Poitnlna plačana v gotovinL Leto XII., štev. 267 Ljubljana, sreda 18. novembra I93I Cena 2 Din Lpravničtvot Ljubljan*, Knafljev« ulica 5. - Teietoo it 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Selea-bur^ova ul 3 - Tel 3492 to 2491 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13 — Teletoo it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana It 11.842 Praha 6islo 78 180 VVleo št 105 241 Naročnina cvaša mcseCno 25 — Dia za snozemsrvc 40 — Dm Uredništvo Ljubljana: Kuj H jeva ulica 5 Teietoa št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 tpoooč1 2582) Celje Kocenova ul S Telet št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu Amerika proti italijanskemu revizionizmn Grandi pri Hoovrn - Sestanek z Borahom - Italijanski načrti o reparacijski in revizijski konferenci Washlngton, 17. novembra roča: Grandi je pripravljen, da ee v Beli h.išl in s Stimsonom pogovori povsem odkrito o razorožitvenem vprašanju, o vojnih dolgovih, o reparacijah in o reviziji mirovnih pogodb ter da obrazloži italijansko stališče o vsakem izmed teh vprašanj. Italijanski zunanji minister ima celo namen skupno s Hoovrom izčrpno proučiti nemški položaj in vpliv reparacijske politike na razmere v Nemčiji. Italijanska misija, pravi nadalje agencija v svojem poročilu, ne želi, da bi Grandijevo potovanje napravili© vtis, kot da prihaja italijanski zunanji minister v Ameriko s specifičnimi italijanskimi predlogi za razorožitev ali za rešitev kakršnegakoli drugega perečega vprašanja, marveč hoče, da bi obrodili razgovori med njim 'in ameriškimi državniki osnove mednarodnega sodelovanja, a ne takšnega, bi bi zaviselo od pristanka in dobre volje drugih držav. London, 17. novembra d. »Times« pripisujejo Grandiljevem obisku v Washingtonu velik pomen. List pravi, da bo še prav posebej važen GrandAjev razgovor s senatorjem Borahom, katerega stališče se za mnogo mednarodno-poli tirnih vprašanj sklada z nazori rimskega režima. Newyork, 17. novembra d. Listi prinašajo izjave, foi jih je Grandi dal novinarjem, še predno je zapustil parnik »Co-nte Grande«. Italijanski zunanji minister je dejal, da potuje v Washington le, da se pomeni o aktualnih vprašanjih. Hoovru prepušča izbiro teh vprašanj. V Washingtonu .pa bo vsekakor nastopil kot dober poznavalec nemško-francoskega problema, o katerem ga je informiral tudi Briining, ko je bil zadnjič na obisku v Berlinu. Grandi je omenil, da bo skušal Hoovra pridobiti; za načrt velike reparacijske to revizijske konference. Ta izjava je izzvala washingtonske uradne kroge, da so izdali oficijozno pTot i izjavo v kateri zatrjujejo, da se ameriški državniki sicer strinjajo s širokogrudno razoro-ž it v eno politiko Italije in so prepričani, da je potrebna vsaj delna revizija mirovnih pogodb; ker pa teh pogodb Amerika ni podpisala, mora vsekakor Evropa sama dati inieijativo za kakršnokoli revizijo Dotlej pa Zedinjene države uradno ne morejo podpirati revizijonistične politike. Italija štedi na račun kmeta Znižanje prispevkov za poljedelska javna dela v poslanski zbornici Obračunska debata Rim, 17. novembra, d. SnoQ je imela fta-fijaaiska poslanska zbornica po otvoritvi zasedanja svojo prvo redno sejo. Zbornica je sprejela na zmanje imenovanje dveh novih opolnomočenih ministrov, senatorja Maverja, ki je posital predsednik novega kreditnega zavoda »Istituto Mobiliare Ita-iiano«, in senatorja De Capitamija. Državni podtajnik za finance je poro« tal, da je morala vlada suspendirati letošnji obrok svojih prispevkov za poljedelska javna dela. Tudi prihodnje leto ne bo vlada za ta dela ničesar prispevala. Na ta način prihrani režim 14 milijonov lir. Zakon iz leta 1927, ki določa prispevke vlade za ta javna dela, je bil sicer s tem prekršen, toda položaj italijanskega državnega .gospodarstva je takšen, da je treba. kje? je le mogoče, kaj prihraniti. Poslanec Catldieri, ki je baš zaradi tega vložil interpelacijo, z odgovorom državnega pod-tajniika ni bi' zadovoljen. Poudaril je veliko korist, ki so jo imeli italijanski poljedelci prav od teh javnih del. Zanimivo je, da je žel poslanec viharno odobravanje. Sledila je razprava o radiju in njegovih naročnikih. Ugotovili 60, da je v vsej državi, ki Šteje 42 milijonov prebivalcev, le 200.00U radijskih naročnikov. Proti koncu seje se je pričela debata o državnem obračunu za dobo 1929-30. Po-s'anec Loiacono je kot prvi govornik govorili o splošnem gospodarskem položaju. Med drugim je naglasi!, da sta vprašanji vojnih dolgov in reparacij nerazdružljivi. Ob 18.45 je bila seja zaključena. Pogajanja za ureditev nemških dolgov Istočasno sklicanje posvetovalnega odbora po Youngovem načrtu in odbora za kredite Nemčifi — Kljub aktivni trgovinski bilanci primanjkuje Nemčiji deviz Parte, !7. novembra- d. Nemški poslanik Hosch je nadaljeval snoči s finančnim ministrom Flandinom razgovor o delu posvetovalnega odbora, ki naj bi se sklical na podlagi Youngovega načrta. Sporedno, vendar pa brez direktne zveze z razgovori o reparacijski konferenci, se vrše pogajanja o ureditvi nemških kratkoročnih kreditov. Nemški upniki, predvsed ameriški in angleški bančniki, se bavijo z načrtom, da bi se sklical istočasno, ko bi zboroval posvetovalni odbor na podlagi Youngovega načrta, v Baslu tudi kreditni odbor. V zvezi s tem prihajajo iz Amerike razni predlogi, ki se zde malo verjetni, čeprav izvirajo od resne strani. Tako poroča glavni urednik Journala of Commerce«, H. Par ker Billis, ki je bil ponovno oficijelni strokovnjak v Washingtonu, o načrtu, ki kroži v newyorških bančnih krogih. Po tem načrtu naj bi Francija prevzela večji del kratkoročnih nemških zasebnih dolgov in si zagotovila jamstvo z delnicami najvažnejših nem. industr. podjetij. Vse pa kaže, da so tudi v Wallstreetu naziranja o konsolidaciji nemških dolgov še zelo različna. Kakor trdijo, zavzema bančno podjetje I. T. Morgan v glavnem francosko stališče, ker je na nemških kreditih manj zainteresirano kakor ostale velike ameriške banke. Kakor trdi Parker BiVis, nameravajo v VVashingtonu poseči v pogajanja na tej podlagi. Berlin, 17. novembra. AA. Finančni krogi živahno komentirajo zadnjo bilanco nemške državne banke, iz katere je razvidno, da je banka neprestano oddajala devize, kar je posledica povračila kratkoročnih kreditov v inozemstvn. Gre za približno 12% milijonov v devizah. Na drugi strani je bila trgovinska bilanca Nemčije od 1. novembra do 7. novembra aktivna za 874 milijonov mark. Čeprav bi ves ta znesek prešel v nemško državno banko, bi vendar ne mogla pokriti deviznega deficita kratkoročnih odplačil. Najnovejši izkaz držav-ae banke še nima podatkov o povračil« 20 milijonske tranše, ki je zapadla 16. novembra na podlagi baselskega sporazuma. Znano je, da zapade 1. decembra 100 milijonov zunanjih kreditov in si bo morala Nemčija, kakor se je obvezala, priskrbeti potrebne devize štiri tedne prej. Čeprav gori navedeni računi izkazujejo prebitek trgovinske bilance, vendar ta ne bo zadoščal za povračilo inozemskih dolgov. Odgovorni krogi se zato trudijo, da bi našli primeren način za pospešitev dotoka deviz. Berlin, 17. novembra, s. Kakor Javlja >Berliner Tageblatt«. 90 pogajanja med nemško in francosko vlado tako napredovala, da je že sestavljeno pismo nemške vlade banki za mednarodna plačila, ki navaja najprej v Youngovem načrtu predpisano formulo za sklicanje posebnega posvetovalnega odbora ter opisuje nato natančno ves gospodarski položaj Nemčije. Novi davld v ČSR Praga, 17. nov. h. V okvirju akrepov vlade za omiljen je krize in za olajšanje državnega gospodarstva se pojavljajo konkretni predlogi o povišanju davkov. Poleg tega bi se najelo novo posojilo. »Češke Slovo« javlja, da namerava vlada uvesti postopno doklado na dohodnino. Ta dokla-da bi se plačevala šele pri letnih dohodkih od 25.000 Kč dalje. Od 25.000 do 40.000 Kč bi znašala 6 odst, do 50.000 9 odst., do 60.000 13 odst. do 80.000 18 odst., do 100.000 24 odst. in nad 100.000 Kč 30 odst. Cenijo, da bi dogodki iz te doklade znašali 165 milijonov Kč. Davek na tantijeme, ki prinaša letno 12 milijonov Kč, bi se zvišal na 100 odst. Dohodek tz novega davka na vžigalice se ceni na 50 milijonov Kč. Nadalje se namerava postopno odpraviti 13. plača državnih nameščencev, o čemet pa se stranke še niso sporazumele. Ker dosedanja kreditna pogajanja v Parizu niso dovedla do cilja, se namerava najeti notranje posojilo te sicer že meseca januarja. Znesek tega posojila še ni določen. Govori se, da bo znašalo 1200 — 1500 milijonov Kč. UREDBA O DRAGINJSKIH DOKLADAH DRŽAVNEGA PROMETNEGA OSOBJA Beograd, 17. novembra. A A. Predsednik ministrskega sveta iin minister notranjih zadev je na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o draginjskih dokladah državnega prometnega osobja. Osebne draginfske doklade § 1. Draginj-ki razred (§ 27 zakona o državnem prometnem osobju) obsega področje tistega kraja, v katerem je sedei oblasti, kjer je nameščenec postavljen. § 2. Nameščencu, ki začasno vrši službo izven kraija, kjer je postavljen (§ 84 odstavek 1 zakona o državnem prometa nem osobju) pripade v vsakem primeru osebna dravinjska doklada tistega dravinjskega razreda, v katerega spada kraj. kjer je postavljen. § 3. Če sta mož iin žena državna nameščenca v položajni skupini in stanujeta v istem kraju, ne moreta vsak posebej dobivati popolne osebne draginjske dekla-de, nego 6e enemu od njiju, in 6icer tistemu, ki ima manjšo doklado, če niista enaki, zmanjša na polovico. 2. Izjemno se jima osebna dragimjeka doklada ne zmanjša, čeprav stanujeta v istem kraju, če bivata ločeno v svrho ločitve zakona, ne glede na to, adi je ločitveni proces izvršen ali ne. Rodbinske draginjske doklade za Seno § 4. 1. Rodbinske draglnjske doklade za ženo pripadajo samo zakoniti ženi. 2. Nameščencu islamske veroizpovedi, fci ima več žen, pripada rodbinska dra-girujska doklada samo za eno ženo. § 5. Rodbinske dragirajske doklade za ženo ne pripadajo: a) kadar je žena aktiven ali upokojen državni nameščenec, b) kadar je žen« v shižttf države kot kontraktualna uradnica, dmevničarka ali honorarna raastavljenk*. c) kadar ima žena več ko 200 Din čistih mesečnih dohodkov, d) kadar živi žena ločeno od »noža v »vrho izvedbe ločitve zakona, ne glede na to ali je ločitveni proces izvršen ali ne. § 6. Izjemno od pogojev v toSki c) prej« šnjega paraigraifa pripadajo možu rodbinske draginjske doklade za ženo, kadar nastopi prvi odstavek tretjega paragrafa, ne 0'ede na to, af.i s« »t*jša jo možev« ali ženine osebne draginjske doklade. Rodbinske draginjske doklade za otroke § 7. 1. Rodbinske draigrnfjsflce doklade za otroke pripadajo za vsakega v zakonitem zakonu rojenega ali pozakomjenega otroka. 2. Rodbinske dragiinjske doklade za po-zakon jene otreke .pripadajo od prvega dne po tistem mesecu, v katerem je ottrok pc Mik on jem. § 8. Rodbinske dragtojsk« doklade xa otroke ne pripadajo: a) kadar ima otrok v 'javni affi privatni službi več ko 200 Din čistih mesečnih dohodkov v denarju aH v naturi. b) kadaT se otrok nahaja v javnem, civilnem, vojaškem, vzgu za to veliko vladarsko potrdilo. Dolžna smo obenem priznati kraljevski vladi, da je pokazala dobro voljo, da se premagajo vse težave. S potrditvijo nove ustave se pričenja zelo pomemben čas v zgodovini naše cerkve. Pomen nove dobe je pred vsem v tem, da je dobila naša cerkev, ki je bila Povišanje angleških carin London, 17. nov. AA. Spodnja zbornica je nocoj pričela razpravljati o povišanju uvoznih carin na železo, jeklo, steklo, železniške stroje in druge industrijske izdelke Prejšnji mesec je Anglija uvozila » 27 miliionov funtov šterlingov industrijskih izdelkov. Po podatkih za pno tretjino novembra je uvoz industrijskih izdelkov in drugega blaga še narastel. Zato je vlada sestavila zakonski načrt o povišanju uvoznih carin na industrijske izdelke in ga je predložila spodnji zbornici že nocoi. Drugo čitanje tega zakonskega načrta bo jutri, tretje pa v četrtek. Lordska zbornica ga bo sprejela v petek. Kralj bo nato potrdil zakon v petek zvečer. Nove aretacije monarhJstov v Španiji Madrid, 17. novembra AA. Direktor javne varnosti je danes objavil, da je policija dobila nalog ,naj Izvrši nove aretacije zaradi nedavno odkrite zarote. Policija je mnenja da je bil glavni organizator te zarote, v katero je zapletenih več manjših skupin, poročnik Fernando de Cordoba. Maršal Lyautey y Londonu London, 17. novembra AA Semkaj je prispel maršal Lyautey, ki so ga na vik-torijski postaji pozdravili zastopniki vojaškega urada, francoski poslanik in člani francoske kolonije. Stari maršal, ki ga imenujejo očeta modernega Maroka, bo praznoval te dni 77-letnico svojega življenja. Povišanje turških uvoznfli carin Angora, 17. nov. Za omiljen je vladajoče gospodarske krize v Turčiji Je vlada predložila parlamentu zakonski načrt, k: določa povišanje uvoznih carin in 10 odstotno znižanje vseh uradniških plač. zakonom — Pravoslavna certer avtonomno osnovo poprej po svojem velikem defa odEflba državna cerkev, z novo ustavo avtonomna osnovo. Drugi pomen pa je ta, da »e t novo nstavo organizirajo vsi pravoslavni verniki v z edin, j eni cerkvi. Sedaj ne bo več boja®-ni, da bi v Beogradu veljal prvi, v Žepnimi drugi im v Pančevu morda celo tiietji cerkveni zakon. Mnogo truda bo še treba, da se nova ustava uveljavi, za kar bo treba izdati še posebna navodila. Posebej p« bo treba pripraviti novi ustroj cerkve, ki izhaja iz te ustave. A največje težave so premagane, saj imamo zakon o pravoslavni cerkvi, ki regulira njen položaj v državi in odnos napram državi. In ustava pravoslavne cerkve, ki določa rudi njeno trajno ureditev, nam omogoča, da z zaupanjem v božjo pomoč in z izvedbo nove ureditve pričnemo / novim delom za div hovno življenje jaših vernikov.* Zunanjepolitična debata francoskega parlamenta Pariz, 17. nov. s. V zbornici se je danes pričela s veliko napetostjo pričakova-na debata o ztmanje-palitičnih interpelacijah. Na ministrskih klopeh so bili ministrski predsednik Laval, zunanji min is te« Briand in finančni minister Flandisi. Tribune so bile izredno dobro obiskane. Prvi interpelacijski govornik radfkalsrl poelanec Ber$ery je govoril r odnošajih Francije do Rusije ter je zahtevaL naj se sedanja trgovinska pogajanja pospešijo Zahteval je. naj se napravi konec »diktaturi gotovega tiska«, ki ovira že dote?a leta zaključitev pogodb s sovjetsko Rusijo. Tinteresi malih hranilcev zahtevajo, da se pride do soorazuma z Rusijo. Francija mora iti isto pot. na katero sta v poli^ačnera odnošajih do Rn?ije že stopili Nemčija tn Amerika. Po govoru Bergervja je predsednik zbornice prekinil sejo z utemeljitvijo, da je ▼ dvorani prevroče, v resnici pa zato. ket je bil zunanji minister Briand. ki je zelo zavzet s pogajanji v svetu Društva narodov, vidno utrujen. Smrt odličnega generala Beograd, 17. novembra p. Snbči je preminil po kratkem bolehaniu divizijski general Gjorgje Tsakovič, eden izmed branilcev Beograda. Pokojnik je bil v Beogradu zelo popularen. Kasaciiski sodnik dr. Vukovič umrl Beograd, x7_ novembra p. Danes opoldne je preminil sodnik kasacijskega sodišča dr. Draaromir Vukovič. Požar v Beogradu Beograd, 17. novembra p. Danes opoldne je nastal v bližmi kavarne Mosta r nožar v skupini barak, ki so služile za •^ladišče raznega orodja in materiala. Požar se je zelo naglo razširil in so vse barake pogorele do tal, še preden so prišli gasilci. Slovenskim volllcem! Vlada je s svojim volilnim proglasom z dne 2. oktobra 1931 objavlja vsem Jugoslovenom program bodoče državne, narodne in gospodarske politike. Bili smo od vsega začetka prepričani, da bodo tudi Slovenci pravilno ocenili zgodovinski trenutek novembrskih volitev in se odzvali klicu kralja in domovine k složnemu delu za izvedbo tega programa. Zaradi tako enodušne volje za složno delo, kakor se je pokazala pri volitvah, smo globoko prepričani, da so za vedno pokopani vsi spori glede državnega in narodnega edinstva in da je prišla doba smotrenega socialnega in gospodarskega dela za napredek celote in vsakega enakopravnega dela. Smatramo za svojo dolžnost zahvaliti se volilcem za izkazano zaupanje nam in našim sokandidatom, zavedajoč se, da so glasovi veljali bodočemu složnemu delu v smislu volilnega programa in plebiscitu za državno ureditev v duhu državnega in narodnega edinstva. Slovenci smo se pridružili s tem plebiscitom izjavi kralja, da je treba smatrati za svojo najvišjo narodno dolžnost, čuvati narodno in državno edinstvo. Dajemo izraza neomajni veri, da je srečnejša bodočnost Slovencev nerazdružljivo spojena z napredkom kraljevine Jugoslavije in da si le v njej lahko z aktivnim sodelovanjem utrdimo svoj enakopravni položaj. V tem prepričanju ste tudi vi z veliko večino odklonili od manjšine vsiljevano abstinenco in rešili čast Slovencev. Osvobojeni strankarskih sporov in podprti s tako sijajnim zaupanjem naroda, se bomo z vso vnemo posvetili reševanju neodložljivih gospodarskih in socialnih vprašanj. Propadanje gospodarskega blagostanja ograža kulturni nivo našega naroda. Kriza kmetskega in delavskega ljudstva je povzročila težave pri vseh ostalih slojih in gospodarskih panogah. Zato hočemo vprašanju prinosnosti kmetskega in delavskega kot temeljnega gospodarstva posvetiti vso pažnjo, da odtod ozdravimo celokupno naše narodno gospodarstvo. Kakor mi obljubljamo, da bomo posvetili tem nalogam vse svoje moči in sposobnosti, tako pozivamo tudi vse volilce k trajnemu in živemu sodelovanju za boljšo bodočnost naše Jugoslavije. V Ljubljani, dne 15. novembra 1931. Dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, Janko Barle, Josip Benko, Anton Cerer, Alojzij Dermelj, Karol Gaišek, Anton Haj-Injak, Anton Kline, Albin Koman, Anton Krejči, Danijel Makar, Ivan Mohorič, Milan Mrovlje. Franjo Pahernik' A'oi/ii Pavlic, Lovro Petovar, dr. Ljudevit Pivko, Ivan Prekoršek, Rasto Pustoslemšek, dr. Stane Rape, Vekoslav Spindler, Ivan Urek, dr. Bogomil Vošnjak, Jakob Žemljic. Novi uspehi hitlerjevcev Berlin, 15. novembra. Stranke weimarske koalicije imajo v aa-roloih socijalistih opasnega protivnika. o Išaterem se De morejo zedCniti, ali je nevarnejši v opoziciji ali v vladi. Branijo se Hitlerja na vso moč in smatrajo, da bi njegov vstop v vlado takoj porušil ne samo ravnotežje v koaliciji, marveč tudil pozitivni pravec nemške mednarodne politike. Po vsem dosedanjem dejanju in nehanju fanatičnih desničarjev se lahko sklepa z gotovostjo, da bi narodni sooijafcsti v vladi res takoj pokvarili dosedanje, vsaj znosne odnošaje Nemčije do sosedov. Svoja hrupna demagoška gesia bi uporabili zlasti proti Poljski ln Franoiji, zavzeli bi se za pripojitev Avstrije, s češkoslovaško bi na vso s:lo našli kako sporno točko, vtikali pa bi se nedvomno tudi v notranje zadeve vseh onih držav, kjer živil vsa/j peščica Nemcev. Vladni koaliciji zato nikakor ni zameriti, da se brani takšnega sodelavca, pa naj Kil-lor zadnje leto še tako poudarja svojo dobro ■voljo do zakonitosti, treznosti in modre previdnosti. Narodni sooijalisti tedajj zaenkrat v nobenem pogledu niso sposobni, da bi sodelovali v vladi, vendar pa v opoziciji niso vladnim strankam nič manj opasni. Zanje ne drla čas, kajti njihov program in njihova taktika bi r normalnih prilikah pač ne mogla pridobivati tal v narodu. Zanje dela kriza in v tem je skrivnost njihovega uspeha. A" opoziciji, ki De nalaga narodnim socija-listom Diikake odgovornosti, ki jim omogoči. neusmiljeno kritiko vladnih ukrepov in ki tudi ne more dovesti do nikakega neuspeha, raste Hitler r tempu, ki mu ga druge stranke lahko zavidajo. V zveznih deželah napreduje proces prehajanja nemških mas na skrajno desnico, v manjši meri tudi na levico. Volitve v deželne zbore na Oldenburškem, v Hamburgu na Anhaltskem in M ec k 1 en b ur šk e m so dovolj pokazale, r kakem obsegu se vrši ta proces radikalizaciije nemških voiilcev. Ako so bile volitve r omenjenih krajih resno opozorilo vladi, tedaj pomeni potek volitev na Hessenskern, kjer je te dni ljudstvo pristopalo k volilnim žaram, naravnost katastrofalni migljaj vladi, da je postala, hitier-iovska opozicija nad vse nevarna notranja s'i a Hitlerjeve? so pri hessenskih volitvah dosegli nad 300.000 glasov in z enim mahom postali najmočnejša frakcija v deželnem zboru. Njihovi poslanski mandat! so se pomnožili od enega samega na 27 ter jim pri 70 poslanskih mestih v hessenskem deželnem zboru manjka do absolutne večine le 9 mandatov. Po razmerju glasov pri zadnjih državnozborskih volitvah bi hitlerjev-eem pripadlo vsega le 13 mandatov, njihov porast v enem letu znaša tedaj dobrih 1.00 odstotkov. Obenem z narodnimi soeija^sti so napredovali tudi komunisti od 4 na 10 mandatov Volilni račun so plačali socialisti z izgubo 9, centrum z izgubo 3, nemška ljudska stranka z -Izgubo 7 in državna stranka, demokrati ter nemški nacijonalci ki so izgub i Li ostalo. Hitlerjeve!, komunisti iri njihova opozicija so si z 38 mandati priborili nadpolovično večino napram zmernim s: ran kam weimarske koalicije. Volilno zmago narodnih socijalistov rje nemška javnost splošno pričakovala. Pro-rokovali so jim 20 mandatov, toda Hitler-jevci so jih dosegli 27. To dejstvo meče jarko luč Da razpoloženje nemškega ljudstva. Hessenska je sicer po svoji velikosti še le sedma dežela v nemški državni zvezi in šteje samo vkoli 1.360.000 prebivalcev, vendar se simptomi elementarnega pokret?. 10 preokreta na skrajno desnico v Nemčiji le preveč množe, da bi se dalo prikriti dej stvo Nemčija stopa z veliki mi koraki v 1n-transingentni. fanatični in desperadski Hitlerjev tabo? Vladne stranke v svoji borbi proti narodnim socijaMstom često apelirajo na treznost in razsodnost ljudstva, pou darjajoč, da stranka s takim načinom političnega udejstvovanja, kakor ga v obilni mer: kažejo hitlerjevci, ne sme priti na vladno krmilo. Drugi tehtn* ^azlog je bojazen ino zemstva, ki vidi v hitlerjevcih kalilce evropskega miru in s to bojaznijo je v zvezi občutno padanje nemškega gospodarskega kredita v tujini. Kakor pa izpričujejo volitve v nemške pokrajinske zbore zadnjega časa, so nemški volilci tako pod vplivom gospodarska krize, da so dostopni vsakršni hujskaški demagogiji z levice in z desnice Vladnim strankam ginejo tla pod nogami in nedvomno je, da se bodo morale v krat kem odločiti na to ali ono stran. Spustiti bodo morale hitlerjevce v vlado ali pa pri četi proti njim vse drugače energično bor bo, kakor je dosedanja. Sedanja pot polovičarstva in neodločnosti mor', nujno dovesti v nedogled.no nesrečo za Nemčijo in morda tudi za ostalo F-royo. Premirje v oboroževanju Zenev a, 17. nov. d. Z dogovorom med Briandom in generalnim tajništvom Društva narodov je bilo urejeno vprašanje uveljav-Ijenja premirja v oboroževanju, čegar načela so bila določena na zadnjem zasedanju skupščine Društva narodov in se jo pričelo s 1. novembrom. Pred svojim odhodom v Pariz je Eric Drummond poslal vsem vladam, tudi onim, ki niso članice Društva narodov, okrožnico, v kateri jim sporoča, da se je na podlagi prejetih odgovorov pričelo premirje v oboroževanju z določenim rokom, ako ne ugovarja nobena država Ker nima nobena vlada na* mena protestirati proti temu premirju, ki ima nalogo olajšati razorožitveno konferenco, bo ostalo v veljavi do 1. novembra 1932. Za enoletno premirje v oboroževanju se je izreklo 40 držav. Angleški glas za uvedbo srebrne valute London, 17. novembra AA. V >Timesu« objavlja sir Robert Home, predsednik Društva za srebrno veljavo, članek o sedanjih težavah svetovnega denarstva. Sedaj je jasno, pravi pisec, da obstoji zveza med vprašanjem vojnih dolgov, carinskih tarif, slabe razdelitve zlata in sedanjo gospodarsko depresijo sveta. Povsod iščejo sredstev, da bi ta vprašanja rešili. Društvo za srebrno veljavo je mnenja, da zahteva sedanja psihologija sveta, naj bi denaretvo in kredit tudi v bodoče slonela na kovinskih substancah, ker imajo te substance bolj ali manj stalno vrednost in so povsod priznane. Pisec je mnenja, da bi bilo najboljše in najbolj praktično sredstvo za obnovo medsebojnega zaupanja ln za stabilizacijo cen, če bi bilo mogoče obnoviti zaupanje v srebro zlasti v vzhodnih deželah. Srebrni novec naj bi postal del denarnega sistema sveta. Z vzpostavitvijo srebra kot podlage za denar bi bilo v kratkem mogoče obnoviti gospodarstvo sveta ln ga ozdraviti. To sredstvo bi bilo mnogo uspešnejše kakor pa enostranski ukrepi v prilog zlata. Francoski socialisti proti zaposlovanju inozemcev Pariz, 17. novembra AA. Socialistična parlamentarna skupina je danes sklenila, da predloži parlamentu zakonski predlog, s katerim bi se prepovedalo novo zaposlovanje tujih delavcev. Namen tega zakonskega predloga je znižati Število tujih delavcev v francoskih podjetjih na največ 10 % vsega delavstva. Aretacija italijanskega vohuna v Nizzi Pariz, 17. novembra M. V bližini Nizze so francoske oblasti aretirale italijanskega državljana Pietra c'.e Savino, ki je iz-praševal vojake o raznih utrdbah na meji in drugih vojaških zadevah. Pri njem ao našli več legitimacij na različna imena ter razne druge dokumente, ki dokazujejo, da je aretirani italijanski vohun. Napredovanja v železniški službi Z ukazom so napredovali: V šesto položajno skupino, za poverjenike: Vidic Ignac, gubic Stanko, Senčar Karol, Gliha Ivan ln Arnačič Pavel, dosedanji vtišji pristavi sedme položajne skupine. Za višje kontrolorje: 2ilič Karol, Plantan Alojzlg. Kitak Ivan, Ogrin Rafaed, šircelj Frančišek, šircelj Karo!, Lavrenčič Hilarij, in žekar Franc, dosedanji kontrolorji sedme položajne skupine. V sedmo položajno skupino, tu viftje pristave: Toplak Stanko, dosedanji pristav osme položajne skupine. Za kontrolorje: Vacak Emarik, Zupančič Marko. Sila Edmund, črnač Alojzij, Brajnik Josip, Heren Miroslav, Keržar Ivan, Vran-čič Ciril. Hlebec Jožef, Križan Martin, Lavrič Jože. Kavčič Viktor, žužek Ferdinand, Maijer Frančišek, Petek Leon, Lavrin Ivan. Seršen Izidor, Krulpj A litev in godba jim je svirala med potjo. V gasilskih vrstah *o-bili naši najstarejši možje, ki so bili vsem za vzor. Volitve so se izvršile v redu in vsi so volili z veseljem, tJva podjetnika pa sta dala na razpolago svoje avtomobile za propagando m prevoz vodilcev. Organizirani so bih tw$i po*ebni kurirji in ni mogoče našteti vseh, ki so po svojih močeh prispevali k voKkri zana-gi. Udeležba je znašala 71 odst. in so tako tudi Domžaile pokazale, da razumejo, koliko je vredna lastna šn svobodna država. Kako s! peki zamišljajo novo enotno ureditev krasnih cen Kruh naj bi se po vsej državi prodaja! po enotni ceni 4 Din, zato pa naj bi bila teža različna zaradi razlike ▼ ceni moke Beograd, 17. novembra. Poročati smo že na kratko, da se je vršilo preteklo nedeljo v Beogradu zborovanje Zveze pekovskih organizacij, na katerem se je v glavnem razpravljalo o krušnih cenah v zvezi z novo ureditvijo cen kruha in moke. O tem vprašanju se je razvila dolga in široka debata, v katero so posegli skoro vsi zborovalci. Govorniki v načelu niso odklanjali določitve krušnih cen in cen moke, poudarjali pa so, da te-ga vprašanja ni mogoče enotno urediti za vso državo, ker so lokalne razmere v posameznih pokrajinah docela drugačne. Dočim je na primer v Vojvodini pri sedanji ceni moke nova določitev krušnih cen še kolikor toliko zadovoljiva, iste cene ne odgovarjajo v pokrajinah, kjer moraio moko uvažati iz Vojvodine. S prevoznimi stroški se cena moke sorazmerno zviša. Po dolgotrajni razpravi so se zborovalci naposled zedinili za naslednji predlog, ki bo predložen na me-rodajnem mestu: Peki pozdravljajo akcflc vlade, ki je vzela v svoje roke vprašanje oreditve cen pšenice, moke in kruha trdno uvedeni, da bo vlada to vprašanje rešila vsestransko zadovoljivo. Da pa bi s® mogla glede na vladajoče razmere v posameznih pokrajinah določiti pravilna in pravična cena kruha, ki bi zadovoljevala tako peke, kakor konzumente, smatrajo peki za potrebno, da se v vsaki banovin) sestav! posebna komisija, ki na) oa podlagi točnih kalkulacij ugotovi stroške pekov pri predelavi enega kilograma moke v krtih ter na podlagi tega določi cene kruha, vpoštevajoč pri tem zmeren zaslužek pekovskih mojstrov. Ker pa primanjkuje drobiža izpod en dinar, naj bi se izpremenil dosedanji sistem peke po teži ter uvedel sistem, ki bi se ravnal po ceni krnhj. Namesto, da se peče sedaj kruh v teži enega kilograma, naj bi se v bodoče pekel kruh tako, da bi po teži od-govarjaj enotni ceni 4 Din, ki naj bi veljala za vso državo. To naj W veljalo za vse vrste kruha, to je beli, pol beli in črni. Črni kruh bi bil pač primerno večji z isto ceno kakor belL Peki morajo tudi sedaj tehtati testo in bi jim izprememba teže ne delala nobenih težkoč, dočim so cene pri sedanjem sistemu tako diierencirane, da skoro povsod primanjkuje drobiža. Tudi v drugih državah so že uvedli tak sistem. Dosedanji način prodaje kruha tudi ni ra-ciionalen. V predlogu naposled opozarjajo peki na vse težkoče te obrtne panoge iti naglašajo, da je treba pri določitvi cen kruha upoštevati tudi razmerje delavskih plač, najemnin za lokale, davek, razne drage stroške, vloženi kapital, amortizacijo strojev itd- oddaljenost od železnice hi vse droge okoliščine, ki vplivajo na režijske stroške in • tem na ceno krnita. Vse to mora za posamezne pokrajine ugotoviti uvodoma omenjena komisija. V tej komisiji naj bi bili zastopniki oblasti, organizacij, pekov in delavcev, Inšpekcije dela ter Obrtne in Delavske zbornice. Način poslovanja teh komisij naj bi se določil na posebni r ta namen sklicani anketi. Nevarni tatinski mladeniči Ljubljana, 17. novembra. Mladi ljubljanski apaši, ki so se združili v tatinsko tolpo in ka so bili tekom zadnjih •mesecev res prava nadloga naših ulic, dajejo policiji, v prvi vrsti nadzorniku g. 'Matku Močniku.^ki vodi zadevno preiskavo, nemalo brige. Kakor smo že včeraj poročali, so aretiranci priznali svoje grehe šele, ko se jib je prijelo trše. Poleg tatvin, ki so jih oškodovani trgovci prijavili, so aretiranci priznali še celo kopo drugih tatvin, o katerih policija na bila obveščena. Tatici se niso udejstvovali samo v mestu in na periferiji, marveč 90 vlamljali v trgovine ter izložbena okna tudi zunaj mesta. Zdaj, ko je postala afera javna in so storilci spravljeni na varnem, se oglašajo oškodovani trgovci, ki upravičeno sklepajo iz raznih okoliščin, da so bili tudi v njihovih iprimerih oškodovanja na delu fantje, o katerih gre glas okrog, da niso puščali v nemir nobene tatinske, odno6no vlomilske Sledila so pa še druga priznanja areti.an-cev samih. Tekom zasliševanja se je zagovoril Pavle H., da so vlomili skupno tudi v izložbo Jugoslovanske tiskarne, nakar le v isti sapi priznal, da imajo na vesti še ne-broj vlomov v privatna stanovanja, orl katerih je policija zaman iskala krivce. Izkazali na so se tudi v drugačnih pogledih. •Niso bili samo nočni pohaiači in se utiho-tapljali v stanovanja, marveč so se odločali še za nevarnejše podvige. Na večer so prihajali v predmestja ter »kali v prvi vrsti posamezne ženske, ki 90 jih napadali ter ijim odvzemali ročne torbice. Zmožni »o biti torej pravcatih roparskih napadov in se ni-*o strašili nikake nevarnoeti. Spričo dejstva, da so to prav mladi ljudje in bi šele sčasoma dosegli višek pokvarjenosti, je k uspehu policije v tem primeru res čestitati, kajti drugače bi bilo možno da bi ta vlomilska družba tekom ča&a stri hovala vso Ljubljano ia ne bi ostalo le pri vlomih, ki jip imajo za enkrat na vesti ter !bi napadalci ne odnašali samo ročnih torbic. Sledili bi brezdvomno še hujii zločioi. Hmeliski trg Žatec, 17. novembra h. Promet približno 150 metrekih stotov. Zahteva se predvsem hmelj srednje in dobre srednje kakovosti. Cene 180 do 350 Kč. Zaključna tendenca mirna, skoraj prijazna. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno oblačno, le mestoma vedro, zmerno hladno. — Situaeija včerajšnjega tin«; Večji del kontinenta pokriva visok pritisk, kj prihaja iz severovzhodne Evrope in se že etika z visokim pritiskom, ki ie vladal nad Španijo. Barometrska derpreseja se je umaknila proti severnemu delu Atlantskega oceana in na jugovzhodni del kontinenta. Pritisk je pri nas v sploSnem narasel za 2 do 6 mm. Dunajska vremenska napoved ca sredo: Večinoma nejasno, lahne padavine niso izključene. V enem ali dveh dneh zopet toplejše vreme. Naši kraji in ljudje Ponovna redukcija v kočevskem premogovniku Širijo se govorice, da bo Trboveljska premogokopna družba zaradi nerentabHnosti ustavila ves obrat Kočevje, 17. novembra. Naše delavstvo preživlja kritične čase. Ne saano, da mu je skrčen delovni čas od normalnih šestih tedenskih delovnih dud na itiii in celo tn dni in je s tem njegov zaslužek zmanjšan, nego se delavci tudi odpuščajo, dasi so bili mnogi uslužbeni prt podjetju že leta in leta. V kočevskem rudniku se je pričela kriza ▼ februarju lanskega leta. Ta čas je vodstvo rudnika zaradi zmanjšanja oddaje premaga zmanjšalo rudniško obratovanje in odpustilo nekaj delavcev. Od takrat je tr-njeva pot našega rudarja vedno bolj strma. Prišli so novi odpusti, a delavstvo ne more dobiti novega zaposlenja. V soboto 14. t m. je bilo novim 27 delavcem sporočeno, da jih vodstvo rudnika odslavlja. Sedaj so prišli na vrsto že delavci z družinama in z dolgoletnim službovanjem v rudniku. Nekateri teh imajo po pet, lest otrok. Med odpuščenimi so rudarji, ki so delali v rudniku deset, dvanajst in tudi šestnajst let. Največji siromaki so tisti, ki jten je bilo po vrhu vsega še javljeno, da »e morajo s 1. decembrom izšel rti iz rudniških stanovanj. Pred vratroi je zima, pred katero je človek tako rad zavarovan v dobro zakurjeni sobi. Družine odslovljenih delavcev bodo morale prav pred zimo iz stanovanja na cesto, brez sleherne pare v mraz in lakoto. Prosimo vodstvo rudnika v Kočevju, naj vsaj pusti vse odslovljene delavce v njihovih dosedanjih stanovanjih, saj jih itak več ne potrebuje. Namesto, da ostanejo prazna, kar se ne da zagovarjati, naj dovoli ravnateljstvo delavcem vsai to ugodnost, da jih reši najhujšega zla. V rudniku je sedaj zaposlenih še nekaj čez sto delavcev. Obratovanje v premogovniku je močno omejeno, ker je delavstvo zaposleno po večini pri vzdrževanju naprav, strojev in podzemskih rovov. Spričo stalnega omejevanja rudniškega obratovanja se je pojavila govorica, da bo Trboveljska premogokopna družba kočevski rudnik ustavila zaradi nerentabilmosti. Te vest.' se vzdržujejo in so silno preplašile še ostalo rudarstvo. Pomagajmo Beli Krajini Zaradi letošnje veliko suše je ▼ Beli Krajini pomanjkanje živil tako veliko, da preti našim rojakom nevarnost lakote. Zlasti primanjkuje krme za živino, in sicer tako zelo, da kmetje vsevprek koljejo živino in prodajajo meso po smešno nizkih cenah. Na pomlad pa bo treba vprežne živine, ali kmetje ne bodo imeli denarja, da si jo kupijo. Tako preti ljudem tam doli nevarnost popolnega obubožanja. V taki »tiski priskočiti na pomoč je človekoljubno in hvale vredno delo. Odbor za pomoč po aoši prizadetim kmetijam v Beli Krajini j« poslal dva zastopnika, ki pobirata po občinah darove za Belo Krajino, zlasti seno, pa tudi druge pridelke (krompir, fižol, peso, repo in drugo). Imenovana dva zastopnika imata s »©boj priporočilo in potrdilo od bamske uprave, od oblastnega odbora Rdečega križa ki od omenjenega odbora. Zglasila s« bosta vedno pri županstvih, župnih uradih in pri krajevnih odborih Rdečega križa. Podpisani odbor se obrača na te naslove s prošnjo. da gredo v vsakem oziru tema zastopnikoma kolikor mogoče na roko. Prosimo pa tudi vso javnost, da priskoči na pomoč svojim rojakom m daruje, kolikor pač kdo more, za Belo Krajino. Odbor za pomoč po suši prizadetim krajem v Beli Krajini Zlata poroka sebno občutna, če upoštevamo tudi čas, da živina nima več dovolj paše in ne more biti v tej mrzli jesenski dobi na prostem. Škoda se ceni na 80 do 90.000 Dim. Orožništvo vodi obširne poizvedbe in preiskave, da razkrinka brezvestnega pož4-galca, ki postaja strah in trepet posestnikov črnuškega kota, a dosedaj še ni uspeha. Medmurskim dobrovoljcem Vsi jugoslovenski dobrovoljci se organizirajo, da tako lažje dosežejo svoje pravo, ki jim po zakonu in človeških pravicah pripada, saj so prav dobrovoljci s svojimi žrtvami ustvarili našo leno domovino Jugoslavijo. Do danes so dobrovolici po večini že organizirani, edino medmurski dobrovoljci nimajo svoje organizacije zaradi česar javnost niti ne ve zanje. Zato je nujno potrebno, da se tudi medmurski dobrovoljci organizirajo m tako ohranijo svoj zgodovinski pomen. dede na to se naprošajo in pozivajo vsi oni medmurski dobrovoljci, ki so leta 1918. in 1919. prostovoljno stopili v jugoslovensko vojsko, se na njeni strani borili in s tem pripomogli, da se je Medmurje priključilo Jugoslaviji, da se takoj pismeno ali osebno prijavijo na spodaj označeni nar slov. V to svrho se ▼ prvi vrsti naprošajo vrt takratni gg. komandanti obmejnih trup ka- GAZELA ^f"9 zares čisto kor tudi gg. oficirji, ki •o prostovoljno »topili v jugoslovensko vojsko v Medmurju, da se blagovolijo v svrho ustanovitve med-murske dobrovoljske organizacije prijaviti in tudi poslati eventualna sezname vseh onih, ki so v zgoraj omenjenem času prostovoljno stopili v jugoslovensko vojsko ▼ Medmurju, kjer so služili kot dobrovoljci. Nadalje se naprošajo javni in zasebni uradi, vojaška ki orožniška oblastva, občin« in posamezniki, da o vsebini tega poziva obvestijo vse dobrovcrfjce, ki so se borih za svobodo Medmurja, in jih napotijo, da se takoj pismeno ala osebno prijavijo pri podpisanem. Zdravo! Horvat Pavle, predsednik OrgamfeacOe prekmurskih dobiovoljcerv ▼ Dobi ji Lendavi. [Kino Matica ^SM ji!. * m »rt Hitite, kajti samo Se danes ob U %8 in nastopita priljubljena Else Elster Harry Halm v veseloigri s petjem in plesom si a v čete Povest o mladem dekletu, Id Je sanjalo o veliki sreči, bogastvu in slavi! il Smeh! Zabavno! Najnovejši Foxov zvočni tednik. Danes! Izven abonmaja! Danes! Tel 2124. Kakor smo že včeraj poročali, sta v nedeljo 15. t m. praznovala zlato poroko pe-čareki mojster g. Franc Jenko in njegova verna družica ga. Ana. Jubilanta, ki sta vzgojila 11 otrok, od katerih jih živi še 7, sta kljub visoki starosti še vedno čvrsta in čila. Letos že peti požar v isti vasi Guštanj, 17. novembra. N? Se dolgo tega, ko smo poročali o požaru ▼ Črnučah tik ob meji, že je razburil okoliško prebivalstvo zopet opasen požar, ki je letos že peti v tej vasi. Značilno za te požare je to, da se je ogenj pojavil vedno na isti način in da so vedno začela goreti gospodarska poslopja. To pot je nastal ogenj ▼ gospodarskem poslopju g. Kirchmerja, lastnika graščine v Črnučah, in se je širil tako bliskovito, da so uničujoči plameni skoro v hipu zajeli ves velikanski objekt, ki je bil napolnjen z veliko količino sena in slame, in ga uničili do tal. Sosedje in domači gasilci so se nemudoma lotili reševalnih del, da rešijo vsaj nekaj. Na pogorišče je dospelo prav kmalu tudi dravograjsko gasilno društvo in obe društvi sta »e lotili lokalizirania, ker je bila situacija zelo opasna. V bližini je namreč več hiš z gospodarskimi poslopji in različnimi manjšimi objekti. — Samo agilntm gasilcem gre zahvala, da ni pogorela vsa vas. Takoj ob početku požara so vsi, ki so prihiteli na pomoč, pričeli reševati živino, ki so jo z veliko muko spravili iz hleva Tudi nekaj orodja so rešili Skoda je v današnji gospodarski krizi po- Nerodni nasledniki ponarejevalcev denarja Ponarejevalčeva vdova in njen prijatelj — Izkoriščevalci nevednosti in pohlepa Maribor, 17. novembra. Ko so se pred leti zaprla vrata jetnišnice za Jurijem Potočnikom, ki je našel smrt med zidovi jetnišnice, in Francom Rupni-kom, so ljudje kmalu pozabili na tiste, ki delajo denar. Porotno sodišče je 12. marca 1927. obsodilo Potočnika na 20, Rupnika pa na 9 let težke ječe, katero kazen pa mu je Stol sedmorice v Zagrebu znižal na 5 let. To kazen je Rupnik presedel in je bil že po 4 letih zapora amnestiran. Po prestani kazni pa se je vrnil v Maribor. Žilica mu ni dala miru. Pokojni Potočnik je bil njegov dober učitelj in Rupnik se je zopet znova začel pečati s ponarejanjem 100 in 1000 dinarskih bankovcev re» tudi šilingov. Za vse to so zvedele varnost, ne oblasti in Rupnik ter njegovi tovariši »o morali letos spomladi pod ključ ia ▼ zaporu sedaj čakajo na obsodbo. To je bil nekak odlomek prvega dejanja, ki pa je v tesni zvezi z dejstvom, da so danes izročili sodišču 7 osumljencev zaradi Eonarejamja denarja, ali boljše rečeno ljudi, i so skušali nadaljevati započeto delo po k ornega mojstra Potočnika in so pod to pretvezo sleparili in izvabljali denar od lah kovemih ljudi *. okolici Maribora. Cela za deva ni tako strašna in je več ali manj gola sleparija, ki so ji šli mnogi na lim, prepletena s pikantnimi dogodbicami in dogodki. ki so se odigrali med osumljenci. Po Potočnikovi smrti je vdova lomahi prenehala žalovati, čislalo in spoštovalo jo To vse podeželsko ljudstvo. Med vdovo te 3$-•etnim posestnikom Antonom Orgoličem ia Počehove je prišlo že pred leti do medsebojnega spoznanja in ljubezni. Potočnikova je mnogo pripovedovala svojemu izvoljencu o pokojnem možu, zlasti, kako je znal delati denar. Orgoliču je to zelo impomdralo '.n ga tako zmedlo, da se je tudi on lotrl nevarnega posla. Potočnikov« je poiskala vse stare spise n rekvizite pokojnega m<> fa na dan je prišel tudi nekak stroj za tiskanje bankovcev, česar pri preiskavi proti Pri obledel! sivorumenkasti barvi bože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Jose-fove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. Juriju Potočnika nho mogli najti. Potekala Je vse stare fotografske in cinkaste plošče in ponarejanje denarja se je začelo. Ker pa so začele primanjkovati razne inAalije, je bilo treba nabavljati druge. Zato pa je Orgolič, ki o ponarejanju sicer nt imel najmanjšega pojma, kmalu našel do« volj sredstev med lahkovernim kn denarja željnim podeželskim ljudstvom.V delavnici se je zbralo kmalu še nekaj ljudi, največ ii Počehove, ki so začeli skupno z Orgoličeni ponarejati denar, prepričani, da bodo oa debelo sleparili in odirali ljudi. Potočnikova in Orgolič sta imela nekaj ča sa lepo življenje in ni jima zimanjkalo denarja. Prišlo pa je nekaj vmes in OrgotiC se je hotel posloviti od vdove. Ta ga pa Je znala z novimi triki pritegniti k sebd. Začela mu je pripovedovati o zakladu, ki je zakopan nekje v okolici št Ilja. To je sa nekaj časa podaljšalo njuno zvezo, znova je vzplamtela tudi Orgoličeva ljubezen. Vzel je lopato in kramp ter začel kopati zaklade, o katerih pa seveda ni bilo »ledu. Komedija, ki sta jo igrala, se je kmalu končala in vsega lepega je bilo kome* Pri OrgoRčevi hiši so se nekega Are pojavili detektivi Policija je imela polne to- ke dela, pr edino »e ji je posrečilo razkrto-kati vso družbo. Pod vodstvom policijskega nadkoimisarja g. Zetkoviča in nadzornika Pavletiča je uspelo tekom meseca dni izslediti vse člane kovačnice za ponarejanje bankovcev. Zasliševanje se je vršilo vsak dan in je bilo danes zaključeno. Sedem osumljencev je romalo v sodne zapore tn bodo obsojani istočasno z Rupnikom. Zato je bila glavna razprava proti R-jpniku, ki bi se morala vršiti 20. t m, preložena. Policija je zaplenila tudi stroj, na katerem pa niso tiskali bankovcev, ker zato ni porab en. Med osumljenci je nekaj ljudi, ki so pomilovanja vredni Je pa to dobra šola za vse, ki bi radi na nepošten način prišli do denarja. Marjana Debevčeva vzorna Sokoliea, ki j«, kakor smo že poro* čali v cvetju mladosti preminila po kratki bolezni 12. t. m. Vrlo mladenko bodo -vsi, ki so jo poznali, ohranili t najlepšem spominu. Hočete-H dobro prebavo brane? Pijte ALPINAC - ČAJ! KULTURNI PREGLED Nala skladatelja v luči zagrebške kritike V Zagrebu je pred dnevi priredila tamoš-nja Filharmonija koncert jugoslovenske glasbe, ki je bil po radiu prenesen tudi t inozemstvo. Spored je obsegal značilna dela srbskih, hrvaških in slovenskih skladateljev. Našo glasbo sta predstavljala Anton L a j o v i c in L. M. Š k e r j a n e, prvi s »Caprice«, drugi z > Lirično ouverturo*. skladbi ki ju ljubljansko koncertno občinstvo pozna izza nedavnega, lepo uspelega simfoničnega koncerta v Unionski dvorani. Zanimivo je pogledati, kaj sodi o obeh skladbah zagrebška kritika. Prinašamo izvlečke iz kritik pomembnejših zagrebških listov. V >Obzoni< je pisal znanj skladatelj Lo-jo Šafranek-Kavie med drugim: »Lirična ouvertura Lucijana Marije Škerianea je poetično, melodijozno, zvočno in elegantno In-stnimentirano delo, samo po formi je kot samostojna simfonična skladba malo manj razvito. Antona Lajovica, enega izmed prvakov med slovenskimi skladatelji, smo spoznali po njegovi »Caprice« prvikrat kot orkestrskega avtorja. Tudi v tem odlično uspelem delu sta poglavitni značilnosti duhovitost ln humor. Interesantni rftem ▼ */< meri je v večnem gibanju in veže iznajdljivo varira-nje glavnega teme tega scherzanda; imstru-mentacija je pikantna in vzlie vsej polifoniji prozorna; izredno učinkovito je v orkestru uporabljen tud'i klavir. Elektrizirano občinstvo je sprejelo z entuzajazmom to uspelo delo. ki predstavlja pozitivno obogatitev naše reprezentativne orkestrske literature«. >Jutarnjem listu« je napisal naš sotrud-nik, skladatelj Žiga Hirsehler med drugim: >Kot novo delo smo spoznali >Lirično ouver-turo« mladega slovenskega komponista Lucijana Marije škerjanca. Čeprav je ouvertu- ra »lirična«, »e vendar začenja z efektnem dramatskim vzklikom, kakor da bi bil ta prvi krik lirično nastrojene duše moral prodreti do nebes. In s tem uspelim začetkom skladatelj kar pridobi svoje poslušalce, ki mu zdaj voljno sledijo skozi vse lirične izlive te invencijozne in prikupne glasbene nature. Škeriančevo delo je kratko, nevsiljivo konedpirano in ga prijetno poslušaš. Tretje novo delo koncerta je bila >Caprice« Antona Lajovica. Kapricijozne reči — to Je Lajovčeva domena, pa se je bil tudi to pot kapriciral, da bi mu >Caprice< postala kar moSl kapricijozna. A to mu je v polni meri uspelo. Lajovic ume prav efektno uporabiti orkestralni aparat — kar je sicer takisto odlika Škerjančevega stvarjanja — in je z lepimi kombinacijami klavirja ▼ orkestru dosegel posebno zanimive zvoke. Lajoviče-va skladba teče gladko, samo v sredini je pretrgana, da se razpoje Široka kantilena, ki je polna mehkobe ln dražesti. Lajovičeva »Caprice« ni do skrajnih meja objestna; t nji čutiš neko zavestno im elegantno vzdržnost Vsekakor zanimiva in všečna kompozicija«. Milan Majer je ▼ >Morgenblattu< izrekel to-le sodbo: >Lucrtjan Marija Škerjanc »e v svoji »Lirični ouverturi« izraža če ne že v tesni, pa vsaj ne v velikopotezni formi. Delo, ki je tehnično dobro narejeno, zapušča vsebinsko nekam bled vtisk. Antona Lajo vica »Caprice« je napravila posebno dober vtisk. V središču muzikalnega dejanja stoji kratek, ritmično zanimiv, ostro profili ran tema. Konsekventno delo, logična, jasno izvedena kontrapunkcija, skupinska, duhovita in zmiselna raba instrumentov, ne kažejo samo znanja, marveč tudii sposobnost oblikovanja. Vsekako pomeni ta dobra pa rti tura lepo obogatitev naše simfonične literature« V >Novostih« je napisal dr. Markova«; »L. M. škerjanca ouvertura in Lajovičeva >Ca- pnee« sta sd po stiln sorodni deli Čeprav solidno izdelani ln dobro instrumentirani (zelo interesantni momenti pri LajovicuM nista zapustili jačjih dojmov, ker jima nedo^ staja izrazitejše fiziognomije ln ker kažeta neke formalne nedostatke. Ouvertura deluje fragmentarno, >Capriee« ima dober, groteskni uvodni ln zaključni del, sredina p« ni proporcfljonalna > celoto m je tudi po in venci ji slabejsa«. Zanimivo je primerjati prvi dvts kritiki n. pr. z zadnjo. Brez dvoma pa zaznamuje-ta oba naša skladatelja lep uspeh in smo lahko preverjeni, da sta bila tndi r mednarodnem svetu ugodno sprejeta. Odlični pevci v operi. V sdboto Je opera prvič v letošnji sezoni dala Verdijevo »A-do«. p! je pozneje lo-•bila ime Syrmium. Igra usode in dogodkov to nekdaj cvetoče mesto in prestolica rimskega vzhodnega carstva, je danes mirno in pohlevno mesto. Le številni rimski spomeniki! spominjajo današnji naraščaj na slavni Syrm.ium. ♦ Znamke stare Izdaje z napisom »Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca« se po »poročilu dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani lahko uporabljajo z& frankiranje ali pa zamenjajo za nove znamke še do 30. t. m. Po tem roku se stare znamke ne morejo več uporabljati niti za frankiranje niti za zamenjavo. ♦ Triglavani! Drevi! se bo vršil ob 20. v Ljubljani v Kazini II. v prostorih ZKD 24. redni občni zbor. Na dnevnem redu je tudi proslava desetletnice ljubljanske edinice JAD Triglava. Udeležba za staire člane in novince je strogo obvezna! ♦ Jože Rus: Kralji dinastije Svevladičev. Najstarejši skupni vladarji Hrvatov in Sr-fcofv 454—614. Pravkar je izšel v Ljubljani zgodovinski spis. tol postavlja r novo iuč mi noge zamotane probleme najstarejše jugoslovenske zgodovine. Okusno natisnjena in opremljena knjiga (208 strani velike 8°) stane s poštnino vred 63 Din. Naroča se pri Založbi »Luč«, Ljubljana, poštni predal 171 ♦ Novi grobovi. V Krškem je preminil v irisoki starosti 83 let g. Ivan Lapajne, j>rvi ravnatelj meščanske šole in ustanovitelj Okrajne hlanilniee v Krškem. Pogreb tpokojmlka, ki je bil odličen šolnik in javni delavec, bo v četrtek ob 10. dopoldne na (pokopališče pri Sv. Križu v Krškem. Za svoje zasluge je bil g. Lapajne odlikovan z iredom sv. Save V. stopnje. — "V Ljubljani jo nenadno preminil g. Adolf Mladič, kar inotan bojnega broda v pokoju in prva komandant pomorske vojne akademije v Dubrovniku. Pogreb pokojnika bo v četrtek •ob 15. izpred bolnice. — V hiralnici v Ptuju je umrla od srčne kapi zadeta ga, Marija K r a j n č e v a.. — Včeraj sta umrla r celjski bolnici 62 letni upokojeni rudar g. Anton Kol ar od Sv. Pongraca pri Grižah an 79 letni občinski nbožec Valentin VI-*1 e e i« Petrovč. — V splošni bolnici v Ljubljani je preminila 68 let.na vdova železničarja ga. Ana K 1 a b u s o v a, skladiščniku Predana pa j® umrla za ošpicami! 2 in pol letna hčerkica Marica I je v nedeljo po akademiji Sokola I. na Taboru pomotoma vzel v garderobi dežnik, se prosi, da istega vrne v pisarni Sokola I. na Taboru. u_ Danes plesni tečaj Propagandnega društva ob 20. v veliki dvorani Union a. u_ Otroške nogavice, rokavice, oblekee, jopice in majice kupite najceneje pri Štor k nasl. Karničnik, Stari trg 18. Iz Maribora a— Ljudska univerza v Studencih. Večeri z rednimi predavanji na Ljudski univerzi se prično v četrtek 19. t. m. ob 19. Predavanja se bodo vršila zopet v bivši kinodivorami pri g. Spureju. Ljudska univerza si je nabavila lasten skioptikon. Tudi letos ne bodo pobirali vstopnine, otrokom pa je dovoljen poset predavanj samo v spremstvu roditeljev. Ta četrtek predava šolski upravitelj g. Hren o »Očetu Martina Krpana« a— Iz gledališča. V soboto 21. t. m. bo premijera Zellerjeve klasične operete »Ptičair«, ki je sicer starejšega datuma. « se še danes uspešno predvaja na mnogih odrih. Režiral bo to opereto g. Rasberger, dirigent pa bo g. Herzog. Cankarjeva dna-ma Krafij na Betajnovi« se ponovi jutri za ab. C. Pripravlja sc tudi premijera Go-goljeve groteskne komedije »Zemitev« v režiji g. Tomašiča. Naslednja novost pa bo GorinSkova mladinska spevoigra »Rde» ča kapica« v isti režiji. a— Igra narave. Ravnatelj Player je ustrelil v svojem lovišču veverico, ki sta ji zrastla dva repa. Nagačitelj Ziringer je ve ven c o n&gačil. a_ Zopet beg iz življenja. Niso še potihnile govorice o dveh samomorih v eni icwi kino od danes naprej film »Trgovci z dekleti.« Iz Celja e— Zadnja pot Lovrenca Kubište. V nedeljo popoldne je bil na celjskem cMo liškem pokopališču položen k večnemu počitku znani skladatelj, učitelj glasbe m kapelnik g. Lovrenc Kubišta, rodom ir Vojnova v okolici Bratislave v češkoslovaški republiki. Pokojnik je v vsem svo jem življenju, ki ga je posvetil iziključnc Ie glasbeni umetnosti, ustvaril nebroj kompozicij, ki so še vedno mladostno živ j na programih raznih koncertov, vojaških godb itd. Bil jc tudi učitelj na šoli celjske Glasbene Matice. Pred vojno je fr*1 duša V6ega družabnega življenja med našimi rojaki v Gorici, Postojna, Prvačini tn drugod. V Celju, kamor se je preseki db izbruhu vojne z Italijo kot goriški begunec, je bil doka leta kapelnik Celjskega godb enega društva. Kot skladatelj te neumorno ustvarjal do svoje nenadne smrti. Ob grobu odličnega glasbenika so se zbrali kljub slabemu vremenu številni prijatelji, znanca in hvaf.ežni učenci in mu izkazali zadnjo čast. Nad grobom mu .je ziasviral v slovo kvartet na pihala njegovo zadnjo skladbo, turobno žaiostinko — njegovo pesem labodnico. Zvestemu h-ima bratskega češkoslovaiškega naroda, ki je preživel vse 6voie vesele in žalostne dmi med nami. bodi lahka bratska jugosloven-ska žemljica! e— Oživljenje celjskega diletantskega odra. V ponedeljek zvečer se je vrSl v tukajlštnjem mestnem gCedaiiišeu zelo dobro obiskan sesfenek, ki ga je sklicalo celjsko Dramatsko društvo z namenom, da poživi svoj diletantsfci gledališki _ansambi in prične čim prej z rednimi predstavami, ki jih Celjani, kakor tudi bližnji in oddaljenejši okoličani tako težko pogrešamo. Med udeleženci sestanka je bilo več starejših, na naših oderskih deskah že cesto preizkušenih in proslavljenih igrakev, bi bodo nudite 9 svojimi izkušnjami mlajšim začetnikom obojega spola nedvomno dovolj dobrega pouka in gledališke vzgoje. V glavnih" obrisih je bil po temeljitem razgovoru sprejet načrt bodočega dola. Vsi udeleženci so pokazali živo in iskreno voljo do čim popolnejšega nastopam j«, na domačem odru. prepričani pa smo, da jim bo nase gledališko občinstvo za njihov trud in požrtvovalnost primerno h-v»-ležno. Seveda bomo imeli poleg tega v Celju tudi še nekaj gostovanj ljubljanskega Narodnega gledališča. e— Mestni kino bo predvajal d*wf ob pol 21. zvočni film veselih voja-dkih pe«m-i in ikomčnih scen »Marijana«. Predira zvočna dvode j amka. Iz Kranja r— „S fotografsko kamero ▼ Julijske Alpe« je naslov skiopiičnernu predavanju, ki ga priredi fotoamater g. Cvetko Š- i-gelj iz Ljubljane pod okriljem kranjčUe podružnice SPD drevi ob 20. v gledališki dvorani Narodnega doma. Planinci, smučarji in ljubitelji planin, posetite to predavanje, ki ga bo spremljalo 90 krasnih slik. G. predavatelj je že predaval v več mestih Slovenije z velikim uspehom. Z Jesenic s— Odhod vestnega državnega uradnika z Jesenic. Pred kratkim se je preselil z Jesenic v Ljubljano obmejni policijski ko misar g. Branislav Lovrečk, ki jc nastopi novo službeno mesto pri policijskem rav* nateljstvu v Ljubljani. Z Lovrečičem odhaja z Jesenic vesten uradnik, ki si .je znal pridobiti s 6vojim tsktnrm postopanjem simpatije našega prebivalstva. Želimo njemu in njegovi cenjeni obitelji ▼ Ljubljani mnogo zadovoljstva! Iz življenja na dežel? ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Pri poverjeniku Vodnikove družbe dobijo člani letošnje knjige in obenem naj plačajo članarino za leto 1932. KOZJE. Kljub strastni abstinenčni propagandi, predvsem na zapadu kozjanskega okraja, je bila volilna udeležba v Kozjem Častna in je dosegla 76 odst., to je največ v vsem srezu. Volišče Kozje, kjer sta volili tudi občini Veternik in Zdole, je doseglo 55 odist. volilno udeležbo. — Občinska stavba se bliža dovrši t vi in zadržuje izdelavo le pomanjkanje gotovine, ki je občutno zlasti na podeželju, kjer imajo denarni zavodi ves denar v hipotekah k metek i h posestev in je nujna odpomoč potrebna. Naša državna razredna loterija in sovi loterijski načrt Razgovor s predsednikom upravnega odbora drž. razredne loterije Ker se bliža čas prvega žrebanja 6rečk državne razredne loterije po novem loterijskem načrtu, in sicer že 19 in 20. t. m., je naš dopisnik posetil g. Miloja Ž. Jova-sttcmča, bivšega ministra ra sedanjega predsednika upravnega odbora državne razredne loterije, da bi se informiral o novem loterijskem načrtu, ki je sedaj uveden pri nas m o poslovanju naše razredne loterije sploh, ker interesira to velik del naših čitateljev, ki sami sodelujejo pri naši razredni loteriji. G. Jovaoovič je ljubeznivo ustregel z naslednjimi izjavami: Z novim loterijskim načrtom, ki je sedaj uveden, se je bavila naša direkcija nad leto dni. Ta načrt je podrobno proučen v vseh svojih delih in zasnovan je Bia vsestranskem proučavanju vseh onih elementov, ki so odločilne važnosti za ▼se, ti jih cloveika narava sama navaja do igranja na srečo. Z novim Loterijskim načrtom so ukinjene dvojne srečke, ki so doslej napravile dosti zmede med publiko. Igralcem, zlasti manj inteligentnim, je Ni o nerazumljivo, d.a se po listah žrebanja pojavlja vedno samo polovica onega števila dobitkov, kolikor jih je bilo o bi ia,"/L jenih v loterijskem načrtu. Igralci pač niso mogli razumeti bistva dvojne srečke. Naš novi loterijski načrt je boljši od (prejšnjega tudi v tem, ker predvideva velike dobitke in premije, ima pa tudi več manjših dobitkov, ki interesirajo ma» so malih ljudi, pri katerih tudi manjši doibitki od nekaj 1000 diintarjev večkrat lahko ustvarijo boljše pogoje za življenje in eksistenco. Po starem načrtu je bilo dobitkov od 2000 do 10.000 Din na sto tisoč številk okrog 1000, sedaj pa se nudi igralcem možnost okrog 3500 takih manjših dobitkov. To je po zaslugi odprave dvojnih srečk. Samo dobitkov od 10.000 Din je po novem načrtu 250, po starem pa jih je bilo vsega skupaj 100, odnosno 50 dvojnih. Novi načrt torej v največji meri zbolj-štije igralčeve š-anse in daje relativno večjo verjetnost dobitka, kakor pa je dajal prejšnji načrt. Pri vsem tem in pri zvišanju cen srečke so naše državne loterije znatno cenejše od srečk razrednih lote:!; drugih držav. Cene pa 6o vendar Izvleče!« rz oroeramov Sreda. 18. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: ?nevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, frorza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Slovenstvo in junoslovenstvo. — 19: Ruščina. — 19.30: Ob TOOletnici smrti sv. Elizabete. — 20: Mladinska književnost. — 20.30: Delavski prosvetni večer »Zarje« in ;Svo-hode<. — 21.15: Orgelski koncert g. Pretnr-a. — 22: Napoved časa in poročila. Popularni AMERIKANSKI od 7—5—10 cevni z vgrajenim dinamičnim zvočnikom, ZELO SELEKTIVEN izvanredna občutljivost, enostavno upravljanje električni priključek s ceno in kvaliteto Generalni zastopniki: Raše & Comp. DUBROVNIK Konavoska 36 Četrtek. 19. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Prenos opere »Koštana« iz gledališča. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio-orkesier. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Balalajke. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — PRAGA 19: Pre-ikm opere »Trubadur« iz gledališča. — 22.20: Koncert na orgle. — BRNO 19: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert solistov. — 20.15: Orkestralen in p vski koncert — 22.25: Lahka in plesna gl .sba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvartet;). — 12.40: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 19.35: Lisztov oratorij: Legenda o sv. Elizabeti. — 22.15: Odlomki iz zvočnih filmov — BERLIN 19.20: Lahka glasba. — 20.30: S'uhoigra o sv. Elizabeti. — 22.30: Godba za ples. — KoNIGSBERG 16.15: Operni orkester. — 20.05: Plesni večer. — MtJHLA-CKER 17.05: Orkestralen in pevski koncert — 19.15: Cerkvena glasba. — 20.15: Plesna jlasba. — tako visoke, da 6e izključujejo od igranja oni. pri katerih bi zaradi njihovih neznatnih dohodkov, ki tudi za življenje ne zadostujejo, igranje lahko pomenilo gmots no zgubo. V razumevanju, da so vsi vložki igralcev za razredno loterijo vzeti iz onih njiho« vi:h dohodkov, ki bi drugače služili za zboljšanje gospodarstva, je naša država vse dohodke od te ustanove namenila ministrstvu kmtrjstva za gospodarske podpore. Vsi dohodki se kap i tal i zi ran i dodeljujejo v to svrho. Državna razredna loterija kraljevine Jugoslavije otvarja z uvedbo novega loterijskega načrta 6ebi pot za nove uspehe in za napredek. Njena organizacija je danes, to lahko mirno rečem, na toliki višini, da pri tem ne zaostajamo tudi za onimi državami, pri katerih so razredne ios terije dosti starejše od naše. Pri vsem delovanju naše razredne loterije pa je izvedena in dana možnost popolne kontrole od strani oblasti, kakor tudi od strani samih igralcev. Največja točnost pri izplačilih clobitikov, kontrola javnosti pri žrebanju, kakor tudi popolna kontrola pri mešanju in vlaganju številk srečk v »boben sreče«, vse to je popolnoma osigurano v navzočnosti publike Lahko rečemo, da ni danes niti ene tuje igralne ustanove, ki bi dajala svojim igralcem tol ka ne-suimljiva jamstva za pravilno postopanje, kakor jih cliaije naša državna razredna loterija. Pri vsej veliki krizi napreduje naša razredna loterija prav uspešno in novi Iotes rijski načrt nam daje polno nado, da se bo nastopno kolo končalo s pov oljnim i rezultati. Po teh izjavah se je naš dopisnik poslovil od g. Jovanovida, ki 6e je njemu in vsej redakciji zahvalil za zanimanje, posvečeno državni razredni loteriji, ki je do sedaj milijone in milijone svojih dohodkov uporabila za napredek narodnega gospodarstva in kateri se morajo za njeno pomoč zahvaliti za svoj obstoj premnoge gospodarske ustanove, ki danes uspešno delujejo im donašaijo ogromne koristi na-šeimu gospodarstvu, obrtu in trgovini. Pri tem ni treba niti posebej naglasa ti, da so tudi naši invalidi v poslednjih letih dobili nod imenom nomoči od državne razredne loterije nekoliko milijonov dinarjev. Šport Glavna skupščina JPS V nedeljo se je v Zagrebu vršila redna glavna skupščina JPS, ki je imela prav svojevrsten uspeh: v nasprotju s skupščinami zadnjih let je v razmeroma dokaj kratkem času dovršila svoje delo in obravnavala res stvarne probleme, ne pa izgubljala praznih besed in dragocenega časa. Izmed 26 včlanjenih klubov jih je skupščini po svojih delegatih prisostvovalo 13, torej ravno polovica vsega članstva. Prisotni so bili Jug iz Dubrovnika, Jadran iz Splita, beograjski Bob, Krka iz šibenika, Hašk in Concordia iz Zagreba, sušaška Victoria, KSU in Gradjanski iz Karlovca, SK Kamnik, novomeški Elan ter Primorje in Ilirija iz Ljubljane. Skupščino je otvoril predsednik saveza, pomočnik bana savske banovine in znani s:oortni delavec dr, Stevan Hadži in so bile ob otvoritve odposlane pozdravne brzojavke vis. pokroviteljici JPS Nj. Vel. kraljici Mariji, kralju in min. preds. živkoviču. Po nagovoru predsednika je generalni tajnik g. Jovo Esapovič podal obširno in izčrpno tajniško poročilo. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno delovanje saveza in podsavezov v pretekli sezoni. Poudaril je v njem, da se je nivo jugoslovenskega plavalnega športa precej dvignil in predstavlja kvalitativno srednjo evropsko klaso. Omeniti je internacionalno delovanje klubov v Ljubljani, Splitu, Dubrovniku in na Sušaku ter predvsem uspehe Jadrana in Juga v matehih z madžarsko B reprezentanco, kjer je zlasti enkratna Jadranova in dvakratna Ju-gova zmaga baš v dneh, ko so Madžari želi svoje dvoštevilčne zmage v Parizu, močno odjeknila v ^sem plavalnem svetu. Savez se je tudi udeležil tekem za prvenstvo Evrope v Parizu z enim tekmovalcem, gdč. Lampretovo iz Ljubljane. V debato o tajnikovem poročilu so stvarno posegali skoro vsi delegati in je bilo po nekaterih pojasnilih in konstatacijah sprejeto na znanje. Glede udeležbe JPS na bal-kanijadi se Je ugotovilo, da saveza ne zadene nikaka krivda, da se naši plavači bal-kanijade niso udeležili. Blagajniško poročilo navaja, da je uprava saveza gospodarila prav dobro in poplačala ves dolg, ki je znašal okoli 20.000 Din. ter izkazuje saldo okrog 300 Din imovine. K temu uspehu je mnogo pripomoglo dejstvo, da je na intervencije predsednika dr. Hadžija uspelo pridobiti izdatno podporo 9.500 Din od Saveza športnih savezov in 2000 Din od savske banovine. Z odobravanjem in zadovoljstvom je skupščina vzela to ugodno poročilo na znanje, nakar je bil na predlog revizijskega odbora podeljen stari upravi absolutorij in bil izvoljen novi upravni odbor, ki je v glavnem sestavljen nastopno: predsednik dr. Jovan Hadži, podpredsednik I. dr. Lapajne (Ljubljana), podpredsednik n. inž. švarič, gen. tajnik Esapovič, tajnik Steinhard, teh. referent inž. Lujo Sendjer-dji, blagajnik I. Bedenko, blagajnik II. še-noa; v odboru pa so med drugimi še inž. Bloudek in inž. Ivo Medved ter kot zastopnik podsaveza prof. Kuljiš iz Ljubljane. Dolgotrajna in dokaj obširna debata se je razvila, ko se je določeval datum in mesto, kjer se bodo vršila državna prvenstva. Dasi so si bili vsi prisotni delegati edini, da mora med juniorskim in senior-skim prvenstvom biti najmanj 14 dni časa, so morali ugotoviti, da tudi letos tega ne bo mogoče izvesti, ker zopet vlada stiska za termine. Tako se je končno določilo, da se bo vršilo juniorsko prvenstvo v plavanju in water-polu 30. in 31. julija, teden dni kasneje, torej 6. in 7. avgusta pa plavanje in water-polo seiiiorjev, dočim se vršijo letos zopet zase 13. in ii. avgusta skoki juniorjev in seniorjev. Brez debate in prerekanja se je bilo sklenilo soglasno, da se seniorsko prvenstvo vrši v Splita, skoki pa v Karlovcu, dočim sta se za juniorsko prvenstvo potegovala Dubrovnik in Ljubljana. Pri glasovanju se je vnela ogorčena borba glasov in s 7 glasovi proti šestim je skupščina odločila, da se vrši juniorsko prvenstvo v Ljubljani. Pri tem so glasovali za Ljubljano vsi trije klubi ljubljanskega podsaveza, oba zagrebška kluba in sušaška Victoria. In-teresantno je, da sta oba karlovška kluba glasovala za Dubrovnik! (Konec jutri.) Službeno iz LNP. Danes v STedo ob 20. seja upravnega odbora v Delavski zbornici. Tajnik I. Službeno iz sekcije ZNS. Drevi ob 20. plenarni sestanek v kavarni »Evropa«. Odboru za kaznovali j« &odn;kov s« predajo s. j b. Marin Ludvik, Kramaršič Vlado, Ja-ležič Otmar. Nemec Franjo in Bizjak Vlado, ker niso zadostili pozivu o službenih objavah sekcije z dne 38. oktobra in 8. novembra t L Tajnik L Kolesarska sekcija ASK Primorja. — Občni zbor se je vršil 13. L m. v prostorih hotela »Miklič« ob jako številni udeležbi. Po poročilih funkcionarjev, ki so bila soglasno sprejeta, se je izvolil naslednji odbor: Načelnik Brumatti, podnačelnik Saunig, tajnik Rakič, blagajnik Maver, trener Zano-škar, revizorja Prodan J., Kastelič. odbor-liki Vospernik, Krušič, Prodan E.. Drobež. ŽSK Hermes. Člani in prijatelji kluba, ti imajo veselje do smučanja, naj se v svr-ko dogovora sigurno udeleže današnjega sestanka ob 20. v restavraciji »Zvezda« v ^iški. Aktivne člane obveščamo, da se bodo tudi letos v zimskem času vršila za vse bvezna športna predavanja, prvo bo da-r.es ob 20.30 v »Zvezdi«. GOSPODARSTVO = Državni dohodki od trošarin in tak?. (Po pravkar objavljeni statistiki je bilo v oktobru plačanih na trošarine 63.0 milijonov Din (lani 80.3) in na takse 89.9 milijona Din (lani 106.8). V prvih 7 mesecih tekočega leta (april - oktober) pa je bilo plačanih na račun trošarin 450.6 milijona Din (za 58.6 milijona Din manj nego lani) in na račun taks 671.2 milijona Din (za 55.2 milijona Din manj). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Maks Stossl, trgovme z usnjem v Celju (poravnalni upravnik dr. Rih. Pintar, odv. v Celju; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju 15. decembra ob 9., oglasitveni rok do 10. decembra). — Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Brumeca Antona in Hane, trgovcev v Celju, Gosposka ulica (upravnik mase dr. Gvidon Ser-nec, odv. v Celju; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju 22. decembra ob pol 9., oglasitvemi rok do 19. decembra). — = K naši notlri t zadevi poravnalnega Postopanja za prisilno poravnavo tvrdke L. Or-nik v Mariboru, moramo pripomniti, da je tvrdka L. Ornik predlagala svojim upnikom sodno poravnavo za 100%. Poravnalno postopanje je v teku, tvrdka pa se še ni izven-odno poravnala z upniki, kakor je naš list pomotoma objavil. = Konkurz je razglašen o imovini Feld-mana Edvarda, trgovca in Feldman Kome-tar Metete, graščaklnje pri Meži (upravnik •nase dr. Hinko Schremer, odv. v Slo ver. j-<>radcu; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu 26. novembra ob 11., »glasitveni rok do 31. decembra, ugotovitveni narok 15. januarja 1931). = V konkurzu o imovini Franca GuJda, trgovca v Mariboru je doiočen poseben laknadni ugotovitveni narok za 10. decembra ob 10. pri okrožnem sodišču v Mariboru. = Prodaja kosti se bo vršila potom licitacije 10. decembra v pisarni zagrebške garnnzijske uprave v Zagrebu, Gaje-v i ulica 30. (Oglas je na vpogled v Zbornica za TOI, pogoji pa pri omenjeni upravi). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Sanjski Rudnik sprejema do 30. t. m. }K>nud'be glede dobave gumijastih oblek in 2 konjskih oprem. Direkcija državnega i-udsnika Kreka sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave 5500 kg plinskega oija. Dne 9. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave oevi. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). Dne 9. decembra se bo vršila pri direkciji državnih /jležnic v Sarajevu licitacija glede dobava 290 komadov kožuhov — (Oglas je na vpogled v Zbor. za TOI) pogoji pa pri strojnem odd omenjene dirckcije). Strokovna obrtna šola za tekstilno pletenje v Sarajevu razpisuje ofertno licitacijo za dobavo strojev za pletilno industrijo na dan 10. decembra (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri upravi onenjenc šole). Borze 17. novembra. Na ljubljanski borzi so se danes okrepile devize London, New7ork in Amsterdam, ostale devize so pa v glavnem obdržale stare tečaje. Med efekti je prišlo do prometa v Kranjski industrijski po 280. _ Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda danes zaključena le za aranžma po 277. Večji promet je bil v Blairovem i osojilu, in sicer v 7-odstotnein po 59, 59.50, ."'.).75 in 60 ter v 8-odstotnem po 67. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2264.43-2271.27, Bruselj 784.84—787.20. Curih 1098.45 do 110175, London 209.S8—217.38, New York 5 318.51—5635.51, Pariz 221.01—221.67, Praga 166.96—167.46, Trst 2S7.75.293.75. Zagreb. Amsterdam 2264.43—2271.27, Bruselj 784.84—787.20. London 209.88—210.70, Miian 287.75—288 63. Newyork kabel 5640.51 do 5657.51. Newyork ček 5618.51—5635.51, Pariz 221,01—221.67, Praga 166.96—167.46, Curih 1098.45—1101.75. Cnrih. Beograd 9.10, Pariz 20.12, London 19.4250, Newyork 513.62, Bruselj 71.40, Milan 26.40, Madrid 44.50, Amsterdam 206.20, lierlin 121.70, Dunaj 71.50. Stockholm 107.50, Oslo 107.50, Kobenhavn 107.50, Sofija 3.72, Prasa 15.20, Varšava 57.30, Budimpešta 910250, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana. 8*/» Blair 69 bl„ 7»/. Blair 61 bi.. Kranjska industrijska 280 zaklj., Ruše i 25 den., Stavbna 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 275—277, za nov. 275 den., za dec. 275 den., 4% agrarne 30—32, 6% b jcluške 43—44, 7% Bla^r 59.25—60, 8°/o blair 65.50—67.50, 7% Drž. hip. banka 63 4.50, za julij 65.375; koruza: za dec. 44, za marc 46.50, za maj 48.50, za julij 50.50; rž: za maj 56.625; za julij 57.75; oves: za -lec. 26.75, za maj 28.75. -f Winnipeg (17. t m.) Zaičetni tečaji: i'šeniea: za dec. 64.875, za maj 69, za dec. 71). + Novosadska blagovna borza (17. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 54 vagonov. Pšenica: baška potiska, 80 kg, l9/o 260 zaklj.; dolnjebaška. 79 kg, 2»/. 252 zaklj. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.50. Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 120—125. Koruza: baška stara 102.50 — 105; baška, sremska nova za dec.-jan. 67.50—72.50; za marc-maj 84—86; gornjebaška stara 95 d< 97.50; južnobanatska stara 90—92.50; srem ska stara, okolica Indjija 102.50 — 105; oko lica Si d 102—107; baška sušena 83—84: sremska sušena 83—95; banaška sušena 1 do 80. Moka: baška in banatska postaja :0g« in >Ogg< 360—380; >2« 340—360; >5« 305-315; 255—265; »7< 190—200; 28« 122.50—127.50. Uprava Javnih skladišč v Ljubljani javlja, da se vrši 21. novembra 1.1. ob 10. uri v njenih skladiščih na Dunajski cesti 33 javna družba ca. 70 kub. metrov friz ter ca. 11 kub. metrov hrastovih hlodov. 14035 »■■MBm f Jetarska zadruga r. z. z o. z., Maribor, Cankarjeva ulica št. 1, priporoča svoja i: borna VINA lastnega graščinskega pridelka in vabi p. t. gospode kupce najvljudneje v posete 14039 + Somborska blagovna borza (17. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 25 vagonov. Oves: baški, sremski in slavonski 125 do 130. Rž: baška 147.50 — 152.50. Koruza: baška stara 102.50 — 105; baška nova 61 do 62; za december - januar 67.50 — 72.50; za marc - april 83 — 85; baška sušena 82 do 84. Moka: baška >0< in *Xk 360 — 380; »2« 340—360; »5< 305—315; >6< 255 do 265; >7« 190 — 200; >8< 122.50 — 127.50. Otrobi: baški 87.50 — 92.50. + Budimpeštanska terminska borsa (17. t m.). Tendenca čvrsta, promet srednji. — Pšenica: za dec. 11.25—11.28, za marc 12.33 do 12.34; rž: za dec. 13.74—13.76; koruza: za maj 14.26—14.28. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sreda. 18.: Takšna je prava. Red E. Četrtek, 19.: Kir Janja. Gostovanje članov drame Narodnega gledališča v Beograd«. Izven. IMek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: Pritličje hi prvo nadstropja Red B. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 18.: Viktorija in njen htrzar, opereta. Rad D. Četrtek, 19.: Zaprto. Petek, 20.: Sneguročka. Red C. Ljubljanska drama ponovi drevi veseloigro »Takšna je prava« z Nablocko, Medvedovo, Kukčevo in Slavčevo ter Danešem, Železnikom in Plutom. Režija prof. Šestova. Red E. Gosto ran j« članov beograjske drame bo iutri. Turnejo vodi režiser Plaovič, ki je n»-5'rniu občinstvu znan, odkar je s tako odličnim uspehom nastopil v »Glembajevih«. Sodelujejo najodličnejši člani beograjske drame, med drugimi D. Gošnč, ki igra naslovno vlogo, gospa Arsenovičeva, gdč. Mikuli-čeva, gg. Dušanovič, Marinkovič in Juvano-vič. >Kir Janja« je eno najznamenitejših del are srbske literature. Naslanja se v mno-uem še na Moliera, predvsem na njegovega Skopuha«, slika pa takratno domače srb-tko obeležje tako močno in sočno, da kot originalno delo še dandanes ni izgubilo ve-1 ke literarne in gledališke vrednosti. V Peogradu in na drugih srbskih odrih je doživel »Kir Janja« že nešteto vprizoritev in šteje še danes med one komedije, ki >vle-Č3jo«. Grške besede in stavki dajo jeziku in okolju Janje in Dime neko svojevrstnost, ki se ne more ponašitL Zato še posebno opozarjamo na to gostovanje. Občinstvo prosimo, da si vstopnice nabavi v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Ljubljanska opera bo pela drevi »Viktori-io in njenega huzarja«, izredno privlačno opereto za red D. — Jutri bo operno gleda-I šče zaprto, v petek se bo ponovila prekrasna ruska opera »Sneguročka« za red C. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. vireda, 18.: Zaprto. četrtek, 19.: Kralj na Betajnovi. Ab. C. Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je pet mesecev po smrti naše matere izdihnil svojo blago dušo, v 83. letu starosti, še naš ovc, ded, praded in tast, gospod IVAN LAPAJNE prvi ravnatelj meščanske šole in ustanovitelj Okrajne posojilnice v Krškem, odlikovan z redom sv. Save 5. št. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek 19. novembra ob 10. uri dopoldne na pokopališče pri Sv. Križu v Krškem. Vsem starejšim Slovencem, ki so poznali delovanje rajnika kot učitelja, zadrugarja, a v prvi vrsti narodnega delavca, ga priporočamo v blag spomin. Žalujoči ostali. Kdor svoje oči ceni, zahteva pri optiku izključno PUNKTAL STEKLA ZA OČALA Prospekt »Pnnktal 14» brezplačno pri Karto Zeissu, Jena, ali pri M. Pavloviča, glavo« i&stop»tvo ta Jugoslavijo, Beograd, Mil. Dr* 4ka izumitelju s financiranjem, praktičnim izkoriščanjem izuma in z njegovim lansi-ranjem na svetovni trg. Iz dobičkov družbe se bo ustanovil sklad za podpiranje švedskih izumiteljev. Od vseh izumov, ki pridejo na trg, dobi tehnični muzej švedske akademije inženjerskih znanosti po en model, da se ustvari pregled čez švedsko izumiteljsko delo. Družba ima ta čas na razpolago kakšnih sto izumov, med katerimi so mnogi zelo važni za bodoči industrijski razvoj. Poroka princa Nikolaja Bukareštansko višjo družbo razburja vest, da se je princ Nikolaj poročil z žensko iz nižjega rodu. To poroko so uradni krogi spočetka hoteli utajiti, a sedaj morajo priznati, da se je le Izvršila, samo da so jo najvišje oblasti proglasile za neveljavno. Princ Nikolaj Prinčeva žena je bivša žena legacijske-ga tajnika Rada Saveana. Ločila se je od njega in se je nastanila v nekem bukare-štanskem gradu pod imenom gospa Dole-de. Romunski kralj se je upiral poroki med princem in njo. češ, da je princ med tistimi, ki imajo pravico do romunskega prestola in da se ne sme poročiti z ženo iz meščanske rodbine. Namenil mu je neko italijansko princeso. Princ se je poročil na županskem uradu v kraju Dohanu. župan ni imel poguma, da bi se uprl, priči sta bila dva kmeta. V Bukarešti so še istega dne izvedeli o tem dogodku. Na kraljevo povelje so takoj zaplenili dohansko matriko in jo prnesli v Bukarešto. Najvišji sodni dvor je takoj proglasil zakon za neveljaven z utemeljitvijo, da se more na Romunskem član kraljeve rodbine poročiti le s kraljevim privoljenjem. Otrokov rokopis izdaja starše Grafolog Ben Black iz St. Louisa v Ameriki trdi, da je odkril v otroških rokopisih poteze, ki ne izdajajo samo otrokovega značaja, temveč tudi značaj njegovih staršev in učiteljev, ki so ga vzgajali. To odkritje bi bilo važno s pedagogične-ga, kakor kriminalističnega stališča in je sato med grafologi vzbudilo veliko pozornost. .. • žepno uro ? Ure same na sebi so ljudje poznali že v pradavnih časih, prvo uro na kolesa ln z utežmi pa Je iznašel neki italijanski duhovnik 1. 850., prvo žepno uro na pero namestu uteži je izumil Norimberžan Peter Hele (Henlein) 1. 1505. Te ure so imenovali »norimberška jajca«. Njeno pero Je bilo iz ščetine, 1. 1674. ga je Huygens nadomestil z jeklenim zavojčastim peresom. . .. električno žarnico Električno žarnico je izumilo samostojno več oseb in že 1. 1845. je Jobard v Bruslju predlagal, da bi vžigali v brezzračnem prostoru oglje z električnim tokom. Edison je nadomestil samo dotedanje nepraktične vrste oglja z zogljenelimi bambusovimi nitkami, a njegova žarnica je bila prva praktično uporabna. L. 1879 je na par-niku »Columbia« zagorelo 115 takšnih žarnic kot prva večja naprava te vrste. Na svetovni razstavi v Parizu I. 1881. je dosegla Edisonova žarnica ogromen uspeh. Pozneje je kemik Nernst nadomestil og-Ijene nitke s platinskimi zavojicami, a takšne žarnice so bile predrage. Nove nitke so, kakor znano, iz težko talečih se kovin, tantala. osmija itd. Angleški lord v ječi Londonsko najvišje sodišče je zavrnilo priziv na 12-mesečno ječo obsojenega ladijskega magnata. lorda Kylsanta in 39-letni mož je moral takoj nastopiti svojo kazen, če se bo dobro obnašal v tem času, mu bodo kazen eventualno znižali za tri mesece. Lord Kylsant Lord Kylsant pripada staroangleški rodbini, ki je bila slavna že v časih, ko je Viljem Osvojitelj pristal s svojo vojsko pri Hastingsu. Rodil se Je pod imenom Owen Cooby Philipps kot župnikov sin. 2e v zgodnji mladosti je čutil nagnjenje za morje in ladje, svoje kariero je začel kot uradnik pri neki brodarski družbi. S svojo organizatorično sposobnostjo in velikim častihlepjem Je napredoval bliskovito, kmalu je postal sam lastnik brodarske družbe in ni dolgo trajalo, ko je obvladoval koncem, ki se je ponašal z imetjem 200 milijonov funtov. Ko so ga 1923 imenovali za peera, so ga smatrali za najbogatejšega moža na Angleškem. Sredi največje slave pa ga je zadelo kakor strela z jasnega. Kot predsednik ene največjih angleških brodarskih družb, družbe Royal Mail. je objavil prospekt, ki je bil sestavljen na napačnih podatkih in angleška justica, ki v tem pogledu ne pozna pardona, ga je vtaknila v ječo. Gospodarska kriza tudi v Švici že nekaj tednov sem se kažejo na Švicarskem očitnejši znaki težke gospodarske krize. Bilance skoraj vseh kantonov ln občin so pasivne, državni proračun za prihodnje leto pa bo dokazoval celo primanjkljaj. Posebno občutno so nazadovali dohodki železnic, carin in pošte. švicarska industrija je v obupnem sfca-nju. Velika in edina pomembna steklarna v Montiersu je morala iti s svojimi cenami za 5 odstotkov pod predvojne cene, da bi lahko prodajala svoje proizvode. V delavnicah Brown-Broveri delajo delavci le po tri dni na teden. V Curibu čedalje bolj narašča brezposelnost. m milijoni ljudi up o r a b lj a jo MILIJONI 2E VEČ KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu zs uporabe LEVJE FBAICOSHO ŽGANJE in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek 1 Pri revmi, protinu, ishiasu natrite boleče mesto. — Prt zobnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, oervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le v tu naslikani ln plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE to zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE dobite v vsaki drogeriji lekarni ln boljši trgovini po Din 10, 26, 62. Varajte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL • DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. Društvo narodov in Daljni vzhod Dr. Sze (zgoraj) in Joshizava, kitajski in japonski delegat pri Društvu narodov Električni možgani Dunajska zdravnica za živčne bolezni ln asistentka prof. Potzla dr. Edith Klempe-rer je zgradila skupaj s prof. Exnerjem ogromen model možganov, ki so 64-krat večji od normalnih možganov, tako da so jih montirali na poseben voz. živčne proge v teh možganih predstavljajo Geisslerjeve cevi in posamezne cevi zažarijo lahko v drugi barvi s pomočjo raznih kontaktov, živci, ki spadajo skupaj, zažarijo vedno v isti barvi. Seveda je ves model prozoren in zaradi tega neverjetno nazoren. Bolna živčna jedra enostavno ne zažarijo. Model Je sestavljen tako natančno, da je mogoče z njim predvajati delovanje raznih možganskih centrov in razne bolezni, n. pr. nistagem. eJeveda je bilo treba dolgoletnega študija in dela za izvršitev tega čuda moderne ponazorujoče tehnike, čudo samo vzbuja veliko pozornost v vsem znanstvenem svetu. Štedenje vsepovsod Tudi angleška kraljica mora štedltL Gospodarsko krizo čutijo na Angleškem do najvišjih krogov, zato se kaže tendenca štedenja tam vsepovsod. Kraljica sama je dala dober vzgled, ko se je branila, da bi ob poroki svoje nečakinje Mary Cam-bridge naročila nove toalete. Vojvoda Yorški se je odločil, da proda svoje znamenite dirkalne konje. Earl Ha-renwood, kraljev zet in eden najbogatejših mož na Angleškem, je dal svoj grad Glodsborough Hali v najem in hoče prodati svojo londonsko palačo Chesterfield House. Kupil jo je in opremil kratko pred svojo poroko s princeso Mary. Prodal je že več zgodovinskih predmetov v vrednosti 10.000 funtov. Lord Sackville, ki Je stal pred alternativo, da odpusti večji del svoje služinčadi ali proda nekoliko svojih, zelo dragocenih umetniških slik, se je odločil za zadnje. Lord Lothian je poslal svojo bogato knjižnico, v kateri so mnogi stari tiski, v Ameriko, da bi se tam prodala. Celo veliki aristokratski klubi se borijo z gospodarsko krizo, članskih prispevkov ne dobivajo redno ali pa sploh ne. Caven-dish-Club, v katerem se zbira že 19 let cvet angleške literature ln kar se zanjo zanima, je od 2000 članov padel na 800. Neki odlični klub, ki je bilo treba prej cela leta čakati, da so te sprejeli vanj, je letos prejel samo dve prijavi novih članov, mnogo članov pa je izstopilo. Večina družin čaka z nemirnostjo določitve dohodninskega davka v januarju. Prej se je v tem mesecu takoj pobirala samo polovica tega davka, letos pa zahteva finančno ministrstvo tri četrtine in pravi, da ne bo trpelo zakasnitev. Pismo Miklavžu »Dragi Miklavž! Upam, da Ti pišem zadosti zgodaj in Te prosim, da mi prineseš kakšno lepo mladinsko knjižico, ki jih imajo v Tiskovni zadrugi. Milica.« Iz uredniškega koša Luža. V delavnico nekega tukajšnjega brivca je prišel kodrast deček kakšnih 5 let. Bojazljivo je stopil do mojstra in iztegnil proti njemu zaprto desno roko. Mojster je s strokovnjaškim pogledom spoznal njegovo željo, posta/il je otroka na stol in v nekoliko minutah se je kodrasta glava spremenila v golo glavo. Sedaj je mojster odprl otroku ročico, da bi sprejel denar, ki je bil po vsej priliki v njej. Namesto denarja je našel naslednji listek: »Prosim, razprašite otroku lase, pridem nekoliko pozneje sama.« Popravi V včerajšnji številki se je pri tehničnem delu v tiskarni obrnil zemljevid vzhodnoazijskega bojišča za celih 90 stopinj, kar so bistroumni čitateiji nedvomno že sami opazili. Kronika Spadovih zločinov Francoski orožniki zasledujejo bandite in Spada pobegnila ln Iskala zavetišče v gozdovih. _ Kmalu nato je zbežal Spada ▼ Španijo, kjer so ga prijeli v Barceioni zaradi nekega umora. Posrečilo se mu je zbežati na Korziko in na Novega leta dan 1924 je poučil krvav zločin Korzičane o njegovi prisotnosti. Tega dne sta se podala on in Rutili k Rutilijevemu bratu, ki so ga sumničili, da je zaupnik orožnikov. Nastal je prepir, v katerem sta razbojnika težko ranila' Rutilijevega brata, nekega gostilničarja in nekega poljskega čuvaja. Nekaj dni kasneje je policija izvedela, da se Rutili in Spada skrivata v mali hišici v vasi Finosela. Orožniki so ponoči obkolili hišo, toda Spada je spet pobegnil in čakal ob poti na orožnike. Rutili se je medtem oranil napadalcev v hiši. Iz maščevanja je ubil sina gospodinje in njo težko ranil, češ da sta ga izdala. Orožnikom se je slednjič posrečilo obvladati Rutilija. Kor-ziška porota ga je obsodila na smrt. Ta proces je bil prava senzacija za kriminalno zgodovino ker so vse priče iz strahu pred Pr>p.">-■--> osveto izpovedale v prilog obtr"" 'Ta morilca. Po RutUijevi smrti se je Spada priključil rooarski družini slavnega Romanetti-1a. s katerim si je delil kraljestvo korzi-5kih planin. V kraiih. kjer vlada njegov vpliv se ne sme ničesar zgoditi brez njegovega dovoljenja. Vtika se celo v politične zadeve in vsaka nepokorščina, da celo nepremišljena beseda, ae plača s kroglo ali bodalom. Nekaj kilometrov od rast Je Ma cesta sestavljena s kamenjem ln avto se Je moral ustaviti. V zasedi je čepel Spada ter ustrelil Riccija ln dva orožnika. Nato je prisilil šoferja, da je avto zažgal, sam pa Je izginil v gozdove. To Je kratka kronika Spadinfli zločinov. Vsak dan ena »Ma—ma! Hrbta ne morem doseči. Ali V ni vseeno, če si dvakrat umi jem trebuh ?« Francoska vlada hoče za vsako ceno očistiti Korziko zločinskih razbojnikov Ajaccio, sredi novembra Nekega dne je srečal Spada svojega Korzika Je danes za las podobna deželi °Pasnega tekmeca Cavignohja ki je pred v vojnem stanju. Po vseh cestah krožijo kratkim poginil v boju z orožniki Brez vojaške in orožniške patrulje. Ustavljajo besede mu je Spada s strelom iz puške raz-kmete, ki malomarno čepe na malih vozič- mes"u in .zbil oko Isto leto je kih in prevažajo svojo letošnjo letino ko- Pnsihl Pod smrtnimi pretnjami Ca- stanja, ter jih izprašujejo, če vedo kaj novega o kretanju sovažne banditske armade. Tudi tuji časniški poročevalci so preplavili otok. Neki danski novinar si je nadel celo časten naslov vojnega poročevalca. V planinah Je okupacijska vojska zasedla zimske postojanke. Izkopali in utrdili so jarke ter usmerili strojne puške proti nevidnemu sovražniku, ki se pa lahko vsak čas pojavi. Zlasti je živo v mestecu Vico, kjer je glavni stan okupacijske vojske. Malo mestece, ki šteje komaj tisoč duš. Ljudje se čez dan zbirajo na malem trgu ter pretresajo čudne dogodke. Kar verjeti ne morejo, da bi res bilo konec korziške mafije. Po osmi uri ne sma nihče več na ulico, ako se noče izpostaviti neštetim ne-prilikam. Vsi ti ukrepi so potrebni, da se vlovi ali ubije eden najhujših zločincev današnje dobe — bandit Spada. Andreas Spada »kralj magulja« (ma-quis pomeni v korziškem narečju grmovje) je star danes 33 let. Spada v najpopolnejši tip razbojnika, ki ga Korzičani imenujejo »merjasca« in trgovca s človeškim mesom. Po rodu je iz Sardinije, rojen pa je na Korziki v vasici Lopiga, Zrasel Je brez vsake izobrazbe in se preživljal do 24 leta kot pošten delavec v svojem rojstnem kraju. Večer 8. oktobra L 1922. je bil usoden dan njegovega življenja, ki od tedaj naprej nI nič drugega kot niz umorov in razbojstev. Tega večera je prišlo v neki beznici mesteca D Orzio do prepira v katerem je neki mornar obstre-lil svojega nasprotnika. Pri policijski raciji sta bila prijeta dva dolgo Iskana razbojnika Štefani in Rutili. Spada, ki ga orožniki n'so orav uič nadlegovali, je bil Orožnik na preži vignolijevo sestro, da je postala njegova metresa. Nad leto dni je delila nesrečnlca v večnem strahu za življenje razbojnikovo usodo. Slednjič se Ji je posrečilo pobegniti t Ajaccio, kjer se je poročila s trgovcem Giocondijem. Spada je zasledil oba ljubimca v Bastiji. Nekega večera Je prišel v spremstvu dveh tolovajev pred hišo. Giocondijevi, ki so slutili zasedo, niso hoteli odpreti. Razbojniki so čakali v bližini na ugodno priliko. Dva dni nato Je opazil Spada v oknu dve senci, misleč, da sta Giocondi ln njegova žena. Razbojniki so takoj streljali skozi okno. Bila pa sta le njen stric in Giocondijeva sestra, ki sta padla kot nedolžne žrtve razbojniške 0ve oglasni oddelek »Jiitrac. 53506-1 Krojača JSČ«wb likanje in manjka popravila. Ponudbe na oglas. oddel-ek »Jutra« pod šifro »Krojač«. 53610-1 fotograf, pomočnika f-rw<-.:morr\ začasn-o, event. ♦tidi 7-a stalno. Naslov v »glasn-em oddelku »Jutra« 53602-1 Modistko •prejm«n takoj na deželo, » hrano in stanovanjem v Jir*i ter plačo po dogovoru F' ?m mešanega blaga. Na-f ov pove oglasni oddelek ».Jutra«. 53620-1 Vezilja dobro izvežbana, vajen« turi' krojenja, dobi stalno s plačo po dogovoru. Naslov pove oglasni Add-elck »Jutra«. 53645-1 Kuharica samostojna, ki j« služila 25 let pri Isti družini v tej lastnosti, išče mesta pri dobri družini. Refiek-tira na d-obro ravnanj«. — Ponudbe na M. Dolenc, Maribir, Prečna ul. 3/1. 53310-2 Fotograf p-vora7.redna moč, operater retušer, risar, ki je zmožen popolnoma nadomeščati šefa. s prvovrsto-imi referencami, išče nameščenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Fotognaf«. 50508-2 , Natakarica mlada, pridna ia poštena, ki govori slov., srbohrv in nemško, išče službo v boljši gostilni ali restavra ciji za takoj. Ponudbe Da oglas, oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna moč«. 53530-2 500 Din nagrade dam tistemu, ka mi preskrbi službo v tovarni, mesto sluge ali kaj stičnega. Ponudbe na oglas, od delek »Jutra« pod značko »500«. 53544-2 Blagajničarka išče mesto v hotel« ali ta varni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 536:56-2 Natakarica z lastoo osebno pravico ln nekaj kavcije, prosi mesto v boljši gostilni v I.jub- v boljši gosnitu v j.juu-Ijani za takoj. Ima svoje stanovanje. Naslov v ogl, oddelku »Jutra«. 53557-2 Cot gospodinja evenfcuelno- fcot natakarica iščem službo s 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58186-2 Slaščičarja pmmoRtojnega delavca sprej-3ne Žužek, Skofja Loka. 53610-1 Igralca na klavir forejme Menc:nger, Šmar-tinska eesta 10." 53562-1 Dobavljača »talnera, iščemo za dobavo prvovrstnega mizarskega lesa, horovi-ne in smre-iorine. »Spona«, trg. grad. mat., Zasrreb, Strossmaver-«rv trg 8. 53214-1 Plačilna natakarica ■pridna. in poštena, z večletnimi spričevali, kavcije rmožna, dobi mesto. Na-*'ov po v« oglasni oddelek »Jntr-a«. 53688-1 Učenko •firejmem *a strojno pletenje. Naslov pove oglas, odd-ekk »Jutra«. 53696-1 Dekle fš?e služb j. Gre tudi kot sobarica. Naslov v oglas, o-idciku »Jutra«. 53643-2 Primorec 25-leten, absolvent realke, odločen ln zvest, vešč vseh pisarniških del, strojepisja, knjigovodstva, slovenske, italijanske Jn nemške korespondence, z zadostnim znanjem srbohrvaščine, ki razpolaga s kapitalom 60.000 Dtn za eventuelno kavcijo. Išče sebi primerne službe bodisi pri katerem l;oll bančnem ali zavarovalnem zavodu, trgovski ali gradbeni družbi, bodisi pri privatniku, brez ozira na lego kraja. Cenjene ponudbe na cgl. odelek »Jutra« pod »G. A. T.« 53324-2 Specijaiist za parni in električni pogon na parnih žagah, valjčnih mlinih in dru gih podjetjih išče primernega mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Najboljša spričevala ln prvovrstne reference«. 53261-2 Primerno služb 22 let stara, lzučena trgovka in šivilja, vešča tudi gospodinjstva, ki igra klavir. Ponudbe na naslov: E. Mttller, Slovenska Bistrica. 53402 " Gostiln, kuharica išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za boljšo gostilno«. 53667-2 Kuharica poštena in varčna, želi k orožnikom ali finančni kontroli. Marija Zupan, Sv. Petra 18. " 53647-2 Edciar Rtce BurroughS; Tarzan, kralj džungle Nazadnje se je panter oddaljil proti zalivu, kjer ga je lord Greystoke razločno videl v svetli mesečini. Bil je lepa, velika žival — največji panter, ki mu je bil kdaj prišel pred o i. Iz temne sence mogočnega gozda 60 se razlegali divji glasov! drugih zveri, rned njimi globoko rjovenje leva. Kontoristinja zmožna vseh pisarniških del — knjigovodstva, korespondence, stenografije in strojepisja, želi z novim letom premeniti svoje mesto. Vprašanja pod značko »Misel 32« na oglas, oddelek »Jutra«. 53622-2 Trgovski pomočnik vešč špecerijske stroke — išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53676-2 Mesto praktikantinie ali • pomožne blaga jničarke i š S e m v kakem malem podjetju. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 53600-2 Natakarica kavcije zmožna, išče službo. — V prometnem krain vzame tudi gostilno na račun. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru nod »Plačilna natakarica«. 53697-2 F'ksum in provizijo nudimo potnikom ta obisk privatnih strank ta Ljub i.i&co in okolico ter vso iravsko banovino ta ma nafakturno blaso. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksnm in provizija«. 52602-5 Potnih z lepim nastopom, k! se nekoliko razum« na umetniške risbe, sprejmem proti proviziji. Ponudbe pod »Fotorisba« na oglas, oddelek »Jutra«. 53601-5 Stalen in velik zaslužek! Iščemo zanesljive in agii-ne gospode z» prodajo senzacijonelnih novih patentov, potrebnih vsaki hiši, v sledečih mestih: Maribor, Trbovlje, Slovenj-gradec^ Slov. Bistrica, Krško, Litija. Ilrastnik. Gor. Lendava. Radovljica, Laško, Konjice, Brežice, Logatec. V vsakem gori navedenem mestu dobi zastopstvo samo po en gospod. Ponudbe pod »Veliki uspjeh« na Publicitas Beosrad. pošt. pret. 60. 53225-3 Pohištvo prečisti, prepolitira in popravi prvovrsten mizar, ' ki pride tudi na dom. Naslov pove oglašali oddelek »Jutra«. 53013-3 Gospodična sprejme po nizki eeni na dom razna prepisovanja na stroj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "53599-3 CAMERNIKO 'A šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncosijcmiran* Prospekt 15 zastonj — pl šite ponj! 251 Učiteljico (žo vpok-ojeDo) za pnnčev« nje otrok sprejme Elza Se-vw, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 5/II. 53569-4 Za pouk v francoščini iščem prvovrstno moč. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Novembre«. 53625-4 Inštruktorja za nemško stenografijo iščem. Ponudbo na naslov Premrl, Resljova 12/II levo 536S1-4 Radio ošemceml, s Phillips pri ključk-om rta tok, zvočnik Brown, nadi selitve prav poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53503-9 Radio štiricevni, z zvočnikom, slušalko in akumulatorjem poceni prodam. Naslov "pri podružnici »Jutra« v Celju 53691-9 Oldsmobil F 28 bil, vožen ca 25.0C0 km. odprt, petsedeien avtom-o-v najboljšem stanju poceni naprodaj. Porabi 14 I bencina. Na ogled v garaži Stu-pica v Ljubljani. 52981-10 Zaprt avto »sedežen, pvovrstn« znamke, malo vožen, ugodno ■naprodaj. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sestcilinderski«. 53545-10 mmm Stelaže teklene omare, nastavke in pult t* delikateso in slaščičarno, kupim. Naslov oglasnem oddelku Jutra 53530-7 Kavarniški porcelan kupim. Na.slov pove oglas, oddelek »Jutra«. 53505-7 Železne peči in bencin-motorje rabljene, tudi pokvarjen« kuro Franc Kristan. Dunajska cesta 54. 53489-7 Puhasto perje čisto, čohano. kg po 48. Din, druga Trsta kg po 33 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din ia 6»ti puh kg po 250 Din rat-pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIC, ZAGREB. Ilica 82. 22-6 Foto aparate in vse fotopotrebščine kipi* pod najugodnejšimi poboji v foto-trgovini - A. mu«, Marijin trg št. 8 — vogal Woi fove ulice 1. 304-6 Prepisovanje na pisalni stroj prevzamem n» dom. Ponndbe ng »g 1. oddelek »Jutra« pod šifro Prepisovanje«. 53669-0 Rolena Francozinja poučuje ia 12 Din ta nro. Posetite med 1. In 2. or« v Florijanski ulici št. 31. 52676-4 Reven akademik inst»ui.r» srednješolce (ke) matematiko in fiziko. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod »Matematik«. Stfttfui Več vzorčnih kovčekov (Mo«terk»ffer) za trgovske potnike, nadalje raben pisalni stroj in kartotečno skrinjico ugodno proda Dr.nr> Schw*b. Ljubljana. ___52901-6 Lovranski mironi lavorjevo listje (Lorber) in vse drugo Južno sadje. nudi najfinejše Fra-njo Klnkela, Sušak. _ 53410-6 Divan r lepo preprogo, stenske nokoko preprogo in 5 svilenih blatln prekdtm. Naslov pev-e oel«nd oddelek i. tazu-t Otroški voziček naprodaj v Prisojni ali« št. l/H. 53530-« Kavam, kredenco m pudel, oboje t maj-moir-jem, ter drug« dobro ohranjene gostilniške predmet« prodani. Poizv« »e ▼ gostilni pri »Am-crika-nki« na Sv. Petra cesti štev. 88. 53638-6 Stekleno steno poceni prod* Vokaž, Krekov trg it. 10/H. 53631-6 2 primoža prodam po cel« »godirf oe-rri. Naalor pove o^laoni oddelek »Jutra«. 53609-6 Bukova drva cela po 115 Din, {ag*n» po 125 Din ia klana pe 1.% Dii m* dostavlja na dom Putrich, Dolenjska c«sta 6 53A70-6 Plinski štedilnik močan, e 4 plameni rn 2 pečicama, pogrni na prod i j v Knafljevi ulici St. lS/n. 5367«-« Plinski generator kompleten, za avto, proda Franc Kristan, Dunajska e. št. 54. 53689-6 Družabnika sprejmem s ka.piita.lom nad 100/i00< Din v gotovini ali jamčevini g sodelovanjem za nadziranje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Komisijsko blago«. 53216-16 Kdjr izmed Amerikancer ima razpoložljivih par sto dolarjev, se ma nudi ugodna prilika kratkoročne naložitve proti prvovrstni varnosti in primernim obre-£tiai. Ponudbe na oglasni oddelek »Jr.tra« pod šifro »Varnost«. 53614-16 Druž:.bnico starejšo, s trgovsko prakso, zmožno slov. jn nemškega dopisovanja, % vlogo najmanj 25.000 Din, išče agilen starejši trgovoe v Ljubljani. Ponudbe pno« na ogla&ni oddelek »Jutra« pod »De-Be«. 53533-16 Družabnika s kapitalom nad 25.000 Din sprejmem. Ceoj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sigurna eksistenca«. 53650-16 DOMAČI IZDELEK Najmodernejše kartotečne mkc za večje kartotečne naprave »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ni. 6'I Telefon 33-38. 297-2 8000 Din iščem za 3 meseca, proti garanciji in dobrim obrestim. Dopioe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost 100«. 5S6S4-16 m Skoraj nova hiša ■ najboljšem stanju t 3 cbami. jedilno shrambo, kletjo, vodovodov, električno razsvetljavo, kopalnico ln drugimi prostori urodno naprodaj. — Iran Maier, Ljubno na Gorenjskem. 59990-90 Nova žaga i električnim pogonom, z ▼»eml potrebnimi stroji. * popolnem obrata, tik glavne ceste pri Stični, ren«-cijanarka in kroina žagi i zemljiščem ugodno naprodaj. Ponndbe na oflai. oddelek »Jutra« pod Šifro kfM. WMI FORD DE LUXE SEDAN Štiri dvojno delujoči Houdaille hidraulični amortizerji. Izjemno veliko število kroglastih in valjčnih ležišč. Miren tek, ravnotežje in sigurnost pri vsaki brzini. Tipična Ford-ekonomičnost, zanesljivost in dolgo življenje, bleščeče rjevarno jeklo za zunanje dele. Dobra „Service" po nakupu voza. Triplex steklo na vetrobranu. 4-kolesne popolnoma zaprte zavore. Krasne nove linije. Hitrost 98 — 105 km na uro. Bliskovita akceleracija. Izbira barv. Zahtevajte od zastopnika predvedbo voza ter pojasnila, zakaj je FORD izjemne vrednosti po današnjih nizkih cenah. UHCOtK AEROPLANI Zahtevajte od zastopnika pojasnila o Fordovem kreditnem sistemu. Mali oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh!1 C. SchmJdh 14 Mesto mrtvih v Jukatanu Potna*. Na koncu žive meje je sedel za mizo mlad, bled mož s črnimi očmi in lasmi. Vsak dvom je bil izključen. Ta človek je bil tisti, ki me je bil snoči v parku napadel. Obrati ssm se k Iridi. >Kdo je onile mladi mož?« »Joe San Avguštin. Saj ste mu že predstavljeni.« »Oh, res, pozabil sem bil. Da, zdaj se spominjam,« sem odgovoril. V Te srnici sem se pač spominjal imena Joeja San Augustina, a njegovega nosilca si nišam bil utegnil natančneje ogledati. Joe San Augustin! Nedvomno, bil je on. Vsekako je bilo treba precejšnje drznosti, da je nocoj prišel, ko je vendar vedel, da sem tudi jaz povabljen. Opazoval sem ga. Govoril je mnogo in hitro pdl. Smeh se je razlegal do nas in pogledi so uhajali k naši mizi. Ugibal sem in ugibal. In zdajci se je spet razlegel nebrzdan smeh. Vraga, kaj je bilo to? Vsa družba se je vzdignila in prišla k naši mizi. Jo2 je bil, kakor sem zdaj videl, pijan. »Joe se hoče peljati z vami v Jukatan, gospod Stornish. Stavil je, da se udeleži odprave, čeprav ni doslej še nikoli prestopil flo-ridske meje.« StvaT je bila dogovorjena. To sem takoj uganil. Hitro sem odvrnil, pridruži vsi se njihovemu veselemu smehu: »Prav, gospod San Augustin. Primem vas za besedo. Bodite jutri dopoldne ob enajstih v pristanišču. Na srečen izid stave!« Z zavaljenim pijanskim smehom je trčil z menoj, a jaz sem pomislil: »Le pretvarjaj se, lopov! Naj do smrti pijem vodo, če nisi v tem trenutku tako trezen kakor cestni svetilnik ob petih zjutraj.« Kar vesel sem bil. »Ce pojde z nami,« sem si mislil, »ga bom imel vsaj zmerom pred očmi in bom lahko gledal, da ne bo počenjal neumnosti.« Sicer je imel pa baje bratranca, Neda Nortona po imenu, s katerim so bile nekakšne posebne istorije — kakšne, nisem mogel takoj dognati. Do nadaljnega so imdle moje misli z Joejem samim dovolj opravka. Kaj je bilo temu človeku do mene? Zakaj je silil z menoj v Jukatan? Strah me je obhajal. Bal sem se za K a mil a Osseesa. 4. poglavje. Proti jugu. Kako dobrodejno je dihali lahni veter v čelo in lica! Pluli smo po srebrnosirrjii širjavi zaliva, ki se je lahno grebenila v sapi. Bilo je, kakor da bi bilo solnce prihranilo za to popoldne vso moč svojih žarkov. Ležali smo, bolj nego sedeli, v lahkih pletenjakih na palubi »Pa-lome«. Govorili smo malo. Zaspano mežikaj e smo se vsak po svoje vdajali čaru razpoloženja, ki je kraljevalo nad morjem in ladjo. Joe je bil res prišel. Točno ob enajstih je bil v pristanišču in se mi je nekoiliiko skrokan opravičil in zahvalil. AH je bila njegova pijanost vendarle prava, ali je tudi mačka samo igral? Očividno mu je bilo veliko do tega, da bi šel z nami. A čudno, delj ko sem ga gledal, mani verjetno se mi je zdelo, da bi mogel ta gtedalm z nedolžnim, dobrodušnim obrazom postati komu nevaren. Sicer ja imela pa vrtna veselica zame še majhno nadaljevanje, ki ga nisem bil v prvem tTenutku nič kaj vesel. Ko sem hotel stopiti na »Palomo«, me je z nabrežja, kjer me je očividno pričakoval, poklical eommander Smith. »Ta Wellesley2va vila je zelo moker kraj,« je rekel zadovcnjno mežikaje, ko sva se pozdravila. Toliko da se nisem zdrznil od presenečenja. Ali je mar kaj vedel? »Nič se je izvijajte, dragi Stornish. Tistih nskaj kozarcev, ki ste jih snoči popili, vam ne očitam. A Joe ga je precej naložil, kakor se mi je videlo.« Smejal se je od srca in vobče je bil videti dobre volji. Nočna popivka mu očividno ni bila neznana. Zato sem ga vprašal kar brez ovinkov: »Lepo, eommander, vse, kar pravite, je točno. Toda — ali mi ne bi mogli povedati, kako ste prišli temu na sled? Mislim, da ste se poslužili svoje pravice kot kriminalist in ste malce prisluškovali.« »Uganili ste. Odšel sem nekoliko prej, ker sem videl črnca, kako je hitel s steklenicami v jerbasu po temnih stranskih DOtih proti spodnjemu koncu parka. ,Ce odideš, Smith,' sem dejal sam pri sebi, ,bodo ljudje dobre volje in bodo zlezli nekoliko iz sebe.' Tako se je tudi zgodilo, kakor sem opazoval s pripravnega prostorčka.« »Ali mislite, da James Wellesley sam tihotapi?« sem vprašaL »Ne verjamem. Tihotapiti je težje nego voditi ženske za nos. A dognal bom, kdo mu dobavlja vino. Hotel sem vas samo prositi, da bi mi pomagali. Vidite, vam utegne priti marsikaj na uho ali na oči, dokler ste pri nas. Za vsak migljaj bi vam bil hvaležen. Ne bojte se, Wellesleyu se ne bo nič zgodilo.« Enonadstropno hišo i^ntaMno, s 3 drobnimi »tanovanji in 950 m» vrt« prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53623-20 Hiša «kot»j nova, tristanovanj-ska, v šentpeterskem okraju v Ljubljani naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.«. 53653-20 Stavbne parcele lepe, blizu centra mesta T>rodwn. Poteve »e na Rimski cesti 231. 53660-20 Posestvo v *omji Savinjski doM, * dobrimi njivami, travniki, gozdom, vinogradom, sadonosnikom, hišo z eo-siv>da.rskim poslopjem, kozolcem. v dobrem stanju, žajro d« stalni vodi, bres jv-eužitka In vknjižbe, zelo modno naprodaj. Vodna moč se da izkoristiti tudi »a večje podjetje. Točne podatke daje Kmečka hranilnica in posojilnica. Morije, Dravska banovima. 53674-20 Majhno hišico • trgovino, v bližini šole, na prometnem kraju kupim •h' vzamem v najem. Ponudba na podružnico Jutra v Celin pod šifro »Dem«. 53692-20 Priodružin. hišico ▼ Pobrežju. zamenjam v okolici Maribora, aH prodi "i. Naslon v oslasneim Oddelku ,Jutra«. 53699-20 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Llubljana, Tlirsks ulica 36. vhod i* Vidcdanske ceste, pri eostllni Možlna. 70 Kredenčno omaro i marmornato ploščo, rabljeno ali rmvo kupim. Ponudbe * opisom in ceno na ofriasni oddelek »Jutra« TK.d »101«. 5-3518-12 Va-HUUU Belega krompirja l«-peg-a, več vagonov proda Rudolf Dergan, Laško. 5360&-33 Namizna jabolka vsakovrstna po 2—2.50 Din od 25 kg naprej razpošilja Anton Gok, trgovec, št. II j, pošta Velenje. Embalaža po lastni ceni. 53076-34 Namizna jabolka od 25 kg naprej nudim n* Miklošičevi cesti, garaža »Lojse«. dvorišče Grafike, od 18. do 21. t. ro. Odprto med 2. in 5. popoldne. 53668-34 Bukova dr._ »dravs in suha. 10% okrogli« prodam. Cena in naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 53603-15 777 Plašče za zdravnike laborante, brivce Itd. Jopiče za natakarje, peke, mesarje, kuharje in sorodne obrti Izdeluje po meri najboljše: C. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8. 53253-13 Halo, halo! Ako im-ate obnošen nsnjat suknjič, Vam ga po medno nizkih cenah prebarvam, da bo ko; nov. — Fran« Podgoršek, usnjar-ba, Domžale. 53270-13 Lep damski plašč bogato 8 krznom obrobljen naprodaj za 250 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53598-13 Črn zimski plašč smokicg ali črn sako, popolnoma nov, za vitkega manjšega gospoda, zelo poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 50687-13 Ženske plašče iwve, bele, pripravne za babic«, prodam. Naslon v ©gla*n«m oddelku »Jutra« 53570-13 Smoking s hlačami nov, pooeni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53648-13 Fin smoking skoraj nov, za večjega gospoda, naprodaj r Knaf-ljevi ulici 13/IL 63679-13 Gostilno vzamem v najem al! na račun. Imam osebno pravico in posedujem 50.000 Din. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 53651-19 Pokrit prostor mogoče š u po (zadostuj* 10 m5) iščem za priložnostna mizarska dela. R.osni nik pri Parcer, Ljubljana, Flo-rijanska l/I. 53652-19 Vinotoč n» prometni točki ižčem. Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Vinotoč« 53698-19 t>fyaš4ui stanev&nfa Višješolca po nizki ceni sprejmem, po dogovoru tudi s hrano, v svetlo, čisto in zračno sobo kot sostanovalca k domačemu sinu — srednješolcu, k dobri družini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53585-22 Sobe oddajo čedno stanovanje sobe in kuhinj« takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 5-3531-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53633-21 Dvosob. stanovanje v novi biS oddam. Na-slov v oglasnem, oddelku Jutra 53637-21 Stanovanje velike in zračne sobe oddam na Mestnem trgu št. 13/n. 53C31-23 Stanovanje sobe, kuhinjo, shrambe fn vseh pritiklin s 1. decembrom oddam v Zeleni jami — Zvezna ulica štev. 8. 53618-81 Stanovanje moderno, zračno, solnčna lega, S sob, kabineta, kuhinje, kopalnice, pralmic« itd. takoj oddam n« Pru-lah štev. 19. Vprašati pri hišniku. 53649-21 Stanovanje obotojočo m 1 sobe, kuhinjo in pritiklin, oddam z decembrom pod Rožnikom — Večna pot 9. 53654-21 2 stanovanji novourejeni. po 4 sobe z vsfim komfortom, na Blei-wei«ovi cesti takoj oddam — Pojasnila daje Korsika, Bleiweisova cesta. 53586-21 Več stanovanj krasnih, zračnih in svetlih odda Bnrič v Zg. Šiški. Kosova cesta. 53665-21 Krasno stanovanje solnčno. 4 sob. kopalnice in drugih pritiklin, s telefonom, garažo in souporabo vrta, v vili v I. nad stropju, r centru mesta o d <1 a m š 1. februarjem, event. tudi preje. Vprašati v Knafljevi ul. 13/n. 53677-21 iščejo Stanovanje obstoječe iz 1 velike rn 1 male sobe s parketom, kuhinje, event. s kopalnico, v bližini Rimske cest«, za takoj išče zakonski par brez otrok. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista stranka«. 53583-21/a Stanovanje 3 ali 2 »ob, z velikim kabinetom, po možnosti s kopalnico, no predaleč od centra i S č e za februar družina 3 odraslih oseb, snažna in mirna stranka, točna plačnica. Ponudbe na offlas. oddelek »Jutra« pod »Svečnica 1932«. 53635-21/a oddajo Sobo lep« opremljeno, pritlično, blizu oper«, t vhodom iz stopnjic oddam si. decembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53600-23 Sobo preprosto opremljeno s štedilnikom ali s souporabo kuhinje lžčem v bližini Sp. Šiške za 1. december. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zmerna cena«. 53296-23a Gospoda ali gdč. sprejmem v čedno opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, t centru mesta. — Ogledati med 12. in 14. uro. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 53542-23 Prazno sobo zračno, suho, parketirano in i električno razsvetljavo oddam takoj po zmerni ceni za Bežigradom v vili Zvonka, Podmilšča kova ulic« 7/1. 53450-23 Sostanovalca i vso oskrbo sprejmem v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53617-23 Prazno sobo solnčno, s parketom in posebnim vhodom oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5-3634-23 Opremljeno sobo v I. nadstropju, s postrežbo za 265 Din oddaim s 1. decembrom. Prednost imajo trg. potniki ali upokojenci. Poizve se v Kolodvorski ulic-i štev. 96. 53627-23 Lepo, prazno sobo s posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam s 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53634-23 Opremljeno sobo lopo m zračno, s elektriko ter posebnim vhodom oddam mirnemu gospodu tako} ali s 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53621-23 Sobo lepe opremljeno oddam v Kotitkovi ulici štev. 21. 53644-23 Lepo, solnčno sobo oddam stalnemu gospodu na Gruberjevem nabrežju št. 16. 53646-23 Opremljeno sobo s 1. decembrom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 53658-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 536611-23 Sobo z 2 posteljama lepo opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo piani na oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53641-23 Separirano sobo lepo, za dve osebi, z vso ■oskrbo ali brez oddam v Žitnikovi ulici štev. 17 — cesta v Rožno dolino. 53657-23 Sobo s strogo separirarlra vhodom, v centru mesta odda Raroor, Križovniška ul. 6. 53680-23 Opremljeno sobico in prazno sobo obe s posebnim vbodom poceni takoj oddam na Kodeljevem, Ob Ljubljanici št. 33. 53663-23 Opremljeno sobo veliko rn lepo, deljeno s stekleno steno v dva prostora, med seboj vezana, na Mestnem trgu takoj oddam emi ali dvema solidnima, snažnima gospodičnama srednjih let. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53683-23 Sostanovalko sprejmem s vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53685-23 Opremljeno sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53686-23 Opremljeno sobo komfortno, mirno in čisto, v centru mesta oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53682-23 H A lsceio Mesečno sobo z vso oskrbo iščem s 15. decembrom, ozir. 1. januarjem. Ponudbe z navedbo cene na naslov; MikliS, Kongresni trg štev. l/L 53639-23/a Opremljeno sobo 3—4 sob, kopalnice in pritiklin iščem s 1. januarjem ali tKuzneje. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Industrijski uradnik«. 5367.1-21/a Šop ključev je Ml najden v veži »Narodne tiskarne«. Dobi se jih v upravništvu »Jutra« v Knafljevi ulici. 53630-28 Ht/piti Gospodično opazovano v nedeljo dopoldne ob 10. uri v drevoredu ob Ljubljanici (Krakovski nasip), v modrem plašču to rujavih škornjih, prosim za naslov pod šifro »Svidenje« na oglasni oddelek »Jutra«. 53566-24 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni rani Zavod za sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3. — Informacije ln prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din. 213-24 Orožje in municija »Orožarna« J. Pastinopokojnega v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. V Kranjski gori, dne 14. novembra 1931. 14029 Žalujoči ostali. Stroji! Radi preureditve obrate prodam stroje, popolnoma uporabne. brezhibno. po najnižji eenl, tn sicer 8-40 po Din 650.—. 8-50 p. Din 1300.—, 8-60 po Dir 1500.—. Izvolite s! osebni »gledati, gotovo boste naši itroj. ki bo ta vašo porab' tako za Izdelovanje noga »io, kakor vseh drugit. pletenih predmetov. Pišit* na naslov: K a ti Vaj t. O Ije. 805-29 Elektromotor za vrtilni tok, 220—380 V. 8—10 Ks, v popolnoma dobrem stanju kupim. Ponudbe z natančnim opisom motorja na tovarno lepenke E. Pogačnik, Brezno nad Mariborom. 53488-29 Pisalni stroj dobro ohranjen zaradi opustitve pisarne poceni prodam. Iva KokalJ, Gradišče 11-11. 53342-29 Skobelni stroj rabljen, dobro ohranjen, manjše tipe in močne konstrukcije kupi Hribar, Medija-Ifclake. ' 63607-29 Stroj za gumbnice (Knopflorhmaschine) poceni proda Vokač, Krekov trg št. 10/H. 53632-29 Šivalne in pletilne stroje popravlja Is renovtra Emii Klobfcaver, specijolnl me banik. Ljubljana. Sv. Pe tra cesta 47. 302-30 Kurivo premog in drva po konkurenčnih eenah nudi Rudolf Valepič, trgovina s kurivom, Ljubljana VH, Sv. Jerneja cesta 25. 318 Damskib klobukov krasna izbira od 50 Din Vedno zadnje novosti. Pre oblikovanje 28 Din. Salon »La Fetom,« Chic« Anica Puhek. Ljubljana. Selen burgova ulica 6/1. 347 Izjava Podpisana prekličem in obžalujem vse, kar sem pred kratkim govorila v moji mesnici proti Mariji Jezovi o Pavlu Podboršku m njegovi ženi Bogomili. — Ljubljana, 17. nov. 1931. Podboršek Ana. 53613-31 Preklic Podpisani izjavljam, d« nima pravice od danes naprej potnik Kralj Janez, Novi trg 2 za mene sprejemati naročila m sprejemati denar. Bohinc Ivan ml., Sv. Petna cesta štev. 85. 53616-31 Izjava Izjavljam, da n« zastopam več tvrdke »Gentie-men«, lastnik Tomo Hlede, Miklošičeva 18, ter tudi ne sprejemam denarja v in-kaso. Ivan Rebolj, trgov ski zastopnik, Ljubljana. Stari trg 30,1. — Ljubljana, 17. nov. 1931. 53694-31 T Prostovoljna dražba danes in jutri v Igriški ulici 10. 53673-32 Na|noreia tluiinska pa-tetna železna telo praktična aloiljiva postelja t tapeciranim madracom — EraCtiina z« vitka fciiu, otele, za pulufuč« o«o? be in nočne ilulb«. Stane Dia' 3H___ Razpoii. Ijam poitom in iclctni-com po povzetja. Lcicna alnlintka patentna ' celo • praktična dol. tiira. postela a tapecir*-■im madracom. — Stane spat/ni patent fotelj stane Dia 1300 _ Liegestuhl praktičen ca letanje» in ledenic. Stane Din IM___ Po tem imam Cisto hano perje k« po Dia 48— čisto belo gosje kg po Din IM— in čisti pub kg po Din 2S«___ L BROZOVIČ, ZAGREB Ilica «2. IIL Zimske suknje (plašče) cele ostanke od metrov 2.60 do 2.85, fino češko blago, prejšnja cena 560 Din, sedaj celi ostanek za 265 Din dobite pri Commerce d. d, Ljubljana Tavčarjev« ulica štev. 2 I. nadstropje. 13967 Dore tn rabljene vseb rr»t ter lato za embalažo: trna vedno v talogi | Mirko Mlakar; Ljubljana Slomškova ulica UL Telet 2947 POTNIKA Išče manufakturna trgovina na debelo. V poštev pridejo le tisti, ki so po bivšem Kranjskem, Liki, Gorskem Kotoru in Hrvatskem Primorju dobro vpeljani. Plača dobra, zato se reflektira samo na prvovrstno moč. Nastop željen takoj. Ponudbe pod »Potnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 14036 Pijančevanje I Te grozne strasti morete zanesljivo odvaditi pijanca z »Avinalom«, preparatom berlinskega lekarnarja Franka. H »Avinal« lahko daste, ne da bi pijanec o tem kaj vedeL Jamčimo, da je sredstvo popolnoma neškodljivo za zdravje. S pomočjo »Avinala« so rešili todl v naši državi že več stotin oseb. Zavoj, zadosten za uspeh, stane s poštnino vred Din 237. Glavni de-pot: lekarna mr. Rozmana, Beograd, Terazija 5. 13971 Vsak tui jezik se zamorete sami naučiti lahko in dovršeno v 3—4 mesecih s pomočjo gramofonskih plošč samo po Lingafon metodi. Te metode se poslužuje širom vsega sveta nebroj šol in privatnih oseb. Zahtevajte prospekt od zastopnika: Srpska obrtna banka d. cl, Beograd, Cika Ljubina 15, telefon 23.530. Pozor! Pozor! RADIO Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta. 2cevni aparat kompl. S cevni aparat kompl. 4cevni aparat kompl. Din 1-S80— Din 1.980— Din 3.300.— Ugodni plačilni pogoj. H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Dunajska cesta 1 b/TL Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. + Občina Ljubljana Vestni pogrebni Tu2ntm srcem naznanjamo, da je naš premili soprog, brat, stric tn svak, gospod ADOLF MLADIČ kapetan bojnega broda v pokoja in prvi komandant pomorske vojne akademije v Dubrovniku danes nenadoma preminul. Pogreb dragega se bo vršil dne 19. novembra 1931 ob 3. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra in ▼ Gružu. V Ljubljani, dne 16. novembra 193L Milica roj. Balog, soproga — Anton, sodni nadsvetnik, Marija, brat in sestra — špelca Tavčar, Fran .Mladič, poročnik, nečakinja in nečak — Ana roj. Hausknotz, svakinja, ter Ivan Tavčar, tajnik »Delavske zbornice«. 14032 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.