo prišlo s svojo voljo do veljave. Njega (oznal škodljivost tako imenovane napredne misli in se je obrnil proč od mož, ki so hoteli to zanesti med ljudstvo, in lahko rečemo, da je on, poleg nekaterih drugih, mnogo doprinesel, da je lepa moravška dolina tudi lepa na ogromnem številu vernih in poštenih mož. Bog naj mu obilo povrne vse Djogovo delol Z njegovo družino žaluje vsa moravška dolina, njemu pa želi, naj v miru počiva. Ljubno Na volitve se pridno pripravljamo, tod« ne samo JRZ, ampak tudi nasprotniki s polno paro delajo. »Bratci« so se končno le našli. Bivši JNS-arji so si želeli svoje liste, mačkovei zopet svoje — a hudo je tot Ko bi za posamezno listo zadostovalo 10 podpisov, bi morda še šlo tudi pri JNS — več čistokrvnih JNS-arjev menda nikdar ni bilo na Ljubnem! — pa je na žalost treba čez 70 podpisov — odkod jih vzeti danes, ko JNS preživlja tako strahotno krizo. Naše ljudstvo noče iti več na led. Prekruta je bila JNS-arska roka, udarce od JNS čutimo še danes, rane se še niso zacelile. Pa so jo zadeli gosjiodje! >V združenju je moč,« so si rekli in so se res združili z >mačkovci<, t. j. tistimi ljudmi, katere so pred poldrugim letom tako preganjali, sovražiii. Taki mačkovei so pa res dobri ljudje, še čutijo JNS-arske udarce. Se jih bolijo rane, prizadete jim od JNS, a kljub lemu odpuščajo in si kot največji prijatelji podajajo roke. Toda tako je le pri voditeljih ene in druge stranke. I.jubenski volivci sami pa sodijo drugače. Videli so listo volivci — mačkovei. debelo [»glodali in se čudili: >Kaj, te, ki so nas preganjali, te da liomo zdaj volili'.'Nikdar! Ce bi bila lista res >mačkovska< že, a JNS-arjev nikoli 1 Saj so v upravi kar 4 JNS-arji in le dva mačkovcal In poleg tega še to: med 6 člani uprave so 4 iz trga — nobenega kmeta! — in dva sta iz Radmirja! Rajši gremo volit listo JRZ, sajši Semovo. kjer so zastopani vsi stanovi že v sami upravi !< Tako sodimo vsi volivci in to bomo enoglasno I>okazali tudi na dan volitev dne 6. decembra! Nič ne bomo glasovali za one, ki so nas gonili na sodišče po krivici, ki so nas nedolžne ovajali itd. Mi hočemo samo tistim dati svoj glas, ki jim je mar poštenje, pravica kogarkoli. Zato gremo v nedeljo vsi na volišče in volimo listo JRZ z nosilcem g. Semom! Magrtbcfskr utedallMe Četrtek, I. denemhr« ob JO: Plet w Savoyu Prrli. Po, »lovilo« proiUtav« Pa-vle Udovteove. Polon, 4. d«e«mbra: Zaprto. Radio Programi. Radio Ljttbffanai Točen program domačih m tujih postaj vam nudi revija »RAUIO LJUBLJANA«. Cetrtrk, J. dneemtrra. Bnlffrad: S) Godb« kr. garde. — 23.20 ItiulU.tki orkcaleT. — Zagreb: 20 llrvaloko irln«-bono druAtvo. — 21.330 PUAfto. — 'it.20 IMitma irla«ba. — Dunajt 19.30 Varftnva. — 21 Igra. — 22.40 Opera »Ka vallr i roiio'. — Trit—MUan: 17 Vokalni ItompivrL - 21 Opera «Tosca«. — Itlm-Bari: 20.44 Pihala. — 2U0 Sin-fouicSiri konort, — 23.30 Plornia gliudi«. — Praga: 19.25 Kaluvrnt. — 21 Opert «Ancl>-vtMlila — 13.15 Slavni i>ovo! (pl«An)fl bobilftnin« — 20.00 II. skla l«t«l.|»l;i voiVr: HtTlbo,r< Svelel. Sodelujejo: it.U». Slofka Koroii''a.nov» (m>|>rau), KK- Ileri S v.M nI (klavir), Mirko retnol-' (bariton). Sveto/Ar Ranover (t«n«rl in mo«ki r.bnr Sloire- - 21.00 Itn-tke baletjie Kiiite (T!,iogum prihaja od Boga in izvira iz našega verskega prepričanja.« Iz Tolose: »Na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta) smo imeli slovesno službo božjo. Vojaki so strnjeno prišli v cerkev. Nekaj stotnij pa je moralo ostati zunaj, ker niso dobile več prostora. Skoro večina od vseh posameznih oddelkov je šla k svetemu obhajilu.« Z bojišča: sNa dan pred praznikom Matere božje (15. avgusta) smo šli vsi k sveti spovedi, da si spet očistimo svojo vest, čeprav je bilo prav za prav komaj potrebno; kajti v ognjeni črti ni niti preveč nevarno, da bi popuščali prišepetavanju hudobnega duha. Toda saj končno nismo nikoli dovolj čisti, kadar gre za to, da prejmemo v srce Kralja kraljev. Na praznik sam smo imeli sv. mašo pod nekim mostom, ker je deževalo. Med sv. mašo smo molili rožni venec, nato pa smo vsi brez izjeme prejeli Kruh močnih. Isto se je ponovilo prihodnji dan. Najsvetejša Devica nas ne bo pustila na cedilu. Naprej, tovariši, s pogumom za Kristusa in Španijo! Če je božja volja, da umre še več vojakov kot mučencev, smo pripravljeni žrtvovati svoje življenje in se združiti z nepreglednimi množicami nebeških mučencev Živel Kristus Kralj! Živela Španija! Kakšna bo naša usoda? Toda ne, greh bi bilo o usodi govorili, nehvaležnost nasproti božji Previdnosti, ki nas je doslej tako dobrotno vodila, in do Božje Matere, ki jo vsak dan kličemo, ko skupno s svojimi duhovniki molimo sv. rožni venec. Včeraj na praznik Matere božje smo po rožnem vencu krasno zapeli pesem Salve Regina.« Dvorana državnih inkvizilorjev Pred kratkim so v doževi palači v Benetkah odprli širšemu občinstvu tudi tako zvano »dvorano desetorice«, v kateri so nekdaj trije državni inkvi-zitorji sodili v imenu beneške republike. S tem 6e nam znova vzbuja zanimanje zn zgodovinsko ozadje te ustanove, katera je v zgodovini že dolga leta in stoletja slovela kakor najbolj kruta ustanova iz srednjega veka Zgodovina, ki je nepristranska, je dognala, da je ta jjolitično-sodna ustanova beneškega mesta bila pač silno stroga in nepodkupljiva, da pa nikakor ni bila kruta in nečloveška. To nam danes dokazujejo zgodovinske listine. Zaradi tega seveda še ni rečeno, da bi v tej dvorani treh državnih inkvizitorjev nikdar nihče ne bil ]>o nedolžnem obsojen, pač pa je treba reči, da to sodišče ni bilo tako kruto, kakor se danes navadno o tem govori. Sicer pa je beneška republika leta 1600 odpravila vsako natezalnico, čeprav je ta bila v navadi še v drugih državah. Od kdaj so ti trije državni inkvizitorji delovali kot sodniki, ni natančno znano. Najbrž so delovali mornarice tudi življenje treh državnih inkvizitorjev, ker je beneška mornarica napadla njegovo brodovje. Da so se ljudje tako silno bali tega inkvizi-torskega sodišča, kakor nam pripoveduje zgodovina, je bil vzrok ta, ker je to sodišče bilo neizmerno nejjopustljivo, nikakor pa ne kruto. Toda razsodba, ki je bila od tega sodišča izrečena, je morala biti izvršena. Nihče se ni mogel izogniti posledicam razsodbe tega sodišča, najsi je bil še tako bogat in veljaven. S [>oniočjo tako zvanih tajnih ovadb je to sodišče varovalo ljudsko svobodo. Kadar je prišla kaka taka ovadba, so jo natančno preiskali. Ce se je izkazalo, da je resnična, zatoženi ni ušel pravici. Če pa je bila ovadba krivična, je bil tak krivični ovaditelj najstrožje kaznovan. Trpeli pa so take ovadbe zato, da so ljudje mogli povedati svoje mnenje, katerega bi si sicer nihče javno ne upal povedati zaradi visoke veljavnosti osumljenca, če je bilo torej v teh ovadbah kaj neresničnega, je bil ovaditelj silno strogo kaznovan. Sodišče teh treh inkvizitorjev je bilo v doževi palači, vendar niso zasedali vedno v isti dvorani, bele od leta 1550 so imeli vedno isto dvorano za svoje sodne obravnave. To dvorano je poslikal Jakob Robusti, imenovan Tintoretto*. Na srednjem delu stropa je naslikal »Vrnitev izgubljenega sina«, štiri stene pa je poslikal s prizori, ki kažejo jiravico«, »močr, »vero« in »dobra dela«. Kulturni zgodovinarji preteklih stoletij sicer pravijo, da je nad sedeži inkvizitorjev visela slika Rafaelove Madone, nad vrati pa Ganibaratova slika. Toda Tintorettova slika je leta 1817 b!la odpeljana v kraljevsko akademijo lepih umetnosii, medtem ko je vse drugo brez sledu izginilo. Šele lani so dvorano državnih inkvizitorjev po starem uredili. — Kdor danes vstopi v to dvorano, takoj izgubi vtis, ki ga prineses s seboj, ko upa, da bo videl mračen črn sodni [>rostor. S stropa vise zlati lestenci, £ vsa oprava je resna, toda ne mračna. Vse diha ~ strogost, ne pa krutost. »Sedaj pa res ne vem, ali naj tole naslikam, ali pojem?« Povodni konji v Evropi so nekdaj tudi živeli, kakor nam dokn/.ujejo te-le izkopane kosti njihovih jirednikov, katere so izkopali v Nemčiji. To je bilo v dobi, ko je v Evropi vladalo tropsko podnebje. že ob začetku 15. stoletja, ko so jih imenovali »eksekutorje desetorice-.. Šele precej kasneje so te inkvizitorje začeli imenovati »inkvizitorje raz širjevalcev skrivnosti«. Njihova služba je bila spo četka le začasna. Vsak je bi imenovan le za^ doki čen slučaj, ko je bilo treba najti izdajalce državnih skrivnosti. Imenoval jih je 6vet desetorice. Toda šele leta 1539 je svet desetorice določil, naj ti trije državni inkvizitorji stalno ostanejo. Člani najvišjega sodišča državnih inkvizitorjev so bili trije, ki so bili imenovani za leto dni. Dvm izmed njih sta bila vzeta iz vrst desetorice same ter sta v svoji slyžbi morala biti oblečena v črno togo, medtem ko je tretji bil imenovan iz vrst voi vodskih svetnikov ter je zato nosil rdečo obleko Njihova moč je bila sf>očetka precej omejena. Toda s časom je postajala vedno večja. Nazadnje so bili trije državni inkvizitorji tnoč, katere se je vse najbolj balo. Ta njihova moč je bila orodje beneške visoke politike. Ti trije državni inkvizitorji so imeli tudi težko nalogo bojevati se tudi zoper modo, katera se je širila tudi v Benetkah ter ki je vedno bolj izpod rivala stare beneške šege in navade. Da pa je njihova politična moč veljala še do leta 1797, je najboljši dokaz Napoleon sam, kateri je v neki razsodbi zahteval j>oleg življenja kapitana beneške Mizarstvo — učni predmet! Tak način šole so vpeljali na Švedskem. Na sliki vidimo učenca, ki v šoli opravlja mizarska dela. Za milijon voltov napetosti. Tak stroj za razbijanje atomov je iznašel dr. Crane, profesor v fizikalnem institutu univerze v Michiganu v Ameriki. Iztreznfenje s plinom Dva ameriška zdravnika v Bostonu sta pred kratkim iznašla posebno sredstvo, s katerim je mogoče popolnoma pijanega človeka v najkrajšem času iztrezniti. To sta naredila s plinom, ki je sestavljen iz mešanice kisika in ogljikovega dioxida. Ta plin je spravljen v maski, katero nadenejo na glavo pijanega človeka, da j>otem udihava ta plin. Ta plin ima v sebi prav tiste snovi, katere v človeškem telesu delujejo zoper pijanost ter delujejo zoper alkohol. Tako človek naglo premaga vsako pijanost. a V soboto, 2. decembra 1876. POLITIČNI PREGLED. Upravna sodnija je nedavno določila, da judovski graščaki ne morejo biti patroni katoliških fara. Srbsko ministerstvo Rističevo se je že pred nekimi dnevi odf>ovedalo, pa še vedno posluje, ker novi ministri še niso imenovani. Ruski car je zaukazal, da se ima tudi kavka-ška vojna pripraviti za vojsko. Oddelku vojakov je car pri odhodu k vojni rekel: Idite z Bogom in želim vam, da se z zdravimi udi zopet povrnete. DOMAČE NOVICE. (Državni poslanci) dr. Vošnjak, Viljem Pfeifer, Nabergoj in Monti pristopili so k klubu desnega središča, čigar načelnik je grof II o h e n vv a r t. (Profesor Šuklje) prišel je te dni zopet v Ljubljano, ker dobi zarad bolehnosti svoje od mi-nisterstva za pol leta odpusta. (Dr. Anton Jeglič) se ta mesec povrne z Dunaja in boje nastopi službo kaplana pri D. Mariji v Polji. (Slovensko gledišče.) V nedeljo 3. decembra se bode predstavljala v spomin rojstnemu dnevu našega pesnika Franceta Preširna v slovesno razsvetljenem gledišču znana igra s petjem v 5 dejanjih »Materin blagoslov ali nova Fanchon«. (Zadnji občni zbor kmetijske družbe.) Najvažnejša točka je bilo gotovo poročilo o gozdnih razmerah na Gorenjskem. Poročevalec dr. Poklukar je rekel, da za živinorejo na Gorenjskem so silno |>otrebne planine. A obrtnijsko društvo jih nasaja z drevesci in občine tam ne smejo več pasti. Ker pa živina vendarle zahaja v take kraje, se ljudje zapirajo in nakladajo se jim po vrhu še denarne globe; sama Bohinjska Bela plačala je v tem času, kar obstoji obrtnijska družba, okoli 30.000 gld. globe, iz štirih občin pa je bilo zaprtih že 1200 ljudi. Zato v imenu odborovem nasvetuje: 1. Vlada naj se naprosi, da bode z vsemi postavnimi pripomočki varovala pašnike: 2. da bode na vso moč pospeševala rešitev gozdnih in pašnih razmer v radoliškem okraju. 250 dni jc brez hrane indijski fakir Muni Msrhrilaljh iz Bombaja, kateri je začel stradati 13. marca leiošnjcga leta. Sed j je pred nekaj dnevi začel odklanjati tudi vodo. Na sliki ga vidimo, kakšen je sedaj po 250 dneh stradanja. Ne more ve« niti govoriti, niti se gibati, ampak nepremično leii. Inženir Zaschka je iznašel takole kolo, katero ima sicer nizka kolesa, se da pa lepo zložiti. Spoct-- f. Spori na narodni praznih v Ljubljani Na praznik narodnega zedinjenja dne t. decembra se je vršilo vet športnih prireditev Sirom naše ožje domovine. Najvažnejša prireditev v Ljubljani je bila tradicijouelna prireditev A.SK Primorja »Tek zedinjenja«, katerega so se udeležili naši najodliČnejSi lahko-atleti in smučarji. Vseh tekačev je bilo 38. Na startu smo opazili razne zastopnike naših oblasti in ljubljanskih športnih klubov. O. divizijonarja je zastopal g. gen. Lodič, ljubljanskega župana g dr. Graseli. Značilno je dalje dejstvo, da so bili Jetos doseženi doslej najboljši rezultati, kljub zelo spolzkim cestam, ki so bile pokrite s prav tanko sneženo skorjico in kljub temu, da je tekače oviral naletavaloči sneg. Tekmovalci so lekli na feh-le progah: 1. Prva proga — daljša: Aleksandrova cesta, Tyrševa, Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva, Kopitarjeva. Krekov trg, Studentovska, Na Okopih, Grad, Pot na Grad, Karlovska c., Privoz. Prule, Trnovski pristan, Krakovski nasip. Cojzova, Emon-ska, Vegova, Kongresni trg. Selenburgova in Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge cca 5000 metrov. 2. Druga proga — krajša: Aleksandrova, Tyr, Jeva, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg. Stritarjeva, Mest., Stari., Sv. Jakoba trg, Trubarjeva, Cojzova, Emonska. Vegova, Kongresni trg, Selenburgova in Aleksandrova cesta do Narodnega doma. Dolžina proge cca 2700 metrov. Doseženi sa bili tile rezultati: Na daljši progi je zmagal lanski zmagovalec Krevs Ive (ASK Primorje) v času 18:19. Drugi je bil Bručan (SK Ilirija) 18:24. Tretji Block Oskar (Makabi Zagreb) 19:25. Četrti Kranjec Ivan (ASK Primorje) 19:41. Ostali zmagovalci na daljši progi. Kategorija vojakov: 1. Pavičevič Milivoi (Planinski polk) 20:12. t. Starman Lado (Planinski polk) 20:21. Neverilicirani leta 1915—1917: 1. Dular Tone (SK Keka) 18:47. 2. Podreber-šček Drago (SK Ilirija) 21:02. Še ne plasirani na progi preko 800 metrov: 1. Tavčar Silvo (ASK Primorje) 20:4C. 2. Jančar Stane (SK Ilirija) 21:20. 3. Bezlaj Josip (ASK Primorje) 21:29. Sokol: „ _„ „„ Brumen Dragotin (Sokol Kriievci) 20:56. Na krajši poti je z velikim naskokom kakih 150 metrov kot prvi rezal cilj Kotnik Jote (SK Ilirija) v odličnem času 9:45. Za njim je bil Končan Karel (SK Jugoslavija Celje) 10:14. Tretji Hodžar Andrej (ASK Primorje) 10:58. Ostali zmagovalci na krajši progi: Neverilicirani leta 1918-1920. 1. Perčič Jože (SK Savica, Stražitte) 10:46. 2. Semrov Ivan (SK Reka) 10:56. 3. Leher Anton (SK Ilirija) 10:57. Juniorji leU 1921—1923: Dobrajc Pero (SK Reka) 11.37. Se ne plasirani na progi preko 800 metrov: 1. Tekalec Frane (SK Litija) 11:38. 2. Kokalj Herman (SK Litija) 11:39. 3. Vidmar Albin (SK Lilija) 12:03. 2e plasirani na progi 800 metrov: 1. Goršek Emil (ASK Primorje) 10:41. S. Skn-iek Marjan (ASK Primorje) 11:11. Popoldne ob 16 se je vršilo v hotelu Metropol razdelitev nagrad, katero je s svojo navzočnostjo počastil tudi g. diviz. general Tonič. Poleg g. Sancina (sen.) je govoril še dr. Alujevič, nakar so prejeli posamezni zmagovalci lične diplome in darila. LJUBLJANA t ŽELEZNIČAR 5:4 (2:1) Pa tudi naši nogometaši niso počivali. Ljubljana je imela v gosteh mariborske Železničarje, katere je premagala s prav tesnim reruttatom. ★ JZSZ - Zbor tmulkih učUeljev. Redme im)a ta semen«,k odbora s« vrti damea o*) '20..10 v iveani pisarni. Alane poalvaano. da »e »t« totao in polnoAtevU.no ude-laje. Članstvo pocz.ivn.mn, da ftimipraJ poravna takoOo 4lemari.no, ter predlo*! taVarailce v potrditev. Filmsko predavanje K. Poppinperja i Dunaja o vteokoalplnHkilh turah prreko ledenih arten Kavkaza, Monblnnoa, Monte Koae In Damptolnej (pot filmov) priredi TK Skala v ur odo, dne 9. decembra ob 30 v Delavski »boriuUri. Preilijirodnua vstopnic v trnovimi AJpina, TjrrSeva centa. MlIflaUT bo na5° m'af^'no najbolj razveselil, rllllSM Vil če ji piinese prelepo povest Kriste Hafnerjeve: Slmnov Lipe. Povest je zanimiva, napeta in bogato okrašena s slikami Maksima Gasparija. Vezana knjiga stane samo 14'— din in se dobi v vseh trg; vinah, posebej pa še pri založnici knjigarni Iliriji v Kranju. ApSj oOutne in lugymicne, 1 igračke IVARZOO To.. Naj bo Vaš radio f.a RADIO MEDIATOR t Najugodnejši plačilni pogoji TESLA žarnice so prve domače Naročajte in širite »SLOVENCA« Prvovrstni zavod xa poveianje slik itee 2 agilna, zanesljiva zastopnika te stroke. Osebno se predstaviti 5. decembra ob 2 popoldne, hotel Metropol, Ljubljana, pri vratarju. Eventuelno pismene ponudbe upravi »Slovenca« _pod »Stalno mesto«. Pred nakupom pri krošnjarph si oglejte zalogo in ceno blaga pri TRPINU liaribor, Vefrinfsha stev. 15 VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE VSEMOGOČNI POKLICAL K SEBI PO DALJŠEM TRPLJENJU IN PREV1DENO S SVETIMI ZAKRAMENTI. V MAROBORSKI BOLNIŠNICI, GOSPO LJUDMILO BALOH ROJ. WRITZEL BLAGOPOKO.TNTCO PREPELJEMO IZ MARIBORSKE BOLNIŠNICE K SV. TROJICI V HALOZAH, KJER JO BOMO POLOŽILI DANES, DNE 3. DECEMBRA 1936, OB % 15 K VEČNEMU POČITKU. MARIBOR - PTUJ - PODLEHNIK, DNE 2. DECEMBRA 1036. ŽALUJOČI OSTALI v?;-,,. m Najprimernejše za Miklavža nepivko£ >ADLER< Velika zaloga šiv. strojev drugih nemšk. znamk po skrajno nizkih cenah pri Peteline, Ljubljana sa vodo (blizu Prešernovega spomenika) Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd. kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d.d., Ljubljana ZAHVALA Ob prebridki izgubi naše predobre hčerkice, sestre ln tetke ANICE ZOR itadentke medicine se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo za mnogobrojne izraze sočutja. lepe vence in veliko udeležbo. -Vsem in vsakemu Se enkrat: Bog plačaj I Ljubljana, 2. decembra 1936. Globoko žalujoči ostali. ZLATO ! Roman. — Spisal Blaise Cendrars. Voli stopajo sem in tja. Mule vlečejo plug. Semensko žito kar leti, saj poogleuelih korenin še izruvati niso utegnili in brazde se jim morajo izogniti. Govedo že brodi" po močvirnatih prerijah, koštruni skačejo čez gričke, konji se pasejo po travnikih, obdan ih s tnijevo sečjo. Tam. kjer se stikala obe reki. grade raneh. Zn fradbo jim bodo rabila še neolupljona drevesa in šest eol debele deske. Kako trdno, prostorno in veliko bo vse! O, za dolgo dobo! Žc se vrste drugo poleg drugega sked/iji, skladišča in žitnice. Delavnice so po-stav/li ob vodi, knnnško vas pa v gorsko zase-ko. Suter se res briga za vse, saj vodi in nadzoruje vse do potankosti. Hkrati je povsod, kjer f/ade; tudi se ne obotavlja prijeti za dolo. če je koga man jka. In tako polagajo mostove, delajo ce*te, snše močvirja, napravijo jo vodnjake in vodovode. Za nrvo silo obkroža farmo šele plot, ti>da lcmalu bo stala tudi utrdbica. Agenti hitijo skoz indijanske vnsi: žc je dobilo delo 250 nrejšnih misijonskih delavcev z ženami in otroki vred. Vsnke tri mesece priplove nova kanaška ladja. Čedalje bolj se širi obdelana zemlja. K njemu je stopilo v službo trideset belih ljudi, ki so se naselili v okolici: to so Mormoni; Suter jim pluča vsnk dan tri pijastre. De/.eln je razcvetela. Oni in dni daleč: se okrog llelvetije podi in poja 40(10 volov. 1200 krav. noo konj. 12.000 jurcev; žetve donašajo 550%. skladišča so zvrhano polna. Konce drugega letu že je Suter kupil od Rusov njihove farme nn obali pri Fort Bodeei in jim izplačal v gotovini 40000 dolarjev Sklenil je gojiti tam živinorejo v prvi vrsti govedarstvo. Pri takšni kolonizaciji je povečini zelo lahko premagovati gmotne težave, ki se pojavljajo vsak dan. Z napornim delom, železno voljo in potrebno opremljen usiliš lahko celo stoletja staremu naravnemu življenju nov red. ki bo za vedno spremenil prvotno podobo dežele in podnebne prilike kake pokrajine. A mnogo težje je obvladati tam bivajoče domačine. Značilen za to je primer Janeza Avgusta Snterja. Za Sutcrjevega prihoda je bila Kalifornija tik pred revolucijo, V Mehiki so pravkar usta- " j , ki iijonišča v tej ■ mogotci so pravkar oborožili dvesto pustolov- novili Compaoio Cosmopolituno, ki naj bi iz-ropala vsa misijonišča v tej deželi. Denurni cev, ki naj bi opustili to nekoč tako cvetočo pokrajino. Joda, ti so se vozili še po morju, ko je Santa Anna vrgel predsednika Fariasa in poslal brzega sla k guvernerju Alvaradu z ukazom, naj roipnrjem onemogoči izkrcanje. To sodrgo so ra/.gnali tik pred mestom San Diegom, med Tihim oceanom in zalivom. Ostanki razkropijencev so kar na svoje strahovali deželo z ropanjem in se razdelili v dva tropa, ki sta ogrožala te pokrajine. Suter jc bil dovolj premeten, da sc ni vmešaval v te razprtije, ampak si je znol pridobiti naklonjenost v obeh taborih. Poleg teh so prHli globoko noter v deželo tudi lovci stezosledci in go/.dniki ameriške narodnosti, iz katerih se je osnovala majhna, pa izredno živn stranka, ki je hotela Kalifornijo priključiti Zedinjenim državam. Tudi tu je znal Suter spretno jegnljiti. Čeprav je skrivaj Američane celo podpirul (vsake tri mesece jc poslal svojega sla s poročili čez gore v Suint Louis. Tuko je eden izmed njegovih slov predložil v VVachingtonu vojni načrt, po katerem bi prevzel Suter vrhovno poveljstvo čez vse čete in si zagotovil polovico osvojenega ozemlja), vendar so ga Mehikanci imeli »» «'n-jegn zvestega zaveznika, ker je tako odločno branil severno mejo pred napadi divjih plemen. Vlada ga je zaradi tega imenovala za poveljnika severnega obmejnega ozemlja in za plačilo za njegove uslude mu je Alvarado j>odaril zemljo, ki je merila po obsegu prav toliko kot njegova majhna baselska domovina. Največ skrbi pa so Suterju povzročili Indijanci. Divja plemena ob gornjem toku Sncra-mrrnta so z jezo opazovalu, kako vsa ta obdelana polja, te čreoe, farme in druge nnpruve venomer razširjajoče se naselbine uničujejo njihovo lovišča. Izkopali so spet l»ojno sekiro, ponoči zažigali kopice sena in skednje, podnevi morili samotne pastirje in lovili živino. Pogosto so se pripetili manjši spopadi, pri katerih je vsakokrat padlo nekaj strelov, in ni minil dnn, da ne bi prinesli v farmo kakega mrtveca, truplo skalpirnnegn drvarja, strahotno razmesarjenega vrtnarja ali po v boju ubitega miličnika. Suter pa ni bil nikoli l>olj vesel, da je pri-peljnl v deželo knnaške delavce kot prvi dve leti, ko so se napadi neprestano nadaljevali. Brez njihove pomoči bi ne dosegel cilja. Zdaj jc žc s-talo šest otočkih vasi. Ali kljub bojem, napa lom. političnim oviram in težavam kljub grozeči revoluciji, umorom in požigom je Janez Avgust Suter postopoma uresničeval svoj načrt. Nova Helvetia je dobivala obliko in podol>o. Zdnj je postavil okrog stanovanjske hiše, okrog farme z glavnimi poslopji, okrog žitnic. in skladišč pet čevljev debel in dvanajst čevl jev visok zid Nn vakim oglu je staln štirikotna utrdbica s tremi topovi. topov na jc varovalo glavni vhod Stalna Dosndka je štelu sto mož. Straže in nadzorovnl- n? so križorile po ogromni nasel- bini. To moštvo, nabrano z barov v Ilonolulu, je imelo s seboj knlifarnijske zone, ki so vojake zvesto spremljale, jim nosile pratež, mlele koruzo in ulivale svinčenke. Kadar je pretila nevarnost, se je ta druhal zatekla v trdnjavo in ojačila posadko. Pred Fortom sta čakali zasidrani dve s topovi oboroženi ladji, ki sta lahko nu trenutno povelje, odpluli ali po Ameriški reki ali po Sacrame.ntu. Delovodje v mlinih, na žugali, kjer so zagon in rezali debla ogromnih dreves, in v neštetih delavnicah so bili po večini ladijski lesarji, krmarji ali pa nadmomarji, ki si jih /n pet piiast rov dnevno izvobil iz jadrnic ustuv-Ijajoč.ih se ob obali. Neredko se je tudi pripetilo, da so belci, ki iih je priklicala razširjajoča sc slava te naselbine. kar snini ponudili. To so bili največ obubožani kolonisti, ki niso nikjer dosegli uspeha, Rusi, Irci in Nemci. Suter jim je podaril zemljo m se okoriščal z njihovim delom. Vsak dan so pošiljali na Van Couver, Sitho snndwlške otoke tudi vsa mehiška in ju/no ameriška pristaniška konje, kože. lojevoc. žito, moko, koruzo, meso. sir, sirovo maslo in pre-kajeno lososovino. Največ pa so se tu ustavljale številne ladje, ki so se bogato založile. Ta čas, ko je naselbina tako uspevala, ko je vse prešinjal ritem neugnanega dela pa je prišel stotnik Frčmont nn svoji sloviti poti čez Sierro Nevado v Novo llelvetio. Suter mu je prijezdil nasproti s -lijajnu opremljenim spremstvom pet in dvajset mož na plemenskih žre-betih. Jezdeci so imeli temno zeleno uniformo z rumenimi vrvicami klobuk so imeli nagnjen do ušes. Videti so bili zelo predrzni, suj so to bili sami mladi, krepki fantje iz stroge vojaške šole. v ■, - ''•v* K: IN O * H! Danes premiera1 Pustolovščine ameriškega »olkovmka v predvojnem Petrogradu ecbanaria fenate moller ldaugjuuu geobo ALEKSANDER i*iimLi Slavni kitajski detektiv v borbi z illkovel ▼ opitskth brlogih Charlie Chan v Šanghaju ■S-m MATICA Premleral Tragedija habsburške dinastije CHARLES BOTER ln DAN1ELLE DARRIEUZ Maverling i7WižcM>eaTo je moia bombalf je vzkliknil mornar Koki in mu pokazal pesi. »Ce s to udarim, padejo trije pritlikavci kot čikl« Damske plašče jlokliške in otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko ln otroško konfekcijo cenejše vrste dobite v največji izbiri pri F. I. Goričar :: Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. Lastna delavnica za konfekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu. Kupimo Vtakovritno zlato kupuje po oaivišjib cenab CERNE, tuvelit, Liubhan« Wolfova aliea št. 3. Kupim veliko peč na žagovlno — novo ali rabljeno. Stolfa, Gospo-sveteka c. 16. (k) Posestva Redka priložnost! Velika In lepa enonad-stropna trgov, hiša z lepim velikim vrtom, na najlepšem In prometnem kraju v Hotcdršlcl, blizu držav, meje, je lz proste roke naprodaj. Pripravna Je za trgovino, gostilno, mesarijo ali pekarljo. Hi-Sa se nahaja v zelo do brem stanju ter lepimi prostori. Sodno cenjena Je bila 80.000 Din. Kdor se zanima, si lahko Imenovano hišo St. 6 ogleda In se zglasl pdi oskrbniku g. Karlu Brusu, pos. v Hotedršlcl Stev. 39 do 15. decembra 1936. (p) Hranilne knjižice podeželskih hranilnic, ki so članice Zadružne zveze, kupimo takoj in plačamo najboljše. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Tovarna«. (d) Bančne, kreditne in denarne posle Kupoprodajo vrednostnih papirjev Izposlujem naj Kutantneje takoj v goto vlnL AL. PLANINSEK. Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1. - Telefon 35-10 Hranilne knjižice podeželskih hranilnic članic Zadružne zveze ln knjižic Ljudske posojilnice ljubljanske kupimo Plačamo takoj v gotovini po najvišji ceni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrija d. d.« 17753. Knjižice Ljudske posojilnice ali Mestne hranilnice ljub-upravl »Slovenca« pod »50.000« št. 17878. (dl Knjižico Ljud. posojilnice z vlogo 30.000 do 40.000 Din kupim. - Ponudbe z navedbo cene je poslati upravi »Slov.« pod »Plačam takoj« 17865. (d) Jt • I« LLLIJ Železne peči vseh vrst dobite po nizkih cenah v železninl Fr. S t u p 1 c a Ljubljana, Gosposvetska c. 1. • Staro železo ! Razstrelivo ! (1) Za Miklavža Najlepše darilo Je »Kre-ko« perilo — samo pri »Kreko«, LJubljana, Tavčarjeva ul. 3. (1) Tulipane • gomolje dobite zopet pri Sever & Comp., LJubljana. (11 Resnica je da so kovčki, ročne, Sol ske tn tolletno torbice aktovke, listnice, denar niče, tobačnice, gamaše nahrbtniki itd. — najprl mernejša Miklavževa darila Dobe se pri Ivanu Kravosu, Maribor Aleksandrova cesta '3 Kožuhovina se najugodneje kupi In strokovno izdeluje pri Josip Dolenc. Sv. Petra 19 — telet. 22-62. (i) Boljše zimske suknje ln Hubertuse - vam nudi poceni Presker, Sv. Petra cesta 14. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi > veliki Izberi najugodnej« in najceneje tvrdka Kar Prolog, LJubljana. Ztdov «Ka ulica In Stari tre (i Šivalni stroj pogrezljiv, nemški fabri kat, z okroglim čolnič-kom, kateri tudi Stika, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa 36. 1 Večsobno stanovanje oddam takoj v Križevni Ski ulici. Naslov v upra vi »Slov.« št. 178S0. (č) Enosobno stanovanje z vsemi prltlkllnaml sc odda za takoj. - Več pri hišnici, Svabičeva ul. 7. Enosobno stanovanje prazno, takoj oddam. -Cerkvena ul. 21. (č) Enostanovanjska hišica popolnoma prenovljena -se odda v najem. - Izvi se: Kavarna »Prešeren< LJubljana. (č) ZAHVALA. Ob prebridki in tako nagli izgubi našega ljubljenega desetega sina PETRA ZIHERL se vsem, ki so ga na njegovi poslednji poti spremili in darovali krasno cvetje, iskreno zahvaljujemo. V prvi vrsti pa najiskrenejša zahvala zastopniku visokega botra Nj. Vel. kralja Petra 11. gosp. polkovniku Milanu Verekoviču in hotrci gospodični Pavli Miklavčičevi za tako visoko počastitev na Peterčkovi zadnji poti in za darovano lepo cvetje. Bog plačaj! Globoko užaloščena Jurij in Helena ZilierI z otrori. Va vrhuncu savršenstva stoji Standard JW37 a Jugoslavensko Standard Electric Company a. d. BEOGRAD — KRALJA ALEKSANDRA ul. 17 ZASTOPNIK: RADIO DOBERLET LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 8 Zahtevajte povsod naš list! Zalivala Ob tako nepričakovano umrli žrtvi materinstva naše drage žene, sestre, tete ln svakinje, gospe Ivane Grobin roj. Roškar izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo čč. gg. duhovnikom, pevskemu društvu »Zarja«, darovalcem cvetja ln vsem, ki so sočustvovali z nami ter Jo spremili na njeni zadnji poti. V Mariboru, dne 30. novembra 1938. GLOBOKO OALUJOCI OSTALI. Potrti v neizmerni žalosti, a vdani v sveto božjo Previdnost, naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je bil odpoklican v večno plačilo naš predobri mož in oče " CERAR ANTON posestnik, dolgoletni župan in častni občan danes, dne 1. decembra ob pol štirih zjutraj v 69. letu starosti. Vse svoje življenje je posvetil delu, skrbi in trudu za blagor drugim. Globoka vera v Boga ga je vodila v njegovem delu, Bogu je posvetil tudi svoje trpljenje, zato nas tolaži zavest, da sedaj uživa v Bogu večno življenje. - Pogreb bo dne 3. decembra iz hiše žalosti na farno pokopališče v Moravčah ob pol enajstih dopoldne. - Počivajte v miru. predragi in predobri oče! Moravče, 1 decembra 1936. 2a,ujofa Martinkova družina + Spravljena z Bogom je danes za vedno zaspala naša ljubljena soproga, mama, stara mama, tašča, teta in svakinja, gospa Antonija Frohlich roj. Petrovčič Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 3 decembra, ob treh popoldne iz hiše žalosti, Trnovski pristan št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 2. decembra 1936. Žalujoča rodbina FILIP FUDHLICHOVA in ostalo sorodstvo. Z a »Jugoslovansko tiskarno« v LJubljani: Karel Ceft. Izdajatelj Ivan liakovee. Urednik: Viktor Cenfifc.