septembra 1930 » izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam 6*k. nv. v Ljubljani it 11.409 M* maaaino, prajanaa v upravi ali pe poiti 10 Din, doatavijan na dem pa 12 Din Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglaai po tarifu Oglasa sprajema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Poitnlna plačana v gotovini Martoortni Cena 1 Din Leto IV. (XI.), Stav. 218 Maribor, četrtek 25. O jugoslovanski akciji ie zagrebški »Obzor« včeraj napisal &ied drugim sledeče zanimive misli: Minole dni smo zabeležili več izjav ® sestankov, na katerih je bilo razglašeno, da je prišel čas za zbiranje Pozitivnih jugoslovanskih nacijonalnih ki so dolžne, da v sedanjem času °%ito in udano sodelujejo z režimom generala Živkoviča v svrho realizacije ciljev kraljevega manifesta od 6. »niiarja, akta od 3. oktobra 1929 in Radine deklaracije od 4. julija 1930. lziave dale in sestanke obdržale so °sebe, ki so javnosti znane in ki so ne 'kvno stopile iz svoje rezerve ali pa *° Že takoj po kraljevem manifestu od “• Januarja izjavile svojo pripravljenost, da sodelujejo na zgradbi novega Manja v državi. Od dozdajnlh izjav so vsekakor naj-^nimivejše one dr. Kramerja, bivše-£a ministra, in dr. Grisogona, tudi biv-•^Ka ministra. Lahko celo trdimo, da 16 dr. Grisogono, ki je že od poprej Poznan radi svojih odkritih izjav, do-*daj najbolj detaljno iznesel razloge za hiranje jugoslovanskih pozitivnih D*clJonalnih sil. Njegova izjava in sklep njegovega sestanka v Splitu pocenijo obsodbo enega dela vodstva to.*vše SDS, ki ni in noče stopiti v vr-odkritih sodelavcev vlade gonera-‘a Zivkoviča, dasi je sedanji režim oži potvoril večji del programa bivše zlasti oni del, ki je tvoril bistve-osnovo stranke, namreč Integral-n° izvajanje ideje narodnega in držav Jteifa edinstva. S tem svojim nastopom 'e dr. Grisogono nedvomno prekinil z ®nitni bivšimi političnimi prijatelji, ki f° Do njegovem mnenju krenili s pota integralnega narodnega in državnega edinstva. " izjavah in sestankih za zbiranje '^itivnih jugoslovanskih nacijonalnih v* Je dosedaj morda najvažnejše to, ?a so danes na Isti liniji mnogi ljudje p‘v5ih najrazličnejših političnih kon-5ePclj. celo ljudje, ki so Imeli antipod-”a Pojmovanja o žlvljenskih narodnih Problemih. To je nedvomno eden najmočnejših uspehov vlade generala Ivkoviča, ker je znala zbrati najraz-.‘fnejše elemente k sodelovanju in Iz- ODSTOP GENERALNEGA TAJNIKA TURATIJA IN IMENOVANJE NJEGOVEGA NASLEDNIKA. — PRIČAKUJE SE TUDr GRANDIJEV PADEC IN PO-ČASNA UMAKNITEV MUSSOLINIJEVA. r„T, „ Ivkoviča, ker je znala zbrati najraz-‘^nejše elemente k sodelovanju in Iz* Ia»nju svojih idej. In kakor je baš Grisogono Izjavil v Splitu, po se-lanku po svojih prijateljih, morajo v *c|ji za zbližanje pozitivnih nacijo-amlh sil sodelovati vsi ,acijonalnl elementi brez *]ra na njihovo politično jSteklost. S tem zbiranjem bivših ta-{,” različnih političnih elementov se v omogočila najintenzlvnejša akcija So iravcu ožlvotvorenja onih ciljev, k! neSeni v dosedanjih Izjavah naj-»fti sotrudnlkov politike vlade Jerala Živkovima. s‘končno tudi opozarja na dej-da se ta akcija tudi v bivši Voj-bamin . *eP° razvija, enako v savski doni>V med kmečkim naro- sVi ;v dravski in sedaj tudi v primor-Akcijo je pričel tudi v 3ki banovini minister Preka. Iz. RIM, 25. septembra. Vsa znamenja kažejo, da se pripravlja v vodstvu fašizma velike in dalekosežne izpre-membe. Ozadje In namen teh Izpre memb pa trenutno še ni docela jasen. Po eni verziji je prišlo v zadnjem času med Mussolinijem kot šefom fašistične stranke in ostalimi voditelji do hudih nasprotij. Ponovni neuspehi v zunanji politiki, težaven notranji finančni položaj In naraščajoče neraz-položenje proti fašizmu je nasprotja tako poostrilo, da lahko govorimo o hudi krizi v vodstvu fašizma. Prvi dokaz akutne krize je nenaden odstop generalnega tajnika fašistične stranke Turatija, ki je bil Mussolinijeva desna roka. Turati je podal ostavko včeraj in je bila takoj sprejeta. Fašistični uradni list »Foglio d’ Ordini« objavlja danes pismo Turatija, v katerem naglaša, da je b!l pet let generalni tajnik stranke in da je že pred dvema letoma hotel odstopiti, a takrat njegova demislja ni bila sprejeta. Sedaj pa je Mussolini uvaževal važne razloge za ta njegov korak in ga razrešil odgovornih posloV. »Foglio d* Ordini« objavlja Istočasno Mussolinijevo pismo, v katerem se zahvaljuje Turati ju za njegovo podporo in priznava njegove zasluge za stranko In domovino. Mussolini je Izda! dekret, s katerim je Imenovan za Turatijevega namestnika kot generalni tajnik fašistične stranke dosedanji predsednik fašističnega parlamenta Giurati. eden vodilnih članov D*Annunzljevih legionarjev na Reki, voditelj fašističnega gibanja v Benetkah. Čeprav skoro brez Šolske Izobrazbe, se je povzpel do mesta predsednika parlamenta. V svetovni vojni je Izgubil levo roko.V prvi Mussolinijevi vladi je bil minister za osvobojene pokrajine in se je proslavil s svojimi strogimi odredbami proti narodnim manjšinam v Italiji. Kakor se zatrjuje, bo razpuščen tn-dl dosedanji direktorij fašistične stran ke in nadomeščen z novim. Vrhovni fašistični svet se bo izpopolnil z novimi člani, med katerimi se navajajo: odstoolvši ren^r-alni t»fnlk Turati, Cia-no, Stefani In Rossori. Enaka usoda kakor Turatija, o katerem se sodi, da je bil prisiljen k de-misifl rarodrli tudi dalje proti severu, pa s svojimi tedanjimi galejami tega seveda, niso mogli. Tudi iz srednjega veka podamo želje po posetu severnega teča-ia, odnosno ozemlja ali morja krog nje-Sa. Takrat so se v romantičnih glavah Porodile najbolj fantastične pripovedbe 0 skrivnostnih deželah, ki jih zakriva Sever. Nekateri so trdili, da je tam čudežni otok, pravi raj, ki ga pa okrog in °krog obdajajo neprehodne ledene go-Drugi so hoteli dokazati, da je tam ^nec sveta, vhod v pekel itd. Malo več jasnosti glede obeh tečajev, ^vernega in južnega, je prinesel šele {»vi vek s svojo moderno znanostjo. Bajke in pravljice so se umaknile znanstvenim domnevam, ki,so pa še vedno Wle le — domneve. Potrdile ali ovrgle so jih razne ekspedicije v prejšnjem in v sedanjem stoletju, ki seveda tečajev ?amih niso dosegle, čeprav so prvi raz-]skovalci skoraj vsi poplačali svojo drz-?°st z lastnim življenjem. Dosego teča-!ev so omogočila šele letala, aeroplani w vodljivi baloni, zrakoplovi. Ugotovitev resnice, namreč, da niti I,a severnem niti na južnem tečaju ni kakršnih pravljičnih dežel, je sicer s^et razočarala, zato pa je toliko bolj bogatila eksaktno znanost. Največje ®resenečenje je pa povzročilo odkritje, .^Orjeno že v prejšnjem stoletju, da so »Udi v pokrajinah, katere pokriva dan-jknes večni led, velike plasti premoga, ^amenine, kameno olje itd. Nove znan-^‘Vene ekspedicije so vse to potrdile in Ugnale tudi, da pričajo razne geološke Ndbe nedvomno o lepši prošlosti po- krajin na obeh tečajih. Tako se je ugotovilo, da je nekoč na Grenlandiji, Novi zemlji, Franc Jožefovi deželi, južnote-čajni celini itd. rastlo bohotno tropično rastlinstvo, da so tam živele ogromne predpotopne živali itd. Severni in južni tečaj tedaj nekoč nista bila nepristopni ledišči. To je bilo znano že davno, ^red nekaj tedni pa je ameriški znanstvenik, univerzitetni profesor Mac Nelson postavil trditev, ki je sicer smela in docela nova, vendar pa zasluži vso pozornost, trditev namreč, da sta severni in južni tečaj pradomovina vsega življenja na zemlji. Znanstveniki, pravi Mac Nelson, so že davno iskali prvotno domovino, rodišče rastlinstva, živalstva in človeštva na naši zemlji, toda brez uspeha. Vse ekspedicije v osrčje Azije niso mogle najti ne-pobitnih dokazov, da bi bila pradomovina tam. Če hočemo namreč rešiti to uganko, potem jo moramo razreševati edinole, na celinah severnega in južnega tečaja. Kako je Mac Nelson prišel do te trditve? Deloma s spekulativno teorijo, deloma pa tudi po rezultatih svojih raziskovanj na skrajnem severu Kanade in na Grenlandiji. Vse to, pravi nadalje ameriški znanstvenik, me je utrdilo v prepričanju, da bomo odkrili skrivnosti prošlosti življenja na zemlji šele teda:. ko bomo temeljito preiskali plasti severnih in južnih tečajnih pokrajin. Tatri šele bomo našli ostanke praživljenja in prapračloveka. Življenje je nastalo na tečajih, in sicer ločeno na južnem in na severnem in šele polagoma se je razširilo dalje, se strnilo na ekvatorju in se potem medsebojno pomešalo. Če bo znanost to mnenje potrdila, potem sti severni in južni tečaj tisti dve zagonetki, ki nam lahko odkrijeta največjo skrivnost. Uzroki neuspeha prof. Piccarča Jz Augsburga prihajajo polagoma ^esti o vzrokih neuspeha eksperimenta Prof. Piccarda, ki je hotel z balonom zleteti 16.000 m visoko. Glavni yzrok, zakaj se balon ni hotel dvigati, Je Prepočasno polnjenje balona s pli-^°ni. Tako se je zgodilo, da se je na plpnov trup nasedla jutranja rosa n ie balon postal težji. Tudi plin sam, ^katerim so balon polnili, se je navzel jjitiogo vlage, s čimer je bila nosnost P^ona zmanjšana. Prof. Piccard pa je jj.°tel za vsako ceno izvršiti polet* v ^ratosfero. Tudi še potem, ko je ve->?r Že prevrnil gondolo in so bili poškodovani trije važni aparati, ki jih je ?a dal hitro popraviti. Ko pa se balon ‘‘{dl pri drugem poskusu ni dvignil, so Pikovo obtežen je zmanjšali za 150 j?- Tudi to ni pomagalo. Prof. Piccard L žrtvoval še nadaljnjih 120 kg obte-Tudi tretji poskus se je ponesre J** Tedaj se je prof. Piccard odločil, žrtvuje ves balast in poleti samo z ^ujnejšimi potrebščinami, celo brez postnih zavarovalnih priprav. Rav-In ®tvo tovarne, v kateri je bil ba-n Izdelan, pa ni dalo dovoljenja za *lrt pod takimi pogoji in tako je bil p°skus opuščen. Ha suičenje u peklu! Sin^ *0Tek so v znani kaznilnici Sing g nS v Newyorku usmrtili na elektrika stolu tri voditelje upora kaznen-,.y kaznilnici v Auburnu. Obsojenci Dar w ^esse Thomas, ki je bil radi roječ Umora obsojen na dosmrtno Ud« i ^"iam Force in trgovec Morris itiaj *r‘je s0 bM zel° mirni, Tho- }(0 Se je obnašal naravnost cinično*. lu *° ga privezali k električnemu sto-ha’Je Psoval in preklinjal na nepopisen itj^ n> Pred svojo smrtjo je zaklical sod-*”> ki so prisostvovali usmrtitvi: fcenj syidenje v peklu!« Njegovo usmr-$r0 16 *raja*° skoro 6 minut in je bilo ’ ^er je bilo truplo dobesedno pceno. ie rauCe,.je ^I miren in dobre volje. Ko °eli nekam nervozno hodil okrog aparata, mu je rekel: »Ne bodi nervozen in nikar tako ne hiti, saj imam jaz čas!« Zahteval je cigareto in čakal, hladnokrvno pušeč, na smrt. Njegova usmrtitev, je bila izvršena v 3 minutah. Veselo razpoložen je bil tudi trgovec Morris Udwine, ki bi imel prestati v Auburnu razmeroma majhno kazen in so ga, kakor je sam izjavil, kaznenci v Auburnu prisilili, da je postal njihov vodja. Rekel je pred svojo smrtjo smeje rablju: »Upam, da z lahkoto zaslužiš svojih 150 dolarjev!« Tudi Udwine je bil v 3 minutah mrtev. Češkoslovaška ekspedicija u Afriki Osobje entomološkega oddelka narodnega muzeja v Pragi je tekom poletja izvršilo trimesečno znanstveno potovanje v južno Francijo in Afriko, da zbere razna nova izkustva v spo znavanju palcarktičnih ozemelj, ki predstavljajo največjo paleontologično površino v Evropi. Ekspedicija pod vodstvom ravnatelja muzejskih ento-moloških zbirk je najprej šla v Afriko, kjer je ostala 2 meseca in skoro na vsakem koraku doživljala pustolovi ne. Potovala je v avtomobilu pod češkoslovaško zastavo in pod zaščito pristojnih konzulatov. Delovala je v Tunisu, Le Kefu, Kaironanu, Sfaxu, Gabesu, v gorovju Matmala, v Sahari. Tebesri, Batni, Selifu in Ažiru. Našla je krog 100.000 izvodov samil doslej neznanih žuželk. Zbirala pa je seveda tudi druge naravoznanstvene predme te, školjke, kače itd. V praškem mu zeju sedaj pridno vse to sortirajo. Pripeljali so seboj tudi šakale, želve, ka meleone, seveda vse živo, in praški zoološki vrt je obogatel za stotine naj-krasnejših eksemplarjev eksotičnih živali. Jules Verne v SSSR prepovedan? Glasom vesti iz Moskve je ljudski komisar za prosveto prepovedal novo izdajo dela Julesa Verne-ja, češ da se s čitanjem njegovih del v širokih narodnih masah jača nagnenje k utopistični mentaliteti. Sokolski praznik u St. liju Dne 14. septembra je imelo sokolsko društvo Št. Ilj v Slov. goricah svoj praznik. Prvi javni nastop je zadivil srca mnogih in jim podal poroštvo in zaupanje v nepremagljivo silo našega Sokolstva. Približno ob 14. uri je bilo zbrano domače društvo z ostalimi Sokoli in Soko-licami pred kolodvorom. Sokolska godba iz Maribora je bila razvrščena na peronu pred kolodvorom in je pozdravila dobrodošle goste iz Maribora in okolice, dospele z vlakom ob sviranju sokolske koračnice. Posetil nas je tudi sre-ski načelnik dr. Ipavic, komandant žan-darmerije Alije Džemidžič, ter profesor Kenda za Narodno Odbrano, ki so se vsi zelo zanimali za razvoj Sokola Št. Ilj v Slov. goricah. Kolesarsko društvo Pe-run pa je priredilo tekmo iz Maribora s ciljem: Št. Ilj. Po pozdravnem nagovoru brata staroste Sfiligoja se je razvila povorka, ki je odkorakala v Št. Ilj. Vsa vas je bila okrašena z zastavami. Med potjo je bila sokolska Četa obmetavana s cvetjem in pozdravljana z radostnimi vzkliki. Povorka se je ustavila pred hišo brata staroste v bližini župne cerkve, kjer je brat podstarosta Bauman omenil postanek: in razvoj Sokola v Št. liju. V imenu občine je pozdravil vse navzoče podžupan Thaler, ki je naglašal, da naj bodo padle žrtve procesa v Trstu kažipot k složnemu delu, posebno tu na meji. Nato se je povorka po isti poti vrnila do telovadišča, kjer se je vršil javen nastop. Telovadišče je kmalu napolnilo občinstvo. Ob 16. uri je bil pričetek telovadbe. Nastopile so članice iz Št. lija, 14 po številu, pod vodstvom načelnika Šeška ter lepo izvajale proste vaje. Pod vodstvom župne načelnike Mačus-Žiherleve je nastopilo 44 članic bližnjih sokolskih društev z beograjskimi prostimi vajami. Članske proste vaje so vzorno izvajali bratje-gostje iz Maribora pod vodstvom načelnika brata Dekleve. Pred odhodom članstva s telovadišča je pozdravil vse navzoče župni starosta br. dr. Kovačič ter v vzhičenih besedah očrtal pomen Sokolstva, posebno v obmejnih krajih. Izjavil je, da je iznenaden nad tako lepim uspehom Sokola. Št. Ilj v Slov. gor. in da bo ostal 14. september vsem v trajnem spominu. Z narodno sokolsko manifestacijo tega dne si je sokolsko društvo v Št. liju položilo drugi temeljni kamen svojemu obstoju, ki ga ne bo porušil noben sovrag. Med nastopom vzorne vrste iz Maribora na bradlji in na drogu je žel posebno priznanje naš svetovni prvak brat Primožič. Marsikateri starček in ženice so trepetali, ko so videli naše telovadce na orodju: »Kaj vse znajo ti Sokoli! Kaj takšnega še nismo videli v Št. liju! Da bi jih le Bog čuval!« To so bile besede naših preprostih očetov in mater, ki so se divili in bili naravnost vzhičeni, posebno, ko so zapazili med telovadci tudi svoje sinove v telovadnih oblekah s sokolsko čepico na glavi, četo Sokola Št. Ilj v Slov. gor., broječo 34 krepkih telovadcev, je pripeljal na telovadišče brat načelnik Šeško. Burno pozdravljena če ta je vzorno izvajala proste mostarske vaje. Najbolj je našim domačinom ugajala četrta vaja, pri kateri so izvajali gibe ki so popolnoma simbolizirali v 'najpreprostejši obliki delo našega kmetiča na polju ob času žetve in košnje. Točno izvajanje prostih vaj telovadcev Sokola Št. Ilj je presenetilo tudi došle goste, kar so nam dokaz besede gospoda'sre-skega načelnika dr. Ipavca v njegovem pozdravnem govoru. Gospod sreski načelnik je čestital društvu k uspehu in mu priporočal čim intenzivnejše delo v sokolskih vrstah za narod in kralja. S to zadnjo točko je bila zaključena javna telovadba in s tem prvi nastop sokolskega društva Št. Ilj. Po nastopu se je vršila prosta zabava v gostilni Dimnik s srečolovom in plesom. Svirala je sokolska godba iz Maribora, med pavzami pa domače moštvo iz Sv. Lenarta. Vsem, ki so pripomogli sokolskemu društvu Št. Ilj v Slov. goricah do tako lepega uspeha, se društvo najtopleje zahvaljuje, posebno tildi darovalcem daril za srečelov. v Vse gleda na Vaše z o* bovje. Le negovano zobovja šele napravi Vašo zunanjost popolno. , Odol Je radi tega kosme-tikum. Podeli vam — trajno uporabljan — lepo In zdravo zobovje. Toda vrši še več; I3člnkuje antiseptično I Odol ne neguje temveč tudi čuva Vaše zdravje. Odol Je poleg tega tudi štedljlv v uporabi. Člane Sokolskega društva Maribor I vabi blagajna, naj vplačajo, članarino za II. polletje v roke blagajnika brata" Coterja, najprimernejše v Vetrinjski ulici št. 11. Zdravo! Šport Uptanouni občni zborJ.fnarP borskega smučarskega kluba** Včeraj se je vršil ustanovni občni zbor »Mariborskega smučarskega kluba«. Navzoči so bili mnogoštevilni smučarji in zimsko-sportniki ter delegat mariborskega zimskošportnega podsaveza g. dr. Orožen. Občni zbor; je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Vetrih, ki je razložil namen kluba in dokazal, da je ustanovitev izrazitega smučarskega kluba za Maribor neprecenljivega pomena. O razvoju zimskega športa v Mariboru in bodočem programu MSK je poročal g. Parma. Naglašil je, da bo MSK letos predvsem tehniško izvežbal svoje člane in priredil v bližini Maribora smučarski tečaj, zlasti za mladino. Pravila so bila v celoti sprejeta. Članarina znaša Din 20.— za sezono. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno naslednji odbor: predsednik: inž. Saša' Mis; podpredsednik: Bruno Parma; blagajnik: Marjan Novak: tajnik: Franjo Vetrih: odborniki: inž. Kou-delka. Franjo Perič, Miroslav Ferenc. Vili Forstnerič, Nikola Andrin In Ignac Pirnat. V nadzorni odbor sta bila izvoljena dr. Marin in Vili Forstnerič. Občni zbor je sklenil, da se pošlje zahvalna brzojavka Jug. zimsko-spori nemu savezu in Ljubljanskemu smučarskemu klubu. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi tudi predsednik Mariborskega zim-sko-soortnega podsaveza g. dr. Orožen, ki je pozdravil stremljenje mla-^ dega kluba in mu želel velik razmah' in procvit. Za službeno glasilo MSK je bil 3o-ločen »Mariborski Večernik«. Ob 22. uri je inž. Mis zaključil občni zbor, ki je bil krasna manifestacija za beli šport. Mednarodni kongres za ceste se bo vršil od 6. do 11. okt. v Washing-tonu. Ministrstvo za zgradbe je določilo za delegata Jugoslavije Stanislava Josifoviča, načelnika oddelka za ceste. Josifovič je v nedeljo odpotoval v Was-hington. K. M. Cmptk . Obodi Jindri Robim — k MMm prard dr« Fm MM, 70 Mora z njim govoriti; vsa zadrega, v katero so ga spravili mučni dojmi, ki jih je najbrž v njem zapustila, se umika kot prav malenkostna pred odgovorom na vprašanje, Id ji postaja tem životnejše, čim dalj premišlja o njem. Zato je poiskala ugoden trenutek še istega dne proti večera, ko se je Jindra izprehajal v parku po križpotih ob vrvicah, ki so jih nalašč zanj napeli. Drugekrati ga je vodila na ta izprehod ona, in tukaj ga je običajno spustila, ker je čutila, da je tu najrajši sam; danes pa ga je peljal njegov tovariš, a je tudi ta takoj odšel. Jindra je začul šustenje njenih korakov po pesku že oddaleč; in da je spoznal, kdo je to, to je bilo videti na jeznem izrazu njegovega obličja, ko se je ustavil in se ozrl čez ramo, tako, kakor da bi jo mogel videti, kar je vedno še pričalo, da se doslej še ni privadil slepoti. To ji ni dajalo preveč poguma; toda Mabell: Pimpottova ni bila ena teh, ki se obotavljajo, če so se že odločili: »Mr. Pawak, dovolite mi vprašanje, ki ga gotovo ne smatrate po najini jutranji prigodbici za neutemeljeno. Koliko ste pravzaprav stari, Mr. Pawak?« »Gotovo več kot petnajst let, Mrs Pawakova,« je odgovoril Jindra, ki je tudi premišljal in računil, »toda preden točno odgovorim na vaše vprašanje, mi dovolite tudi vi vprašanje...« »Mrs Pawak?« je ponavljala, kakor jo je ogovoril in njen glas je zopet padel v šepet. »Imate prav za prav čisto prav... nikoli nisem bila z vašim očetom ločena in nikoli z njegovim... njegovim naslednikom poročena; če torej vaš oče še živi, je doslej moj legitimen mož!« Izgovorila je tale začetek svoje izpovedi tako tiho, da jo je komaj razumel. »Da, vaš soprog še živi, če ni umrl od tistega časa, kar sem ga poslednjič... in res poslednjič .videl,« je rekel Jindra resno in junaško. Oboroževal se je. »Hoteli ste vprašati, vprašajte torej,« je rekla čez nekaj časa Mrs Pawak. »Ali sem zelo osivel?« »Zakaj vprašate?« »Zato ker moram biti najbrž ves bel; kajti ko sem vas vprašal, ali ne "alujete za sinom, ki je padel v vojni, vam ni prišlo na misel, da bi mogel biti prej vaš sin, nego ta — moj Bog! — za kogar ste me smatrali? No torej?« Dolgo ni odgovorila soproga njegovega očeta in končno je rekla: »Res ne morem reči, da vaša zunanjost ni taka, da bi moja domneva ne bila utemeljena.« »Petindvajset let sem star...« »Potem pa... potem je vaš oče moral postati oče še prej, nego je prišel v Anglijo...!« »Čisto prav računate, Mrs Pawak,« je rekel Jindra trpko. »Ali imate še kako vprašanje?« Mrs Pawak ni odgovorila. »Čeprav molčite, slišim vendarle, da imate tako vprašanje. No, odgovoril bom nanj. Da, imate prav, moj oče je bil prav tako malo poročen z mojo materjo, kakor vi z njegovim — naslednikom, kakor ste sami rekli.« In Jindra si je razpel bluzo, vzel iz žepa nad srcem sliko Boženke Nekuševe in jo podajal njeni naslednici. »Kdo je to?« je vprašala, čeprav je takoj uganila. »To je moja mati. Ce pogledate pozorneje to sliko, boste opazili od ust moje matere dva žlebička, in ta izvirata od tega, kar je morala izpiti moja mati zato, ker je postala mati.« »Za Boga...! Pa je umrla od tega?« »Od tega ne. Vsaj ne takoj. Za to pa sem videl na lastne oči, kako jo je njen soprog — legitimni, prosim! — ubil, seveda ne na enkrat... dočim se je mudil moj oče v Angliji in Indiji pri študijah v Kamasutrah in Morju pravljic. Sedaj razumete, Mrs. Pawa!k, da nisem mogel vašega soproga nikoli — tako ljubiti, kakor se spodobi sinu in ukazuje četrta božja zapoved... Čeprav je sicer takorekoč vzoren oče, samo malo zakasnel... Moram seveda pristaviti, da celih deset let ni niti slutil o moji eksistenci, ki ga je neizmerno izne-nadila, ko je zanjo izvedel čisto slučajno... Končno ne morem reči, da bi ga ne imel tako prav nič rad, toda rad imeti in ljubiti je kaj različno... On sam me je takorekoč na rokah nosil in moja nesreča bo zanj strašen udarec!« Tišina. Da bi govor zasukala na drug predmet, je rekla potem Mrs. Pavak: »Govorili ste o golem slučaju, gospod. Meni se zdi in res bi rekla in nikakor ne samo zato, ker sem živela precej dolgo v pradomovini predestinacije, da usoda ni tako slepa, kakor se o njej misli in pravi —« »Jaz sem o njej vedno pravil,« jo je prekinil Jindra, »morda se mi je zato maščevala,« je dodal tiho in trpko. Mrs Pawakovo je sicer zabolelo in ostrmela je, vendar pa je namenoma preslišala to tožbo, ki jo je sama zakrivila, in naglo je nadaljevala: »Jaz vsaj — če naj sodim po sebi — moram reči zlasti po tem, kar sem izkusila z vami, da prsta usode ne ravna slučaj, ampak višja volja. Lahko rečem, da nisem, odkar sem stopila na celino, opustila nobene priložnosti, ki mi jo nudi moja služba, da ne bi poizvedovala v vseh mogočih konsignacijah avstrijskih ranjencev in ujetnikov po vašem imenu in iskala sem torej nekaj, kar bi se moglo imenovati gol slučaj, ko bi bila našla to med stotisočimi primeri, od katerih nisem mogla niti tisoč preiskati. Zlasti ker avstrijski in češki nista istovetna pojma. Ko sem to natanko spoznala, sem opustila svoje poizvedovanje in tu se je zgodilo, da me je takozvano naključje samo našlo, ravno ko sem ga nehala iskati. Seveda nočem reči, da je nastala tale svetovna vojna zato, da bi v njej padel moj — moj drugi mož in da bi se tu sešla s sinom svojega prvega moža: toda gotovo je, da je nastala zato, da bi med milijoni in milijoni človeških usod prišlo tudi do prevrata moie usode, in zato je koncem koncev vojna za vse te milijone usod skupno, golo naključje.« »Govorili ste o prstu usode, ki ga ravna višja volja; morda imate prav, Mrs Pawak. Nas vseh se je dotaknil ogromni prst, ki sega z neba ali iz samega pekla, nekatere je popolnoma zmečkal, drugi pa bodo nosili njegov tlak ves čas svojega ostalega življenja; razufl peščice ljudstva za polarnimi krogi ne bo menda nikogar, ki bi ga vsaj oddaleč ne čutil.« Umolknila sta oba in nekaj časa sta šla tako zra* ven sebe. Jindra je že davno izpustil vrv vodnico, se* stra Edith ga je peljala pod pazduho kakor drugekrati. Nenadoma je začutil na svojih prsih njeno roko, presenečen se je ustavil; njena druga roka se je pridala k prvi; sestra mu je potisnila v naprsni žep materino sliko, na^ katero je bil med pogovorom pozabil. Molče je prenesel to uslugo, ne da bi pomagal* Spoznal je namreč nežnost tega ganjenja, ki ga ni ho* telo spomniti na njegovo nesrečo, in vendar ga i* spomnilo z neizrekljivo nežnostjo, zato ga ni smel mo» titi. In to ganjenje je bilo sestri Edith v tem hipu, ko je vzdihnil slepi, od vseh nesrečnih najnesrečnejši, z# vse ostale nesrečnike, nagla potreba njenega materin* skega srca in njene roke so dišale Jindri po materin* stvu, ki ni nikoli poznalo sina, šele sedaj morda le * oddaljenem hrepenenju. Morda je bilo to nekak izliv zavestnih želji, ki bile v zvezi z mislimi obeh, ko je Jindra potem rekel: »Ce naj govoriva še dalje o prstu previdne usode, ali se vam ne zdi, Mrs Pawa*k, da tiči v tem, kar se ji prigodilo, njegov migljaj, kaj naj se še dalje zgodi?« »Ne razumem vas, kaj naj bi to bilo.« »Ali ne vidite v tem migljaja, da bi se sešli še i nekom, o katerem niste bili brez slutnje, kakor pri m®* ni, ampak z nekom, ki zanj prav dobro veste?« »Nitkoli!« je rekla Mrs Pawak naglo, »to se ne fflO* re zgoditi, preveč sem proti njemu grešila. To je izklj*’ čeno.« »Morda pa vendar!« »Nikakor ne. To veste pač sami najbolje. Kakol* o meni govoril vaš oče? Gotovo z največjim in najbolj sovražnim zaničevanjem.« »Ne. Zagotavljam vas, da nisem niti slutil o vaS eksistenci, kakor vi ne o moji. — Moj oče vas ni niti* besedico omenil.« Mrs Pawak je osupnila. »Kako je to mogoče: In če je tako, kako ste že včeraj vedeti, da sem jaz in vaš oče —?« »To vam je tako nerazumljivo? Nič ni tako ja511® na belem dnevu. S svojo zameno ste mi sami poda« pojasnjenje takorekoč na dlani. Mene in očeta so pr* neštetokrat zamenjavali, včasih celo tisti, ki naju videli prvič; to se je zgodilo včeraj seveda zadnjič * ta zamenjava je za vselej, že za vselej izključena.« »Henry!« je rekla Mrs. Pawak prav kakor mati. »In potem je imel moj oče,« je nadaljeval Jin