Iskra
5 Usi
LO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA
Številka 38 — Leto XXI — 16. oktober 1982
KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE JE KONČAL SVOJE PLOHNO DELO
SOLIDARNOST BREZ URAVNILOVKE
7.
18-
lik,
ilto
IfB,
ral'
tlV
19-na' če-:ek, fllt ivi-.32.
34. >08 se- >
k**********************-k-K-k-k**-k*-Me-k-k-K***********-li-Mi********-Mt*-k-|i***-k*-K-k-K*-k**-»i***
* * * * * * * * * * •ŠT * * * *
*
* * * * * * * * * * * * •k * * * * * * * * * * * * * * * * * *
* * * * * * * * * * * *
-V. kongres Zveze sindikatov Slovenije je ne samo jubi-lejen, glede na svojo številko, ampak je v marsičem tudi Prelomen, glede na sedanji nelahki trenutek naše gospodarske in družbene stvarnosti.
Gospodarske in energetske krize, so sicer danes splo-š?n, svetovni pojav, toda reševati jih morajo povsod prizadeti sami, predvsem pa največje breme odgovornosti »osi delavski razred sam, ki mora dati čim več za premostitev sedanjih zagat, hkrati pa tudi zanesljivo poskrbeti za Zavarovanje svojih pravic. To velja tudi za sindikate v 'Jaši socialistični družbi, v kateri so sicer odpadli zasebni 'zkoriščevalci kapitala in v kateri smo tovarne že zdavnaj Prenesli v upravljanje delavcem samim.
Sedanji kongres ZSS vsekakor odraža vse svojskosti 'Jaše samoupravne socialistične ureditve, hkrati pa mora lasno odgovarjati na vselej in povsod prisotna vprašanja Proizvodnosti, rentabilnosti, kvalitete, cene, konkurence,
'rzišča, surovin in, ne nazadnje, nagrajevanja.
Zato pri vsej osveščenosti in politični idejnosti kongres "aših delavcev ni mogel mimo nalog stabilizacije, proizvodnih odnosov in dohodkovnega povezovanja. Besede so lepe in dragocena so napotila, toda hkrati je ob tej uri Ze vsem postalo jasno, da je končno od besed treba preiti k dejanjem. Zato so tudi kongresi predvsem dogovor za konkretno akcijo. Solidarnost med delavci in našimi DO "asploh je gotovo tovariška vrednota, ki ji cene ne smemo Zmanjševati, saj smo socialistična družba, toda tasolidar-"ost ne sme počivati na težnjah po uravnilovki, na socialam podpiranju nesposobnih in tistih, ki se zanašajo same na tujo pomoč in kredite. Krojiti sistem po tistih, ki s° podpovprečni, je v bistvu korak nazaj, je reakcio-"«mo dejanje, pa tudi krivica zoper tiste, ki so s svojim delom in znanjem že začeli utirati pot naprej.
k*****-Mc***-k***-k-M<****-k*-K***-k***-k****-K*-Me*****-K*-K*******-k*******-K*****-|i****-k**-K-k
Slejkoprej mora biti delo edino merilo dohodka in nagrajevanja. To bo tudi vzpodbudilo inovacije in vsestransko izboljševanje proizvodnje. Samo z boljšo proizvodnjo, s pravično razdelitvijo dohodka bomo tudi v pogojih varčevanja zmanjšane rasti in začasno morda celo znižane življenjske ravni, po prehodnih težavah spet prišli do novega vzgona. Ne gre.za odrekanje, je meni! predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen, ampak zato, da bi s svojim delom in stabilizacijo pripomogli k temu, da bi nam ta odrekanja ne bila potrebna.
Vsak sindikat pa se, seveda, začenja v osnovni organizaciji delovne organizacije. Zveze in kongresi so lahko toliko močni, toliko prepričljivi in toliko zmagoviti, kolikor so trdne, zavestne in žive osnovne celice. Zato je toliko bolj prav, če je kongres sindikatov Slovenije tudi povod za ponovno osveščanje nas samih v osnovnih enotah dela, v naši Iskri, ki je bila že velikokrat iskra vzpodbude na idejnem in proizvodnem področju.
Danes ni mogoče več biti revolucionaren brez napredne tehnologije. Zato je vsestranski razvoj Iskre tudi nenehna skrb njenih delavcev pa tudi široka družbena zahteva, podvig, v katerem moramo vsi pošteno dajati in pošteno sprejemati.
Kot sta soodvisna dajanje in sprejemanje, tako sta medsebojno odvisni tudi svoboda in dolžnost. V naši družbi bo toliko svobode in enakopravnosti, kolikor bo tudi odgovornosti. Sindikati in delavska kontrola pa bodo pri tem morali igrati pomembno vlogo, kajti če imamo sa-moupravljcnje, potem moramo tudi res sami upravljati.
Mara Ovsenik
Sindikalna manifestacija v Železnikih
V soboto, 9. t.m. zvečer je bilo v Železnikih zelo slavnostno. Osnovne organizacije sindikata so pripravile pred 10. kongresom slovenskih sindikatov Posebno manifestacijo. Otvoritev likovne razstave Iskrinih slikarjev, razstavo inovacij, razstavo umetniške fotografije in slavnostno akademijo v počastitev kongresa.
slav Ure Prec* prireditvijo je bil na trgu Pih 10stni koncert Alplesove godbe na iera a- Sledila je akademija, med kašo odprli razstave v Prosvetnem
Na akademiji je govoril predsednik OO sindikata Iskre iz Železnikov Janez Hostnik, sodelovali pa so: mešani pevski zbor iz TOZD Elektromotorji, moški pevski zbor NIKO, godba na pi-
ioinilo ie zaiiel Iskrin pevski rbtir.
hala in recitatorji.
Osnovne organizacije sindikata so tako predstavile svojo kulturno dejavnost, ki je sodeč po kvaliteti in izboru, zelo pestra, zagreta in tudi na visoki ravni. O delu, hotenju in dejavnosti sindikalnih organizacij pa je spregovoril na začetku Iskraš Janez Hostnik: »Tovarišice in tovariši, dragi gostje!
Na predvečer 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, smo se zbrali v tej dvorani, da si ogledamo prikaz dejavnosti sindikata na področju inovacij in kulture. V zadnjih nekaj letih je bilo veliko narejenega in želja nas vseh je, da bi bilo tako tudi v bodoče. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi današnje prireditve, vsem razstavljalcem in nastopajočim.
Sindikat pri svojem delovanju ne skrbi samo za dejavnosti, ki bedo tukaj prikazane. Vloga sindikata v naši samoupravni socialistični družbi je pred vsem v smislu družbenopolitične organizacije, to je zavestne sile delavskega razreda. V interesu tega razreda sindikat razrešuje probleme, ki se pojavljajo v družbenoekonomskih odnosih. Njegova osnovna usmeritev je boj za samoupravne odnose. Ta hoj pa v sedanjih razmerah doma in v svetu zahteva vedno več bojevnikov. Lahko rečem, da bi pri tem morali sodelovati vsi subjekti naše družbe.
Položaj v svetu je zelo zapleten. Ekonomski krizi so vzrok politična trenja. Napetost med blokoma, odnosi razviti — nerazviti,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poudarki iz referata predsednika RS ZSS Marjana Orožna
•	Bistveno vprašanje naše stabilizacije in produkcijskega odnosa je odločanje delavcev v tozdih o pogojih pridobivanja dohodka, o gospodarjenju z njim v vseh oblikah dohodkovnega povezovanja. To je tudi najpomembnejše politično in organizacijsko vprašanje zveze sindikatov.
•	V našem razvoju smo šli skozi mnoge težave in iz njih izšli kot zmagovalci, zahvaljujoč visoki stopnji razredne zavesti velike večine delavcev o tem, da smo v sistemu samoupravljanja sami odgovorni za lastno usodo.
•	Za naše nadaljnje delo nam niso potrebni novi obsežni dokumenti, saj imamo že dovolj napotil.
•	Delavci tistih organizacij, ki so uspešne, ne morejo biti več solidarni in prizanesljivi do tistih, ki so neutemeljeno gradili svoj obstoj in razvoj na posojilih brez lastnih sredstev, ki so slabo gospodarili, potem pa svoje obveznosti prevračali na druge in na vso skupnost.
•	Krojiti sistem po tistih, ki so podpovprečni, je objektivno reakcionarno dejanje.
•	Če začenja solidarnost, vzajemnost in uravnilovka spodkopavati načelo »vsak po svojih sposobnostih - vsakomur po njegovem delu«, potem je na najboljši poti, da spodkoplje samo sebe, svojo lastno materialno osnovo.
•	Delavec ni le subjekt, ki razpolaga s celotnim dohodkom, tej družbi je tudi odgovoren za upravljanje s temi sredstvi.
•	V prevelikem pričakovanju metodologije, strokovnih podlag itd. je v mnogih kolektivih zamrla lastna pobuda in aktivnost za razvoj sistema delitve po delu.
S Odnos do delitve oziroma nagrajevanja po delu mora biti v tem štiriletnem obdobju poglavitno vprašanje aktivnosti sindikatov
•	V zadnjih letih so.začeli bolje vrednotiti težke delovne pogoje proizvodnega delavca, kar je dobro. Toda tudi na račun . zaostajanja osebnih dohodkov kreativnih delavcev, strokovnjakov, najodgovornejših kadrov, kar je slabo.
•	Zveza sindikatov ni nikoli bila in ne bo proti realnemu naraščanju osebnih dohodkov. Toda vsako naraščanje je odvisno od delovnega rezultata, od ustvarjenega dohodka, ki ne bo le odraz igre cen in »računovodsko zaslužen«.
•	Odnos do zakonitosri, do sprejetih planskih obveznosti, do dogovorov, nujno postaja osrednje vprašanje stabilizacije.
•	Samoupravna delavska kontrola je toliko razvita in močna, kolikor je izraz razvitosti samoupravnih odnosov.
•	V naši družbi bo toliko svobode in enakopravnosti, kolikor bo odgovornosti.
•	Delavec se vključuje v sindikat, da v svojih prizadevanjih ali v obrambi svojih interesov ne bi bil osamljen. Moč delav- j skega razreda je v njegovi organiziranosti in idejni usmerjenosti.
Z 10. kongresa ZSS - med delom ene izmed komisij.
Tolminski Iskri priznanje za kvaliteto tudi na tujih trgih
V zadnjih dneh je bilo veliko časa in besed namenjenih tovarni avtoelek-tričnih vžigalnik sistemov Tolmin, ki je ena izmed 10 TOZD novogoriške Iskre — Avtoelektrike. Spomnimo se četrtkovega sestanka (30.9.), ko je vodstvo SOZD Iskra skupaj s predstavniki DO in tolminskimi ter novogoriškimi družbenopolitičnimi delavci obravnavalo problematiko, ki je nastala v zvezi s pričetkom postopka za izločitev te TOZD iz Avtoelektrike (sklep o tem je sprejel delavski svet TOZD, na izrednem zasedanju v ponedeljek, 4. oktobra pa je odložil izvajanje tega sklepa.
Sestanek v zvezi s to problematiko je bil tudi v torek, 5. oktobra z udeležbo sindikalnih delavcev občine Nova Gorica in Tolmin, predsednika KOS SOZD Iskra ter sindikalnih delavcev iz TOZD in DO. O tem sestanku sicer nismo poročali ker so se razprave udeležencev sestanka prepletale v večini primerov z razpravljale! četrtkovega sestanka pa tudi zaključki so bili v bistvu naslonjeni na tiste, o katerih smo poročali v prejšnji številki.
Še en sestanek je bil v tolminski Iskri Lucjan Rejec in orisal zgodovinsko pot
in sicer prejšnji četrtek 7. oktobra, vendar ne v zvezi s problematiko, ki smo jo zgoraj navedli, pač pa v zvezi s tradicionalnimi obiski predstavnikov SOZD Iskra po temeljnih organizacijah.
Kolektiv tovarne avtoelektričnih vži-galnih sistemov — v njem je 460 zaposlenih, so iz SOZD Iskra obiskali predsednik KOS Janez Kern, predsednik ZB Tone Orožim, predsednik DS Jože Čebela, predsednik mladih Iztok Urbanc
te temeljne organizacije, ki se je priključila v veliko družino Iskre leta 1975, obširno pa je spregovoril o sedanjem gospodarskem trenutku. Kot povsod drugje, ni tudi temu kolektivu »priza-nešeno« pomanjkanje raznih vrst re-promateriala (jeklo, bakrena žica itd.) doslej se pa kljub tem težavam proizvodnja še ni ustavila, kar gre velika zasluga, po besedah direktorja, nabavni službi v TOZD in v DO. Glede na plan
Med razgovori v tolminski Iskri.
ter IPO ZORIN Marjan Trojan. Goste so sprejeli predstavniki DPO in TOZD in sicer predsednik OOS Stojan Prezelj, sekretar OOZK Ivo Komavec, predsednik mladih Jan Kovačič, predsednik DS Alojz Zorjan, direktor Lucjan Rejec, njegov namestnik Milan Lesjak, vodja TPD Božo Sarič, vodja sektorja za ekonomiko Jože Dakskobler ter vodja komerciale Borut Klanjšček. Iz delovne organizacije Avtoelektrika pa so se sestanka udeležili predsednik KOS Boris Gregorič, predsednik ZB Edi Ščukovt, koordinator ZK Zdravko Ja-snič ter pomočnik glavnega direktorja Robert Žerjal.
Po uvodnem pozdravu predsednika KOS je povzel besedo direktor TOZD
je Lucijan Rejec ocenil gospodarski položaj dokaj pozitivno, saj ga izpolnjujejo skoraj v vseh elementih poslovanja.
Le na področju izvoza se da še precej narediti, zato so v zvezi s tem pripravili v zadnjih mesecih tudi posebno akcijo, ki že prinaša vidne sadove. O tem bomo spregovorili nekoliko pozneje. Zanimiv je tudi podatek, da so ob polletju izpolnili plan proizvodnje 53 odstotno, plan celotnega prihodka pa 50%. Z gotovimi izdelki in s pravočasno dobavo kupcem tudi nimajo težav, le zaloge materiala rastejo prehitro, zato mislijo sprejeti določene ukrepe. Nekoliko so zaostali pri vlaganjih sredstev v poslovni sklad in v pridobi-
vanju čistega dohodka. Tudi obresti so se močno povečale kar seveda vpliva v veliki meri na ostanek čistega dohodka in s tem v povezavi tudi na vlaganje v sklade.
Omeniti moramo tudi primer, ki je vreden posnemanja. Prejšnji mesec so namreč bili pred izredno zahtevno proizvodno nalogo. Mudilo se je dokončati izvozno serijo izdelkov, zato so priskočili na pomoč tudi režijski delavci. Brez težav so se dogovorili, koliko in kdaj bo delala posamezna režijska služba in ne-glede ali bo potrebno delati popoldne, , ob sobotah ali celo nedeljah. Taka zagnanost jim seveda jamči, da bodo dosegli letne planirane rezultate, seveda če ne bo spet igrala glavne vloge oskrba z materiali.
Poglejmo malo izvozne uspehe. Na prvo mesto moramo vsekakor postaviti prodor in septembersko dobavo ogre: valnih svečk v največjo svetovno firmo za proizvodnjo diesel motorjev Par-kins.
Iz te firme so dobili vrnjen atest, da so s kvaliteto nadvse zadovoljni, to pa pomeni seveda tudi posebno priznanje celemu kolektivu. Za tega zahtevnega kupca so razvili novo varianto svečk, ki je prav sedaj v postopku patentne zaščite, saj se jim je že zgodilo, da so njihove izdelke kopirali že tudi v Nemčiji. Z nekaterimi vrstami svečk so že od leta 1975 tudi pri Fiatu, na Češkem itd., pravkar pa imajo vzorce tudi pri Wolk-svagnu, Peugeotu itd.
Omeniti moramo tudi zanimivo ponudbo njihovega največjega kooperanta, nemškega Boscha. Ta jim namreč ponuja kompletno izdelavo ene vrste magnetnega vžigalnika z vso pripadajočo opremo. Beseda o tem bo tekla prihodnji mesec, v Tolminu pa so prepričani, da te ponudbe ne smejo zamuditi, saj predstavlja poleg stabilnega programa tudi sto odstotni izvoz v firmo Bosch.
Zanimivo je tudi, da imajo razvitih okrog 30 novih izdelkov od magnetnega elektronskega vžigalnika do elementov za zagon diesel motorjev ob nizkih temperaturah in keramike. Prednost pa imajo seveda tisti novi izdelki, ki so zanimivi za tuje trge.
V nadaljevanju sestanka je stekla beseda tudi o politično samoupravni komponenti. Sekretar OO ZK je povedal. da je od 463 zaposlenih 30 članov zveze komunistov, kar predstavlja 6.5%, iz neposredne proizvodnje pa je le 5 članov. Ko je ocenil delovanje OO ZK je poudaril, da je prav njihova OO med najboljšimi, tako v občini kot na nivoju DO, glavna skrb pa je še naprej okrepiti OO z novimi člani iz neposredne proizvodnje. Tudi sodelovanje med ostalimi organizacijami in vodstvom TOZD je na zavidljivem nivoju. Ta podatek so podkrepili z informacijo, da imajo vsak petek sestanek, na katerega so vabljeni vsi vodje in predstavniki DPO, sestanek pa sklicuje direktor. Namen sestanka je jasen — povedati vse pomembne dogodke tekočega tedna in tako kar najhitreje in točno informirati praktično ves kolektiv.
Tudi predsednik sindikata se je pohvalno izrazil o delovanju OO in poudaril, da je dobil dobro »zapuščino«, zrele samoupravljalce. Njihova OO posveča
Sindikalna manifestacija v Železnikih
(Nadaljevanje s 1. strani)
pretresi v denarnih sistemih — vse to je pripeljalo svet v globoko krizo, ki se stopnjuje že od leta 1972. Ker je danes svet mnogo bolj povezan med seboj kot pred 100 leti, svetovna kriza odpira tudi naša vrata, zato bodo potrebna odločna dejanja, da tega nepovabljenega gosta prepodimo in mu za vselej zaklenemo vrata.
Napačno bi bilo, da bi za sedanji težak ekonomski položaj v Jugoslaviji krivili samb svetovno krizo. Stvari je potrebno razčistiti najprej doma, saj le to lahko vodi k izboljšanju situacije. Naša država mora vrniti tujini kredite, katere smo najemali v preteklosti, niso pa bili vedno smotrno koriščeni. Bilo je precej zgrešenih investicij in naložb v razne poslovne stavbe z razkošno opremo, za katere danes malokdo odgovarja.
Če je kdaj trenutek za to, da dobi odgovornost svoje ime je to sedaj. Kakor preteklost, tako sta tudi sedanjost in prihodnost v rokah delavskega razreda. Delavski razred je, in bo, vedno imel to moč, da bo vrtel kolesa zgodovine k velikim ciljem, ki sta jih začrtala Mara in Engels že v prejšnjem stoletju.
Zveza sindikatov kot najbolj množična organizacija delavskega razreda in Zveza komunistov kot njegova avantgarda imata v sedanjem trenutku največjo odgovornost za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije. Za omahovanje ni časa. Dolgo smo govorili, kaj bi bilo treba storiti. Popisano je bilo gore papirja, izgubljenih mnogo delovnih ur na praznih sestankih, toda gospodarski položaj se ni izboljšal. »Toda zakaj tako«, se bo marsikdo vprašal. Odgovor je na dlani: za našim samoupravnim sistemom so se skrivali in se skrivajo prikriti sovražniki, ki sabotirajo napredna hotenja delavskega razreda.
Naš samoupravni sistem je demokracija v najglobjem pomenu besede. To demokra-
cijo pa so nekateri izkoriščali za svoje zasebne interese in bogatenje na tuj račun. Temu je treba napraviti konec.
V	organih Zveze sindikatov in Zveze komunistov ne sme biti mesta za karieriste, ki mislijo svoj položaj izrabljati za svoje ozke zasebne interese. Tako kot se od ključnih subjektov našega družbenoekonomskega sistema zahteva odgovornost za naloge, ki jih jim zaupa delavski razred, tako je dolžnost slehernega delavca, da na svojem delovnem mestu napne vse sile in tako prispeva svoj delež gospodarski stabilizaciji.
V	tem trenutku, ko se realni standard delavca zmanjšuje, mora Zveza sindikatov bolj kot kdaj koli prej skrbeti za zaščito delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, za gradnjo delavskih stanovanj — pred vsem stanovanj za mlade družine, za zaposlovanje mladine in pripravnikov. Mladim strokovnjakom je treba omogočiti, da v prakso vložijo znanje, ki so si ga pridobili s šolanjem. Mnogo pripravnikov životari po naših podjetjih, ker
jim ne damo pravega dela ah pa ga jim nočemo dati. Ob tem lahko rrečem, da tehniški poklic v naši družbi še ni dobil mesta, ki mu pripada. Mnogo tehniško izšolanih ljudi, je pustilo svoj poklic in se rajši usmerili v druga področja, ki so bolje plačana. Pri tem nam je poznano, koliko družba vloži v izšolanje mladega inženirja in kakšna izguba je, če ta naložba ne obrodi sadov. Ta problem se pozna tudi v inovacijski dejavnosti, saj le-—ta šele v zadnjih letih dobiva mesto, ki ji pripada drugod v svetu.
Kljub težkim časom in pomanjkanju sredstev pa si mora Zveza sindikatov tudi v naprej prizadevati za kulturno udejstvovanje svojih članov. Narod brez kulture je prazen, zato mora ne glede na čas skoznjo potrjevati samega sebe.
Za konec bi zaželel vsem delegatom K), kongresa slovenskih sindikatov uspešno delo. Sklepi 10. kongresa naj odprejo nove perspektive razvoja naše samoupravne socialistične družbe.«
Razstava Iskrinih likovnikov
Gostje na ogledu proizvodnje v TOZD AET
veliko skrb informiranju kolektiva, zato izdajajo tudi bilten »Vesti iz TOZD«, premalo sodelovanja pa čuti predsednik s predsedstvom konference sindikata na ravni DO.
Predsednik mladih je povedal, da je v tej TOZD 140 mladih, ki pa vsi le ne delujejo aktivno. Poleg vzornega sodelovanja z ostalimi DPO je omenil tudi razne dobro izpeljane delovne akcije kot so ureditve okolja, akcija na planini Stador itd., iz vrst mladih pa imajo dva predloga za sprejem v članstvo ZK.
Četrtkov sestanek v Tolminu jc„
veiriKOV sesiaucN v iumim^ j -izredno koristen in potreben. Spros^ razgovor je nakazal vrsto uspehi problemov, želja, vse za živi inte _ dela in razvoja. Tolminski kolekti' k ocenil Janez Kern kot zdrav, poln n% in sposobnosti ustvarjati za boljši juI
Možnosti so, volja tudi, v to pa sjj predstavniki SOZD prepričali tudi rn izredno utečene proizv
Marko Rakušč4
ogledom
nje.
Gostje iz kitajskega Chengduja v Iskri
f
nj
te
ni
Va
šk
U\
tu
v$
n;
vt
n<
ci
Pi
ni
lu
k
či
Is
Z|
n
B
d
it
o
P
k
Z]
P
d
1;
k
8
k
Delegacija prestolnice naj-večje kitajske province Chengdu se je te dni mudila na obisku v Ljubljani. Delegacijo je vodil župan Chengduja Hu Mao — Zhou. Delegacija je prišla na povabilo predsednice ljubljanske mestne skupščine Tine Tomlje. S tem mestom, oz. njeno industrijo elementov za elektroniko ima poslovne vezi tudi Iskra.
Predstavnike Chengduja je v petek, 8.10. sprejel namestnik predsednika KPO SOZD Iskra Ljuban Artič. Prijateljski stiki med Ljubljano in Chengdu-jem ne predstavljajo zgolj pobratenja, ampak tudi plodno sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju. Eno izmed glavnih gospodarskih sodelovanj teče prav z Iskro in Chengdujsko elektronsko industrijo.
Iskra ima sklenjenih s Kitajsko 6 poslov in sicer v glavnem na področju izmenjave znanja, tehnologije in izmenjave sestavnih delov za elektroniko. Tako sodeluje Iskra na področju varilne tehnike in tu je pomemben skupen razvoj, izmenjava blaga in nastop na trefjih trgih. Ta posel teče z Iskro Av-

Drugi zanimivi posel je sodelovanjeJ delovno organizacijo IEZE, ali k° kremo s TOZD Keramični kondenz-*
Kremo s	iseramicm kuh—■
toni Žužemberk. Tu teče izmenjava
'TZA i ra -rlrac-ti TO TArrMŽVOU^J
zvojnega znanja zlasti za proižv-večplastnih (multileyer) kondenzat0 jev.	_ kj.
Iskra bo posredovala največjemu tajskemu kombinatu za proizvodu) elektronskih elementov v Chengdu) vse potrebne stroje za proizvodnjo tes_ perspektivnega elektronskega eleme ta. Do realizacije teh poslov bo prišl° drugo leto. So pa tik pred podpisom P . godbe o dolgoročnem sodelovanju P razvoju in proizvodnji keramičnih ko^
denzatorjev. Ta pogodba bo združi'8 J .	. r .	..	, j.. $ tri J'
uviiz-aiifi jv v . i u pvzvii/vi	—
strokovne in proizvodne sile v Indus elementov v Iskri in tova Hong—Ming, ki je največja kitajSK" tovarna elektronskih elementov.
Ljuban Artič je predstavniku Chengduja predstavil vse glavne Iskri dejavnosti in nakazal tudi možnost
datjnjega širšega sodelovanja. ,j Kitajski gostje so nato obiskali m
Iskro Avtomatiko in si tam og
fdedal'
proizvodnjo. Ogledali pa so si tudi pf0\ zvodne procese v Iskri — ElektroJP
kf
Artič.
Po sprejemu v SOZD ISKRA je y petek, S. t.m. kitajska delegacija iz C/iengduu^ kitajska provinca Sečuan, ki jo je vodil župan Hu Mao Zhoua, obiskala tudi dela' organizacijo Avtomatika.	j.
V prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo jih je sprejel član poslovodnega n bora delovne organizacije dr. Bruno Štiglic s sodelavci. Po pozdravu in krajši P*1 stavitvi razvojno—proizvodnega programa Avtomatike, je beseda nanesla na a°-danje sodelovanje z LR Kitajsko, oz njenimi razvojnoraziskovalnimi instituetl11 Stiki, ki jih je delovna organizacija vzpostavila s partnerji z dalj njega vzhoda na I dročju varilne tehnike in strojegradnje, so že doji prve, vzpodbudne rezultate- '
membnost prekinjanja tradicionalne kitajske zaprtosti ter s tem vključevanja v
hitref
gospodarski napredek daje tudi Iskri možnost za prodor na novo, pomembno tr:'^, V času obiska so si kitajski gostje ogledali tudi proizvodnjo varilne op'1’1 TOZD Avtomatske in varilne naprave.	V
pred xi. kongresom zsms
ič4
koi" krifl£ t na-
Mladi, organizirani v ZSMS, se po štirih letih »medkongresnega« obdobja, spet srečujemo — tokrat v Novem mestu. Z namenom, pregledati svoje delo in predvsem rezultate dela ter začrtati osnove programskih usmeritev, ki naj bi v prihodnjem obdobju resnično izboljšale položaj mladega delavca.
prav tako pa tudi v sindikatu, ki dostikrat enostransko organizirano deluje le med zaposlenimi, z nekaterimi ukrepi (omejevanje zaposlovanja!) pa celo predstavlja organizacijo zaposlenih proti nezaposlenim. V razmerah, ko je pogostoma uveljavljen le tisti del stabilizacijske politike, ki zmanjšuje osebne dohodke, medtem ko ostali pogoji gospodarjenja, na katere delavec nima odločilnega vpliva — investicije, programi razvoja, uvajanje znanosti in nove tehnologije — niso izpeljani, so brezposelni tisti del družbe, ki slabšajo delavčev materialni položaj.
Geslo	birokratsko—tehnokratske
strukture: »Brezposelni lahko nadomestijo zaposlene, če le—ti nasprotujejo njihovemu razvojnemu konfceptu!« V reševanju problema nezaposlenosti se moramo v Iskri najodločnejše postaviti po robu vsakršnemu odklanjanju štipendistov. Ravno v ZSMS, kot organizirani najširši fronti vse mlade generacije, ne moremo pristajati na zahteve, ki pravijo, da se moramo v imenu neke »racionalnosti« enostavno odpovedati zahtevam brezposelnega dela mladih, še posebej lastnih štipendistov. Predvsem pia se moramo boriti za dosledno odpravljanje honorarnega in-pogodbe-
XVI. jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah
Ob 29. mednarodni razstavi sodobne elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je bilo tudi pomembno posvetovanje XVI. VUTEL — Simpozij o telekomunikacijah. Posvetovanje naj bi odgovorilo 5. in 6. oktobra letos na vrsto sistemskih vprašanj o sodobni tehnologiji in praktičnih rešitvah v telekomunikacijskih sistemih.
Posvet, oz. simpozij so pripravile: Elektrotehniška zveza Slovenije, Jugoslovanska zveza za ETAN in Skupnost jugoslovanskih PTT podjetij.
študenta, dijaka.
.Vpliv mladih delavcev na sprejema-nje poslovnih in samoupravnih odloči-tev, njihova zastopanost v samouprav-n,h organih, možnost reševanja stano-y®njskega problema, problema otro-s^ega varstva, možnost mladih ljudi za Uveljavljanje različnih družbenih, kul-tUrnih, glasbenih in ostalih dejavnosti,
Vse to dokazuje, da se mlada generacija nahaja v razmerah, ko si mora svoj vPhv in enakopraven socialno—ekd-n°mski položaj v naši samoupravni so-c*alistični družbi šele izbojevati. Vse to Pa lahko dosežemo le, če bo ZSMS ^nožična, frontna, samostojna in revo-'Ucionarna organizacija mladih ljudi,
^jer veljajo interesi množice, ne pa peš-c,ce aktivistov.	^
t V združenem delu, konkretno tudi v skri, se moramo mladi odločneje žav-^ntati za uveljavljanje ^vojega, speci-ncnega položaja v samoupravni družbi.
‘fiti mlad, danes še vedno pomeni ponujati se načelom starejših delavcev,
Mojstrov itd. Še vedno opažamo nizek ndstotek zastopanosti mladih v samoupravnih organih. To dokazuje neenakopraven položaj mladih, ki se ne kaže z8olj v skromnejšem nagrajevanju, pač Pa tudi v odnosu, ki formalno sicer ne, fkjansko pa onemogoča mlademu de-aycu sodelovati v samoupravnem od-°čanju. Na enak način pa se onemogoča napredovanje mladih strokovnjakov, predvsem na račun »zasedanja ^olčkov« starejših delavcev, ki dostikrat nimajo niti izobrazbe niti drugih Pogojev za tako delo, da niti ne govo-Onto o veliko večji kreativnosti mladih °d tistih, ki čakajo le še na »zasluženo Pokojnino.«
Tudi na področju nagrajevanja po Polu in rezultatu dela moramo v Iskri še Ptnogo storiti. Tako se moramo v odločneje zavzemati za odpravo tehnokratskega koncepta nagrajevanj3, ki osebne dohodke in odločanje o Oelitvi ustvarjenega dohodka približuje kategoriji mezdnega odnosa. Zavedati Se moramo, da je mogoče vzpostaviti drugačne osnove za boj delavskega razreda in delovnih ljudi le tedaj, ko bo delavec upravljal s celotnim družbenim P°hodkom.
Stanovanjska problematika današnje s°pialistične samoupravne družbe je ti-Ptčno razredno vprašanje, razredno ^Prašanje v smislu diferenciacije mla-P'h delavcev od drugih, ki so si svoj sta-n°vanjski problem že rešili, glede na sPecifično višji OD ter na mnogo lažje Pridobivanje družbenih, kadrovskih in Prugih stanovanj v preteklem obdobju.
Mladi se upravičeno sprašujemo, ali [ttoramo breme stabilizacije res prenašati mi na način, da le vsaka peta mlada družina lahko v naslednjih petih letih v) računa na pridobitev stanovanja. V /■SMs se moramo še odločneje posta-'t* po robu kriteriju določenega delov-nega staža v delovni organizaciji kot Pogoj za pridobitev posojila ali celo stanovanja. Prav tako se moramo,
Slede na dejansko stanje, boriti za dej-stvo, da sklenitev zakonske zveze ne SlTle biti pogoj za pridobitev stanova-dja. Ves ta boj se mora v OO ZSMS po ktZD odražati v spreminjanju sa-tPoupravnih splošnih aktov in njihovem sklajevanju z zakonskimi akti in druž-enimi dogovori s področja stanovanj-k^ga gospodarstva.
•udi izobraževanje ter štipendijska |°litika v združenem delu, tudi v Iskri,
J uista na ravni, kakršni bi morala biti.
ostikrat se mačehovski odnos TOZD,
0z- DO kaže v nerazumevanju do tnladih delavcev, ki se želijo izobraže-ati ob delu ali iz dela. Neurejeni od-°si v šolstvu povzročajo, da n.pr. višje-olski študij ob delu na Fakulteti za ektrotehniko v Ljubljani stane sluša-e'.Ja približno 200 tisoč din, kar je v Ptttrteru samoplačništva le »neizpol-Jena želja « mladih ljudi.
Tudi v Iskri imamo delovne organi-i v ^ svoj odnos do studijži ob delu “Žejo v tem, da študentom ob delu r°ske šolanja vrnejo šele po konča-etu študiju. Mar s tem spodbujamo k ualjnji rasti splošnega znanja in vla-^ie le—tega v produkcijo? Po drugi rani pa združeno delo še vedno izka-I'Je 50% kadrovskih potreb po nekva-ciranih in nizkokvalificiranih kadrih.
|. Vsi ti faktorji in še mnogo drugih pe-nJeJ0 do neaktivnosti mladih strokov-Jakov na področju samoupravljanja.
_ Payiti je celo, da mladi strokovnjaki v r. ru2eno delo vnašajo zavest o brezko-mosti boja za razvoj socialističnega v ^upravljanja, zapirajo se v svet pri-j.. n°sti in s tem krepijo tiste sile, ki vo-k nazadovanju.
(>r 0seben problem naše družbe pa je raezP°selnost. Temu problemu se mo-
1,10 v ZSMS maksimalno posvetiti. Obisk bolgarske delegacije v Avtomatiki
nega dela ter za spoštovanje novega za-1 kona o delovnih razmerjih, ki obvezuje starejše delavce k upokojitvi.
Vendar, programske usmeritve, resolucije in drugi dokumenti ostajajo »papirnati zmaji«, praksa pa je drugačna. To velja tudi za kongres slovenske mladine. Ze podatek, da sta iz SOZD Iskra delegirana le dva delegata za kongres ZSMS, kaže na odtujenost najširših množic mladih delavcev od občinskih in drugih struktur ZSMS. Delegiranje na kongres ZSMS je potekalo po občinah, pet delegatov iz vsake občinske konference. Glede na to, da ima SOZD Iskra temeljne organizacije v 28 slovenskih občinah ter, da so v preteklih letih nekatere Iskrine OO ZSMS dobile tudi republiška "priznanja za uspešno delo, lahko menimo, da tudi Iskrina mladina v slovenskem prostoru nekaj pomeni. Če ne zaradi drugega, že zato, ker skupaj z drugimi strukturami nosi breme stabilizacijske politike.
Kljub temu pa potuje v Novo mesto predvsem »profesionalno—politična« struktura občinskih konferenc ZSMS (predsedniki, sekretarji, tajnice?), mladi delavci v združenem delu pa ostajajo doma z upanjem, da letošnji kongres ZSMS le ne bo eden izmed tistih, ki bo s svojim visokoletečim fraziranjem ter filozofijo še bolj odvračal mlade ljudi od družbeno—političnega dela.
Iztok Urbanc
Na otvoritveni slovesnosti so se zbrali najvišji predstavniki Izvršnega sveta SRS, proizvodnih organizacij in porabnikov, zlasti PTT podjetij. Na otvoritvi je zbrane strokovnjake pozdravil predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije Vladimir Klavs.
V Cankarjevem domu se je zbralo prek 1000 najvidnejših strokovnjakov s področja telekomunikacij iz Jugoslavije in inozemstva. Simpozij je dal naj-več poudarka povabi mikroprocesorske tehnike v telekomunikacijskih napravah, ki postavljajo pred proizvajalce vse večje zahteve.
Na otvoritveni slovesnosti v Cankarjevem domu.
ISKRA—AVTOMATIKA
Obisk delegacije bolgarskih železnic
Pred dnevi je bila v Iskri—Avtomatiki na obisku tričlanska delegacija bolgarskih železnic pod vodstvom namestnika generalnega direktorja DŽ dr. Ivana Nenova. Tekom bivanja v Ljubljani jih je sprejel tudi član poslovodnega odbora SOZD Gojmir Blenkuš.
Glavna tema pogovorov so bila vprašanja, povezana z izvajanjem pogodbe, po kateri Iskra dobavlja različne sisteme za avtomatizacijo železnice v Bolgariji, v višini 13 milijonov dolarjev.
Dela, glede na sprejet dinamični plan, nekoliko kasnijo zaradi nepravočasno dostavljenih projektnih osnov z bolgarske strani. Bolgarski predstavniki so izrazili zadovoljstvo nad intenzivnostjo del in nad zagotovili Iskre, da
TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Težak gospodarski položaj ne sme biti ovira za plačevanje dolgov!
Član predsedstva CK ZKS ŠTEFAN KOROŠEC je v četrtek, 7. oktobra, obiskal Tovarno elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih. Obisk je imel dvojen namen — seznanjanje s problematiko gospodarjenja TOZD Elektromotorji in DO Široka potrošnja v celoti, del obiska pa je bil namenjen tudi razgovoru o aktualnem družbeno ekonomskem položaju naše družbe v celoti. Obisku Štefana Korošca so poleg predstavnikov DPO in IS občine Škofja Loka prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov subjektov Široke potrošnje, ki delujejo v tej občini. V Železnikih so bili tako navzoči tudi delavci Tova.ne gospodinjskih aparatov iz Reteč, DSSS iz Škofje Loke in seveda predstavniki DPO in samoupravnih organov DO Široka potrošnja in SOŽD Iskra.
Uvodni besedi na srečanju sta imela glavni direktor DO Široka potrošnja Miro Krek in direktor TOZD Elektromotorji Železniki Antoti Rakovec. Predstavila sta organiziranost in aktualni gospodarski trenutek Široke potrošnje v celoti in TOZD Elektromotorji v Železnikih posebej. Glavne težave, ki ovirajo razmah uspešnejšega poslovanja delovne organizacije kot celote, so si sorodne, domala enake. Administrativno zadrževanje cen končnih izdelkov, namenjenih za široko rabo — teh je v proizvodnem programu Široke potrošnje večina — je nevzdržno ob dejstvu, da cene surovinam in ostalim repromaterialom nebrzdano rastejo.
Predsednik EZS Vladimir Klavs.
Poleg čisto tehničnih tehnoloških in raziskovalnih učinkov, so na simpoziju poudarili potrebo po varčevanju z energijo in stabilizacijsko obnašanje sploh. Tehnologija telekomunikacij je lahko s posodabljanjem sistemov in naprav cenejša in učinkovitejša, zlasti pa je tu še precejšnja rezerva v porabi energije. Ob vse večji svetovni energetski krizi so temu vprašanju posvetili posebno pozornost.	KF
bo še do konca leta poskušala izvršiti pretežni del letošnjih obveznosti. Tako bo Iskra do 13. decembra 1982 dostavila vse planirane glavne projekte in pričela s prvimi dobavami opreme.
Po informaciji z bolgarske strani, bolgarske železnice že planirajo naslednjo stopnjo modernizacije ranžirnih postaj in tudi daljinskega upravljanja prometa. Za tako imenovani sistem ciljnega zaviranja bo Iskra izdelala/ predlog tehnične rešitve z ustrezno ponudbo za Gornjo Orjahovico.
V zvezi z uvajanjem avtomatskega vodenja prometa sta se obe strani dogovorili, da bosta ustanovili skupno razvojno—raziskovalno telo, ki bo por skušalo izvesti skupen projekt avtomatskega vodenja, kot nadgradnjo sistema daljinskega upravljanja, ki je zajet v realizaciji osnovne pogodbe. Pogovori o tem se bodo nadaljevali še v tem mesecu.
Seveda so se v pogovorih dotaknili tudi druge, t.i. kooperacijske pogodbe, ki je tudi že podpisana z obeh strani, ni pa še verificirana od ustreznih organov. Po tej pogodbi bo Iskra bolgarski strani izročila know-how za proizvodno sistema TI—30 in pomagala pri uvajanju pilotskega sistema.	$,d.
Težko je uspešno gospodariti, če tistemu, ki ustvarja devize, ostane za lastne potrebe premajhen delež deviznega izkupička.
Oba govornika iz Široke potrošnje sta tako poudarila, da ob tako majhnem deležu ni več mogoče govoriti o prihodnosti in razvoju te delovne organizacije, kvečjemu o nazadovanju! Problematična je tudi oskrba z repromateriali, ki so velikokrat slabe kvalitete, tako da ni mogoče izkoriščati najsodobnejše proizvodne opreme, ki je instalirana v Železnikih. Posebno poglavje, ki postaja vse bolj aktualno in zaskrbljujoče, je vprašanje zagotavljanja likvidnosti. Visoke obresti za najete kredite in zmanjšane možnosti za najemanje novih, povzročajo obilo težav, ki se še kopičijo. Vse težavnejše je zagotavljanje sredstev za vse vrste izplačil, tudi za osebne dohodke.
Štefan Korošec se je v razpravo, vključil aktivno. Strinjal se je z ugotovitvami o poglavitnih problemih pri gospodarjenju, kakor sta jih opisala Krek in Rakovec, tudi z ugotovitvijo o nerealnem tečaju dinarja. Nebena skrivnost ni namreč, da je npr. za Tovarno elektromotorjev v današnjem trenutku dolar vreden še enkrat več od uradne vrednosti, za marsikoga drugega v isti delovni organizaciji pa celo precej več! Beseda je tekla tudi o cenah, predvsem o današnjih neskladjih med administrativno zadrževanimi cenami in tistimi, ki bi zadoščale za akumulativno poslovanje.
Ugledni gost je poudaril pomen sedanjega administrativnega brzdanja cen vsem negativnostim navkljub, saj bi trenutna ukinitev takih ovir bržkone povzročila visoko inflacijo in še bolj zapletla sedanje gospodarske tokove. Nekaj pa bo vseeno treba storiti, saj je začrtana politika oblikovanja cen zvodenela. Namesto predvidenega samoupravnega oblikovanja cen ob administrativnem posegu kot poslednji možnosti, se je položaj sprevrgel v svoje nasprotje, tako da je danes večina cen že pod administrativno, neposredno družbeno kontrolo.
Poudarek o izvajanju Štefana Korošca je bil namenjen velikim obveznostim naše države pri odplačevanju v preteklosti najetih posojil. Poudaril je odločitev vseh zavestnih sil naše družbe, da bo treba dolgove brez odlaševa-nja odplačati, da nobena druga možnost ne pride v poštev. To bo terjalo ogromne napore in odpovedovanja na vseh družbeni ravneh, tudi na tisti, ki zadeva vsakodnevno porabo nas vseh. Spregovoril je tudi o obetih za preskrbo z naftnimi derivati in še enkrat pojasnil slovensko zahtevo po uvedbi bencinskih bonov. Ob tem je menil, da bo tak način racioniranja porabe nujen kljub nekaterim nasprotovanjem. Tudi na račun zmanjšane porabe drage uvožene nafte bo treba zbrati sredstva za odplačilo zapadlih obveznosti!
Po končanih razgovorih si je Štefan Korošec skupaj z gostitelji in ostalimi gosti ogledal tovarniške prostore Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov.
S. Fleischman
r	)
Posnetek s srečanja športnikov Elkom in Iskre, o katerem bomo zaradi pomanjkanja prostora pisali prihodnjič.
OBISKALI SMO OBMOČNO ENOTO DO ISKRA DELTA V KRANJU
Milan Mekinda: »V novi organiziranosti uspešneje odpravljamo probleme na področju računalništva
Delavce bivše TOZD Računalniki v Kranju je pred združitvijo v novo DO Iskra Delta preganjala marsikatera skrb in dilema v zvezi z novimi odnosi na področju slovenskega združenega računalništva. Pred referendumom o izločitvi TOZD Računalniki iz DO Iskra Telematika in združitvi v DO Iskra Delta aprila letos smo se o perečih vprašanjih obširno pogovarjali s tedanjim vodjem tehničnega razvoja računalnikov, magistrom Milanom Mekindo, ki se je izkazal za izredno zanimivega in prodornega sogovornika. Obsežni intervju, objavljen v glasilu TELEMATIKA, je delavcem Te-lematike in Računalnikov lahko pomembno osvetlil aktualno problematiko.
Na marsikatero vprašanje pa je bilo takrat možno bolj ugibati kot odgovoriti. Zato smo zdaj, ko združeno slovensko računalništvo v novi DO Iskra Delta dobiva vse bolj vitalno podobo, Milana Mekindo prosili za nadaljevanje pogovora, na kar je zelo rad pristal.
Predstavil se nam je kot vodja območne enote DO Iskra Delta v Kranju, v svojem pogovoru pa je izžareval precej stvarnega optimizma, ki nas je prepričal v dejstvo, da je bil marsikateri pretekli strah kranjskih računalnikarjev odveč in da se stvari v novi Iskrini DO urejajo kot je treba.
Takole je začel: »Najprej bi kazalo predstaviti našo novo samoupravno organiziranost, o kateri smo se dogovorili takoj o referendumu o izločitvi iz DO Telematika in vključitvi v DO Iskra Delta. Na drugem referendumu smo sprejeli vse ustrezno dopolnjene ali spremenjene samoupravne akte, med katerimi je gotovo najpomembnejši tisti, ki govori o spremembah samoupravne organiziranosti DO Iskra Delta.
Bivša DO se je z združitvijo povečala tako, da je danes pri nas zaposlenih okrog 730 delavcev. Po novem se organiziramo na več načinov. Prvi segment predstavlja vodstvo DO, katerega glavna naloga je predstavljanje DO navzven. Drug segment imenujemo področja, pod čemer si je treba predstavljati posamezne naše dejavnosti, kot npr. razvoj in raziskave, marketing, vzdrževanje in servis, finančna služba, šolanje in tako naprej. Za razne večje naloge pa se organiziramo po projektnem načelu. Drug način je krajevna organiziranost. Ker ima Iskra Delta svoje kapacitete razširjene po jugoslovanskih krajih (Beograd, Skopje, Zagreb, Priština, Reka, Kranj, Maribor, Celje itn.), ima vsaka taka lokacija neko svojo indentiteto in se imenuje območna enota. V tej območni enoti se nahaja eno ali
več področij, odvisno od tega, s čim se to območje ukvarja.
Največja območna enota je gotovo Kranj, kjer imamo področje razvoja, proizvodnje poslovne informatike itn. Iskra Delta je torej enovita DO, ki nima TOZD, vendar so omenjene, predvsem večje območne enote nek zametek bodočih TOZD. Trenutno skušamo območne enote čimbolj osamosvojiti tako, da bo vsaka predstavljala svoje stroškovno mesto, da bomo lahko točno vodili poslovno uspešnost vsake enote.
DPO so v enotah že zdaj organizirane tako, kot v TOZD: večje območne enote imajo svoje osnovne organizacije Zveze komunistov, mladine in sindikata, ki se potem združujejo in koordinirajo v okviru DO. Tudi v območni enoti v Kranju imamo svoje osnovne organizacije mladine, sindikata in Zveze komunistov, ki delujejo zelo dobro. Celotna organiziranost DO je trenutno postavljena tako, da smo organizirani kot enovita DO, v organizacijo pa so vključeni elementi decentralizacije, ki bodo kasneje omogočili lažji prehod k novi samoupravni organiziranosti — k ustanovitvi TOZD, ko bo to smiselno in ekonomsko upravičeno.
Sestavljanje podsklopov mikroračunalniškega sistema.
Razvojni sistem 16—bitnega računalnika At—68000je nov razvojni dosežek Iskrinih strokovnjakov.
Pogled v mikroračiinalniški laboratorij.
Milan Mekinda, vodja območne enote Iskre Delte v Kranju.
Toliko o novi organiziranosti. Zadnje mesece smo zelo veliko delali tudi na področju razvida del in nalog in novega vrednotenja nalog. Napravili smo opise del in nalog in jih po metodologiji ocenili, razvrstili in uskladili. Trenutno smo v tej fazi, da imamo pripravljen nov predlog sistema nagrajevanja, ki naj bo čimbolj stimulativen. Pri tem smo izhajali iz izhodišča, da smo precej specifična DO, ki ima zaposlenih veliko strokovnjakov in zahteven program. Vodilni strokovnjaki in odgovorni delavci naj imajo visoke osebne dohodke, medtem ko naj bo administrativni, tehnični in ostali kader nagrajevan podobno kot v drugih DO, ki nas obkrožajo. Prej je bilo znano, da so v Iskri Delti velike plače, odslej bodo imeli visoke osebne dohodke le tisti, ki več doprinesejo k boljšim rezultatom poslovanja DO. Skušali smo napraviti veliko selekcijo in ne uravnilovke. Želimo stimulirati visoko strokovno in odgovorno delo.«
Urejanje področja nagrajevanja po deluje bilo gotovo zelo občutljiva zadeva. Kako so vse skupaj sprejeli vaši delavci?
»Bilo je težko. Ko smo pripravljali novo metodologijo in na njeni osnovi napravili prvi predlog ter po njem izplačali julijske OD, smo ugotovili, da vse skupaj ne ustreza tistemu, kar smo želeli. Tisti, ki so uporabljali to metodologijo so dejansko poskušali napraviti neko uravnilovko in omogočiti tudi tistim, ki ne delajo dovolj strokovno in uspešno, visoke osebne dohodke. Ko smo to videli, smo napravili korekcije in zdaj bomo videli, kako bodo sprejeli ta nov pristop pri nagrajevanju. Po našem mnenju mora biti tisti, ki več doprinese, ki bolj uspešno in strokovno dela, tudi bolje nagrajen. Poleg stalnega dela vsebuje osebni dohodek še gibljivi del do 30% (gre za tako imenovano osebno oceno). Začeli bomo s faktorjem ena, potem bomo gibanja spreminjali in po treh mesecih napravili poračun uspešnosti za nazaj. Torej, ko nekdo dobi osebno oceno, in s tem gibljivi del dohodka za že opravljeno delo. Ob izplačilu se osebna ocena vrne na faktor ena. Če se uspešnost preneha, ne bo več višje osebne ocene.«
Pred združitvijo v Iskro Delto so nekateri napovedovali tudi programske spremembe kranjskega dela računalništva. Kakšno vlogo je kranjska območna enota dobila v tem smislu?
»Ob združevanju v Iskro Delto smo imeli veliko bojazen, da bo program, ki smo ga imeli v programu in proizvodnji, ukinjen. Zdaj ocenjujem, da se stvari ne odvijajo prav nič drugače kot smo načrtovali že prej. V bivši TOZD Računalniki smo predvidevali, da se mini program, ki temelji na licenci, t.j. Cyber program, počasi ukine oz. se proizvodnja le—tega zmanjšuje. Počasi se orientiramo iz mini programa na mikro program. Ogromno smo vlagali v razvoj mikro programa, saj smo tu pričakovali nadaljevanje našega dela. Po združevanju se stvari odvijajo naprej: program Cyber smo razvojno zaključili, medtem ko zahteve na trgu še vedno izpolnjujemo naprej.
Dogovorjeno je, da razvoj in proizvodnja mikro programa osnovni razvojni in proizvodni program območne enote v Kranju. Ta program zahteva veliko osnovnih proizvodnih kapacitet, od tiskanega vezja do izdelave ohišij itn. To proizvodno bazo smo koristili že prej v TOZD, pri ATC, TEA, TEL in drugih. To politiko nameravamo nadaljevati, ker nimamo niti prostorskih možnosti, niti ustreznih proizvodnih kapacitet in opreme.
Opišite, prosim vaš mikro program.
»Naš mikro program je naslednji: V asor-timanu imamo računalnik ISKRA DATA 1680 (ID 1680), ki je plod našega lastnega razvoja.
Razvit je kot razvojni sistem in kot sistem za zajemanje podatkov. Vendar ta izdelek počasi postaja zastarel. Razvili smo ga že pred leti, toda zaradi restrikcij pri dobavi re-promateriala za mikroračunalnike proizvodnja ni stekla in tako ta atraktivni izdelek ni doživel svojega razmaha. Proizvedli smo ga le v majhni količinah. Sele v novejšem obdobju, v zadnjih mesecih, nam je uspelo, da je stekla serija več sistemov 1D 1680— 10 (razvojni sistem, namenjen laboratorijem, razvijalcem; lahko se vgrajuje v druge sisteme za procesno vodenje), 20 sistemov ID 1680—20 (sistem za zajemanje podatkov z dvema terminaloma) in 20 sistemov ID 1680-21 (sistem za zajemanje podatkov s štirimi terminali). Proizvodnje ID 1680-20 in ID 1680-21 v prihodnje ne bo več, medtem ko bomo razvojne sisteme v svojem programu še obdržali, ker je zanje veliko zanimanje v Iskrinih DO in inštitutih ter ustanovah. Zato smo ta sistem celo nekoliko posodobili in ima sedaj oznako ID 1680-15. Poenotili smo opremo, da je bolj enostavna za proizvodnjo in vključili nekaj izboljšav, da je sistem sposobnejši in bolj uporaben.
Druga družina računalnikov iz našega
si'
Končna kontrola sistema za zajemanje podatkov ID 1680-21. V računalniških centrih 1“ stem nadomešča sistem za luknjanje kartic. Zajeti podatki, zapisani na disketo, se prenašajo'' komercialni računalnik, ki vrši obdelavo zajetih podatkov. Istočasno na tem sistemu lahko" lajo štirje operaterji.
Montaža modulov za mikroračunalniške sisteme.
*i!i?,rama ie ID 80, katere razvoj smo opra-S^t. s°delovanju z nemško firmo ADPS iz !„ 'Sana in nekaterimi znanstvenimi insti-jč lami v SRS. Tu bi veljalo povedati, kako Iški-68611 Pro*:,'em z ADPS. Znano je, da je ^a s to firmo sklenila pogodbo o 5-letnem ifjj „anju na razvoju sistema ID-80. Po pja^tvi v Iskro Delto smo se odločili, da j,, :lnemo z razvojnimi nalogami v ADPS ii,’^a nam ADPS služi kot punkt za prodajo lstribucijo sistemov. V planu imamo ^ tako realizacijo: za 30 sistemov bomo bg11 tepromaterial na dodelavo. V Kranju pa ° sisteme proizvedli in preizkusili, nato test' R05*3'* v ADPS, ki bo opravil končni la,ln izdelek prodal v ZRN ob pomoči in j °ru prodaje s strani Iskre, aano je, da so bile v začetku s sodelova-'čzul	določene težave, toda zdaj so
i,ja. tati skupnega razvoja tukaj. Mi smo se bočili, da vse stvari vzamemo v svoje st J;-sami nadaljujemo razvoj in tako je si-fic. ID 80 ostal v razvojnem in proizvod-i Programu Iskre Delte. Iz tega programa im .“Proizvajali nekaj izdelkov. Med temi ‘im i'1 ie procesor oz. tako imenovani pgl^ngentni« pisalni stroj. Sledijo izdelki, ki ir, obdelave teksta omogočajo še razvoj Pto Vaianje standardnih poslovnih aplikacij .gramske opreme.
t^ajnovejši izdelek omogoča priključitev Piki LVnih mest na en sistem. Ta računal-a“ko hkrati uporablja do 8 ljudi. Zelo je l\)le en za šole in za uporabo v OZD.
.^standardnih poslovnih aplikacij ima ta itafk v8rajene aplikacije računalniške teči' ' s*s,em je možno priključiti na tačunalnik kot inteligentni terminal.
Zelo uspešmo izvajamo perspektivno razvojno nalogo 16—bitnega mikroračunalnika. Pomembno pri tem je dejstvo, da smo se končno v okviru Iskre skupaj z drugimi DO dogovorili za razvoj tega računalnika. Skupaj smo se vsedli s predstavniki DO Telema-tika, Avtomatika in drugih in skupaj napravili specifikacijo. Danes imamo že razvito opremo. Razvili smo jo za naše potrebe in za trenutno najbolj pereče probleme Telema-tike, ki ta računalnik vgrajuje za krmiljenje central Iskra 2000. Pričakujemo nadaljevanj . na tej nalogi. Naredili smo že prve prototipe razvojnega sistema; ki ga imenujemo ID 100. Uporabo pričakujemo v procesnih aplikacijah v telefoniji, avtomatiki in naših procesnih aplikacijah. V Iskri Delti imamo posebno področje, ki se ukvarja samo s procesnimi aplikacijami. Področje imenujemo tehnična procesna aplikacija.
V proizvodnem programu imamo tudi asinhroni terminal ID 168 A, ki je bil razvit za priključitev na naše mikro sisteme 1680 in na Cyber 18 in ID 19, Ta terminal bomo tehnološko in funkcijsko posodobili, tako, da ga bo možno priključiti na vso računalniško bazo, ki Iskra Delta instalira po Jugosla-viji. Letos smo v Kranju naredili 60 terminalov ID 168A.
To bi bilo vse najpomembnejše v našem programu. Z združitvijo pa smo dobili tudi program mikro iz Delte. — V zaključno fazo razvoja, predvsem pa v pripravo za proizvodnjo so se aktivno vključili sodelavci območne enote Kranj.
Proizvodnja bo tekla tu, v Kranju. Mikijo program je tudi izvozno zelo zanimiv. V te
sisteme je vgrajenega veliko domačega materiala in le lastno znanje. Zato bomo temu programu posvetili še več pozornosti.«
Kako po reorganizaciji sodelujete z ostalimi DO Iskre v Kranju?
»Sodelovanje s kranjskimi DO oz. TOZD Iskre ocenjujem kot zelo uspešno in ga uspešno razvijamo. Posebno dobro je sodelovanje s TOZD Telefonski elementi in aparati, ki nam izdeluje konstrukcijo za naše računalnike. S TOZD Avtomatske telefonske centrale imamo že dalj časa dobro sodelovanje, tako na področju proizvodnje kot na področju razvoja. Iz njene proizvodnje dobivamo tiskana vezja. Na področju razvoja pa naši strokovnjaki razvijajo nekatero apa-raturno in programsko opremo za potrebe telefonskih central. Dobro sodelujemo tudi s TOZD Telefonske enote na Blejski Dobravi, ki bo za nas proizvajala usmernike. Dogovarjamo se tudi glede perifernih naprav. Želimo da bi ena od TOZD Kibernetike ali Telematike pričela izdelovati naprave kot so matrični tiskalniki, gibki diski itn. S Kibernetiko se trenutno zelo resno dogovarjamo, da bi šli skupaj v razvoj in izdelavo matričnega tiskalnika.
Kot vemo, imajo sodobni telematski sistemi vgrajenih veliko elementov računalniške tehnologije. In to je tisto področje, kjer lahko s Telematiko veliko sodelujemo. V bodoče bo treba izvajati skupne razvojne naloge na področju računalniških mrež na področju modernih EPABX central, ki imajo elemente računalniških mrež itn. Mi smo proizvajalec računalništva, Telematika pa velik, specifičen in zahteven uporabnih računalniških sestavin, zato tu pričakujem zelo močno sodelovanje,. Trenutno sodelovanje je dobro in mislim, da se bo tako tudi nadaljevalo.«
V vaših odgovorih je čutiti precej optimizma, kar prepričuje k temu, da se nekdanji problemi na področju Iskrinega računalništva polagoma odpravljajo. Verjetno pa se srečujete tudi s problemi?
»Seveda nas spremljajo tudi težave. Prva težava, ki jo velja omeniti, je bolj operativnega značaja. Trenutno smo dobili reproma-terial in začeli s proizvodnjo. Toda ker proizvodnja prej skoraj dve leti ni normalno tekla, so zdaj nastali pereči problemi zagona proizvodnje.
Imamo tudi prostorski problem. Dokler ni bilo serijske proizvodnje, namenoma nismo širili prostorskih in kadrovskih kapacitet. Zdaj se že srečujemo s problemom prostorov, pri čemer nam skuša pomagati Telematika. Začasno nam je odstopila prostor za kontrolo. Upam, da se bo s pomočjo Telematike dalo še kaj urediti.
Določene težave so tudi s tem, da v okviru same DO Iskra Delta še vedno ostajajohie-kateri nesporazumi, ki jih velikokrat spremlja nezaupanje. Ob delu nezaupanje izginja in prepreke so vse manjše. Tam, kjer ljudje delovno sodelujejo, preprek že skoraj ni. Na področju razvoja in proizvodnje se stvari odvijajo v razmeroma dobrih odnosih, slabše pa je tam, kjer delavci ne sodelujejo tako direktno, recimo v skupnih službah.
Vedno sem trdil, da je združevanje v Iskro Delto sprejemljivo, ker se nova DO vključuje v SOZD Iskra in mi še vedno ostanemo Iskraši. Po združitvi je pozitivno tudi to, da
Pisalnih ID NO. Gre za računalnik, ki ga uporabljamo za pripravo besedil. Zamenjuje pisalni slroj v pisarnah in na drugih mestih. Lahko se pohvali s številnimi prednostmi. Z njim dosegamo večjo produktivnost, kvaliteto in lepe oblike sestavkov.
Družina mikroračunalniških sistemov ID NO: sistem za obdelavo besedil —tekstprocesor, samostojno delovno mesto, večuporabniški sistem kot poslovni sistem.
vodilni ljudje v Delti vse tisto, kar je v Iskri dobro, dovolj hitro sprejmejo. Tu zlasti mislim na Iskrine proizvodne kapacitete in zunanjetrgovinsko mrežo, kar oboje skuša Iskra Delta kar najbolje vključiti v svoje poslovanje. Eno od izhodišč pri pripravi letnega plana 1983 je maksimalno koriščenje Iskrine infrastrukture, proizvodnih kapacitet in ne nazadnje — bogatih izkušenj.
Kako na področju računalništva v vaši območni enoti kaže za naprej?
»Trenutno nam proizvodnja teče, saj smo dobili nekaj repromateriala. Repromaterial imamo zagotovljen do konca leta, tako da težav v proizvodnji ne bo.
Trenutno pripravljamo plan za prihodnje leto, ko nameravamo napraviti vsaj 300 sistemov iz mikro programa. To je sicer nizko
zastavljen plan, ker smo sposobni napraviti več, toda ovira nas realna devizna situacija, pa tudi naši sistemi razvojno še niso tako dodelani, da bi lahko začeli z večjo ekspanzijo programa. Pomanjkljivosti bomo odpravili prihodnje leto.
Zdajšnji mikro program Iskre Delta predstavlja manj kot 10% realizacije Iskre Delte. Je pa atraktiven glede izvoza in velikega vložka domačega materiala. Zato je perspektivno izredno zanimiv. V Iskri Delti bomo mikro programu v prihodnje posvetili večjo pozornost in zato pričakujemo tudi ustrezno večje rezultate. Ob tem pa vidim tudi perspektivo Območne enote Kranj, ki je nosilec mikroračunalniškega programa v Iskri Delti.«
Kazimir Mohar
Iskra Delta na »Informatika — Interbiro«
Najmlajša Iskrina delovna organizacija Iskra Delta se je na letošnjem zagrebškem sejmu »Interbiro — Informatika« predstavila kot pobudnica in nosilka združevanja računalniške industrije.
Na zagrebškem velesejmu je bila v dneh od 11. do 15. oktobra tradicionalna že 14. mednarodna razstava informacij, komunikacij, sredstev za obdelavo podatkov in pisarniške opreme — »Interbiro—informatika« — ena najpomembnejših in najstarejših specializiranih prireditev pri nas. Na njej je skupno sodelovalo 20 držav s 176 razstavljale! — dosežki jugoslovanskega združenega dela je zastopalo 90 raz-stavljalcev, iz tujine pa se je predstavilo 86 znanih svetovnih firm. Razstavni prostori so skupno merili 18 tisoč m2.
Iskra Delta je razstavljala v avstrijskem paviljonu, moto naše udeležbe pa je bil »Aplikacije za večjo produktivnost.« Na približno 2000 m2 razstavnega prostora smo se prestavili skupaj s podpisnicami samoupravnega sporazuma in uporabniki naših sistemov — TGO Gorenje, Energoinvestom, Uni-som, Likom, Sistemi za energetiko, Inštitutom Jožefa Stefana, Krko, Železarno Ravne, Hidrometeorološkim zavodom Slovenije, Novotekstom in beograjsko Rodno kučo ter tujimi proizva-
jalci računalniške opreme, s katerimi imamo bodisi zastopniške ali tako imenovane OEM pogodbe — Control Data Corporation, Digital Equipment Corporation, Fujitsu, Ampex in Calcomp.
Omenili smo že, da je bil glavni poudarek na razstavi namenjen aplikacijam za večjo produktivnost v proizvodnih delovnih organizacijah. Od tod tudi skupna predstavitev z uporabniki naših sistemov prav na področju aplikacij. Na sejmu smo predstavili naslednje programske rešitve: avtomatizacijo v elektroenergetiki, komercialno in bančno poslovanje, poslovne aplikacije, avtomatizacijo industrijskih procesov, procesno vodenje in raziskave v lesni, kemijski in petrokemijski industriji, metalurgiji, meteorologiji, spremljanje investicij, spremljanje proizvodnje, uporabo računalnikov v zavarovalnicah, trgovini in javni upravi in uporabo računalnikov v izobraževanju—šolstvu.
Koncept sejma je bil v tem, da prikažemo razvojne dosežke na področju računalništva, proizvodnjo in tehnologijo, servisno dejavnost in pomoč 'upo-
rabnikom naših sistemov ter, kot smo že omenili, aplikacije za večjo produktivnost kot prispevek k stabilizaciji gospodarstva.
Ne ho odveč tale primer: nakup radarsko—računalniškega sistema za potrebe hidrometerologije velja 50 milijonov dinarjev, povprečno ocenjena škoda po enem neurju s točo pa je štirikrat večja, torej 200 milijonov dinarjev. Prihranek je več kot očiten. Podobno tudi pri uporabi računalnikov v gospodarstvu, zlasti pri varčevanju z energijo, različnimi sestavinami, itd.
Iskra Delta je na »Interbiroju—Informatiki« razstavila svoj celoten spek-tersistemov —odosem bitnih mikroračunalnikov do največjega 32 bitnega sistema Delta 4850 ter seveda vmesnih računalnikov srednje zmogljivosti.
Razstavo je spremljalo tudi več prikazov delovanja različnih sistemov, seminarjev, filmskih in diapozitivnih zapisov in drugih prireditev. Tako npr, je bila na našem poslovnem prostoru priložnostna razstava ljubljanskega likovnika Žarka Vrezca. Mladi umetnik se je predstavil z več abstraktnimi deli, ki so med obiskovalci naletela na veliko zanimanje.
Iskra Delta je bila tudi soorganizas dvodnevnega seminarja »Informatika v združenem delu«, in sicer skupaj z založniško hišo Informator iz Zagreba. Na seminarju so predavali Tomo Kralj, Darino Stefan, Tugo Borina, Ivan Ju-stinijanovič ter nekateri priznani profesorji iz Zagreba.
Vodja stojnice Iskre Delte je bil Vasja Herbst.
Na sejmu se je Iskra posredno preko temeljne organizacije Žastopsfva tujih firm predstavila tudi v dvorani 11 in, kot npr. Vega na stojnicah drugih raz-stavljalcev. TOZD Zastopstva so že po tradiciji predstavila mikrofilmsko tehniko ameriške firme Kodak, tokrat prvič pa tudi zahodnonemško firmo Zeutschel iz Tubingena, ki proizvaja mikrofilmsko opremo na 35 mm filmu. Iskrit je zastopnik te firme šele nekaj dni..
(Nadaljevanje na 6. strani)
S SEJE PODROČNEGA KOLEGIJA ZA EKONOMIKO
Planirati moramo pretehtano in realno
Zaostren gospodarski položaj vzpodbuja k resnemu in zavzetemu delu na vseh področjih gospodarjenja. V tem je nepogrešljiva sestavina planiranje, saj so od kvalitetnega planiranja, ki ga v našem sistemu opravljajo strokovne službe, odvisne tudi odločitve samoupravnih organov. Planiranje pa je kvalitetno predvsem tedaj, ko je pravočasno in ko so planske odločitve vnaprej temeljito pretehtane in kar najbolj realne.
Pravočasnost je zagotovljena, če je planska priprava zaključena pred planskim obdobjem, ne pa, kot se nam je v preteklosti pogostokrat dogajalo, da smo sprejemali letne programe dela šele tedaj, ko ie neredko preteklo že več mesecev tekočega planskega leta.
V	tem pogledu smo v Iskri dosegli viden napredek. Ne-le, da o planih teče resna beseda vzklajevanja že sedaj, videti je namreč tudi, da so planerji sprejeli načelo demokratične borbe mnenj v pogledu medsebojnega ocenjevanja tako glede planiranja samega, kot tudi v pogledu metodološkega pristopa k planiranju.
• Pomembna dilema v metodi planiranja je vedno tudi v tem, v kolikšni meri planske postavke za prihodnje leto izpeljujemo neposredno iz teženj in izkušenj preteklih let, v kolikšni meri pa bomo v plane vpletli poslovni zamah in smelost v prevzemanju odgovornosti za nadaljnji razvoj.
V	Iskri je, kot kaže, to pot prevladal planski realizem, saj so na seji področnega kolegija ugotavljali, da so planske postavke naslonili predvsem na izkušnje iz preteklega leta, hkrati pa so planirali tako, da bi se kar najbolj približali tudi srednjeročnemu planu. Da pa so planirali na vseh ravneh Iskrine SOZD realno in z dokajšnjo stopnjo enotnosti pa kaže tudi ugotovitev, da so bile razlike v predlaganih planskih prognozah, ki sot>ile narejene sočasno na ravni TOZD in SOZD, praktično minimalne, saj so znašale le 2%.
Bitka za stabilizacijo pa se bije v veliki meri na področju devizne bilance. Pri tem je ravnovesje med izvozom in uvozom bistvenega pomena. Vsekakor se vsi zavedano, da brez potrebnega ravnovesja izvoza in uvoza, ne bomo mogli
normalno delati, še manj pa investirati v nove naložbe in opremo.
V zunanjetrgovinski bilanci je poleg ravnovesja med izvozom in uvozom pomembno dosegati tudi ravnotežje med realizacijo na konvertibilnem in klirinškem trgu. Iskrin izvoz naj bi bil v prihodnjem letu realiziran s 67% na konvertibilnem in 33% na klirinškem trgu, pri čemer bi bil skupen izvoz na ravni 250 milijonov dolarjev. Za tak obseg izvoza pa bo, seveda, potrebno zastaviti vse moči, iz tega pa izhaja tudi potreba po pravočasni sklenitvi ustreznih samoupravnih sporazumov med DO in Iskro Commerce.
Pogoj za zagotovitev izvoznih trendov v bodoče pa so investicije v novo proizvodnjo. Le—te bi morale v bodoče naraščati, usmerjene pa naj bi bile v projekte prenosa razvojnih dosežkov v proizvodnjo.
Sicer pa je bilo na seji področnega kolegija za ekonomiko, ki je bila pretekli teden v Ljubljani, čutiti optimizem glede kvalitete planiranja, na kar kaže dokajšnja stopnja enotnosti, ki so jo razpravljale! dosegli že ob tokratnem, prvem pregledu pripravljenih planskih gradiv za prihodnje leto.
Na seji so obravnavali še predlog IEZE za spremembo ključa združevanja in menili, da je predlog potrebno najprej oceniti — vsak izmed članov tega kolegija naj bi do 20.t.m. oddal mnenje o predlaganem predlogu štiričlanski komisiji, ki so jo sestavili na tej .seji.
Ob informaciji o dolgoročnem planu paNo predvsem opozorili na počasnost , odvijanja teh aktivnosti, ki gre predvsem na račun zatikanja pri delu skupin.
MO
V	nadaljevanju seminarja je direktor prodajnega področja za avtomatizacijo v energetiki DO Iskra Avtomatika Boštjan Škorjak, dipl. ing. seznanil udeležence z vsebino, obsegom in problematiko Iskrine prodaje za energetiko. Njegove misli lahko strnemo v naslednje:
—	tržišče energetike zajema vso elektroenergetiko, vodnike, naftovode, plinovode in komunalno energetiko (oskrba urbanih okolij z vodo, plinom in toplotno energijo),
— Iskra nudi energetiki opremo, ki se tehnično in funkcionalno povezuje v sisteme avtomatizacije, daljinskega vodenja in telekomunikacijske sisteme,
— Iskra Avtomatika nudi energetiki svoj kompletni inženiring po sistemu »Ključ v roke«, tako da poleg opreme nudi še izdelavo študij ter idejnih rešitev, izdelavo računalniške programske in aparaturne opreme, dobavo, montažo in stavljanje sistemov v obratovanje, servisiranje in vzdrževanje sistemov ter šolanje kadrov,
—	glavnino Iskrine ponudbe za energetiko prispevajo delovne organizacije Avtomatika, ISEZ, Telematika, Kibernetika in Kondenzatorji, s priključitvijo DO Delta pa je Iskra postala še močnejša in kompletnejša,
—	pridobivanje poslov postaja zaradi zmanjševanja investicij vsak dan težavnejše, zato mora Iskra Commerce opraviti pomembno nalogo na tržišču.
V	nadaljevanju seminarja je direktor Škorjak detaljno predstavil Iskrin pro-
V dispečerskem centru za vodenje slovenskega plinovoda.
gram za energetiko, kot je pregledno prikazan v pravkar natisnjenem prospektu. Prospekt predstavlja prvi poskus, prikazati Iskrino večbranžno ponudbo za enotni tržni segment in tako zagotoviti kupcu, da je Iskrina ponudba celovita in profesionalna.
Udeleženci seminarja so se seznanili tudi s problemom uvoza repromateria-
la, konkurenco na tem področju in P zadevanji za izvoz. Seminar je izzve^ |, v zaključku, da je takšna oblika , njanja ustrezna in potrebna, da jf Jr ( trebno vzpostavljene stike med n '• -lami in delovnimi organizacijami , ti, da bi tako dosegli večjo, discip'1^' t oz. vzklajenost in s tem tudi usp^4 -
naših tržnih nastopov.
DO ISKRA COMMERCE
Krizni štab ima polne roke dela
Zaradi nezavidnega Iskrinega zunanjetrgovinskega položaja, ki ga lahko označimo tudi za zelo resnega, sta bili minuli teden kar dve seji Kriznega štaba. Ta organ sestavljajo, kot je znano, predstavniki vseh Iskrinih delovnih organizacij, ki so odgovorni za nabavo oziroma za uvoz, Iskra Commerce pa je v tem štabu kot operativna organizacija pobudnik različnih akcij, usklajevalec nalog ter razpolaga z vsemi izvoznimi in uvoznimi podatki.
opoz0^
i le*3'
ISKRA—AVTOMATIKA
Seminar: Iskra za energetiko
Iskra Commerce, TOZD Marketing je organizirala seminar, na katerem je predstavnike filijal seznanila z novim prospektom »Avtomatizacija, daljinsko vodenje in telekomunikacije v energetiki.« Seminar je bil 4. oktobra v Ljubljani, tako da so si udeleženci hkrati lahko ogledali še sejem elektronike. Morda je bila tudi zato udeležba na seminarju odlična, saj so se ga udeležili predstavniki naših filijal iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Tuzle, Banja Luke, Splita, Osijeka, Prištine, Niša, Skopja in Novega Sada.
Prvi sestanek Kriznega štaba je bil v torek, 5. oktobra. Udeležili so se ga vsi člani, na njem pa sta vodilna delavca iz zunanjetrgovinske temeljne organizacije v Iskri Commerce Peter Cuderman in Milan Loparnik obrazložila delovanje sistema neposredne povezanosti realizacije tekočega izvoza in možnosti uvoza, ki ga je pred dnevi sprejela Skupščina SIS EOT.
Peter Cuderman je udeležence zlasti opozoril na negativna gibanja izvozne realizacije v Iskri in na kritičen izpad izvoza na konvertibilno tržišče v septembru, »kar bo še kako vplivalo na preskrbo z uvoženimi reprodukcijskimi materiali v oktobru in v preostalih dveh mesecih tega leta.«
Pri vsem tem pa so Iskrine delovne organizacije v septembru in tudi v za-
U vod n e besede je povedal Ivo Virtič, pomočnik direktorja tržnega področja, ^zadolžen za koordinacijo prodaje sistemov in opreme: »Na področju energetike skuša Iskra nuditi vedno kompleksnejše sisteme, zato je že v fazi izdelave tehničnih rešitev potrebno sodelovanje več Iskrinih delovnih organizacij, kasneje pa je za pridobitev posla odločilnega pomena dobro poznavanje razmer na tržišču, možnosti fi^mcira-nja, povezovanje s sorodnimi organizacijami in podobno. Delovna organizacija Iskra Avtomatika prevzema komplet-nost Iskrinega nastopa na področju energetike, Iskra Commerce pa animi-ranje kupcev, koordinacijo Iskrine ponudbe in kasneje spremljanje izvajanja pogodbe.«
Zagotoviti enoten sistem!
četku oktobra dokaj nemoteno uvažale. Nikakor ne bo odveč podatek, da je bil kumulativni uvoz celotne Iskre v letošnjih prvih 9. mesecih celo za nekaj odstotkov višji, kot v enakem obdobju lani.
To nas je pripeljalo do tega, da smo po izračunu slovenske samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino in po podatkih slovenske Narodne banke s sedanjim prijavljenim uvozom že čez možnosti letošnjega uvoza (za 12 milijonov dolarjev), pač zato, ker smo imeli v tem obdobju velik izpad izvoza na konvertibilno območje.
Na zasedanju Kriznega štaba so se dogovorili, da bodo posamezne Iskrine delovne organizacije del že prijavljenega uvoza ža letos prenesle v prihodnje leto. S tem bomo dosegli, da bomo še ta mesec lahko uvozili za okoli 5 milijonov dolarjev prepotrebnih reprodukcijskih materialov, zlasti za tiste tovarne, ki so največji izvozniki. Člani
Kriznega štaba so tudi bodo nove uvozne možnosti za praktično onemogočene do konca1 če pri izvozu ne bomo v teh nekaj Pr^ stalih tednih in mesecih uresničili p tanih izvoznih nalog. SISEOT in T strj venska Narodna banka namreč tek
venska Narodna banka namreč “-•v j( spremljata izvozna in uvozna gibanj nato na njihovi osnovi izračunava pomočjo sprejetih kriterijev vlSI uvoznih možnosti.
Četrtkova seja Kriznega štaba pal bila namenjena določitvi minimaln -uvoza za posamezne delovne organ' ^ cije v oktobru in izdelavi kriterijev^ osnovi katerih bomo — pod pog°l ( seveda, če bomo uresničevali izvn načrte — te minimalne uvozne moz . sti razporejali med posamezne delov organizacije.
Na zasedanju so imenovali med čja®
tudi posebno skupino sodelavcev, n do prihodnje seje kriznega štaba ,z^ lala merila, le—ta pa bodo urPL uvozne tokove v odvisnosti od izvoz rezultatov do konca leta 1982.	„
Ne bo odveč, če ob koncu zapise.a še enotno oceno članov Kriznega k'* .£ da čakajo Iskro še mnogo težji časl-se ne bomo bolj preusmerili v izvtVj Lado 0^
Pretekli teden je bilo v Iskrini stolpnici v Ljubljani posvetovanje na temo »Navodila za izdelavo predpisov o kvaliteti proizvodov«. Posvetovanje je bilo organizirano potem, ko je državni sekretar za narodno obrambo z naredbo predpisal, da je potrebno uvesti sistem standardizacije in metrologije, v oboroženih silah SFRJ. Ta naredba je poleg pravilnika o standardizaciji in me-trologiji proizvodov v oboroženih silah vsekakor pomembna tudi za Iskro, saj naše organizacije združenega dela proizvajajo tudi za potrebe narodne obrambe. Torej je toliko bolj pomembno, da so naši izdelki izdelani in pregledani v skladu s pravili.
O določilih naredbe smo bili v Iskri obveščeni že lani, ko je izšlo navodilo kot obvezen akt za standardizacijo in metrologijo; tedaj smo se v Iskri dogovorili, da bomo v interesu delovnih or-
ISKRA DELTA NA RAZSTAVI ,
(Nadaljevanje s 5. strani)
INFORMATIKA - INTERBIRO’
Vodja zastopniške stojnice je bil Niko Mežan, ki izraža precejšnjo sklepčnost glede prihodnje udeležbe Zastopstev na sejmih »Interbiro—Informatika«. Tako npr. v letošnjih stabilizacijskih pogojih niso imela Zastop-
stva v Zagrebu nobenega kontingenta in so se razstave udeležile bolj zaradi ohranjanja tradicije. Manjše zanimanje je bilo opaziti tudi na drugih stojnicah; seveda pa to ne velja za vse, pač pa bolj za tiste, ki prodajajo za devize.
Lado Drobež
Iskra Delta je razstavljala na 2.000 kv. metrih.
ganizacij problem uvajanja enotnega sistema standardizacije in metrologije, še posebej pa sprememb glede na predhodno stanje, obravnavali na skupnem posvetovanju. Za vse, ki so nosilci razvoja posameznih sredstev za NVO in JLA, je seveda to posvetovanje pomenilo dragoceno informacijo.
Enoten sistem standardizacije in metrologije je Isk.ra takoj akceptirala, po njem se tudi že ravna, saj je v popolnem skladu s samoupravnim sporazumom o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev organizacij Iskre.
Na to posvetovanje so bile poleg Iskrinih vabljene tudi proizvajalke programov, ki se povezujejo z Iskrinimi programi. Od skupno 80 prisotnih je bilo tako na seminarju nekaj več kot polovica Iskrinih strokovnkakov. V Iskri'so nosilke spremljanja izvajanj.) in generiranja tehnične regulative posamezne delovne organizacije, vsaka iz svojega proizvodnega programa, skupna strokovna dela in koordinacijo pa na področju standardizacije in metrologije izvajata delovni organizaciji skupnega pomena Iskra ZORIN. Standardizacija ter Iskra Inštitut za kako vost in metrologijo.
Ker ima Iskra usmeritev V profesionalizacijo proizvodnje, je še posebej zainteresirana tudi za namensko proizvodnjo, kar pa hkrati pomeni, da ta del tehnične regulative vključuje v normalno delo Iskrinih OZD. Tehnična regulativa oboroženih sil je namreč del načrtovanja celotne tehnične regulative, s tem pa tudi naše Iskrine.
Mak
POTREBE PO SODELAVCIH
Ijkri,
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v -tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnova^ nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu i členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproža ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagot^ ti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi osta'1 Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela in naloge, glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k ,,arn do vključno vsakega ponedeljka.	.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije■" Ljubljana, Šil, telefon 213-213, int. 21-25.
ISKRA ELEKTROZVEZE
1.	SAMOSTOJNI TEHNOLOG
Pogoji: (montažni tehnolog) SSelektroš.t., 3 leta delovnih izkušenj v elektro mon' laži.
2.	VIŠJI TEHNOLOG
Pogoji: (mehanski tehnolog), VS SS stroj., 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v pre cizni mehaniki.
3.	VODJA TEHNOLOŠKE SKUPINE
Pogoji: (načrtovalec tehnolog za MHI vezja). VS elektro š.t.. 3 leta delovnih izku' šenj v tehnologiji.
4.	SAMOSTOJNI TEHNIČNI SODELAVEC
Pogoji: (tehnolog za MHI vezja) VS VŠ kemija. 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj’
5.	LABORANT
Pogoji: (delavec v laboratoriju za izdelavo MHI vezja). KV RTV mehanik.
6.	RAZVIJALEC SISTEMOV
Pogoji: VS elektro š.t., 5 let delovnih izkušenj.
7.	RAZVIJALEC NAPRAV
Pogoji: VS elektro š.t., 3 leta delovnih izkušenj.
8.	RAZVIJALEC ASISTENT
Pogoji: VS elektro š.t., I leto delovnih izkušenj.
9.	KONTROLOR ENOT
Pogoji: strojni ključavničar ali strojni mehanik, 3 leta delovnih izkušenj. predviJ60 OD 11.()()().
10.	TAJNICA SEKTORJA
Pogoji: administrativni tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, predviden OD 11.400 d1”'
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave ž dokazili peljite v 8 dneh na naslov Iskra Elektrozveze. Kadrovska služba. Ljubljana. Stegne I '■
ISKRA COMMERCE — TOZD SERVIS
1.	SERVISIRANJE MERILNIH INSTRUMENTOV	, j.
Pogoji: končana poklicna šola za elektromehanike. 2 leti delovnih izkušenj. preU den OD 14.222 din.
2.	SERVISIRANJE ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA	p
Pogoj: Končana poklicna šola za struearje. 2 leti delovnih izkušenj, predviden 14.322 din.
3.	SERVISIRANJE VARILNIH NAPRAV	•.
Pogoji: strojni tehnik, vozniški izpit II kategorije. 2 leti delovnih izkušenj, pf1'1 den OD 14.916 din.	^
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusi ^ delom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Iskra Commerce 1J
Ijana, Kadrovski sektor. Topniška 58.
J
S K J K »Kl.AVSkKGA SVK1 A 1EZK
Investicije pomenijo življenje in rast
Na zadnji seji delavskega sveta lEZK so imeli zelo obširen dnevni red, vsekakor pa sla bili glavni točki: poročilo o poslovanju v 8. mesecih letošnjega leta in načrt investicij v prihodnjem letu.
Poročanju o proizvodnji in poslo-l"Ju v prvih osmih mesecih letošnjega *' . je predstavnik strokovne službe E,1 l)IZal vrsto lepih številk. Proizvodni „Jr| je bil dosežen po programu in celo Tn?*ko presežen, zlasti v nekaterih /-D. Seveda pa ni povsod enako.
Elekt
S
iliveč težav imajo v mokronoških
inpfl'
tve«6
iez"3'
]ef
'0:
| ^rolitih, kjer jim manjka reproma-1 j 'ala iz uvoza. Tudi finančni učinek je * ^er' celo precej nad predvidevanji. |r~?! pa izvoz nekoliko zaostaja za videnim in to je v tem položaju ^Polaganja z devizami zelo zaskrblju-čeprav so izvozili precej več kot
|Je bolj kritično pa je sorazmerje de-Cj.,a deviz, ki jih v tej delovni organiza-d1 morejo porabiti skladno z novim m zakonom. Razpravljale! so
, iv	■“ii z.urvwitvziti.	ti v ijtuvi .iv
krep1’ Len*li, da zaloge. nabavljene*še v času
0°:
noF
li,
Iskf« a let*’ preO' začr , Sir
0j.So lahko porabili 65% deviz že kop-ji0- Račun z nekaj nad 30% deležem 0 „^!z_ Pa se jim nikakor ne izide. To je °čno premalo.
Tn! uP°števajo še stroške pri izvozu, .j,	ostane kakih 24—25% deviz, ki
j ustvarijo. S tolikšnim deležem v In-■ str'ji elementov lahko dela le TOZD
Sl?0r*, vsem ostalim pa je teh deviznih & udstev premalo in jim marsikje grozi Uvitev proizvodnje. Ker bi tako ne i^ldi kupovati nujnega repromateriala , rezervnih delov, bi lahko nastala ne-Pfavljiva škoda.
.ri tem je treba upoštevati, da Indu-
e0 tr'M elementov predstavlja v Iskri ve nja'1 vata
likega izvoznika, saj izvozi blizu 70 % vse svoje proizvodnje. Ob moteni proizvodnji bi se seveda avtomatično zmanjšal tudi izvoz. To se lahko zgodi že konec tega leta, ali najpozneje v začetku prihodnjega leta. Zato bo začasni režim, ki ga predpisuje novi devizni zakon moral spremeniti delež deviz proizvodnim TOZD, sicer se bo sprevrgel v svoje nasprotje.
Razprava o investicijah je bila zelo burna. Že na začetku so ugotovili, da je permanentno investiranje v Industriji elementov nujno. Ker je ta industrija temelj elektronike in je poleg tega še velik izvoznik, je zanjo nujno, da sledi vsem tehničnim in tehnološkim novostim v svetu. Zato so investicije življenjskega pomena, tako za konkurenčnost na tujih trgih, kot tudi za razvoj in dograjevanje domače elektronike.
Prihodnje leto nameravajo izvesti večje investicije v Polprevodnikih v Trbovljah, v Potenciometrih in hibridih v Šentjerneju in v Specialnih elementih v Ljubljani. Hibridi in Specialni elementi bi investirali le v novo, visokoproduk-tivno sodobno proizvodno opremo. V Trbovljah pa bodo širili proizvodne procese, posodabljali obstoječo tehnološko opremo in se opremili za nove polvodniške programe, zlasti za proizvodnjo sončne celice, za proizvodnjo tranzistorjev in še kaj.
Ker pa ena izmed delegacij ni imela stališča domače TOZD, za sprejem in potrditev investicij pa je potrebno soglasje vseh delegacij, so potrditev investicij preložili na prihodnjo sejo.
Zanimivo pa je, da so na tej seji potrdili sklep, da srednjeročnega načrta 1981—85 ne bodo spreminjali, vsaj v bistvu ne in da bodo sledili načrtu po sprejetem programu.	F. Kotar
višin”
pa j* ilne?1 atii#1'
'v' ^ zojc1* v-ozn” ožn«-lovni
Ičla"
izdf rej1 ozn|č
išetn6 ital* isi.* /OZ'. roKz
Začasni telefonski imenik na področju Iskre v Stegnah
faradi nove telefonske centrale so spremenili telefonske številke direktnih tclefo-n®v in telefonskih central na področju vseh Stegen. Nove telefonske številke bodo stopile v veljavo od 8.10.—15.10.1982, nekatere pa veljajo že od 1.10.1982. Tudi ta tele--°nski imenik je le začasen. Zaradi širitve kabelskega omrežja, bomo v Stegnah dobili e celo vrsto novih priključkov. Takrat, predvidoma čez dva do tri mesece, bo izšel po-seben telefonski imenik za ves Stegenski kompleks.
Iskra Invest servis
tSKRA Industrija sistemov
®*ektronike in zvez	,
Megne 11
Pred. koleg. posl. organa T°ZD Proizvodnja mehanskih Helov, Stegne 11 2~ direktor
rOzo Telefonski in telegrafski-Ptomet, Stegne 11 Z- direktor
*OZD Usmerjene zveze stegne 11 2" direktor
'OZD Komerciala in inženering Slegne 11
®KRa Industrija elementov za e*ektroniko, Stegne 17 2T Pred. koleg, poslov, organa 'OZD Tovarna feritnih la*,erialov, Stegne 19 22 dirfktor Obrat VF Keramika s,egne 19 22 tajništvo
UZD Tovarna kovinskih magnetov s,egne 21 22 direktor
OZD Tovarna naprav in °rodij. Stegne 17 22 direktor
O Mikroelektronika v ustanavljanju Megne 15 d 22 direktor “O Iskra IEZE "SSS, Stegne 17 222 vodja DSSS
. pRA Industrija avtoelektričnih Izdelkov
. OZD Tovarna žarnic. Stegne 15 c bKRA Industrija za avtomatiko stegne 15 b
222 Pred. poslov, odbora DO OZD Razvojni inštitut ^egne 15 b
222 Pred. poslov, odbora DO OZD Razvojni inštitut,
Področje elementov OZD Projektiranje in gradnja Sternov, Stegne 15 b 2j2 direktor TOZD OZD Tovarna avtomatskih in arilnih naprav, Stegne 13 22 direktor TOZD UZD Tovarna orodij s,egne 15 22 direktor TOZD OZD Trženje, Stegne 15 b
Industrija baterij t~A,> Stegne 23 'OZD Baterije direktor
®KRa Center za elektrooptiko Stegne 7
'SKRA invest servis
r°gramiranje in razvoj stegne 9
575 212 575 535
575 212 571 632
575 212 575 931
575	212 574 363
574 535
576	231 574 432
576 231 576 551
576 231 571 804
576 231 574 711
576 231 574 011
576 311 576 969
576 231 574 120
575
572
575
575
572
575
571
572 575 575
574
574
823
331
416
344
331
344
416
331
344
263
211
243
574	211 576 643
572	331
575	344
571 511 571 511 574 163
573	215
571 495
Tradicionalno srečanje prvoborcev SOZD Iskra je bilo letos na Polževem. Zapis o srečanju bomo objavili v prihodnji številki
Avtomatika na sejmu elektronike
Na 29. sejmu elektronike na Gospodarskem razstavišču je bila med ostalimi Iskrinimi delovnimi orgaizacijami prisotna tudi Avtomatika. Čeprav s svojim razvojno—proizvodnim programom ne posega direktno na področje mikroelektronike, je njena uporaba, lahko bi rekli življenjskega pomena za nemoteno, učinkovito in s tem najnovejšim svetovnim dosežkom enakovredno delovanje elementov in industrijskih procesov.
Tako so bili na Elektroniki ‘82 zastopani na:
— področju strojegradnje: numerični mikroprocesorski sistem za krmiljenje
Vladimiri Bučan v slovo
Spet je cesta terjala svoj davek. V zmečkaninah pločevine je ugasnilo plemenito življenje naše Vladimire.
Bila je mirna, tiha, vestna in poštena. Trideset let je delala na ploščatem releju. V svoji delovni sredini je izstopala s svojo vestnostjo, za katero je bila tudi odlikovana. Vestno in hitro opravljeno delo je dajalo njenemu Življenju pravo vrednost in veljavo.
Težko smo dojeli to krutost usode, ki kroji človeška življenja in neusmiljeno izbira žrtve.
Z bolečino v srcih smo se poslovili od naše drage sodelavke. Ne bo je več, njen svetel lik pa bo vedno živel med nami.
Sodelavci TOZD TEA — ploščati rele.
Poldetu Bohincu v slovo
Molče smo obstali ob bridki novici, da je nenadna smrt iz naše srede ugrabila mojstra Poldeta. Poln življenja, strokovnega znanja, natančnosti in skrbi je še včeraj delal z nami. Danes pa je njegova delovna miza prazna.
Polnih 33 let je dela z nami v Iskri in še prej v IEV. Kovinar, skrben in pedanten, je svoje znanje in izkušnje nesebično razdaja! nam mlajšim sodelavcem in zlasti mladim, ki so prihajali k nam na prakso in v prvo službo.
Rad je imel rodno Poljansko doli no. Za upokojitev je v domači hiši zase pripravljal skromen kotiček. Žal pa se je le dni, na svoj šestdeseti rojstni dan vrnil domov, v Gorenjo vas, med loške hribe počivat za vedno.
Sodelavci ,	iz Orodjarne IEZE
orodnih strojev LJUMO CNC 80, numerično programsko merilo pozicio-nirne naprave LJUMO PNC—50 in LJUMO PNC—40 ter numerični merilnik pozicij NP-37, ki predstavlja zadnji Iskrin dosežek na področju naprav za elektronsko merjenje geometrijskih veličin. Od naprav za krmiljenje in regulacijo elektromotornih pogonov so si obiskovalci lahko ogledali tiristorski servoregulator, od elementov pa še brezkontaktno induktivno tipalo, ki
Veliko zanimanje za spajkala iz TOZD ELA.
omogoča daljinski prenos in registracijo podatkov ter neposredno povezavo z računalniki in regulacijsko—krmilnimi sistemi;
—	področje industrijskih procesov je
zastopala večkomponentna elektronska dozirna tehtnica družine VDT 21—D, ki so namenjene za avtomatično doziranje .in tehtanje večjega števila komponent v spisku in tekočem stanju;
—	iz energetike so predstavljali daljinsko in lokalno procesno vodenje s TI—30, ki omogoča avtomatsko programirano vodenje železniškega prometa, centralizirano daljinsko vodenje proizvodnje, prenos in distribucijo električne energije itd.;
—	iz varjenja modularno mikroprocesorsko numerično krmilno napravo za avtomatizacijo obdelovalnih strojev in gradnjo manipulatorjev — robotov;
—	iz prometa uporabo integriranega vezja v sistemu ISKRA—MKSE, ki ima funkcijo integriranega vezja signalnih dajalcev;
—	s področja varnostnih in zaščitnih sistemov so predstavili požarno centralo;
—	iz napajanja pa solarne sisteme napajanja s sončno eneregijo;
—	preostanejo še elementi, od kate-
rih smo lahko videli družino digitalnih časovnih relejev za avtomatizacijo v industriji, energetiki ter za programske naprave ter iz novomeške TOZD ELA spajkala s temperaturno regulacijo konice, ki so med obiskovalci vzbudila nemalo zanimanja. Predstavili so se tudi z elektro mehanskim integralnim sistemom, ki služi za vgradnjo vtičnih enot elektronskega modularnega sistema na področju krmilne in regulacijske tehnike, procesne in zaščitne tehnike ter telekomunikacij.	^

SOZD ISKRA
IZOBRAŽEVALNI CENTER
razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo:
Baze podatkov
v času od 16.11. do 20.11.1982 (5 dni)
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno programerjem in projektantom, ki še ne obvladajo tehnologije baz podatkov, oziroma tistim, ki bi si radi izpopolnili znanje s konkretnimi izkušnjami z upravljalnim sistemom baze podatkov TOT AL na računalnikih ISKRA—DELTA (PDP—11, VAX—11), ter na sistemu CDC—cyber 72.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
Predavanja bodo vsebovala le osnovno teorijo o bazah podatkov. Poudarek bo predvsem na reševanju konkretnih primerov, vajah ter testih.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Po seminarju bodo slušatelji obvladali:
—	osnovno teorijo o bazah podatkov
—	logično oblikovanje baz podatkov (TOTAL)
—	fizično oblikovanje baz podatkov (TOTAL)
—	delo z bazo podatkov v aplikacijskih programih (TOTAL)
—	delo s pomožnimi programi (utility programi)
—	administracija baz podatkov
—	tehnike varovanja podatkov (recovery) (TOTAL)
—	osnovno znanje o podatkovnih slovarjih Potrebno predznanje:
—	poznavanje vsaj enega od programskih jezikov (COBOL, FORTRAN, PASCAL...,)
ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo začeli v torek, 16.11.1982 ob 8.00 uri v hotelu Grad hrib Preddvor in zaključili v soboto, 20.11.1982 ob 12.00 uri.
NOSILEC PROGRAMA:
ISKRA—ZORIN, TOZD CAOP, Jurij BOŽIČ, dipl. ing. mat.
CENA strokovnega izpopolnjevanja:
V ceno 7.200 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci sami v svojih TOZD.
PRIJAVE
Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo izpolnjene prijavnice na naslov. SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3-XL, Mariji KRISTAN. Podrobne informacijeo organizaciji izpopolnjevanja dobite pri Sonji VRHOVEC na tel. št.: o61 213-213, int.: 31-63
Informacije o vsebini izpopolnjevanja pa dobite na (el.: št.: 061 213-213 int • 13-47 pri Juriju BOŽIČU.
Tudi režijske delavce nagrajujejo po delu
Merljivost strokovnega dela je gotovo težavna, saj je vedno ^ tižžko reči, koliko strokovnega dela je bilo vloženega. Poleg tega je pri strokovnem delu vedno precej tveganja — uspe ali pa ne. Merimo pa porabne in koristne učinke. Vendar je Iskrašem v Trbovljah uspelo poiskati način nagrajevanja po delu tudi za delavce v režiji.
V proizvodnji imajo delo seveda normirano. Večina dela je ocenjena po »work factor« sistemu in tako so norme postavljene strokovno in po možnih merilih tudi pravično za vse enako. Teže, kot smo že rekli je postaviti norme režijcem. Oz. strokovnjakom.
Adi Peitl je duhovito pripomnil, da so tako neposredni proizvajalci tako natančno normirani in tudi nagrajeni po opravljenem delu in kvaliteti tega dela, ostali pa so to delo opazovali — bolj ali manj učinkovito. Še več, čedalje bolj uporabljajo na mnogih fazah tudi kvalitetno normo.
Čedalje bolj pa uporabljajo nekakšno normiranje ali drugače rečeno, učinek dela zlasti pri tistih službah, ki so neposredno vezane na proizvodnjo. Tako v proizvodnem vzdrževanju, v skladiščih, nabavni službi pri tehnologih in že tudi v razvoju. Zlasti pa je tu važna planska služba, od katere je v prenapetih kapacitetah v veliki meri odvisna nemotena in uspešna proizvodnja.
Merjenje še ni idealno, saj je pogostokrat še osebno obarvano in ocene kažejo, da so vsi kar zelo uspešni. Skušajo pa najti merila in zato so se povezali z Birojem za industrijski inženiring in ta že vse leto strokovno postavlja objektivne kriterije nagrajevanja tudi za strokovno delo. Novost pri tem načinu je razdelitev po zahtevnosti nalog. Naloge gotovo niso vse enako strokovno zahtevne, ustvarjalne in težke. Tako bodo skušali najti način, da režijci ne bodo enostavno plačani po »odločbi«.
ampak po teži nalog, ki jih opravljajo.
Vsak inženir ali tehnik, na primer, lahko opravlja rutinsko delo z vpeljano tehnologijo, lahko pa dobi v reševanje ustvarjalno nalogo, ki ima svojo težo zaradi iskanja novih tehničnih rešitev. V takem primeru gotovo pripada višja nagrada za ustvarjalno delo, kot za opravljanje rutinskega dela. Tako bo osebni dohodek spodbujal k reševanju težjih in zahtevnejših nalog, ki bodo koristile proizvodnji. Definirali in ocenili so že nekaj sto nalog. Pravilnik s temi merili bodo samoupravno sprejeli
in tako skušali stimulirati in pravičenje nagrajevati najbolj prizadevne in uspešne strokovne sodelavce.
Poleg tega pa imajo v Polprevodnikih faktor nagrajevanja, ki je odvisen od uspeha v proizvodnji, to je od realizacije mesečnega načrta proizvodnje in ustvarjenega konvertibilnega izvoza. Se pravi, če je plan dosežen ali presežen, se to pozna pri osebnih dohodkih neposrednih proizvajalcev in režijcev, ki so neposredno zadolženi za skrb, da proizvodnja in izvoz normalno tečeta.
F. Kotar
Aktivna rekreacija na Dugem otoku odlično uspela
Dandanes se pri čedalje večjem številu delavcev pojavljajo: telesna in duševna izčrpanost, kronična utrujenost, zmanjšane delovne sposobnosti in razne bolezni. Med glavnimi vzroki za vse to pa so vsekakor: zmanjšanje telesnih aktivnosti, statične obremenitve na delovnem mestu, neredna in preobilna prehrana ter številni vsakodnevni stresi.
Vse to je osnova za sodobno programiranje aktivnega preventivnega oddiha delavcev. V kranjski Iskri imamo že kar precejšnje izkušnje na tem področju. Vsako leto gre na tak aktivni oddih (pri nas ga imenujemo aktivna rekreacija) okrog 250 zaposlenih. Dosedaj smo to aktivnost razvijali v okviru turistično hotelske organizacije Plava Laguna v Poreču.
Kranjska Iskra ima od leta 1981 svoje bivalne zmogljivosti v kampu Mir na Dugem otoku, ki leži v osrčju Kornatov, kjer so izredne bioklimatske razmere (minimalne spremembe temperature in vlažnosti zraka, čisto okolje, zrak in morje, bogata mediteranska vegetacija in drugo). Te razmere zelo ugodno vplivajo na psihofizično ravnovesje človeškega organizma.
Naš kamp Mir leži ob zalivu Telaščica, v borovem gozdičku. Blizu je jezero, ki je za dve do tri stopinje toplejše od morske vode in je zelo primerno za plavalne tečaje. V kampu je okrog 120 ležišč v šotorih (v eni izmeni) za dve, tri in štiri osebe. Sa-
ISKRA KIBERNETIKA, KRANJ
Ali bomo presegli sredstva za OD?
Sredstva za osebne dohodke so odvisna od rezultatov poslovanja, izplačujejo pg se lahko po kriterijih, ki jih določa družbeni dogovor. Le-ta določa tudi ukrepe za kršitelje, ki lahko močno prizadanejo organizacijo združenega dela, ki ga je kršila.
V	DO Iskra Kibernetika smo v šestih mesecih letošnjega leta že prekoračili dogovor, ker smo morali obračun izvoza izvesti po vrednosti dolarja za leto 1981. Od polletja dalje smo dvakrat povečali OD, s 1. avgustom za okrog 3,5% in s l. septembrom za okrog 5%.
V	temeljnih oirganizacijah je bil izdelan izračun, iz katerega izhaja, da bo masa obračunanih osebnih dohodkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta porastlaza 39,5%; po družbenem dogovoru pa bi se smela povečati za 35%.
Razlika je nastala zato, ker zaradi slabšega izpolnjevanja plana in povečanih stroškov dohodek ne raste kot smo predvideli. Prav tako ne izpolnjujemo izvoznih obveznosti. Zato. bomo morali osebne dohodke znižati in jih do konca leta uskladiti ali pa:
—	povečati dohodek s preseganjem plana.in zmanjševanjem stroškov
—	povečati izvoz.
Časa za te ukrepe je slabe tri mesece, zato bo potrebno sprejeti dodatne ukrepe ob obravnavi devetmesečnega obračuna.	Nace Pavlin
Stabilizacijsko obnašanje v TOZD Zastopstva
Prijetno je delati v lepem, čistem okolju. Do tega so prišli tudi v Zastopstvih, kjer so se odločili da je treba prepleskati delovne prostore. Toda vedeli so tudi, da je tak »poseg« povezan s precejšnjimi stroški.
S predlogom sta prišli na dan osnovni organizaciji ZK in sindikata, ki sta pozvali člane kolektiva, naj s prostovoljnim delom vsak po svojih močeh prispevajo k zmanjšanju stroškov in tako dokažejo, da jim je do bivanja med čistimi zidovi.
Odziv je bil presenetljivo velik. Odločili so se, da v ta namen »žrtvujejo« soboto in dokazali so, da tako delo lahko opravijo tudi nestrokovnjaki.
Sami so nabavili potrebni material, ga ustrezno pripravili in smotrno razdelili delovne »moči« po skupinah ter se lotili pleskanja 12 prostorov.
Delo je steklo v petek popoldne, ko je za »čopiče in mačke« zagrabilo kar 32 od 62 sodelavcev. V soboto so delali »na drugo roko« in pobelili in očistili prostore, ki so na koncu kar sijali.
Stroški za celotni »podvig« so znašali nekaj manj kot 300 din, kar je v primerjavi z »normalnimi« stroški izredno malo.
To je pač zgovoren primer, kako je moč privarčevati kak dinar, primer, ki je vsekakor vreden posnemanja! ZM
nitarije so urejene, prav tako tudi kuhinja, jedilnica in okrepčevalnica na plaži. Predvidoma bodo obstoječe razmere v kampu še izboljšali, podaljšali bi tudi sezono letovanja.
V bližnji restavraciji, ki je last tovarne ribjih konzerv Mardešič iz Salija, se hranijo številni izletniki, ki se večkrat na dan pripeljejo na otok z ladjami.
V času od 20. do 30. avgusta 1982 je bila prvič organizirana aktivna rekreacija v našem kampu Mir, ki se je je udeležilo 22 delavcev kranjske Iskre. Udeležence je spremljal dr. Tomo Hribernik, ki je prvi dan opravil pregled zdravstvenega stanja in funkcionalnih sposobnosti udeležencev. V programu rekreacije so udeleženci izvajali aktivnost z veliko, srednjo in majhno intenzivnostjo: tek in hoja v naravi, plava nje, namizni tenis, igre z žogo, perjanica, streljanje in pikado.
Organiziran je bil tudi poseben družabni program (izleti, zabave). Zelo zanimiv je bil ogled podmornice, šolske ladje Plavi Jadran, last mornariškega šolskega centra Split in vojaške bojne ladje, ki so bile zasidrane v zalivu Telaščice. Pritegnil jih je tudi ogled Salija, enodnevni izlet po Kornatih in obisk karavle. Poseben čar so imela tudi družabna srečanja v našem bifeju z osebjem bojnih ladij in z ostalimi gosti. K uspešni organizaci ji je pomemben delež prispevalo tudi osebje kampa, k prijetnemu družabnemu vzdušju pa tovariša Emil in Janko.
ZAHVALE
Ob izgubi dragega brata
BRANETA BAROVNICA
se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu Iskre TOZD Stikala za darovano cvetje, izraze sožalja, za ostalo pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti
sestra Alenka z družino.
Ob smrti moje drage mame
MARJETE KRIŽMAN
Ob smrti moje drage mame
NEŽKE Ž1BELNIK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Iskra Avtomatika. TOZD Naprave za energetiko za podarjeno cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti hčerka Zinka ROŽIC z družino.
Ob izgubi dragega očeta
DOMINIKA BELOŠEVIČA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TEA — telefonski elementi in ploščati releji za izraze sožalja in denarno pomoč
hči Ivanka Stanišljevič z družino.
ISKRA —glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehanlko, avtomatiko In elemente — Ljubljana
—Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar:	Mara
Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Boris Čerin (Elektrozveze), Spela Dfttrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Flelschman (široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telema-tika), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana, Tržaška c. IS, telefon: 263-825 —Tisk: Časo-pisno-tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.

Rajko Kožar, rekreator in Viktor Šparovec sta vodila organizacijo in izvedbo aktivne rekreacije, motivirala in animirala udeležence ter demonstrirala posamezne športne aktivnosti, s katerimi so se ukvarjali 3 do 4 ure dnevno pod stalno zdravniško kontrolo.
Zadnji dan je bil spet opravljen test telesnih sposobnosti in zdravniški pregled vseh udeležencev. Na posebnem družabnem srečanju so podelili priznanja za uspešno in prizadevno sodelovanje v programu aktivne rekreacije.
Udeleženci aktivne rekreacije se zahvaljujejo vsem posameznikom, sindikalnim
organizacijamin DO Iskre v Kranju uspešno organizacijo aktivnega odd'^ Zahvala velja tudi obema rekreatorf^ in zdravniku, ki je spremljal potek prl)-
ma-	'' nro-
Vse starejše delavce, ki so potrebni T ^ stitve in oddiha, vabimo naj se vključ1)0^
aktivno rekreacijo v našem kampu ^
Dugem otoku. To velja posebej za l's,e' , doslej niso koristili svojega letnega d°lP sta za sprostitev in povečanje svojih u skih in fizičnih zmoeliivosti. marveč soe
uporabili za spravilo kmetijskih pri*! kov, gradnjo hiše in podobne dejavno^
S®
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem skupne delavnice, Stružnih avtomatov in delavniške kontrole TOZD TSD za iz-t aze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala
hčerka Marica Kropivnik.
Udeleženci aktivne rekreacije na Dugem otoku.
J
Časopisne novice
V Iskrini TOZD Telefonski elementi in aparati DO Telematika je pred dnevi steklu serijska proizvodnja novega elektronskega telefonskega aparata ETA 80. Iskra oo tega veliko pričakuje, saj bo postal vodilni izdelek v proizvodnji te TOZD. Letos na" meravajo izdelati SO.OOO aparatov, za naslednje leto pa jih načrtujejo 216.000. redni proizvodnji je trenutno izvedba ETA 80s številčnikom. medtem ko bodo EJr' 85 s tastaturo začeli izdelovati prihodnje leto.
Naslednja generacija telefonskih aparatov bo vsebovala monolitno elektroaku-stično in pozivno vezje. V Iskri predvidevajo, da bodo ta izdelek razvili in pripravili za proizvodnjo še do konca letošnjega leta — Glas, Kranj.
Kljub močni konkurenci na svetovnem tržišču uspeva Iskrini organizaciji Zmaj izv‘’ žati velike količine različnih baterij. V letošnjih prvih osmih mesecih so izvozili izdeb kov v vrednosti skoraj milijon dolarjev. S tem so uresničili 48% letnega načrta. »-novim avtomatiziranim in računalniško vodenim strojem, ki ga bodo pognali prve dn naslednjega leta. bo njihov izvoz lahko še precej večji — ljubljanski Dnevnik.
Sežanska Tovarna radijskih sprejemnikov ima že nekaj časa hude proizvodne p!0' bleme. delavci niso polno zaposleni in so imeli že prisilne dopuste. Ob polletju so hi rezultati gospodarjenja slabi, saj ima TOZD več kot 5 milijonov dinarjev izgube
Glavni direktor industrije širokopotrošniških izdelkov s sedežem v Škofji Loki Mitu Krek. ki je hkrati tudi član kolegija SOZD. se je pogovarjal z novinarjem Primorskin novic iz Kopra in povedal o težavah delovne organizacije, oz. TOZD v Sežani naslednje: »Heterogenost naše delovne organizacije je že naša prva težava, saj so TOZlz precej raztresene in oddaljene: na Vrhniki, v Železnikih. Retečah. Idriji. Pržanu. Ljubljani in seveda v Sežani.
Zato prihaja predvsem iz vodstvenega vidika do problemov, težko je vedno uskladiti mnenja, zahteve. Prav sedaj usklajujemo dohodke, saj imajo tudi občine različne kriterije za razdeljevanje.
Sežanska Tovarna radijskih sprejemnikov pa ima drugače podobne težave, kot vv!
predelovalna industrija pri nas. Prva so prav gotovo cene. Poglejte, letos smo
v Iskri
dvignili cene našim izdelkom za 8 do 9%. surovine pa so se do sedaj podražile že kar z-1 50%. To pa je strašna stroškovna inflacija, ki ji seveda sledi izpad dohodka. Izdelki sežanske TOZD se na domačem tržišču odlično prodajajo, zalog praktično, ni., ne vzdržijo pa cen.
Druga stvar je oskrba z reprodukcijskim materialom. Na domačem tržišču kupujemo železo. baker, aluminij, ki jih ob tem, da so tako zelo dragi, še dobiti ne moremo-saj gre skoraj vse v izvoz. Tako moramo izvožene surovine ponovno uvažati. Sežana F tudi večji porabnik uvoznih komponent, lastnega izvoza pa skoraj da nima. Naslednje je nujna devizna soudeležba, ki včasih meji kar na izsiljevanje.
To so trenutne težave TOZD, na katere pa skoraj ne moremo vplivati. SOZD jc oskrbela Sežano z deviznimi sredstvi, kolikor je mogla, na cene in oskrbo pa ne moremo vplivati.«
Na 3. seji CK ZKS je predsednik IS SR Slovenije Janez Zemljarič govoril o učinkovitejšem vključevanju v mednarodno delitev dela. Dejal je. da v celoti za 13% povečujemo konvertibilni izvoz, ob tem pa je žal med nami vrsta organizacij", ki znatno zaostajajo in, ki so pomembni nosilci naših naporov za povečanje izvoza in deviznega piliva.
Med desetimi največjimi slovenskimi izvozniki jih kar 8 zaostaja za poprečjem: npr-Iskra je izpolnila plan v osmih mesecih 71 %. IMV 67%. Gorenje 62%. slovenske Že; lezarne 73%, Uniles 72%, TAM 71%. Strojegradnje 4l%-_ KEMA 73%. Na drugi strani pa so nekatere druge organizacije združenega dela, ki so tudi pomembni izvozniki. Le—ti še bolj zaostajajo (Jugotekstil, SOZD Elektrotehna Avtomontaža-Cimos).
Ključno vprašanje našega vključevanja v mednarodno delitev dela sta pocenim' proizvodnje in izboljšanje kakovosti, to pa lahko dosežemo le z boljšim in intenzivnejšim gospodarjenjem.
Ob končuje predsednik Janez Zemljarič še pripomnil, da bo naslednje 1983. leto še težje v primerjavi z letošnjim, saj bomo imeli večje obveznosti do tujine.
V odboru za ekonomske odnose s tujino skupščine SFRJ so razpravljali o vse večji prodaji domačega blaga za devize. V skladu z Zakonom o denarnem sistemu in z Za; konom o deviznem poslovanju so ugotovili, da je dinar edino plačilno sredstvo v državi tako, da je na jugoslovanskem tržišču prepovedano plačevanje blaga in storitev s tujimi plačilnimi sredstvi.
Čez noč ni mogoče odpraviti vseh slabosti in neskladij, ki so se že več let kopičilu ' delovni organizaciji Iskra—Elektrozveze. posebej ob dejstvu, da v nekaterih TOZD te delovne organizacije za to ni kaj prida volje. Iz meseca v mesec se med letom ponavljajo izgube, ob koncu leta pa je potem poslovanje na robu rentabilnosti.
O tem sta komiteja občinskih konferenc ZKS Ljubljana—Šiška in Vič—Rudnjk skupaj pripravila posvet, na katerem so znova osvetlili razmere v delovni organizacij1; ki ima svoje TOZD na območju obeh občin. Ugotovili so. da so v delovni organizacij1 pred časom pripravili sanacijski program za izhod iz težavnega položaja, vendar pa *■] v posameznih TOZD dejansko uresničili bolj malo predvidenih ukrepov. Vse prevcc je doslej pri nekaterih poslovodnih delavcih obveljala miselnost, da mora Iskra ali P11 družba, če potrebuje proizvode iz njihovega programa, zagotavljati tudi devize za uvoz reprodukcijskega materiala. Poleg doslednega uresničevanja sprejetega sanacijskega programa in nekaterih statusnih sprememb, o katerih se bodo delavci odločali na referendumu, predvidoma konec oktobra ali v začetku novembra, očitno tudi brez korenitih sprememb v miselnosti ne bo premikov na bolje.
Zbral in uredil Marjan Kralj
6lA
*

SEJEM „ELECTRONICA ’82“ - MtJNCHEN
Kompas Kranj za ISKRO 1 dan z letalom — 9. novembra 1982
Prijave sprejema Kompas Kranj
telefon: 064 - 28472 ali 28473 do 22. oktobra 1982
Prijavite se lahko tudi pri Lojzetu Godlarju, telefon: 064 - 28 861, int. 382.
$
h
da
Ni
N;
M
Hrt
\
v|0j
lej:
“Itll
Jih
jev
sk
VlZl
lov
1
''ac
ilQ(
»di
siti
»a
°Pi
zaj
do,
ČO;
doi
Siti
lov
izr,
Cr;
ČH;
dje
»le