Sv. Oča o katoliški akciji. Cerkvcmj delovanje v javnem življenju in osobi-i to na polju mladinske vzgoje, je v. mnogih državah ovirano. To velja ci Italiji, ki kljub pogodbi med Italijo in papežem ovira delovanje Cerkve v javnosti, pred vsem v mladinski vzgojd. Radi tega je papež Pij XI. pred nekaj dnevi naslovil javno pismo na milanskega nadškofa Schusterja, v katerem pojasnuje cilje katoliške akcije in način njenega delovanja. Papež priznava voljo in prizadevanje italijanske vlade, da se mladina vzgaja v katoliški veri, vendar pa prava pristojnost ter oblast na tem polju pripada Cerkvi« Prav za to hoče papež ohraniti katoliško akcijo, da se ne bi mladini podeljevala samo zakonita najmanjša mera verskega pouka v šoli, marveč da bi se mladina po najpopolnejši verski vzgoji in, kar je še bolj važno, po ver« skem življenju in delovanju rešila — pred poplavo novega poganstva. Kar se tiče razmerja katoliške akcije do politike, poudarja papež, da .e sv. Stolica vedno učila in ukazovala, da katoliška akcija ne sme delati politlke. Na drugi strani pa katoliška akcija ne sme preprečiti onim, ki so se ji posvetili, da se v krščanskem iin katoliškem smislu zanimajo za resnično in dobro politiko. Kar se tiče katoliške akcije in njenega razmerja do fašističnih strokovnili organizacij in do socialne organizacije države, delajo fašistične organizacije na ©nem polju, katoližka akcija pa na drugem. Akcija Cerkve In torej tudi katoliška akcija se razteza tudi na polje delavskega vprašanja v to svrho, da pazi, da bi združevanjo delavcev bilo v 6ast Bogu in v dobro duš. Ako obstoja na obeh straneh dobra volja in. odkrita želja eplošnega blagra, se bosta strokovna akcija vlade in katoliška akcija vedno srečali, ne da bi prišlo do sporov. Pojasnilo papeževo o katoliSki akciji ima predrsem pred o5mi ttalijanske razmere^ velja pa tudi za druge države, zlasti v tistem delu, ki govori o vzgoji mladine, ki jo more edino 1© Cerkev in. njeno delovanje reSiti pred nevarno poplavo sodobnega poganstva. Od državo in njene vlade ni odvisna celotuost dru žinskega in duhovnega življenja. V življenje posameznika in družin posega namreč nadnaravno življenje, to pa je od Zveličarja poverjeno Cerkvi, ki se v to svrlio ravno poslužuje katoliške akcije. Strossmayer o ciril-metodijski misli. Letos je preteklo 50 let, odkar je slavni hrvatski in jugoslovanski škof Strossmayer izdal pastirsko pismo o ciril-metodijski ideji. V tej okrožnici, izdani leia 1881, se Strossmayer ozira na papeževo (Leon XIII.) okrožnico iz leta 1880, s katero je bilo češčenje sv. Ciril-a in Metoda predpisano za celo Cerkev. Poudarja velik pomen češčenja sv. Cirila in Metoda zlasti za Slovane. Govoreč o cerkvenem edinstvu, Stro.ssmayer z vso navdušenostjo svojega katoliškega in slovanskega srca lako-Ie poziva Slovane: »Slovani, Slovani, bratje v Kristusu! Če bi slab moj glas mogel priti do Vas, bi Vam rekel: Sveto pismo spoštujete kot božjo besedo ter se mu klanjate kot večni resnici. Ali je mogoče, da ne opazite znamenitosti, resnobnosti, j.asnosti, določnosti in odločilnosti teh Kristusovih besed (sv. Matej, 16. poglavje): »Ti si Peter, in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in vrata peklenska je ne bodo premagala. Tebi, Peter, dajem ključ-e nebeškega kraljestva. Kar ti razvežeš na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Jaz mislim, da ne more biti nobenega dvoma, da gre tukaj za bistveno sestavo božje Cerkve, da gre za temeljni kamen, ki na njem počiva njena varnost in večnost, za vir in zadnji cilj njene moči in oblasti. Bratje Slovani, vi ste očividno od Boga poklicani, da izvršite velike stvari v Aziji in Evropi. Toda znajte, da boste v tem oziru za splošno korist iu svojo čast samo tal.rat dos&gli uspehe ter premagali vse ogromne svoje notranje in zunanje težave, ako se z zapadno Cerkvijo pomirite in sporazumete.« Špiritizem je sleparija. Veliki »čarovnik« v Newyorku Nino Pecararo, ki je skozi 11 let »klical duhove in govoril z njimi« in bil znan kot eden največjih živečih špiritistov, je zdaj sam priznal, da špiritizem ni nifi drugega, kakor gola sleiparija in da je on ves ta čas sleparil ljudi, »ki pač hočejo biti osleparjeni«. »Nikoli nisem videl nobenega duha in ns verjamem, da bi ga bil tudi kdo drugi kdaj videl«, je dejal. Pristavil je tudi, da mu Ijudje sedaj nočejo verjeti, ko sam prizna, da n.i špiritist, kakor mu niso pred 11 leti verjeli, ko je trdil, da je.«