PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!«
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 59 (12.691)
Kljub zmernemu optimizmu Nicolazzija se vladna kriza zapleta
Andreotti bo danes začel z uradnimi
=> -i r/s O ;> 7} ■■
6 S5 C 2
o '^3
g s i s
-n r c_ _
IS"!
rr:
Trst, sreda, 11. marca 198,
O -
O -
M
pri Mocku
posvetovanji za rešitev vladne krize
Craxi: Nič osebnega proti Andreottiju, vprašanje je izrazito politično in programsko
RIM Kljub previdnemu optimizmu, ki sta ga pokazala tajnika PLI Altissimo in PSDI Nico-lazzi po srečanju z mandatarjem Andreottijem ni velikih zgledov, da bi se vladna kriza v kratkem Pozitivno rešila. Čeprav je namreč res, da je Cra-xi na srečanju z Andreottijem zanikal, da bi karkoli osebnega oviralo pristanek na njegovo imenovanje za predsednika vlade, ostaja napetost med socialisti in demokristjani zelo velika. Socialistično glasilo Avanti ponovno napada demokristjane in jim očita, da jih preveva protisociali-zem, De Mito pa napada, češ da je pozvročil vladno krizo in da nima prave volje, da bi sestavil novo petstrankarsko vlado. Podtajnik PSI Martelli pa je dejal, da je Andreottijeva pot zelo težka, ker mora mandatar premostiti sistematični napad, ki ga je demokristjanski tajnik v zadnjih mesecih sprožil proti koaliciji. Še ostrejša pa je kritika socialistične stranke na račun predsednika republike Cossige, kateremu ponovno očitajo, da je pri izbiri Andreottija podlegel sklepom de-mokristjanskega vodstva. Tako je Martelli dejal, da gre za izključno strankarsko izbiro imena, torej za politično investituro, ki je odraz »De Mito-ve metode«. Odgovorni za vprašanje države pri socialističnem vodstu Salvo Ando je dejal, da je bilo posredovanje državnega poglavarja »šibko« in je v zvezi s tem ponovil predlog socialistične stranke, da pride do neposredne izvolitve predsednika republike. Avanti pa obtožuje Cossigo, da je izbral edinega kanditata, s katerim ostajajo spori med KD in PSI enako ostri kot ob odprtju krize.
Medtem pa je mandatar Andreotti začel z delom in včeraj se je v zasebni obliki sestal s predstavniki petstrankarske koalicije. Formalno se bodo posvetovanja začela danes. Včeraj je najprej govoril s Spadolinijem, ki je bil skupno z njim pobudnik rešitve krize julija lanskega leta. Spadolini je dejal, da ostajajo referendumi najbolj sporna točka. Andreotti mu je sicer govoril o možnosti zakonskih besedil, s katerimi bi zahteve po referendumih rešili na parlamentarni ravni in ne z neposrednim glasovanjem, vendar je po Spadolinijevem mnenju kriza čedalje težja. Sledilo je srečanje z demokristjani, izmenjava mnenj v okviru priprav na naslednji sestanek s Craxijem. Slednji je bil navidezno umirjen, saj je Craxi dejal, da ni do Andreottija nobenega osebnega odpora, ampak samo politična in programska vprašanja, med katerimi pa so referendumi in tudi zahteva po neposrednih volitvah predsednika republike. »Umirjeno ozračje«, o katerem je kasneje govoril Nicolazzi, je torej navidezno, saj o teh vprašanjih ni nikakršnega soglasja in so si stališča med socialisti in demokristjani diametralno nasprotna. Med drugim so demokristjani mnenja, da takega vprašanja, kot je reforma volitev predsednika republike ni mogoče reševati samo na ravni večine, ampak se je treba o tem pogovarjati tudi s komunistično opozicijo. Prav komunisti pa so včeraj izdali odloč-nos tališče o sedanjem stanju in pozvali člane in somišljenike k široki mobilizaciji, da bi lahko tudi državljani izrekli svoje mnenje v zvezi s sedanjo politično krizo.	G.R.
Nicolazzi prepušča vladi sklep o hitrosti tovornjakov
RIM — Vprašanje omejitve hitrosti za tovornjake je še vedno odprto. Minister za javna dela Nicolazzi je namreč v dvomu, ali naj podpiše odlok, s katerim bi za 10 kilometrov na uro zvišal dovoljeno hitrost tovornjakov na avtocestah. Zagotovilo, da bo do tega prišlo, je minister Signorile posredoval prevoznikom in to je bil eden pogojev, da so stanovske organizacije avtoprevoznikov preklicale stavko, ki je v Italiji povzročala že vrsto težav. Tedaj je vlada pooblastila ministra za javna dela, da izda »odloke v zvezi s hitrostjo na avtocestah«, Nicolazzi pa očitno tega noče in zahteva od vlade, naj se jasno izreče o vsebini odloka in naj se ne omeji na splošno pooblastilo ministru. Za Nicolazzije je namreč varnost v prometu bistvenega pomena in je ni mogoče pogojevati s potrebami avtoprevoznikov, ki jih je po ministrovem mnenju moč rešiti z normativnimi in finančnimi ukrepi. Kar se tega vprašanja tiče bo torej prihodnja vladna seja dokaj živahna, saj bo hotel Signorile držati besedo, Nicolazzi pa vztraja pri svojem. Na isti seji bi morala vlada tudi sprejeti ukrep o podražitvi glob v mestih. Kar pa zadeva vladni odlok o varnosti v prometu je treba povedati, da se je včeraj začela razprava v parlamentu, ki pa ne bo lahka.
BOČEN — Avstrija ne bo smela izdati Italiji potrdila, da je južnotirolsko vprašanje rešeno, če s tem ne bo soglašalo južnotirolsko politično predstavništvo. To je uradna zahteva Juž-notirolske ljudske stranke, ki jo bo njen voditelj Silvius Magnago iznesel na današnjem sestanku z avstrijskim zunanjim ministrom in vicekanclerjem Mockom. To je včeraj sporočil sam Magnago, ki je poudaril, da je to stališče v bistvu veto njegove stranke kakršnemukoli mednarodnemu ali državnemu ukrepu, ki bi ne bil predhodno dogovorjen s SVP.
V ta okvir se vključuje tudi sklep, da v bodoče njegova stranka ne sprejme sklepov o zavezništvu z vsedržavnimi strankami v bocenskem pokrajinskem odboru, če ne bodo te stranke — gre v glavnem za socialiste in demokristjane — formalno izrekle solidarnosti nemški manjšini pri njenih prizadevanjih. Te stranke bi morale torej uradno izjaviti, da ima v okviru avtonomije Južnotirolska ljudska stranka pravico, da pogojuje vsako določilo oziroma spremembo določila v okviru izvajanja posebnega statuta avtonomije Južne Tirolske. Če pa bi kljub temu rimske oblasti nadaljevale s politiko izolacije Južnotirolske ljudske stranke, bi le-ta na kongresu, ki bo novembra letos, uradno zavzela stališče, da so propadla pogajanja za uresničitev določil »paketa.«
Stališče Južnotirolske ljudske stranke je torej zelo ostro in bo verjetno znova vzburilo odnose med Italijani in Nemci. V Bocnu tudi zaradi tega z zanimanjem čakajo na današnje srečanje in na reakcijo avstrijske vlade.
Pred uradnimi ugotovitvami preiskav o vzrokih nesreče
Malomarnost botrovala brodolomu trajekta Herald of Free Enterprise
BRUSELJ — Po prvotni reševalni akciji so včeraj ob zori v Zeebruggeju začeli s konkretnimi deli pri poskusu izravnanja trajekta Herald of Free Enterprise. Pontonski bager je že pričel ob trajektu kopati jašek, ki naj bi olajšal njegovo izravnavo, saj bi vanj moral zdrkniti gredelj potopljenega trajekta. Predhodno pa morajo, do naj večje mere razbremeniti trajekt, zato so že pričeli z dvigovanjem tovornjakov in avtomobilov iz obeh ladijskih garaž. Ko bodo to delo opravili, bodo na bok zvarili 32 jeklenih vrvi, v nje »vpregli« vlačilce, ki bodo ladjo poskušali zravnati. V naslednji operaciji bodo zadelali vse odprtine in nato bodo s črpalkami izpraznili vodo, da se bo trajekt dvignil z dna.Medtem pa so reševalci že odstranili 108 sodov s strupenimi kemikalijami, dokončno pa so potrdili, da ni bilo na krovu dioksina.
Kljub temu da so preiskave o vzrokih brodoloma še v teku, pa se iz urev uro stopnjujejo polemike. Nesporno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kampelman optimist glede pogajanj o evroraketah
WASHINGTON — ZDA in ZS še niso začele resno govoriti o obisku Gorbačova v VVashingtonu, kjer naj bi se sestal z Reaganom, vendar pa Max Kampelman, vodja ameriških pogajalcev za razorožitev meni, da bi do vrha med obema voditeljema lahko prišlo jeseni, pa naj bi med tem časom dosegli ali ne dogovor o raketah srednjega dometa. V zvezi s pogajanji o razorožitvi, ki_ so se prav včeraj spet začela v Ženevi, pa je Kampelman dodal, da nikakor ni nujno, da bi na sestankih na vrhu morali doseči pomembne dogovore, saj so tovrstni pogovori koristni tudi iz drugih vidikov. Šef ameriških pogajalcev v Ženevi je podčrtal, da je Reagan povabil Gorbačova v Washingtpn, ko sta se pozdravila leta 1985 v Švici. Vabilo je še veljavno in Gorbačov bo v resnici dobrodošel.
Nekako na isto noto so bile uglašene izjave šefa sovjetske delegacije v Ženevi Voroncova.
Glede časovnega obdobja, ki bo potrebno, da se doseže odprava raket srednjega dometa iz Evrope, pa
nikakor ni mogoče delati kakršnekoli napovedi. Tako Kampelman kot Voroncov sta se skrbno izognila napovedi v tem smislu. Kampelman je s tem v zvezi dejal, da vprašanje koledarja ne bo prizadelo varnosti evropskih zaveznikov ZDA, medtem ko je Voroncov s svoje strani bil mnenja, da bo za tovrstni dogovor potrebno od 4 do 6 mesecev. Na pogajanja za odpravo tako imenovanih evroraket (per-shingov in cruisov na Zahodu in ESS 20 na Vzhodu) ne sme vplivati, po Kampelmanovem mnenju, nobena druga ovira. Pogajanj ne sme bremeniti vprašanje konvencionalne oborožitve, čeprav bodo ZDA vztrajale, da morajo Sovjeti zmanjšati število raket kratkega dometa v Evropi, da bi v skladu z dogovorom med Reaganom in Gorbačovom iz Reykjavika začeli v roku šestih mesecev od dogovora o evro raketah tudi pogajanja o raketah kratkega dometa. Kako kratek bo ta domet, je včeraj dejal Kampelman, se bo treba s Sovjeti še domeniti.
Katastrofalni potres v Ekvadorju
Iz potopljenega trajekta so povlekli prvi tovornjak
(Telefoto AP)
QUITO - Katastrofalni potres, ki je prejšnji četrtek, se pravi pred skoraj tednom dni, razdejal severovzhodne predele Ekvadorja, je povzročil nekaj stotin smrtnih žrtev. Govorijo, da je izgubilo življenje kakih 400 ljudi, vendar točnega števila ne bo nikoli mogoče ugotoviti. Poudarjajo, da je bila pravzaprav sreča, da je potres prizadel malo obljudene predele, ker bi bilo mnogo bolj dramatično (gre seveda za primerjave, ki jih je težko zagovarjati), če bi potres prizadel Ouito in druga večja mesta.
Epicenter je bil kakih 120 km vzhodno od glavnega mesta Ouita, na območju ognjenika Reventador, ki se je zadnje čase spet prebudil in začel bruhati velike količine lave. Silna toplota, ki se sprošča pri erupcijah, je stalila snežno odejo, ki prekriva vulkan, tako da so vse reke narasle. V dneh pred potresom je vse območje vzhodnega Ekvadorja prizadelo močno deževje, tako da so bile reke prepolne in
so marsikje prestopile bregove ter povzročile mnogo usadov.
Za ekvadorsko gosapodarstvo je tudi tragično dejstvo, da je seizmični pojav uničil kakih 50 kilometrov naftovoda ter črpalno postajo v kraju El Salado. Petrolej je eden glavnih virov dohodka v tej južnoameriški državi in je torej njeno gospodarstvo v resni krizi. Ugotavljajo tudi, da bo Ekvador skoraj gotovo odložil plačevanje obresti za dolgove, ki jih je najel v preteklosti.
Potres je vsekakor pokopal cele gorske vasi, ki so že same ob sebi težko dostopne, sedaj pa, ko so sunki razdejali gorske poti, so praktično odrezane od sveta. Usadi so v nekaterih primerih odnesli s cest tudi avtobuse, ki so bili natrpani s potniki.
Reševalne skupine in vojska so na delu, vendar je bore malo upanja, da bi utegnili rešiti večje število človeških življenj. ZDA, Italija in nekatere druge države so že poslale pomoč v zdravilih in hrani za potresence.
Tretjega tujega nogometaša v Italiji zaenkrat ne bo
□ □ □
Angleških nogometnih klubov vsaj še leto dni ne bo v evropskih pokalih
□ □ □
Danes že prvi košarkarski finale
• Malomarnost botrovala
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je namreč dejstvo, da se je trajekt potopil, ker niso zaprli premčnih vrat za vozila. Da pa bi bila mera polna, niso pred izplutjem izčrpali balastne vode, ki je z obtežitvijo ladje omogočila lažji dostop vozilom. V Bremershavnu se je oglasil tehnični direktor ladjedelnice, ki je splavila trajekt, s podatkom, da so imela premčna in krmna vrata kontrolni luči, da je lahko posadka vsak trenutek preverila, ali so vrata tesno zaprta. Brodolomu naj bi torej botrovala kriminalna malomarnost in neodgovornost. Po vsem sodeč pa je to povsem normalna praksa prve minute plovbe, ko skušajo v naglici prezračiti z izpušnimi plini nasičeno podkrovje. Vrata so nato pozabili zapreti, prav tako so pozabili na balastno vodo. Samo po sebi umevno niso pritrdili vozil, kot to zahtevajo predpisi.
Predstavniki mednarodne pomorske organizacije pa so včeraj napovedali zaostritev varnostnih predpisov. Ob tem je treba omeniti, da imajo na primer trajekti v ZDA pod garažnim podom vodotesne prekate, ki preprečujejo, da bi se trajekti prehitro potopili. Italijanski minister za trgovsko mornarico Degan je včeraj izključil, da bi se lahko taka nesreča zgodila v Italiji, vsekakor pa je zahteval ostrejše nadzorstvo.
Precej neobičajna marčna zima nad Sredozemljem
Sneg in mraz v srednji in južni Italiji Podražitev zelenjave bi bila neupravičena
RIM, BEOGRAD ....- Vremenska sli-
ka je že nekaj dni nespremenjena: arktične zračne gmote z vetrovi s severnega kvadranta povzročajo mraz in sneženje na vzhodnem in južnem delu Balkanskega polotoka (v Istanbulu je naravnost dramatično!), srednjem in južnem delu Apeninskega polotoka in na Siciliji. V številnih pokrajinah srednje in južne Italije bodo tudi danes šole zaprte, cestni promet je zelo otežkočen, ponekod so se ustavili železniški prevozi, vojska pa je ponudila helikopterje za pomoč vasem, odrezanim od sveta.
Po enodnevnem premoru je včeraj močno snežilo zlasti v Apuliji (v Ot-rantskem prelivu je bila nevihta), pa tudi v Moliseju, Kalabriji, Markah, Bazilikah, Abrucih in delno v Umbriji.
V južnih jugoslovanskih republikah so snežni zameti povzročili hude prometne težave. Močna burja v srednji
in južni Dalmaciji ter pod Velebitom povzroča težave v prometu.
Mraz in sneg sta hudo prizadela po-vrtnino in sadno drevje v južnih predelih Italije. Združenja kmetovalcev na prizadetih področjih so že poslala deželnim oblastem zahteve po izplačilu odškodnine. Zveze potrošnikov pa jih pozivajo, naj zaradi sedanjega mraza ne podražijo svojih proizvodov. Vremenoslovci dodajajo, da takšno vreme ni nekaj izrednega in da se občasno pojavlja v tem času.
Na jugu se sprašujejo, koliko časa bo to vreme še trajalo, in vremenoslovci jim odgovarjajo, da bo danes vreme podobno dosedanjemu, od jutri dalje pa se bo na jugu izboljšalo. Tudi pri nas bi bil sedaj že skrajni čas, da bi mraz popustil. Tisti kmetovalci, ki se spoznajo na luno, pravijo, da ne obeta nič dobrega.
Vatikansko stališče o umetnem oplojevanju
Spodletel bombni atentat na Ševardnadzeja v Laosu
VATIKAN »Ljudje dobre volje katoliškega in nekatoliškega sveta se morajo s pasivnim odporom upreti splavu in genetskim manipulacijam«, je zapisano v vatikanskem dokumentu kongregacije za nauk vere, ki sta ga podpisala kardinal Joseph Ratzinger in tajnik kongregacije msgr. Alberto Bovone, odobril pa papež. Do tega stališča se je Cerkev dokopala na podlagi številnih izmenjav mnenj in posvetov s škofi različnih držav, zlasti še po novih vprašanjih, ki so se pojavila z biogenetskimi raziskavami.
Vatikansko stališče temelji na dveh merilih: človeško življenje je treba spoštovati od spočetja do smrti; človeško življenje se mora nadaljevati po naravni poti.
Vatikanski dokument z moralnega stališča obsoja spočetje v epruveti in umetno oploditev. Za Vatikan je takšno spočetje v nasprotju z trdnostjo
zakona, ponosom zakoncev, vlogo roditeljev in pravico otroka, da je spočet in rojen v zakonu. Ni mogoče moralno opravičiti umetne oploditve neporočene, samske ženske ali vdove, ne glede na očeta, kakor tudi ne rojstvo z materjo na posodo. »Za Cerkev je zakon edini spoštovanja vreden kraj človekovega spočetja«, piše v dokumentu.
Predsednik AIED (Italijanska zveza za demografsko vzgojo) dr. Laratta je izjavil, da »gre dokument Vatikana v nasprotno smer od razvoja znanosti in da ni človeški«. V Italiji ima 23 odstotkov zakoncev težave s spočetjem, 8 odstotkov več kot pred 7 leti. Na! 75 odstotkov umetnih oploditev jih 70 odstotkov opravijo katoličanke. Papeževa obsodba bo povzročila moralne težave teh žensk, je izjavil predsednik AIED, ne bo pa jih odvrnila od umetnega oplojevanja.
VIENTIANE — Sovjetski zunanji minister Eduard Še-vardnadze, ki se trenutno mudi v Kampučiji, potem ko je končal svoj obisk v Laosu, je pred odhodom iz Vientianeja bil tarča spodletelega bobnega atentata, v katerem je baje izgubil življenje človek, ki je skušal bombo postaviti v sovjetski informacijski center. Kaže, da je bomba eksplodirala ob 7. uri zjutraj, se pravi 12 ur pred Ševardnadzejevim prihodom. Eksplozija je tudi ranila pripadnike varnostne službe, vendar pa baje ni bilo hujše škode na poslopju.
Ševardnadze je medtem že prispel v Kampučijo, kjer bo s tamkajšnjimi voditelji govoril o vietnamski prisotnosti v državi, kjer imajo približno 140 tisoč ljudi, drugih 40 tisoč pa ima Vietnam v Laosu. Obisk Ševardnadzeja v treh indo-kitajskih državah sovpada z izboljšanje odnosov med SZ in Kitajsko, tudi po govoru, ki ga je sovjetski voditelj Gorbačov imel v Vladivostoku, kjer je izrazil upanje, da se bodo odnosi med Pekingom in Moskvo le izboljšali. Trenutno so na delu komisije za odpravo spornih točk ob sovjetsko-ki-tajski meji, SZ pa je tudi napovedala, da bo zmanjšala svojo vojaško prisotnost v Mongoliji. Prav tako je prispevala k izboljšanju pripravljenost Moskve, da reši čimprej afganistansko vprašanje.
Sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze (AP)
Grožnje štajerske ljudske stranke Dunaju V deželi nočejo švedskih lovcev drakerjev
DUNAJ, GRADEC — Aprila letos naj bi priletela v Avstrijo prva pošiljka - izmed skupno 24 lov-cev-prestreznikov -švedske izdelave tipa saab-dra-ken. Pogodbo v višini 3 in pol milijarde šilingov je s švedsko tovarno SAAB-Scania podpisala še bivša dunajska vlada SPOE/FPOE: Fred Sinowatz/Norbert Steger. Gre za neke vrste kompenzacijski posel, ker naj bi SAAB-Scania za svoje potrebe za enako ceno uvozila blago avstrijskih podjetij. Ko se je začela razprava o potrebnosti ali nepotrebnosti teh »naprav za zaščito zračnega prostora« (ta je zdaj v Avstriji popolnoma nezaščiten), so bili predvsem zeleni proti tej dragi investiciji.
Vendar vse tiste polemike niso nič v primeri s hrupom^ ki ga je zdaj zagnala Štajerska, kajti vseh 24 vojaških lovcev naj bi bilo stacioniranih na dveh letališčih te zvezne dežele: Zeltwegu in Tallerhofu pri Gradcu. Pred dnevi je deželni higienski inštitut opravil meritve in ugotovil, da vzletanje in pristajanje drakenov vpliva na zdravje okoliškega prebivalstva zelo škodljivo. Štajerski deželni glavar Jose! Krainer nastopa na čelu svojih deželanov kot kakšen puntarski voditelj in pravi: »Na Štajersko ne bo prišel noben draken, sploh ne pride v poštev,
kajti v nasprotnem primeru se ve, kako Štajerci v takšnih situacijah ravnamo.« Že vse od zadnjih parlamentarnih volitev je šef graške vlade in predsednik večinske ljudske stranke na Štajerskem s svojim zveznim vodstvom nezadovoljen, zdaj pa, ko v novi koalicijski vladi Vranitzky/Mock zaseda celo mesto obrambnega ministra eden njihovih, Robert Lichal, vidi Krainer takorekoč rdeče. Štajerci so se že,v začetku upirali nakupu švedskih »zmajev« -pošiljka, ki prihaja zdaj celo k njim, je med drugim rabljena, gre za nekaj let stara letala. Ni govora, pravi Krainer in grozi z odcepitvijo od zvezne OEVP, čeprav je predvčerajšnjim sicer izjavil, da ne gre toliko za prepir med centralo njegove stranke in Štajersko izpostavo, kot za odklon vlade v Gradcu
od dunajske. In vendarle - kot vedo povedati intimni poznavalci štajerske politične scene - so te dni v Miinchen odpotovali posebni, graški opazovalci funkcioniranja zahodnonemške CDU/CSU. V sinočnjem televizijskem intervjuju je Krainer brez ovinkov dal vedeti, da razmišlja o takšnem izhodu iz dunajsko-graških zdrah, namreč da bi se postavil Aloisu Mocku po robu tako, kot to nasproti Helmutu
Kohlu dela Franz Josef Strauss. Torej politična stranka, ki sicer ob volitvah nastopa enotno, sicer pa imata obe njeni frakciji dovolj možnosti, da se druga proti drugi protislovno izražata.
Zato, da bodo prvi drakeni pristali na sodišču, je poskrbel predsednik FPOE Joerg Haider. Z obema rokama je zgrabil nedavno izjavo generalnega sekretarja OEAAB (zveze delavcev in nameščencev, ki je v rokah ljudske stranke) Heinzingerja, češ da je šlo pri podpisu pogodbe za nakup lovcev-pre-streznikov tudi za umazani posel »finansiranja nekih strank«. Haider je vso zadevo predal javnemu tožilcu, za pričo pa je imenoval kar Heinzingerja.
Da je tedaj odločitev padla prav na Saabove drakene, je treba pojasniti z naslednjim: Švedska, kot matična država tega zračnega orožja, je kot Avstrija nevtralna, Avstriji pa državna pogodba prepoveduje med drugim vsako raketno orožje. Naročeni lovci-prestrezniki so torej zares le »naprave za zaščito zračnega prostora« in se ne imenujejo nevarno: mirage, fantom ali lightening (tudi ti so bili Avstrijcem ponujeni).
BARBARA GORIČAR
Več milijard lir plena
v Salernu in Bergamu
SALERNO, BERGAMO — Neznanci so včeraj odnesli iz poštnega urada na železniški postaji v Salernu večjo količino denarja in čekov, ki so bili namenjeni raznim poštnim uradom v pokrajini. Za sedaj še niso uspeli ugotoviti, koliko znaša plen, vendar domnevajo, da gre za 6 do 7 milijard lir.
Kaže, da so rop izvedli trije možje, ki niso bili zakrinkani. Čuvaju so rekli, da morajo izročiti paket, ko pa jim je ta odprl vrata in so prišli v urad, so potegnili pištole in prisilili uradnike, da so jim izročili denar.
V Bergamu pa so neznanci iz podzemskih prostorov Bance po-polare di Bergamo odnesli vrednosti v znesku približno 2,5 milijarde lir. V blagajni so bile večje vsote denarja, ki so jih položila razna podjetja konec prejšnjega tedna. Denar, ki so ga odnesli iz bergamske banke, je bil zavarovan.
Lažni monsinjor v rokah policije
Genovska policija je aretirala 54-letnega Santa Paceja (levo zgoraj), ki se je izdajal za duhovnika, ker so pri njem našli sto tisoč ponarejenih dolarjev. Skupaj s Pacejem so aretirali tudi 34-letnega Antonina Ronca, ki je bival skupaj z domnevnim monsinjorjem in pri katerem so našli tri samokrese. Pace je bil znan tudi po tem, da je skušal v Mantovi, Padovi in Modeni zbirati denar za otroke v Južni Ameriki
V Georgetownu svečano odprli konferenco biroja neuvrščenih
Dušan Šinigoj v Bolgariji
SOFIJA — Včeraj je v Sofijo dopotovala delegacija SR Slovenije, ki se bo tam pogovarjala o nadaljnjem razvoju gospodarskega sodelovanja Slovenije in LR Bolgarije v okviru ekonomskih odnosov med državama. Delegacijo, v kateri je več republiških gospodarskih funkcionarjev in predstavnikov OZD, vodi predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj.
Pričakovati je, da se bodo Dušan Šinigoj in drugi člani slovenske delegacije pogovarjali s prvim namestnikom predsednika ministrskega sveta Bolgarije Andrejem Lukanovem in drugimi vladnimi in gospodarskimi funkcionarji Bolgarije. Posebno pozornost bodo namenili sodelovanju v črni metalurgiji, strojegradnji, kemični industriji, izvajanju investicijskih del in inženiringu. Govorili bodo tudi o razvoju sodelovanja na področju prometa in kmetijske mehanizacije, nadalje o deležu slovenskih podjetij v projektu posodobitve PTT omrežja in telekomunikacij v Bolgariji, prenosu tehnologije za proizvodnjo central in prenosnih sistemov, (dd)
GEORGETOWN Predsednik republike Gvajane Hugh Desmund Rovte je v Georgetownu odprl izredno ministrsko konferenco koordinacijskega biroja gibanja neuvrščenih z izjavo, da Latinska Amerika nujno potrebuje podporo, pomoč in solidarnost te družine 101 države pri spopadanju s problemi vojne in miru ter pri iskanju rešitev za ekonomske težave.
Osnovna tema zborovanja, katerega dokumente so v prejšnjih dveh dneh oblikovali funkcionarji in veleposlaniki iz približno 40 držav, je položaj v Latinski Ameriki in Karibih. Največ pozornosti, besed in razprav velja Srednji Ameriki, oziroma načinom obrambe Nikaragve in miru v tem delu sveta oziroma problemu dolgov v višini 400 milijard dolarjev.
Veleposlaniki so do včeraj zgodaj zjutraj oblikovali dokument, ki ima približno 40 strani in so blizu tako imenovanega konsenza.
Obstajajo tudi predlogi, da bi poslali posebno poslanico vrhunskemu srečanju sedmih zahodnih industrijskih sil, pa tudi zamisel o ustanovitvi po-
sebne ' ministrske misije za podporo Contadori. Za zdaj o teh dveh vprašanjih še niso dosegli dogovora.
Na zborovanju v Georgetovvnu sodeluje tudi jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič. (dd)
■ HUN (Libija) - V JJunu se je končal prvi krog libijsko-jugoslovanskih pogovorov. Delegaciji vodita podpredsednik predsedstva SFRJ Lazar Moj-sov in sekretar libijskega generalnega komiteja (premier) Mustafa Muntasir.
Po plenarni seji sta se Mojsov in Muntasir pogovarjala na štiri oči, preostali člani obeh delegacij pa so delali v treh ločenih skupinah. Minister Muntasir je nato priredil večerjo v čast jugoslovanskega gosta in člane jugoslovanske delegacije.
Včeraj so jugoslovanski predstavniki obiskali naftno-kemične objekte v Sidrskem zalivu.
Kot pričakujejo, bo danes ob koncu tridnevnega delovnega in prijateljskega obiska Lazarja Mojsova sprejel tudi libijski voditelj Moamar al Gadafi.
(dd)
Jutri v ljubljanskem Cankarjevem domu
PORABJE DANES ■ prikaz kulturne ustvarjalnosti slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem
LJUBLJANA — »Porabje danes«, podnaslov: Dnevi porabskih Slovencev v SR Sloveniji. Pod tem nazivom se bodo jutri v ljubljanskem Cankarjevem domu začele kulturne prireditve Slovencev iz Madžarske. Gostovanje zamejskih rojakov spada v zaokrožen ciklus, ki ima iz leta v leto namen prikazati kulturno ustvarjalnost tistih vej slovenskega naroda, ki dihajo izven meja matičnega prostora. In tako se bodo letos že drugič (prvič leta 1984) predstavili Slovenci, ki žive v Porabju.
Prireditev je seveda pomembna tudi zaradi tega, ker bo dodatno uzavestila problematiko slovenske narodne skupnosti na Madžarskem, saj je prav ta manjšina najmanj prisotna v sredstvih obveščanja in vedenju osrednjega slovenskega prostora. Na to je na včerajšnji tiskovni konferenci v Cankarjevem domu opozoril tudi predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Osterman. Dejal je, da prevladuje še nekakšen podcenjevalen odnos do Slovencev v Porabju, vendar razvoj kulture na tem področju potrjuje, da jih je treba podpirati v njihovem narodnem prebujanju. Spored prireditev sicer ostaja znotraj običajnih okvirov in je v kontekstu zmožnosti, ki jih imajo Slovenci na Madžarskem, zato pa celoten obris ni nič manj zanimiv in privlačen. Poudarek pomembnosti gostovanja daje tudi bogata, ambiciozna uradna delegacija iz Madžarske, ki bo gost slovenskih političnih institucij. Delegacijo bo namreč vodil Jozsef Garamv61gyi, ki je sekretar Domovinske ljudske fronte LR Madžarske, v njej pa so med drugimi tudi sekretar partijskega odbora pri ministrstvu za kulturo Laslo Szabo, član CK madžarske socialistične delavske partije Peter Gonddr, namestnik ministra za kulturo za področje prosvete Ferenc Stark itd.
V treh dneh trajanja prireditev bodo porabski Slovenci predstavili svoje kulturno življenje in delovanje. Poleg prikaza dela kulturnih skupin, različnih ročnih del in etnografske razstave, pa želijo opozoriti tudi na probleme in težave, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju in odnos med slovensko in madžarsko narodnostno skupnostjo. Spored bo torej bogat in kaže na precejšen napredek v širini ponudbe. Pozna se delo ljudi, ki so študirali v Ljubljani. O tem je govoril predstavnik CD Sergej Dolenc, ki je tudi povedal, da bo nastopajočih 169, sodelujočih pa že kar 200 oseb. Zaključni sobotni večer bo ob 20.15 neposredno prenašala tudi ljubljanska televizija, vse dni pa bodo tudi srečanja na najvišji ravni. Tako bosta uradno delegacijo iz Madžarske v soboto sprejela Jože Smole in Milan Kučan.
Kakšen pa bo spored gostovanja Slovencev iz Porabja? Jutri ob 18. uri bo otvoritev dnevov porabskih Slovencev in odprtje etnografske razstave (II. preddverje CD), istega dne pa še predstavitev lončarja iz Virice, ročnih del iz Gornjega Senika in Števanovec, nastop ženskega kvarteta iz Slovenske vesi in ansambla Lacija Korpiča. Osrednji dogodek naslednjega dne (petek) bo vsekakor okrogla miza o Slovencih v Porabju med dvema domovi-
nama. Razprava se bo začela ob 17. uri in jo bo vodil Rudi Čačinovič. V petek bo še nastop folklorne skupine iz Porabja in dramske skupine Visoke učiteljske šole iz Szombathelyja, ki bo predstavila Petanovega Dvojnika. Sobotno dopoldne bo v znamenju Lutkovne skupine iz Gornjega Senika, ki bo dala na ogled Janka, Metko in še kaj Jožice Rošove ter Hišo tete Barbare Svetlane Makarovičeve. Zvečer bo v Srednji dvorani Cankarjevega doma, kot že rečeno, zaključna prireditev pod naslovom Porabje danes. Nastopili bodo mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Gornjega Senika, otroški pevski zbor OŠ Monošter, folklorna skupina Gornji Senik in nekateri že omenjeni ansambli oziroma skupine. Scenarij in režija sta delo Rajka Stuparja.
Tak je torej program letošnjega gostovanja Slovencev iz Madžarske v Cankarjevem domu, to se pravi kulturnih dnevov, ki jih prirejajo Demokratična zveza Južnih Slovanov, slovenske kulturne skupine in ustanove iz Porabja, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Cankarjev dom iz Ljubljane. S tem se bo zaključil drugi krog ciklusa, ki je v šestih letih predstavil še delo Slovencev iz Avstrije in Italije.
MARIJ ČUK
Ostre polemike že ob umestitvi
Odložili sejo deželne »statutarne« komisije
Predsednika deželnega odbora in deželnega sveta Adriano Biasutti in Paolo Solimbergo
TRST — V palači deželnega sveta je bilo včeraj dokaj živahno; sestal se je deželni svet FJK, seja pa je bila kratka in brez posebnih zapletljajev. Ozračje pa se je ogrelo po seji, ko se je prvič sestala posebna komisija, ki bo poglobila posamezne aspekte deželnega statuta.
Večji del deželne seje je bil posvečen odgovorom predstavnikov deželnega odbora na vprašanja in interpelacije; skupščina je nato izvolila tri predstavnike-suplente v osrednji nadzorni odbor; izvoljeni so bili Alessandro Colautti (PSI), Michelangelo Crapisi (PLI) in Noe Tome.
Po zasedanju skupščine je bila na vrsti umestitvena seja posebne komisije za ponovno proučitev deželnega statuta. Kot je sporočil predsednik deželnega sveta Solimbergo bo komisijo sestavljalo devetnajst svetovalcev in sicer: Angeli, Braida, Carpenedo, Longo in Vigini (KD), Bratina, Tonel, Pascolat in Vidal (KPI), Manzon in Zaniagnini (PSI), Gonano (PSDI), Fragiacomo (PRI), Morelli (MSI), Gambassini (LpT), De Agostini (Furlansko gibanje), Gi-uricin (Mešana skupina), Cavallo (Proletarska demokracija) in Štoka (SSk). Sestava komisije, kot je sporočil predsednik skupščine Solimbergo je torej enaka oni, ki je bila izvoljena na eni zadnjih sej skupščine.
Ko pa se je posebna komisija sestala, se je ozračje takoj ogrelo in diskusija je postala zelo živahna. Predstavniki komunistične partije in misovci se namreč niso strinjali in so se torej postavili
proti prisotnosti svetovalcev Pa-gure (KD) in Sara (PSI), ki sta po navodilih svojih svetovalskih skupin nadomestila svetovalca Longa (KD) in Manzona (PSI); slednja dva sta bila namreč včeraj odsotna.
Ker je prišlo do zamenjave med predstavnikoma teh dveh strank so svetovalci komunistične partije, Furlanskega gibanja, proletarske demokracije, Liste za Trst in Mešane skupine zapustili sejno dvorano.
Prišlo je torej do ostrega spora med večino in opozicijo. V takem stanju je predsednik skupščine Solimbergo, ki je bil prisoten na prvi seji, prekinil zasedanje in takoj za tem sklical načelnike svetovalskih skupin.
V takem napetem vzdušju so se le-ti sestali, seje pa se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti. Duhovi pa se niso pomirili. Napetost je bila še vedno zelo velika: prišlo je do izmenjave ostrih očitkov, ki jih ni bilo mogoče ublažiti. Predstavniki strank večine so obtoževali opozicijo, da skuša izvajati neke vrste obstrukcijo, opozicija pa je večinske stranke obtožila pomanjkanja korektnosti pri reševanju tako važnih in delikatnih vprašanj. Spor je tako ostal še vedno odprt, nečelnikom svetovalskih skupin v deželnem svetu FJK pa ni preostalo drugega, kot da odložijo umestitveno sejo posebne komisije na prihodnji torek, ko bo morala iz svojih vrst izvoliti predsednika, podpredsednika in tajnika.
Zbrali se bodo nekdanji gojenci Mladinskega doma
Pomembno srečanje v Kranju
TRST — Po 41 letih se bodo v soboto srečali v Kranju bivši gojenci in osebje nekdanjega Mladinskega doma (pozneje Dom France Prešeren) v Kranju.
Gre za pomembno srečanje, ko se bodo, po 41 letih, prvič ponovno srečali bivši gojenci, takratne vojne sirote iz raznih krajev Jugoslavije in nekateri otroci zaslužnih aktivistov, ki jih je dom s svojim osebjem sprejel za svoje, jim nudil streho in jim omogočil tudi šolanje v tistem najtežjem povojnem času.
Med temi gojenci je bilo takrat tudi 17 vojnih sirot iz tržaške pokrajine (12 iz Trsta); šest so sedaj, pri iskanju podatkov ugotovili, da so že umrli.
Danilo Žerjal, doma od Domja, je bil tisti, ki nas je na to srečanje opomnil, saj so njegovi spomini na bivanje in šolanje v tem domu, na dneve, ki jih je preživel v družbi drugih sirot še močni in živi, predvsem pa prežeti s hvaležnostjo do matične domovine in njenih ustanov, ki so, v tistih težkih časih, priskočile na pomoč in nudile streho in šolanje tudi otrokom iz zamejstva, ki jim je vojna oropala očeta, ali pa tudi oba starša. Danilo Žerjal je izgubil očeta Bruna v tržaški Rižarni. Spominja se, da so jih v maju leta 1946 zbrali v Dijaškem domu v Trstu in jih nato z avtobusom odpeljali v Kranj. »Tu sem prvo leto obiskoval le dva meseca šole, nato še tečaj v počitnicah, nato pa sem opravil še dve leti šolanja do 9. julija 1948, ko so me pripeljali domov. Moji spomini na to obdobje so lepi; živel sem z otroki iz raznih krajev Jugoslavije in spoznal, kaj pomeni tovarištvo, prijateljstvo in solidarnost ter pomoč v stiski in sili. Želel bi zato, da bi to prvo srečanje uspelo, da bi si vsi prvič po tolikih letih, ponovno stisnili roke in obudili spomine na tiste težke, a vendarle lepe povojne čase.«
Poklicali smo po telefonu tudi Smiljo Gostišo, prvo upravnico Mladinskega doma v Kranju v letu 1946.
»Že takoj po končani vojni smo se zavedli, da je ostalo toliko naših otrok samih, brez staršev. Naša dolžnost je bila, da za te otroke skrbimo. In ker jih je bilo več tudi iz tržaške pokrajine, od Nabrežine do Doline, smo jih seveda tudi radi vključili. Nekateri so ostali pri nas le malo časa, dokler so se razmere doma nekako uredile, drugi so tu opravili celotno šolanje. Menili smo, da je sedaj že skrajni čas, da bi te naše bivše gojence zbrali tu v Kranju, da bi videli, koliko jih je še živih in koliko jih še vežejo spomini na tisto skupno življenje v Mladinskem domu.«
Srečanje bo v soboto ob 11. uri v Domu JLA v Kranju. Tu bo najprej priložnostni pozdrav in govor, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki Zveze združenja borcev Slovenije. Programu bo sledilo skupno kosilo, nato pa resnično tovariško srečanje, ki bo omogočilo organizatorjem, da preverijo kje in kako živijo bivši gojenci. Med iskanjem podatkov za to srečanje, so organizatorji registrirali kar 119 imen bivših gojencev; za 99 so dobili tudi naslove in so jim seveda poslali vabila.
N. L.
V nedeljo v Celovcu
Prodoren uspeh letošnje revije »Koroška poje ’87«
CELOVEC — V nedeljo, 8. marca, je bil v Domu glasbe v Celovcu koncert »Koroška poje«. Sodelovali so mešani pevski zbor »Danica« iz Št. Primoža, mladinski zbor »Ojsternik« iz Ukev, mešani pevski zbor »Gruppo corale« s Trbiža, »Kdrtner Madrigal Chor« iz Celovca in moški pevski zbor »Vres« iz Prevalj.
Pevska revija »Koroška poje« ima že petnajstletno tradicijo,- na vsakoletnem koncertu so že nastopili skoraj vsi slovenski zbori iz Koroške. Vedno pa so kot gostje nastopali pevski zbori iz zamejstva. Večkrat je nastopal tudi zbor »Planinka« iz Ukev, kajti vezi z organizatorjem (Krščansko kulturno zvezo) so že deset let odlične.
Letošnja »Koroška poje« je bila nekaj posebnega. Koncert so v nedeljo sooblikovali zbori iz zgodovinske Koroške, torej tudi zbori iz tistih predelov, ki so po prvi svetovni vojni postali del drucfih držav. Nastopajoči zbori so peli v jezikih, ki so prisotni na zgodovinskem ozemlju Koroške: slovenščini, nemščini, furlanščini in italijanščini.
Zbora »Gruppo corale« s Trbiža in mladinski zbor »Ojsternik« iz Ukev sta zastopala italijanski del Koroške, zbor »Vres« iz Prevalj pa del Koroške, ki je danes sestavni del Slovenije. Skupaj z zborom »Danica« in »Madrigal chorom« so nastopajoči zbori predstavljali celotno Koroško. Vsi nastopajoči so bili sprejeti s prisrčnim in navdušenim aplavzom.
Mladinski pevski zbor »Ojsternik« iz Ukev so vsi toplo pozdravili z aplavzom. Čutilo se je, ob simpatičnem skandiranju ploskanja, naklonjenost in solidarnost z našim življem v Kanalski dolini.
Predsednik Janko Zerzen je v svojem pozdravnem govoru še posebej pozdravil mlade Uklane, ki prihajajo iz Kanalske doline, kjer se Slovenci nahajajo v podobnih razmerah v borbi za svoj narodni obstoj.
Izredno lep in globok vtis je na poslušalce napravil nastop mešanega pevskega zbora »Gruppo corale« s Trbiža, z lepim petjem in z lepo izgovarjavo slovenskega in nemškega besedila. Trbižani so zapeli pet pesmi slovensko, nemško, furlansko in dve italijanski.
Največji aplavz občinstva pa je doživel nastop celovških madrigalistov, ko so zapeli slovensko koroško »Teč-va, to mi povej«, pesem so morali ponoviti ob ponovnih in neprenehnih aplavzih.
Koncert je zaključil nastop zbora »Vres« iz Prevalj v Sloveniji. Pevci iz Prevalj so v razgovoru s pevci iz Kanalske doline izrazili željo, da bi tudi oni radi nastopili na kaki prireditvi v tem delu koroške zemlje. Iz našega zamejstva so se kot častni gostje koncerta udeležili Ferruccio Clavora, Sal-vatore Venosi in Marjan Terpin.
SALVATORE VENOSI
Vprašanje KPI o konvenciji Univerza - KZE
TRST — Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu F-JK je včeraj naslovila (prva podpisnika sta svetovalca Tonel in De Piero Barbina) vprašanje predsedniku deželnega odbora v zvezi z nekaterimi nerešenimi problemi v zdravstvenem sektorju. Predvsem sprašuje predsednika deželne vlade, ali namerava odgovoriti na vprašanje, ki ga je stranka vložila že lanskega maja; z njim sprašuje, kako je s problemom obnovitve konvencije med tržaško Univerzo in tržaško Krajevno zdravstveno enoto; v omenjenem vprašanju komunistična skupina opozarja na nezadovoljivo stanje v odnosih med obema strukturama, obenem pa sprašuje, katere pobude ima v načrtu deželna uprava, da bi se tako stanje spremenilo.
V včeraj predloženem vprašanju pa komunisti postavljajo še nekaj problemov, med katerimi omenjajo predvsem pomanjkljivosti v urološkem oddelku v Trstu. Zato sprašujejo, kaj namerava narediti Dežela, da bi se tako stanje vsaj izboljšalo glede na potrebe krajevnega prebivalstva.
Komisija za kulturo SSk o SSG
TRST — »V petek, 7. marca, se je sestala na prvi seji novoustanovljena deželna komisija Slovenske skupnosti za kulturo in občila. V široki razpravi so njeni člani začrtali prihodnje delo.
Komisija je poglobljeno razpravljala — je rečeno v tiskovnem poročilu - tudi o krizi Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Težavam pri določevanju repertoarske politke in nerazumevanju za nujnost razširitve upravnega in izvršnega sveta na celotni spektrum naše narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini se je pridružila še težka finančna kriza, tako da se je SSG znašlo s 1. februarjem brez sredstev. Komisija za kulturo in občila Slovenske skupnosti se zavzema za čim hitrejšo rešitev krize ob podpori vsedržavnih, deželnih in krajevnih ustanov ter vse slovenske javnosti, obenem pa izraža polno solidarnost ansamblu in vsem članom kolektiva SSG, ki so sklenili, da bodo nadaljevali z delom, čeprav v negotovosti, kdaj in kako bodo za svoj trud poplačani. S tem svojim požrtvovalnim doprinosom dokazujejo, da se v polnem zavedajo svojega poslanstva in da torej niso le v delovnem odnosu z ustanovo, pač pa jih veže čista ljubezen do umetnosti in slovenske besede.
O podobi gledališča in o gledališki kulturni politiki — se zaključuje tiskovno poročilo - bo komisija v kratkem pripravila javno zasedanje v sodelovanju s Krožkom za družbena vprašanja Virgil Šček.«
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Komisije bi morale voditi poklicne sezname kmetijskih podjetnikov
pripravlja za izvolitev kmečkih komisij
Danes bo deželna komisija za kmetijstvo začela obravnavati zakonski osnutek o volitvah kmečkih predstavnikov v pokrajinske, občinske in medobčinske komisije, ki naj bi skrbele za poklicne sezname kmetijskih podjetnikov, kot jih predvideva deželni zakon št. 10 iz leta 1972. Osnutek je predložil deželni odbor, zadeva pa predvsem Tržaško, saj je ta edina pokrajina v Furlaniji-Julijski krajini, v kateri še vedno ni poklicnih seznamov kmetijskih podjetnikov in v kateri niti niso bile razpisane volitve komisij, ki naj bi zanje skrbele, skratka, v kateri je zakon 10/1972 ostal mrtva točka.
Novi deželni zakonski ukrep bi moral pooblastiti deželni odbor, da izda pravilnike za razpis prvih volitev pokrajinskih, občinskih in medobčinskih kmečkih komisij v tržaški pokrajini in za obnovitev teh komisij v ostalih treh pokrajinah naše dežele, saj je njih mandat že zdavnaj zapadel. Seveda pa bi novi zakonski ukrep moral vsebovati tudi smernice, na osnovi katerih naj bi deželni odbor izdelal omenjene pravilnike. Kakšne približno bodo te smernice, pa je mogoče razbrati iz osnutka, o katerem se bo danes začela razprava v deželni komisiji za kmetijstvo. V naslednjih vrsticah nameravamo iznesti nekaj pripomb na njihov račun, preden to storimo, pa moramo nekoliko seči v preteklost.
Kot rečeno, ustanovitev poklicnih seznamov kmetijskih podjetnikov
predvideva zakon iz že dokaj oddaljenega leta 1972. Ti seznami naj bi bili pokrajinski, se pravi, za vsako pokrajino posebej naj bi navajali, kdo se s kmetijstvom poklicno ukvarja. Seveda njihov pomen ne bi bil zgolj doku-mentarične ali statistične narave, saj bi predstavljali osnovo za porazdeljevanje deželnih in drugih javnih prispevkov in uslug kmetovalcem itd. Zato tudi ni vseeno, kdo bi te sezname vodil. Deželni zakon predvideva samoupravljanje kmetovalcev, saj to nalogo poverja posebnim komisijam, v katere naj bi kmetovalci izvolili svoje predstavnike.
V Furlaniji-Julijski krajini so bile takšne volitve prvič razpisane leta 1977. Točneje, izvedli so jih v goriški, videmski in pordenonski pokrajini. Na Tržaškem so se stvari namreč zataknile. Kaj se je zgodilo? Večina članov komisije, ki naj bi pripravila volilne sezname, je zahtevala, naj celotni volilni postopek poteka dvojezično. Zahteva, ki jo je posebno odločno postavljala Kmečka zveza, je povsem naravna spričo dejstva, da so tržaški kmetovalci v ogromni večini Slovenci. Toda tako Tržaška trgovinska zbornica, pri kateri naj bi komisija delovala, kot sama deželna uprava tej zahtevi nista ustregli in sta naposled preprečili razpis volitev, kar je med drugim imelo za posledico, da na Tržaškem vse do danes ni poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov.
Odtlej je KZ neštetokrat zahtevala, da bi do volitev prišlo in da bi seveda potekale v italijanščini in slovenščini. V zadnjih desetih letih ni bilo nobenega njenega občnega zbora, na katerem bi ta zahteva ne prišla do izraza, in številni so bili njeni nastopi pri vseh pristojnih oblasteh. Lanskega 13. februarja je poslala daljše protestno pismo, na katero je končno prejela kolikor toliko pozitiven odziv. Odgovoril je deželni branilec državljanskih pravic, ki je potem dejansko posredoval pri najvišjih deželnih oblasteh. Najbrž je tudi njegova zasluga, da celotna zadeva ni še naprej spala in da je deželni odbor 25. februarja letos končno predložil uvodoma omenjeni zakonski osnutek, ki naj bi pripeljal do normalizacije.
Resnici na ljubo pa je vsak optimi-zen za zdaj preuranjen. V zakonskem osnutku namreč ni niti besedice o ključnem vprašanju, ob katerem so se bile stvari na Tržaškem zataknile: o dvojezičnem poslovanju komisij. Poleg tega je v smernicah deželnemu odboru za izdelavo pravilnikov mogoče zabeležiti še drug odklon. V komisiji, ki naj bi sestavila volilne sezname za Tržaško, naj bi KZ bila zastopana z enakim številom predstavnikov kot ostali dve kmečki organizaciji v pokrajini. To je absurd, če pomislimo, da je KZ po številu članov daleč najmočnejša. Očitno bo treba rešiti še mnoge (vedno iste?) politične vozle.
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala
Arthur Miller
SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA
IGRAJO: Silvij Kobal, L. Kozlovič, T. Gogala, P. Ravnohrib, A. Milič, V. ' Jurc, M. Caharija, A. Rusija, S. Colja, M. Blagovič, A. Pisani in D. Fidel.
Režija: MARIO URŠIČ
Jutri, 12. t. m., ob 20.30 —- RED A — premierski
V	soboto, 14. t. m., ob 14. uri IZVEN ABONMAJA
V	nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri RED C — prva nedelja
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 19. uri IZVEN ABONMAJA
V	torek, 17. t. m., ob 16. uri RED I — mladinski
V	sredo, 18. t. m., ob 20.30 RED D — mladinski v sredo
V	četrtek, 19. t. m., ob 20.30 — RED E — mladinski v četrtek
V	petek, 20. t. m., ob 20. uri IZVEN ABONMAJA
V	soboto, 21. t. m., ob 20.30 RED B prva sobota
V	ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 - RED A - V GORICI
V	torek, 24. t. m., ob 20.30 RED B - V GORICI
V	sredo, 25. t. m., ob 10. uri IZVEN — V GORICI
V	četrtek, 26. t. m., ob 10. uri	IZVEN — V GORICI
V	soboto, 28. t. m., ob 14. uri	IZVEN ABONMAJA
Ob 20.30 RED F druga sobota
V	nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri REG G — druga nedelja
V	sredo, 1. aprila, ob 16. uri RED H — mladinski
CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
Kvestor dr. Mattera o vprašanju strešic
Nobene diskriminacije le nepoznavanje jezika
Nobene diskriminacije, pač pa samo nepoznavanje slovenskega jezika. Tako je v bistvu odgovoril tržaški kvestor dr. Vito Mattera na vprašanje v zvezi s strešicami na slovenskih imenih in priimkih.
Za kaj gre. Prejšnji teden se je v uredništvu našega lista oglasil Dušan Križman, da bi opozoril na probleme, ki jih je imel v Trstu, ker je želel, da bi na potnem listu imel ime in priimek s strešicami in torej ne bi bil Dušan Križman. Zahteva je bila tem bolj utemeljena, ker je Križman predložil vse anagrafske dokumente s pravilno napisanim imenom, poleg tega je prošnji za obnovitev potnega lista dodal pripis, v katerem je opozarjal, da se njegovo ime piše s strešicami.
Težave so izhajale tudi iz dejstva, da so v Trstu kot v vsej Italiji uvedli nove potne liste Evropske gospodarske skupnosti, v katere imena ne vpisujejo več na roko, pač pa s posebnimi stroji.
Na naše izrecno vprašanje, ker se Kvestura ni odzvala na objavljeni članek, je kvestor odgovoril, da gre najbrž za nepazljivost agenta, ki je sestavil potni list, pripomoglo pa je tudi nepoznavanje slovenskega jezika. Obvezal pa se je vsekakor, da bo osebno poskrbel za rešitev vprašanja, saj je pravilno, da ima vsak državljan pravilno napisano ime in priimek.
Upati je torej, da bo vprašanje dokončno rešeno in da državljan, ki želi pravilno napisano ime, ne bo več prisiljen na križev pot zaradi strešic.
Trst ima od včeraj redno trajektno zvezo s Turčijo
»Ibrahim Baybora« se imenuje trajekt, ki je včeraj prvič pristal V novem tržaškem pristanišču in s tem odprl neposredno pomorsko zvezo med Trstom in Turčijo. Priplul je s sedmimi prikoličarji, včeraj ob 17. uri pa je odplul z novo desetino cestnih velikanov v trupu, čeprav je njegova zmogljivost (55 prikoličar-jev) dosti višja. Kaže, da je razlog za tako skromno število v snežnem neurju, ki je v Turčiji povsem paraliziralo cestni promet.
Že čez nekaj tednov se bo »Ibrahimu Baybori« pridružil še drug trajekt turškega državnega ladjarja, povsem nov »Yusuf Zya Onis«, tako da bo imel Trst dvakrat tedensko neposredno zvezo s Turčijo. Po načrtih vlade v Ankari pa bodo konca leta stopile v linijo še nove enote, tako da se bodo tudi turški prevozniki, kot se je že zgodilo z grškimi, izognili dolgi in nevarni poti po balkanskih cestah.
Danes in jutri na devetih voliščih
Volitve na univerzi: študenti za obnovo svojih predstavnikov
Danes ob 9. uri bodo v poslopju tržaške univerze odprli devet volišč za univerzitetne volitve, na katerih bodo študenti izvolili svoje predstavnike v organe Univerze. Študenti bodo obnovili svoja predstavništva v upravnem svetu Univerze, v upravnem svetu Univerzitetne podporne ustanove, v univerzitetnem športnem odboru (CUS), v odboru univerzitetne knjižnice, nadalje v fakultetnih svetih, v odborih za diplomske tečaje in v šolah za specializacije. Volišča bodo danes odprta do 20. ure. Volitve se bodo nadaljevale jutri od 9. do 14. ure, ko bodo volilne sedeže zaprli in začeli s preštevanjem glasovnic.
Volilno pravico na univerzitetnih volitvah ima 14 tisoč študentov, a kaj malo verjetno je, da se bodo udeležili volitev v velikem številu. Na prejšnjih volitvah pred štirimi leti je volilo pičlih 14 odstotkov volilnih upravičencev (na tistih volitvah je dobila največ glasov levičarska lista).
Za 6 mest v upravnem svetu Univerze, 3 mesta v Univerzitetni podporni ustanovi, 2 mesti v univerzitetnem športnem odboru in za 3 mesta v odboru univerzitetne knjižnice se bodo potegovale štiri liste: krščanska lista ("Comunione e liberazione"), desničarska lista (FUAN), laiko-socialistična ("Drive out") in levičarska lista (lista št. 4). Levičarska lista, ki je nastala pred štirimi leti (pred prejšnjimi volitvami), posveča v svojem programu največ pozornosti vprašanju študentskih domov, prevozov, univerzitetnih služb, menz, nadalje se zavzema za sodelovanje univerze z delom in za boljše vključevanje v delovni svet. Lista močno nasprotuje zadnjemu osnutku ministra za šolstvo Falcuccijeve o prenovi, oziroma avtonomiji univerz. Avtonomija, ki jo predlaga minister, naj bi bila le navidezna; v resnici bi s predlogom o avtonomnem določanju šolnine le še poglobila prepad med bogatejšimi in revnejšimi sloji, saj bi se na najboljše (in
zato "dražje" univerze) lahko vpisali le študenti iz premožnejših slojev; ostali bi se morali zadovoljiti s študijem na "slabših" univerzah.
Predvolilno obdobje se je izteklo v sila mlačnem vzdušju: šele v zadnjih dneh se je volilna vročina med študenti nekoliko zvišala, kar pa še ne pomeni, da se bodo študentje množično podali na volišča. Pristaši levičarske liste (št. 4) vsekakor pozivajo študente naj se volitev udeležijo, da bi tako ponovili uspeh izpred štirih let. Volivci se morajo predstaviti na volišču z veljavnim osebnim dokumentom ali univerzitetno knjižico.
Okrogla miza o možnostih razvoja navtičnega turizma
Jutri, 12. t. m., s pričetkom ob 9.30, bo v korigresni dvorani tržaškega velesejma okrogla miza o možnostih razvoja navtičnega turizma ob Severnem Jadranu. Okroglo mizo prirejajo Velesejemska ustanova, Trgovinska zbornica in Združenje trgovcev.
Okrogle mize se bodo udeležili razni gospodarstveniki, turistični delavci in velesejemski organizatorji. Prisotna bosta tudi Hugo Herrman, konzulent za mednarodne stike pri avstrijski jadralni federaciji, Alois Gaeta, ravnatelj avstrijskega Yacht Cluba in Ivan Segon, direktor turističnega središča Plava laguna iz Poreča.
Na dnevnem redu bo tudi posvet o raznih birokratskih in administrativnih problemih navtičnega turizma ter o strukturah, ki bi lahko omogočile večji razvoj te turistične zvrsti.
Občinski odbor razpravljal tudi o novem stadionu
Gledališče Rossetti kmalu občinska last (5 milijard)
Predavanje dr. Špacapana o aidsu v D Sl
Obolenja za aidsom povzročajo v javnosti pretirano paniko
Uspešna nastopa pihalnega orkestra s Proseka-Kontovela
Ob koncu prejšnjega tedna je imel pihalni orkester s Proseka-Kontovela kar dva važnejša nastopa. V petek se je udeležil letošnje prve revije godb na pihala, ki jo je priredilo pred kratkim ustanovljeno Združenje pihalnih orkestrov Primorske. Godbeno društvo Prosek se je predstavilo na prvem večeru v Tolminu, kjer so v srednješolskem centru »Vojvodina« nastopili še pihalni orkestri iz Nove Gorice, Goriških brd in Divače.
Naslednji dan, v soboto, 7. t. m., pa so godbeniki s Proseka in Kontovela nastopili na prazniku dneva žena v Kobjeglavi. Številnemu občinstvu so se predstavili s celovečernim koncertom in pod taktirko požrtvovalnega kapelnika Slavka Luxe zaigrali nekaj koračnic, med temi naj omenimo Kranjčarjevo Inpol 160 in Lombardije-vo Liverpool, in nekaj modernih skladb v jazzovskem stilu, kot je Vida-lejeva Parade Fox. Poleg tega je koncertni repertoar zaobjemal še originalne skladbe za pihalni orkester, take so na primer bile Parmova uvertura Rokovnjači, Leskova skladba Večer ob Dravi, Nemanova Baroška suita in Schefferjeve Invencije. Med prvim in drugim delom celovečernega koncerta pa so nastopile članice Amaterskega odra Jaka Štoka, ki so uprizorile nekaj narečnih skečev Atilija Kralja. Kot običajno se je godbeno društvo Prosek poslovilo od občinstva s svojo himno, Štrucevo koračnico Zlatorog, (dam)
Tržaška občina bo kupila gledališče Rossetti. Ta pomemben sklep je na svoji ponedeljkovi seji sprejel tržaški občinski odbor. Kot izhaja iz tiskovnega sporočila Tržaške občine, bo le-ta potrosila za nakup skupno 5 milijard lir. V to vsoto so vključeni tudi stroški za popravila in prilagoditev strukture požarnovarnostnim predpisom. V komunikeju je najavljeno še, da bo Občina po podpisu pogodbe o nakupu poslopja priredila tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložila pomen nakupa gledališča Rossetti in predviden razvoj te strukture.
Tržaški občinski odbor je imel na dnevnem redu ponedeljkove seje še eno pomembno točko: nov stadion. Odbor je odobril sklep v zvezi z novim načrtom za stadion in drugimi potrebnimi strukturami (na primer cestne povezave), ki bi jih morali zgraditi, da bi načrt funkcionalno izpeljali. O načrtu bosta sedaj skupno razpravljali 4. in 5. občinska komisija (komisija za šport in komisija za javna dela). Če bo delo v komisijah hitro steklo in se ne bodo pri tem pojavila sporna vprašanja, bo lahko o načrtu za novi tržaški stadion razpravljal občinski svet že na svoji prihodnji seji v petek.
Vprašanje novega stadiona v Trstu se vleče že vrsto let. Najprej je bil govor o fantomatičnem projektu za
stadion na Krasu (pri proseški Rouni), zatem pa si je utrl pot načrt o gradnji stadiona blizu sedanjega nogometnega igrišča Grezar na področju občinske klavnice. To rešitev je lani odobril občinski odbor, ki je konec aprila na tiskovni konferenci tudi že predstavil novo športno strukturo. V tistih dneh pa je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil sklep o premestitvi klavnice na Kras (pri Proseku) in se izrekel proti prekinitvi dejavnosti tržaške klavnice. Ta sklep je za nekaj mesecev zaustavil ves projekt, kar je sprožilo v tržaških športnih krogih tudi val negodovanj. Sodeč po komunikeju občinskega odbora, so bile takratne težave končno premoščene.
»Sindrom pridobljene imunske neodvisnosti« — ta bolezen v zadnjih letih vse bolj zaskrblja zdravnike in buri duhove sociologov, psihologov, psihiatrov in seksologov. Kot je že vsem znano, aids še zdaleč ni le problem medicine, saj se njegovi posredni učinki javljajo v vsakodnevnih družbenih odnosih.
»Vsi so si edini v trditvi, da je doslej edino "cepivo" proti tej virusni bolezni — dosledna informacija,« je na ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev izjavil goriški psihiater dr. Bernard Špacapan. »Razne države so zato organizirale številne razprave, predavanja in vsakovrstna srečanja, da bi prebivalstvo seznanile s preventivnimi normami.« V nadaljnjem razgovoru je dr. Špacapan pri-
sotnim posredoval nekaj najosnovnejših informacij o značilnostih te nevarne bolezni, ki uniči človekov imunološki sistem in »odpre vrata« najrazličnejšim boleznim, ki v nekaj letih pokončajo človeka. »Prvič se je ta virus pojavil v Srednji Afriki okrog leta 1959. Znanstveniki so ga odkrili v nekaterih vrstah opic. Okrog dvajset let kasneje se je ta bolezen razširila najprej v Ameriko, nato pa še v Evropo. V Srednji Afriki je število zdravih nosilcev izredno visoko: 15 odstotkov vsega prebivalstva.
Dr. Špacapan je prisotne seznanil s simptomi aidsa. Prvi znaki so: šibkost, vročina, driska ter povečanje linfatič-nih žlez. »Aids je sprožil dokaj nelogično reakcijo v sredstvih javnega obveščanja ter pretirano paniko v ljudeh,« je nadaljeval predavatelj. Prisotnim je nato posredoval nekaj precej pomirjujočih podatkov. »Dokazano je, da bo od tisočih zdravih nosilcev le eden zbolel za aidsom. Pretirana panika je torej povsem nesmiselna. Če bi se vse zdravstvene službe tako dosledno organizirale za borbo proti drugim, prav tako nevarnim obolenjem, ki terjajo vsako leto še več človeških življenj kot aids, bi bile nekatere smrtne bolezni že zdavnaj premagane...«
HJ
Drobna industrija in Friulgiulia
Jutri bo na sedežu Zveze industrijcev-Associazione industriali srečanje med predstavniki deželnega konzorcija Friulgiulia in Odbora za drobno industrijo. Njegov namen je podrobnejša seznanitev drobnih industrijskih podjetij z dejav-nostjo konzorcija in z možnostjo uporabe njegovih storitev, o čemer bo govoril pooblaščeni upravitelj Friulgiulie Elio Geppi. Srečanje bo vodil predsednik Odbora za drobno industrijo Romano, medtem ko bo o Skladu za izvozna jamstva in zaupanja govoril Aldo Patriarca. Prireditev, ki se bo začela ob 17.30, bo nedvomno pritegnila številne predstavnike drobnih industrijskih podjetij, katerih zunanjetrgovinska dejavnost se neprestano širi.
Včeraj skupščina zaposlenih z udeležbo Staffierija
V Gledališču Verdi začasno prekinili stavkovno akcijo
Zaposleni v Gledališču Verdi in njihove sindikalne organizacije ne bodo križem rok čakali na boj za razdeljevanje stolčkov. Prepričani so namreč, da je vprašanje imenovanj v tej ustanovi vprašanje kulturne politike in umetnostnih kriterijev, ne pa krajevne politične "trgovine". Prav zato so od preteklega petka oklicali stavkovno akcijo, ki je ogrozila redno predvajanje abonmajskih predstav, čeprav so se po poprejšnjem sestanku z županom Staffierijem (ki je hkrati predsednik te gledališke ustanove) sindikalne organizacije za odtenek razdelile. Medtem ko je UIL predlagala bolj previdno zadržanje oziroma premirje, ki naj omogoči izvolitev umetniškega
Vprašanje rabe slovenščine na skupščini KZE
Danes popoldne se bo sestala skupščine Krajevne zdravstvene enote, ki bo med drugim razpravljala tudi o vprašanju rabe slovenščine: sam predsednik skupščine, predstavnik Liste za Trst Camber, je namreč zahteval, naj se v skupščini prepove raba slovenščine, češ da je uradni jezik italijanski ne glede na to, da sedijo v skupščini tudi predstavniki občin, v katerih je raba slovenščine tudi pravno uzakonjena.
Kot smo že pred časom poročali, je raba slovenščine v zdravstvenih organih dovoljena še iz časa Zdravstvenega konzorcija -ustanovljen je bil točno pred desetimi leti - ob ustanovitvi KZE leta 1980 pa je bilo osvojeno pravilo o rabi slovenščine prav glede na dejstvo, da so v KZE zastopane tudi okoliške občine, kjer ni bila pravica do rabe slovenščine nikoli oporekana.
Camberjeva poteza je sicer verjetno le propagandni manever, ki pa priča, da se Lista za Trst kljub sodelovanju s tradicionalnimi strankami, tudi takimi - kot sta PSI in SSk - ki zastopajo tudi Slovence, ne odreka svojim nacionalističnim stališčem. Morda pa je tudi značilno, da je Camber svojo zahtevo po prepovedi slovenščine v skupščini KZE postavil že oktobra lani, da pa je zdaj še posebno vztrajno zahteval, naj se vprašanje postavi na dnevni red. Veter predčasnih volitev očitno veje tudi v Krajevni zdravstveni enoti...
Rajonski sveti
Danes ob 19. uri se na svojem sedežu v Proseški ulici 28 na Opčinah spet sestane vzhodnokraški rajonski svet, ki ima na dnevnem redu vrsto vprašanj zlasti socialnega značaja. Za prihodnji teden (17. marca) pa je predvideno razširjeno srečanje v Prosvetnem domu na Opčinah z županom Staffierijem.
vodje (superintendanta), sta CGIL in CISL vztrajali pri takojšnji sindikalni akciji.
In tako se je tudi zgodilo. Trajala je do včerajšnje opoldanske skupščine zaposlenih, ki se je je udeležil tudi Staffieri, in na kateri so — kot nam je povedal predstavnik UIL Fulvio Lizzul — sprejeli sklep o sindikalnem premirju do prihodnjega četrtka. Stavkovna pripravljenost pa se nadaljuje in kot neke vrste izvajanja pritiska so se odločili, da bodo na začetku vsake predstave (tako kot sinočnje druge abonmajske ponovitve Respighijeve La Fiamma) občinstvu prebrali sindikalno sporočilo, ki ga bodo potem razposlali vsem sredstvom javnega obveščanja. V njem bodo razložili razloge za sindikalno pripravljenost in sporočili, da so se zaposleni za prekinitev stavke odločili zato, da bi večinskim strankam omogočili sporazum o izvolitvi novega gledališkega vodstva.
V političnem ozadju spora, ki ga je sprožil odstop dosedanjega superin-tendanta De Ferre, je seveda tudi v tem primeru vprašanje, kateri stranki naj pripade — sicer verjetno ne preveč udobni — teatrski stolček. Socialisti baje kandidirajo Agnellija (ki je očitno dober za vsako priliko), demokristjani pa se taki izbiri hudo upirajo. Lista se — po besedah političnega tajnika, župana in predsednika Verdija Staffierija — noče izreči o kandidaturi, da ne bi še bolj zapletla že itak izredno zapletenega političnega položaja, ki se je ustvaril okrog tega imenovanja. Prav zato je komandant Staffieri — z očitnim uspehom — pozval zaposlene, naj s prekinitvijo stavke omogočijo pozitivno rešitev krize imenovanj v Gledališču Verdi.
Za rešitev krize v Verdiju se je zavzela tudi krajevna KPI, katere predstavniki v občinskem svetu Calabria, Monfalcon in Poli so imeli včeraj o tem vprašanju daljši pogovor z županom Staffierijem. Komunistični predstavniki so županu predočili nekaj svojih predlogov za izhod iz sedanjega položaja, med drugim pa so predlagali tudi novo "tehnično" kandidaturo za upravljanje teatra.
Pogovor z deželnim podtajnikom PSI Arnoldom Pittonijem
Socialisti na deželni kongres za novo opredelitev reformizma
Socialisti iz Furlanije in Julijske krajine bodo imeli, kot priprava na vsedržavno skupščino PSI, ki bo konec meseca in v prvih dneh aprila v Riminiju, v soboto, 21., in nedeljo, 22. marca, svoj deželni kongres, ki bo potekal v konferenčni dvorani tržaškega velesejma. Pred tema vsekakor pomembnima kongresoma, ki bosta postavila smernice nadaljnjemu delu socialistov na deželni in vsedržavni ravni, smo postavili nekaj vprašanj deželnemu podtajniku PSI Arnoldu Pittoniju.
Katero je po vašem mnenju vodilno geslo tega deželnega kongresa, katera bo torej problematika, ki jo boste na njem obravnavali?
Spričo posebnega političnega trenutka, v katerem bosta potekala tako deželni kot 44. vsedržavni kongres PSI, je jasno, da bi naše geslo moglo biti le tisto, ki ga vsebujejo že temeljni dokumenti za državno skupščino, to se pravi »Italija, ki se spreminja, in naloge reformizma«. Prikrojili bomo to geslo našemu deželnemu kongresu, upoštevajoč potrebo, da tudi v Furla-niji-Julijski krajini preidemo od »govorjenega« k dejanskemu reformizmu.
Kako se bodo predstavile na deželnem kongresu notranje komponente PSI?
Znano je, da smo šli na deželni kongres na osnovi dogovora med »Craxi-jevim območjem« in levico. Samo te dve komponenti sta predložili svoj deželni dopolnilni dokument. Obstajata pa še dve skupini, ki se prav tako navdihujeta po reformizmu in Craxijevih stališčih, in se sklicujeta na De Carlija in De Michelisa.
Kakšna je pa teritorialna razporeditev v štirih pokrajinah dežele?
Pokrajinske federacije bodo seveda predstavljene na deželnem kongresu sorazmerno s svojo številnostjo. Znano je, da sama videmska federacija predstavlja okrog 50 odstotkov članstva, in bo torej imela tudi približno polovico delegatov. Kar zadeva zastopstvo komponent, se zdi že gotovo, da bo resolucija »območja Craxi« in levice dobila absolutno število glasov.
Koliko delegatov bo deželni kongres poslal v Rimini in kako bodo razdeljeni po komponentah?
Statut določa, da se izvoli po en delegat na 500 članov. Na tej osnovi mislim, da jih bo šlo na vsedržavni kon-
gres 8. Vsaj dve tretjini bi pa morali pripadati sedanji deželni večini v PSI, to se pravi »območju Craxi« in levici.
Deželni kongres bo po vsej verjetnosti odobril splošne dokumente in bržkone tudi specifične resolucije. Mislite, da bo izglasoval tudi resolucijo o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini?
Predmet razprave na sekcijskih in pokrajinskih skupščinah so bile politične teze in programski smotri, ki jih je odobrilo vsedržavno vodstvo PSI, poleg tega pa dopolnilni dokument, ki sta ga, kot omenjeno, predložili deželni večinski komponenti. Ta odraža stališča teh dveh komponent glede deželne politike in problemov, ki so povezani z delovanjem deželne upra-
Arnaldo Pittoni
Z letne skupščine konzorcija za tovorno postajališče
Povečali promet in ustvarili presežek
Preteklo leto je skozi tovorno postajališče pri Fernetičih šlo 134 tisoč tovornjakov-prikoličarjev, ki so prepeljali skupno milijon 716.291 ton blaga. Število osebja, zaposlenega na različnih področjih, od špedicijskih hiš do storitev, pa se je v zadnjih treh letih od 144 povišalo na 185 zaposlenih.
To je nekaj najvidnejših podatkov iz poročila, ki ga je predsednik konzorcija za izgradnjo in upravljanje tovornega pristajališča, Luciano Russo Cirilic, prebral na skupščini članov. Le-ti so odobrili obračun lanskega poslovnega leta, ki se je zaključil s presežkom 290 milijonov lir. »Gre za posebno pomembne rezultate,« je dejal predsednik Russo, »še zlasti, če upoštevamo trajajočo gospodarsko krizo v sosednji Jugoslaviji in iz nje izvirajoče krčenje menjave po avtonomnem računu. K temu pa moramo prišteti še zastoj tranzita, ki ga je konec pomladi povzročila černobilska jedrska katastrofa. Bilančni presežek pa povrhu potrjuje sposobnost konzorcija, da nadaljuje svoje delo z lastnimi sredstvi in torej brez zunanjih podpor.«
Russo je tudi spomnil, da se je lani začela izgradnja dveh velikih skladišč, ki bi ju morali dokončati sredi leta in
ki bosta omogočili podvojiti skladiščno kapaciteto tovornega kompleksa. Druga lanska pobuda je sporazum s konzorcijem Trieste Gros o oddaji dela operativne površine tovornega postajališča, kjer bodo na površini 45 tisoč kvadratnih metrov zgradili še dve skladišči, namenjeni preskrbi in distribuciji blaga za vso pokrajino.
Predsednik konzorcija je nato naštel temeljne probleme, ki jih bo potrebno rešiti v prihodnje. Prvi zadeva carinske urade, na katere negativno vplivajo vsedržavne razmere in problemi. Drugi je v dejstvu, da še vedno ni mogoče pretovarjati blaga, ki odhaja ali prihaja v Italijo, in da znaša minimalna železniška tarifa od meje do Opčin od 120 do 180 tisoč lir za vsak vagon, k čemur je treba prišteti še znesek, ki ga državne železnice zahtevajo za izvajanje te povezave. K temu je predsednik Russo dodal še potrebo po večjih površinah za parkirišča in po razširitvi poslopja služb, za kar je Dežela Furlanija-Julijska krajina že zagotovila finančna sredstva in kar po njegovih besedah navdaja z zaupanjem vse, ki iščejo odgovore na razvojna vprašanja te pomembne strukture.
V TK predstavitev Mundiala Saše Rudolfa
Zanimivo branje ne samo za športnike
V Tržaški knjigarni sta sinoči Tržaška knjigarna in Združenje slovenskih športnih društev predstavila knjigo tržaškega novinarja Saša Rudolfa z naslovom "Mundial - Svetovna prvenstva v nogometu med bliščem in stvarnostjo", ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Prav zaradi tega, ker sta bila TK in ZSŠDI organizatorja predstavitve, sta tudi predstavnica knjigarne Ude Košuta in pa predsednik Športnega združenja Odo Kalan prva pozdravila udeležence predstavitve, nato pa predala besedo profesorju Josipu Tavčarju, ki je v daljšem govoru predstavil avtorja Saša Rudolfa ter vsebino knjige, ki je redkost v slovenski literaturi. Med drugim je prof. Tavčar dejal, da daje omenjena knjiga jasen občutek, da smatra avtor športne dogodke kot nekakšne preizkusne kamne, ob katerih se razodenejo vse skrite duhovne in duševne silnice narodov, ki jih prirejajo, in ob njih skušajo iztržiti največ, kar se da v obliki političnega ugleda in finančne koristi. V avtorjevih očeh, je dejal prof. Tavčar, so te reakcije na športne dogodke važnejše in tudi v zgolj informativnem pogledu zanimivejše od samih športnih izidov, ki so jih povzročile in ki zaradi tega ostajajo nekje v ozadju, pa čeprav slutimo, je dejal, da so vedno prisotni in da bi brez njih ne bilo ničesar, razen že vnaprej znanega vsakdana. S tem prijemom in v tem slogu, je dejal prof. Tavčar, je napisa-
Na sliki (z leve) Saša Rudolf, prof. Tavčar, Ude Košuta in Odo Kalan
na tudi knjiga, ki nas privlačuje iz več razlogov, saj nas bogati z mislimi in pripombami, še prej kot s podatki in nam daje občutek, da smo prepotovali dobršen del sveta in se naučili marsikaj zanimivega in duhovno dragocenega.
Na predstavitvi je nato spregovoril še Marko Kravos v imenu Založništva tržaškega tiska, ki se je zahvalil tudi Hranilnici in posojilnici na Opčinah, ki je dala svoj prispevek pri izidu omenjene knjige, nato pa je nekaj besed spregovoril tudi avtor sam, ki je povedal, da je hotel s to knjigo tudi nekako približati bodoče svetovno nogometno prvenstvo, ki bo čez tri leta v Italiji in ki bo potekalo tudi v naši
bližini; zato je bil mnenja, da je prav, da izide tudi ta knjiga, ki nam lahko tudi takšne dogodke približa, ne samo s športnega vidika, temveč tudi z vidika države in narodov, kjer se ta športni dogodek dogaja. Lepa prireditev, ki je vzbudila med številnimi udeleženci veliko zanimanja. (N. L.)
■ Pojav "supernove", ki so ga astronomi proglasili za dogodek stoletja, bo v središču zanimivega večera v krožku Che Guevara. O tej edinstveni zvezdi bo govorila prof. Margherita Hack, ki bo tudi na voljo občinstvu za morebitna vprašanja. Prireditev bo danes ob 18. uri v dvorani v Ul. Madon-nina 19.
Obnovili sporazum med EAPT in SZ
Sovjetska zveza je obnovila sporazum s tržaškim pristaniščem o trajektnih zvezah s Črnim morjem za prevoz struktur, naprav in materiala furlanskih tovarn Cogolo in Danieli, ki v Ukrajini gradita obrate čevljarske in železarske industrije. Sporazum so podpisali generalni direktor Pristaniške ustanove Luigi Rovelli in predstavniki mešane sovjetsko-italijanske družbe za cestne prevoze med državama, Italsotra.
Novi sporazum med drugim predvideva povečanje prometa in prilagoditev pristaniških tarif. S sovjetske strani pa je bila izražena odločenost za povečanje izvoznega prometa proti italijanskemu in evropskim tržiščem, še zlasti preko našega pristanišča.
Tatovi v stanovanju
Tatovi so se prejšnjo noč skozi kuhinjsko okno vtihotapili v stanovanje Adriane Manzutto vd. Baldassi v Ul. del Destriero 17. Lastnica stanovanja se je takrat mudila v Rimu, nezaželenega obiska se je tako zavedel njen nečak Giuseppe, ki pa ni znal ugotoviti, ali so zlikovci kaj odnesli. Preiskovalci so po telefonu zasledili lastnico stanovanja, ki jim je povedala, da je imela v manjši skrinjici shranjene dragulje in druge dragocene predmete za skupno vrednost okrog sedem milijonov lir. Policijski agenti so skrbno pregledali vse stanovanje, a skrinjice niso našli.
ve. Jasno je pa seveda, da bodo na deželnem kongresu odobrene tudi specifične resolucije, ki zadevajo široko problematiko Furlanije in Julijske krajine. Ker je eden izmed problemov v naši stvarnosti tudi vprašanje slovenske narodnostne manjšine, ni dvoma, da bo predložena tudi resolucija o zaščiti Slovencev, in da bomo o tem resno razpravljali in sklepali.
Če se nekoliko povrnemo h krajevnim razmeram, zakaj so v drugih pokrajinah socialisti priredili pokrajinske kongrese pred deželnim, na Tržaškem pa bo pozneje?
Po dolgi fazi notranje konfliktnosti je prišlo v tržaški federaciji v zadnjih časih do dejanske enotnosti med dvema komponentama, ki se navdihujeta po vsedržavnem tajniku Craxiju, in levico, torej med somišljeniki deželnega odbornika Carboneja, mojo skupino in somišljeniki tržaškega podžupana Segheneja. Prav pred deželnim kongresom smo dosegli soglasje, kar je omogočilo, da smo se nanj pripravili enotno, kar ni bilo možno v drugih pokrajinskih federacijah. Zato bo tržaška federacija opravila svoj pokrajinski kongres za obnovitev vodilnih organov nekaj mesecev po deželnem kongresu, razen komplikacij, ki bi lahko nastale z morebitnimi predčasnimi volitvami.
Kakšno je pa razmerje med socialističnimi komponentami na Tržaškem?
V	sedanjem trenutku predstavlja reformistična komponenta, sestavljena iz prejšnjih dveh ločin, nekako dve tretjini članstva, ostalo tretjino pa zastopa levica.
In kako se razporejajo v notranjih komponentah slovenski člani stranke na Tržaškem?
V	preteklosti so bili slovenski tovariši skoraj enotni v podpori stališčem, ki jih je zagovarjala moja skupina. Tudi sedaj je še večina slovenskih članov tržaške federacije PSI na mojih pozicijah, nekaj Slovencev se pa tudi opredeljuje za ostali dve krajevni komponenti.
Kakšni so rezultati, ki jih pričakujete od bližnjega deželnega kongresa?
Od deželnega kongresa PSI pričakujemo predvsem premostitev preteklih razmer, neresničnega unanimizma, ki je hromil dejavnost stranke v okviru deželne stvarnosti, a tudi zmanjšalo prispevek socialistov v dejavnosti deželne vlade. Pričakujemo okrepitev dejavnosti stranke, obnovitev vloge njenih notranjih vodilnih organov, od deželnega vodilnega odbora do federacij in sekcij, tako da pride do dejanskega sodelovanja vsega socialističnega članstva pri oblikovanju politične linije PSI. To nam je prvi smoter. Drugi smoter socialistov pa je dati novega zagona delovanju deželne uprave, ki ga sedaj v neki meri označuje predvsem aktivizem predsednika deželne vlade Biasuttija.
Kakšna so pa vaša pričakovanja v zvezi z vsedržavnim kongresom?
Od vsedržavnega kongresa si obetamo potrditev veljavnosti linije o novem socialističnem kurzu in jasnejšo opredelitev novih nalog reformizma, tolmačenega tudi kot nujnost preobrazbe državnih ustanov. Ob tem kongresu se mora tudi razjasniti perspektiva političnega dogajanja na vsedržavni ravni, zlasti glede možnih zavezništev z drugimi strankami, priti mora torej do razjasnitve tudi glede sedanje vladne krize.
Pogovor zapisal LUCIJAN VOLK
razna obvestila
Predsedstvo VZPI-ANPI sporoča, da bo tradicionalno srečanje z večerjo in zabavo v soboto, 14. t. m., ob 19.30 v prostorih DISPRAL — Domjo. Vabljeni vsi naši člani, aktivisti, deportiranci, politični preganjenci z družinami, še posebno mladi antifašisti. Vsem sekcijam priporočamo da pohitijo z vpisi. Vse eventualne informacije na našem sedežu, tel. 730306.
KD Lipa obvešča, da bo danes, 11. t. m., ob 20.30 seja glavnega odbora.
Danes, 11. t. m., ob 16. uri se sestane na sedežu IRRSAE, Ul. Cantu 10, skupina izpopolnjevalnega tečaja VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V VEČJEZIČNEM OKOLJU, ki obravnava govorne napake dvojezičnih otrok. Mentor Lelja Rehar Sancin.
SKD Barkovlje obvešča, da bo jutri, 12. t. m. ob 20.30 redna odborova seja.
-J- Dne 7. marca je umrl 95-letni
Feiix Podgornik
Pogreb bo jutri, 12. t. m., v Zagrebu.
Žalostno vest sporočajo sin Savo, hči Majda, brat Mirko, vnuki in drugo sorodstvo.
Trst, 11. marca 1987
Svojevrsten in prijeten način proslavitve 8. marca v Ricmanjih
V Babni hiši razstavlja štirinajst umetnic
Ženske iz Ricmanj so letos pripravile tako lepo proslavo za 8. marec, da se je bodo prav gotovo še dolgo spominjale. V galeriji Babne hiše so namreč v soboto zvečer odprle likovno razstavo, na kateri sodeluje kar 14 umetnic iz vseh krajev tržaške pokrajine. Ob otvoritvi razstave, ki jo je pripravilo domače društvo Slavec, kot svoj prispevek k proslavi ženskega praznika, je goste v imenu društva pozdravila Sonja Komar, ki se je zahvalila tudi Hranilnici in posojilnici na Opčinah za prispevek, s katerim so lahko pripravili katalog o razstavi, o pomenu razstave pa je spregovorila Lučka Čehovin, ravnateljica knjižnice Srečko Kosovel iz Sežane. »Ob pogledu na to razstavo bi lahko dejala, da prihaja iz src premnogih žena umetniška ustvarjalnost, ki soustvarja tip kulture, ki veže mrak in dan in prenaša ta plamen na otroke in na naslednje rodove. Zato naj bo tudi 8. marec samo eden izmed prihajajočih pomladnih dni, ki prinašajo nove moči, vedre upe in zaupanje v sočloveka, z željo, da bi našle ženske v ustvarjalnem delu veliko zadoščenje«. Na koncu je igralec Joško Lukeš podal dve Kosovelovi pesmi.
Drugi del proslave, v organizaciji članic ZŽl-UDI, se je nato nadaljeval v dvorani Babne hiše, kjer je nastopil domači pihalni orkester. Pod vodstvom dirigenta Kryzanovskega je za-
igral vrsto skladb, njegov nastop pa so z dvema skladbama zaključila še dekleta, ki nastopajo v orkestru.
Temu bogatemu kulturnemu programu sta sledila še govora. V slovenščini je o pomenu 8. marca spregovorila Neva Lukeš, v italijanščini pa Carletta Casali. Praznovanje se je nato nadaljevalo v prijetni družab-
nosti, ob dobro založenih mizah, za ples in dobro voljo pa je poskrbel ansambel Kislo zelje.
Na razstavi, ki bo odprta do 16. t. m., sodelujejo: Megi Pepeu, Ani Tretjak, Jasna Merku, Magda Tavčar, Cla-udia Raza, Zlatka Lokatos, Mihaela Velikonja, Liana Drašček, Giuliana Gerdol, Štefanija Cej, Radenka, Elena Vidau, Zdenka Ota in Sonja Gregori.
Tudi v Bregu so ženske proslavile svoj praznik
Ženske iz mesta in iz okoliških vasi so se v soboto in v nedeljo množično udeležile proslav ob mednarodnem prazniku žensk. V Bregu so domačinke pripravile proslavo v domala vsaki vasi.
V Boljuncu sta o pomenu 8. marca in o vlogi ženske v današnji družbi spregovorili senatorka Jelka Gerbec in Silvana Mondo. Sekcija ZŽI-UDI iz Boljunca je imela v gosteh delegacijo sovjetske ladje Titan 2. Srečanje je omogočilo Združenje Italija - Sovjetska zveza, katerega predstavnica je v svojem pozdravu podčrtala idejo miru in enakosti med narodi. Po »uradnem
delu« je dramska skupina KD Prešeren pripravila kratek skeč v narečju z naslovom »V telovadnici«. Zabava se je nadaljevala z Veselimi godci in tradicionalno loterijo.
Tudi v Prebenegu je imela osrednji govor ob proslavi 8. marca senatorka Jelka Gerbec. Večer so popestrili domači otroci z recitacijami in dramska skupina KD Prešeren z nizom duhovitih skečev. Sekcija ZŽI-UDI iz Prebe-nega se iskreno zahvaljuje vsem domačinkam, ki so pripomogle k uspehu praznika.
Magda Švara
Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika
Vse bralce, ki so se prijavili za izlete Primorskega dnevnika, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine za potovanji v Berlin in na Elbo jutri, 12. marca, od 8.30 do 13. ure na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. Drugi obrok za Berlin je 250.000 lir, za Elbo pa 100.000 lir. Tretji obrok bo treba poravnati v začetku aprila.
Uredništvo
gledališča
ROSSETTl
Danes ob 20.30 bo stalno gledališče Teatro Biondo iz Palerma uprizorilo Shakespearovo delo IL RACCONTO D'IN-VERNO, ki ga je prevedel Agostino Lombardo. Režija Pietro Carriglio. V abonmaju odrezek št. 8. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
V petek, 13. t. m., ob 20. uri tretja predstava Respighijeve opere LA FIAM-MA. Dirigent Maurizio Arena, režiser Carlo Maestrini. Ponovitev v nedeljo ob 16. uri.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Rosa L., dram., ZRN 1986; r. Margarethe Von Trotta; i. Barbara Sukowa, Daniel 01brychsky.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Capriccio, er., It. 1987, r. Tinto Brass; i. Francesca Dellera, Andy J. Forrest, □□
EXCELSIOR II - 16.00, 22.00 La famiglia, dram., It. 1986, 135'; r. Ettore Scola, i. Vittorio Gassman, Fanny Ardant.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 II colore dei soldi, dram., ZDA 1986; r. Peter Fa-irman; i. Paul Newman, Tom Cruise.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 I ragazzi della porta accanto, srh., ZDA 1985, 100'; r. Massimo Mazzucco; i. Walter Chiari, Luca Barbareschi, □
EDEN - 15.30, 22.00 II petalo del sesso, porn., □ □
PENICE - 16.00, 22.15 Non aprile guella porta IL, srh., ZDA 1986, 100'; r. Tobe Kleiser; r. Jey Cramer, Veronica Car-twright,
MIGNON - 16.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney.
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; 104'; r. Jean-Jacques Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 La mosca, .tant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronenberg; i. Jeff Goldblum, Glena Davis, □
RADIO - 15.30, 21.30 Marina e il suo cinema, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ O
izleti
Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja od 8. do 10. maja izlet v Toskano. Cena
150.000	lir. Vpisovanja do 31. marca v baru doma A. Sirka v Križu.
Dramska skupina KD Prešeren je popestrila praznovanje 8. marca v Boljuncu
Na proslavi dneva žena v Prebenegu so nastopili domači otroci
Na nedeljski proslavi v Dolini je sodelovala dramska skupina KD Vodnik
Slovensko
HUHfe	/SPDT\ Planinsko
Tržaška	društvo
knjigarna	ffiHal Trst
VAS VABITA
v četrtek, 12. t. m., ob 18. uri v prostore TRŽAŠKE KNJIGARNE na predstavitev knjige alpinista VIKIJA GROŠLJA
V prostranstvih črnega granita - Karakorum ’86
O avtorju in potopisu bo spregovoril DUŠKO JELINČIČ. Večer se bo nadaljeval ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani s predavanjem in predvajanjem diapozitivov VIKIJA GROŠLJA o GORAH SVETA.
		
razstave		včeraj - danes
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	Krožku za trgovino in turizem -
Ul. S. Nicolo 7 - razstavlja slikar Lucio COVRA.
V	galeriji AL BASTIONE - Ul. F. Ve-nezian 15 - bo do 13. marca na ogled razstava treh umetnikov: F. BERNINIJA, C. FUCHSA in C. GALLA.
V	galeriji LOŽA v Kopru je do konca marca na ogled razstava skulptur in risb akademskega kiparja DUŠANA DŽA-MONJE.
V	Občinski galeriji na Trgu Unita razstavlja svoja dela do 18. t. m. slikar PIERO CONESTABO.
V	Beneški galeriji v Čedadu razstavlja CLAUDIA RAZA FLOREANČIČ svoje slike.
Na srednji šoli E. Kardelja v Dutovljah razstavlja svoje skulpture in umetniško obrt BOGOMILA DOLJAK.
V	Mestni galeriji v Piranu bodo danes, 11. t. m., otvorili razstavo menškega umetniškega fotografa AUGUSTA SAN-DERJA.
šolske vesti
Šolsko skrbništvo je razpisalo redna natečaja po naslovih za dopolnitev pokrajinske lestvice za stalež: za pomožno osebje (3. službena stopnja) ter za tehnične sodelavce (4. službena stopnja). Natečaja se lahko udeleži neučno osebje 3. oz. 4. stopnje in tudi začasni suplenti, ki v roku natečaja dosežejo dve leti (24 mesecev) odgovarjajoče službe. Rok za predložitev prošenj zapade 16. t. m. Informacije na sedežu Sindikata, Ul. F. Fil-zi 8 (I. nadstr.), tel. 61193. Urnik: ponedeljek, sreda, petek od 11. do 12. ure, torek, četrtek od 16. do 17. ure.
Danes, SREDA, 11. marca
KRIŠTOF
Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.04 — Dolžina dneva 11.38 — Luna vzide ob
13.35	in zatone ob 4.58.
Jutri, ČETRTEK, 12. marca
DOROTEJA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.09 najnižja -4 cm, ob 7.11 najvišja 23 cm, ob 13.55 najnižja -46 cm, ob 20.44 najvišja 34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
4,5	stopinje, zračni tlak 1023,7 mb ustaljen, veter 16 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 6,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mirjam Spazzapan, Barbara Paviot, Danjel Salvi, Marta Bul-garelli.
UMRLI SO: 69-letna Albina Primossi, 75-letna Evelina Mauro, 65-letni Carlo Zorzut, 74-letni Giuliano Ouerin, 82-let-na Maria Di Benedetto, 78-letna Giovan-na Paronuzzi, 73-letna Valentina Poljanec, 67-letni Renato Trevisan, 90-letni Giovanni Genzo, 92-letna Angela Fracas-so, 94-letna Paola Babuder.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9. marca, do sobote, 14. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje), Trg Oberdan 2, Ul. Tiziane Vecellio 24.
FERNETIČI (tel. 229355) samo po telefonu za najnujnejše primere.
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil TRIO MOZART.
Glasbena matica — sezona 86/87, 7. abonmajski koncert. V petek, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ZLATOMIRA NIKOLOVA — mezzosopran, IVAN- SANCIN — bas, LOVRENC ARNIČ in ALEKSANDER ROJC klavir. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.
Danes, 11. t. m., ob 21. uri v gledališču Cristallo koncert orkestra HAYDN PHILHARMONIA, dirigent Ezio Rojatti.
razne prireditve
SKD Tabor — knjižnica P. Tomažič in tovariši.
V petek, 13. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje z dr. LOJZETOM BERCETOM na temo: »IZ BEOGRAJSKE PERSPEKTIVE PO LASTNIH IZKUŠNJAH«. Vabljeni!
KD I. Grbec — Skedenj priredi v soboto, 14. t. m., ob 20.30 KULTURNI VEČER PD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZABREŽCA. Nastopata: MPZ Slovenec in Dramska skupina z veseloigro »Življenje, veselje, trpljenje«. Vabljeni!
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, priredi turnir remija v dvojicah: ženske, moške ali mešane. Nadaljuje se turnir briškole in trešeta ob torkih, četrtkih in sobotah ob 20.30.
Kmečka zveza v sodelovanju s krajevnimi vrtnarji vabi na 2. tehnično srečanje z načelnikom pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. FANTINO, ki bo danes, 11. t. m.j ob 19. uri v prostorih KD Kolon-kovec, Ženjan 46. Na tem srečanju bo dr. Fantina predaval o uporabi herbicidov v vrtnarstvu.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prirejajo skupno proslavo 8. MARCA, DNEVA ŽENA. Proslava bo v petek, 13. t. m., ob 17. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Na programu bodo: priložnostni govor, kratkometražni dokumentarni film »Portret A. Černigoja« in kratka družabna igra. Vabljeni!
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, vabi na proslavo dneva SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 15. t. m., ob 17. uri. Sodelovali bodo domači recitatorji, osnovnošolski, otroci in mešani zbor M. Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
NA PUSTNI TOREK v Dijaškem domu je nekdo pomotoma vzel dolgo, žensko, temnomodro jopo. Najditelj naj kliče tel. 225079.
UVOZNO — IZVOZNO goriško podjetje išče sodelavca ali sodelavko, po možnosti s prakso, za izvrševanje uvoznih in izvoznih operacij, pripravljen potovati v inozemstvo. Žahteva se popolno znanje slovenskega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico, Ul. XXIV Mag-_gio 1, pod šifro »Sodelavec«.
IŠČEMO VOZNIKA z ali brez kamiona z mešalcem betona za kontinuiran prevoz betona na področju Goriške. Potrebna obrtnica za prevoz blaga za tretje osebe. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Mešalec«.
ŽELITE SE učiti francoščino, Francozinja diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega učenja jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
ŽENSKA SREDNJIH LET išče zaposlitev
kot hišna pomočnica ali otroška negovalka, na razpolago več ur dnevno. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Hišna pomočnica«.
PRODAMO trgovino jestvin. Tel. 208272 od 9.30 do 12. ure.
OSMICO je odprl Ivan Antonič — Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino.
IŠČEM v najem majhno stanovanje v mestu ali na deželi ali pa kupim hišico tudi potrebno popravil. Tel. 228390.
SPREJEMAM naročila za nakup čebeljih družin in matic. Tel. 229407.
ŽENSKA srednjih let išče zaposlitev kot točajka ali kuharica. Tel. 200665 ob urah kosila.
PRODAM KOSILNICO za traktor znamke »gaspardo«, kompletno s kardanom in grablje na sonce, troje koles znamke »piave« v dobrem stanju. Tel. v popoldanskih urah na št. 226213.
menjalnica			10. 3. 1987
Ameriški dolar		1308. -	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 		708.25	Švicarski frank 			 839.50
Francoski frank		211.50	Avstrijski šiling			 100.40
Holandski florint 		626.	Norveška krona 			 185,—
Belgijski frank		33.30	Švedska krona			 199.70
Funt šterling		2065.	Portugalski eskudo ..		 8.70
Irski šterling		1877.	Španska peseta			 9.60
Danska krona		186.	Avstralski dolar 			 840,—
Grška drahma 		9.10	Debeli dinar			 1.85
Kanadski dolar 		955.	Drobni dinar			 1.85
npliTn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DV*II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
ti in morje
vojko colja
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
Pomanjkanje vode največja skrb in strah ob morebitnih brodolomih
Po splošni ohladitvi, ki je po našem mnenju glavni in tudi edini vzrok smrti za brodolome na Jadranu, če izvzamemo utopitve, moramo seveda spregovoriti tudi o drugih zapletih, ki se pojavljajo ob brodolomih. Vsi priročniki postavljajo na prvo mesto pomanjkanje vode.
To vprašanje je od vedno plašilo mornarje, z njim so se spoprijemali ob prvih odkritjih tudi posadke na velikih jadrnicah. Danes takih težav skoraj ne poznamo, saj imamo na ladjah že ogromne desalinatorje, ki nam sproti proizvajajo pitno vodo. Prav tako si na našem morju dopustniški kapitani s tem vprašanjem ne belijo preveč glave. Na krovu imajo navadno vedno dovolj pitne vode in drugih pijač, da jih ne skrbi tudi enotedensko križarjenje brez obnovitve zalog. Povsem drugače je z nedeljskimi kapitani. Ti vzamejo na nedeljski potep navadno le enodnevno zalogo, ki se izkaže nezadostna, če morajo iz enega ali drugega razloga dalj časa ostati na morju. V glavnem gre tu za okvare motorja ob zgrešeni navadi, da nismo nikogar obvestili o našem potepu. V takem primeru se seveda prične boj za obstanek. Isto se seveda zgodi ob brodolomu.
Na naši zemljepisni širini potrebuje človeško telo dnevno od 2,50 litra do 5 litrov vode. Količina je v glavnem odvisna od zunanje temperature in vlažnosti zraka. Ob morebitnem brodolomu moramo torej poskrbeti, da rešimo s potapljajoče se barke čimvečjo zalogo pitne vode. To je seveda vse prej kot lahko, če nismo že prej pomislili na tako možnost in smo zato imeli na krovu že pripravljeno železno rezervo vode. Ob tem postaja torej jasna prednost nepotopljivega plovila, saj bomo tudi v napol potopljeni barki brez večjih težav rabili naše zaloge, ko bomo čakali na reševalce. Tudi v primeru, da ni nihče sprožil alarma, nas bo prej ali slej opazila kaka ladja, v najslabšem primeru nas bodo tokovi in veter zanesli na kako obalo ali otok. To lahko seveda traja tudi dalj časa, a tudi ob najmanj ugodnih okoliščinah lahko računamo, da nas bo v dveh tednih morje nekam zaneslo. Na
Jadranu moramo zato računati na dvotedenski boj za obstanek. Kot prvo moramo zato razdeliti zaloge vode za to obdobje. Prvi dan brodoloma je bolje, da ne zaužijemo niti kapljice, s tem navadimo obisti na novi položaj. Šele po 24 urah pričnemo deliti prve obroke od pol litra in več glede na zalogo. Vode ne smemo spiti takoj, temveč jo moramo popiti na obroke. Vodo zadržujemo nekaj časa v ustih, z njo si ovlažimo tudi ustnice, pijemo pa po majhnih požirkih.
Ob vsem tem ne bo odveč nasvet, da bi imeli na krovu vsaj dva sončna distilatorja, ki morsko vodo spremenita v pitno. Italijanski proizvajajo približno poldrugi liter vode dnevno, iz uvoza pa lahko že dobimo ameriške iz Gore-Texta, ki nam zagotovijo do 3 litre vode dnevno. Delovanje teh desa-linatorjev je zelo preprosto. Naprava je napihljiva, ima obliko krožne poso-
de s črnim dnom, nad njo pa je razpeta prozorna tulipanasta kupola. V bistvu deluje na principu izhlapevanja morske vode s črnega dna na prozorno kupolo, kjer se vlaga kondenzira in se zbira v malem rezervoarju. Povsem razumljivo je naprava neuporabna ob oblačnem vremenu. Spravljena zavzema malo prostora, da bi jo lahko imel na krovu vsak dopustniški kapitan. Med drugim je treba navesti, da pridobivanje pitne vode zaposluje brodolomce, ki se tako ne prepuščajo malodušju.
Vodo si lahko priskrbimo tudi iz rib, ki vsebujejo od 50 do 80 odstotkov vode. Nič čudnega torej, da jugoslovanski predpisi zahtevajo med varnostno opremo tudi ribiški pribor. O tem bomo obširneje pisali, ko bomo navajali vprašanja prehrane. Vsekakor pa lahko trdimo, da ne bi smel na Jadranu ob minimalni preventivi zaradi pomanjkanja vode nihče umreti.
Naj krotimo trmoglavce?
»Uh, kako si trmasta!« sem živčno vzkliknila v ponovnem spopadu s svojo triletno hčerko. V trenutku jeze mi je bilo nesprejemljivo, da ne rpzume moje logične razlage in še naprej trmoglavi po svoje. Kasneje, ko sem se pomirila, se mi je od nekod pritihotapila misel, da so pri otrocih obdobja trme v razvoju nekaj nujnega... Zamikalo me je, da bi spoznala nekaj več o tem, da bi ne bila svoji hčerki krivična s svojim kreganjem, morda tudi s klofuto.
Kaj nam pravzaprav preprečuje, da bi dovolili otrokom, naj svobodno delajo, kar želijo. Odgovor je na dlani — sama njihova prihodnost. Živeti bodo morali v družbi, ki do posameznika postavlja svoje zahteve. Torej moramo otroka vzgajati za to družbo, ne smemo mu dovoliti, da bi počel, kar si sam želi.
In kaj si želi?
Spoznali smo ga kot dojenčka, ki je bil tako silno nebogljen v svoji košarici, da mu res nismo mogli postavljati zahtev. Iz njega se je razvil pravi »bombon-ček«, ki nas je vsak dan presenečal s svojimi drobnimi domislicami. Starši si ga kar nismo mogli nagledati in prehvaliti, ko smo o njem pripovedovali.
In sedaj — zaprepadeno včasih gledamo svojega tri- ali štiriletnika, ki nam ga je — tako slišimo — pokvaril vrtec. Sedaj ni več tisti srčkani otrok, pač pa trmoglavo otroče, ki se nam zoperstavlja...
In vendar ni tako. Tudi brez vrtca bi naš otrok doživel obdobje trme, tudi brez tega bi ne mogli zadržati njegove ljubkosti, ki jo ima do treh let, zaman je tudi vsako prizadevanje, da bi to obdobje podaljšali z zadrževanjem otroka doma. (»Saj bi že lahko šel v vrtec, pa kaj, naj bo raje letos še doma. Že tako prehitro odrastejo!«)
Njegov razvoj gre svojo pot. Otrok ne bo večno središče vsega dogajanja. V obdobju tiste »srčkanosti«, ki smo jo že omenili, poznamo sicer dobo egocentrizma, ko otrok v resnici doživlja svet tako, kot da bi bil sam njegovo središče.
Mogoče je res, da vrtec s svojo družbeno ureditvijo nekoliko pospeši procese socializacije. Otrok mora začeti upoštevati tudi druge, navaditi se mora na čistočo, ne sme več vsega od kraja nositi v usta, in sploh mora odpraviti celo vrsto »slabosti«, ki pa pravzaprav to niso, saj so le običajne razvojne značilnosti dve- do štiriletnega otroka.
Take njegove značilnosti so največkrat v nasprotju z družbeno vrednimi lastnostmi. Starši se morajo zato spoprijeti s težko nalogo, da umazanijo spremenijo v skrb za čistočo, željo po uničevanju v previdno ravnanje s predmeti, nesramežljivost prelevijo v sramežljivost, otrokovo sebičnost v obzirnost ter radodarnost in podobno.
Vzgoja hoče torej doseči prav nasprotno od tega, kar si otrok želi in kar mu nudi ugodje. Pred njegovo lastno dobro počutje postavlja zehteve odraslih. Starši pa v svoji neučakanosti ta vzgojni postopek še potenciramo in ga včasih preoblikujemo v nekaj nasilnega, kar bi z nekoliko več potrpljenja, ne bilo potrebno.
Otrok je pravzaprav v obdobjih trme v stalni borbi. Med seboj se borijo njegovi nagoni, nagibi in želje ter vzgoja, ki ga sili v prav nasprotne si situacije. Odrasli ga neprestano kregamo, popravljamo, prepovedujemo mu to ali ono, v otroku pa raste občutek neugodja, ki se počasi razvija v odpor in trmo.
Pravzaprav bi z nekoliko zmožnostmi za opazovanje ugotovili, da tudi sami reagiramo z odporom, če nas kdo neprestano kritizira, in da nam sonce zasije šele takrat, ko nas kdo pohvali. Mi pa velikokrat v svoji naglici sredi obveznosti, ki nas v vsakdanjem življenju čedalje bolj bremenijo, še časa nimamo za pohvale, ostane nam le trenutek za ostro karanje trme naših otrok, ne da bi se pomudili ob tem, kaj trma pomeni.
Priznam, omejujem se le na trmo predšolskih otrok, vendar bi prav lahko govorila o trmi naših otrok v predpuberteti, ko ima revček še to nadlogo, da ni več mali nebogljenček, mi pa postavljamo predenj že celo vrsto hudih zahtev, katerim ni vselej kos. Pri tem pa se jezimo, češ »izbil ti bom trmo iz...« Prevečkrat smo to frazo ponovili, da bi jo morali izpisati.
Nasilno odpravljanje trme pa je v prvem otrokovem obdobju škodljivo tudi zato, ker je dokazano, da se dve tretjini človeške nasilnosti razvijeta ravno v obdobju do petih let. Kako naj torej obravnavamo otrokovo trmo?
Prostorska stiska nam bo dovolila odgovor na to vprašanje šele kdaj drugič.
III
!■!■
lil
^	' 'Iv

današnji televizijski in radijski spovedi
c ;


■
i p
[
n rai i_____________________________
7.20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nan,: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Informativna oddaja: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	'Izobraževalna oddaja: Komično gledališče - Satira
15.30	Izobraž. oddaja: Literatura
16.00	Nanizanka: La bala dei cedri
16.30	Risanka: Biskitts
17.30	Risanka: Tao Tao
18.00	Dnevnik - Kronika
18.30	Filmska oddaja: Colosseum
19.40	Almanah, vreme, dnevnik
20.30	Nanizanka: Due assi per un tur-bo (r. Stelvio Massi, i. Philippe Leroy, Renato D'Amore)
21.35	Nadaljevanka: Časa Cecilia (r. Vittorio De Sisti, i. Delia Scala, Giancarlo Dettori, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.45	Športna sreda: boks, ob zaključku dnevnik in Iz parlamenta
^ RAI 2 ___________
10.00	Izobraž. oddaka: Odprta šola
12.00	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik. Ob trinajstih 13.25 Knjižna rubrika
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Informativna oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
17.55	Kmetijska oddaja: Odprti prostor
18.15	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick -Morte nel bosco
19.30	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Dnevnik, šport
20.30	Film: The day after - II giorno dopo (fant, ZDA 1984, r. Nicho-las Meyer, i. Jason Robards)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - reportaža
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: La gatta (dram., Fr. 1958, r. Henry Decoin, i. Francois Arno-ul, Bernhard Wicki)
L A" RAI 3	____________]
12.00	Šport v ljudskih igrah (1. del)
12.30	Informativna odd.: O volni
13.00	Informativna odd.: Obletnice
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraž. oddaja: Filo diretto
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.45	Film: Ammazzoni bianche (kom.,
It. 1936, r. G. Righelli)
17.05	Zabav, odd.: Vse o... nas
18.00	Aktualna oddaja: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35	Tednik: Dogodki in osebnosti, ki jih obravnava kronika
20.05	Izobr. odd.: Monografije
20.30	Prenos iz Milana: Top Moda '87
21.00	Film: iz niza Čudovita obsedenost - Una donna nel lago (dram., ZDA 1947, r. Robert Montgomery, i. Audrey Totter)
22.55	Dokumentarna oddaja: Delta
23.40	Dnevnik
0.10 Filmska oddaja: Čudovita obsedenost, vmes filma Film (Samuel Beckett, r. Alan Schneider, i. Buster Keaton) in odlomki iz Vi-deodrome (Wes Craven, fant., 1982, r. David Cronenberg)
j	RTV Ljubljana
10.05	TV mozaik: TV drama - Gospod Dimkovič (M. Vučetič)
11.20	Mostovi
11.50	Integrali (pon.)
15.45	Tv mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroška oddaja: Primožev dnevnik - 'Torek, danes sem zdravnik' (avtor Leopold Suhodolčan, rež. Anton Tomašič, i. Niko Gor-šič, Brane Ivanc, Janez Hočevar, Alenka Vipotnik, Metka Leskovšek, Božo Vovk in Mirko Bogataj; pesmi Miroslava Košute, glasba Urbana Kodra)
18.20	Dokumentarna oddaja: Skrivnosti morja (5. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26 Vreme in dnevnik
20.05	Mednarodna obzorja
20.55	Film tedna: Med ljubeznijo in smrtjo (dram., ZDA 1969, r. John Huston, i. Angelica Huston, As-saf Dajan, Anthony Corlan)
22.20	Dnevnik
22.35	Rezerviran čas
| ^ TV Koper	___
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja bo v celoti posvečena aktualni problematiki ribolova v tržaškem zalivu z obravnavanjem mnenja strokovnjakov in javnosti. Prispevek je pripravila koprska redakcija.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry 20.25 TV dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: Un altro varieta (r. Antonello Falgui)
21.35	Dokumentarec: Automania -Fino ai limiti
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Nanizanka: I cavalieri del cielo
23.00	Dokumentarec: Čile danes
f Jjj] CANALES ___________
8.35	Rubrika: Forum
9.00	Nanizanki: Aspettan-do il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttiinfamiglia
12.10	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Canto d'amore (dram., ZDA 1947, r. Clarence Brown, i. Katherine Hepburn)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Un piedipiatti a Beverly Hills (krim., ZDA 1984, r. Martin Brest, Eddie Murphy)
22.30	Dok. odd.: Big Bang
23.15	Nanizanke: Mississip-
pi, 0.15 Sguadra speci-ale, 1.15 Missione im-possibile
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je-Hollywood, Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Čharlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.20 Spenser
23.15	Film: I 9 di Dryfork City (vestern, ZDA 1966, r. Gordon Douglas, i. Bing Crosby)
1.25 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
V ^|> ITALIA 1___________
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: Famiglia Yea-gers (kom., ZDA 1978, r. Vincent Sherman, i. Eddie Albert)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Kviz: O.K. Il prezzo e giusto
22.35	Aktualnosti: Contro-corrente
23.20	Nanizanke: Ai limiti delTincredibile, 0.20 Toma, 1.20 Simon & Simon
BfljJ TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanki: Vite rabate, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Il fichissimo del baseball
18.00	Risanke:	Voltron-
Transformens
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: Amore amaro (dram., It. 1974, r. F.
Vancini, i. Lisa Gasto-. ni, Leonard Mann)
22.30 Film: Niente vergini in collegio (erotični, ZRN-Fr. 1979, r. Andre Farvvagi, i. N. Kinski, G. Sandguist)
0.30 Film: La canzone del Mississippi (kom., ZDA 1952, r. Allan Dwan, i. Ray Middle-ton, Muriel Lawrence)
j ^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, Il tappeto orientale
15.30	Glas. odd.: Musič box 17.45 Variete: Al Paradise
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Maggior-domo per signora
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk 0.30 Informativna oddaja:
Speciale La Grotta 1.00 Glasbena oddaja: News dal mondo
[j|£ TELEOUATTRO j
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Rastline, Umetnost. Mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice: Križem-kraž, Od Milj do Devina; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: pihalni kvintet RTV Ljubljana; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice;
19.20	Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Prenos iz Celovca; 22.30 Melodije;
22.50	Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi v Makedoniji; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Melodije naj...naj...;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Srečanje s psihologinjo;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba;
16.15	Edig Galletti; 17.10 Bubbling; 18.33 Klasični repertoar; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Poudarek prijateljstvu ob naši meji
V soboto v Romansu pobratenje s Krajevno skupnostjo Šempeter
V Kulturnem domu v organizaciji SMReKK
Jazz in blues glasba novi obrazi, sproščen večer
Na Goriškem je že kar precej občin, ki so pobratene z občinami v tujini ali v drugih krajih Italije. Največ jih je pobratenih z občinami ali krajevnimi skupnostmi v Jugoslaviji. Razlog za ta pobratenja so prijateljstvo, ustvarjeno v bojih proti fašistom in nacistom, saj so furlanski garibaldinci našli prav v slovenskih krajih na Primorskem oporo za njihovo delo. V nekaterih drugih primerih pa imajo pobratenja drug razlog, segajo v dogajanje v letih prve svetovne vojne. Ponekod pa so bili razlogi za pobratenje čisto drugačni.
V bratovščino pobratenih občin vstopa tudi Romans, furlanska občina na zahodnem robu Goriške, ki že meji na Videmsko pokrajino. Občino vodijo, od ločitve z Vilešom (kraja sta bila v eno samo občino združena leta 1927, ločila pa sta se sredi petdesetih let), komunisti in socialisti.
Pred leti so se občinski upravitelji Romansa odločili, da izberejo za pobratenje kak kraj v Sloveniji, tak, ki ne bi bil predaleč. V pogovorih z upravitelji Nove Gorice so prišli do zaključka, da se bodo pobratili s Krajevno skupnostjo v Šempetru.^
Prvo fazo pobratenja v Šempetru so že izvršili. Druga faza bi bila morala biti v Romansu lani tik pred koncem leta. Zaradi zapletov v zvezi z inciden-
tom v Tržaškem zalivu pa so slavnost sporazumno odgodili na kasnejši čas.
Ta čas je sedaj prišel. Dokončna slavnost pobratenja bo v soboto popoldne v Romansu. V avditoriju E. Ga-lupin v Romansu bo ob 16. uri uradna slavnost pobratenja. Priredili pa bodo tudi kulturni program v katerem bodo sodelovali mladinski zbor Voci bian-che iz Tapogliana in Chioprisa, zbor KK Vipava iz Šempetra in folklorna skupina Sin Furlans iz Medeje.
Ob tej priložnosti pa bodo v Romansu priredili še neko drugo kulturno prireditev in sicer skupinsko razstavo štirih slovenskih zamejskih slikarjev. Svoja dela bodo razstavljali Silvan Bevčar, Hijacint Jussa, Vladimir Klanjšček in Andrej Kosič. Ob otvoritvi razstave v socialnem centru v Ulici Roma v Romansu bo govoril kritik Milko Rener. Otvoritev razstave bo ob 18.30.
Posvet KPI o problemih Štandreža
Komunistična sekcija Marvin in svetovalci KPI v štandreškem rajonskem svetu priredijo danes, v sredo, 11. marca, ob 20. uri, na sedežu Rajon-
skega sveta v Štandrežu, posvet z zastopniki raznih društev ter skupin iz tega kraja. Govorili bodo o razširitvi vaškega pokopališča, o nogometnem igrišču, o novih cestnih infrastrukturah, o onesnaženju, razvoju kmetijstva in drugih oblikah gospodarskega razvoja.
KPI bodo na tem posvetu zastopali Silvino Poletto, Roberto Busolini, Italo Chiarion, Carlo Peresson in Ivan Bratina.
Seja v Gradežu
V Gradežu se bodo na zadnjo sejo danes popoldne ob 17. uri sešli svetovalci tamkajšnjega občinskega sveta. Izvoljeni so bili pred štirimi leti. V tem času je prišlo do krize v večinski koaliciji. Ustvarila se je nova v kateri so sodelovali republikanci, komunisti, zeleni, socialdemokrati, v zadnjem času še socialisti. KD je ostala v opoziciji. Pred kratkim pa je predstavnik zelenih zapustil koalicijo. Ta ima le 10 od dvajsetih svetovalcev, in tako ne more sprejeti nobenega sklepa. Svetovalci PRI, KPI, PSDI in PSI bodo zaradi tega danes podali ostavko. Občinski svet bo razpuščen, prišlo bo do komisarske uprave. Še to pomlad naj bi bile predčasne volitve.
Jazz in blues glasba, novi obrazi, sproščen večer, na katerem se je vsakdo čutil del nekega dogajanja.
Vaje v živo, tako so si organizatorji zamislili večer, je priredil Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub (SMReKK) v petek, 6. marca, zvečer y mali dvorani Kulturnega doma. Ob glasbi skupine Jazz Bana Free Band, ki jo sestavljajo Peter Rener (klavir), Mimmo della Ventura (kitara), Donato Zolia (saks), je narodno mešana druščina našla skupne pogovore in priložnost za medsebojno spoznavanje. Večer je začel rasti v počasnem ritmu, ki je proti koncu tudi postopoma pojemal: ni šlo za koncert, ne za ples. Bil je nekak "Cafe concert" osemdesetih let, ki je marsikoga v svoji neobičajnosti presenetil.
Glasbeniki so vadili in preizkušali svojo glasbo, Kinoatelje je večer prenašal "v živo" na monitorjih in s tem preizkušal svoje tehnične in ustvarjalne sposobnosti, na zidu so visele očarljive risbe še nepoznanega ustvarjalca Hermana Kosiča, Gianfran-co Zeccarelli je improviziral gledališki prizorček, prisotni pa so vse skupaj sprejemali in doživljali ob kozarčku vina, sproščeno, a pazljivo.
Jazz Bana Free Band je igral dobro zajeti fusion s primesmi pristnega
bluesa; zaradi elektronskih bobnov je bila glasba hote notranje vznemirljiva, a tudi omamno atmosferska, izziv lagodnemu posluhu.
Vaje v živo so bile vsekakor "drugačen" večer, prikladen preraslim in nedoraslim, klin v pomanjkanje novih oblik družabnosti, klin, ki bi ga ne bilo škoda zasaditi še kdaj.
V novogoriški knjižnici
Predstavitev knjige Julija Beltrama
V	novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo jutri, v četrtek, 12. marca, ob 19. uri, predstavitev najnovejše knjige Julija Beltrama z naslovom Pomlad v Istri. Gre za knjigo spominov protagonista v povojnih letih, ko se je v Istri utrjevala jugoslovanska ljudska oblast. Je nekako nadaljevanje, pa čeprav v drugačnem kraju, v Istri, prejšnje Beltramove knjige o dogajanju na Goriškem v prvih letih po osvoboditvi, ko je šlo za to kateri državi bodo pripadli kraji na Goriškem.
V	Novi Gorici bodo na predstavitvi knjige govorili avtor, Danilo Bašin, Salvator Žitko, Jože Hočevar in Raul Šiškovič.
Uporaba umetnih tekočih gnojil za izboljšanje kraških pašnikov
Poskus na 70 ha nad Polačem s prispevkom Pokrajine
Varnost na igriščih
Tudi goriški pokrajinski odbornik za šport Mirko Špacapan je bil pred dnevi na sestanku na glavnem sedežu CONI, kjer so razpravljali o varnosti na stadionih in drugih športnih objektih. To v zvezi z divjanjem navijačev, ki smo mu vedno bolj pogosto priča v zadnjem času. Kot je znano je na tem sestanku minister za notranje zadeve Scalfaro predlagal, da bi domača društva sama morala odgovarjati za škodo, ki jo navijači povzročajo v kraju, kjer se vrši tekma.
Na tem sestanku je bil tudi govor o pomanjkanju športnih struktur v nekaterih krajih. Ta problem bodo delno rešili,saj je znano, da je pred časom rimska vlada nakazala precej sredstev za posodobitev nogometnih stadionov v predvidevanju svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo leta 1990 v Italiji-
Sv. Hilarij in Tacijan
Vse pogosteje je v zadnjem času slišati predloge, da bi 16. marec, ko sta v koledarju zabeležena sv. Hilarij in Tacijan, ki sta zavetnika Gorice, upoštevali kot praznični dan. Včeraj je bil o tem vprašanju govor na srečanju med županom Scaranom, predstavniki sim dikalnih zvez CGIL/CISL/UIL, združenja obrtnikov in malih industrijcev. Goriški župan je opozoril na ločene pristojnosti občine in drugih ustanov. Občina bi lahko odredila zaporo trgovin in obrtniških delavnic ter zaporo občinskih uradov.
Predstavnik združenja obrtnikov je predlagal, naj bi letos praznik uvedli poskusno, medtem ko naj bi kasneje določili razne podrobnosti. Predstavnik združenja malih industrijcev pa je izrekel nekaj pomislekov.
Tajnik delavske zbornice UIL, Fla-vio Snidero, je županu Scaranu priporočil naj bi se občina v večji meri angažirala za ponovno vzpostavitev praznika 2. junija.
Kakšen bo uspeh gnojenja pašnikov in travnikov na Krasu s tekočimi umetnimi gnojili? Prvi odgovor bo na razpolago že čez kakšen mesec, dokončni pa šele čez kakšno leto, ko bodo strokovnjaki, ki delajo na tem področju lahko postregli z dovolj zanesljivimi in točnimi podatki.
V sodelovanju med Deželnim centrom za raziskave na področju kmetijstva v Pozzuolu, univerzo v Padovi, podjetjem Enichem , Združenjem rejcev goriške pokrajine ter Kmetijskim nadzorništvom in s finančnim prispevkom Goriške pokrajine, so te dni pričeli z izvajanjem zanimivega poskusa. Okrog 70 hektarjev kraških pašnikov nad Polačem (v občini Poljan) bodo pognojili z novim tekočim umetnim kombiniranim gnojilom (dušik, fosfor, kalij), ki ga je začelo proizvajati podjetje Enichem šele pred kratkim. Laboratorijski poskusi so se začeli pred dvema letoma, poskusno gnojenje v naravi pa so prvič opravili na večjih površinah šele lani, v Karniji (Malga Glazzat) pa tudi v Venetu.
Poskus na posestvu Samsa nad Polačem je torej drugi v deželi in od njega si strokovnjaki Deželnega centra za kmetijstvo, tehniki Enichema in strokovnjaki Kmetijskega nadzorništva veliko obetajo. V praksi bodo namreč dokazali, da je tudi opustele kraške gmajne in goličave mogoče s primernimi ukrepi spremeniti v bogate pašnike. Ob uporabi novega tekočega umetnega gnojila so že z dosedanjimi poskusi dokazali, da je pridelana količina krme znatno večja in kvalitetnejša. Ne samo po vsebini beljakovinskih
in drugih snovi, ampak tudi zaradi raznolikosti rastlinskih vrst.
Kot zanimivost velja zabeležiti, da so pri podjetju Enichem razvili tudi povsem nov postopek, ki zadeva samo trošenje gnojila. Na težko dostopnih območjih planinskih pašnikov se je kot izredno uspešna pokazala uporaba helikopterja z vgrajeno posebno razpr-šilno napravo. Helikopter uporabljajo tudi na Krasu, kjer bo prvemu gnojenju s tekočim gnojilom sledil še drug poseg, predvidoma konec maja, ko bodo v mešanici, seveda ob upoštevanju ugotovitev stanja na pašnikih, povečali količino dušika.
Seveda se novo tekoče gnojilo lahko prši tudi z atomizerji in drugimi do zdaj razpoložljivimi pripomočki. Uporaba helikopterja pomeni varčevanje na času in pa možnost, da se gnojilo raztrosi tudi na zelo težko dostopnih krajih.
Od aprila do jeseni se bo na pašnikih nad Foljanom pasla čreda okrog sto glav mlade govedi in na podlagi prirastka bo mogoče napraviti že prvi obračun, kolikšen je uspeh novega načina gnojenja.
Poskus bodo nadaljevali tudi v prihodnjem in v naslednjih letih. Ciklus pa naj bi zaključili predvidoma v štirih do petih letih.
Tako je na ponedeljkovem srečanju z novinarji, kjer so predvajali tudi krajši filmski zapis o lanskem poskusu na planini Glazzat nad Možcem (Mog-gio Udinese), poskus je financirala tamkajšnja Gorska skupnost, povedal pokrajinski odbornik dr. Alberto To-mat.
O delovanju novega umetnega gnojila, ki naj bi v kratkem povsem izpodrinilo do sedaj znana in močno razširjena umetna gnojila v trdem stanju (prah ali zrna), je govoril dr. Pradella. Tekoče gnojilo naj ne bi puščalo v zemlji težko razgradljivih spojin, kar je menda stalen pojav pri do sedaj razširjenih klasičnih umetnih gnojilih. »Programirano je za gnojenje rastlinskih vrst in ne za gnojenje zemlje.« Drugi pomemben element so proizvodni stroški, ki so znatno nižji zaradi neprimerno nižje uporabe energije.
Dr. Pradella je opozoril tudi na drugi pomemben element: z uporabo tekočega goriva se zmanjšuje nevarnost požarov v gozdovih in na pašnikih. Sestavino so namreč do zdaj uporabljali pri gašenju gozdnih požarov.
Prve poskuse uporabe novega tekočega gnojila, so v lanskem letu opravili tudi za gnojenje gozdov v Karniji. Zaradi razmeroma upočasnjenega vegetacijskega ciklusa in ob upoštevanju, da so gozdovi na tem območju precej stari, se bodo prvi rezultati pokazali šele v dveh, treh letih. Postopek je pri gozdovih namreč nekoliko bolj dolgotrajen, medtem ko poteka obnova travišča hitreje in so uspehi opazni že v obdobju nekaj tednov, oziroma nekaj mesecev.
■ Še do konca tedna je mogoče podpisati za zakonski osnutek za reformo pokojnin, ki ga je predložila sindikalna zveza CISL. Podpišejo lahko vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Podpise sprejemajo na županstvih.
Polno zaposlitev v ladjedelnici bodo dosegli prihodnje leto
Za tržiško ladjedelnico je bilo potrjeno naročilo petih novih ladij; to bo omogočilo postopno vračanje na delovno mesto že do konca letošnjega leta vseh delavcev, ki so v dopolnilni blagajni. Polno zaposlitev v ladjedelnici naj bi dosegli v začetku prihodnjega leta.
Tak je zaključek nedavnega srečanja med delegacijo Intersinda, sindikalne zveze ter predstavnikov tovarniškega sindikalnega sveta. Na omenjenem sestanku je bil govor tudi o zmanjševanju števila zaposlenih delavcev ter o načinih za favoriziranje predčasne upokojitve, oziroma samostojne odpovedi.
Na sestanku je bil, kakor je slišati, govor o splošni problematiki, medtem ko se bodo s specifičnimi vprašanji spoprijeli v kratkem.
Pomembno je preedvsem to, da je bil potrjen obseg naročil za tržiški obrat in da bo dopolnilna blagajna do konca leta odpravljena.
Psihoanaliza in slikarji
Kakšna je povezava med psihologijo in umetnostjo. Na to vprašanje bo skušal odgovoriti dunajski psihoanalist dr. Wilfried Daim, ki bo v petek, 13. t. m., ob 18. uri predaval v Attemsovi
palači na povabilo Instituta za mite-levropska kulturna srečanja in Pokrajinske uprave. Predavanje jg nekakšna smiselna dopolnitev razstave del Alfreda Kubina, ki je bila v pokrajinskem muzeju lani jeseni in ki je naletela na velik odmev tudi v drugih krajih države. Dr. Daim, ki se poleg z zdravniško stroko ukvarja tudi z zbiranjem slik, bo skušal, tudi s predvajanjem diapozitivov, prikazati povezanost med psihologijo in umetnostjo. Govor bo o delih nekaterih zelo znanih avstrijskih slikarjev (Kubin, Schatz, Probst, Grosz, pa tudi Goya) ter o njihovem likovnem izražanju ter duševnem počutju.
Ob tej priložnosti bodo v Attemsovi palači pripravili tudi manjšo razstavo grafik in slik.
Jutri v Kulturnem domu
Lov na čarovnico
V okviru pomladanskega ciklusa Kinema 87 bodo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu predvajali film Lov na čarovnico. Film je bil prikazan na beneškem festivalu leta 1981. Režija A. Brein, v glavnih vlogah pa nastopata Lil Terselius in Anita Bjoerk.
Ze spet različna gledanja o vodenju goriške KZE?
KPI zahteva sklic skupščine
V vodenju Krajevne zdravstvene enote naj bi najbrž spet prišlo do nesoglasja. Tako menijo komunisti, ki zahtevajo čimprejšnji sklic skupščine. Menijo, da je prišlo do različnih gledanj med strankami, ki so zastopane v ožjem vodilnem odboru KZE, tj. med PSI in PSDI na eni ter KD na drugi strani. Zaradi tega nesoglasja naj bi sploh ne bi bilo moč sklicati seje skupščine.
Iz tiskovnega poročila KPI povzemamo, da je predsednik skupščine Calzolari, demokristjan, prejšnji dan sklical sestanek načelnikov skupin. Na njem bi se morali zmeniti kakšna naj bo vsebina dnevnega reda za predvideno skupščino. Na sestanku so bili prisotni zastopniki KPI, PRI in KD. Socialistov in socialdemokratov ni bilo poleg. Prav tako ni na sestanek prišel predsednik KZE Robustelli, socialist.
Načelniki so se zaradi tega razšli, ne da bi sploh kaj razpravljali. Komunisti menijo, da je sklic skupščine nujen. Na njej bi morali govoriti o odprtih vprašanjih bolnišnic v Gradežu in Krminu ter o vrsti drugih stvari, ki ločujejo tako koalicijske stranke kot tudi Gorico ter Tržič.
Na ta namigovanja komunistov pa so direktno zainteresirani hitro odgovorili. Socialistov ni bilo poleg, ker da so bili angažirani s svojim kongresom.
Socialdemokrati s svoje strani trdijo, da je bila njihova odsotnost na prej omenjenem sestanku tehničnega zna-čaja.
Predsednik KZE Robustelli pa s svoje strani pravi, da nima nič proti sklicanju skupščine. Na sestanek načelnikov skupin, da ni prišel, ker je predhodno vedel za odsotnost nekaterih,
zaradi tega ne bi bil sestanek uspešen. Robustelli trdi tudi, da je vodilni odbor KZE že pripravil načrt restruktu-racije zdravstvenih naprav. Delno naj bi bilo zadoščeno tudi Gradežanom in Krminčanom, saj bi v obeh bolnišnicah uredili tudi prostor za trideset bolniških postelj. Tako bi bilo zadoščeno najbolj nujnim potrebam obeh krajev. Seveda pa bi tako v Gradežu kot v Krminu uresničili tudi deželni načrt o izkoriščanju naprav tako kot zahteva Deželna uprava, ki namerava tu odpreti posebne službe deželnega značaja.
Odstraniti koruzna stebla
Goriški župan je izdal ukaz o obveznem uničenju koruznih stebel. Lete je treba odstraniti z njiv do 15. aprila. Stebla se lahko uporabijo za nastilj, lahko pa se zažgejo ali podorjejo. Ukrep ie usmerjen v preprečevanje širjenja koruznega molja ter drugih zaje-dalcev.
Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika
Bralce, ki so se prijavili za izlet Primorskega dnevnika, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine za potovanje v Berlin in na Elbo, jutri, 12. t. m., od 8.30 do 12. ure na upravi PD v Gorici.
Drugi obrok vplačila za Berlin znaša 250 tisoč lir, za Elbo pa 100 tisoč lir.
Tretji obrok bo treba poravnati v začetku aprila.
razne prireditve
V Domu Andreja Budala v Štandrežu bo v petek, 13. t. m., ob 20.30 pesniški večer v počastitev letošnjega kulturnega praznika. Pripravlja KD Oton Župančič.
razna obvestila
Družabno srečanje članov slovenskih sekcij VZPI-ANPI bo 28. marca letos v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prijave: za Doberdob v semenarni Pri Mili, za Peč, Rupo in Gabrje pri Ludviku Preglju, v Sovodnjah v pekarni Cotič, na Vrhu pri Virgilu Černiču, v Štandrežu pri Stanku Marušiču in Aldu Tabaju, za Dol in Jamlje pri Mariu Semoliču in Ettoreju Moru, v Podgori pri Ivanu Bregantu in Ediju Maligoju in v Števerjanu pri Francu Komicu.
Slovensko planinsko društvo Gorica
priredi v nedeljo, 15. t. m., avtobusni smučarski izlet na Nevejsko sedlo, kot pripravo na društveno tekmovanje, ki bo 5. aprila. Priporoča udeležbo predvsem tečajnikom, ki se bodo pobliže seznanili s tekmovalno progo. Na razpolago bo smučarski učitelj. Prijave še danes in jutri v trgovini Bavcon, oziroma na sedežu društva.
kino
Gorica
VERDI 20.30 »Ladulatore«. Gledališka predstava.
CORSO 18.00—22.00 »Uomini duri«. E.
Montesano in R. Pozzetto.
VITTORIA 17.30—22.00 »Iniziazioni di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »La ragazza di Lisis-trata«. Gledališka predstava. EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Prostovoljci«. DESKLE 19.30 »Jolandina skrivnost«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. Primo Maggio 94, tel. 73328.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Giovanni Mar-chesi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Carlo Zorzut, krsto s posmrtnimi ostanki pripeljejo iz Trsta v cerkev v Podturnu, od tod bo pogreb na glavno pokopališče.
Respighijeva melodrama »Plamen« v uprizoritvi gledališča Verdi
Uprizoritev Respighijeve melodrame »Plamen« (La fiamma) po libretu Claudia Guastelle, predzadnjega dela na repertoarju gledališča Verdi v sezoni 1986/87, se je rodila v nesrečnih okoliščinah. Za premiersko predstavo je bila dvorana na pol prazna', bila je slabo ogreta in začela se je z zamudo, čeprav manjšo od napovedane zaradi protesta celotnega gledališkega kolektiva. Na začetku drugega dejanja je predstavnik kolektiva z odra prebral izjavo, v kateri so bila našteta vsa neurejena vprašanja v tej ugledni gledališki hiši, predvsem pa ožigosano dejstvo, da je gledališče že lep čas praktično brez ravnatelja in učinkovite vodstvene strukture. Predstavnik kolektiva je na koncu napovedal ultimativno prekinitev vsakršnega delovanja v gledališču če ne bo tržaški občinski svet na svoji seji (prejšnji petek) ukrepal in imenoval novega (ali potrdil dosedanjega) ravnatelja. Ker se to ni zgodilo je kolektiv svoj ultimat tudi uresničil in vse do torka so odpadle vse predstave.
Razmere v hiši so očitno vplivale tudi na delovno razpoloženje v kolektivu, čeprav je - resnici na ljubo - uprizoritev tega zahtevnega dela
odražala zavzet profesionalni pristop vseh dejavnikov, ki pa le ni mogel pričarati predstave, ki bi v zadovoljivi meri posredovala notranjo napetost dogajanja in pasional-ne vzgibe, simbolizirane v moči Erosa in začaranosti na človeško duševnost in njegova reagiranja. Respighijeva glasba (in libreto), ki ne more prikriti vzdušja in načinov izražanja časa v katerem je nastala (v razcvetu fašistične bombastičnosti) in ki se v temačni melodrami oslanja na slogovno večplastnost od arhaizmov in bizantinizmov (dogajanje je preneseno v bizantinsko Ravenno v zadnja leta VII. stoletja) do postromantične melodičnosti, je sicer našla v Mauriziu Areni dirigenta, ki je svoj pristop pravilno zastavil, žal, pa v orkestru ni našel razpoloženega izvajalca, tako da je v glavnem manjkala izvedbi skladnost med besedilom in muziko in da se je slogovna večplastnost porazgubila v preveč linearnem muziciranju in zato scenskemu dogajanju ni mogla nuditi ustrezne opore. Bolje se je znašel zbor (uvežbal ga je Andrea Giorgi), ki je svoj zahtevni delež odpel ustrezno in mnogo prispeval k slikovitosti posameznih
prizorov. Za režijo Carla Mestrinija bi težko našli kaj posebej pohvalnega, pač pa so bili zelo lepi in bogati kostumi Tita Varisca, ki je zasnoval tudi klasično, slogu časa{ ustrezno sceno.
Nosilna vloga pripada Silvani, mladi drugi ženi ostarelega Ozarha Basilija, ki jo njegova mati Evdosija obtoži čarovništva in krivde za Ozarhovo smrt. Vlogo je sopranistka Giovanna Casolla odpela z glasovno in odrsko suverenostjo in njena osebnost se je v vseh ozirih močno dvignila nad povprečno raven izvedbe. Glasovno je presenetil tudi baritonist Alessandro Cassis v vlogi Basilia s svojim v vseh legah izravnano polnim in dramatično barvitim glasom, medtem ko je tenorist Carlo Bini v vlogi Ezarhovega sina Donella, v katerega se Silvana zaljubi, s svojim rezko oblikovanim in nebarvitim glasom ustvaril dokaj bled lik. Solidna je bila mezzosopranistka Carmen Gonzales kot Evdosija, posebej je treba omeniti še Stelio Doz v vlogi Moniche, nastopila pa so še Katja Angeloni, Rosanna Didone, Araclly Haengel, Gloria Scalchi, Cinzia De Mola, Armano Caforio, Antonino Tagliareni in Gi-anna Jenco. (jk)
Spomin na Kitajsko
V Benetkah se je zaključila razstava o Kitajski. Stari umetniški izdelki so priklicali v Benetke izjemno število ljudi. V vseh obiskovalcih bo ostal spomin na nevsakdanji dogodek in na srečanje z drugo civilizacijo in njenim
nenavadnim bliščem
Razstava Piera Conestaba
V Občinski galeriji na Trgu Unita v Trstu je prejšnji petek odprl umetniško razstavo slikar Piero Conestabo, ki je dal na ogled preko dvajset slik večjega in manjšega formata. O njem je na otvoritvi govoril umetnostni kritik Carlo Milic. Razstava bo odprta do 18. t. m.
Ob prihodu pomladi
V Benetkah se bodo vrstile številne obsežne razstave
MARKO VVALTRITSCH
BENETKE — Ob prihodu pomladi Odborništvo za kulturo občine Benetke pričenja s prirejanjem razstav, ki si jih bodo ogledali seveda najprej domačini, potem pa še turisti, ki velikokrat pridejo v to prelepo mesto prav zato, da bi videli to ali drugo razstavo.
Ta petek, 13. marca, bodo v Napoleonovih sobanah Palače Correr na Trgu sv. Marka odprli razstavo beneškega umetnika Guida Cadorina. Ustvarjal je v tem stoletju tja do sedemdesetih let. Razstava bo odprta do 3. maja, založba Electa pa je izdala katalog s spisi Giuseppa Mazzariola,' Rossane Bossaglie, Giandomenica Ro-manellija in Susanne Biadene.
Cadorin je bil slikar, ki je vedno iskal nekaj novega. Ni se hotel vključiti v nobeno skupino ali šolo. Sodeloval je na pomembnih razstavah. Veliko je delal tudi v opremljanju večjih
stavb, velikih hotelov pa tudi cerkva. Pripravil je tudi kartone za mozaično dekoracijo katedrale sv. Justa v Trstu. V Benetkah bo razstavljenih osemdeset del, ki so jih prireditelji dobili iz raznih muzejev ter osebnih zbirk.
Razstavni prostori v Palači Fortuny pa že več časa služijo za ogled razstav priznanih fotografskih mojstrov. Še eno tako razstavo bodo odprli 11. aprila (odprta bo do 19. julija). Naslov
razstave bo »Dialectical Landscapes«. Prikazanih bo približno 200 slik ameriških fotografov, ki iščejo nova pota v prikazovanju krajine. Slike bodo prvič razstavljene v Italiji. Na razstavi sodelujejo fotografi Robert Adams, Lev/is Baltz, VJilliam Eggleston, John Gossage, Stephen Shore. Tudi za to razstavo je založba Electa pripravila katolg. Tekste v njem je napisal Paolo Costantini, ki je razstavo tudi pripravil.
Bleščeče barve Krasa
Tržiškega slikarja Orlanda Polana poznamo že dolgo let, saj je že razstavljal v Trstu in tudi v Gorici ter Novi Gorici in drugod. Je to slikar močnih barv in krepkih potez. Med drugim zelo rad zajema v motivnem bogastvu Krasa, jesenskega, ko ruj žari v vseh barvah, v poletju, ko je kraški kamen ob sončni pripeki posebno bel, pa tudi v zgodnji pomladi, ko je Kras odet v svežo zeleno barvo. Skratka Poian rad slika Kras, vendar je diapazon njegove motivike zelo zelo širok.
Od petka, 6. t. m., pa je tržiški slikar gost miljske galerije »II Mandracchio«, torej malega razstavišča ob sedežu miljske turistične ustanove. Na razstavo je Poian dal svoje novejše stvaritve, ki bodo na ogled le do 12. t. m. (Fre)
Notranje pregrade preprečujejo pravi odnos do Slovencev
Razgovori o sožitju so pri nas doma. S političnimi in kulturnimi utemeljitvami se večkrat prepletajo čustveno obarvane trditve za ali proti njemu. Ljudje, ki živijo v narodnostno mešanem okolju doživljajo zelo različne izkušnje, ki jim jih nudi jezikovno in kulturno heterogena družba. Trst, ki želi postati razvito znanstveno-tehnološko središče, z velikimi težavami otresa s sebe vezi preteklosti. Sodelovanje je otežkoče-no zaradi predsodkov, nezaupanja, omejenosti, ki se trmasto upirajo potrebam drugega tisočletja.
V zvezi z vprašanjem sožitja, je zanimivo mnenje človeka, ki ni Tržačan in zato ni pod vplivom zgodovine tega mesta. Profesor Riccar-do Luccio, docent uporabne psihologije na tržaški Univerzi, je prijazno privolil, da se pogovori za naš dnevnik.
Mnogi so mnenja, da bi osveščanje o kulturi in življenju Slovencev v Trstu razvilo kulturo sožitja. Misliš, da je mogoče s samim informiranjem spremeniti odnos tistih tržaških Italijanov, ki nasprotujejo sodelovanju med našima skupnostima, oziroma tistih, ki so indiferentni do nas?
S samim informiranjem ni mogoče spremeniti negativnih odnosov, kvečjemu jih lahko preusmerimo. Italijanski nacionalisti imajo o Slovencih izkrivljeno predstavo. V njihovih očeh je to narod nerazvitih .kmetov, ljudi z omejenimi sposobnostmi, kot je pravil znani Timeus. To je nedvomno rasistično gledanje, ki temelji na prepričanju, da nima kmečka kultura zadostnega dostojanstva in je zato Slovenec manjvreden in nekulturen. V primeru, da bi tako misleče Italijane seznanili z zakladi slovenske književnosti, bi samo preusmerili negativno gledanje. Lahko bi z informiranjem dosegli samo to, da bi priznali pomembnost vaše kulture, vendar s pripombo, da se razvija v Ljubljani ali da jo poprečni človek ne upošteva. Dokaz, da so Slovenci na visoki ravni, ne spreminja predstave in odnosa do te narodnostne skupnosti. Odnosi so v tem primeru odvisni od podzavestnega doživljanja. Neprepustna plast ovira dotok informacij do racionalnega nivoja teh ljudi. Poznavanje določenih dejstev je brez dvoma koristno, ni pa kos zahtevni nalogi za izboljšanje medsebojnih odnosov.
Pri osvajanju novih informacij mora človek najprej razstaviti staro zgradbo vedenja, zato da lahko nova spoznanja postavi na pravo mesto. Samo tako lahko spreminja in prenav-
lja svoje poglede na stvari in mišljenje. Vemo, da povzroča ta proces podiranja starih procesov v človeku tudi določeno krizo in negotovost. Dvom v ustaljene miselne kalupe ali celo zanikanje mnenj, rušita človeško stabilnost. Misliš, da ovira spreminjanje odnosov tudi strah in nesposobnost odrekanja preteklosti?
Brez dvoma obstaja pri nekaterih ta problem stratifikacije določenih sovražnih odnosov, ki izhajajo še iz obdobja Avstro-Ogrske. Italijanska buržuazija je bila že takrat rasistično nastrojena proti Slovencem. Kljub temu da je sožitje zgodovinsko utemeljeno, je težko spremeniti določena prepričanja, saj temeljijo odpori do Slovencev predvsem na iracionalni podlagi. Preseneča na primer dejstvo, da velik del italijanske tržaške mladine o narodnostnem položaju v Trstu sploh ne razmišlja samostojno, ampak sprejema kot resnične predvsem vse negativne oznake, s katerimi italijanski nacionalisti označujejo Slovence. Vse, kar je povezano s to narodnostjo moti in povzroča mržnjo. Vzrok tega odpora pri mladih pa ni odvisen od neke napačne miselne strukture, ampak je predvsem čustveno obarvan. Nepremišljeno psovanje Slovencev je seveda lažje od poglobljenega razmišljanja o lastnih koreninah in identiteti. Znano je, da ima skoraj vsak Tržačan v svojem družinskem krogu slovensko babico, na katero rade volje pozabi.
Poleg tega moramo upoštevati tudi nezadovoljstvo, ki ga povzroča globoka gospodarska kriza, ki pesti Trst. Slabo počutje in jeza dobita večkrat duška v nacionalističih napadih na Slovence, ki postajajo nekak ventil za marsikatero frustracijo.
Ne smemo pozabiti še na pomembno postavko, ki zavira razvoj odnosov in sicer na identifikacijo Slovencev s komunisti in Vzhodom. Trst je za mnoge zadnja postojanka zapadnega sveta in ameriškega imperija, ki ga je treba za vsako ceno braniti pred slovanskim svetom.
Vsi ti negativni vplivi ovirajo sožitje pri nas, mislim pa, da je najhujša ovira pomanjkljivo razmišljanje o teh problemih. Težko je spremeniti to gledanje s samim informiranjem. Koristnejši je način dela, ki ga je uvedla Skupina 85. Ta skupina se ne omejuje na golo osveščanje o kulturi našega ozemlja, temveč je ustvarila v svoji sredi resnične pogoje za sodelovanje obeh narodnosti.
V našem mestu, kjer so človeški odnosi pestri in včasih tudi otežkočeni zaradi prisot-
nosti dveh narodnosti, je tudi osebnostni razvoj ljudi pod vplivom narodnostnih konfliktov, pritiska in neugodja. Kako vplivajo občutki krivde na razvoj medsebojnih odnosov?
Pri Slovencih, ki se oddaljijo od svoje skupos-ti, je proces asimilacije izredno hiter. Človek, ki izbere drugo narodnost, zelo težko ohrani kulturni zaklad izvirne narodnosti. Spreminjanje lastne identitete je seveda zapleten in boleč proces, ki povzroča tudi občutke krivde. Kdor se je odpovedal svojim koreninam, najde za to opravičilo, s katerim dokazuje pravilnost izbire celo samemu sebi.
Glede občutkov krivde, ki se porajajo skupaj s konflikti, je treba poudariti, da Slovenci ne odklanjajo italijanskega prebivalstva. Zahtevajo in branijo le svojo pravico do pripadanja slovenski narodnostni skupnosti. Zelo dobro poznajo in spoštujejo italijansko kulturo. Tega ne bi mogli trditi za večinski narod, ki ni seznanjen niti z najpomembnejšimi predstavniki slovenske književnosti, kot so Prešeren, Cankar, Kosovel. Poznavanje obeh kultur je torej enosmerno. Pri Slovencih pa pogosto občutimo klimo, ki je značilna za napadane postojanke.
Kaj misliš o vlogi manjvrednostnega kompleksa v odnosih med obema skupnostima?
Mislim, da obstajata v Trstu dva zelo močna večvrednostna kompleksa. Vsaka skupnost je glede svojega notranjega delovanja zelo kritična, ne sprejema pa zunanjih pripomb. Slovenci imajo na primer bogato razvit smisel za humor na medosebni ravni, medtem ko so za ironijo popolnoma nesposobni na uradnem nivoju. Kompleksi manjvrednosti se pojavljajo pri posameznikih takrat, ko nastopi proces asimilacije. Pri tistih, ki obdržijo lastno identiteto in živijo s svojo skupnostjo tega pojava nisem opazil.
Vem, da živiš v Trstu šele osem let; dobro poznaš specifične probleme mesta, obvladaš naš jezik in našo književnost. Vključil si se torej v polni meri in aktivno slediš tej zapleteni realnosti. Kako doživljaš ta razdvojen Trst?
Sam sem izbral Trst za svoje mesto in mi je všeč, kljub neštetim protislovjem. Mrzim politiko ločevanja obeh skupnosti in trpim zaradi pregrad, ki zavirajo zbližanje. Zaradi tega se ne morem identificirati z italijanskimi Tržačani in stojim zunaj te nekonstruktivne logike. Mislim pa, da je majhen odstotek šovinistično nastrojenih Italijanov manj zaskrbljujoč, kot je pereč pro-
blem površne analize pri mladih. Ta pojav me močno moti, predvsem zato, ker ljubim obe kulturi in se zavedam, v kolikšni meri so mladi, zaradi zgrešenega pristopa do nacionalnega vprašanja, prikrajšani. Osebno imam močno izoblikovano narodnostno in kulturno identiteto, ki je seveda italijanska, poznavanje slovenske kulture pa me nenehno bogati in izpopolnjuje. V tej zvezi rad povem misel: če mi nekdo da 1000 lir in mu jaz dam 1000 lir, ostane obema še vedno 1000 lir. Če mi pa kdo ponudi svojo idejo in mu jaz vrnem svojo, imava oba dve ideji. Trst se ne zaveda tega svojega kulturnega zaklada, vendar so se razmere v zadnjih letih nekoliko izboljšale. Ko sem se priselil v Trst, bilo je po podpisu Osimskega sporazuma, je vladala v mestu velika napetost, ki je danes ne zasledimo več v taki meri. V teh letih se je politična podoba precej razjasnila in poenostavila. Tržaška buržuazija, ki se je takrat identificirala z Listo za Trst, je začela v njo dvomiti. Danes predstavlja lista predvsem skupino starih reakcionarnih šovinistov. Opažam, da so se mnogi zavedli izkrivljanja dejstev in končno spoznali resnične namene strankinih krogov. Zato mislim, da so danes pogoji za dialog manj obremenjeni. Ne razumem ravnanja SSk in zdi se mi zelo neprimerno, ko s podpiranjem lokalnih uprav, prispeva k temu, da si Lista ponovno prilisiči določeno zaupanje ljudi. Lista je brez dvoma glavni nasprotnik Slovencev in sožitja, zato je SSk, in predvsem pa občinski svetovalec Lokar, prevzela s svojo odločitvijo do vaše narodnostne skupnosti veliko odgovornost.
Kaj misliš o bodočem razvoju med našima skupnostima?
Odnosi med večino in manjšino se spreminjajo z družbeno preobrazbo. Ko nastopijo gospodarske težave, se tudi ti odnosi zaostrijo, ker se večinski narod sprošča z napadi na šibkejšo skupnost. Ponavljam, da je potrebno predvsem ustvariti možnosti za pobude, ki naj omogočajo skupinsko delo med Slovenci in Italijani. Poznam primere, ko so nekateri Slovenci npr. odklonili sodelovanje pri univerzitetnem glasbenem centru, misleč, da vodi v asimilacijo. Ne strinjam se s takimi pogledi in mislim, da se je treba otresti podobnih strahov. Sodelovanje je potrebno predvsem zato, ker daje možnost za izmenjavo kulturnega bogastva.
Zapisala SONJA SIRK
Po sklepu izrednega komisarja in predsednika CONI Carrara
V ponedeljek v Trstu v organizaciji »II Meridiana«
Tretjega tujca zaenkrat ne bo
RIM — Italijanski nogometni svet bo nekaj časa imel »hrane« za razpravo, pa tudi morda za žolčne polemike. Predsednik italijanskega olimpijskega odbora in izredni komisar nogometne zveze Franco Carraro je namreč sklenil, da v sezoni 1987-88 ne bo še mogoče najeti tretjega tujca, za katerega so se nekateri (med temi sta bila tudi Juventus in Milan) vneto zavzemali. Carraro je svojo odločitev utemeljil na podlagi treh dejstev. Prvo je to, da mora katerakoli sprememba stremeti za znižanjem stroškov, medtem ko na podlagi sedanjih računov izhaja, da tujci stanejo več kot domači igralci. Poleg tega so mobilnost tujcev kot spektakularnost in morebitno znišanje stroškov zagotovljeni že z ukrepi, ki jih je Carraro sprejel oktobra lani in ki zagotvaljajo, da prvoligaši lahko zamenjajo dva nogometaša iz tujine. Nazadnje bo treba preveriti, tudi v pričakovanju bližnjih srečanj s komisarjem
evropske gospodarke skupnosti Marinom, v kakšni obliki gre določila evropske gospodarske skupnosti uveljaviti na športnem področju.
Tako ali drugače, odmevov na Car-rarovo odločitev ne bo manjkalo. Že včeraj so si izjave sledile kot na tekočem traku, seveda pa so vsi ponavljali že znana stališča. Tisti, ki so nasprotovali tretjemu tujcu, so seveda Carrara hvalili, ostali pa, med katerimi je bil tudi predsednik Juventusa Boniperti, so dali vedeti, da ne bodo kar tako vrgli puške v koruzo, Vsekakor pa je večina za to, da bi tretji tujec lahko igral v sezoni 1988-89.
Kolesarstvo: Irec Roche vodi na dirki Pariz - Nica
PARIZ — Včerajšnjo drugo etapo kolesarske dirke Pariz - Nica (Chalon-Sur-Saone - Saint Etienne) je osvojil Belgijec Eddy Planckaert, Irec Step-
hen Roche pa je ohranil prvo mesto na skupni lestvici, na kateri mu sledijo: 2. Marie (Fr.) po 14"; 3. Maechler (Švi.) 14"; 4. Leali (It.) 18"; 5. Mottet (Fr.) 21"; 6. Zimmermann (Švi.) 23”; 7. Chiappuc-ci (it.) 28"; 8. Fignon (Fr.) 29"; 9. Mag-nano (It.) 29" 13. Kelly (Ir.) 36".
Petitu kolesarska dirka po Kampaniji
SORRENTO (Neapelj) Na 55. kolesarski dirki po Kampaniji se je uveljavil Giuseppe Petito, ki je 209 km prevozil v 5.33'46" s poprečno hitrostjo 37,391 km na uro. Sledijo: 2. Rossi; 3. Paganessi, oba isti čas; 4. Bugno po 8"; S.Chioccioli 8"; 6. Fondriest 8"; 7. Cal-caterra 47"; 8. Lauritzen (Nor.) 47"; 9. Moroni 47"; 10. Amadori 47".
Zaradi slabega vremena (sneg in led na cesti) so morali organizatorji progo spremeniti. Dirke niso med drugimi končali Moser, Saronni in Argentin.
Nagradili športnike leta
Po sklepu mednarodne nogometne zveze
Kazen za Angleže še traja
Košarka: v evropskih pokalih
Že danes prvi finale
ŽENEVA — Anglija ne bo mogla nastopati v evropskih nogometnih pokalih niti v sezoni 1987-88. Tak je bil sklep izvršnega odbora mednarodne nogometne zveze, ki je zavrnila prošnjo angleške nogometne zveze, da bi vendarle preklicali odločitev, ki so jo sprejeli 3. junija 1985, štiri dni po tragediji na bruseljskem stadionu ob finalni tekmi pokala prvakov med Ju-ventusom in Liverpoolom.
V svojem poročilu UEFA sicer pravi, da je z zanimanjem vzela na znanje ukrepe, ki so jih sprejeli v Angliji, da bi zajezili val nasilja na stadionih, vendar si je vzela še eno leto časa, da bi dobro preverila, ali so ukrepi tudi obrodili sadove. Vprašanje bo torej znova na dnevnem redu v začetku leta 1988. Iz poročila izhaja, da bodo angleške enajsterice lahko spet igrale v evropskih pokalih v sezoni 1988-1989, seveda če se bo položaj medtem povsem normaliziral.
Danes Italija - Španija
BARLETTA (Bari) V okviru kvalifikacij za evropsko mladinsko nogometno prvenstvo se bo Italija danes
pomerila s Španijo. Doslej je Italija odigrala eno tekmo, proti Malti, katero je premagala s 4:0.
Brady zapustil Ascoli
ASCOLI PIČENO — Irski nogometaš Liam Brady bi pri Ascoliju moral ostati do konca sezone, vendar je sporazumno z društvom razveljavil pogodbo. Brady, ki je že igral pri Arse-nalu, Juventusu, Šampdorii in Interju, bo svojo kariero nadaljeval pri angleškem West Hamu.
Valdano zbolel za hepatitisom
MADRID — Argentinski nogometaš Jorge Valdano, ki sedaj igra pri Real Madridu, je zbolel za hepatitisom in ga vsaj dva meseca ne bo na igrišče.
Passarelle ne bodo tožili
GENOVA Argentinski nogometaš Daniel Passarella, ki je v nedeljo na srečanju med Sampdorio in Inter-jem udaril mladega Maurizia Piana, ki je skrbel za pobiranje žog ob igrišču, je včeraj obiskal mladeniča in se mu osebno oprostil. Mauriziov oče je povedal, da Passarelle ne bodo tožili.
Srečanja v evropskih košarkarskih pokalih gredo h kraju. Že danes bo na vrsti finale ženskega pokala Ronchet-ti, v katerem se bo milanski Deborah v Wittelsheimu v Franciji pomeril s sovjetsko Daugavo iz Rige. Šlednja je dolga leta s Semjonovo v svojih vrstah bila nepremagljiva, sedaj pa kaže, da se je začel njen zaton, saj ji tudi v domačem prvenstvu ne gre kot prej.
Tudi v drugi tekmi, finalu pokala prvakinj, bo zaposlena italijanska peterka, in sicer Primigi Vicenza, ki se bo jutri v Solunu srečala s sovjetskim Dinamom iz Novosibirska. Favoritinje so sevede Italijanke, ki so že zmagale v obeh kvalifikacijskih tekmah.
Pred zadnjim in obenem odločilnim kolom je tudi pokal prvakov. Trenutno imajo po 12 točk tako Tracer kot Makabi in Orthez, Zadar jih ima 8, Real Madrid 6 in Žaljgiris 4. Tracer ima boljšo razliko tako proti Makabiju kot Orthezu in si bo zagotovil nastop v finalu, ki bo 2. aprila v Lausannu, tudi če bo po tem kolu imel isto število točk kot Orthez in Makabi. Finale bi se mu izmuznil edino v primeru poraza in ob istočasni zmagi Makabija in Ortheza. Spored jutrišnjega zadnjega
kola je naslednji: Tracer - Zadar, Žaljgiris - Orthez, Real Madrid - Makabi.
Disciplinski ukrepi
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je za eno kolo izključila Sbarro (Bancoroma), Riccija (Hamby Rimini) in trenerja Arexonsa Recalcatija.
Podelitev športnega Oscarja
MILAN — Svetovnega športnega oscarja bodo letos prejeli Evelyn As-hford, Boris Becker, Sergej Bubka, He-ike Dreschler, Štefka Kostadinova, Ar-mando Maradona, Francesco Moser, Edwin Moses, Alain Prost in Mike Ty-son. Izbrala jih je žirija, v kateri so bili časnikarji v zastopstvu 150 sredstev javnega obveščanja z vsega sveta. Nagrajevanje bo v ponedeljek v Milanu.
Karpov še vedno v vodstvu
LINARES — Po petih partijah su-perfinalnega dvoboja za izzivalca svetovnega šahovskega prvaka vodi Kar-pos s 3:2 proti Sokolovu, v šesti prekinjeni partiji pa je Sokolov v povsem izgubljenem položaju.
V ponedeljek zvečer je bilo v Trstu slavnostno nagrajevanje najboljših športnikov na Tržaškem v letu 1986, ki ga prireja tednik »II Meridiane di Tri-este«.
Nekoliko presenetljivo prvega mesta ni osvojil posameznik, ampak društvo in sicer za neko organizacijsko delo. To je Societa velica Barcola-Grignano, zaradi priredbe ene najvažnejših regat v Sredozemlju, »Coppa d'-Autunno«.
Drugo mesto je osvojila košarkarica tržaškega prvoligaša SGT Crup Cathy Boswell, na tretje mesto pa se je uvrstil branilec Triestine Maurizio Cos-tantini. Četrto mesto je zasedel up italijanske atletike Valentina Tauceri, peto pa kotalkar Sandro Guerra.
Na šestem mestu sta pristala nogometni prvoligaški sodnik Fabio Baldas in alpinist in član uredništva našega dnevnika Dušan Jelinčič, ki je lani kot prvi plezalec naše dežele osvojil osemtisočak. Jelinčič je tudi prvi alpinist sploh nagrajen na tem slavju.
Vsi ostali finalisti letošnjega Meri-dianovega športnika leta, ki so bili izvoljeni v teku prejšnega leta, med katerimi sta tudi kotalkar Samo Kokoro-vec in košarkar Boris Vitez, si delijo od 8. do 21. mesta.
Na sliki: Dušan Jelinčič prejema nagrado za šesto mesto na anketi tržaškega športnika leta »II Meridiano«.
Rokomet: v moški D ligi
Nov poraz Krasa Trimac
VIRTUS - KRAS TRIMAC (ČLANI)
26:19 (10:12)
KRAS: Klinc, Aleks Milič, Marko Milič, Mitja Grilanc 5, Gruden 4, Si-moneta 2, Skupek 2, Marko Sardoč 6, Paolo Sardoč.
V	zelo okrnjeni postavi in s številnimi rezervnimi igralci so krasovci v nedeljo že drugič zgubili proti Virtusu. Trenutno je Krasova ekipa precej zdesetkana, saj si je na nedeljskem srečanju Aleks Milič že v drugi minuti izpahnil gleženj, a ista ista usoda je na zadnjem treningu doletela Predonza-nija, Mirko Sardo pa ji bil kaznovan s prepovedjo igranja na dveh tekmah. Kljub vsem tem nevšečnostim pa so rdeče-beli v prvih 30 minutah odlično opravili svojo nalogo. V tem delu se je posebno izkazal Marko Sardoč.
V	nadaljevanju pa Krasa Trimac ni bilo prepoznati (rezultat polčasa 16:7 v korist Virtusa). Igral je brezglavo, napak ni manjkalo, tako da je bil poraz neizbežen. (Z. S.)
Namizni tenis: v mestnem derbiju ženske B lige domovke zgubile proti Azzurri
Dom - Azzurra	3:5
Lutman - Paganelli 1:2 (21:11, 19:21, 16:21); Fabbro - Musina 0:2 (13:21, 8:21); Vodopivec - Terrazzer 2:0 (21:12, 21:15); Lutman - Musina 1:2 (18:21, 21:18, 18:21); Vodopivec - Paganelli 2:0 (21:16, 21:8); Fabbro - Terrazzer 1:2 (21:12, 19:21, 13:21); Vodopivec - Musina 2:0 (21:14, 24:22); Lutman - Terrazzer 1:2 (16:21, 21:18, 13:21).
V goriškem derbiju so tokrat zasluženo slavile igralke Azzurre, ki so se tako oddolžile za poraz iz prvega dela. Povratnega dela prvenstva naše igralke torej niso pričele na najboljši način. Kljub veliki izenačenosti srečanje samo ni bilo najbolj privlačno, saj so vse igralke veliko grešile. Še najbolj razpoložena je bila tokrat Terrazzerje-va, ki se je zelo srčno in odločno borila in dosegla dve odločilni točki. In ravno tu je bila razlika, ki je prišla na dan na tem srečanju in ki je nagnila tehtnico na stran Azzurre. Terrazzerje-va in soigralke so pokazale večjo zagrizenost in voljo do zmage, kar je v spopadu med enakovrednima tekmecema bilo odločilno. (MAL)
Kras Globtrade A - Kras Globtrade B
5:1
Guštin - Čok 2:0 (21:18, 21:19); Škrk -Mosetti 2:0 (21:17, 21:16); Purič - Colja
2:0 (21:8, 21:11); Guštin - Mosetti 1:2 (23:21, 20:22, 17:21); Purič - Čok 2:0 (21:15, 23:21); Škrk - Colja 2:0 (21:15, 21:6).
Tudi v prvem povratnem kolu je bila po pričakovanju boljša A ekipa Krasa Globtrade v postavi Purič, Škrk in Guštin. Starejše in izkušenejše zmagovalke so prepustile vrstnicam le eno srečanje, v katerem je Guštinova po pravi maratonski bitki zgubila proti Mosettijevi. Skratka, šlo je za koristno trening tekmo za obe ekipi. (Z. S.)
MOŠKA C LIGA
Kras Globtrade - TT San Lorenzo 4:5
Šercer - Olivo 2:0 (21:15, 21:18); Milič
-	Agarinis 1:2 (15:21, 21:19, 16:2.1); Bole
-	Franzolini 0:2 (18:21, 11:21); Šercer -Agarinis 2:0 (21:17, 21:12); Bole - Olivo 1:2 (14:21, 21:13, 16:21); Milič - Franzolini 0:2 (15:21, 10:21); Bole - Agarinis 2:1 (21:18, 21:23, 21:13); Šercer - Franzolini 2:0 (21:14, 21:13); Milič - Olivo 1:2 (22:24, 18:21, 11:21).
Kras Trimac je proti tretjeuvrščene-mu S. Lorenzu iz Pordenona, ki se še poteguje za napredovanje, izgubil izredno važno srečanje v borbi za obstanek. Matjaž Šercer je sicer spet dokazal, da v tej ligi nima enakovrednega
tekmeca, a žal to ni bilo dovolj za zmago. Ne gre pa prezreti, da je Robert Milič v odločilnem srečanju skoraj presenetil favoriziranega Oliva.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
MOŠKI
Fincantieri A - Kras Globtrade 2:5
Bergomas - Ukmar 2:1 (21:19, 15:21, 21:18); Presot - Legiša 0:2 (7:21, 16:21); Ruggeri - Fabec 2:0 (24:22, 21:12); Bergomas - Legiša 0:2 (15:21, 16:21); Ruggeri - Ukmar 0:2 (16:21, 19:21); Presot -Fabec 0:2 (4:21, 13:21); Ruggeri - Legiša 0:2 (18:21, 15:21)
Krasovci so v Tržiču zmagali brez večjih težav, čeprav so nastopili brez svojega najboljšega igralca, Miliča. Srečanje se sicer ni pričelo najbolje, saj so domačini povedli z 2:1. A to je bilo tudi vse, saj so se nato naši zbrali in dosegli štiri zaporedne zmage.
ŽENSKE
Kras Globtrade - GMT	0:5
Berce - Butelli 1:2 (10:21, 21:15, 18:21); Prosen - Peresson 0:2 (12:21, 18:21); Škabar - Della Barca 0:2 (7:21, 11:21); Prosen - Butelli 1:2 (24:22, 15:21,
13:21); Berce - Della Barca 0:2 (15:21, 9:21).
Manj uspešne so bile ženske predstavnice, ki so v odločilnem povratnem srečanju še bolj gladko kot prvič podlegle GMT. Tržaška ekipa razpolaga s tremi izmed najmočnejših naraš-čajnic v deželi in takim nasprotnicam je bilo seveda zelo težko priti do živega. (Z. S.)
Štirje pokali za bazovske lokostrelce
Nedeljsko dvoransko tekmovanje na razdalji 18 metrov, ki je bilo v telovadnici v Krminu, je bilo za Zarjine lokostrelce res uspešno. V kategoriji deklic je Tamara Ražem osvojila 1. mesto, a pravo presenečenje je v kateoriji dečkov pripravil Bogdan Stopar, i je izvrstno premagal tremo ob krstnem nastopu in se povzpel na 2. mesto. Na 2. mestu je pristal tudi mladinec Marko Čuk. Ekipno 3. mesto pa je pripadlo skupini Aleksander in Stojan Ražem ter Franko Križmančič. In-stinktivca Valter Micalli in Damjan Križmančič si nista uspela priboriti višjih uvrstitev zaradi močne konkurence.
Na nedeljskem tekmovanju v organizaciji SK Devin in SK Snežnik
»Pokal prijateljstva treh dežel« letos v Portorož
Kot smo na kratko že poročali, se je v nedeljo na Nevejskem sedlu zbralo skoraj 300 tekmovalcev iz zamejstva in iz matične domovine, ki so se pomerili v slalomu za 2. prehodni »Pokal prijateljstva treh dežel«. Tekmovanje, ki sta ga organizirala smučarski klub Devin in smučarski klub Snežnik iz Ilirske Bistrice, se je uspešno izteklo, saj so bili vremenske in snežne razmere res ugodne, tekoče pa je potekalo na dveh progah istočasno.
Na društveni lestvici se je tokrat uveljavil smučarski klub Portorož (na lanskem tekmovanju v Kranjski gori je zmagalo istoimensko kranjskogorsko društvo), ki je zbral daleč največ točk v skupnem seštevku.
REZULTATI
Mlajše cicibanke: 1. K. Štrukelj 29"53; 2. K. Bizjak 29"78; 3. I. Batistič (vse Portorož) 33"96; 4. J. Štrekelj (Mladina) 38"92.
Mlajši cicibani: 1. A. Bizjak 22"83; 2. T. Puc (oba Portorož) 23"23; 3. A. Špacapan (Sežana) 23"77; 6. D. Bogateč (Mladina) 25'Tl; 9. M. Širca (Devin) 26"02; 16. D. Lovrečič (Devin) 35"30; 17. A. Plesničar (Mladina) 37"65.
Cicibanke: 1. Valentina Šuber (Mladina) 22"53; 2. T. Petrinja 25"60; 3. T. Premru (obe Portorož) 25"39.
Cicibani: 1. M. Čuš 20"71; 2. A. Širca (oba Sežana) 21"21; 3. S. Pavčič (Portorož) 21 "49; 7. B. Plesničar (Mladina) 22'96; 8. I. Rolič 23"33; 9. A. Purič 23"48; 15. D. Cotič 27"51; 16. M. Metlika (vsi Devin) 29"40.
Dame: 1. V. Vozlič (Portorož) 22"36; 2. D. Blažina (Koper) 23"50; 3. M. Volčič (Portorož) 24" 14; 5. M. Plesničar (Mladina) 24"57; 10. M. Vodopivec 26'Tl; 16. S. Škabar (obe Devin) 38"93.
Mlajše pionirke: 1. N. Kralj (Mladina) 1'00"25; 2. T. Oblak (Koper) 1'02"33;
3. M. Črne (Portorož) 1'02"87; 6. N. Lovrečič (Devin) 1T4"89.
Mlajši pionirji: 1. M. Mugoša 50"47; 2. B. Slejko 52"04; 3. T. Vouk (vsi Sežana) 52"34; 8. A. Zacchigna 105"99; 12. A. Rolič (oba Devin) 1T9"63; 13. E. Tence (Mladina) 1T9'75.
Pionirke: 1. J. Škerk 49"04; 2. G. Pi-eri (obe. Devin) 50''07; 3. T. Pogačnik (Portorož) 54"39.
Pionirji: 1. P. Čuš (Sežana) 44"02; 2. A. Pečar 47"45; 3. V. Bratož (Sežana) 47"50; 12. R. Briščak (Devin) 173"22.
Mlajše mladinke: 1. A. Semelbauer (Portorož) 51"79; 2. S. Bensi (Devin) 51"82; 3. V. Tavčar (Sežana) 52"73. Mladinke: 1. V. Purič (Devin) 53"60.
Članice: 1. U. Forza (Sežana) 56'T4; 2. I. Križman (Koper) r09"04; 3. A. Opara (Portorož) 1T5"82.
Mlajši mladinci: 1. S. Mažgon (Koper) 43"87; 2. M. Franza 43"97; 3. K.
Zidarič 44"67; 4. S. Škerk (vsi Devin) 45"03; 6. G. Tavčer (Mladina) 45"56.
Mladinci: 1. A. Škabar (Devin) 44"23; 2. G. Žnidaršič 46"65; 3. B. Valentinčič (oba Portorož) 48"30.
Veterani: 1. L. Kozlovič (Koper) 51"04; 2. R. Rebula 51"05; 3. R. Pieri 55"47; 8. J. Purič (vsi Devin) 58"20; 10. Ferluga (Mladina) r01"41.
Starejši člani: 1. A. Mažgon (Koper) 43"30; 2. Y. Grmek 48"21; 3. G. Širca (oba Sežana) 48"22; 8. S. Sosič (Devin) 53"07; 14. R. Šuber 1’03"08; 15. E. Plesničar (oba Mladina) 1'04"35; 17. P. Hmeljak (Devin) 172"57.
Člani: 1. Podgoršek (Sežana) 43''34; 2. M. Opara 46"82; 3. B. Volčič (oba Portorož) 47"57.
DRUŠTVENA LESTVICA
1. SK Portorož 647 točk, 2. SK Sežana 420; 3. SK Koper 292, 4. SK Devin 268; 5. ŠD Mladina 114.
ZSŠDI
sklicuje košarkarje pionirje na skupen trening v okviru priprav za nastop na pionirskem festivalu Slovenije. Zbor bo danes v Borovem športnem centru ob 16.15. Sklicani so sledeči igralci: Arena, Arman, Oberdan, Bajc, Prešel, Milone, Pavlica, Debeljuh, Stefani, Ru-dež (Bor); Danieli, Sterni, Rebula (Kon-tovel); Berdon, prelec (Polet); Bandi (Breg); Ambrosi (Dom); Sosič (Sokol). Trener: Luka Furlan.
Vabljeni so vsi trenerji, ki bi radi sodelovali pri tej akciji.
ZSŠDI
obvešča, da bo drevi ob 20.30 na sedežu SPDT v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) seja smučarske komisije.
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 16. t. m., ob 20. uri na sedežu ŠD Polet na Opčinah (Prosvetni dom) seja nogometne komisije. Dnevni red: imenovanje načelnika, kratkoročni program dela, razno.
SPDT
vabi na predavanje alpinista Vikija Grošlja na temo »Gore sveta«. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo jutri, 12. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.). Vabljeni!
	naši nogometaši v	mladinskih linah	lil	
Under 16 ženske: tri naše ekipe v finalu
Najmlajši: Breg prevzel vodstvo
1. MOŠKA DIVIZIJA
LE VOLPI - BOR	3:1
(15:6, 15:10, 7:15, 15:6)
BOR: D. in I. Gombač, Marega, Sedmak, Klemente, Jercog, Švab, Hmeljak, Jablanšček, Starc, Tul in Baldi.
Naši so morali v gosteh kloniti proti izkušeni in uigrani ekipi Le volpi.Ta je gotovo najmočnejša šesterka v tem prvenstvu. Za naše pa je še »pretrd oreh«. Glede prikazane igre so Borovci zadovoljili pričakovanja. Zagrešili pa so preveč nepotrebnih napak, da bi lahko iztržili boljši končni izid. (Tul)
NAŠ PRAPOR VAL - FINCANT1ERI
2:3 (15:11, 11:15, 15:12, 6:15, 12:15)
NAS PRAPOR VAL: Vogrič, Štekar, Buzinelli, Zavadlav, Tomšič, Mužič, Pintar.
Po dveurni. tekmi je združena ekipa tesno izgubila proti moštvu .iz Tržiča.naši igrajo iz tekme v tekmo boljše, saj so bili s prikazano igro precej zadovoljni. Ker Pa trener ni imel na razpolago nobene menjave, jim je na koncu zmanjkalo moči. (M. V.)
_ UNDER 16 MOŠKI
CUS TRST - SLOGA	3:0
(15:6, 15:6, 16:14)
SLOGA: Daneu, Kralj, Križman, Malalan, Marc, Maver, Mesar, Radetti, Renčelj, Rener.
Proti premočni tržaški ekipi, ki je povsem zasluženo osvojila pokrajinskinas-lov v tej kategoriji, so slogaši izgubili tudi v povratnem srečanju, vendar so tudi tokrat zaigrali res dobro in s kančkom več sreče bi lahko osvojili tretjLset. Kljub porazu torej povsem pozitiven nastop naših fantov. (Inka)
SLOGA - BREG	3:2
(15:7, 8:15, 13:15, 15:4, 15:13)
SLOGA: Daneu, Kralj, Križman, Li-moncin, Malalan, Marc, Maver, Mesar, Radetti, Renar, Renčelj, Stopar.
BREG: Savron, Božič, Basso, Komar, Furlanič, Ciliberto, čuk.
Tudi v povratnem slovenskem derbiju je bilo treba odigrati pet setov, preden je bil znan zmagovalec. Slogaši so tokrat zaigrali nekoliko pod svojimi sposobnostmi, res dobro pa so svojo halogo opravili Brežani, pa čeprav so morali na igrišče v okrnjeni postavi. (Inka)
VOLLEV CLUB TRST - BREG	0:3
(1:15, 7:15, 7:15)
BREG: Božič, Komar, Basso, Čuk, Furlanič in Ciliberto.
Tudi drugi obračun med Volley Ciuhom in Bregom se je končal s prepričljivo zmago mladih slovenskih igralcev. Srečanje ni bilo posebej zanimivo, saj so gostitelji najslabši nasprotnik v tej konkurenci. Brežanom se ni bilo potrebno veliko potruditi za zmago in samo v prvem nizu so igrali nekoliko bolj prizadevno. (G. F.)
UNDER 16 ŽENSKE
Skupina A
VOLLEV CLUB - BOR
FRIULEXPORT 0:3 (9:15, 0:15, 8:15)
BOR FRIULEXPORT: Knez, Viler, Pahor, Superina, Inamo, Grbec, Fučka, Bandelj, Visintin.
Tudi v ponedeljkovi zaostali tekmi so borovke dosegle gladko zmago. Gostiteljice so se jim uprle dokaj žilavo, zato je bilo srečanje kar dopadljivo, razen v drugem nizu, ko so za uspeh zadostovali že servisi.
BOR FRIULEXPORT - OMA ARMES
3:0 (15:4, 15:4, 15:10)
BOR FRIULEXPORT: Knez, Bandelj, Viler, Vidah, Fučka, Vižintin, Rojc in Grbec.
Tekma je bila važna predvsem za ekipo OMA Armes, ki bi si samo z zmago lahko zagotovila uvrstitev v polfinalni del. Toda borovke, ki so tokrat zaradi bolezni nekaterih igralk nastopile v kombinirani postavi mlajših instarejših, se niso pustile presenetiti in so z borbeno igro gladko zmagalein suvereno upravičile svoje končno prvo mesto v skupini, v kateri niso imele enakovrednega tekmeca.
SLOGA B - VIRTUS	3:1
(3:15, 15:9, 16:14, 15:10)
SLOGA B: Čebulec, Drasič, Fabi, Gre-goretti, Grgič, Križmančič, Pieri, Purič, Stopar, Škerk, Vidah.
Slogašice so si z zmago v zadnjem kolu zagotovile drugo mesto v svoji skupini in s tem pravico do nastopanja v finalnem delu, ki bo odločal o pokrajinskem prvaku. Naše igralke so se zavedale pomembnosti srečanja, zato so tudi začele izredno živčno in prepustile gostjam prvi niz. V nadaljevanju pa so se zbrale in s preudarno in borbeno igro osvojile srečanje. Mlade igralke (ki bodo vse igrale tudi vjorvenstvu under 14) in trenerja Mario Čač in Branko Sain zaslužijo seveda vso pohvalo. Povsem razveseljivo pa je tudi dejstvo, da so si pravico do nastopanja na finalnem delu pokrajin-
skega dela prvenstva priborile kar tri slovenske ekipe in sicer Bor Friulexport in Sloga B v skupini A in Sloga Koimpex v skupini B. Poleg njih bo na tem finalu nastopila še ekipa Inter 1904. (Inka)
Skupina B
SLOGA KOIMPEX - BREG AGRAR
3:0 (15:9, 15:9, 15:5)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Citter, Čufar, Fabrizi. Foschini, Gregori, Maru-celli, Rebula, Skerk.
BREG AGRAR: Giorgi, E. in T. Žerjal, Sancin, Pečar, N. in T. Canziani, Gabur-ro, Komar.
V zadnjem kolu prvenstva je Sloga Koimpex le utrdila svoje prvo mesto na lestvici. Kljub temu da je nastopila brez dveh podajačic, ji Brežanke nikoli niso bile enakovredne nasprotnice. Sloga Ko-impex je v dvanajstih tekmah izgubila le dva seta in se bo tako borila za osvojitev pokrajinskega naslova. Mlada ekipa Brega Agfar pa bo osvojila tretje mesto v svoji skupini. (Inka)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
CUS 0:3 (3:15, 7:15, 12:15)
KONTOVEL: Košuta, Sedmak, Rebula, Janežič, Gruden, Samar, Regent.
Kontovelke so zaključno tekmo prvenstva izgubile. Nasprotnice so jih postavile na kolena že z izredno močnimi servisi, ki so onemogočili Kontovelu dober sprejem. Igra se je torej odvijala enosmerno vse do tretjega seta, ko so domačinke odločno reagirale in celo vseskozi vodile. Na koncu pa so bile vseeno pri-sebnejše nasprotnice, ki so izkoristile nekaj napak in si tako pridobile zmago. Obračun ob koncu prvenstva je vsekakor pozitiven in obetaven, če upoštevamo, da gre za novoustanovljeno ekipo, ki jo sestavljajo še zelo mlade igralke, večina pod 14. letom. (Maja Štoka)
UNDER 14 ŽENSKE
DOM AGOREST - SOČA ČERIMPEX
2:1 (18:16, 5:15, 15:13)
DOM AGOREST: Bassini, Magda in Maša Braini, Gaeta, Hvalič, Simčič, Ho-ban,Paulin, Nardin, Bratina, Makuc.
SOČA ČERIMPEX: Florenin, Alenka, Saša, Erika in Mirjan Černič, Tunis, Devetak.
V štandreški telovadnici sta se pomerili precej izenačeni ekipi, vendar je večjo borbenost in željo do zmage ter gibčnost v polju pokazala ekipa Soče Čerimpex. Že spet je domovke privedla do zmage izkušenost, ki so si jo nabrale z nastopom v prvenstvu under 16. (D. R.)
1. DIVIZIJA
Skupina B
CICIBONA - CUS	100:85 (49:47)
CICIBONA: Fonda, Žerjal, Jogan 26 (2:6), Ambrosi, Rudež 2, Parovel 3, Smot-lak 34 (8:16), Kovačič 24 (4:7), Pupulin 9 (1:2), Ciuffi 2, Ferluga.
Proti sicer neobstojnemu nasprotniku so igralci Cicibone dosegli pomembno zmago.
LESTVICA: Cicibona 10, Fincantieri in Canon 8, Fiamma in CUS 2, Talpa 0.
Skupina D
Ferroviario - Kontovel 34:26 (69:55)
STRELCI: Pertot 7, Lukša 4, Kneipp 5, Cunja 4, Starc 2, Brischia 4, Emili 14, Kralj 1, Pertot 0, Danieli 14.
V ponedeljek je Kontovel odigral tekmo proti Ferroviariu. Domačini so si takoj zagotovili prednost 20 točk, nato pa so Kontovelci z dobrim pressingom nadoknadili zamujeno in se jim približali do 8 točk. Žal so Kontovelci v drugem polčasu spet zaigrali slabo, tako da si je domača ekipa ponovno zagotovila precejšnjo prednost. Seveda so Kontovelci spet skušali obrniti rezultat, a vse je bilo zaman, tako da so izgubili za 14 točk. Tokrat je treba pohvaliti Emilija, ki je zelo dobro kljuboval nasprotnikom, predvsem v napadu. (Dimitrij Danieli)
BOR - SANTOS	59:95 (23:44)
BOR: A. Furlan 2, Udovič 3 (0:1), Merku 9 (1:4), Slobec 6, Sestan 2, Jančar 2, Krečič 15 (5:11),‘L. Furlan 15, Oblak 5 (2:6).
SODNIKAČ Stojan Hrvatič in Žerjal.
3 TOČKE: L. Furlan 3, Udovič, Oblak.
Po slabi igri s Ferroviariom so borovci tokrat zaigrali še slabše. Poleg nepazljive obrambe in deficitarnega skoka so tokrat povsem zatajili tudi vnapadu, kjer so koše dosegah povečini z meti od daleč; ker pa odstotek pri metu ni bil zelo visok, je povsem razumljivo, da so (sicer solidni) nasprotniki slavili z visoko razliko. Edina tolažba za borovce je verjetno-ta, da slabše kot tako ni mogoče igrati.
(Marko Oblak)
LESTVICA: SGT in Santos 6, DLF in Inter 1904 4, Barcolana, Bor in Libertas 2, Kontovel 0.
NA GORIŠKEM
ESSEGI - DOM	56:60 (26:29)
DOM: Cej 10, Semolič 1, Sancin 6, Bat-tello 4, Košuta 21, Rinelli 4, Kocjančič 10, Bregant 4. P.O.N. nihče. 3 točke: Košuta 3.
Domovci so v Tržiču poskrbeli- za prijetno presenečenje, saj so proti solidni ekipi Essegija zasluženo slavili. V prvem Polčasu so bili domačiniv vodstvu vse do JI- minute (16:11), v nadaljevanju pa so Belo—rdeči zaigrali bolj odločno v obrambi in v napadu. V poslednjih treh minutah srečanja je bilo na igrišču precej jfroče, saj so domačini hoteli na vsak način nadoknaditi zamujeno. (M.Čubej)
_____________KADETI______________
bor adriaimpex - alabarda
103:71 (47:38)
BOR: Lippolis 3 (1:2), Cecco 9 (3:4), Turk 4 (2:2), Krasna 6, Škerk 4, Pertot 12
Košarka: pionirski festival Slovenije
Nastopa tudi ZSŠDI
Košarkarska reprezentanca starejših pionirjev (letniki 1972/73 ZSŠDI) bo tudi letos nastopila na četrtfinalu pionirskega festivala Slovenije. To tekmovanje je obenem tudi edina prilika, da nastopamo kot selekcija vseh najbolj nadarjenih košarkarjev naših društev. Združena ekipa bo imela danes skupen trening, s pričetkom ob 16.30 na Borovem športnem centru, kjer se bo pomerila s sovrstniki Kopra, ki so pred kratkim osvojili naslov slovenskega klubskega prvaka. Prav gotovo bo to dober test za vseh 18 sklicanih košarkarjev, med njimi je tudi igralec Doma iz Gorice Ambrosi. To je vsekakor spodbudno dejstvo, saj je to prvič, da igralec iz/Sorice nastopa v združeni vrsti ZSŠDI.
V nedeljo pa bo v Kočevju na sporedu četrtfinale, kjer se bodo naši ob 13-ih pomerili najprej z ljubljanskim Slovanom, ob 16-ih pa z domačini iz Kočevja. (Vato)
(3:4), Cupin 14, Arena 20, Bajc 19 (4:6), Smotlak 12 (2:7)
3 TOČKE: Bajc in Pertot Borovci so ponovno visoko zmagali in tokrat proti solidni Alabardi. Naši tekme niso začeli najboljše, saj sp jim bili nasprotniki stalno za petami.Sele v drugem polčasu je plavim uspelo visoko povesti in zmagati.
LESTVICA: Don Bosco, Bor Adriaim-pex in Kontovel 24, Ferroviario in Lea-sest 14, Alabarda 12, Autosandra in Ricreatori 10, Sokol in CGI 8, St. Az-zurra 6, Dll Autos. 2.
________PROPAGANDA____________
DOM — ARDITA	31:68 (8:32)
DOM: Lisci, Silič 9, Pintar, Primožič, Zavadlav 1, Bordon 11, Sfiligoj, Pavšič, Spacal 10. P.O.N. nihče. O.N. Dom 10, Ardita 19.
Mladi domovci so proti verjetno najmočnejši peterki prvenstva na domačih tleh doživeli pekoč poraz. Našim sta bili usodni prvi dve četrtini, ko so gostje belo—redče popolnoma nadigrali. V ostalih dveh četrtinah pa so se Dornikovi vseeno dobro upirali močnejšemu tekmecu.	(M.Čubej)
____________MLADINCI_______________
JADRAN FARCO - INTER 1904
111:85 (55:44)
JADRAN FARCO: Lokar 43 (2:2), Terčon 15 (1:1), Lippolis 8, Gregori 3, Skerla-vaj 3 (1:2), Uršič 12 (2:2), Gomizelj 10, Sta-nissa 12 (2:3), Pahor 6.
3 TOČKE: Lokar 8, Gregori 1.
Jadranovi mladinci so imeli popravni izpit proti prvouvrščeni na lestviciin ta izpit so odlično opravili. Postava je bila skoraj popolna. Tekma se je zajadran začela zelo ugodno, ob polčasu pa so vodili
za 11 točk. Drugi polčas je bil bliskovit in že v četrti minuti so jadranovci vodili z rezultatom 75:52 (delni izid 14:2). V 12. min. so že vodih s 30 točkami prednosti. Pri tem rezultatu so imeli možnost igranja vsi igralci, vsi pa so se tudi vpisali med strelce.	(Gomizelj Edi/
LESTVICA: Scoglietto 12, Inter 1904 10, Adviser in Arte Gorica 8, Barcolana in Jadran farco 6, Basket TS 0.
INTERLIGA TRST - GORICA
JADRAN FARCO - BREG	78:73
(39:32)
JADRAN FARCO: Lippolis 23 (5:8), Gregori 2, Skerlavaj 8 (2:2), Uršič 20 (1:1), Gomizelj 8 (2:4), Stanissa 9 (1:6), Pahor 8 (2:2).
BREG: Zeriali 6, Čok 11 (2:2), I. Corbat-ti 10 (2:2), Maver 17 (2:7), Bandi, Barut 27 (1:2), S. Corbatti, Di Donato (0:2), Žerjal 2.
V Repnu sta se srečah ekipi Jadran Farca in Brega. Igra, kot sta jo predvajali ekipi, ni bila zanimiva. Jadran je stalno vodil in največja prednost je bila v 14. min. drugega polčasa (67:57). Brežani so v zadnjih minutah igrali presing in se približal na tri točke. Imeli so žogo, metali za tri točke in zgrešili. Zadnji koš je dal Jadran in zmagal za pet točk prednosti.	(Gomizelj Edi)
DOM - KONTOVEL	90:103 (38:46)
DOM: Corsi 17, M.Dornik 5, Orzan 20, U.Dornik 8, Romano 6, Ziani 14, Cej 2, Sancin 2, Nanut 13.
Kontovel: Ban 16, Grilanc 26, I.Starc 4, Čuk 8, Sedmak 6, Gruden 16, D.Starc 11, Emili 6, Kojanec 4. P.O.N. nihče. 3 točke: Orzan 4, Nanut in Grilanc 3, Corsi 2, Ban in M.Dornik 1.
Igralci Kontovela so tudi v povratnem srečanju za pokal Gorica Trst zasluženo premagali domovce. Gostje so bili vseskozi v vodstvu, saj so zaigrali odločneje pod koši/	(M.Čubej)
ŽENSKA KOŠARKA
Prijateljska tekma
BOR A - BOR B	43:12 (18:6)
BOR A: Starc, Batagelj 12 (0:2), Neva Martelanc 2 (0:2), Čok, Bajc 2, Beorchia 4 (0:2), Jogan 8, Veronika Martelanc 14, Malalan 1 (1:2).
BOR B: Pieri 12 (0:2), Cappellini (0:2), Rustja, Volpi, Rudolf (0:2), Barbiero (0:2), Rudež, Jagodic, Manfredini.
Postavi Bora A in B sta se spet srečali in, kot se je že zgodilo v prejšnjih srečanjih, so tudi takrat slavile starejše igralke. Pred presenetljivo visokim številom gledalcev sta ekipi pokazali dokajšen napredek, predvsem v skupinski igri. Mlajše so presenetile z agresivno individualno obrambo, v napadu pa se je izkazala Pierijeva, ki je tudi dosegla vse točke za svojo ekipo. Pri Boru A so vse zadovoljivo opravile svojo nalogo, nekoliko boljše pa sta igrah Veronika Martelanc in Batageljeva. Vsekakor lahko trdimo, da se je ženska košarka v zamejstvu dvignila na dostojen nivo in da se bo odslej stanje lahko samo še izbojšalo.
(Peter)
___________UNDER 18____________
Skupina H
KRAS - PERCOTO	1:0 (0:0)
STELEC ZA KRAS: Švab v 57. min.
KRAS: Purič, Grgič, Kavalič, Umek, Švab, Leone, Šuc, Ferluga, Alan Škabar,Žagar in Kalc.
Z odločno in hitro igro so krasovci zasluženo premagali visoko uvrščeni Percoto. To je bila njihova najboljša tekma v letošnji sezoni. Zmaga bi bila lahko izdatnejša, saj so zapravili precej ugodnih priložnosti. Kalc pa je zadel prečko. Uspeha so se zelo veselili, ker so bili nasprotniki res trd oreh. Krasov vratar pa jim je prekrižal račune z izrednimi posegi.Zaradi bolezni so manjkali Černe, Leban in Lucijan Škabar, zato je moral trener Adamič popolnoma spremeniti postavo. Imel je res srečno roko. (R. B.)
Skupina I
BREG - PONZIANA	0:1 (0:0)
BREG: Petronio, P. Tamaro, Biffi, Jerman, Bevk, Sancin, Tamaro, Kera-tich, Slavec, Hervat (Boneta), I. Sancin, (Pitacco, Paiano).
Bregovi mladinci so tokrat stopili na domače igrišče s trdnim namenom, da bi popravili res slab nastop z Olim-pio. Brez težav so v prvem polčasu obdržali neodločen rezultat. Tudi v nadaljevanju je prevladovala enakovredna igra, vendar so imeli Brežani rahlo premoč; v enem izmed napadov je vratnica preprečila zadetek. Tudi po prejetem golu gostitelji niso popustili in so skušali izenačiti. Vsekakor so plavi spodbudno nastopili in tokrat poraza ne moremo pripisati slabi igri gostiteljev. Omembe vredno pa je dejstvo, da nekateri igralci te ekipe uspešno dopolnjujejo tudi vrzeli prve članske ekipe Brega. (Diego)
LESTVICA: Edile Ad. 29, S. Sergio 28, Chiarbola 23, Roianese in Costa-lunga 19, V. Busa in Ponziana 16, S. Andrea 14, Montebello in Olimpia 13, S. Vito in Opicina 12, Campanel-le 8, Breg 2.
_________NARAŠČAJNIKI____________
S. LUIGI - PRIMORJE	1:0 (0:0)
PRIMORJE: Blažon, Sullini, Pečar, Žagar, Mesar, Praselli, Frasinelli, Gruden, Pascut, Tomasetig, Štefančič.
V prvem polčasu je bila igra izenačena brez nobenega nevarnega strela na vrata. Posebno napad Primorja ni zaskrbljalobrambe domačinov, ki so le v eni priložnosti v protinapadu ogrozi-livratarja Primorja. V drugem polčasu so Tržačani prikazali dobro igro in so-potisnili Prosečane na lastno polovico igrišča. Obramba gostov je uspela zadržati napadalce, medtem ko sta napad in sredina igrišča odpovedala. Domačini bilahko nekajkrat povedli. Zadetek domačina je bil zelo lep, napadalec je iz dvajsetih metrov streljal in poslal žogo v levi zgornji kot vrat, ne da bi mogel vratar poseči. (Štoka)
LESTVICA: Muggesana 36, Portua-le in Fortitudo 30, CGS 28, Montebello 27, S. Luigi 24, S. Andrea 21, Giarizzole 20, Olimpia 18, Costalun-ga 16, Domio in Junior.15, Zaule 14, Campanelle 13, Primorje 9, Opicina 8, C. Elisi 4, Don Bosco 0.
___________NAJMLAJŠI______________
S. SERGIO - BREG	0:1 (0:1)
STRELEC ZA BREG: P. Dazzara.
BREG: Giglifano, Ota, Strain, M. Gombač, Švab, K. Dazzara, Mauri,. R. Gombač, Buzzi, P. Dazzara, Grilanc, (Impellizzari in Degrassi).
V	pričakovani tekmi za 1. mesto s San Sergiom so Brežani zasluženo zmagali. Zmaga ni bila lahka, saj so se nasprotniki odlično upirali in večkrat skušali iznenaditi Brežane. Tekma se je začela v korist Dolinčanov, ki so s hitrimi podajami že po nekaj akcijah dosegli zmagoviti zadetek s P. Dazza-ro, ki je po kotu spretno poslal žogo v mrežo.Brežani se niso hoteli zadovoljiti s tako minimalno razliko in so še naprejnapadali. Zadeli bi lahko še dvakrat, če ne bi nasprotnikov vratar presegel samega sebe.
V	drugem polčasu so nasprotniki vzeli pobudo v svoje roke in skušali izenačiti, toda pozorna Bregova obramba je spretno odbijala nasprotnikove napade. Giglifano ni tudi tokrat imel izrednega dela. Dolinčaniso zmago želeli, zato je bilo veselje po tekmi veliko. Pohvaliti je treba vse igralce, ki so dah vse od sebe. (R. G.)
S. GIOVANNI - PRIMORJE 2:1 (0:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Sardoč
PRIMORJE: Franza, De Carli, Pahor, Škabar, Luksa, Ligozzi, Vodopivec, Rupel, Štoka, Battigelli, Sardoč, Husu (Puntar).
V	prvem polčasu sta si bili ekipi enakovradni. Prvi strel v vrata je dal Sardoč v 15. min., vendar ga je vratar ubranil. Škabar je iz prostega strela poslal žogo nad prečko. Streli pa so bili netočni. V drugem polčasu so takoj začeli napadati Tržačani. Rdeče-
rumeni pa so igrali v protinapadu. V 15. min. je Primorje prešlo v vodstvo s Sardočem. Po dolgi akciji pred kazenskim prostorom S. Giovannija je Štoka podal žogo Sardoču, ki je predložek odlično izkoristil. Že pet minut kasneje so domačini izenačili. Tržačanom remi ni zadostovalin res so nato povedli. Iz kota je tržaški igralec prejel žogo v bližini kazenskega prostora in lepo realiziral. Zatem so domačini zadeli še dve prečki.
LESTVICA: Breg 31, S. Sergio 30, S. Giovanni in Olimpia 29, Giarizzole 25, CGS in Montebello 24, C. Elisi 23, Portuale in Fortitudo 21, Triesti-na 20, V. Busa 15, Zaule in D. Bosco 13, S. Vito 9, Primorje 4, S. Andrea 3, Opicina 2.
__________ZAČETNIKI_____________
CHIARBOLA A - BREG	8:2 (4:2)
STRELCI ZA BREG: Vrše in Bandi.
BREG: Rapotec, Matkovič, Bajec, Grilanc, Poretti, (Grbec), Laurica, Bandi,Punis, Vrše, (Čuk), Kalc, Sancin.
Bregovi začetniki so po zimskem premoru doživeli neroden poraz proti močnemu nasprotniku, ki ne izraža na nikakršen način zmogljivosti in sposobnosti dolinskih nogometašev. Po začetnem vodenju z goloma Vršeta in Bandija so Bregovi nasprotniki prišli v vodstvo zahvaljujoč se le fizičnipre-moči. Upati je, da bodo mladi Dolinča-ni že v naslednjem kolu pokazali svojo pravo moč. (R. G.)
.LESTVICA: Olimpia 24, Costalun-ga 22, V. Busa 20, Chiarbola 19, CGS 14, Breg in Primorje 12, Campanelle, Portuale in Altura 4.
NA GORIŠKEM
MLADOST - ISONZO TURRIACO
2:0 (1:0)
STRELEC ZA MLADOST: Marko Devetak (2)
MLADOST: Ferfolja, Narduzzi, Zampar, Lakovič, Peršolja, Petean, P. Gergolet, Dario, Devetak, Gergolet, Kobal. Marko Petean, D. Ferfolja.
Združena ekipa začetnikov Mladosti nadaljuje z uspešnimi nastopi in naskakuje vodstvo na lestvici. Tokrat so mladi kraški nogometaši strli odpor Isonza iz Turjaka v srečanju, ki sta ga precej motila burja in mrež.
Domačini so že v prvem polčasu ustvarili nekaj zrelih priložnosti za zadetek, od katerih so eno izkoristili z Devetakom.
V nadaljevanju igre so gostje skušali nadoknaditi razliko, v protinapadu pa je Mladost dosegla svoj drugi zadetek.
LESTVICA: Ronchi A in S. Miche-le 21, Mladost 19, Aris 18, Marcellia-na 17, Staranzano 16, Romana 15, Vermegliano 14, Gradese 12, Turria-co 11, Pieris 9, Fossalon 6, Fincantieri 3, Ronchi B 2.
___________CICIBANI____________
Skupina A
MONTEBELLO - PRIMORJE	3:2
LESTVICA: Soncini 32, Olimpia 26, Ponziana 25, Chiarbola 21, V. Busa 15, Opicina 13, Servola 12, Cos-talunga in Primorje 11, Zaule in Montebello 10, Fortitudo 2.
Skupina B
ZARJA B - SONCINI	4:4
STRELCI: Jurinčič 2, Kristjan Pussi-ni in Grgič.
ZARJA B: Maksi in Luka Urdih, Kristjan in Denis Pussini, Jurinčič, Tence,Lipovec, Ban, Glavina.
Zarja je proti Sonciniju zapravila točko in to prav v zadnjih trenutkih tekme. Naši so zaigrali solidno in v polovici drugega polčasa že vodili s 4:2. Dekoncentracija in nekatere nepazljivosti v obrambi pa so jih drago stale, saj je nasprotnik v zadnjih minutah izenačil rezultat na 4:4. (M.Ž.)
LESTVICA: Giarizzole 32, V. Busa 30, Chiarbola 22, Fortitudo 19, Zarja 18, Soncini 17, Altura 14, Esperia 13, Breg in Ponziana 8, Zaule 6, Campanelle 1.
Skupina C
ZARJA A - INTER S. SERGIO 3:4
STRELCA: D. Grgič 2, Kočevar 1.
ZARJA A: Bellafontana, Družina, Kočevar, Possega, Devan in Danjel Grgič, Granzotto, Križmančič.
V soboto je Zarja odigrala eno svojih boljših tekem. Fantje so res dali vse od sebe, tako da je bila tekma od prvega trenutka pa do konca napeta in borbena. Akcije so si sledile kot na tekočem traku in obe moštvi sta šibili enakovreden nasprotnik. Ko je že vse kazalo, da bo neodločen rezultanajpravičnejše plačilo za obe moštvi, je prav zadnjo minuto Interju uspelo osvojiti celoten izkupiček.
LESTVICA: Fulgor 30, Olimpia 29, Inter S. S. 22, Portuale in S. Giovanni 18, Supercaiie 17, CGS 16, S. Andrea 14, Domio 12, Zarja in Muggesana 6, S. Vito 0.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
11. marca 1987
Velikanka v Planici bo spet prizorišče smuških poletov
Letošnja smučarska sezona je bila pestra in napeta, kot že dolgo ne. Zdaj se bližamo zaključnim dejanjem. Medalje na svetovnih prvenstvih v alpskih in klasičnih disciplinah so že podeljene, zdaj pridejo na vrsto še »finalni prizori« v skokih (Planica in Holmenkollen) in v alpskih disciplinah (Sarajevo).
Najprej bo na vrsti Planica, kjer bo spored takle: četrtek, 12. marca: preizkus skakalnice-letalnice; petek, 13. marca: uradni trening na letalnici (ob 9.45); sobota, 14. marca: 1. dan poletov za točke svetovnega pokala (ob 9.45); nedelja, 15. marca: drugi dan poletov za točke svetovnega pokala (ob 9.45). Zdaj so skakalci na turneji po Skandinaviji, odkoder pa vodi pot naravnost v Planico, nakar je na sporedu zaključno dejanje na Holmenkollnu, v neposredni bližini Osla. Jugoslovanski skakalci, predvsem Primož Ulaga, so sezono odlično začeli. Ulaga je bil dolgo na prvem mestu. Kljub temu da je njegova forma v drugi polovici zime očitno padla, je še vedno na odličnem tretjem mestu in ima lepe možnosti, da si prav z dobrim nastopom v domači Planici pribori bronasto odličje. Tudi Tepeš, ki je v mnogo boljši formi, je na zelo dobrem četrtem mestu in ima še vedno možnosti za odlično uvrstitev. Ne gre pozabiti, da se je kot meteor pojavil v jugoslovanskem moštvu fantastični 18-letni Zupan, ki je presenetil ves svet s četrtim mestom na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu, resnici na ljubo pa bi zaslužil tretjega, a ga žal sodniki še. premalo poznajo. Avstrijec Vettori in Norvežan Opaas sta, kot vse kaže, na prvih dveh mestih nedosegljiva. Z eno besedo - v Planici bo revija najboljših na svetu in z veliko gotovostjo lahko pričakujemo, da se bo prav v Planici vse skupaj dokončno razpletlo.
Ob Planici 87 velja dodati še nekaj zanimivosti. Tokrat ne bo šlo le za rekordne daljave (čeprav je seveda tudi daljava pomembna), marveč za pravilno, lepo in zanesljivo izvedbo poleta. Gre za točke v svetovnem pokalu, kjer so pravila drugačna kot pri poletih. Mednarodna smučarska federacija je celo sprejela pravilo (zelo čudno in tudi rahlo komično), da se poleti, ki bi bili daljši od 191 m (sedanji svetovni rekord), sploh ne smejo meriti. Torej vsak daljši polet velja le, kot bi bila dosežena daljava 191 m. Novega svetovnega rekorda torej uradno ne bo!
Naj bo rekord ali ne, Planica je zibelka svetovnih rekordov in poletov sploh, saj so že leta 1934 preizkusili novo skakalnico, ki so ji takrat rekli »mamutska«. Pričela se je prava vojna z mednarodno smučarsko zvezo, ki je bila proti velikim dolžinam, in poleti kot prava disciplina so zaživeli šele leta 1972, ko smo dobili tudi prvega svetovnega prvaka v smuških poletih - to je bil Švicar Walter Steiner. Zadnje svetovno prvenstvo na velikanki v Planici je bilo leta 1985, ko je zmagal finski tekmovalec Nykanen, Tepeš pa je bil 6., kar je najboljši rezultat kakega Jugoslovana na svetovnih prvenstvih v poletih.
Bomo videli, kako bo letos. Na svidenje v Planici!
Cene vstopnic
Petek, 13. marca
—	vstopnice za posameznike
din 300.00
—	nalepka za osebni avto velja za vse potnike
din 1.250.00
—	nalepka za avtobus velja za vse potnike
din 10.000.00
Sobota, 14., in nedelja, 15. marca
—	vstopnice za posameznike
din 500.00
—	nalepka za osebni avto velja za vse potnike
din 2.500.00
—	nalepka za avtobus velja za vse potnike
din 20.000.00
Predprodaja vstopnic in vse informacije: KOMPAS JUGOSLAVIJA, Ljubljana, Titova 12, tel. 061/211765 in 215418, teleks 31475, 32203. Potniki lahko kupijo vstopnice tudi na poti v Planico v poslovalnici KOMPAS na Jesenicah nasproti železniške postaje ali na kontrolni postaji v Ratečah in za vse pešce na vseh vstopih v Planico.
Smučarska šola za najmlajše v Kranjski gori
Smučarski praznik v Planici
Vsako leto slavijo smučarji v Sloveniji svoj neuradni smučarski praznik. To ni le praznik smučarjev, ampak srečanje tistih, ki imajo radi smučarski šport, ki imajo radi belo opojnost, ki ljubijo zimsko naravo, ki ljubijo slovenske gore. Vsi ti se v pravi množici zberejo v prelepi dolini Tamar pod Pancami, kjer so v tem romantičnem zimskem okolju velike smučarske skakalnice, bolje rečeno letalnice, tam, kjer je človek na smučeh poletel najdlje - 191 m daleč.
Tudi letos, od jutri pa do nedelje, se bodo zbrali tam smučarski asi in tekmovalci za finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Tudi letos se bo v Planici zbralo na desettisoče ljudi, morda jih bo sto tisoč ali celo več. Tudi letos bomo videli odlične dosežke in tudi letos se bomo naužili zimskih lepot na »sončni strani Alp«... Morda, tako vsaj upamo, boste med to množico ljubiteljev smučanja in zimske narave tudi vi. Vabimo vas - ne bo vam žal.
Planica, zibelka svetovnih rekordov v smuških poletih, pa je seveda samo del smučarskega veselja. To je morda priložnost, da vidite svetovno elito smučarskih skakalcev, a velja pripomniti, da se boste prav v teh dneh lahko v Sloveniji dodobra nasmučali. Snežna odeja je v Kranjski gori in Planici debela dober meter, torej dovolj za še tako razvajene smučarje.
Naše vabilo v Planico naj popestrimo še z vabilom, da vzamete s seboj tudi smuči in si privoščite v Gornjesavski dolini kratke počitnice.
Če boste prebrali naslednje vrstice, boste morda ob koncu branja dejali: Ideja ni slaba! Gremo!
Na belih strminah na sončni strani Alp
Bodimo optimisti, veselimo se debele snežne odeje, užitkov ob športnih dogodkih, vsi skupaj pa si seveda želimo, da bi bilo lepo vreme, da bi »slogan« NA SONČNI STRANI ALP obveljal v pravem pomenu besede. Ne more biti drugače, kot da si vsak prijatelj zimske narave zaželi pripeti smuči in se spustiti po strminah lepih in razmeroma lahkih smučišč v neposredni bližini Planice. Prav zaradi tega vam želimo v nekaj vrsticah predstaviti letošnje možnosti smučanja in počitnic v najbolj znanem jugoslovanskem smučarskem središču Kranjski gori in seveda tudi v okoliških krajih. Za začetek naj povemo, da je prostora tako v hotelih kot v zasebnih sobah in turističnih apartmajih dovolj. Vsekakor pa zelo priporočamo rezervacije, kajti gostov bo v teh dneh gotovo več kot običajno.
Osnovni podatki so tile:
PLANICA
10 km oddaljena od Trbiža in 30 km od Jesenic. Ima eno vlečnico in 5 km tekaških prog. Seveda pa je najbolj znana po skakalni-
cah, kjer so možni skoki od 25 do 200 m. Prenočišča v Domu Planica in zasebnih sobah. Informacije: Turistično društvo Rateče-Planica tel. 064/88566.
PODKOREN
Leži le 3 km od Kranjske gore in 3 km od Rateč. Obratujejo 2 sedežnici in 3 vlečnice. Smučišča so tudi za zahtevnejše smučarje. Tu je smučarski poligon -jugoslovanske alpske raprezentance. Prenočišča v hotelu Vitranc in zasebnih sobah. Informacije: Turistično društvo Kranjska gora, tel. 064/88768.
KRANJSKA GORA
Oddaljena 23 km od Jesenic, 87 od Ljubljane. Obratuje 9 vlečnic in 2 sedežnici. Pripravljenih je 40 km tekaških prog. Prenočišča v hotelih Kompas, Alpina, Larix, Lek, Prisank, Erika, Slavec, Razor, Avtocommerce in zasebnih sobah. Možnosti rekreacije so velike. 3 pokriti bazeni, 2 savni, 2 kegljišči, drsališče in trim telovadnica. Informacije: Turistično društvo Kranjska gora, tel. 064/88768.
GOZD MARTULJEK
Le 4 km oddaljen od Kranjske gore. Ima le 1 vlečnico, sicer pa so blizu smučarski tereni
v Kranjski gori. Urejene so tekaške proge do Kranjske gore. Prenočišča v penzionu Špik. Imajo tudi zimski avtokamp! Informacije: Turistično društvo Kranjska gora, tel. 064/88768
MOJSTRANA
Oddaljena 12 km od Kranjske gore in 7 km od Jesenic. Posebna znamenitost je slap Perič-nik v neposredni bližini. Smučišča v bližnji Kranjski gori, znana pa je tudi celotna smuka na ledeniku v Vratih. Prenočišča hotel Triglav in penzion Kepa. Informacije: Turistično društvo Kranjska gora.
Na voljo je vsa smučarska oprema. Izposodite si jo lahko v hotelu Prisank in v poslovalnici Kompasa v Kranjski gori. Tu sprejemajo tudi prijave za smučarsko šolo s smučarskim učiteljem.
Pripravil:
Center za turistično propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije
.(sjpgMS© Slovenija ©flcspi:
oo