241. številka. Ljubljana, petek 20. oktobra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po prazni cih, ter velja po pošti prejemat) za avatro-ogers ke dežele za celo leto 16 gld., za pol leta H gld., za četic leta 4 gld.  —  Za Ljubljano  brez pošiljanja na dom M celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en ineseo 1  tri« 1. 10 kr.   Za pošiljanje na d »m se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt let«. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudakih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejeman za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrBte ti kr., če so oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole irankiruti. — Rokopisi ao ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmauovej hiši št. 8 »gledališka atolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativ ne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Ruska vojna.
Iz Peterburga 13. okt. [Izv. dop.] Jaz si ne moreni misliti, da bi bilo mogoče mir ohraniti. Rusija gre v boj*. To je toliko kakor gotovo in vsak dan goto vej še. Ruski narod hoče vojske. Burno je vse po njeni, zamolklo se čuje klic, čuje ga car in more ga čuti. Ne da se več zadržavati slovanski Čut, in ta je, ki vleče mogočnega Rusa, otet slovanskega brata iz zatiralčeve roke Turčina barbara!
Javno mnenje ruskega naroda je bilo nad Turčijo uže od nekdaj razjarjeno. A zdaj je se bolj, odkar smo izvedeli, da Turčija, katera prej za nekaj dni nij hotela Srbiji pre m i rja dovoliti, ponuja šest mesecev! To je posmehovanje Rusiji, pravijo tu in gorje mu bodi, kdor si upa iz svete Rusije norce delati!
Jeden največjih in najrazširjenojih naših časnikov piše na primer: „So minute v življenji narodnem, ko se taka skrajna sredstva, kakor je vojna, z vsemi strahotami   in  bedstvi,   sprejemlje z r a-dostjo in hvaležnostjo. To so minute višjega vzleta naroda, njegovega prosvetljenega spoznanja, da je treba žrtev,   morebiti žrtev velikih, da se osvobodi svoje pleme od tujega robstva, da se resi svoja bodočnost, da se ne da potomstvu prava posmehovati se nad nami, kakor da ne bi bili dolžnosti storili. Čas rešitve je blizu! Mi verujemo da ta grozni   čas  nastaje.   Turčija ve, in zraven nje znajo še nekatere države evropske, kaj
Pavla.
(Poslovenil F. H. Kadoljski.) VI. (Dalje.)
Ker bi pak utegnilo biti Albinovo vedenje z njegovo sestričino marsikomu zastavica, zapustimo ga za nekoliko trenotij, in ozrimo se v njegovo prošlost.
Ko je bankir Linek, Pavlin oče, umrl, zapustil je dvoje otrok, sina pri petnajstih letih, in hčerko eno leto mlajšo. Čolni oskrbnik, varuh teh sirot, vzel jo Pavlo k sebi, Hjalmara, njenega brata poslal je pak v kadetnico, da bi se za častnika izuril, Albin bil je tačas v devetnajstem letu in v šolskih počitnicah vedno s Pavlo skupaj.
Na ta način minoli ste dve leti, in naš mladi dijak bil je v jedenindvajsetem letu v svojo sestrično tako zaljubljen, da je vse svojo učenje in dijakovanje pozabil. Vedno je vzdihoval, pri luninem svitu sanjaril, pesmaril in
pomeni ruska sila, „čto značit ruskaja armija, podderžanaja vooduševljenjem naroda i obrazovanago ruskago občestva." Z besedo in z dejanjem — pravi Rus dalje — bode to rusko občinstvo svojej vladi pomagalo, ono bode poslalo v (turško) slovanske zemlje svojih silnih bojcev, silnih telesno in duševno. To bode vojna s puškami, pa tudi vojna inteligencije, vojna propagande slovanske za slovansko idejo . . . . Našega ruskega čuvstva ne vodi Šovinizem, ne slavohlepjo, kakor hote uveriti v tem naši protivniki. Mi vemo, kaj je to vojna, mi smo videli ta stiskani narod in njegovo trpljenje. Ali mi govorimo o neobhodnej silnej potrebi vojne, mi govorimo, ker je vojna jedino sredstvo položiti konec vstočnemu vprašanju, in povzdigniti ter okriliti slavjan-s k o pleme, potem ko so se vsa druga sredstva izkazala slaba. Rusija ne more pozabiti svoje česti in svojega dostojanstva, ona mora povzdigniti in ustanoviti svobodo krepkega in silnega slavjanskega plemena."
Na ta način pišejo skoro vse ruske novine, zdaj bolj čitane nego kedaj, tako govori naš narod, omikanci in neomikanci. In jaz menim, da je ta govor jasen dovolj, nij mu treba pojasnjevanja.
Brco Angležem,
kateri beračijo po Evropi za zaveznike proti Rusom, da bi varovali svojega bolnega moža Turčina, dali so pruski Nemci in sicer prav pošteno.   V  zadnjem listu   smo   v prvem
članku osvetili, kako so Angleži v straneh obrnili se po „Times" do Nemčije in vpili, da le Bismark more Evropo rešiti od velike strahovite vojske, če Rusom prepove začeti jo; zveza Anglije z Nemčijo da je potem porok miru.
Na to brzo odgovarja glasilo Bismarkovo „Nordd. Allg. Ztg." tako-le: „Mi ne vemo (V) kako knez Bismark misli o tem vabilu, diktiranem od velicega strahu, in tudi ne, ali „Times" izrekajo nazore angleške vlade, ali to vemo, da knez Bismark v vnanjej politiki računa z najglobočjimi čuti nemškega naroda, ki vsled tega, kako se je Anglija leta 1870 in kasneje zoper N eni čij o držala, neče zveze z Anglijo zoper Rusijo. Nemčija nema nobene koristi od tega, da bi v vzhod-njem vprašanji kri in denar žrtvovala. Mi smo leta 1870 kljubu vsem zaprekam svojo kupčijo sami opravili in tudi potem račun pisali; Anglija torej v Nemčiji ne more najti trgovinskega tovariša, ki bi bil pripravljen do bi ln i in izgubilui konto angleške orijentalne politike deliti".
To je dovolj odločno, celo grobo, prav kakor se tem kramarskim Britancem odgovarjati spodobi. Iz nemškega odgovora se vidi in bere še ona jeza, ki je]Pruse davila nad Angleži, ko so ti v zadnjej vojski Francozom orožja dovažali in Nemcem polena pod noge metali. „Ćrez sedem let vse prav pride" pravi naš slovenski narodni pregovor in glejte, res je Še v velike j politiki.
Angleži so si vse prizadeli, da bi Rusijo osamili ali izolirali. Ali zdaj so sami izolirani.
učinjal toliko bedarij, kolikor jih more učiniti le zaljubljeni dijak.
Žalibog, da naš zaljubljenec nij bil nika-koršen Adon in v svojej zaljubljenosti strašno neprijeten in dolgočasen. Humor njegov dal je prostor oni sentimentalnosti, katera je če-stokrat prvi prikazek ljubezni.
A Pavla postala je divna deklica, katera je bila uže iz svoje mladosti vajena dobrikanja ljudij. S kratka: Albin zdel se jej je smešen, posmehovala se je njegovej ljubezni, norčevala se njegovej otožnosti, ter jej je sploh služil za igračo njenih šestnajstletnih ne majhenih muh. Kajti njen veliki imetek privabil je uže zgodaj množico zlatu hlepnih snubačev.
Necega dne se naš dijak nij vet zadovoljil z vzdihljeji in zaljubljenimi pogledi nego je Pavli se strastnimi besedami svojo brezkončno ljubezen naslikal.
Pavla smeji se početkom na vse grlo, potem pa prinese ogledalo, katero mu drži pred obraz, vprašaje ga:
„ Moreš si vsaj za jeden trenotek domi-šljevati, da si želim moža tebi enacega?"
Albina žalile so te besede v naj občut-lj i vej eni kraju njegovega srca in le teško še vpraša:
„Je-li to tvoj odgovor?"
„I)a, kajti zadnji, kojega bi si za moža želela, si ti. Ne zabi tega, kadar bi ti zopet na misel prišlo o svojej ljubezni fantazovati.
Albin zapusti sobo; a o ljubezni nij nikdar več zinol besedice. Tri dni pozneje odpotuje zopet na vseučilišče.
Pred svojim odhodom pri zajutrku reče roditeljem:
„Domov me ne bode preje, nego da svojo nalogo dobro dovršim."
„Kaj, ljubi sin, toliko časa te več ne vidimo?" vpraša ga prestrašena mati njegova.
„Ne bo tako dolgo trajalo," odgovori Albin; »kajti dalje ne izostanem nego poldrugo leto."
„To se lehko reče in obljubi; a govoriti in izvršiti, to je razlika. Zadovoljen sem, če svoje učenje dovršiš v treh letih" "oglasi se oče. „Do sedaj te učenje baš mnogo nij brigalo."
„Imate prav oče; a zdaj hočem in zgo-
Nikogar nij, da bi jim Sel kostanj iz žrjavice pobirat. Ob krimskej vojski so se Francozi žrtvovali za nje, zdaj se ne brigajo za nič. Nemčija jim je dala brco, Avstrija bode — hvala Bogu — popolnem neutralna, Italija je z Rusijo, katerej bode na strani ne le Srbija in Črna gora, temuč i Rumunija in Grška, kadar buhne kritični moment.
Jugoslovansko bojišče.
Tokoj vlada na bojišči tudi do denes, ko to pišemo. Nobene novosti o kacem večjem boji. Roko držeč na meči stojita si Srb in Turek pod Deligradom z oči v oči, vsak čaka, da bi drug prijel. Srbi čakajo lehko, ker Rus za njimi stoji in njih vojska se vedno bolj uri, pa tudi z vedno večjimi dohodi ruskih prostovoljcev krepi.
Iz turškega taborja v Nišu se javlja, da turški reservisti viharno zahtevajo, naj se jih domov pusti. Neki so se bili uže uprli in so morali z orožjem ukroteni biti.
Pri Zajčaru je Rus Trifon Anastazijević Turke pretepel in do Velicega Izvora podil, ter jim velike izgube prouzročil.
General Novoselov je Turke iz šanc pri Pogledu pregnal in jih v šance na Javoru nazaj vrgel.
Srbski minister je vladam poslal spomenico, v katerej našteva vse tiste srbske vasi in mesta, katere so divje turške vojske požgale in uničile, in nabraja, kje so turški vojaki srbske starce mesarili, srbske otroke klali in ujete srbske deklice in žene v robstvo odpeljali. Grozno je to turško vojskovanje in nevredno sedanjega veka omike in civilizacije! Srbski minister s številkami dokazuje, da so Turki v Srbiji s samim požiganjem in razdi-ranjem uže tri in štirdeset milijonov gold. škode naredili!
Cetinjski „Glas Crnogorca", ki nam je baš došel, obrača se v uvodnem članku proti onim novinam, ki mej svet trosijo laž, da Črna gora in Srbija nijsta složni, ali, da hoče Črna gora za kake ustopke (koncesije) na svojo pest mir skleniti, posebno iz zavisti zarad proglašenja srbskega kraljestva. „G1. Crnogorca" pravi, da je to groba izmišljotina. Vse težnje kneza Nikole gredo le na to, da se ustvari to, kar srbski narod želi, in
dilo se bo kakor sem obljubil, kajti kdor ne odstopi od svoje trdne volje, ta vse premore, ker kdor hoče — ta tudi zmore."
Albin otide. Nikdo, razven sam, nij vrjel in zaupal moči njegove volje, a tudi nihče nij vedel, ko je prisegel, da Pavla mora biti soproga njegova.
Glavna črta značaja njegovega bilo je gorkočuteče, pošteno srce, živahen temperament in strahovita svojeglavost. Če je kaj hotel, moralo se je zgoditi, če ne letos, pa. drugo leto.
Pri teh besedali ostal je tudi sedaj. Ko je poldrugo leto minulo, vrnil se je kot kandidat medicine v očetovsko hišo. A kako se je njegovo vedenje proti Pavli premenolo! Zastonj je iskala znamenja, koje bi Še njegovo ljubezen svedočilo. Nasprotno! Postal je nevljuden, združljiv in vedno jej je njene napake očital. Neusmiljeno jih je šibal in smešil. Zdelo se je, da misli, ka nema Pavla nijedne lepe lastnosti. Čestokrat šalil se je o svojej prošli srčnej bolezni, na takov veseli način, da je Pavla mislila, vse od početka do konca bila je le šala, posebno, ker jo je ved-
vsak zna, „šta je podiglo Srbiju i Crnu gonil na ovaj krvavi rat ?"   Želja osvoboditi brate izpod turškega iga in nič druzega.
Italijanski list piše o tej jugoslovanske] vojski: Dolgo in za denašnji čas čudno dolgo traja ta jugoslovanska vojna. Dve kneževini, ki imate le 600 kvadratnih milj zemlje in le pol drug milijon ljudij, napovedali sta vojno velikej državi, ki ima v Evropi Afriki in Aziji 90.352 kvadratnih milj prostora in 43,600.000 prebivalcev. Torej je prostor Srbije 90 krat manji in število prebivalcev 32krat nižje od turškega. In vendar se proti tej večini izvrstno brani srbski narod uže tri mesece v krvavem boji!   To je občudovanja vredno!
Načelnik generalnega štaba srbske armade na Moravi Komarov iz Deligrada ruskim listom telegrafira, da so Srbi na turških šan-cah, ki so jih vzeli, našli štiri srbske vojake mrtve, katerim se je poznalo, da so jim Turki še živim grlo prerezali, oči izžgali, život razparali, odrezali genitalia in s topim orodjem glave razbili, potem pa še kakor na križ pribili jih na zemljo. General Černjajev je ukazal, da je to barbarstvo posebna komisija konstatirala, obstoječa iz doktorov angleškega, rumunskega, ruskega in srbskega. Ristić bode ali je uže naznanil oficijalno evropskim vladam, kako Turci vojujejo.
Iz Zadra se poroča," da je iz Trebinja poslani Sahir-paša Peko Pavlovića, Bilek oble-gajočega, odpodil in oblegano turško mestice rešil. Ker telegram pristavlja, da na obeh krajeh nij bilo mnogo izgub, menda so se Peko Pavlovičevi vstaši pred večino sovražnika sami umeknili, ali pa na resno obleganje ne mislili.
Kako strahovito delajo Turki v slovanskih deželah na jugu, kaže telegram „N. W. T." iz Belgrada, kamor je prišlo poročilo iz Livna v Bosni: Derviš-paša je v Glamošu letos v avgustu dal 20 kristijanov brez uzroka poklati. 14. sept. so Turki krščansko vas Kazandže napali, 26 ljudij razmesarili, nekatere može grdo in živinsko boli in klali, predno so jih usmrtili. Še zdaj tam Turki zversko divjajo zoper kristijane.
Uže več dnij so oddelki srbske vojske četovali, da bi s tem pretrgali zvezo mej Nisem pa turško armado ob  Moravi.   Prvi je
no zagotavljal, da postane sigurno soproga njegova.
Minolo je zopet pol leta. Pavla, koja je pred Albinovim prihodom mislila, da častnika strastno ljubi, zapazi naenkrat, da se njene misli z grdim Albinom prav toliko pečajo, kakor z lepim in jak6 romantičnim častnikom.
Nij si vedela tega tolmačiti, ker se je ironičnemu Albinu vedno hudovala. Ako se ene ali druge lepe lastnosti Albinove domisli, potem vzdihne:
„0j moj Bog!" ko bi bil Albin toliko poetičen in ljubeznjiv, kakor je Alfred, vsaj bi ga ljubila; a kaj čem, ko je neznosno tri-vijalen."
A zopet se je spomnila, kako gorko in navdušen njej je Albin svoje pesni čital, in je ovrgla sodbo, da je Albin trivijalen.
Take bile so njene duševne razmere, ko se jej je prišel Srle, lepi in splošno čislani častnik dobrikati, in Pavla, preverjena, da odviseva vsa njena bodoča sreča od častnika, mislila je, da zdaj je dospela na vrhunec svetne sreče.
I šel na četovanje srbski major Mirković" od JDjunisa ob reki Djuniski gori, preko levega krila turške armade, vzel je Grevce, razdrl turške mejne karaule Ravna gora in Grebačka in je šel požigaje proti turškej vasi Strižava, pol ure od Prokopelj. Prišli pak so iz Niša turški ulani, ter so četo razpodili proti Zeli-manji in Prestresnji na srbsko zemljo. — Druga četa pod Rusom Čermelovom pa je prodrla v gorenjo Toplico dolino in je požgala veliko turških vasij. Četovalci so imeli tudi pogorske topove soboj in so z njimi razsuli več karaul, katerih branitelji so potem vsi pali pod srbskim mečem. A ker je bilo četo-valcev le malo, bilo je preganjalcem, turškim konjikom, lehko pobiti jih večino. Čolak-An-tiča pa to nij ostraSilo; prodrl je iz Jankove Klisure v Kuršumlje, in je turške vasi za soboj požgal, za osveto za ona opustošenja, katera so Turci na srbskej zemlji naredili.
Politični razgled. Notranje dc»£ele.
V Ljubljani 19. oktobra. Denes se odpre zopet <lr£fwwti zrhnr na Dunaji. Listi poročajo, da bode nekaj ustavovernih poslancev precej v jednej prvih sej interpeliralo zarad vzhodnjega vprašanja in če odgovor ne bode po volj en, zahtevala bode levica, da se posvetovanje začne v zbornici o tem velikem vprašanji. Jako želeti bi bilo poslednje, ker potem se bodo vendar tudi Slovani oglasili na Dunaji, kjer pišejo zdaj kakor bi nas  16 milijonov niti ne bilo.
fltislet <*<tr je — kakor oficijozna stara „Presse" poroča, poslal 16. t. m. iz Livadije zopet jedno lastnoročno pismo do našega cesarja. Bog daj, da bi Avstrija ali čisto neutralna ostala, ali pa vse skozi z Rusijo hodila.
V f^rof-f* je na volilnem shodu urednik „Pol. dziennika" Revakovie hvalil in priporočal ministra Ziemalkovskega, češ, da on več stori za Poljsko deželo, nego oni poslanci, ki opo-nirajo vladi. Zagovarjal je tudi oderuhe jude s tem, da je dejal: naš kmet se sam odira s svojo neumnostjo in neomikanostjo.
V II »* H .1«* «t r ktJk v«». IZitinittti;** bode kmalu po-egla v slovansko vojsko pomočno vmes. „Pol. Corr." se iz Galaca piše, da je tamošnje mesto zdaj polno rumunske vojske. Vojni minister je tri komisije v inozemstvo poslal kupovat orožja in streliva.   Ladija iz Marseillc je pripeljala
Se ve da se je Albin v enomer norčeval z Alfreda, in akoravno jo je to jezilo, morala je ipak se tega sitneža vedno spominjati.
A motila se je Pavla, ko je mislila, da je Albin več ne ljubi. V duši enaki njegovej, se utisi ne menjajo tako hitro. Vedno je še iz srca ljubil Pavlo, in upanja nij še izgubil, da si njeno ljubezen pribori. Edino to ga je vznemirjalo, Če se je častnik v istini v njeno srce ukradel.
A v tako nemirnem duhu njenem, morala bi se ljubezen bolj kazati. Na to pre-verjenje naslanjalo se je upanje njegovo. Resno pak je sklenil le poštenih sredstev v dosego svojega cilja se posluževati. „S trdno voljo in pomočjo božjo dospem sigurno do zaželenega cilja," dejal je navadno Albin. „Le malodušneži in omahljivci ne upajo si ničesa doseči." „Hototi je moči," bila je njegova prislovica, in videli bodemo pozneje, se je-li ta njemu uresničila.
VII.
Drugi dan, ko je bil častnik odpotoval, sedeli sti polkovnica in Julika v malej, po
svinca. Tudi žito vlada skupljuje. Govori se, da bode v deželi samej 50 milijonov frankov narodnega posojila vzela. Razburjenost mej narodom je velika, da si Rumun po naturi nij vojevit človek.
Iz besarabsko-»*w**f*» meje se poroča, da stoji tam 120.000 ruskih vojakov, ki imajo, kar je po vsem soditi, kmalu v Turčijo mar širati.
Turčijn baje uže izpoznava, kako močno je grešila s svojim smešnim predlogom o šestmesečnem premirji. Ne ve zdaj, kaj bi počela. Zdaj tudi s krajšim premirjem ne bi bilo nič, ker Rusija bi zahtevala garanti j za vstale provincije. Ali teh Turek ne more dati.
Iz ti v i-1 i mi se telegrafira : Vladni ^Reichsanzeiger" priobčuje tekst ruske depeše od 14. oktobra, v katerej Rusija razlaga uzroke, zakaj ne sprejema šestmesečnega premirja in hoče samo 4 do 6 tednov premirja dovoliti, katerega more, če hoče ob potrebi podaljšati.
M t« vlada se je tudi kakor
ruska na ravnost izrekla proti dovoljenju šestmesečnega premirja in s tem stopila popolnem na stran Rusije. Nekatere novine mislijo, da je skrivna zveza Italije z Rusijo gotova. — Albanijo jej privoščimo, več pa nič, zlasti avstrijskega zemljišča ne pedanj.
Iz 11 i »h<t se glasi poročilo : Papež je sprejel 16. t. m. v Petrovej cerkvi 6200 španj-skih romarjev. Na ogovor škofa iz Granade rekel je papež, da čestita romarjem in je na-glašal moč cerkve nasproti prizadevanjem revolucije.
Iz JM*ifit'*tl<* javlja telegram: Škof iz Minorke je ljudskim učiteljem zabičeval, naj otrok iz protestantovskih in sploh nekatoliških družin v šolo ne pripuščajo.
Dopisi.
Iz TJutomeru 16. okt. [Izv. dop.] Imamo dve stari šolski poslopji, a v obeh nij dovolj prostora za vse razrede tukajšnje šole. Ker tudi zdravilstvenim zahtevani ne zadostujete, namenili smo se novo poslopje zidati. V ta namen gre nam najbolj na roko okrajni zastop z domoljubnim načelnikom, g. Kukov-cem. Hoteli smo kupiti ;od njega zemljišče z stavbo, in da bi ložje kupili, nameravali smo od dveh poslopij starejše prodati. Toda, kakor čujem, v to nij dovolil deželni šolski svet. Čudno! Morda nam še tega ne bode dovolil, da si kupimo zemljišče za stavbo nove šole? — Sicer pa ne vemo, kje denarja vzeti, ko se nam stare podrtije prodati ne dopušča.
lz tržu«k<k   okolice 16. okt. [Izv. dop.] (Šolske zadeve) V 19. številu „učitelja" piše nekdo, najbrž pod izmišljenim imenom „Milan" o pripravljalnici za učit. iz-obraževališče na Prošeku in drugih na Primorskem ter popisuje različne škode, koje tržaški magistrat ima, ker nij hotel vladi prazne   sobe prepustiti.   Vse   razmere: osobe, učitelj, učenci in nadzorništvo omenjene pri-pravljalnioe so mi dobro znane in radi toga se ne čudim malo, kako zamore omenjeni g. Milan nekako indirektno nadzornika mestnih ljudskih šol postopanja pri  obiskovanji šol učiti, quasi trditi, da teh se učenci le „abc" in „enkrat eden" uče, ker glede nadzorovanja se ravno tako v pripravljalnici kakor v ljudskih magistratovih šolah postopa; glede učenja pa se še primerjati ne sme.   Sicer pa jej čestitam, če je ravno tako  izven redno izvrstna, akoravno dobremu vinu kazala nij treba — in za stopinjo dalje stopim. Mej drugim omenjeni gospod Milan nekako zauičljivo dosedanje učitelje sojuje, ali sodi, ker jim povprek ali vsaj večini le malo znanja privošči rekoč: Le prav malo ali nič so jim predštudije koristile in pravi da nemajo „ideje"  o učiteljstvu, da je učiteljstvo le  pribežaiišče grešnikov njim, da nemajo veselja  do stanu več,   da ni j so zdravi na duhu, kakor bodo prihodnji, ki iz taki pripravljalnic in novih učit. izobraževališč pridejo.   No. g. Milan, jaz se pa čisto nič ne strinjam z vašimi mnenji. Kdo je vam porok, da bodo zdajšnji kandidati vedno svoje knjige prebirali,  zakaj  li  morajo biti zdravejši na duhu nego dosedanji učitelji, se kakošnimi očmi gledajo svet in kakošne ideje morejo li imeti o učiteljistvu ?   To je ravno   tako smešno, kakor je smešna vaša trditev, da imajo veselje do stanu.   Še mladenič 20 let star se le teško za stan odloči, pa bo uže 14 letni deček veselje do stanu imel!   Tega le starši po sili v to šolo dajo, in ali bode ali ne pozneje veselje do učiteljstva imel, ne more zdaj še nihče sklepati ne g. Milan, ne nadzornik ne jaz.   Tudi nij nikakor res, da bi bili le izjemke oni učitelji,  ki so v prejšnih časih radovoljno in z dobrimi spričevali k učiteljstvu šli.   Imate pod Trstom  in  okolico 159 učiteljev in učiteljic skupaj, nateknite očnike in pregledajte njih spričevala, predštudije in se-
danjo sposobnost pa se bodete prepričali, da nijso le z „mittelmassigom'4 in iz Četrte latinske   ali   tretje  realke   k učiteljstvu šli, marveč, da so nekateri celo gimnazijo, drugi 5.  6,  7. izvršili in da jim je  dan današnji grške in latinske študije ne tako (pa vendar nekoliko)  kakor drugi  predmeti, kojih so se učili, koristijo in da ti gospodje še dan lenašnji reči vedo in bodo vedeli in znali, o kojih v resnici iz pripravljalnic bodoči učitelji še pojma ali ideje ne bodo imeli. Morda jih radi tega zdravejše na duhu, drugačnih oči in idej imenujete ka-li V Kar je prehitro je navadno slabo.   Ravno tako mislim tudi od 5 let se učečih in za učiteljstvo pripravljajočih mladenčev. Veliko jim jo sicer predpisano se učiti in skoraj bi rekel,  izvzeto latinščino in j grščino, toliko kolikor pred dvoletnim kandidatom; ali njih vednosti so še tako plitve, da ko mladeolC iz pripravljalnic v učiteljsko izobraževališče prestopajo  vsi, in torej tudi potem razlaganja sicer dobrih učiteljev dobro razumeti in si vtisniti ne morejo, marveč le površno nekaj ujamejo in se tako iz tečaja v tečaj skobacajo. Na ta način bo sicer pomankanju učiteljev pomagano, ali dobrih učiteljev po mojem mnenji ne doboino — izvzeti so le posebni talenti — marveč revčkov na duhu. Prihodnjost bode nas učila, kaj ne g. Milan?  Mesto, da bi se pa v uže ustanovljene ali pretekle reči spuščali, pri katerih jaz nič opraviti nemam, — g. Milan no vem — je pametnejše, da se tja ozremo, kjer je kaj  popravka, poduka potreba.   Pojdite v laškega muftija Boninsko dolino,  poslušajte tam novoslovenščino „osel poje", „koliko osmin ima štiri v sebi" itd. in podajte se še dalje po drugih okoličnih ljudskih šolah, ter poročite vse natanko — če ne, bodem pa jaz si to prostost vzel, in popisal šole, učitelje, njih veselje in križe.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Iz Dunaju 19. oktobra. .Tlorav-sko-čcškl poslanec dr. Fandcrllk In slovenski poslance «lr. V o š-njak, v družbi z drugimi ino-rav sklm! In jugoslovanskimi poslanci, sta naredila In denes v prvej seji državnega zbora slavila interpelacijo na mlnlstra-prcdsed-
cveticah dišečej sobi. Deklica bila je bolj bleda nego navadno; a čelo bilo je gladko, kakor navadno. Obupno srce ležalo je mirno v svojem kotiču.
Da so pak one strune, katere so uže za njene mladosti tako milo, Jjubeznipolno in upno odmevale, raztrgale se, in da so njene sanje, ko so miuole, le strašno praznost, puščobo in brezkončno bolest v srcu zapustile, tega vedel nij nikdo, razven nje in Boga, kajti iz njene ponosne duše prišel nij nijeden vzdihljej. Niti pritožba niti solza nij jej bolečine uto lazila; kolika bolest in prevara, ko se je prepričala, da oni, njej toliko drag in ljubljen mladostni prijatelj, s čegar podobo je vsakako veselje zjedinjala, na njegovej strani tolikrat sanjarila, vseh raznih srčnostij nij bil vreden, ker je njeno srce in bodočnost z največjo sebičnostjo zavrgel, mej tem, ko je še vedno hlinil ljubezen, katere pak uže davno nij več gojil.
„V resnici, Julika, ne umejem te," hud ujo se polkovnica; „vedenje tvoje mi jo zastavica, in nijsem vedela, da znaš biti tako svojevoljna.   Menim,  da bi se vendar morala z
menoj, sv. jo materjo, posvetovati, preje, ko bi mi uničila mojo najljubšo nado. Navedi mi vsaj en pameten uzrok, zakaj si se z Alfredom razprla?"
„Ljuba mati, uže pred več meseci dejala sem Alfredu, da ostanem najraje neomožena, ker mi pravi vedno nek notranji glas, da ne bodeva srečna. Da sem mu pak predvčeranjem odločno izrazila svoje mnenje, je uzrok, ker sva bila sama."
Julika reče mirno te besede in enakomerno.
„A zakaj si vse tako na skrivnem ravnala? Zakaj mi o tein uže prej nijsi ničesa povedala ?"
„Zato, dobra mi mati, ker bi me vi k nasprotnemu delovanji pregovarjala ali celo silila. Oj mati, odpustite mi, če vam naprav-ljam skrbi, a pri vas ostanem do smrti, in to je Yse, česar si še na svetu želim4.
Julika poljubi materi roko.
„Resnično, hudo si me žalila, kajti uničila si mi najslajšo nudo", vzdihuje polkovnica. „In ubogi Alfred, kako mora biti nesrečen, ker je  hipoma zapustil mesto in se še po-
slovil nij. Bog daj, da se mu v obupu kaj hudega ne pripeti!"
„0 ne, draga mati, tega se nij bati; utolažil se bode sigurno", odgovori Julika, a na obrazu brala se jej je notranja bolest.
„Tako misliš ti s svojim ledenim srcem; a jaz, ki poznam Alfreda in vem, kako strastno te je ljubil, jaz imam svojo misli. Bog daj, da se ne uresničijo!" vzdihuje polkovnica.
Julika šiva in molči.
Strežaj naznani, da je prišla majorkinja s svojima hčerama. Uro pozneje vidimo goste pri čaju zbrane.
Majorkinja Stal nadomestovala je v mestu časopisje. Če se je zgodil kje kak škandal, zvedela je ona najprvo. Če sta živela dva zakonska v nemiru, bila je majorkinja prva, ki je vedela, kdaj je nastal potres. Vse zaljubljene v mestu je poznala. Komaj je kakova deklica mladeniču bojazljivo svoj „da" izustila, in je oče zvezo dovolil, uže je bilo jej znano, še prej, ko sta se zaročila.
iDiilje prib.)
■lika. kazajoč na žive simpatijo vseli avstrijskih £*1 ova 11 o v za svobodni l»:>| njili slovanskih rodnih bratov na Jugu proti Turčiji, vprašaje, kako se Avstro-Ogerska temu boju nasproti držati misli, i in, ako IhmIo njeno držanje (ako, kakor želi to slovanska večina Avstro-Ogorskega prebivalstva.
Domače stvari.
— („Slovenski Narod") je bil včeraj zopet od C. kr. drž. pravdništva lionfi*ei-ran. in sicer zarad dopisa „iz Savinjsko doline", katerega bi bili mi gotovo rajši v koš vrgli, nogo v tisk duli, ko bi se nam bilo le sanjalo, da je kaj kontisciranja zaslužujo-čega v njem.
— (Tudi „Novice") so bile včeraj konfiscirane in sicer zarad članka „Avstrija in jugoslovanski boj."
— (Iz ljubljanskega mestnega obč. zbora.) Vtorek 17. t. m. je imelo ljubljansko mestno svetovalstvo sejo, narečeno ob 5. po polu dne. Od 22 gospodov občinskih svetovalcev, ki spadajo k neinškej večini, jih devet nij bilo prišlo, tako, da je bilo treba cele pol ure čakati, da je prišel šestnajsti (slučajno narodni) občinski svetovalec, in je moglo zborovanje pričeti se. — Obč. svetov, g. Regali je stavil na župana tri interpelacije. Prvič: zakaj mestna tržna policija pač pripusti priseljenim judom tu brez davkoplačo-vanja trgovati, a domačim branjevcem in pro-kupcem viktualij, ki davek plačujejo, brani pred 11. uro nakupovati, mej tem, ko drugi davka neplačujoči morejo prej vse prekupovati in prodajati. Drugič : kako je to, da so mestni policaji 27. sept. necega meščana zato zaprli, ker jim je na njih nemški pozdrav slovensko odgovoril; policaji v Ljubljani imajo čudno arogantno pragmatike, da aretirajo domače ljudi zarad slovenskega odzdrava, ko vendar kot mestni služabniki še pozdravljati pravice nemajo, nikar, da bi odzdrave terjali, kakor se njim ljubi. Tretjič: kako je to, da se je prepustila mestnemu ekonomu parcela, katera mu ne spada. — Dr. Supan poroča o prvej točki dnevnega reda, o proračunu za mestni šolski fond za 1. 1877. Ali do nobenega sklepa nij prišlo — ker naenkrat je cel zbor bil postavno nezmožen sklepati, ker sta bila dva narodna mestna svetovalca (Regali in Jurčič) zbornico zapustila in nij več ostalo postavno število udov. Nemški gospodje se namreč dajo voliti, pa ne zahajajo v zbor. Čemu jim bomo mištatistovali?
Hudo se je predsinočnjem nekdo v „Lai-baeher Tagblattu" razkačil nad Regalijem iu Jurčičem, da sta zbor nesklepčen naredila. V svojem srdu imenuje to „mannesunvvUrdiges Vorgehen", — „mutlnvillige Streiehe" itd. To je smešno. „MannesunvvUrdig" je le ravnanje onih vaših nemškutarskih mestnih odbornikov, ki se v prvem razredu voliti dajo, potlej jih pa še toliko v sejo ne pride, da bi zbor skl epati mogel, od 22 niti ne 16. To sta hotela Regali in Jurčič s svojim odhodom iz seje konstatirati, in to sta tudi konstatirala. Sicer je pa jako čudno, kako more ona stranka kake obzirnosti zahtevati od nas, ki je brezobzirno (riicksichts-los) prezirula letos od narodne stranke voljene mestne svetovalce, ne volivši jih v noben od-
bor; kako more govoriti ona stranka o „Au-stand" in tacih lepih rečeh, ki je ob svojem Času kot manjšina proti ('os to ve m u županstvu in naroduej večini z vsemi sredst\i rovala! Torej: tudi mi bomo še enkrat „die Geschiehte von gostem" pripovedovali.
— (Vojaške premombe.) Dozdauji komandant inf. brigade v Ljubljani gm. VVoschilda je penzijoniran; na njegovo mesto pride polkovnik vit. Schauer.
— (Imenovanje.) Fr. Piefterer je imenovan za vladnega sekretarja in stavbeni ad-junkt V. Kraupa za inženirja zidanj državnih železnic na Kranjskem.
— (O d li ko vanje.) Ljubljanske okolice okr. glavar je v nedeljo 15. t. m. fajmoštru Horjulskemu, «4 letnemu starčku g. Jerali za njegove zasluge v pastirstvu slovesno obesil od cesarja podarjeni zlati zaslužni križec s krono. Mnogo ljudstva jo bilo zbranega pri tej svečanosti v Horjulu, kjer odlikovanec uže 34 let župuikuje.
— (V Domžalah pri Ljubljani) bode 22. oktobra blagoslavljala se zastava t družbe veteranov. Red je ta: 21. oktobra. Pol polu dne in na večer sprejem gostov, ki pri-1 dejo v Domžale. Zvečer ob 8. uri godba in umetni ogenj. Družna veselica v družbenej dvorani pri gosp. Antonu 1'ichlerju, gosti Inica „pri novem svetu" („zur ncuen "VVelt"). 22. oktobra. Ob 5. uri zjutraj godba. Ob 7. uri zjutraj se vse družbe z zastavami zbero pred prostorom družbene pisarne pri gospodu La ndst atterj u. Ob 8. uri odhod vseh društev na prostor svečanosti v Mengeš. Ob 9. uri sprejem povabljenih gostov, ki pridejo v Mengeš. Ob 10. uri sprejem gospe zastavske kume (botre), Njih cesarske iu kraljevske visokosti presvitle gospe nadvojvodinje Marije Karoline; potem sv. maša, blagoslovljaujo zastave, zabijanje zastavnih gvozdov (žebljev). Zastava se izroči zastavniku. Defiliranje iu odhod skozi trg do grada gospodov bratov Staretovih, kjer se vse zastave shranijo. Ob 1. uri slovesni obed v salonu Staretove pivarne. Ob 4. uri odhod v Domžalo, kjer se zastava shrani v družbenej pisarni. Ob 7. uri večerna veselica v družbenih prostorih v Domžalah.
— (Iz Logatca) se poroča, da je višja sodnija graška tamošnjemu notarju Alb. vitezu H it 11' e r u u odvzela pravico uotarstva.
— (V Trebnjem) je vlada dovolila ustanovljenje javue lekarne.
— (R o j a n s k a čitalnica) napravi dne 22. oktobra 1876 besedo. Začetek je o 51/9 uri zvečer. Program je: 1. Govor predsednika, 2. llajdiih, „Pod oknom" čveterospev, 3. Tombola, 4. Vušak, „ Slovan" zbor, 5. „Ga-ribaldi" šaloigra v 1 dejanji, 6. Družbena za bava iu ples.
— (Nesreča.) V Slovenjem gradcu je prišel neki mož, ko so z nilatilnim strojem mlatili, kolesu pod špice, in bil je na mestu do mrtvega zinliučen.
— (Mrtvo dete.) Iz Celja se nam piše 13. t. in. m. zvečer se je sprehajal tukajšnji davkarski adjunkt Florijanec na desnem bregu Savinje, pa je našel novorojeno žeusko mrtvo dete. Prenesli so dete v mrtvašnico, da se uzrok smrti konstatira.
sam, nego vzel je soboj tudi soprogo, svojih, šestero otrok, da, celo svojega knjigovodjo in hišino. Vsi ti, razven seveda majhnih otrok, so se krive storili zadolženega bankerota. Ju-velir je odnesel kake 200.000 mark vrednosti to je po našem 120.000 goldinarjev.
* (N a j n o vej ši čud ež pri telegrafu.) Nek Amerikanec, profesor Dell je znašel tak telegraf, s katerim se lehko muzikalični in vokalni glasovi pošiljajo na kolikor daleč se hoče. Igral je v Rostonu na aparat amerikansko himno, in telegrafist iz Njujorka mu je na vprašanje, kaj igra, odtelegraHral: „Amerikansko himno, igrajte še kako melodijo". — Kar se glasu človeškega tiče, morejo se ljudje po več tisoč milj daleč pogovarjati ; vendar pa so glasovi še tako slabi, da jih h večjemu dve osobi lehko čujete. Glas ene osobe se tudi na telegrafu od onega druge razloči. No, prišlo bode še tako daleč, da bodemo v Ljubljani slišali govore iz angleškega parlamenta.
* (Perzijski šah Nasreddin) se za svoje verske brate divjake Turke malo zmeni in rajši čas preganja z nedolžnimi burkami. Nedavno si je naročil iz Londona čoln iz kavčuka, katerega je za malo jezero v svojem parku namenih Na njegovo milostno povelje gredo ministri in doglavniki „središča vse zemlje'' vanj, a ko so v sredi jezera, odpre se po do-govorjenji ventil, zrak gre ven in čolniček se je v cunjo zgrbaučil. Tako so modrijani iz Ispahana in Žirasa šli pod vodo, iz katere so bili pa se ve da takoj zlečeni. Sin solnca in kralj vseh kraljev pa se je tej burki tako smijal, da še zdaj nij smeha sit.
Kazne vesti.
* (Iz Man haj m a) je pobegnil juvelir Danijel Goldšmid, Abrahamovega rodu, pa ne
Dunajska borza 10. oktobra.
(Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih      61 g'd. 40 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 64 80
1860 drž. posojilo 107   . 75
Akcije narodne banke 812   . —
Kreditno akcijo 144 60
London 1'Jo   , 70
Napol. 10 06 .'
C. k. cekini 5 98
Srebro 105 40 '
Hazglas.
V trgu  Središče  11'olstrau) je
osobna obrtniška pravica za rauoeelstvo
izpraznjena, in nje oddaja od c. kr. okrajnega glavarstva v Ptujem do 30. oktobra t. 1. razpisana. Prositelji za to mesto, s katerim so opravila cepljenja koz (osepnic) ogledovanje mrtvih, živine in mesnine združena, se na ta razpis opozorujejo.
Od strani občine dobi marljivi ranocelnik brezplačno primerno stanovališče z vrtom in njivo. (319-3)
V Središči 11. oktobra 1876. Občinski predstojnik: «#. ftočer«!*.
Za plesne, mrtvaške i druge gadke
i za Ljubljano i zunaj Ljubljane so priporoča
(324-2)      lT7"Sin Zomer,
učitelj godbe, gledališka ulica št. 42 stara, 8 nova, pri tltdj, zaduj na dvorišči.
•
i
DorŠko olje
iz sale kllovili Jeter,
iz Borgena na Norvegskeni;
rumeno 1 steklenica 60 kr.; neprcmočljivo bre2 okusa in duha 1 stokle-nica 80 kr.; se /rltv.iiiin jodiroin 1 steklenica 1 gold.
Da so poiuirujuvanju  tlOgnO vtisneno bodo moje iuio na vsakej steklenici.
(53-26)    Gabriel Piccoli,
lekar, na ilunajskrj centi v LJubljani.
•9i
Izdatelj in urednik Josip Jurčič,
Lastnina m UbK ,Narodne tiskamo'.