Št 123.
Trst, v nedeljo 4. maja 1913«
IZHAJA VSAK DAN
xs*t it o»de!jflh Ib praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj, ff ■»•laldne StCT. so prodajajo po 3 nvfc. i6 stot.) v mnogih fcaWakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranjn, Št. Petro, Se?.t'.ni, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-Dornber~u itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 8E KAĆUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 stisne. ®EIS*E: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •Tiartnice, zaavaie, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ofc mm. Za oglase v tekst* lista do 5 vrst 20 K, vs&ka ladaljna vrata K 2. Mali oglasi p« 4 stot. beseda, naj-pa 40 dtot. Oglase »prejema Inseratni oddelek uprave „f&ainosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. Plailjlvo In ioiljivo v Trstu. ---- l 1 ' — i t	--------i-----
Tečaj XXXVIII,
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega društvi
„Edinost" z& Primorsko. „V edinosti je meč/"
km celo loto 24 K, pol leta 12 K. 3 me-ece OK;t»
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira lutiuu m* n»lel]ako ls4»nj* „EDISOSTI" lUm« : ••le uto Kron S-ao, sa pol Uu Kron 1JO.
V«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrao*<> vana pisma to ne sprejemajo In rokopisi se oo vrni«]-*. Naročnino. oglas« in reklamacije je pošiljati aa upraTo li-t UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Ga'attl 20 (Narodal dea) Izdajatolj in odgovorni urednik ŠTEFAN tiODINA. Laata* konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino«'-', vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trate, olicu Giorgio Galatti Ste v. 20.
FeStno-hranllnltnl raiun 5t*v. 841-652. TELEF9M It lt-57

Opomin v težki uri.
Neki „Jugoslovan" je naslovil v praški „Union" na avstrijskega ministra za vna-n)e stvari, grofa Berchtolda, to-le odprto pismo:
Spominjate se morda, da mi }e bila že enkrat (glej 77. št. Unfonke od 18. marca 1909.) čast, da sem se razgovar|a! z vami o balkanskih razmerah. Spominjal sera vas časov, ko so v Hercegovini prvi ustaši razobesili avstrijske zastave ter so prosili pri Avstriji pomoči proti grozovitostim Turkov in Albancev, kako pa da je avstrijska vlada dala Ljubobratiča zapreti, a kako da je vzlic temu valovje ustaje vedno više plulo, da je Srbija posegla vmes, da so tisoči ruskih dobrovoljcev prihiteli Srbom in Bolgarom na pomoč, dokler ni slednjič Rusija posegla vmes in se je ustvarila kneževina Bolgarska — toda, dovolite, da rekapituliram dalje:
Tedanji ruski car tudi ni umel, kaj je jugoslovansko gibanje. Kljubu prepovedi od strani Rusije so se dvignili Bolgari južne od Balkana, so prognali turškega guvernerja in knez Battenberžan — ki je bil gotovo zvesto udan Rusiji — se je dal proti volji Rusije, toda oprt na nepremagljivo strujo, proglasiti knezom Vztočne Rumelije!
Dejstvo, da je tedanji ruski car to zameril knezu Battenberžanu in je celo izsilil n|egovo odpoved, dokazuje, da ta car ni imel tudi ideje o ljudski volji, da se ni zavedal, da posamična oseba, pa bil to tudi ruski car, ne odločuje končno, marveč da odločujejo narod i, in vladarji da le regulirajo tok, a ga ne morejo nikdar zaustaviti... Vi zmagujete z glavo? Pomislite le, ekscelenca, kako je bilo s kraljem Milanom. Avstrijska vlada se mu je laskala, da je postal povsem Avstriji prijazen, ter je menila, da ima tako v rokah vajeti na Balkanu. AH Milan je moral iti — njegov sin Aleksander pa je bil umorjen, ker njiju nastopanje ni kazalo nobenega smisla za stremljenje naroda.
Sedanji bolgarski car Ferdinand je prišel v Bolgarsko z dobrimi avstrijsko madjar-skimi tendencami. Ali še pravočasno je spoznal svoj novi položaj, Je odredil pre stop svojega sinu k pravoslavni veri in je (car) sedaj Bolgar — ker sicer, seveda, ne bi se bil mogel vzdržati na prestolu. — Se pač le more plavati protijugo-slovanski rekil To sem vam povedal že povodom gori omenjenega prvega razgovora.
Ah — ta evropska diplomacija 1 V miru s^nštefanskem je bila Turčija obvezana, da uvede ravnopravnost vseh narodov in da izvede nemudoma v to potrebne reforme. Na papirju je bilo to povsem lepo, ali Turek je ostal Turek, bil je navajen na gospodstvo, ne pa na resno delo. Ne meneč se za to, da je ravno vsled svojih grozo sitosti v letu 1877 izgubil Bolgarsko, del Srbije in vso Bosno in Hercegovino, je v ostalih mu delih Balkana izvajal nadalje zistem brutalnega nasilja, ne da bi bil pomislil, da enaki vzroki, kakor v letu 1877, raora|o tudi kasneje prej ali slej izzvati jednake učinke. V tej dobi od 1877 pa do oktobra 1912 so se toliko tlačeni narodi Balkana, v kolikor ga je ostalo pod Turčijo, kolikor tudi mlade balkanske države neštevilno-krat obračale do evropske diplomacije, proseč pomoči. Ta diplomacija je
PODLISTEK.
Metka in njen greh.
Spisal Jos. Vandot.
Po večerji je šel preko vasi. Doma so šli vsi spat, ker so bili izmučeni vsled napornega dela. A Mavrica se ni ljubilo spati. Šel je zato na izprehod, da uživa ta krasni, mirni večer sredi gorske samote. Stopal je preko vasi. Vse je bilo prazno io Je počivalo. Le tupatam sta sedeli pred hšo dve ženski in sta čebljali potihem, kakor bi se bali motit! večerni mir. Preko klanca je šel Mavric in se je približal Kresn&ovl ko«. Zapazil je dve žeaski na klopi in spoznal ju je takoj.
„Dober večer," je pozdravil. „Kaj se je prijetno hladiti ?"	.
„Bog daj, Bog daj," je odvrnila Spela in Je nadaljevala: „Prijetno pa, prijetno... Človeku se kar ne ljubi spati. Pa smo utrujeni, da se Bog usmili. Saj pra?im — križ božji..."
M- 7r?c je postal pa je govorit veselo: „Ej, reto, lete 1 Le nikar ne zdfhujte! Bd-dete vide!?, bo kmalu bolje. Danes aH jutr? — kdo ve to? Veste, Človeku ker na-i
tudi svarila Turke in jim dajala aasvete. Tnrek pa se ni menil za to. In tako )e prišlo do sedanje, še sedaj nedovršene balkanske vojne, in čim je začelo Turkom slabo iti, so se vrgli na kolena pred isto evropsko diplomacijo, za katere svarila in nasvete se niti zmenili niso do izbruha vojne. Balkanske države pa so segle po samopomoči — vzdignile so se, v pravem pomenu besede, do zadnjega moža in so svojega dednega sovražnika in zasramovalca civilizacije vrgle ob tla na vsej črti.
Mej to vojno je imela evropska diplomacija neštetih konferenc, delala sklepe, napisala cele gore „diplomatičalh" not — so-sebno v nerazmerno dolgem premirju —, ta ljuba diplomacija ni dosegla prav ničesar. Slednjič so balkanski narodi izprevideli, da jim ne preostaja nič drugega, nego da se bore nadalje.
Sedaj stojimo pred albanskim receptom — neodvisno Albanijo s Skadrom kakor glavnim mestom. Ako že ne moremo vzdržati statusa quo, pa moramo imeti vsaj status — quoček z ustanovitvijo Albanije!
Sedanji ruski car je dal po svojem ministrskem predsedniku izročiti kralju Nikoli ostro noto, naj odneha od Skadra, a Sa-zonov je v tej noti celo osebno razžalil kralja Nikolaja, očitajoč mu samoijubje!
Sazonov — Nikolaju 1 Istemu Nikolaju, ki se je v svojem življenju neštetokrat postavil svoji mali vojski na čelo, ki je neštetokrat tvegal svoje življenje, ki je bil večkrat ranjen, in ki je po volji svojega naroda v oktobru 1912 kakor prvi na čelu svoje vojske začel nevarno vojno — a kaj predstavlja Sazonov kakor človek? Popolna ničla si upa v takem tonu govoriti z Nikolajem 11 Ruski car in njegov Sazonov sta zopet menila, da sta močneja, nego je narodna struja na Balkanu. Nista umela, da narod, ki se je pol leta pošteno boril za posest Skadra in je pri tem neizmerno trpel — ne more dne pred zavzetjem mesta zopet odstopiti, ter da mora, izmolivši očenaš do konca, izreči k temu tudi amen in to vzlic evropskemu bro-dovju pred Barom in Meduvo.
In sedaj, seveda, nov recept____konference diplomacije.
Ekscelenca! Vprašujem vas, kako je z narodno strujo? Bo-li evropska diplomacija slednjič umela, da so narodne struje odločilne, ne pa recepti diplomacije ? I Modreji zdravnik je oni, ki piše malo receptov in prepušča glavni del zdravljenja naravi, kajti s slabimi recepti se le pospešuje — bolezen ... I
Albanijo so si osvojili po velikem delu Črnogorci, Srbi in Grki — pošteno so si jo priborili kakor turško provincijo. Ali naj ustvarimo sedaj nezavisno Albanijo? Prosim torej za recept. Črnogorci, Srbi »n Grki da morajo ven?
Denimo, da gredo dobrovoljno, v kar pa ne veruje noben pameten človek — kaj potem ? Kje so sodnije, davčne oblasti, ki bi vzdrževale red v deželi, kjer že stoletja ne poznajo nobene avtoritete, ampak le rop in krvno osveto?!
Ali naj Avstrija okupira deželo? To bi bil lep profit — toUko kamenja in tako malo kruha! Ali nai pustimo Italijane notri ? Potem bo Italija gospodovala na obeh obalih Adrije in bomo mi še-le prav odrezani s Trstom m Dalmacijo!
Escelenca vidite, da je vprašanje tako težavno, da se mi naravnost dozdeva, da
enkrat pade sreča z neba. Pa še sami ne veste, kako in kaj."
Spela Je vzdihnila. „Drugim pač, a meni ? Kdo se meni zame ? Saj pravim — križ božji in nadloga... Veš kaj, Mavric? Gospod si in zdraviš ljudi. A vendar ti ne porečem gospod. Poznam te še od malega, pa bi ti rekla gospod ? Ne, križ božji! Tega ne stori Kresnisova Špela. Pa zamera gori in doli... Kar sem se vsedi, po boš povedal, kaj je novega po svetu. Hribovci smo, pa ne vemo ničesar."
Mavric se je smejal besedam prostodušne ženice. Vsedel se le kra] Metke, pa je vprašal naglo, kot bi se bil ravnokar domislil: »Kje pa je ŠiraaQv Tomaž danes? Pravijo, da sedi vsak večer na tej klo-pici ?"
Spela se |e namrdnila in je odgovorila : „Kaj Tomaži Ta zanikrni mrfear is pri-smodal Kaj Jaz vem, kaj išče okrog naše koče? Prismojen je popolnoma, is zato mu ne moreta zameriti... Naj sedi, samo, da nas pusti pri miru.. Pa nocoj — kaj Je napravil ta mrha I Ongava Maruša mi Je pravila. Kakor čep je bil pijan, je pravila ongava Maruša. Žganja se je navlekel ta mrhar. Dva sta ga morala peljati o mraku domov, ker niti na nogah ni mogel stati. Križ božji I Saj pravim — taka zanikrnost, taka izgub-I enost..."
vzlic konferencam ne bo preostajalo druzega,! nego da dopustimo sedanji status quo in j da ustvaritev miru ni širjenje civilizacije nJim, ki so sedaj okupirali Albanijo. Po va- j Sera obrazu čitam vprašanje, kako naj se' Avstrija, ki se Je, žal, toliko angažirala, s častjo izbavi iz te afere?
Da, je sredstvo tu. Recept se gla3i: na stran z dosedanjimi predsodki, na-1 zori, namesto madjarsko-tevtonskega' zistema nuj stopi avstrijski zistem : Avstrija kakor branik v srcu Evrope s sku- \ pinami narodov po izgled i Š -ce — spre-nemba zistema v notranjem, kultu-relno in materijelno povspeševanjei avstrijskih Slovanov na narodni. podlagi, ustvaritev jugoslovanskega ■ vseučilišča prvega reda....
Essceienci se mudi ? Priporočam se — po poteku pol leta bova zopet govorila ..!;
Odkrita beseda.
V prošli ponedeljkovi ,Edinosti" smo izpregovorili par odkritih besedi na našlo-r nekaterih gospodov tržaške slovenske družbe, ki smatra|o za svojo edino narodno nalogo, da vedno zabavljajo proti našemu listu, proti slovenski politiki v Trstu ter sploh proti vsemu in vsem, ki so v zvezi z našim Ustom ia našim političnim vodstvom. Povedali smo, da so to gospodje, ki so se vsedi 1 v topla gnezda, ki so jih Jim pripravili s svojim delom prav tisd, proti katerim je naperjeno njihovo zabavljanje, in smo jim svetovali, naj vsaj tistim, ki imajo volje za narodno delo, ne kvarijo veselja do dela, če že_ sami ne store nič.
Žalostno je, da smo morali pisati kaj takega, toda bili smo prisiljeni povedati to resnico, kajti če pojde tako dalje In če se čim preje ne 3tori konec razdiraječemu delu ljudi, ki sami alti z mezincem še niso mignili v korist naši slovenski spfošnosti, dasi-ravno bi bila to prav tako njihova dolžnost, kakor je to dolžnost vsakega tržaškega Slovenca in v prvi vrsti še više izobraženega, Če se ne napravi čim preje konec njihovemu neprestanemu brezvestnemu hujskanju in zabavljanju ter zasmehovanju vsega našega narodnega dela, zlasti pa onega podrobnega dela, po katerem je tržaško Slovenstvo dosegalo svoje dosedanje uspehe: tedaj se zna zgoditi, da zadene našo narodno stvar v Trstu udarec za udarcem, kar bi končno dovedlo do pogube. Vse to rovanje se namreč vrši nekako sistematično in dosledno, kakor da bi obstajal gotov načrt, da se pokopljejo uspehi dosedanjega narodnega dela na Tržaškem. Danes čuješ zabavljanje v mestu, jutri Jo najdeš isto družbo, iste osebe zunaj v okolici, vdrugič zoptt še malo dalje, a povsod si išče ta družba novih poslušaicev, da jim razklada „nlč-viednost" „Edinosti*, da Hm govori o „brez-raiselnosti" tržaške sloveosfee politike, o „častihlepnosti* in „samogoiinostl" tržaških narodnih voditeljev itd. itd.
Ne mislimo merda, da bi to hujskanje in zabavljanje privabilo bogzna kako število pristašev oni družbi med našim ijudstvem, ki je samo dovolj pametno, da zna presojati javne stvari, — pristašev morejo dobivati samo med ljudmi, katerim samim ni do narodnega dela in ki ne pornajo naloge Slovenstva v Trstu — toda nekaj drugega je, kar more povzročiti to razdiralno delo one družbe. V Trstu zahteva narodno deto
In Špela je klepetala, da ni mogla več nehati. Mavric ji je zaman poizkušal seči v besedo. Naposled pa je poslušal vdano. Z rokami se je podprl ob klop In je molčal. Nehote se je dotaknil pri tem s svojo roko Metkine desnice. Začutil je mehko gorkoto na svoji dlani in po vsem telesu ga |e prešinilo nekaj voljnega, da je stisnil tisto roko in jo obdržal v svoji. Metka se je okrenila za trenutek k njemu in ga Je pogledala. A naglo je sklonila glavo in je odmaknila svojo roko.
Špeia pa se je hudovala še vedno na t^ga mrharja, na tega Tomaža Šimaovega in je popolnoma pozabila, zakaj je povabila Mavrica na klop. Šsle, ko je udarila ura v zvoniku, se je zavedela. -Ktlž božji 1* se je prestrašila in [e naglo v tala. „Človek kle-peče in hlepeče, čas pa beži. In zjutraj bo Ireba zgodaj vstati. Saj pravim — ia mrhar, križ bož;i, ta mrhar.."
Ženica je voščila lakko noč in |e odšla počasi, s šepajočfmi koraki v hišo. Tudi Metka ie vstala. „Lihko noč," je dejala tiho ia se niti ozrla nI v Mavrica. Potem pa je zbežala naglo za materjo 77 hišo.
Za trenutek je še postal MavHc in Je gledal v zaprta rrata. Potem pa se |e obrnil fn Je šel na cesto, k! se je vila med poljem tja por! do V^c?.. Mer fe kgta'Ia z* čstrim ovinKom. Smrt .a t"ši::a je vladala
mnogo truda in to delo ne donaša delavc m niti materijalnih koristi niti časti in slave, pač pa zahteva velikih žrtev, gmotnih, fizičnih ia duševnih. Kdor dela, dela za narod, ne pa zase, a sedaj prihajalo ljudje, katerim je prav to požrtvovalno delo drugih odprlo pot v T st in jim pripravilo dobrega kruha, ter ne vidijo niti lasu dobrega na onih, v njihovem deiu pa samo gnilobo, koruptnost in ne vemo, ksj še vse, samo nič dobrega. Ia če se to vrši danzadcem, če naj ljudje, ki zo nesebično toliko trudi In toliko žrtev o-svetlll narodnemu delu, sedaj poskš danzadnem za vse to deio naravnost zlol no zabavljanje in zasmehovanje: ali ni pop« 1-noma Človeško, da jih mine volja do n a d a 1 j n e g a d e I a ? I n potera?AII bodo oni zabavljači s svojim zabavljanjem vzdrževali slovensko postojanko v Trstu?!
Na naš resni opomin v ponedeijko/i „Edinosti* se Je ona družba zatekla v ljubljanski „Dao", kjer je „eden Iz pripravljenih toplih gnezd" menda v imenu vjeh nagrmadil ie nadaljnih za sramovanj pred vsemi na naše politično vodstvo in sploh na vse res narodne kroge tržaške, ki jih posmehljivo imenuje „rodoljube". „Edinostt" in vodilnim krogom očitajo breztaktno žaljenje vseh slovenskih krogov v Trstu, ki niso direktno rojeni v Trstu, očita našemu političnemu vodstvu separatizem, policijski sistem, teror, koruptno postopanje. Podtika namen, da se je hotelo z onim opomino n žaliti v prvi vrsti — u r a d n i š t v o, očita ostudno gonjo. Nadalje tr<ii, da hoče naše vodstvo imeti „nedomačine" le za hlapce in pisarje, čtš: „saj Je znana stvar, kje se mora jenjati delo „nedomačina" in kje se začeoja „delo" „domačina", in prnvt: „Gospoda ste tudi proti koioniziranju Slovencev Trsti" Očita „domačinom" pehinie za častmi, trdi, da se zahteva od posameznih stanov večno „garanje", ki pa ie nikakor ne c&ni, dočim se smatra zabava in govoričenje presameznih privilegiranih stanov po kavarnah za najpožrtrovalnejše vodilno politično delo. „Tako je, gospoda, Trst pa naj ostane samo vaš, če ste že vzeli vse tržaško Slovenstvo v zakup in če vsa vaša pravičnost in pravicoi.ubnost bazira na zgodovinskem pravu!"
Tako Je zaključil „eden iz pripravljenih toplih gnezd" in nam še priporočit, na| ne iščemo pisca in naj ne sumničimo.
Ne, ne bomo iskali pisca niti sumničili nikogar, kajti pisca l3hko pokaže ves slovenski Trst s prstom, saj je vendar v svojem dopisu v „Dnevu" polrainl ves svoj obraz, temveč pravimo, ski cujoč se prav na pravičnost in pravicoljubno3t ne samo tržaškega, temveč vsega Slovenstva, sledeče:
Nikdar nista niti caŠe politično vodstvo niti naš list uprizarjala nikake gonje proti nobenemu posamezniku, še manj pa preti kakemu stanu kot takemu. Podtikanje, da je bila ona notica v ponedeljkovi „Edinosti" naperjena proti uradništvu kot takemu, Je prav tako z obno, kakor nesmiselno, kajti naperjena Je bila le proti oni družbi zabavljače^ hujsk'iče j, ki jo pozna ves slovenski Trst in ki je za svoje razdiralno delo že zdavraj zaslužila, da se jej pove javno in |asno, kar jej gre. Naj le ne iščejo oni gospodje drugih, ki naj bi nosili njihove grehe, naj le oni ne sumničijo in brskajo po privatnem življenju drugih, kajti prav oni bi imeli največ povoda, da — molče.
krog in krog. To tišino je motilo le enakomerno, prijetno šumijanje gorskega poteka, ki je brzel cnkraj vasi med belim prodora. Do ovinka je prišel Mavric, ko je izšel mesec. Razlila se |e jasna mesečina preko tihe, pokojne dolinice In je drhtela mehko, komaj vidno nad molčečim poljem in spečo vasjo. Zasvetili so se 3nežniki, in večni sneg |e blestel kakor srebro, ki ga čuvalo v skritih kotanjah rdeči škratje.
Mavric se Je naslonil na plot, pa je gledal v to krasoto, ki se je bila dvignila hipoma pred njegovimi očmi...
III.
i "avricu je ugajalo to samotno življenje sr li zagorske vasi. Spoznal re je s kmeti l\ se je razum«! ž njimi. V začetku se ga res niso mogii navaditi, ker so vedeli, da sto, i visoko nad njimi. Toda prostodušno obsasr.-Je mladega doktorja, n|egovl veseli doviipi, njegova domača govorica — vse to Jih je pni obilo zanj. In tedaj niso vkleli v njem nič več učenega človeka, niso videli več gospoda z mestnimi manirarai. Pozabili so na vse to in so smatrali Mavrica samo za faata, ki Je kri od njihove krvi in soroden n|ihovim dušam.
(Dalje.)
Bilo bi pač mnogo bolje, da se nekoliko pouče o onem zgodovinskem pravu, po katerem ima tržaško Slovenstvo in njegovo vodstvo polno pravico, da z vso odločnostjo zavrača vsak poizkus takega razdiralnega dela, kakor ga uganja ona družba. Odkod pa |e neki ves ta razvoj in napredek slovenskega Trsta, na katerega s ponosom gleda ves slovenski narod ? Ali morda od hujskanja Slovenca proti Slovencu, ali od zabavljanja proti tistim, ki so delali i a Še delajo z vsemi svojimi močmi zanj ? Ne ! Desetletja težkega, muke polnega, skiajno požrtvovalnega dela je bilo treba, da ;;e je probudilo slovensko ljudstvo v Trstu, da se je povzpelo do sedanje svoje politične in gospodarske moči. In tu so delali posamez niki in po njih šele širši krogi, a to prav tisti, proti katerim je sedaj naperjeno ono hujskanje in zabavlja d J e.
Ti rodoljubi, resnični rodoljubi, se niso strašili kamenja in revol verskih krogel j, ki so ietele nanje, ko so danzadnem oznanjali slo rensko narodno misel našemu teda! Še nezavednemu ljudstvu; niso se strašili krika in vika nasprotnikov, ko so vkljub nevarnosti za svoje življenje stopali vsak dan mednje za pravice svojega slovenskega na roda; ne, ti rodoljubi, resnični rodoljubi, s e niso sramovali »hlapčevskega" In „pisarskega" dela za svoj narod, k^kcr se ga sramujejo gospodje za bavHaČi in hujskači; ne, niso se sramovati nositi lestve in nalepljati volilnih oklicev, česar danes nihče ne bo zahteval od vse bolje vedočih in znajočih gospodov kritiko , ki Dosmehljivo imenujejo zabavo v ka^ aini npjpožrtvovalnejše vodilno politično delo. Da, ti rodoljubi so delali In so tudf dosegli s svojim delom svojemu narodu vse te uspehe, kater h so sedaj deležni tudi tisu, ki imajo za vse ono ogromno in požrtvovalno delo le ciničen posmeh, in za ljudi, ki so delali in še delajo, ko se oni sami niti ne zganejo za kako narodno delo, le zabavljanje, obrekovanje in zasmehovanje!
Ko Je šlo letos za pripravljalna dela za občinske volitve, so bili oni gospodje vabljeni prav posebej k sodelovanju in naj sedaj le ne govore o kakem »hlapčevskem" in „pisarskem delu", ki na) bi ga bili opravljali: sa| se ni niti eden od tiste družbe odzval vabilu! Vse delo je ostalo drugim, njim pa zopet — zabav!|anie. Potem pa še mislijo, da naj bi mi molčali na vse to, in nam očitajo breztaktnost, če povemo v javnosti resnico, našemu vodstvu pa terorizem in korupcijo, če ne nasuje gospodom, ki niso še niti koraka napravili za narodno stvar, menda najmanj po par mandatov v vsak žep in ne vemo še, česa več, ka ti vse drugo bi bilo — hlapčevsko in pisarsko deio.
Če hočemo Slovenci v Trstu napredovat', je treba, da so naše vrste sklenjene, vsak razdor bi bil pogubonosen ; če pa naše vodstvo stori svojo dolžnost in strogo zahteva stroge narodne discipline ter končno, če že nobena lepa beseda ne pomaga več, hujskače, zabavljače in razdirače te narodae discipline zavrae, kakor je treba: potem naj le sms (rajo oni to za terorizem ; vsak, kdor ima kaj narodaega Čuta v sebi, poreče odkrito, da je to edino le prav!
Prav tako odkrito pa pravimo tudi, da bi bilo v resnici edino le prav in slovenski stvari v Trstu in povsod edino le v korist, če bi nam ostala Sioven?ja ne pošiljala v Trst ljudi, ki nam le kvarijo uspehe našega dela, prav tako, kakor vedno z največjo radostjo sprejemamo vsakogar, ki Je prinesel s seboj v Trst, če ne drugega, vsa] d( bro voljo, da koristi slovenski stvari. Nam je v Trstu domačin vsak, kdor čuti slovenski, pojmuje nalogo, ki jo ima Trst za vso Slovenijo in vse naše Slovenstvo, in ki tudi svoje delo uravnava po tej nalogi! Kdor dela proti tej nalogi, pa naj je tudi rojen Tržačan, je za nas tujec, Je za slovenski Trst le v pogubo in narodna disciplina zahteva: proč njim! Će ne drugega, vsaj to pravico smo in bomo imeli, da smemo zahtevati od vsakogar, ki je v Trstu slovenski, po našem delu pripravljeni kruh, da ne bo kvaril uspehov našega dela, da ne bo, če že ne dela sam v korist naši splošnosti, vsaj podiral tistega, kar so zgradili in Še grade drugi. Ljudje ki nimajo niti pojma o narodnih dolžnostih tržaškega Slovenstva, niti o trudu in delu, ki ga je bilo in ga je še treba za pribori tev in obranitev te naše postojanke, nsj vsaj moiče, če nimajo volje za sodelovanj, kajti končno je glavai vzrok, da jih ni nikdar najti pri narodnem delu, vendar-le njihova narodna — lenoba ! Tak m ljudem pa^ ne bomo prepuščali kritike našega deia!
trebno, da ne bodo trpele zdravstvene razmere.
Predsednik zdravstvenega odseka, obč. svet. D' O s m o, je z ozirom na to pojasnjeval, da se je v zadnji odsekovi seji naložilo eksekutivi, da stori vse potrebne korake, da se prisilijo paroplovne družbe, ki prevažajo izseljence, da preskrbe izseljencem prenočišča. Ob tej priliki se je izrazila tudi misel, da ponudi mestna občina paroplov-nim družbam na primernih mestih proti primerni odškodnini občinska zemljišča v svrho nujno potrebne zgradbe takih prenočišč.
Predsedujoči podpredsednik dr. Bro c-c h i je izjavil, da obvesti župana o interpelaciji in poda odgovor v prihodnji seji.
Drugi občinski dekliški licej.
Nato je magistratni asesor Novak pre -čital predlog šolskega odseka za ustanovitev drugega občinskega dekliškega liceja s šolskim letom 1913-14 in sicer tako, da se odločijo od sedanjega liceja paralelke v pripravnici in liceju ter se osamosvoje pod lastnim ravnateljstvom kot drugi občinski licej.
Obč. svet. dr. Wilfan je izjavil, da sicer v principu ni nasproten predlogu, ker priznava, da je sedanji licej v resnici prenapolnjen, toda, kakor je sedanji licej edino le v korist pripadnikom italijanske narodnosti, bi prav tako bil tudi drugi licej. Poudarjal je, da je treba na šolskem polju radikalne preosnove in sicer na podlagi na-cijonalne avtonomije, in večina bi le tedaj zadostila pravičnosti, če bi bila v deželnem zboru sklenila šolski zakon, osnovan na na-cijonalni avtonomiji. Z ozirom na to, da se večina tudi pri tej novi šolski ustanovitvi nikakor ne ozira na potrebo slovenske manjšine, je izjavil, da bo glasoval proti predlogu.
Predlog je bil nato sprejet z vsemi glasovi; proti je glasoval edini dr. Wilfan.
Izseljeniško vprašanje.
Ker je medtem prišel v zbornico mestni protofizik dr. Costantini, se je razvila nato precej obširna debata o izseljeniškem vprašanju.
Protofizik dr. Costantini je poudarjal, da se mestni magistrat prav živo zanima za nevarnost okuženja, ki obstoja vsled velikega izseljeniškega prometa v Trstu. Povod za razne pritožbe sta zlasti dali pa-roplovni družbi „Canadian Pacific" in pa „Cunard", ki prevažata velikanske množice izseljencev iz Trsta, a nikakor ne skrbita izseljencem za prenočišča v Trstu. Magistrat je večkrat opozoril politično oblast na to dejstvo in zahteval, naj se naloži paroplov-nim družbam, da preskrbe primerna prenočišča izseljencem. S svoje strani je magistrat storil vse, da odvrne nevarnost okuženja. Vseh nedostatkov pri omenjenih družbah pa ni mogoče odpraviti, ker nimata lastnih prenočišč, kakor jih ima Austro-Amerikana. Nevarnost, da se zanesejo v Trst kužne bolezni, je velika, a dosedaj se je je bilo mogoče obvarovati. Omenjal je tudi predloga zdravstvenega odseka, ki ga je že omenil obč. svet. D' Osmo. Ker pride te dni zopet kakih 600 izseljencev, namenjenih v Kanado, bo treba izvesti čim najstrožje zdravstveno nadzorstvo. V vsakem slučaju morajo paroplovne družbe natančno napovedati bivališča izseljencev, pa naj so ta bivališča zasebna, ali pa če prenočujejo v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi.
Obč. svet. Ara je priporočal, da se sestavi poročilo, kako se ravna v podobnih slučajih v drugih mestih.
Obč. svet. B u d i n i c h je bil proti temu, da bi se sprejemali izseljenci v ljudska prenočišča, češ da morajo izseljencem dajati prenočišča paroplovne družbe. Predlagal je, naj občinski svet protestira proti vladni odredbi, s katero se je izdala družbama „Canadian Pacific" in „Cunard* koncesija za prevoz izseljencev, ne da bi bilo tema družbama zaukazano, da izvršujejo to koncesijo, kakor gre, in brez nevarnosti za mesto.
Obč. svet. Cerniutz je menil, da je treba stvar temeljiteje študirati, in je predlagal, naj se razprava odgodi na prihodnjo sejo.
Obč. svet. B u d i n i c h je zahteval, da se prizna njegovemu predlogu nujnost in občinski svet mu je pritrdil.
Obč. svet. Cerniutz je poudarjal, da so ljudska prenočišča pasivna, ker so skoraj prazna, zato naj bi se sprejemali izseljenci vanja. Tako je tudi zdravstveno nadzorstvo lažje.
Obč. svet. L u c a t e 11 i je za Budini-chev predlog, zahteval pa je, naj se prenočišča za izseljence ne napravijo v mestu.
Obč. svet. dr. W i f a n je poudarjal, da v izseljenskem vprašanju ne store svoje dolžnosti niti vlada niti paroplovne družbe, j vendar pa je proti Budinichevemu predlo-V petkovi seji mestnega občinskega gu, ker izseljenski promet le donaša koristi sveta je takoj po prečitanju zapisnika zadnje mestu, ki bi šle v izgubo, če bi se odpra-seje interpeliral obč. svet. Ara v zadevi vil ta promet, a na drugi strani pa je tudi javnega zdravstva z ozirom na nevarnost, s strani mestne zdravstvene oblasti dovoljno ki mu preti po velikem številu izseljencev,' preskrbljeno, da se prepreči okuženje. Budi-ki prehajajo preko Trsta in za katere ni nichev predlog je le nekaka demonstracija preskrbljenih dovoljnih prenočišč, ter je vpra- brez praktične vrednosti, šal, ali so občinske oblasti ukrenile vse po-1 Obč. svet. D' Osmo je poudarjal, da
izseljencev, če ne dobe drugje prenočišča nego v ljudskih prenočiščih, ni mogoče vreči na cesto. Zdravstveni odsek je sklenil jsvoj predlog, da naj gre mesto na roko parobrodnim družbam, ker se mu je zdelo to najpraktičneje.
Protofizik dr. C o n s t a n t i n i je pojasnil, da je bilo odrejeno, da mora onih 600 izseljencev, ki pridejo te dni v Trst s parnikom družbe „Canadian Pacific", ostati na ladji.
Obč. svet. R a v a s i n i je bil proti Budinichevemu predlogu in je predlagal, naj občinski svet z ozirom na nevarnost, ki preti javnemu zdravstvu vsled nastanjevanja izseljencev po mestu, izreče svoj protest proti pomanjkanju posebnih prenočišč, ki i bi jih morale ustanoviti paroplovne družbe, j ki se bavijo s prevažanjem izseljencev.
Obč. svet. Liebmann je predlagal, naj se zahteva od vlade, da prisili paroplovne družbe za takojšnjo zgradbo lastnih prenočišč.
) Končno je bil sprejet Ravasinijev predlog.
Občinski tramvajski urad.
Nato je občinski svet brez debate sprejel predlog, da se ustanovi za obravnavanje vseh tramvaja se tičočih zadev „Občinski tehnični urad v tramvajskih zadevah".
Hospic za kronične bolnike.
Končno je bil sprejet tudi predlog glede ureditve hospica za kronične bolnike. V debati je obč. svet. dr. W i 1 f a n poudarjal, da pomenjajo reciprocitetni dogovori z drugimi državami v zadevi sprejema bolnikov v bolnišnice veliko breme za občino, ki mora sprejemati bolnike brezplačno, in je vprašal, če določbe teh dogovorov veljajo tudi za novo bolnišnico za kronične bolnike.
Asesor zdravstvenega odseka Jako-p i c h je nato pojasnil, da mora vsak bolnik, ki bo sprejet v novo bolnišnico za kronične bolnike, biti prej preiskan v mestni bolnišnici. Dogaja se, da bolniki, ki so sprejeti v navadno bolnišnico na podlagi reciprocitetnih dogovorov, postajajo kronični, in take bo treba sprejeti v novo bolnišnico za toliko časa, dokler se ne končajo dogovori za njihovo odpravo v domovino. Izključeno pa je, da bi se tuji podaniki direktno sprejemali v novo bolnišnico.
Kakor rečeno, je bil odsekov predlog sprejet in prav tako tudi nekateri dosta vki.
Konec seje ob 10 30 zvečer.
Seja mestnega sveta.
Domača vesti.
Odborova seja političnega društva '„Edinost" se vrši jutri, v ponedeljek, dne '5 l. m. točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici*.
Vabljeni so vsi gg oCbDrnikl In na-! mestniki, kakor tudi g^. dežeini poslanci, da se seje polnoŠtevilno udeleže.
Predsednik.
Nekaj karakterističnega za svobo-doljubje naših Italijanov. O tem, toliko razkričatanem svobodol|ubju naših Italijanov nam pojo vsakdanje skušnje žalostno pesem. O tem kriči posebno nastopni slučaj.
P:štai tficijal Anton Franič |e poslanec v deželnem zboru dalmatinskem. Kar naenkrat je dobil ta gospod dekret, da (e pre meščen iz Zadra v Vis. Ker pa se je to zgodilo v času, ko so bile v zadarskem .Narodnem listu" priobčene interpelacije, ki jih je isti poslanec Franfč stavil v deželnem zboru proti kršenju jezikovnih naredeb na Škodo hrvatskega, oziroma srbskega Jezika, a na korist nemSkega, je mogel vsakdo opravičeno soditi, da za premeščenje Fran ca ni bil odločilen kak služben, ampak političen moment, da ima torej premeščenje znača| kazni radi poslanskega delovanja, da se sme potemtakem govoriti o kršenju poslanske imunitete po poštni upravi.
Povsem opravičeno se Je torej kljub hrvatske stranke obrnil do ravnatelja pošte in brzojava, naj premeščenje oficijala Fra-nžča umakne. In g. ravnatelj Je uvide! opravičenost te zahteve in ukreni! potrebno. Temu koraku hrvatskega kluba, oziroma činu ravnatelja pošte morajo brezpogojno pritrjevati vsi, ki so res prijatelji konstitu cijonelne svobode in ustavnih institucij. Ali, naši Italijani so svoje posebne vrste svobodnjaki. V svojem listu „Dalmata* se fcudu-,ejo na vlado, češ, da |e retirirala, tore| zato, ker Je končno respektirala najvišjo parlamentarno prerogativo — poslansko imuniteto.
Tu vidimo, koliko je tem Italijanom na svobodi, če n2j bi |o uživali tudi drugi. Seveda : čim bi se pa kakemu njihovemu poslancu zgodilo kaj tacega, kar Je grozilo posl. Franiču, potem bi klicali ogenj in žveplo na vlado! Pa tudf to bi še na vse zadnje umeli, ako bi ta afera kakor si bodi tangirala boj Italijanov proti Slovanom. Ali, kakor 2e rečeno: interpelacije Franiča niso bile naperjene proti italijanščini, ampak proti nemščini, toref proti tujemu Jeziku, ki bi se ga morali braniti tudi Italijani, ako bi ne bilo njihovo sklicevanje na narodni princip
in narodno avtonomijo zgolj — s'eparstvo, hinavstvo, humbug! In zopet imajo izvestni naši občudovatelji pretveznega italijansk »ga svododoljubfa eklatanten izgled, da so ti naši Italijani največi sovražn ki ne le narodne, ampak tudi konstitucijonalne svobode, čim na] bi jo uživali tudi mi, njihovi slovanski sodeželanl. Ne, ne: italijansko svobodoljubje Je pač zadn|i tituluš, radi katerega naj bi mi odJen|avali od brezobzirnega
boja proti italijanskemu..... liberalizmu in
demokratizmu.
Mestni občinski svet ima v torek, dne 6. ma|nika, ob 7 30 zvečer sejo, za katero je poleg treh točk dnevnega reda zadnje seje na dnevnem redu predlog na otvoritev ceste med tr*om Peruglno la Senenlm trgom, predlog za nakup hiše št. 2 v Ponte della Fabra, predlog na razdelitev nekega zemljišča v Čarboli Zg. in predlog na premestitev živinskega sejmišča z Opčin v Bazovico.
Pozor pred agenti — provokaterji !
V teh kritičnih urah, v katerih se nahaja naša monarhija nasproti Črnfgori, poizkušajo razni nemški in italijanski izrodki — ki vidijo v vsakem, še tako lojalnem Slovencu velelzdajalca — naše ljudi s hudobnim namenom izzivanja, da bi se ta ali oni našin-cev spozabil in moida izrekel kako sicer nedolžno besedo, katero bi pa .poklicani faktorji" v tem času vendar le smatrali ta — velelzdalstvo".
Ker je nam mnogo na tem, da obvarujemo naše ifucll pred eventualnimi sitnostmi ii tudi — nesrečami, opozarjamo na-šlnce, naj takim c'.gentom — provokaterjem na njih izzivanja nitar ne odgovarjajo, ker bi znali imeti za vsako nepremišljeno besedo neprijetnih pcsl^dic
ČiSi se i.rpremene in brezvestni provokaterji naj si zapomnijo, da Bog ne plačuje vsake sobote, ali plačuje gotovo.
Ljubljanska Glasbena Matica priredi v Nar. domu io. t. m. pod vodstvom Mateja Hubada koncert. Izvajal se bo Dvorakov MRTVAŠKI ŽENIN za soli9 mešan zbor in orkester.
Koncert ljubljanske .Glasbene Matice" v na em Naronem domu Po osmih letih bomo deležni Tržačanl zopet izrednega glasbenega užitka. V soboto, 10. t. m. nastopi sloveči pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom koncertnega mojstra g. Mateja Hubada in Izvaja odlično delo češkega skladatelja A. D/cfdka .Mrtvaški ženi n".
Pred dvema mesecema ga Je pel v Ljubljani dvakrat in z največjim uspehom. Zbor nastopi v impozantnem Številu: 140 pevcev in pevk. O delu samem, posebno pa še o Glasbeni Matici in njenem zboru iz-pregovorimo obširneje tekom tedna. Sadeži so v predpredaji pri vratarici .Narodnega doma" in sicer v pritličju po 4, 3 in 2 50 K, na galeriji po K 2 50
Prosimo tudi, na| se tudi stojišča v pritličju po K 1-40 in na galeriji po 1 K kupujejo že v predpredaji.
Koncert bolgarskega violinskega virtuoza V. B o Ž i n o v e g a, ki bi se bil moral vršiti v petek zvečer, se je odgodil na torek, dne 6. t. m.
Otroška veselica pri Sv. Jakobu se je vršila minule nedelje v novi dvorani „Delavskega konsumnega društva", ki Jo Je v ta namen prepustilo brezplačno. Veselica je privabila mnogo slovenskih starišev in njih znancev, tako, da Je bila dvorana, ki Je sicer precej velika, za to prireditev mnogo premajhna. Z vidnim veseljem in ve' '{»m navdušenjem je čakalo občinstvo na na- j mladih igralcev in igralk. Že po na tipu mandollnistične skupine »Viktor Pa: na", ki Je sodelovala na tej prireditvi s svojimi prvimi koračnicami, bilo je občinstvo navdušeno in je željno pričakovalo nastop svojih malčkov. Z veseljem smo gledali našo mladino, ki se zbira okrog mandolinistlčne skupine, in z zadovoljstvom smo konstatirali, da se zbirajo v primernih prostorih in ne izgubljajo časa po zaduhlih beznicah, temveč porabljajo vsak trenutek za svojo Izobrazbo na glasbenem polju. To Je pokazala ob priliki otroške veselice. Upamo, da bemo imeli to mladino večkrat na sličnih prireditvah. O nastopu otrok moramo reči, da |e bilo vse lepo, in da so bili vsi otroci pridni. Vsi so izvajali svole točke tako lepo, da ne moremo delati nobene razlike, temveč moramo pohvaliti vse
tiSTČEDNl BANKA ĆESKtCH
SPORITELEN
vta del PonteroMO
PODRUŽNICA v TBBTU
► .--vi a Hiiova IS.
Vloge na knjižice 474-5% 1 poodpoved-Premijne vloge 5 % J nem roko. Stalne vloge in vloge po tekočem računa « po dogovoru najugodnejše. si
VADIJE n KAVCIJE • - - MENJALNICA-
Urada« ara od 9.-12.V, dop.lai.1/!-!. pop.
just jtfanrič, 3rst, j^LffLg-JS trgovino jestvin in kolonijalnega blaga.
otroke in n)ih učiteljico, g.co Vero Ponlkvar-Jevo. Le to nam Je žal, da nimamo pri rokah boljSega in bolj razsežnega odra; sicer pa je odbor podružnice CMD napravil vse, da, Še celo več, nego smo smeli pričakovati. Po nastopu otrok se je podružnični predsednik, g. Josip Šorn, najtopleje zahvalil g.ci vrtnartci na požrtvovalnem delu in vztrajnosti, slavnemu občinstvu pa na mnogoštevilni udeležbi, ki Je dokazom vseobčega spoštovanja do otroSkega vrtca, ter Je poživljal po nalogu zadnjega občnega zbora vse navzoče stariše in druge, da pridno prispevajo z doneski za vrtec, da bo mogel otroški vrtec obstajati in še lepše vspevati. Po sporedu se Je vršila v dvorani še animirana zabava ob sviranju mandolinistlčne skupine.
Za koncert * Glasbene Matice" iz Ljubljane, na katerem se bo izvajal dr. A. Dvorakov Mrtvaški ženin (Svatebni košile) za soli mešan zbor in orkester in ki se bo vršil na binkoštno soboto, dne 10. majnlka ob 8 in pol v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu, so vstopnice v predprodaji pri vratarici Nar. doma. Sedeži V pritličju so po K 4, 3, 2 50, na galeriji po K 2 50; lože po 20 K. Ker |e pričako vati velikega navala, opozarjamo slavno občinstvo, da si takoj oskrbi sedeže. Zunanji obiskovalci naj pošljejo denar za vstopnice po poštni nakaznici blagajniku trž. podr. „Gl. M." g. Karlu Mahkota, ulica P i c c a r d i 28 in ta Jim z obratno poŠto pošlje vsiopnice. Na drugačna naročila se ne ozira. Opozarjamo tudi, da se sedeži ne rezervirajo nikomur.
Trst-Grijan v 20 minutah z motornim čolnom „Mira". Danes odhod od pomola S?. Karla ob 10 dopoldne ob 3 in 4 pop. Odhod iz Grijana ob 11 dop., ob 3Va in &/» pop. Cena tja ali nazaj 60 vin., t]a in nazaj K 1. Za otroke polovica.
Konjske dirke na Montebelu. Danes Je drugi dan te prireditve z bogatim sporedom. Glavna dirka je za nagrado „Trst" K 4000, v kateri bo dirkalo 6 konj. Zma-galec bo najbrž Ivan le Cosaqae ali pa Lio-nello. Začetek ob 3 pop.
Ljubljanska Glasbena Matica priredi v Nar. domu io. t. m. pod vodstvom Mateja Hubada koncert. Izvajal se bo Dvorakov MRTVAŠKI ŽENIN za soli, mešan zbor in orkester.
Telovadno društvo „Sokol" na Vr-deli naznanja, da se vrši danes ob 4 pop. njegov prvi letošnji spomladanski nastop spojen z ljudsko veselico v prostorih društvene gostilne na Vrdelci (Scoglieto). Člani v kroju se zbirajo že ob 1/i3 pred „Nar. domom" pri Sv. Ivanu za sprevod. V slučaju slabega vremena se nastop vrši teden pozneje.
Izgubil Je nekdo bankovec za 100 K včeraj popoldne okrog 4 na potu od Osrednje banke čeških hranilnic v ul. Ponte rosso čez most po ul. delle Poste do kavarne Balkan, oziroma po obeh stopnjiščlh v Nar. domu (vhod iz ul. G. Galatti). Pošteni najditelj naj blagovoli denar izročiti slugi v Slovenski Čitalnici.
Družbi sv. CM je poslala ga. Marija Muha, Lokev na Krasu K 222 in sicer K 200 rodbine Muha v spomin pok. očetu, K 20 gosp. I. M. mesto venca na krsto pok. Antona Muhe. K 2 g. M. M. za kitico povestim g. Lamurskega. V proslavo zavzetja Skadra Je daroval g. Ivan ĆeleŠnik K 5, nekdo K 1*12, neka družba K 6. Nabiralniki v Trbovljah so bili plodonosni tudi meseca aprila. K 22 73 Je vsekako lepa vsota. Vsa čast marljivemu oskrbniku g. Fr. Osetu, ponovna in preiskrena zahvala gdč. Gizeli Ocepkovi. Pri odhodnici g. Fr. Goloba v Slov. Gradcu se Je nabralo K 12. Gostje v Golobovi gostilni v Vurbergu so se veselili zmage slovenskih biato* na Balkanu in zlo žili K 49, CM podružnica v Trbovljah |e poslala K 60*45 z gledališkega večera 13. aprila t. I. Čisti dobiček Je dal K 52 35, g. Šsgula iz Hrastnika Je dodal K 3 9, g. župan Vodušek K 5. O poroki g. Gregor|a Pun-gartnika iz Zagorja in gdč. Pavle Skubicove le prejela CM družba dar K 4. H^ala!
Zadnja številka „Slov. Uustrovanega Tednika" Je izšia zelo obsežna ter prinaša 31 slik: Miljonarja A. Carnegle, napredno pevsko in tamburaško društvo v Rakeku, strašna železniška nesreča na progi Zagreb-Ogulin (2 sliki), slovenski rezervisti na črnogorski meji, osvoboditelji Skadra (5 slik), plavajoča cerkev itd. Ta številka Je zelo zanimiva, ker vsebuje mnogo (31) in sicer raznovrstnih slik. „Slov. Ilustrovani Tednik" napreduje. Sloveicl podpirajte ga!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila 1913. sledeči promet:
Dohodki.
A) redni dohodki:
1)	Prispevki iz nabiralnikov	367 K 76
2)	Prispevki podružnic Kranjsko . 859 K 60 Štajersko . 563 K 72 Koroško . — K — Primorsko 1011 K 64 Nižje A/str. — K —___
Skupaj 2.434 K 96
3. Razni prispevki 4.827 K 52_J
skupaj . . . 7.930 K 24 b) izredni dohodki: Prispevki za obrambni sklad 699 K 10 skupaj . . . 8.629 K 34 Izdatki.
A)	redni izdatki:
1)	plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. .
B)	izredni izdatki:
2)	nalož. na glavnico, oz. obrambni sklad . . .
skupaj . torej primankljaja.
11.668 K 19
699 K 10 12.367 K 29
3.737 K 95
Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Nova trgovina
99
Ali' Industria inglese"
„PRI ANGLEŠKI OBRTI"
ulica S. Caterina štev. 7 (y0*TPe;)
Velik izbor oblek za moške in dečke.
Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA".	Cene, da se ni bati konkurence
Za občinske volitve.
Volilci pozor!
Naši volilci dobivajo zopet naznanila, da je kdo nasprotne stranke predlagal njih izbris. Kdor dobi tako uradno naznanilo, na{ se blagovoli zglasitl tako) v naši volilni centrali (Narodni dom), da ukrenemo vse potrebno.
Vse, ki smo Jim posodili volilne ime-j nike, prosimo, da Jih prineso zopet v volilno j centralo v Trstu (Narodni dom).
Čovarna čevljev
MODUNI
Tržaška mala kronika.
Trst, 3. maja.
Blazen ali predrzen? Klepar Jakob Pertot, ki stanuje v ulici Remota Št. 17, Je včerai popoldne ob 4 prišel domu in se Je nenadoma spri z vratarico Virgiaijc Depol ter jej zagrozil, da jej pogleda Jetra in razdere drobovino. Ko Je njo ostrašl), pa se (e spravil nad julijo Zidarjevo, ki stanuje v hiši in jej je obetal iste neprijetnosti. Pri tem rohnenju je pograbit dolg nož in Je začel vpiti: „Kakor Šlager napravim, pa se mi nič ne zgodi, saj sem iz nore rodbine J" Ženske so se Pertota seveda baie in so poklicale stražnika, ki ga Je odvede*, da ga preiščejo, če Je blazen ali samo tako zloben.
Avtomobil in kočija. Včeraj popoldne se Je na oglu ulic Oelsi in Chiozza zaletel avtomobil v neko žardinijero. Obe vozili ste se precej poškodovali, oba voznika tudi. Moža sta se namreč — kakor )e to že navada, sprla in se naposled celo stepla. Neki stražnik Je potem oba spravil h policiji, a tam so Ju nagnali.
Neumestno izvrševanje posla. Včeraj so zaprli kleparja Karla Riga, ki Je pri prepiru „naklepal" po glavi svojega nasprotnika kleparja Antona Martlnija in ga na cčesu precej ranil.
Stikanje po tujih žepih. Zaprli so sncči 17 let starega dninarja Edvarda De-jaka, ker le hotel preiskovati žepe svojega tovariša Frana Kodelke.
Sirov gost v kavarni. V noči cd ponedeljka na t Drek Je p* išla v kavarno „Sta-zione* tik predno so začeli zapirati, družbica treh mladih ir ozkih In ene ženske. N^vo-došli gosti so hoteli biljardirati, a ker bi bila igra predolgo trajala, Jih Je kavarnar prosil, naj to raje opuste. Sedaj pa Je začel eden doŠlecev, ki se je posebno postavljal, zabavljati in žaliti kavarnarj% ki pa je mirno in dostojno odgovarjal. To pa nI nič zaleglo pri srboritem tujcu, pač pa Je gospodarja še udaril, da ga je obliia kri. Kavarnar pa ni hotel reagirati, ker bi s pretepom Škodil dobremu glasu svojega podjetja. Tujca, Hamilcarja Rascovlcha iz ulice Giovanni Bocaccio si Je zapisal policij * ski stražnik.
Podjetni tatovi. O tatvinah, ki Jih je zagrešita postrežnica Marija Drioli v sporazumu s svojim ljubimcem v škodo gostilni-čarke Neže Hriberoikove, smo pred dnevi poročali. Še le sedaj, ko so oba zaprli, pa so dognal*, da Je bilo v hiši, k|er sta stanovala, vlomljeno v vse kleti. Našli so, da Je omenjeni parček ukradel neki stranki 90 kron vreden Šivalni stroj in pa ogledalo za 50 kron. Istotam pa Je bilo shranjenega ukradenega blaga za dobrih 2000 kron. Neki drugi stanovalki je zmanjkalo lepega srebrnega svečnika in volnene odeje. Ootovo je, da sta vse to pokradla Drioli in njen ljubimec Delmonte. Policija sedaj preiskuje zadevo.
Loterijske Številke, ližrebane dne 3. maja:
Line	55 1 79 32 2
Slovensko gledališče.
Štejem si v prijetno dožaost, izreči ia|-; prisrčnejio zahvalo vsem, ki so pripomogli j k uspehu mojega častnega večera. Naj prej-: mejo še poseben izraz hvaležnosti: cenjene koleginje in kolegi, si. pev. dr. »Trst", cenjeni obiskovalci gledahŠča ter g.a Dragu-tinovičeva, G lmayr in g. S. Bartelj.
Mirko t^olić.
w Trfžtu }
- *
130 filljalk. — 1200 delavcev <j
I.	podružnica:
Corso štev. 27. f
II.	podružnica:
ulica Cavana štev. II £
(vis-6-vis ui. Madonna del Mare) |
FinI M po ljudskih cenah. I
izključena vsaka konkurenca. I
--I
PRIMER:	I
Moški čevlji:	\
črni močni . . .
.....K	7'50
r Box.........„	9-50
„ fini Goodjear Welt . . .	„	13-50
9 „ amerikanski . . . .	„	11*—
„ „ najfinejši „	17*—
nizki čevlji črni......„	6*—
„ zelo fini črni.....„	11*30
„ amerikanski luksuB . .	„	16*—
Ženski čevlji:
odprti črni ^Romana" .... K	3*20
„ lakasti „ .....4*20
nizki čevlji, močni.......5'—
„ „ chevreau . . . . *	7'50
„ najfinejši Goodjear Welt ,	11*—
n amerikanski luksus . - »	13*—
„ 9 v barvah . „	14'—
„ „ lakasti . - n	15*—
čevlji visoki Sn n &ki za otroke od 2 dalje.
CORSO 27. Ul. CAVANA 11.
rE
31
JU. Martinem
Cesare Cosciancich (!l fcNKKiJttirafti alt-titmlk » ;
»rdtntr* od 9.—1. bt od 3.-6. f'" Trat, Barriera vecchia 33 i'*
IL Mi TftMfcn 1706.
Dr. Korsano
Specijalist za sifilitične in ko2ne bolezni ima avoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Palazzo Dlana)
Za cerkvijo Sv. Antona norega. Sprejema od 12. do 1. in od 5V» do 6 l/t pop.
Dr. Pečnik
Dr. PETSCHNIGO
trst, vta S. Cateriu Ste?. 1.
Zdnmrik mm notranje (splošne) bolezaL 8—9 In 2—3 In Specijalist na koža« bi (spolne) bolezai t 11 V.—1 ta 7—7V.
AR TURO M0DRICKY
Prodajalnlct manuf. blaga h drabnlti predmetov Trst, ul. Belredere 33.
Zaloga perila, zefir je v, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manset, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi.
Fratelli Rauber
Trst, ullrca Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za čevljarje — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
Krčmarji pozor!!
Neverjetno!
Fino olje po 96 vin. liter dostavl ja na dom
slov. tvrdka it, Furlan
Trst, ulica Glulia štev 72.
Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča
pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve \
=	nr=ii
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice.
Svilenina in o raski zadnje novosti vrlifc izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preprog«, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
novosti za ženske in moške obleke in vse v to stroko spadajoče se dobi
v največji slovenski trgovini
Križmančič & Breščak
Trst, ulica Muova št 37.
Vestna, točna postrežba.
-•->!•. r • : • ; • : -Jtrn3
□ a Z akte vaj te vzorce,
r? t jSI> " - jf l.. J jttiSv:	" •
ki: so poštnine prosti. - -
Stran IV.
„EDINOST" 5t. 123.


r«

1


_ jLiUi J. P.-lCTi'tt

Konkurzna masa
RICHTER & »LASER
tovarna moških oblek Trst, Corso 37
nasproti kavarne „AL CORSO"
prodaja vae v zalogi se nahajajoče blago po konkurenčnih cenah. Priporoča se torej vsakomur, ki hoče kupiti za majhen denar obleke za moške, dečke in otroke, naj obišče to velikansko zalogo, kjer jih dobi v zadostni izbiri iz najfinejšega in najmodernejšega blaga tu in inozemskega ter najnovejega kroja.
Priporočava se slav. občinstvu za blagohotno naklonjenost ter ostajava	z odličnim spoštovanjem
konkurzna masa
RICHTER & OLASER
I
se prodaja v če vi j ar niči
„Rila Sartorella"
^■■■■HHHHHHBV
Trst - ulica Barriera vecchia štv. 10.
vse blago
po jako znižanih cenah;
čevlji za moške, ženske in otroke vseh vrst.
Odlikovani čevljarski mojster
i Viktor Schenk «
V dobroznani manufakturni trgovini
A. ZAFRED
Trst, ulica Nuova 36
se dobiva vsake vrste blaga, posebno volnenega blaga za ženske obleke in tudi cvetlice ter peresa za klobuke vse po nizki ceni brez konkurence. — Točna postrežba.
Priporočajoč se z odličnim spoštovanjem
K. ZAFRED.
FR. P. ZAJEC
LJubljana, Stari trg 9 Izprašani optik
Specijalist, za uč&la ia Sčipalnike. Zaloga toplomerov. barometrov, daljnogledov (Zfcifw) itd. Lastna delavnii a z električnim obratom. Krasni ceniki brezplačno.
ArtoitzoTtna dunajska lota. m
fHM)i obtok, tateltvMja »Mek 9t ptrUa
A|tA NOVAH - TRST
t«.
i
H
ysalagatelj obarala o. kr. dež. M :: orožulSkega poveljstva ::	11
priporoča svojo zalogo razno- gg vrstnega obuvala za gospe, |0- || $ spode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljšega voščil* Fredin, Globin, cavaiier in Cir. Metodovo mazilo. ||
Trst, BeMre 32 fj
H
y
I HI gn oprtnika,
kjer bi bila ranjenja izključena in kjer se ne bi moglo uporabiti Praškega domačega mazila.
THYMO*8EL SCHILLAE
iz lekarne B. Fragnerja Večina lekaren ga ima vedno v zalogi. Besedna znamka zavarovana. Ublažuje kašelj, ga manjša, odstranjuje katar, pospešuje spuščanje glena ter po-težkoče pri dihanju.
1 steklenica K 2*20. Po pošti, če se plača vnaprej K 2 90 se pošlje 1 steklenico K 7'—, 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne dajte se premotiti od nikogar, da vzamete nadomestlna sredstva.
Vprašajte svoj ga zdravnika.
Pripravljatelj in glavna zaloga :
LEKARNA B. FRAGNER
C. kr. dvorni zalfgatelj, _ Praga, III.f St. 203.
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giuiia št il
priporoča diraiub občinstva svojo
Modno lestvln in kolonijalne^ maso. ssssvfit raas
ta na deželi i« pod vodstvom gosp. Jakob*Bambiča - postreže enako dobro sL občinstvu a blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, korona ta uoko. - PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. -
Priporoča tudi svojo prvo in staro trg0Tin0 jest Tin v ulici Farne to 10.
„ALLA FIDUCIA"
Velika izber izgfotovljenik oblek za moške
Trst, ul. Scorzeria 4 (vogal ul. Arcata).
Priložnostni nakup za biimo!
Velika zaloga Volnatih oblek kremaste barve.
Velika izber oblek za dečke, suknjičev, telovnikov in kratkih hlač v modernih barvah in modri.	Vse po najnižjih cenah.
Gostilna „Adrija"
v Barko vijak
se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov na Miramaraki cesti v lastno hi§o v ulici 1'aneera *tv. 111, p. d. v „Kiancu , kjer ima svije rove dobro-urejene prostora. Cenjeni g »stje naj bodo uverjeai, da bodo v novih prostorih pon eženi istoUko kakor doBedaj Toči ae vedno sveže Dreherjevo pivo, črno in be!o domače vino. Izvrstna kuhinja. - Za obilen obisk ee priporoča
Vekoslav Kocjančlč,
laatiik
Zdravilišče in codno zdraoIHSče
Kamnik na Kranjskem pri Ljubljani, Slovenske planike, železniška postaja.
NajlepSa planinska lega, v zavet; u proti vetrn brez prahu, popolen mir, tek vzbujajoč planinski zmk. pož vljajoče planinsko Bolnce. Popolno vodno zdrav ljenje, utrjevalne kure, aolnčne, cgljiKo^okiale in električne kopelji. Senčnat zdraviliSčoi park, krasni gozdni izprehodi, izbirna, poceni restavracija Rtano-vanja v -zdravilišču in večjih vilah. Zmerne cene. Zaameniti ospehi pri krvnih, živčnih, arfiuih in pljučnih boleznih. — Pojasnila daje zaauni in poštnine pros« dr. Lapajne, zdravilišti vodja
Aiberto Finzi & c.o n Planinka,
Pazite na ime i delka, isdelovatelje in na varstveno znamko.
Trst, nllea Gaetaao Donlzettl 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungariaeha Allg. Groditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele in fine Otrobe, oves In sučivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobrozsano moko Združ. parnih mlinov „Hungaria" ak, dr. v Budimpešti.
Ceniki in uonf e« pošiljajo nn nxhle-% o.
Telefon St. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trat
n planinsko letovišče, 1250 m nad morje«, blizu Ruške koče na Pohorju, 10 sob 22 posteljami, topla in mrzla kopelj, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahki dohodi železniških postaj Ruše, Bistrica nad Mariborom, Maribor, Fram. — Cene zmerne. Sezona od 1. junija do 15. sept.
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica slovenskega planinskega društva, poŠta Ruše, Štajersko.
PooebaiebottomttoColstovršklslatini®Kadilci!.... r.
odpravite kakor Ce pndpo pijete in grgrate Tolsto vršk o dijetetično kislo vodo, ako j* seda) po, ku.it«,. to M patraill. vr.l*c m.darno nr.dlti da aele ae altaU .- likova kislina, temveč seje ■asel ..„spojil aav. moča. Bgljlkov.kls.1 prlt.k. Sedaj lahko tekmuje T.lrtovrik. alattaa z vsemi .aibolišimi T-!,C, IT!; t "1.11™"ii iZ
Katare, zaalizeaje itd. z ničemer hitreje i a boljie ie
/ ia i */i 1 steklenicah. —
aaj lahko tekmuje relStovrSKa slatina z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker čvrsta »ozira i« ima
i. ZrL *	* ' * *---; 1	' " " ~
Plal
A	TVpB8J,1Bi'r"a,"M6 ^Nar?ča ^ pri ^ podjetju Telsivrika slatina, piita 8BitM|7K.^iki7
Anetlnentje I Pijte le Telstovrsko slatino, ki vsled prijetnega oknsa nadomešča vsako dniga pijačo! Poskusite 2 Best« hvalili!
zelo rezek okus t* ostane todi iiita I. dobra. Nabite i. predaji.Vo7 žaEof s T5 st^IeS 38 l ^a fe85 knT.7
»^kleaice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati^ a.aJize zdravniških izvedencev i. ceniki zastoin Jin franko - ToUtovrtko slatios .a^odaio
r^vM HC b^miOC' ker je res pravil., i. namizna osveznjoča minerala^da. Odlik.vana na dvell hip>SS£ razamvan. — uti čistega nosiCKa fre v narodno namene. Naroča se on oodierin Taiatovrtk* alatlna. naita	_ 1r___; se vsata „oži^ 1 »/, / stekleni«. —
Vettka zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2-30 in naprej, kakor gorgonzola, errsentalski, ovčji, trapist vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se v«lani
J J. Suton, M
I Vazov:
Velko na vojni.
Resnična dogodba.
Ko so ga vzeli v vojake, se je skril na skednju v slamo... Postarni oče je šel ▼ mesto, prosit k oblastniji, da bi ne vzeli Velka, ker je njegov edinec in nima nikogar pri gospodarstvu, ki bi pasel vole in opravljal setve.
Doma je ostala le stara mati, ki naj bi odgnala vsakogar, ki bi prašal po Velku/
„Baba Vida... pokliči Velka!... Mora iti v mesto... je rezervnik... Naj vzame puško s seboj..." ji je dejal vaški predstojnik.
„Velka ni doma, moj sinko !u
„Mati Vida!... morda se je pa Velko skril vprašujejo rezervniki, ki prihajajo mimo vrat.
„Ne, sinko!... Kam pa naj ga skrijem ? Od predvčerajšnjim ne vem, kje da je... Saj vendar ni nikakšen nepridiprav! Saj ga vendar poznate..."
Tedaj pa je prišel mimo Ivan Mori-sivina, vodja rezervnikov. Oborožen je od glave do pete. Vsi vedo, da je grozen človek in po vsej vasi se tresejo pred njim.
„Babica !... Če ne bo Velka do jutra pred odhodom na mestu, mu jih naložim sto s palico, brž ko ga primem!... To si dobro zapomni!"...
„Kako pa to!... Mene ubijte, brž ko ga najdete!... Saj vendar ni nikakšen nepridiprav !... Ali ne veš tega ?tt mrmra prestrašena mati Vida in misli na Velka, ki sedi na skednju...
„Sto udarcev s palico!... Ne enega manj!..." je ponavljal Ivan odhajaje.
In Velko?... Z mrzlično grozo je zrl za njim, skozi odprtino, napravljeno na strehi. Čul je grožnje strašnega Morisivine in se je še bolj prestrašil.
Urno se je splazil v skednjev kot, zlezel v slamo in se zakopal notri do vratu.
In tako je ostal do večera.
* *
Naslednjega dne zjutraj pogleda skozi špranjo: na trgu sredi vasi stoji množica rezervnikov, vsi njegovi tovariši, vsi veseli, v uniformah, in na njihovih z jesenskimi cvetkami okrašenih čapkah se svetlikajo v solncu zlati levi... V ustnah so imeli male vejice, s katerimi so okrasili tudi puške... Naboji, naniiani kakor biseri, se križajo na njihovih prsih... In kako se jim podajo pločevinaste steklenice, viseče ob strani,... solnce se zrcali v njih!...
Tišina je legla na čete. Rezervniki so vstopili nasproti koči v vrsto.
Sem od točilnice je prihajal Ivan Mo-risivina. Nosil je čapko, vise ko kakor dimnik, na strani ji je bil pritrdil belo pero.
Obstal je pred vrstami, govoril nekaj, dal znamenje z roko... in pričeli so se pomikati, enakomerno, v redu, on pa pred njimi. Za njimi pa v pestri množici sorodniki in prijatelji, ki so prišli po slovo.
Pesem se je razlegala glasno, zvonko....
Velko je posluhnil... ni se mogel na-J slišati sladke melodije... in pesem je polnila vso vas... nebo in gozdove...
Odšli so... izginili...
Zdaj pa zdaj mu je prinašal veter zvoke pesmi, razlegajoče se v ozračju.
Ali ni vojska nekaj lepega !...
Velku pa je bilo srce nemirno... Pogledal je doli... prašen od glave do pete, pokrit s slamo in pajčinami... okoli.njega zadušen vonj, temina, nesnaga od miši... in tu in tam prodirajo skozi špranje redki solnčni žarki... kakor ukradena luč...
In tam... širna polja, jasno nebo, svetlo solnce sije... reka šumi v dolini, ptice se spreletavajo v višini... in njegovi tovariši korakajo čez zelena polja in pojo...
Ne da bi veliko pomišlja], je zdrsnil Velko skozi štirioglato odprtino s podstrešja v sobo, vzel puško na steni, šel skozi kravji hlev, pobožal marogastega vola, poljubil ga na čelo, preskočil ograjo, da ga ne bi videla mati, in stekel na polje, kakor bi ga kdo podil.
Rezervniki so korakali in peli. Kakor bliski se svitajo njih bajoneti v solncu... njihova zastava vihra kakor velika ptica z razprostrtimi krili...
Pred vsemi pa koraka Ivan Morisivina. Zdaj pa zdaj se obrača, daja povelja in gre zopet z veliko čapko dalje.
Ko jih je Velko došel, je umolknila pesem, vrste so se razšle, in vsi so zagnali krik, kajti po Velkovem prihodu so imeli nekoga, ki so ga mogli obdelavati.
Umalejtan! Umalejtan! Kako se imaš ? !... Kakšen junak !... Kje pa si bil ?..." so kričali nekateri.
„Umalejtan je prišel!..." so kričali drugi, — „zdaj se ne bojimo nikogar več in vjamemo sultana.u
„Marš !... Marš in veselo I... Marš!... Marš!... Carigrad je naš!"
In vsi rezervniki so se smejali in zrli radovedno Velka umalejtana, na katerem j so visele tu in tam še vedno pajčine. t
Velko je zardel in molčal	j
ln Morisivina se je smehljal. pa kmalu ; se mu je nagubalo čeio in zavpil je ostro :j „Dovolj, dovolj tega!.. kaj se smejete ?... Dobro, Velko! M*rš!..."
Rezervniki so se pomikali v redu
dalje.
Toda preden so prekoračili prvi grič, so prekrstili Velka od umalejtana v podčastnika.
*
* *
Zvečer so dospeli v Piovdiv.
Nastanili so jih v novi vojašnici na Lačnem polju.
Naslednjega dne je pregledaval častnik čete, poslušal poročilo Morosivine in odšel,
Velku je prijalo ondi: juha z mesom, novi vojaški plašč in tovariši in zabave — vse, karkoli poželi srce. Privadil se je novemu življenju, prisvojil si je navade in govorico vojakov... v ničemer ni bil več podoben nekdanjemu Velku.
Kličejo pozor.
„Tu !* je zaklical na ves glas, se zravnal kakor struna in zrl predstojniku v oči.
In drugi se norčujejo iz njega.
„Velko..." je zavpil Ivan Morisivina, zdaj že častnik — „leva si napačno pri-šil na čapko!... Divjak!..."
„Na povelje, vaše blagorodje..." in Velko zre spoštljivo svojega predstojnika.
Vsak trenotek so prihajale nove po-šiljatve novincev, ki so jih razdeljevali med rezervnike, da se izvežbajo.
Velku so pridelili kakih deset vojakov in pet meščanov. Ivan Morisivina je bil nasproten nekomu izmed poslednjih in ga je grozno mučil.
Zdaj ie našel prilike, da se maščuje.
„Velko!..." je poklical svojega podložnega na stran.
In ko je Velko stal poleg njega, ga je vprašal, kažoč z očmi na nekega novinca v redu : „Ali so ti pokorni
„So pokorni, vaše blagorodje../
„Ali vidiš tistega velikega?"
„Vidim ga, vaše blagorodje..."
„To ti je pesjan.. to je... saj razumeš ? Dobro pazi... ne dovoli mu, da se gane... če koraka slabo, ga osuvaj... če ne zre naravnost, ga udari po gobcu s pestjo... ne prizanašaj mu... Naprej, da vidim..."
„Na povelje!
Velko se je vrnil k novincem, podčastnik pa je krenil proti mestu.
Velko ni razumel, zakaj je podčastnik zapovedal, da tepe samo velikana. Marsikateri kmečki sin je pravcati lev med vajami, in velikan koraka najbolje po povelju. Ali se ni morda gospod podčastnik zmotil? Tega ni mogel razumeti; toda odtedaj se je čutil, ne da bi vedel, zakaj, pred velikanom v zadregi.
Zvečer ga je Morisivina poklical v pisarno.
„Velko, kako je s tistim oslo.n?..."
„Na povelje, vaše blagorodje..."
„Ali mu je gobec otekel?..."
„Nikakor ne, vaše blagorodje, on opravlja svoje stvari redno..."
Podčastnik je nagubal čelo.
„Čuj, ti si velblod. Jutri pridem med vežbanjem... Naj stori karkoli, ti ga vpričo mene pošteno ozmerjaš, drugače naj te vzame hudič!..."
Velko je odšel prestrašen.
Opazil je, da je postal gospod pod častnik izza njegovega povišanja hujši, in končno... kdo ve... morda je taka navada...
Drugega jutra je prišel podčastnik k vežbanju z globoko gubo na čelu.
Velka je oblil mrzel pot.
Takoj pri prvem povelju: „ena, dve !" je pni Velko k velikanu, ga potegnil za uniformo in zavpil z zamolklim, slabotnim glasom, kakor bi prihajal iz tal: „Prosim... gospod !..."
Dalje ni mogel spregovoriti ničesar, le proseče je zrl na velikana.
Nekateri vojaki, meščani, so se smehljali, videči obžalovanja vredno ulogo Vel-kovo, ki ni vedel, ali je v nebesih ali na zemlji...
Besen je stisnil Morisivina zobe, po-bledel, skočil h Velku in ga udaril po obrazu, da se mu je udrla kri iz nosu.
Zaloga moke prve vrste
wtn
k> i
PAMumm
Sukna
lodn« in mn&ma blag« *• pnpodi fai 4mm», piipcrofc
KAREL KOCIAN XX tor«TB* nku XX
■ v Humpaiou (6«ik»)
7 XX U»orci fra*ko. XX
Telefon Št. 231 - Riva Grumula št. 12. - Telefon št. 231
Zastopstvo in glavna zaloga
najfinejša vrst pšeafčne moke ln krmulh lz<Iolhov poznanega
valjčnega mlina Vi HM MAJOIĆ v Kranju

Brzojavi: TRUDEN - TRST.
•amtjMeRtiflna t*;---.. .
Brzojavi : TRUDEN-TRST
m*,-v
Veliko skladišče klobuk©
|j—,1 dežnikov, beli ta pisane tra]ee, teladsk. platna IISJI žepnih robcev, moških nogovlc Itd. Itd.
tf
MM 1
K. CVENKELTrn, o0r..32
Cene zmerne. - Postrežba to6na in vestna
Narodna trgovina.
SOM
Ivan Hervatinov naslednik
JOSIP MRSUTTI
Trst, ulica Barriera veccfva 11
priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto
tttoulno Min In koloni], blaga
Specijaliteta: kava vseh vrst in cen.
Pekama in odlikovali* slaščičarju
Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a.
Trikrat na dan svež kruh.
Velika imber ala&čic in biSkotor.
VELIKA ZALOGA dooaačih in —— Inzetuskih vin in likerjev. -.......
C BADIOAKTIVIE TERKALHE TOPLICE K	_	_	m	•
toflice na KR £ n j BK£M Ernesta jregnan, jrst
Postaj« Dolaojiko želesnloe Straža - Topilo*.
Akroterma 38 • C, ki daje na dan nad 30.000 hekt. radioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna in močvirna kopališča, pilno Ln kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, levmatizmu. ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih itd. Elektroterapija, masaža. Ravnateljstvo : kopališčni zdravnik dr. Konst. Konvalinka. Udobno urejene sobe za tujce in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdu-
vita okolica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi. Sezona od 1. majnika do 1. oktobra.
ulica S . Lazarja štev. 17.
Skladišče kož barvana, vseh v st rumene in črne za ftevljarje ln iem*rje z delavnice florniih delov čev!»a- (tomaje). Telečjj toie čraa In rumene (Bokakalb). Joiftlla na najbolje vrste za barvana 6*vije. Haročbe za i%9 kraje deželo Izvršuje točno ln hitro
I* Velika zaloga in tovarna pohištva \
:ii ANDREJ JUG - TRST
H* Via 8. Luda 5-18	Via S. Luda 6-18' |F
BMAZA DT UPA OBDA fUHi Ul I1T11IH1 fflđm TATBIAJUJ i 'S bilo mano	b mk.TTftaik Mk	curi man. 9 -s
Jfova trgovina modnih predmetov
za moške, ženske i« otroke
(blizu knjigarne J os. Gorenjec, nasproti kavarne .Commercio*).
v Trstu, uL della Caserma 17
Velika zaloga klobukov, kap, Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih cenah.
3'
Meje žena
in vsaka pametna, Štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino
Uft lCUM" e=n
Dobiva se povsod, adi pa se naroči naravnost. Zdruiune tovarno masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Dlefenbaohoasso 59.
I	—^B^^—^Ml
* "T
iii« . — j4»i'. ■ v
» bolohno In r#
Kii-lO 6/Žrmva/fo
Prevrni« irih it (ti, iaMat ta 8|*iM}« ta« •r«ubM
mm* 94 m*J*M*w6ih kmdmr m J* trmMm pm
MU.
i 11 hohflntinl m «000 adi8TBliUml ■»diormO,
btaftl tku
IiNnl »ku
Lekarna Serravallo - Trst


ijf. m

Pristno hrnsKo sukno
pomladna In poletna sezona 1913.
Odrezek 3*10 m dolg t 1 odrezek 7 kron . . .. .. I 1 odrezek 10 kron
za kompl. moško obi. ) i odrezek 15 kron
(suknja, telovnik, hlače) I 1 odrezek 17 kron samo + + + ' 1 odrezek 20 kron
Odrezek za Črno salonsko obleko 20 E kakor tudi blago za površnike, turistovske lodne, svil. kamgarne, blago za damske obleke itd. poSilja po tovarniških v enah kot reelna in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sabna
Slegel - Imhoi - Brno <fflaravsto>
Vzorci gratis in franko.
Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naročujejo aukrm naravnost pri tvrdki 8iegol - Imhof na tovarniškem mestu so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba todi malik naročil v popolnoma svežem blaga.
£.dor žali kupiti kavo,
čaj, kakao, namizno olje, rum in konjak, vie I. vrate, po nizkih cenah.
saroei poštni zavoj 5 kg
(netto 43/4;i ga dobi poštnine in carine presto ed zaloge prve o prodajo na drobno združene tvrdke
frifff mm, Trst, bL Mlrumar 13.
zdravljenje!
in
ni
Prva jugoslovanska ll|tfMa Vlllf|||> tovarna glasoviijev MIIIUII tClUl
Trat — via Farneto it. 42 — Trat
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd.
ID
Delo točno.
Cene nizke.
Ante Lisica
Trst, uL Lazzaretto vecchio 36.
Zaloga dalmatinskih vin
iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno.
Gostilna v ul. Pozzo St. 20
(Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje
Gostilna v ul. Cas. Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo št. 19.
Vino na debelo po ugodnih pogojih.
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obi?k.
CR]
cena škatljice , . K 1*20 popolna kura 6 šk. „6 — Sirup iz oasmparile . . . steklenica „2 — „ „ „ „jodiran" „ „ 2 50
ZALOGA V LEKARNI » GALEN0 «
mU«& S. Olll&o. - Telefon 20-76.
: Sklodl^e vsakovrstnega oglja
premoga, petroleja itd.
W prodaja po najnižji ceni in razpošilja po stanovanjih
:: IVAN GERMEK :: prej RIBflRlC
Trst, ulico Squero nuooo 15, zraven poste. — Telefon 22-73.
>	■ v
Prodajalnica ur In dragocenosti
O* Bttcher
(tz drag Dragetina Vekjeta)
Trst STb.^ Corso St 36.
Bogati Umi zlatan ine, nrebrnine, dragocenosti ia iepaik ur. Kupnje is menja stara »lato im tudi irebre s movinai predmeti. — Sferna oaročbe in popravka vsakovrstne srebmine, zl&taame, kakor tedi kep ne vre.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Trgovina razno
PERUTNINE
U
BE
3
Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke
=1 GfustoPilottifuGius.
ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25.
Riva Pescatorl Štev. 14
Specijaliteta: ladijske evet like Po-moda in škatlfe in bele in kamjzo-barvne pločevine.
Žlohovi, cevi in zidne obloge
iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave).
------r--s=


Nova tovarna kandit
v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan)
Romano tJimador
ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zeio fine izdelke.
Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.
Brmin a Warbinek
manufakturna trgovina, Trst, ui. Giulia št. 14. NOVO DOSPELO!
Buze, svilnato delo, volneno blago za polu-sjelono v vseh barvah, perilo na meter in na-rezeno, za moške in ženske, stezniki, novosti, volna za žimnice, trojnik, zavese, svilene šerpe, spodnje srajce, nogavice, opreme in drob-njava po izredno nizkih cenah.
Mova. klobučar na
Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2.
Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih tovaren.
Velikanska izber a angleških čepic
za može in dečke. * Cene izredno zmsrne. Sprejemajo se poprave.
ALOJZ KRŽE
B srkovi je, (Bovedo) via Perarolo 342.! Priporoča cenjen, občinstvu svejo j
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga
Trgovina, jestvin in delik&tas
CELESTE FURLANIj
Trat, via Belvedere Sf. 57.
Prodaja vedno sveže testenine iz Ilir- i ske Bistrice ter iz drugih zananjih te varn. Vino in likeri v steklenicah, i Postrežba na dom Razpofiifja se pa-: kote od b kg naprej : kave, olja i. dr. HI . TKO BRAUNIČ AR, vodja trgovine.
SKLADIŠČE
š valnih strojev in koles
L aigi Gramaccini
TRST, ulica Bar n*ra vecchia it. 25 j MCDf^	M j? CJl kif\
Ceie aopTanie, -ar Piačiio sa oiretjllCiP^I^V^I^II^lltl Hii^tfi I O
Sprejme se popravljanje šivalnih strojev [MMBNBMBIieME za vozove, vagone, blago i. t. d. ^kkmkk vsakega zistema. Prodaja igel. o!)a In aparstsv.
Kupuje in prodaja že rabljen J Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje.
-"V55ne 3t oje-——! GIOV. SIVITZ, Trst
UMETNI ZOBJE Telefon št. 18-83. ulica G. Galattl Št. 8. Telefon št. 18-83.
v bogati izberi.
Irst, nI Caapaile št. 15. - Tel 759.
Purani, goako, raoe, plSftanol, štajerski In tiomad, pouhard. — DIVJAČINE: zajal, srne. jeroblss, skalne jsrobloo (kstsrnl), fazani. 6a|no maslo In Jajoa. V m po aaai, da h m kati nikako koakaiauso.
smm oiiio m m
a iiriTi, intrilja ii stavk materijala
Josip Micem
Trst, vla San ClUino it 2 (Sv. Ivan)
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez « vsake bolečine Z
Dr. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
TRST -
Uilca doi!& CaGerma št. iS, II. r.adet.
Slizabetina družba za
parne mM (sS)
Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 aHL kg na leto, 55 vagonov aa dao ooo
•LAVNO ZASTOPSTVO!
ferdiiand ffirst, Crsl
uHoo Miramar što v. 21. ooo
Žito m otrobi n* debelo.
Moderne železne ograje
za vile (dvore«), vrt p, tovarne, dvorišča, prostore za tono itd.
Ilustrovan katalog štev. 104 brezplačna.
»Žična industrija alpskih dežel" Ferd. Jer-gitsch' s Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu.
Podružnica tovarne t
Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Prateroasse 29. Tel. 4144
Restavracija FINDING
Trst, vla Cologna 11 Vsako nedeljo In praznik
PLES
Vstop 50 stotlnk, po 8 30 stot. K plesu svira mestna grdba.
Proračuni zastonj!
Popolne in.-' :alacije za vodo, plin. klosetn« aesalke, kopelji in kopeljsfci peči. Vsakovrstne soine peči, »cet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice in stekla
Rodolfo Sismond
avtoriziran mehanik - inštalator Trst, ullea Muda vecchia 5.
TRGOTSKU-OBSTNA ZADBDGA SIS" ZSS&L
ul. S. Francesco d'AsIsi St. 2 i. aadstr.
Postna fcraailotekl ra6ao 74.679	Telafaa IS-04.
Podpisana al TSOj» auunttl sla vsema občisatva, da oddaja strankam v brezplačni najom
= male krnnllne skrinjice --
Vsaka droilaa, kakor M vsak pasaaezatk lakka doM taki afaisSeo, U w prtaMTM za prihraaisvaajs mM li v«ft|m mt,
Skrhijlse se dobe pr\ pedplsasl zadrgfC
Trgov, strt »draga sprejema kraaOas vloga sd vaakogav, Sadi trn si člaa in jik obrenS^jo po
4'U'U
Kastal Savak krmaiL vlog alaSoCs
okroke ia proM aaesoSate odplaštiem.

nm Wls—na oa 4ajo|s v as: db
Znioss lzSsianlli obioK
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospoJe in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga.
♦ NA OBKOKE! Zuiem»' cene! ♦ Adolf Kostoris
Trst, ulica S. Giovanni št. 16, L nad.
zraven „Buffet Autom — Telefon 251, Riui- D.
:: Pozor! SkladiSče se nahaja v I. nad. ::
:H@rmin§fi6 Tre&u
Bartier* vescA:*t iJiv*. š
saiego g * •
mr venci "^m
is biserov vrz&aik % »a-lice, e*	evatie s
SLvrtlB ijjBp.ari.
Sajaivjs ksKkvsr.fift
Trst, ulice S. Lezzaro 20. Tovarna pohištva Iz bambusa, ludljskega trsja in f»r»»tja.
Praktidui in k riiini darovi
za vsako priložnost.
EMILIR CERE0RT0
Campo &&B G taco in o S t« v. 2. Priporoča cenj. občinstvu svoj«
trgovino pisarniških ia šolskih potrebščin.
?rodaja razglednic in IgraC vseli mt
Prodajajo se tudi molltveniki v slovenskem jeziku.
Sinilo Mtem -i
t SIT, diše fifsss* Cardsssl itsv 3»
n TKLKTON Sto v. Si« U 0
tlmillSf w*4jt, ortopedi <afl aparaSfi, ■otsral, aaatao roko Is aej«, kiTfi)«,
kilal past, olarttiai paai ta aefo«loev olektretera^erkliM priprave, aparati oa —mmmmmmm lakaia<o. mhi i l m
lUJ^tMS Hirnika sm ktwr*>»
y «aja. Tm*r-	t* J % i*	•«a
»laca	::: tt:«x
Artistični fotografični zavod
Ezio de Rota - Trst
ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti lekarno Pieciola). — Fotografiije ni avetiem in motnem papir u, plastično in naravna izvršene. Povečanje vs^sa slike na r.ije. akvarel aH pastel. cSpeeijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozaBi 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob k&ksršDem si bodi vreaena.
F
RRN BRTRGELJ
čevljarski mojster Trst, ulica Vrttoria Colonna 10.
v bližini ulica Tigor), priporoča se slarsemn občinstva. Izdeluje in popravlja vsakovrsteo obaralo za molke, ženske in otroke. Sprejoma naročila po meri. Cene zmerne.
Podružnica Ljubljanske kreditne bank© v Trstu.
Delniška glavnica E 8.009.000.— Rezervni zaklad: K 1.000.000'—
Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU.
Plazza della Borsa Štev. IO, telefon &tev. 518.
obavlja pod iako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti.
Obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru.
Prodaja
srečke na majhne sečne obroke.
me-
VLOGE NA STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE OD I. JANUARJA 1913 DALJE S ČISTIMI AVio
Crgovina z nsnjnn in ctvljarskimi predmeti
■ prlklopljeno Udelcvalnloo zgornjih delov In prefilvalnloo ter zaloga nnnetnllrov v ulici Belvedere štev. 49.
IVAN SIMON1C.
SBHEmHHHHHEaiiBBaS
li Ljudska
1 BOGOMIL PINO
IS Trst, ulica Vmcenzo Bellini Št. 13 Jig|	(lasHOti ceiKvs sy. Anfia lOTeia)
Bog-at izbo*
ur, verižic, orratiilh verižic, uhanov, pr-^	stanor, zapestnic Kd.
ihti ^	^	Konkurenčne cene.
U^JLMJ M} DKH
jvftcolo Cescianeich
koncesioniran zobni tehnik Trst ulica Pontarosso 5, II.
vhod v ulici Nuova štev. 15
:: Je prevzel svoje delovanje. :: Sprejema 9-I2V2 ln2V2-7. Cens zneroe.
Li
II:
IIIC=1
L
van KosmerSj
Ivanov Rojan, ul. Montorsino št. 7,
priporoča o. ob61nst?n svojo trgovino jest vin in kolonijalnega blaga.
ti
! fM loto 1Q7Q! Povsod znano, slevMo Ia prlljsk-Ull leta 10/o! i]eno dvfliiće sreMvs.
Pri večji* Bsračbsb znstos zniža«s LEKARNARJA
^s 7hierry balsatn
pattmvno z«wovan. — Pristan samo z nano kat varttvn* znamk*. Prott rukl f»l«iflkactjl »e bo «tr(«o postopalo »a podligl pravice. Ta balr*m je a^jboljle »dimnlo pfačnlm ln pnnlm botnotm, kalija, hrlparortl,	ribanja, pljvć-
nema katara ln esoutto proti lnflaencl, tlabl pr«Wrl, leiod-MBB krču, onetjb jetel la oblrti, proti wti|)il>iM, prefcia-Janjo. *obcfcola la ««tMm boleznim, proti trganja, epakllaam kotnim boleznim itd. '»/» ali «/i ali velika rtekl«nloa K 6'00
Lekarnarja A.Thierryja Ste peresno mazilo
edino pristno ■ansitjlro lećil-
ao u race, otekline, odnra-
Djmje la t«4t»a tm ftodljiT« »novi ln Trdinoma n»me,tuj6 mntn« oporaclj«. UAnkuJe tudi preti
Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stetink.
Dobiva se: Lekarna pri Angelc varuha, ADOLF
THLERRT, Prepada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. Na debele se dobiva v Trstu v mirodilaici FRANCESOO MELL.
MIROĐILNIC4

Antonio Urslch
ul. Barriera vecohia 14.
Zftlegs barv, tepičsv, f rsežev, pe- i caiov, ribjega olja, prsškov prsti Mr&osoH taj#<tjšfi o več, tihega sadja, voska, laka za tlak, *4av is krtai.
J?
Dubrovniškaparoplovna družba
delniška družba v Dubrovniku.
Brzoplovna proga v Bari: odhod vsako sredo ob 8 zjutraj.
Brzoplovna proga v Kotar in Spuž: odhod vsak
petek ob 5 popoldne. Brzoplovna proga v Kotor s odhod vsako nedeljo ob 5 popoldne.	i
Ptrniki I. reda. Tretji razred zava ovan. V prvem raz edu kabine z eno ali več postelj. NttjveČja gj udobnost Kuhinjska postrežba b.ez prigovora. Cene zmerne. Za pojasnil« se je o rmti n« glavno fc} zastopstvo, ulica Lazzaretto 24.	TELEFON 12-61. g
f/tammmmmmmmmm-
Turo prodaja
Emillo Muller
B-ajogleđnejlS ia najfta-reji* prodajalni«« ur v Trstu, S. ii .'i tO tU <3 (vogal ulice S. Nicc-iči).
VELIKA IZSERA
▼ori^o, slfttlL, artbf aJh. k »kor tudi stsa«
i&i&JKtir SJbili nr mhi
UetaatvIlM« lata HM.
KAREL DE LAMI
po visokem c. kr. naniestništvu
Kj.vGE.SIJONIRANi Z0B0TEHNIK
Trst, ulica Belvedere št. 4. III. nadstr.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4.
■4'
J{ans Schmidt
TELEFON St. 1085.
zobotehnik
TRST al. detla Zonta St. 7. /.
1995
Novi zobosdravnišHi ambulatorij
ul. Rossim St. 12 (voga! ul. delie Poste)
Laboratorij za moderno dsntistika.
Umetni zobje od K 4 - dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2
Izdiranje zo*> brez foolečiu po i K.
Ordinacijske ure:
od S dopol. do x pop. in od 3 do t zvečer Ob nedeljah in praznikih od g d3 za.
Tovarna
kovčegov ln potnih torb v vaah velikostih ln popra-▼11 a po nizkih oenah — PoilljatT* na	strani.
Trst, ul. Silvi 9 Pellico štev. 8.
Zaloga: solkaaskega : plitva
GIOVAmu BENCICH
TRST — ulica Arcata 5. — TRST
Posamezni kosi pohištva in popolne sobe. - Las trna tapetniška delavnica. Lahki plačilni poffajf.
Prva slovenska m i rod i Inica
v Trstu
Hlojz Saletelj
•Um Carradorl 18, v bllilal ••stlloe NB0
Zaloga barv, Šopičev, mrežic sa plin, predmetov is gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo ee pošiljke petroleja v erigi-saca nalnih posodah in drugo. ■■■
Cafle Kuovo
1 J	(NOVA KAVARNA)	VI
Tr^l Plazza Barriera Settefontane
Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh Trst. Biljardi Seifert. Telefon IO-8I. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten
B U F F E T,
iger se prodajajo mrzla jedila, vino naročila na dom. Priporoča se ndani
SVOJI K SVOJIM 1
Prvo srbska, slovensko, hrvatsko manufakturna mina
IVAN OKLOBŽIA
TRST, — ulica Barriera vecchia štev. 3T. (ex PEKIĆ).
Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila.
Vse po eenah, ki se Jim ni treba bati konkuranee.
i
OOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOC
ooooooooooooooooooooooo
00000000000000000000000
1	PRIP0R0ČLJIUE TURDKE I
o	o
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O "^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Brivnice
l^nodlo	kupujem ter izdelujem vsakovrstna
najmoderuejSa lasna dela. ANDREJ ROJIO, ul. Acquedoto ilU.	1752
7oncl#a loči izčešljane in rezane, kupujem £.t>IIOl\U Saol po dobri ceni. a. že bek
po
Viaburar, Tr<<t, via Oarducci 9
lSfli
Anton siovak, brivec vJbS:
vec/ere St. 57, ^e toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni ob:sk- — SVOJI K SVOJIM!	zao,.
Brivska dvorana. f/.T^^o1?;
Rojann in okolice, ae priporoča brivska drorana v niSct Montorsino 7. Za, dobro postrežbo jsmči Štefan Vnkomanovid, brivec.
Čevljarji:
piuio	ulicd ^I^liaoa vento 11.
i »ii^l IIRIO priporoča avojo delavnicj is prodajainico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vue po najnižjih ceaah. „dvojt t svojim t"
Fotografi:
CVsf jasit^cfo Antena Jerkifia naaljv: Irdt, oJ
aid deIle ?osto 10; G0t-1Caf Goapo-k«.
niica 7
^Siiillh^i spomini so artistične fotografije u» vajBjUUOl kriatalu, porcelanu itd. za priveske, nagiobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij j« GIOVANNI PELIZZAKI, urar, Trat, alica Nuove *l (palača Ešalem).	Ud«
Knjigoveznice: ifnilnn^nipo anton hepenžek j«
j'SJ	edina sloveosta knjigov®»-
nva v Trstu, ulica Oecilia 3u 9. — Izdeluje vaa jcjigoveSka preprosta la fina dela točao in pc konkurenčnih oenab.	1700
Krojači:
iirniqlunina ivan goruCan, Trat, uiica l\l UjaUIIIUa Paaquale Kevoltella ab Obilno in Monte 3t. 27, I. nad., ne priporoča cenj. občinatra za vsakovrstna del*. Solidna poatrežba, velika izb« najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kruju.	77548
FRAN RUPNIK, kroja,e'
ulica (>eppa it. 10, L a.
Mesarji:
M CCAR ALOJZIJ (L.uigi) DOLENZ. — Tirt, mZ.OMll ulica Belvedere It. 2.
Riccardo Baldassi, ST^S
Bumnega druStva") priporoča svojo m e a n i c o.
Mizarji:
v
Inoirt Ctnlfa mizarski mojster, Trst, ulica JUOlp OlUlId Belvedere k 10. — krriuj«
vsakovrstna mizarska dela
8s7
Olje, kis, milo.
FR. BIAGGINI, TrBt ulica ^ 21
drugo.
Prodaja olja, kisa, mila ia 338
Pekarne:
JOSIP AZMANN Zgoraia Gret*5te' 278
priporoča svojo pekarno
Prodajalne jestvin:
U O t V H Mlllal Tm> PiuM Ponterosao b. rvai. VU. muicj, Trgovina jestvin in tolo-nijalnega blaga, specijaliteta: pristno čajoo maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obdea obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec. vodia.
Šivilje.
AplCCCp Trat, Via Barriera v. 33, vrau ■ nitUtn, 13. Damska krojačnica. Izdelnja vsakovrstne obleke po angleSkem in francoakem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze sa gledališče itd. Cene zmerne.
Železnine:
ftf iiniiSnm železo, stare kovine : Antoa Cerneca EVUpUjem Trst. ul. Olmo St-I2.
1730
Žganjarne:
Stara grška žganjarna .*.
v Trsta, Vla Oatraaa
ber likerjev; apecTjaute.e : kranjski brinjevec, kralri vec in rum. Oene nizke, ■apečend. Grška maaaci Audrej Antoaopulo.
5. Tu se dooi bogata gr-n ia francoski konjak, BJV0V9C in briski troputo Izber grcačio. Siaičica hi iz Sija. — S« priporoča
Razni:
APahOV Tret' uUc> Ifltrim 67- ~ Proda-• nOUD2 jalna čevljev vseh vnt v veliki Sa-beri za moike, ženske in otroke. Sprejema naroČila po meri in popravke. Oene zmerne.
t Pozor I
fpftlitaa hinja li
(n zvečar absMMMt, zal« i|itfN. Izktraa ka-bvdjtitviik« phrt (ali ftavabala).
Restavracija-Hotel Balkaa (iS^ž) |
To je še bolj razjarilo častnika, za- samo njih puške se blišče, in v njih srcih klical je : „Velko... štiriindvajset ur za- vlada radost... Vedo, da gleda nanje Bol-pora... brez kruha!..."	garska in da jim pravi, kai pričakuje od
• *	njih, vedo, da moli Bolgarska zanje.
Težko je zadela kazen Velka.	: Kamorkoli sega oko proti zapadu, je
Vso noč je prejokal. Čisto se je po- pokrita pot s pehoto z nasajenimi bajoneti... topil v svojo bol. Spomnil se je na svojo železna kolesa hrešče... vlečejo težke to-mater, ki vzdihuje ob spominu nanj... na pove in vozove s streljivom... kadar se svojega očeta, ki ga ne nosijo noge nič izogibajo, škrope utrujeno konjico več pri težkem delu... na marogastega blatom!... Pa kako čudna konjica!... Po vola v hlevu, ki se ozira, ali ne prihaja trije na enem konju, kakor vojaki Radeč Velko, da bi ga pogladil... Dolgo je mi- kega, ko so hiteli v boj proti oipki, črno-slil na to. Tretjič so zapeli petelini, zgod- j vojnikom na pomoč, nji dan se je svital, se kradel skozi Zdaj je pri Slivnici druga Sipka, in okence... kmalu se prebudi vojašnica, čas če bo en vojak več, ena kroglja več — kazni mine in pojde zopet k vežbanju... lahko je rešena domovina... Naši junaki in zopet bo zrl nagubani obraz hudobnega vedo to, in zato jim je dal Bog železnih podčastnika.	j moči in nevidna krila...
Ne... nocoj pobegne... brž ko se znoči...;	* * *
Naj se zgodi, kar hoče...	: Strašen boj divja že eno uro na vsej
Toda Velko ni m^ogel izvršiti svojega črti za Slivnico. Že tri dni grme topovi načrta. Ivana Morisivina so poslali nekam neprestano in milijoni krogelj žvižgajo, drugam, in na njegovo mesto je prišel Gosta, modrikasta megla visi nad bojiščem razumnejši in milejši častnik.	in noče izginiti
	' -_r t-' jVV^ . ..	
	F k««-	
In Velko je ostal.
Prvi častnik je kmalu opazil zmožnost Velkovo, njegovo pokornost in srčno preprostost.
Nekega dne ga je pohvalil glasno pred oddelkom za dobro izvršitev nekega naročila.
„Dobro, Velko !... Ti si drzovit dečko L. Želim vsem, da bi postali taki vojaki, kakor si ti...u
Velku se je zdelo, kakor bi bil v nebesih. Od tega trenotka je bil pripravljen, da umre vsak hip za svojega predstojnika. Oživel je zopet in vpraševal tova riše, ali bo kmalu vojna, kajti zelo ga mika, da bi nabol nekaj Turkov na svoj bajonet. Od dne do dne je bil bojevi-tejši.
„Velko... ali res pobiješ v vojni celo tolpo Turkov ?u so ga vpraševali tovariši nagajivo.
„Njih matere bodo jokale za njimi..."
„In kako jih pobiješ?... Saj nisi bil še nikoli v vojni."
„Kaj... jaz ?..." je odgovarjal razdraženi Velko, stopil na stran, zagrabil za puško, zamahnil ž njo in prebadal zrak z bajonetom.
Vsi so se umaknili, kajti jezni Velko bi res lahko koga nabodel na bajonet, čigar ost se je svetila v solncu. Nepričakovano ga je nekdo potrkal po rami.
Obrnil se je.
Pred njim je stal njegov častnik in ga zrl napol z nasmehom, napol resno.
Velko se je zravnal in onemel sramote.
„kad bi videl, da bi bil tudi pred pravim sovražnikom tako drzen..." je menil predstojnik.
„Na povelje, vaše blagorodje..." *
* *
Bilo je leta 1885. Drugega novembra se je pomikal ves polk na Lačno polje in se postavil v vrste. Kmalu je dospel pol kovnik na konju in je naznanil vsem, da je Milan, kralj srbski, napovedal Bolgariji nepravično vojno in da oddide polk zvečer v boj, branit meje domovine.
*
* *
Po prvem, nesamovoljnem čuvstvu zadoščenja nad vojno s Srbijo (splošno veselje je prevzelo tudi Velka) nastala je v Velko vi glavi yelika zmeda. Dveh stvari ni mogel razumeti: prvič, zakaj se ne dvignejo Srbi proti Turkom, ki so hudobni in niso kristjani, in drugič, ali je kaj rožnega peljati se preko morja, če hočeš ospeti v Srbijo
Toda ni imel časa, da bi poizvedel; vsi so imeli posla čez glavo, so tekali sem in tja in znašali stvari, kajti morali sc na vlak.
Kolodvor mrgoli ljudstva, ki se poslavlja od vojakov jokaje. Dekleta venčajo njih čapke z listjem, druge vtikajo smrekove vejice v puškine cevi... Samo od njega se ne poslavlja nihče... nihče ne žaluje, da odhaja na vojno... Hrepenenje ga je obšlo, toda ni č«^* ; razdelili so jih v oddelke, godba je zaigrala, množica se je poslovila s klici „ura' " i" vlak- ra i« pomaknil.
Nakopičeni sovražni vozovi vro od vseh strani, in se umikajo povsod. Predvčerajšnjim jih je bilo trikrat toliko nego nas, včeraj dvakrat, danes pa so se moči izenačile.
Boj divja na levem krilu, v sredi in na desnem krilu, kjer se bije Velko. Bori se za deset mož, dela čudeže.
Grič, odkoder streljajo Bolgari, so imeli včeraj še Srbi. Po ponovnem naskoku so naši vojaki pregnali Srbe iz te pozicije — sovražnik se je umaknil na nasproti ležeče višine, kjer se je utrdil po noči... Zdaj nas obstreljuje in siplje na našo pozicijo krogelj kakor toče... Srbi sami so nevidni... tu in tam se prikazujejo iz dima konci črnih čapk, in naenkrat izginja zopet vse.
Ure potekajo, boj traja vedno dalje. Grozni ogenj srbskih utrdb raste vsak hip.
Naša četa hrani naboje in ne strelja zaman, temveč čaka na povelje „naprej !", da odgovori na strele z bajoneti... Medtem poslušajo naši mladci žvižganje krogelj, ali pa zamolkle udarce onih, ki vdarjajo v zemljo... in brž ko zagrmi naše topni štvo, slede z očmi granatam in vzkliknejo „ura!*, kadar zadene kroglja.
Samo Velko ne preneha streljati... on edini odgovarja sovražniku enakomerno, in zato pada največ krogelj okoli njega. Najbolj pa ga je razjezilo, da ni dobil že od včeraj zjutraj grižljaja v usta... zaradi neprestanega streljanja niso mogli dona-šati kruha na utrdbe. Velkovo drobovje se je skrčilo kakor kača. Klel je med zobmi in streljal venomer...
Toda — lakota zavzema mesta...
Velko je vstal, se vzravnal in pričel iskati v telečnjakih tovarišev, ali ne najde morda koščka kruha... Še opazil ni žvižganja krogelj, padajočih vedno pogosteje okoli njega.
S
V pekarni in slaščičarni
Serafin Siega & C.o
v ulici Raffineria štev. 9
se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom.
in vlak se je
Najbolji« ia najtnodernejic nkae s* molk« ta vol mm n Seoske obleke rsrpoiilja najceneje n CTFDIIPPVI Jiinltvuiki razpeilljalaa K. O » LRfflLVni
V OELJU it. 302.'
Nova specijaliteta	-
kocke za omako
r&dilne in ukusne, za rezance, cmoke, riž Itd.
tf;
kapri ssrdjid gob« galai
paradižniki Čebula
I kocka za 2 porciji »2 vinarjev
Ze dva dni bobni ravno polje sofijsko od grmenja topov, ki išče odjeka v visokem, v globinah tresočem se Vitošu... \ Gora zavija jezno čelo v goste oblake... i Prestrašena je prav tako stara Sofija, bolgarska prestolnica... na cestah zmes-j njava in gneča., na cestah žalost... in! srca — potrta...	j
Povsod plapolajo bele zastave z rde-! čimi križi, mesto se je pretvorilo v bol-1 nišnico, vozovi z ranjenci dohajajo nepre-i stano... in z bojišča prihajajo vedno Dolj j mračna poročila... grmenje topov se bližat vedno bolj, postaja vedno bolj grozno, zrak i se stresa, šipe na oknih bobne.
Za Sofijo, v smeri proti Slivnici, mr-f gole ceste vojaštva, ki prihaja; iz notranjosti Rodopskih močvirij, od bregov Črnega in Belega morja (Egejskega morja), od bregov Donave prihajajo junaki. Noči so pretvorili t dneve, v koraku so spali, privoščili bi niso grižljaja, in vendar so
dobre volje!...
Čuješ ?.. še prepevajo v odgovor grmenju topov, čeprav so blatni do obraza, _
Pripravite se kolesarji na kolesarsko sezijo!
Tsfik, ki se spozna, kupi
najboljše kolo v monarhiji, ali
kolo »>KOSMOS>
dobro, po ceit Ijndako kolo.
Avstrijska Ma tova-rea orožja v Step.
Ceniki eaatonj in poStnine prosto pri zaatopnieiii :
TRST: R5tl Rudolt ul. Acquedotto 21. GOR:CA : Grusovin E., Corso G.Verdi 42 Sv. LUCJA: Ig. Šuligoj.
Kabaret „laxinr%
•m
* •
®
13*
Ravnatelj K. Maurice. Trst, Ulica StftdlOU Št, 10 Pri klavirju F. Leopoldi
Po dirkah vsi v „M8xlm"! Sijajen pomladanski program od 1. do 16. majnika 19 3.
Ralugyai Mitzi, ogrska šansonetka ; Gina Golz, plesalka; Fritzi Waldeo, recitatorica ; Emilia Rossetti, italijanska zvezda; Chevalier Dumont & družica, umetnika na ksilofonu; Mary Wanda, recitatorica; Ada Fortimi, ital, šanso-
Začetek točno ob 9. — Konec ???
VSTOPNINA: I, prostor 2 kroni; II. prostor 1 krono
netka ; Poldi Genz, šaiLsonetka pri gla-sovirju ; Wanda Rossetti, ital šansonetka; Szep Rozsi, ekscentrika nem. - ogrska ; Maks Hcfer, komik ; Leo \Verter, predavatelj.
m
Velika zalogu v tatu

Najcenejše ograje iz žične mreže, pohištvo železno in Iz medl
dobavlja, kakor je dokazano,
tvrdka
VAIM1N BEEGMIN
GRADEC
Podružnica Trst
ul. Nuova št. 27.
Tel. 19-79. Cenik št- 1 zastonj.
«— ZDRAVNIK —-
Dr. Đ. KURAM MS
■imjjiHrt n notranja bolezni is n bolezni n* dihalih (grlo ia no«)
ordlnuje na nojem stanovanja v Trsta, Cono it 12
od 11 Vi do 1 Vi ia od 4 V* do 5»/» popoldne. TELEFOH 177/TV.
Pri revmatizmu in pri s nBvra*gijah =
blaži bolečine, pri trganju odstranjuje oteklina ter napravi ude zopet gibčne, odstranjuje nadalje neprijeten obru-tek mraza, za drgnenje, masažo, ob-kladke in kopelji pripravni.
Besedna znamka zavarovana.
pazile ja ime litie.Ka ia udeiovattiia.
Tudi če se ga dlje čisa vporaMja nima nikakih Škodljivih učinkov, zato bolji nego do sedaj rabljeni naikotični izdelki. 1 ee*ka I krono. Po pošti proti naprej poslanem znesku 1 cevka K 150 i 5 cevk .5 — > franko. 10 cevk n 9-— ] Izdelovanje ln glamo sklallSle:
LEKARNA B. FRAGNER
c. k. dvorni zalagatelj PRAGA III, 203.
Zaloge po 1 karnah._
Avgust Holtl
Trst, ul. Stadion 35 priporoča
za birmo
svojo prodajano ur vseh vrst, zlataniee in srebrnlse ter drugih predmetov. CENE ZMERNE.
Prodajo
dobro ohranjeni
knjigovezni streji
in sploh vse potrebščine za knjigovezne obrt. — Več se izve v pisarni go?p. dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani.
l 1
zaloga obuv^
za moške, ženske in otroke
čevljarnica M;koli
TRST
ul. G. Caprin 16, vog. ul. deli« Guardia 22.
Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA.
m


Najboljših semen vseh vrst,
poljedelskih, vrtnih in cvetličnih
se dobi v zalogi
{ M. MRMAHr
* Trst, uliea Ponterosso 3 in ulica Michelangelo
iz lastnega pridelka v Redipugli (Furlaniji). Specijaliteta : redilna pesa. - Velika izber vseh vrst evetlie, trav itd.
po najnižjih cenah.
CEfiH^I SE POŠIIiJflJO FSA^KO.

4ž 2
i
$
S
i
a 6
f v „Lezi na tla, umalejtan!" so vzkliknili vsi, prestrašeni vsled nepaznosti Velka.
Toda Velko molči, se vzravnava, se zopet sklanja in preiskuje vse žepe .; . Konečno najde kos plesnivega suharja, in visoko vzravnan ga vgrizne, da bi kljuboval Srbom . . . Kroglja švigne tik njegovih ust in odnese suhar daleč proč . . . » i^iTo je bila velika napaka Srbov, Velko je pobesnel... Da jih za to kaznuje, je dvignil roke v višino in pričel kričati na ves glas: „ura! ura! ura!"
Na stotine krogelj je zazvižgalo okoli pobesnelca . . . Velko ni trenil . . . Nedolžnega varuje angel — pravi pregovor . . . Tovariši so menili, da je Velko zblaznel, toda upirati se mu niso mogli, in ležeči na tleh, so vpili na povelje Velkovo : „ura !"
Poveljnik kompanije je zrl zamaknjen neustrašenost Velkovo; toda igra bi se lahko vsak čas izpremenila v tragedijo, in Velko je bil izvrsten vojak. . .
„Velko! . . . na tla! .. , je poveljeval častnik.
Toda kakor onemel je vihtel Velko neprenehoma roke proti Srbom in kričal: .»ura! ura! ura!*4
In na tleh ležeči tovariši so ponavljali: „ura! ura! ura!"
Čudno! . . . Besnost poguma je nalezljiva. Krik Velkov je osrčil vse . . . nekateri so se dvignili, da posnemajo Velka . . zdaj je bil on pravi poveljnik.
Poveljniku kompanije se je nagubalo Čelo in kriknil je poveljujoče: ^Umalejtan, zapovem ti . . . na zemljo . . . Vsi na zemljo! .. . Nepotrebnih žrtev ne maram!"
„Vaše blagorodje--" prvič je iz-
pregovoril Velko — „beže!--ura I"
Povelj tli k se je dvignil in naravnal svoj daljnogled na srbske pozicije.
In resnično . . . Srbi so bežali... Po kriku „ura1- so sklepali, da se Bolgari pripravljajo na napad . . .
Dvajset minut pozneje so zasedli bolgarski vojaki visoke srbske pozicije brez strela.
* * *
Velko je ležal tri mesece v bolnišnici zavoljo rane na levi roki, zadobljene pri Garibrodu; levica je bila odtedaj nezmožna za delo. Slej kakor prej pa je obdeloval polje in je ostal vedno vrli Vel ko-um alej -tan. Tovariši so ga nazivali še vedno v žali „podčastnik", čeprav niso pozabili, da je on zavzel utrdbo pri Slivnici. Pa tudi on sam ni pozabil, ob vsaki priliki je pripovedoval svoje vojne spomine.
Če je vojaku vojašnica šola, potem mu je vojna visoka šola. In — resnično — Velko se je naučil veliko stvari spoznavati in razumevati. Samo nekaj ni mogel preprosti kmet razumeti: zakaj uo 3B bili B Srbi?
Mi politiki modrijani, mi imamo odgovor na to tako naivno vprašanje takoj pripravljen . . .
Toda zdi se mi, da je tudi pri nas kakor pri naših sosedih stotisoč preprostih kmetov, kakoršen je Velko, ki do danes ne morejo umeti, za koga je bila ta vojna potrebna in neobhodna, ko so Bsmi potrebovali samo solnca in dežja o pravem času . . .
Nerazsodne glave !
Občni zbor trž. podruž. „Slov. planinskega društva".
Pred mnogoštevilno zbranimi planinci, med katerimi smo opazili državnega in deželnega poslanca dr. O. Rybafa, deželnega poslanca odv. dr. Ed. Slavika i. dr., se je vršil v soboto, dne 19. aprila v gorenjem prostoru rest. „Balkan* občni zbor podružnice, ki je pokazal vidno zanimanje za to nele športno, temveč tudi kulturno društvo.
Zborovanje je otvoril podružnični načelnik dr. Matej Pretner s prisrčnim pozdravom na zbrane zborovalce, očrtal namen in cilje podružnice ter omenjal delovanja, ki je opišejo poročila tajnikovo, blagajnikovo in jamskih upraviteljev.
Nato je poročal podružnični tajnik Miroslav Pretner o društvenem delovanju. Iz tega poročila posnemljemo, da je podružnica marljivo nadaljevala svoje delo ter se vsikdar zavedala dolžnosti, ki jih je prevzela. Poročilo omenja razne kraje, ki jih je podružnica zaznamovala in opremila s kažipotnimi tablami, napisi i. t. d. Le žal, da poškodovanje in uničevanje teh naprav vedno nadaljuje. Da seznani občinstvo z lepo našo okolico in bližnjimi kraji, je izdal odbor ličen zemljevid z imenom „Okrožje Trsta", ki je marljivo in skrbno delo našega člana g. Vek. Knafelca. Podružnica prične v kratkem z agradbo razglednega stolpa vrh Kala nad Št. Ivanom in sicer na prostora, ki so ga vrli Padričani brezplačno odstopili podružnici. Izmed jam, ki jih ima podružnica v upravi, sta omenjeni rom. Di-vaška vilenica in orjaška jama „Dimnice" v Slivjah, ki se z letošnjim letom bliža otvoritvi, ©dfcof je skrlsel tudi za nabavo svojim članom ter priredil več lepik društv. izletov, kakor t BoriWeaero-Basovico, t prijazno fioriee, na raaglednl Trstelj, aa pestri Volnik, ter a& zeleni Dol Gaven-Kmelj in Krnleo. Rasen tek draitvenJb
izletov so priredili člani še neštevilo manjših in večjih izletov na visoke, strme in snežne gore. Triglav, Škrlatica, Mangart, Karavanke, Kamniške planine in celo divji Dolomiti so bili cilj mnogim slov. tržaškim planincem.
Podružnica ja bila zastopana ne vseh večjih narodnih prireditvah, a posebno častno se je udeležila otvoritve doma na Vršiču.
Odbor se je sestal v 13 večjih sejah, a dne 10. maja se je vršil izredni občni zbor v svrho spremembe podružničnih pravil.
Podružnica je štela v minolem letu 200 članov, a smrt je segla tudi v to vrsto ter pobrala 3 zveste člane. S hvaležnostjo se spominja poročilo „Tržaške posojilnice in hranilnice" za velikodušno podporo ter izreka posebno zahvalo slovenskemu časopisju za pomoč z objavljenjem društvenih vesti in poročil.
Iskren poziv se obrača ob zaključku do članov, da bi v svojem krogu vnemali navdušenje za turistiko ter prirodne divote naše lepe slovenske zemlje.
Poročilo tajnikovo je bilo sprejeto enoglasno in z odobravanjem.
Temu je sledilo poročilo blagajnika J o s. Z \v i 11 e r j a, ki je podajamo v sledečem : Denarnega prometa je imela podružnica v preteklem upravnem letu K 12.644-22; prebitek v blagajni koncem leta 1912 je znašal K 907-74. Skupno premoženje podružnice znuša K 10 050-66, ki je povečini investirano v podružničnih jamah. Tudi to poročilo je bilo odobreno brez prigovora enoglasno.
O Divaški „vilenici" je poročal odbornik Ivan Bande 1. Dasi razmere v minolem letu niso bile posebno ugodne za obisk jame, vendar uprava jame ne izkazuje izgube, pač pa še mal prebitek. Med obiskovalci je bila večina Čehov, Nemcev, a tudi posetnikov druzih narodov. Zlasti se je pričelo zanimanje za to jamo med Čehi, o čemer pričajo rami Opisi in slike jame po raznih čeških listih. V jami so se izvršile nekatere poprave in priredila se je, kakor vsako leto, o Bin-koštih, javna razsvetljava v jami.
Skrbno sestavljeno poročilo jamskega upravitelja je bilo sprejeto enoglasno in pohvalno.
Mesto odsotnega upravitelja slivarske jame „Dimnice", Eg. Čeha, je prečital podružnični tajnik poročilo. Ta obširni podzemski dom se izroči v kratkem javnemu posetu, ker delo skrbno napreduje pod vodstvom člana župnika gosp. Antona Hreščaka. Poročilo se zahvalja vsem onim, ki so pripomogli za nakazanje državne podpore za dela, zlasti veleč. drž. poslancu Matku Mandiču, in preblag, gosp. baronu Schmidt-Zabierowu, c. kr. glavarju v Vo-loski. Jamo so obiskala že med delom razna društva kakor: „Societ& per scienze naturali", odsek nem. plan. društva, sekcija Primorsko, „Circolo sportivo interna-zionale" in še več drugih. Vsi so se izrazili jako pohvalno o krasoti v tem bujnem podzemskem domu.
Med raznoterostmi se je priglasil k besedi član g. inž. J. Skoberne, ki je omenjal, da je pred kratkem obiskal jamo in se začudil krasnim delom, ki so bila izvršena v jami. Z neumorno požrtvovalnostjo vodi delo tamošnji župnik g. Anton Hreščak, ki posveča mnogo Časa gradbam, ki se vrše v jami.
Na predlog načelnika je bila na občnem zboru enoglasno izrečena župniku g. Antonu Hreščaku najiskrenija zahvala zi njega trud in požrtvovalnost.
Nato se je prešlo k zadnji točki: k volitvi odbora.
Po kratkem odmoru je bil na predlog člana g. dr. E. Slavika voljen enoglasno sledeči odbor:
Načelnik dr. Mat-j Pretner, namestnik Josip Hočevar, tajnik Miroslav Pretner, blagajnik Josip Zwitter. Odborniki : Ivan Bandel. Anton Malenšek, Karel Mahkota, Avg. Waschte ; odborniki-zaupniki: Još ko Cvek, Slavoj Dimnik, Anton Toroš. Pre-gledovalci računov : Valentin Marušič in Nicefor Stepančič.
Ker je bil s tem dnevni red izcrpljen, je načelnik zaključil zborovanje, zahvaljujoč zborovalce za udeležbo in zanimanje, kar bo bodrilo novi odbor k nadaljnemu uspešnemu delu.
Mi pa želimo, da bi se podružnica tudi v bodoče krepko razvijala in procvi-tala, kar ji gotovo ohrani simpatije, kijih goji naš narod do tega, ne le športnega, temveč tudi — v pravem pomena —kulturnega društva.
Ms|
Velika zaloga predmetov za birmo!
Leone Fano, zlatar
Trst, Passo S- Giovannž 1 (pod novimi oboki). Filijalka v Poreču.
Zlata verižica z uro, dvojni pokrov, za dečke . ... . Zlata verižica in srebrna ura, dvojni pokrov, za dečke Verižica čez prsi in zlata ura „	„ za dečke
Verižica čez prsi in sreb. ura (tula) „	. za dečke
Srebrna verižica in ura, dvojni pokrov, za dečke . . .
Collier z zlatim obeskom za deklice.........
Dolga verižica z zlatim obeskom, za deklice.....
Dolga verižica in zlata ura z dvoj. pokrovom, za deklice Dolga verižica in zlata ura z navadnim pokr. za deklice Dolga zlata veriž ca in srebrna ura z dvoj. pokr. „
Zlate zapestnice za deklice..............
Uhani z dijamanti udelani v zlato, za deklice.....
od kron 70_— dalje „ M- . * 7«— „
n	.
. IS— n . 12— .
45 —
14 —
35 —
Bogat izbor uhanov, prstanov, dijamantov, briljantov, srebrnine itd. itd. po ugodnih cenah. — Kupaj« se zlato, srebre in dragocenosti preti izp'ačllu najvišjih dnevnih oen.
a
M
ET3
fdnfiTiTšče Varaždinske toplice hrvatsko)
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdravil ški ho'el z električno razsvetljavo
st roznana radioaktivna žveplena kopelj 58 0 O
priporočljiva 7a
trnania roumfl iclliifi	P'tna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, prsih,
irydllJV, ruvmu, ISIIIJU jetrih, želodcu ia v Črevesih Električna masaža, blatne, oglj. kisle in solnčne kopelji. Odjrto celo leto. Moderni komfjrt. No . i hoteli. Krasna okol ca. Vojaška godba Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. Zdrav.liški zdravnik dr. I. Lochert.
Andrej Purič
kovač,
Trst, ulica Media 6.
Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača.
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24.
/foton Žcrj al - Trst
Kruh večkrat na dan svež, ras. lične moke, vse vrsti biokotDv ter prodaja rasnih vin in likerjev v steklenicah.
priporoča svoje
POZOR I
POZOR!
trgovine jestvin
ulica Commerciale 18, s podružnico ulica Istria 66. (Čarbola zgornia). - Prodaja se Žito, oves, koTuza in raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo.
Josip Trampuš
50000 parov čevljev
SQT 4 pari za K 8-50. fai
Zaradi poloma nekaterih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko partijo črevljev pod nabavno ceno. Prodajam vsakomur dva para moških in dva para ženskih Črevljev na v	zavezavo, elegantne oblike, iz črnega ali
Trst- ulica Farneto St. 11 i rujavega usnja, z močnimi podplati, podšivani.
9	; Velikost po številkah. — Štirje pari stanejo
priporoča, svojo pak&rijo. Večkrat ms dan avei kruh.
Zalogu moke vsake vrste Iz prvin mlinov.
Vino in likeri v steklenicah. Bladifiet in bi&kotinL - Pestrežba tudi na dm.
samo 8'50 kron.
I. 6ELB, ekspedicijska hiša
Novi Sandec štev. 278. Dovoljena zamena ali pa se vrne denar.
„Delavsko konsumno društvo" pri Sv. Jakobu (Trst)
registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi oa
redni občni zbor
ki se bo vršil
t nedelje, dne IS. maja 191S eb 4 pop.
v društveni dvorani (lastna kiša) po sledečem dnevnem redu :
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo nadzorništva.
5.	Nadomestne volitve odbora.
6.	Slučajnosti.
Na obilno udeležbo vabi
Odbori
H L! S E J I
VSAKE VRSTE
ZA VSE STROKE
ATELJE BABUDERcmiis
Oea, b. priv.
Avstrijski kreditni zavod
j za trgovino in obrt
1 (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In reserve 243,000.000 kros).
PODRUŽNICA V TRSTU
Piazza Nuova it 2 (lastno poslopje)
sprejme v svoje
jeklen« vamoftne celice
c delane od svetovne tvrdke Arnheim v Beroluio ujtmfitat proti poburt Ia vloma, pohrtu ta opravljanj o vrednot, kakor tudi iabo pobrano zaprtih savojov, ter d^ v dotičnih jeklenih celicah v najem
i* varnostne shrambice (safes) u
raaličnin velikosti, v katerih se lahko shranijo v?od<
aoatal papirji, listina, dragulji itd. fVaraostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno e banko.
Uprava In shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago.
Podružnica Kreditnega zaveda sprejema
hranilne vloge na knjižic*
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3 V/o
Rentni davek plača direktno zavod. Savi m tadl s vooaal banko vntml posli, tor *avaravaajoaa prati se« bana na treb&njn
edina žganj arna v Celju
STAJERSKO SUVOVKO
tropinoveo, brlnjeveo, vso vrste likerjev ter
m	Ustnik Robert SiehL Celje
žganje, Žganje iz tlpkevth Ja§od pripone ia	9	4
0X
„Knajsta zapoved".
Burka v treh dejanjih. Spisal F. Šara-b e r k. K nocojšnjemu poslovilnemu večeru R a | d e r | a.
Slovanska literatura je precej revna ns veselih igrah. Slovan nima onega nemškega humorja, ali pa francoskega esprita; to leži pač bolj v slovanski narodni individualnosti, ki je mehka in trpeča. Seveda tudi tu inaa-mo izjem, in ena izmed najboljših burk, kar j<h ima slovanska komediograf ja, je vsekakor Šamberkova burka .Enajsta zapoved". Šamberk je bil sam igralec in še zraven komik, poin humorja. Spisal |e burko, za katero ga more zavidati tudi svetovnoznana tvrdka Kadelburg in Schontan; ta dva nemška pisatelja veljata namreč kakor najboljša pisatelja burk. Toda rekel bi, da |u je Šamberk prekosil, kajti znal je svojo burko še bolj zaplesti in tehnično spraviti kulminacijo do prizorov, polnih komike, da se moraš smejati.
Naravni humor, neprisiljene situacije dajo »Enajsti zapovedi" prvenstvo med \semi slovanskimi burkami. Tudi Nemci so jo preveli in tudi med njimi ugaja splošno in izredno. V Zagrebu, Ljubljani, v Belem-gradu in v Sofiji so [o že igrali in povsod je izzivala prave salve smeha.
Vse dejanje je naravno in čisto priproste. Voborski, Jičiisfei, Strela in Kozliček so se bili že kakor fantje domerjli in prisegi?, da ostanejo sami in da se vsakih pet let sesta-nejo pri enem izmed njih. Zdaj je prišla vrsta na Voborskega, ki pa se |e med enim takih sestankov — oženil. Ko pa so mu zdaj prijatelji javili, da se snidejo pri njem. je mož v sto zadregah, kaj naj stcri z ženo? V očeh prijateljev ne bi hotel veljati kot krivoprisežnik.
iz te njegove laži se potem razvija toliko situacijske komike in zmešnjave, da poslušalca drži v napetosti do konca. Kdor toraj ljubi šalo in veselo razpoloženje, naj obišče nocojšnjo predstavo, a obenem tudi dokaže, da zna ceniti one, ki so mu tekom leta preskrbeli mnogo smeha in ki so za pijonirjem Štoko prvi nadaljevali in orali ledino narodne prosvete na polju dramatične umetnosti. Leon Dragutinović
*
* *
Včerajšnje poročilo o zadnji uprizoritvi „Prodane neveste" izpopclnujemo danes v toliko, da so g. Josipu Križaju kot najboljšemu „Kecatu" poklonit: njegovi prijatelji in priznavale! poleg lavorjevega venca tudi Še krasen prstan.
* *
Danes, dne 4, t. m. zvečer se oo vršila zadnja predstava letošnje sezone in se uprizori veseloigra češkega avtorja Šambeika
.ENAJSTA ZAPOVED".
S to predstavo se poslovi od našega odra g. R a j n e r, o katerem smo izprego-vorili obširneje na drugem mestu.
BRZOJAVNE VESTI.
Izjemno stanje v Bosni in Hercegovini.
SABAJEVO 3. (Kor.) Danes je bilo nad celo Bosno in Hercego-yino proklamirano izjemno stanje.
SARAJEVO 3. (Izv.) Na vse zgodaj zjutraj so bili izdani manifesti o proklama clji izjemnega stanja, kar Je vzbudilo v mestu velikansko senzacijo. Policijski funkcionarji so se takoj odpeljali v lokale raznih srbskih in socljalističnih društev, katera je vlada razpustila in konfiscirala vsa društvena pisma, tiskovine in denar. Časopisi so dobili stroga navodila in vpel|aoa je preventivna cenzura.
V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da je bilo izjemno stanje v Bosni in Herce govini proklamirano v prvi vrsti radi tega,
ker so se na črnogorski meji pričele zbirati vstaške čete.
DUNAJ 3. (Izv.) O proklamaciji izjemnega stanja v Bosni in Hercegovini se poroča, da gre v prvi vrsti za potrebne varnostne odredbe za siuča| vojne.
DUNAJ 3. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo proklamirano izjemno stanje tudi nad Dalmacijo. Odločitev pade baje na današnji seji ministrskega sveta.
SARAJEVO 3. (Kor.) Uradni list in mocgoštevilni plakati po mestu objavljajo najvišji ukrep z dne 2. maja glede suspendiranja gotovih določb deželnega reda in uvedbe potrebnih izjemnih odredb.
V kritičnih dneh.
DUNAJ 3. (Izv.) Za Bosno ln Hercegovino je torej proklamirano Izjemno stanje in kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih, izide Isto povelje, morda že jutri, tudi za Dalmacijo.
Cesar je sprejel danes ogrskega justlč-nega ministra v posebni avdijenci ln gotovo je, da se je na avdijenci razpravljalo o Izrednih korakih, katere naj ukrene tudi Ogrska na svojih mejah.
Ti nepričakovani dogodki govore več ko jasno, da se nahajamo pred zelo resnimi dogodki.
Vojaška ekspedicija Avstrije in Italije v Albanijo je neizogibna ln gotova stvar. Zatrjuje se, da se zgodi to najpozneje v četrtek.
Avstrija principijelno noče ničesar slišati o kakih pogajanjih s Črnogoro, še manj pa privoliti v kake koncesije ln kompenzacije ln kralju Nikoli ne preostaja drugega, kakor da se ukloni volji Evrope, ali pa riskira silo orožja.
Politična pogodba med Avstrijo ln Italijo je kljub dementljem oficijozne „Agenzia Štefani* gotova stvar. Le podrobna pogajanja glede tehniških vprašanj vojaške ekspedicije še niso končana. Avstrija je definitivno akceptirala Italijansko stališče, naj bo naperjena vojaška akcija v prvi vrsti proti Albaniji ln ne proti črnogorskemu ozemlju. Zato pa avstrijski vojaški krogi Izjavljajo, da bi Črnagora Izzvala vso silo monarhije nase, kakor hitro bi padla fe ena črnogorska kr oglja v avstrijske vojaške vrste.
V Bariju ln Brindislju se že zbira italijanska ekspedlcljska armada. Po pol uradnih poročilih bo znašala avstrijska ekspedlcljska armada 50.000, Italijanska pa 40 000 mož, a jasno je, da so te številke veliko premajhne in imajo le namen pomiriti ljudstvo. Treba bo na vsak način par sto-tisoč mož, če bosta obe državi hoteli pošteno Izvršiti svoje načrte.
O konsekvencah avstrijsko-italijanske vojaške ekspedicije sedaj še ni mogoče govoriti.
Iz Petrograda se poroča, da vlada v ruskih krogih precejšnjo osupnenje, a ruski državniki izjavljajo, da ne bi Imeli ničesar proti okupaciji Albanije, ki bi imela le namen, napraviti mir ln red. Na drugI strani pa bi se situacija hitro spremenila, Če bi hoteli Avstrija ln Italija za večne čase ob držati Albanijo. V tem slučaju bi sledil takoj najenerglčnejšl ruski protest
r
SVILENINA
VElilI^RflSKA ZALtOGA PO TOVARNIŠKIH CENAH.
Črna svila, dvojna visokost, za kostume, plašče, obleke itd. Svila — fantazija — za toalete in bluze. Originalni šantung od K 2— do K 10-—. Sirova svila za moške srajce K 2 60, 2*90, 3'40. Sirova svila za moške obleke, močna. Svilena spodnja krila lastnega izdelka v vseh merah. Vzorci na deželo poštnine prosto.
„Alla Citta di Lione" - Trst - Borzni trg 3.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva ulica štev 6
proda
iz svojega približno
400 oralov
velikega gozda
obč. Jurkavas vlož. št. 1082 pri Straži na Dolenjskem večjo množino bukovega, hrastovega in smrekovega lesa in sicer od 20 cm prereza naprej, merjeno v prsni višini.
Pismene ponudbe sprejema imenovana zadruga do 28. majnika 1913 ter daje na željo tudi vsa natančneja pojasnila.
Za izsekanje se dovoli triletni termin.
Gospodarska zadruga v Kopru
registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi na
občni zbor
ki te bo vr§il
v svojih prostorih na postaji v Kopru dne 15. velikega travna 1913 ob 2 pnp
Razpravljalo se bo o:
1.	poročilu načelstva in nadzorstva,
2.	poročilu revizije,
3.	potrditvi računov,
4.	volitvi načelstva in nadzorstva
5.	odprodaji dela posestva,
6.	slučajnih predlogih.
Načelstvo Gospodarske zadruge v Kopru.

——I
Za birmo !
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slov. urarni in zlatarni
ALOJZIJA POVHA
Trst, ul. del Rivo 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata izber.
IGNRZIO P0T0CMIQ
Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie.
VELIKR ZALOGfl oblek za moJke In de*ke. Specijaliteta: palctojl, Črni in modri, raglani, kavne In pcpelnate barve, kakor tudi moderni
VELIKR IZBERK BLAGfl Z R MOŠKE.
--Izdelujejo se obleke tudi po meri.--
— Cene, da se nI bati nikake konkurence. —

Svetovnoslavne
so moje ure.
Valed zaključit ve vsega proizvajanja pri Švicarski tovarni ur, ki je med največjimi, sem edini v Ftanu ponuditi veleelegantno posebno tenko amrrik. 14 karat, zlato dou-ble 36urno žepno remon:. uro na g-'dro, ki ima prvovrstno kolesje ter se ne da razlikovati od zlate nre za 100 K. Zi točno hojo garantiram 5 let. 1 komad K 4 80, 2 kom. K 9 —; enake damsko ure 1 komad K 5 20, 2 kom. K 9-80.
Nadalj b oferiram Gloria srebrno žepno uro za j K 3 60. Vaaki uri s>e zastonj priloži eleg. pozlačena verižica. Brez rizika. Zamena dovoljena ali pa se vrne denar. — KazpoSija Be po p^vzetiu.
S. S- JUNGWIRTH,
eksport ur, K^AKOV, štev. T/5-
= PraHtičpi čut Japoncev =
je takoj pojmoval mnoge koristi NOVEGA
„BERSON"-ovega^^ gumijevega napetnika.
i
VELIKO SKLADIŠČE DROBNEGA BLAGA IN IGRAČ
r
[CANPOTTI & C J
ulica Gioachino Rossinl 24, — TRST — vogal ulice Caserma,
•b strani cerkve sv. Antona novega.
Velikanska zaloga a prodajo na debelo in drobno vseh vrst drobnega blaga, igrač, družabnih iger, usnjatih predmetov in za potovanje, kuhinjskih predmetov, mila, dišav, odola, kalodonta, krtač, pernatih omel. igel lasnic, glavnikov, jedilnega orodja, žlic in žličic iz berndorfske alpaka-kovine in međi, pohištva, vozičkov in stolov za otroke, telovadnih predmetov, visečih mrežnic, povoščenega in amerikanskega platna, ruhic iz gumija, linoleja, pravih roških galoš, domačih čevljev, podplatov iz klobučevlne, klobučevine na meter, preprog iz kokosovih vlaken in platna na meter, kuhinjskih stopnjic in stolov, Bveč, nočnih svetiljk, voščil in angleških mazil za čevlje, užigalic vseh znamk, mnr'1 ln mila za čiščenje kovin, papirja za svalčice, črnil, zamaškov iz španske pluto vine, kositrastih kapic za botiljk«, kletek, igralnih kart. kovčegov, pletenic in potnih torb, sandalov itd. — Vse po najnižjih cenah, ki se jim ni bati konkurence I
Japonski pismonola.
Izključeno pokrevljanje, spodrsnjsnje, utrujanje, pretresenje živcev.
Bsrsonw«rke, Dunaj, VI.
Zastopstvo za uvoz j ost vinskih specijalitet -- Najprimernejši nabavni vir
Trst, ulica, Tiziano 1Tece!l!o štev* S?. -- Zahtevajte dnevne cene.
Uvod v vojaško ekspedicijo bo tvorila pritožba bivše provlzorlčne albanske vlade na veleposlanlško reunljo v Londonu, proti postopanju Essad paše. Na podlagi te pri-tožbe, katero vloži Izmall kemal bej, bosta Avstrija ln /talija Izjavila, da prevzameta pacifikacijo Albanije.
V Italiji vlada nad Italijansko avstrijskim dogovorom glede razdelitve interesne sfere v Albaniji, seveda velikansko veselje. Listi odkrito Izjavljajo, da nI nihče mislil, da pade Italiji tako poceni v roke, rajsko jabolko Valona.
Če konečno še pomislimo, da je današnji ministrski svet odobril načrt glede od-godltve državnega zbora, če se do 15 t. m. mednarodni politični položaj ne zboljša, potem je to zadosti jasna karakterlzaclja resnosti mednarodnega položaja.
Protest provlzorlčne albanske vlade proti akciji Essad paše se Izroči že v ponedeljeek.
DUNAJ 3. (Izv.) Zvečer smo dobili iz 2eIo zanesljive strani sledeče poročilo: Avstrijsko-italijanska akcija proti Albaniji se prične v najbližnjih dneh. Merodalne osebe izjavljajo: V ponedeljek je zadnji dan potrpežljivosti.
MILAN 3. (Izv.) Tukajšn|i listi naglaSajo potrebo skupnega nastopa Avstrije in Italije 3n izjavljajo, da bo že v najbližjih urah izdan uradni komunike glede a^trljsko-italijanske vojaške akcije proti Črnigori, Essad paši in Džavid paši.
RIM 3. (Izv.) V diplomatičoih krogih se zatrjuje, da ukrene Italija takoj, kakcr hitro se uradno potrdi vest, da je Džavid paša zasedel Valono, vse potrebne korake, da oprosti mesto.
MIL^N 3. (Izv.) Iz Brindlsija se poroča: Za jutri se pričakujejo v tukajšnjem pristanišču prihod Vi č transportnih ladij, na katere se vkrca 30 000 vo|akov, ki pridejo že jutri v Brlndšsi.
RIM 3. (Kor.) Razpravljajoč o sedanjem stanju mednarodne politične situacije, piše »Messaggero* med drugim: Avstrija in Italija sta se sedaj popolnoma sporazumela glede pozitivne politike v Albaniji. Razdelila sta si interesne sfere, s čemer je izginilo vsako medsebojno nezaupanje. Mi se vese Hmo tega sporazuma, ker imamo od danes naprej popolnoma proste roke za naše akcije v naši interesni sferi.
Konec komisarijata na HrvaŠkem. Vojaška vlada.
DUNAJ 3. (Izv.) V dunajskih političnih krogih se zatrjuje, da je n3 Hrvaškem pričakovati v najkrajšem času velikih izpre-memb. Kraljevski komisarijat v dosedanji obliki bo odpravljen in ustanovljen vojaški gubernij pod vodstvom generala Borojevfća iz Košlc, ki je bil pred kratkim imenovan za Icldcajgmajstra.
Izredno zasedanje črnogorske skupščine.
CETINJE 3. (Uradno) Vluda je spo razumno s krono sklenila, sklicati črnogorsko skupščino za prihodnji četrtek k izrednemu zasedanju.
Mirovna pogajanja.
CETINJE 3. (Kor.) Zastopniki velesil so izročili včeraj črnogorski vladi skupno noto glede mirovnih pogajanj. Enako noto so prejele tudi ostale balkanske vlade.
BELGRAD 3. (Kor.) Ministrski predse 'nlk Pašič je pri sprejemu note velesil Slede mirovnih pogajanj izjavil, da odpošlje Srbija k mirovnim pogajanjem iste delegate kakor prej, obenem pa Se pristavil, da se mora najprej sporazumeti z ostalimi balkanskimi zavezniki.
CARIGRAD 3. (Kor.) Kakor se poroča, je Hakki paša definitivno odklonil vcditvo turške mirovne delegacije. Za slučaj, če tudi Rešid paša odkloni ponudbo, se bo vlada pričela pogajati s Husein Hilmi pašo.
Obsedno stanje na Egejskih otokih.
ATENE 3. (Kor.) Uradni list objavlja kraljevski ukaz, ki proglaSa nad vsemi onimi egejski mi otoki, katere je zasedla GrSka, obsedno stanje.
Otvoritev Jadranske razstave na Dunaju.
DUNAJ 3. (Izv.) Danes je bila slovesno otvorjena Jadranska razstava na Dunaju. Otvoritve so se med drugimi vdeležili: protektor nadvojvoda Franc Ferdinand, grof Berchtold, vitez Krobatin, vitez Bilinski, grof Siiirgkh z vsemi člani kabineta, zastopniki diploraatičnega zbora, nižjeavstrijski in tržaški cesarski namestnik, predsedstvo gosposke in poslanske zbornice, mnogo državnih poslancev, članov gosposke zbornice, več deželnih poslancev in razni visoki cerkveni, politični ln vojaSkl dostojanstveniki.
Poslanska zbornica avstrijska.
DUNAJ 3. (Izv.) Predsednik poslanske zbornice, dr. Sylvester, je teiegrafičslm potom obvestil poslance, da se prične dne 15. t. m. pomladansko zasedanje poslanske zbornice. Dne 14. t. m. se vrši seja klu-
bovih načelnikov. Za slučaj, če se med tem mednarodni politični položaj poslabša, bo vlada zasedanje zbornice odgodila.
Kongres „Ruske Sokolske Zveze".
KIJEV 3. (Kor.) Na drugem kongresu »Ruske Sokolsse Zveze", ki se vrSi tu, je bila danes sprejeta sledeča resolucija: „Ruska Sokolska Zveza" izraža svoje obžalovanje nad izstopom poljskih Sokolov iz Slovanske Sokolske Zveze in želi, da se ne zanašajo politični spori med Sckolstvo.
Kongres je sklenil prirediti poleti leta 1914.. ob navzočnosti balkanskih Slovanov, velik Sokolski kongres v Moskvi, za velikonočne praznike leta 1915. pa kongres v Petrogradu.
Povratek Delcasseja v Petrograd.
PARIZ 3. (Kor.) Francoski veleposlanik Delcasse, ki se je mudil par dni v Parizu, da poroča o vspehu svoje misije v Petro gradu, se je danes vrnil v Petrograd.
Zvepljanje in škropljenje trt
(Dopis s Krasa).
V sedanjem momentu, ko se bliža čas žvepljanja in škropljenja, je potrebno, da izpregovorimo par besed o tem delu. Minolo leto smo videli tu pa tam trte, napadene po peronospori in tudi po oidiumu, a dober teran se prideluje le v pravilno in skrbno obdelanih in čuvanih vinogradih. V ta namen treba trte škropiti zgodaj. Jemati je dobro galico in dobro apno. škropljenje treba čez 8 dni ponoviti, će tudi ni dežja. Škropiti je najmanje šestkrat, će dežuje, pa še večkrat. Voda za škropljenje naj bo mlačna in ne mrzla. Po vinogradih naj se ne nasaja preveč zelišča.
Vse premalo se pri nas trte žvepljajo. Nekateri sploh zanemarjajo to delo, ker menijo, da saj so trte itak zdrave. Skušnja pa uči, da se treba varovati pred boleznijo in ne je zdraviti potem, ko je že prišla. Trto treba žvepljati, da jo obvarujemo prihodnje bolezni.
Pripomnjam še, da je bilo minolega leta, glasom vspeha kemičnega preiskavanja, slabeja ona modra galica, ki je bila za oko lepša, višnjeva. Pri nakupovanju treba dobro paziti na kvaliteto blaga.
^ Telovadno druStvo .Sokol" v ■;T	Trstu.
Vrdelski Sokol ima danes svoj ^ fek nastop v prostorih Gosp. druStva ^gSgk „Vrdela* na Vrdelci. V C Ul Člani Tržaškega Sokola, ki se *	udeleže nastopa, se zberejo ob 2
pop. v društveni telovadnici. — Priti je v navadni obleki.
d&L organizacija.
Odbornike skupin in zaupnike NDO
vabimo na sestanek, ki bo danes, v nedeljo, ob 10 predooldne v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2.
Zidarska skupina NDO sklicuje za dane3, v nedeljo, ob 10 predpcldne javen shod v „Kons. društvu" v Lonjerju.
Tovariši, člani NDO! Kadar se vam pripeti kaka iz delavnega razmerja nastala krivica, obrnite se vselej na strokovno tajništvo NDO, ul. Sv. FrančiSka Stev. 2. Uradne ure: ob delavnikih cd 10—12 dopoldne in od 5—7 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 10—12 dopoldne.
Živio prvi majnik f Delavci Skedenj-skih plavžev so razobesili na dan 1. maj-mka v tovaini slovenski napis ,Živio prvi maj", katerega pa so morali odstraniti, ker je raznim .gospodom", ki na smrt sovražijo Slovence, preveč bodel v cči. S slovenskimi delavci v plavžih zelo slabo postopajo. Sovražijo j h zato, ker so Slovenci Zato pač za delavstvo v plavž h ne bo drugega izhoda, kakor da se trdno oklene svcje .Narodne delavske organizacije".
Odbor skupine pekovskih pomočnikov. Danes, v nedeljo, ob 10 predpoidne važna odborova seja.
Odbor skupine lesnih težakov. V
torek ob 7 zvečer odborova seja v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2.
Odbor Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev. V torek ob 8 zvečer odborova seja.	_
DAROVI.
—	Gosp. Anton Vrabic na Greti daruje Moški podružnici CMD K 5'—. Znesek je naložen pri T. P. H.
—	Darovi za podružnico CMD pri Sv. Jakobu: Na volilnem shodu .Delavskega konsumnega društva* pri Sv. Jakobu nabrala gospodična Kristina Babič K 7 56. V nabiralniku za mesec marec v gostilni društva .Jadran" Je bilo K 2722. Na občnem zboru podružnice CMD pri Sv. Jakobu Je nabrala gospodična Milka Lapaaja K 6, posebej se Je nabralo K 5 02, g. Fran Sirancar K 1, g. dr. I. M. K. 2. V nabiralniku .Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu za mesec marc Je bilo K 12.
Ob priliki veselice CMD podružnfce so oreplačal* vstopnino, oz'roma darov&h sledeči gospodje: Kuret K —70 Slavki K 2. N. N K —'20, Ivsnčič K l 20. N N K — 40, Balon č K 2, N N K —20 Gombač K 2, N. N. K —20 Dekleva K 1, Olga Udovič K 1, S uga K — 40 Kuštfin K —50, N. N. K —10, Sirca K — 20, dr. Rybar K 2, N. N. 1, gostilničar Babič K i 20, Turko Andrej — 20, Durinik K 1, Širok K 1, N. N. K —10. Josip Babič K 1, MIha Hrovatin K — 40. Ivan Grk K —60. Po veselici je nabrala gdč Jelki Rapotec v gostolni »Delav. kons. društva" K 15 80.
Odbor izreka vsem g. darovateljem kakor tudi gospodičnam nabiralnikam najpri srčnejšo zahvalo.
—	Za rojansko podružnico CMD: g. Fran Mikelič povodom izročitve diplome K 5'—, odborniki rojanskega „Konsumnega društva" K 3 30, g. Jaklič nabral K 4 —, nabiralnik vrojanskem „Konsurmem društvu" K 20 — v proslavo 23 aprila 1913. K 53 — iskrena hvala vsem darovateljem in pa ne utrudlji?! nabiralki gospe Milki Smrkoijevi!
—	I. Tržaška slovanska godba daruje oodružnicf družbe sv. CM pri Sv. Jakobu 5 K od veselice, ki io je priredila dne L raajntjca; obenem se zahvaljuje za piepla-čano vstopnino po K 1, ki sn jo vplačali gg.: Krtševič Anton, M mica Štefan, Ml že Peter, Rapotec Josip, N. N.
—	Za svetoivansko podružnico CMD se je nabralo med člani svetoivanskega pevskega društva na Vrdelci o priliki dražbe „torte s Kolorje" K 4 40
Isti podružnici je darovala vesela družba K 3 16 ker je „šment" .Franceta" v LJubljano pocitral.
—	Gospića Luc'ja Sancln Stare je da rovala za veselico, katero prireai šfced. podružnica na Sabatnjaku krasen krožnik in dve čaši. Posnemajte, vi narodni Skedenj-čani vrlo pomagalko. Isti podružnici so darovali: gg. I*an Tscer 2 K H r.ko P"»oš 1 K, Gospodarsko društvo 6 K, Aotou Ko~ sič, ogljar v Skednju 2 K 26 vin.
—	Nabiralniki v področju CM podružnice za Prošek-Kcntovelj-Zgonik so dali za december I. 1. do marca t. I.: gostilna .Gospodarskega društ/a" Prošek K 10. toba-karna Bukovec K 2 20, Milič, Briščiki K 2, Dolenc K 1 80, Rudolf Puntar K 1*20, Gm-den, Zgonik K 1, Adamič 24 v. Gjak, Kon-tovelj (za decembar) 44 v. Ostali nabiralniki so ostali — prazni. Hvala nabirateljem in darovalcem 1 Ta izkaz se je radi raznih vzrokov nekoliko zakasnil.
Vesti iz Goriške.
Čudna pota naSih pošt. — V vasi Sesljan imamo nabiralnico, kamor oddajajo pisma: Sesijan, Vižovlje, CerovlJe, Bresto-vica in Sela, dočim je peštni urad v kopališču Sesljan. Nabiralnica je oddaljena 2 km od poštnega urada. Ta pisma jemlje iz na-biralnice v to pooblaščena g. Ta osa nI, ali namesto da bi šla že istega dne s postiljo-nom devinskim naravnost v Nabrežino, čakajo, da pride od nasprotne smeri postiijon iz NabreŽine, ki Jih vozi potem Še le v urad v kopališču Sesljan, kjer počivajo vso noč, da gredo Se le naslednjega dne zopet v isti smeri, v kateri bi bile mogle iti že prejšnjega s postiljonom, ki vozi iz Devina, oziroma Sesljana v Nabrežino. Tako zamujajo pisma — če gre vse v redu — kakih 20 ur, ako ne, pa Se več f
Proti tej uredbi, ki se naravnost protivi zdravi pameti in |e na Škodo Javnim interesom niso koristile doslej nobene pritožbe. Zato se obračamo tem potom do poštnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo, da uredi enkrat naS poštni obrat tako, da ne bomo trpeli Škode. Opozarjamo še posebno, da nabiralnica v Sesljanu služi poleg zasebnikom tudi 22 trgovcem in obrtnikom in — po leti — tudi letoviSčarjem. Vsi ti momenti podpirajo menda dovolj našo zahtevo.
I □DODDDDDDDC
□
□
M
□i □
□ □
P □
□
s
MALI OGLASI

I MALI OOLASI m račuafo p« 4 vla. ktHdo. Mutpe tiiUi« biirti uJcrat vrt. Najamjia tiHf^fcm «0 vta.
M Uk*i h
P1*U
Costante Marco
njarao in slaščičarno, nahajajoč o se v ulici Istituto štev. x. — Vsakovrstni likerji in vino v steklenicah Cene mmerne.
Prijateljem in slav. občinstvu
toplo priporočam dobroznani gostilno g. TomnžiČt v ulici Moliu a vento štv. 3 v Trstu. — P e g a d L e a n d e r, voditetj.	523
Repentaborska mladina
plea pri g Štefanu Ozbiču. Svirala bo Lonjerska narodna godba.	849
MflHietinia prodaja klobuke, pariške modele, m UUI 9 lllljCl in druge elegantno opremljene klobuke po K 6•—. Nova ulica (Via Nuova) 45, I.
747
I 0||Q HiČSfe 8 postranskimi prostori ia zraven LCjJd I Hod ležečim sadnim vrtom, podobna mali milici, na deže i * lepem kraju ob železnici, pripravna za letoviSčarje ali za duhovnika v pokoju, ter je ti'c cerkve, se odda takoj v najem. Naslov p ve inseratni oddelek Eiinosti.	94»»
Odda
meblirana soba za dve osebi s porabo
kuhinje, v stanovanju ie voda in plin, ul. Madrnnina 13, I. vrata 4.	987
U|cSpQ z zemlji^em v Rocolu se proda po nizki niOlUd ceni. Pojasnila ul. Chiozza ft2	988
Gospodarsko društvo
Kavcija 600 K Nsatop 8iužbe 1. junija. Pismene ponudbe na odbor do 15. maja. Isti podaja tudi natančna pojasnila._953
qq deklica popoldan za otroka. Pauliana 3O prolungata 333. II.	949
Išče
fla**) volčja psa, samec in samica, 5 mesecev U "d atara, pristne pasme, sta pri stražarju dvorca St. 554 na Opčinah na prodaj.	931
firamnfnnieti T Do8Pele 80 nove p^če,
Ul aillUlUlliOH * venske narodne pesmi in bolgarska koračnica turni .Marica". Trgovina z gramofoni Zanetti, ul. Ca^ana (5.	902
Rol/Pot za S08t^D° ae °dda v najem. Naslov UBKRH pove inseratni oddelek Edinosti. 963
Ppnrfain CD	okna' Stopnjice, omival-
riUUdJU OD niki, ograje itd, ulica Piccardi
51. 13.	977
Qnka ae odda v najem z eno ali dvema poate-OUUd ljama. Campo S. Giacomo 5t. 5, III. 97<i
Rojanski šrameloktet
venČek v konsumnem druHvu v Rojanu od 7 do polnoči	__980
Slovenska šivilja "^ZKZ'Ltlrj
Ieke itd. Antonija Rieger, Barriera 33, vrata 13. 958
^lfinID 'n 0Hem	ae takoj prrda skupaj
OVIMJU po ugedni ceni. Rojan, pri 12 murvah.
St. 115_ 975
Prnria	tak°i P° ugodni ceni, popolna o-
■ I U Ud OC prava za trgovino je^tvin, rabljena, v dobrem stanu, primerna ta deželo, ozir. tržaško okolico. Ivan Tomažič, via Molino a vento 5. f»74
l7lnt m Coclian j® najprijetneje vsak dan lAICl f OCOljail g parnifei 4kiat na dan, z
železnico ravno tako. V Sesljanu je na državni cesti 8 gostilen, posebno pa se prt I. bucu dobi najbolja postrežba v jedi in pijači. Lepi senčni prostori in zmerne etne. Vljudno vabi IVAN £UC.	972
7o lotnulconil/o Ribnici se da v na-£mH IClUVldUlIlKU. jem s prvim majnikom
do oktobra lepa hiSica s 3 sobami, predsobo, kuhinjo in obširnim vrtom. Naalov : Jakob Vouk. posest-nik, Ribnica.__97®
ftlocntfir Be Proda v Žkednju 3u 1033, cena UiaOUVII niska. Anton Brezav«ček.	9«t>
V Aziji živi mogočen izobražen narod, ki ima v svoji ogromni državi na lastni podlagi slonečo kulturo. Oaslravno so posebnosti tega naroda, Kitajcev, večkrat v za-smeh, je vendar mnogo njihovih pregovorov popolnoma logičnih, pravilnih, kakor n. pr. Kitajec vpraSuJe prijatelja po zdravju : .Ali ste zadovoljni s svojim želodcem ?• Nemoteno želodčno ^delovanje jim je istovetno z zdravjem, ker Je zdravje res edvisno v največji meri od zdravja želodca. Zato pa je tudi treba nemudoma odporne či vsaki pokvari, kar se najlažje zgodi z izbornim dr. Kosovi m želodčnim balzamom iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah.
k ZOBOZDRAVNIK 11
Dr. Hinko Dolenc
— - -
oroinim
ulica S. Lazzaro št 23.
7Qlntpn mladeni<5»v gotovi službi a pravico do penzije, žtli spoznanja z 18—231etno poSteno slovensko goapodično lepe postave v svrho ženitve. Resne ponudbe pod naslovom : „Odkrito-arčnost 30" poštno ležeče Sv. Jakob.	9t>8
OQ|pfpn Psmeten mladenič z gotovo penzijo 43IDIDII želi spoznanja a 17Vm—241etno poSteno slovensko goepico iz mesta ali dežele, dobre družine, v Bvrho ženitve. Posredovanje starSev ni izključeno. NbsIov: .Bodočnost 5t. 999- poStno ležeče ul. Stadion, Trst	969
Rpnpntahnr Zemlji5Ce j® na Prodiij pn po-
nCjJCIlldUUr. staji Repentabor. Natančni pogoji se poizvedo pri g. Štefanu Ozbiču, Repentabor.
Sprejema od 9—1»
Stalni krajevni agenti T"
sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo ra prodajo v Avetro-Ogrski dovoljeaih sreč«. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasae St. 20.	324
Izredna razprodaja!!
Neverjetno oeno! 600 kosov za samo 3 K 80 vinarjev.
Krasna pozlačena prec. 36 ur tekoča ura na sidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška novost, 1 par doubie zlatih manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo. 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 di* ■ šefe toaletno milo, 1 najfin. užigalo. 1 krasen aj-bum z najlepšimi slikami sveta. 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 Komadov korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih. potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kija sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošil„a proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Ca Jnngwlrth, Krakovo A/4. NB, Pri naročbi dveh .avojev se priloži an-: gleška brivna britev prve - iste. Za neugajajoče s« vrne denar.
M A RTI N nnV trn A M P Tn?' ullc\?,u"a ^ trgovino jestvin in kolo- STTSSASSSTi fftt IVIMK I in UUVUAN	nijalnega blaga.
B& debelo.
CENE ZMES VE.
8AVB • BBPMB& — FROMESB.
»ftMJATTt JABlAMIi.
MENJALNICA.
SI. 5 (UtfttM na imfitie«
M 0NEVA VUMt 4 % 00 DNEVA VZĐIOA
mani >im pliMu miu n itojma. NA TEK9GI IN SR0-RA&N PO D000V6RU.
tiVASJA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI URADNE URE: 9—12, 21'*—
X9BXMmn^ .pmflk (W»ro v y«iwu
tiujnaifc nnur	inua j
amzUA hmllfj* IUCI m> sagin^diie. •TAFBN1 KESBITI. REiffiOURS-KREUm KK»m puri OOJCVKSSTOM vucAđJi BORZNA SAROCHjL - UTKAŠ©
TKJtroni um, tin.____
FiHjalke v Opati]? in Lfablfanl



L
Zapomnite si sliko in ime Ottoman papirja in stročnice za svalcice, kajti s posnetki, se hočejo odje-malei le zavesti,

Pekarna in sladčičarna
MIKUSCH
Izdeluje kruh z zdravim higljeničnim elektr. strojen
Trst - Piazza S. Francetco d" As sisi 7,
Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečene!, (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dao, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Zflagateij zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5*io popust.
Houostl zn pomlati ln za poletje I
Moške oblake iz sukna, kamgarna, zadnie
eovosti...... od K 15—48
Doike obleke iz sukna, kam gama,
zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke td 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ „ kotoninastih hlač cd K 2 20-5 Največja zaloga blsga zadnjih norosti. :: Sprejemajo se naročila po meri ::
Specijaliteta: delavne obleke, srajce s spodnje srajce Itd. itd. sss
Samo v t'obro znani trgovini
„Alta m dl Trleste"
ulica Giosie Carducci (ex Torrente) št. 40.
Gostilna Max
Trat, vla Petro al o a (pri nov, trgn). Togi Utrafco in domaČe 6no In bolo vlao, kraški teran vlpavairo vino aa PrehsrJsyo pivo. Točijo ee tadi vakovretnl likeri Ia žganje ter Mra ^mhlnja vedn« pripravljena % gcrklml 1» ===== mrzlimi Jedili.	=
Ivan Žnidarčič
Trst, u lio 6 Bfclvedere 17, Trst
Trgovina jestvin in kolonijalij.
Zaloga testenin iz Bistrice in Neap^jfc, vsakovrstna olja, mila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor : otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd.
Tehnična poslovnica
FRANC & KRAHC, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dabavatas
TingyM oajlzvrttnejit Motorja na beaeia, plin, apojai plia im netorje M aafte, ■istem „Diesel* stoječ« in ležeče nstrejbe.
LokOBOMIO na bOBZll !ll para. Prevzemajo dele indvstrijalaih tovarea kakor: MNal za sako, streji za proizvajenj« oija, tevaroo toda, stroji sa kaoMoltm, »troji ia tovarne za OMieat, stroji in nameideoja za ■izartkt ohrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd.
Hameiienje za električno rasvetljavo in prenos meSi. Elektriina Tndifzla za ooofco (Uft) sistem Pedretti, kakor tudi vzdifsia za blago. Stroji aa kovaiko (a dngi obrti. Moderne transmisija. Sesalke in cevi vsako vrsti.
Skladišče vsakovrstnih tekničnik potrebščin. Vsakovrstno eovL Ozadje ia stroji za poljedelstvo in prešo sa vise. Olje, samski, pipo itd. .Andoro" najbolji in najooaejši pokrov kil.
— — — Prorainnt U oMak mernikov aaotoaj. - - -
F. i^reii
Trst, via oiuseppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zn »no
jmirodilisieo.
. prodaja se vsakovrstne mirodije in dru^o j Sipe, barve, kisline in profumerije. S/ečc ' Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne
Ivan Krže
Trst - Piazza S. Giovannl ftt. I«
tuhinjskih id kleiarskth pcitreh a*	ud :«ba ID pletenin, l.a/tr*
brect, čeferev in kad, »odčekev, lopat, reiec, alt U «»» kevrtlnib koiev, jerb».;av In metel ter mnego d/ .gli ▼ to itroko «padii	■
i»<ht predmetov.— -"j®	fov^u
ruhiajako posodo vsake vtw;9 ootlt od porc*nav mtje emalla, koniterja ali cista, nadalje patamar urjo kletka itd. — Za gestilnićtrj« pip«, n oglja.
in atekieno posudo ca viDO.
m*
int s
RESTAVRACIJA
AUROHA
Jrst, uL 1113,
Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od danes dalje na znano renomirano umetniško : tamburaško društvo :
„Graničar"
(6 gospic in 2 gospoda) pod priznanim vodstvom g. Milana Biro
Prvikrat v Trstu. Posebno izbran glasbeni program za tamburice in petje.
KONCERT
traja vsak večer od 7 do polnoči
VSTOP PROST.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP DOMINES
Poleg renomirane ga Ooessovega piva se toči pivo Keuchel-Br&u iz Eulcutacha.
■zn

Francesco Buda, zlatar
^ Trst, ulica Scalinata št. 1.
m\ Prodaja ur iz srebra in kovi-nastih, od 4 kron dalje, uhani, a / prstani, verižice iz amerikanskrga double zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in me-njuje zlato, srebro in dragocenosti. - -
Tvrdka BUDA more prodajati po neverjetno nizkih cenah, ker ne izdaja velikanskih svot za luksurijozne pre store, razsvetljavo itd. itd., kar mora končno v^e plačevati kupovalec
i!
Tovaraa kovčegov la potnih torb
Lorenzo Lasorte
PIAZZA OS PITALE S Tli V. 6.
Spr«J*a«Jo naročila In ptprftTllft t* strok« -- Cen« absolutno koakuriDon« IzvraaJ	olpoalljktv« na t.ielo
»i
Velika zaloga dvokoles
In iivalnlb atrojav, grasafanav, arU.tra.avpr. Bl«?tjei-U,
Oorlaa, Btelm* oll«a it. 2 ln 4. ■ahaalčna ialavaloa. — Praiaja na obroka. Canlkl franko. Vallka zaloga v.akovratnlh atrajav rabljenih po oanl.
TVRDKA
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRSI Je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delav-aico vred iz ulice Poaterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Zobotehaični ambulatorlj Univ. zdravr.
Dr. Makso Barrv
Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma Stev. 17, 11. nad>u
Poaebai zavod za umetne zabe brez uatuc plošče. Plombiranje z zlatom, olatiaoro ir porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zia* naaje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 da 6 pc ol,
Frane Piree
Trst, ulica dsir Industria št. 3
uljudno priporoča cenjenemu občinstvu svojo
mr PEKARNO
Večkrat na daa svež kruh. Zaloga tn<> e vsake vrste iz prvih mlinov. Vino in like V steklenicah. Slaščice in raznovrstni bis.c u. Postrežba tudi na dom.
rn V^ m • -m • ■ • reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. | Tržaška posojilmea in liramIiuea ^r^z^.MoK!		
1 PoStno hranllničnl račun le.OO*. B Posojila daje P na vknjižbo, h na menice, 9 aa zastave in H na amortizacijo za daljšo dobo po dogovor«. p Eokomptujo trgovsko monico.	Hranilno vlogo sprejema od vsakega, če *ndi ni nd in jih obrestuje po mr 4Vlo -os Večje stalse vloge in vloge na tekoči račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnika (hranilne pu&ice).	Telofon štev. 952. Ima varnostno celico (>afe depositsi za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolntmn varno proti vlomim in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja »trankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad 10 miljonov. URADNI URE: od O do 1 2 doeoldne In od 3 do 5 popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob urednih urah.
CENTRALA v
- - PRAGI - -
Ustanovljena L 1S68. 20 podrubiie. Delniška glavaiaa:
K 80,000.000
Rezervni in varnostni
zaklad:
K23,000.000
Zlvnostensko banko, podružnica v trstu
GRADEŽ
OPATIJA
ekspozitura
AKREDITIV! - ČEKI - MENJALNICA
HRANITEV IN UPRAVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV. - DEPOT. - Bnojaval ustav: „ŽivaerteMka". IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE. - SPREJEMA BORZNA NAROČILA.
Kupuje lu predaja vredMostie papirje, <lerlze in vil nt e. Oskrbuje inkaso iu vseh tuze diskih lulu(»-zemsklh trgih.