Poštnina pavšalirana!
Št e ir. 20 Izhaja vsako soboto.® Novo mesto, dne 15. oktobra 1921. Posamezna številka K 160 Leto 1.
Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“.
NJOST
Oglasi: V2 strani K 750'—, V4 K 380-—, Vs K 200-—. Manjši oglasi po 4 K pctit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Železnice na Dolenjskem.
Naša javnost se bavi zelo živahno z vprašanjem železniške zveze Slovenije zj. moljem. Na eni strani imamo predlog proge Kočevje—Brod—Mo-ravice, na drugi pa proge Črnomelj— Ogulin. V sredi med obema pa obstoja tudi predlog proge' po kočevski in poljanski dolini — Vrbovško s priklopljeno črnomaljsko progo pri Severinu.
Ako motrimo celotu železniškega vprašanja pri nas, stališče zveze Slovenije z morjem — in to se predvsem hoče doseči — moramo odkrito priznati, da podaljšanje kočevske železnice temu najbolj odgovarja. Nastaja pa vprašanje, ali se hočemo odločiti za progo Kočevje—Brod —Moravice, ali pa za progo po kočevski in poljanski dolini. Teren nameravane proge Kočevje—Brod—Moravice je tako neprikladen, da nujno zahteva vzpon 25 pro mille in 3—4 predore. To je glavna slabost te proge, ki je sicer videti vsaj na karti, najkrajša. G. inženir Musil zagovarja svojo progo s 25 pro mille vzponom češ, da bi bilo napačno, ako bi načela za ravninske železnice veljavno hoteli uporabljati za gorske železnice. To se pravi, da je vzpon 25%opri gorskih železnicah dovoljen, pri ravninskih pa ne. To mu drage volje podpišemo; če je teren neugoden, ne more najboljši strokovnjak speljati proge drugače kot z velikim vzponom. Toda čemn je treba graditi tako gorsko železnico, ko imamo vendar ugodna tla za ravninsko železnico po kočevski in poljanski dolini. Lahko pa tudi rečemo, da pri nas ni treba uporabljati načela alpskih železnic.
Kar se tjče izkoriščanja naravnega bogastva, prekaša proga po kočevski in poljanski dolini progo Kočevje -Brod— Moravice v vsakem oziru. Veliki kopriv-niški gozdovi, gozdovi v poljanski dolini iu ob hrvaški meji nudijo krasna tla zfa razvoj lesne trgovine in industrije. Poleg tega se nahaja tu premog in železna ruda, kar je v naši državi neizmerne važnosti. Vodna moč. Kolpe pri Dolu in Lazih daleko prekašata ono pri Brodu na Kolpi in Čabranke; zato je tu električno obratovanje bolj mogoče. Ljubiteljem naravne krasote se ni prav nič bati, da pri tej progi kaj izgube, smo še vedno v kranjski Švici, Proga iz Kočevja gre po kočevski in poljanski dolini skoraj v ravni
črti; vzpon je vedno pod 15 pro mille, radi tega je obratovanje lahko — brez priprege, ki je pa pri progi Kočevje— Brod—Moravice absolutno neobhodna potreba. Da pa to v nekaj letih pomeni ogromne stroške, je umljivo, Iz teh vidikov je edino priporočati progo iz Ko-čovja po že omenjenih dolinah, ki gre dalje vzdolž nad Kolpo do Severina, tu gre čez Kolpo in se pri Vrbovškem združi z reško-liško progo.
Vendar pa ne smemo izgubiti izpred oči velikansko važnost podaljšanja črnomaljske proge, priklopljene pri Severinu progi iz Kočevja. Ta črnomaljska proga bo res velikega pomena, ko se bo zgradila železnica Novo mesto—Brežice, ker bo to najkrajša črta Maribor—Kvarner in Split. Ta načrt združenih prog iz Kočevja in Črnomija pri Severinn je sestavil naš prvi strokovnjak g. inž. Klodič. S tem načrtom se ugodi obema strankama v enaki meri, razen tega se pa doseže najboljša pot na Reko in Split. Iz strategičnih ozirov je ta skupna proga velikanskega pomena, dočim je Kajfežova (Kočevje—Brod — Moravice) proga preblizu italijanske meje in že zaradi tega kratkomalo nepriporočljivo. Na vsak način je pa treba skupnega nastopa, da se prepreči Kajfežev načrt. Zato naj se vsi proizvajalci in indnstrijalci Štajerske in Dolenjske (bodisi, da so člani Zveze industrialcev ali ne) združijo in skupno s prizadetimi občinami zahtevajo podaljšanje kočevske železnice po kočevski in poljanski dolini s priključitvijo Črnomaljske proge v smeri na morje. To je treba pred vsem imeti pred očmi, zakaj če se bo gradila Kajfeževa proga, potem se črnomaljska gotovo ne bo, to je pribito dejstvo. Ako se bo pa gradila proga po kočevski in poljanski, dolini, potem se mora tudi črnomaljska. Kot prvi intere-santje, v tem oziru Črnomaljci, Dolenjci in Štajerci, naj si to dobro zapomnijo in delajo na vso moč na to, da se prepreči Kajfežev načrt graditve proge na italijanski meji in zahtevajo, da se izvede skupna proga kot najboljša iz strategič-nih in gospodarskih ozirov.
Za to skupno progo so se izrekli naši prvi strokovnjaki, kot g. inž. M. Klodič, g. inž. Hrovat in drugi, radi tega se upravičeno pričakuje, da se bodo faktorji, ki imajo v tem kaj besede, ravnali po sodbi strokovnjakov.	I.	Koce.
Nevarni poskusi.
V težkih in nevarnih časih gre vsak narod za tem. da postavlja svoje najboljše može na odgovorna mesta, ki so zmožni državo varno in brez občutne škode izpeljati iz notranjih in zunanjih zapletljajev. To nam zgodovina jasno izpričuje. Tako so delali stari Grki in Rimljani, tako delajo danes Francozi, Nemci, Angleži, Čehi. Tako bi morala storiti tudi naša država v teh zanjo tako kritičnih časih; le pošteni zkačaji, starejši preizkušeni možje, v svoji stroki temeljito podkovani državniki bi morali sedeti na vodilnih mestih, pa žal, da se ne dela tako. Značaj, strokovno znanje, skušnje, ne pridejo vpoštev, le pripadnost h gotovi stranki odločuje: in v stranki sami pa vidimo zopet samoljubje in tekmičenje voditeljev, kar samo po sebi določa osebe za ministre in višja upravna mesta. Žalostne posledice se kažejo povsod, ker mesto modrih državnikov vladajo in upravljajo državo ljudje, ki so zato večjidel premalo sposobni. Mesto jasnega programa in krepke izpeljave, vidimo veliko zmedo na vseh straneh, razne nesigurne poizkuse, redke male vspehe, večjidel pa škodo in zgubo.
Poglejmo le nekatere take pojave.
1. Jugoslavija ali SHS država ima že blizu tri leta življenja, pa nima še nobene prave postave — ker ta izjemni zakon zoper komuniste se ne more šteti med stalne postave, ima pa mesto postav več kot tisoč raznih vladnih ukazov, ki tako začasno in za silo poskušajo urejevati zmedene razmere. Ti ukazi nimajo nobene stalnosti, ker se menjavajo kakor ministri in stranke in njihovi trenutni interesi. Vsled tega je pravno stanje ljudstva do cela nesignrno in zdrav razvoj političnih in gospodarskih prilik komaj mogoč. Špekulanti pa imajo res zlate čase, ko lahko v kalnem ribarijo.
\ takem Času bi moral parlament vztrajno delati, pa ne more, ker ga vlada noče sklicati, da tako gospodari brez kontrole; sicer je pa sploh dvourno, ali so seje tega prirezanega zbora še sklepčne in sklepi veljavni. Še dolgo ni upati od-pomoči.
2. Poglejmo davčno politiko in upravo. V stari Avstriji so bili davčni zakoni sicer mnogobrojni, pa bili so vsaj jaaai in določni. Z davčno postavo v roki si lahko
Stran RO
izračunal sam do krone in vinarja natanko, koliko moraš davka plačati; in ko si to odštel v davkariji si bil za tisto leto prost vsega nadaljnega plačevanja. Zdaj pa je to nemogoče, ker davčni uradniki večkrat sami ne vedo, kaj prinese prihodnji dan za nazaj ali za naprej ali na obe strani novega davka. Ta negotovost je hujša kot davčno breme samo.
Tudi način napovedi in pobiranje davkov je bil prej primerno urejen, poznejši ukazi finančne uprave so pa ta stari red že večkrat prevrgli, pa še vendar nič dobrega ustanovili. Tako n. pr. je ukazal oni dan finančni minister, da mora vsak davku podvrženi državljan sam priti k davčnemu uradu in tam poizvedeti, koliko davkov mora to leto plačati in tam odšteti, kar mn bodo napovedali, ker na dom se ne bo nič več dostavljalo. — Ta ukaz utegne biti na mestu tam doli kje v Macedoniji, kjer so ljudje nepismeni, kjer je davkoplačevalcev majhno število, katere vsak starejši davkar do malega vse osebno pozna; toda kako ta ukaz izvesti v velikih mestih, n. pr. v Ljubljani, kjer je čez 15 tisoč davkoplačevalcev in 3 uradniki, ki davek pobirajo, to je pa drugo vprašanje, zlasti če se pomisli, da ukaz terja, da se morajo vsi ti v teku nekoliko dni zglasiti. Ko so uradniki ministru pojasnili, da je to nemogoče izpeljati, je minister ta ukaz ukinil in naredil, da davčni urad pošlje vsakemu davkoplačevalcu na dom poštni ček, na katerem stoji zapisana dolžna davčna vsota. Kako dolgo bo držal ta ukaz, ni mogoče vedeti, vsekakor to kaže, da v finančnem ministerstvu malo pretnhtajo ukaze, predno jih dajo med ljudi.
Ena naredba pa se drži, dasi je edina svoje vrste v kulturnih državah, to je
Mati in sin.
Resnična povest. — Spisal Ramenski.
Na Kamnu ob potoku na Dolenjskem je koncem vasi stala mala, lesena hišica, v kateri je živela revna, a poštena družina. Šivavčeva je bila ta hiša in družina. Oče je bij krojač, ki je pa polagoma popuščal svoje rokodelstvo ter se oprijemal kmetijstva. Dokupil je še nekaj zemlje, da je imel vsega skupaj četrtino posestva. Na tem malem posestvu je redil po štiri glave goveje živine, par pujskov ter preživljal pet ljndi. Ker je bil varčen in priden, je še dovolj lahko gospodaril ter bil brez dolga. A nesreča ne počiva. Zgodaj mu je umrla marljiva žena in mu zapustila tri otročičke. Drugega mu ni preostajalo, kakor da se vdrugič oženi.
Poiskal si je kot udovec sebi primerno
SEDANJOST
naredba, ki nakazuje davčnim uradnikom procente od izterjanih davkov. Zakaj gg. davkarji tudi to stvar niso pojasnili ministru je sicer pojmljivo, toda malo pošteno. Zato pa tudi ni zaupanja v davčne Oblasti.	(Konec	prih.)
Dopisi.
Št. Lovrenc na Pohorju. Ko se je slišala razburkanost povojne dobe, je tudi za naš planinski kraj nastalo vprašanje, kateri življenjski potrebi je treba najprej zadostiti ? — Pritisk vsenemštva je naš kraj ponosno prestal in vroči narodnostni boji spadajo v zgodovino, v kateri Jbode imel prvo častno mesto sjajni odpor katoliškega kmetskega bralnega društva, kjer so se zbirale vkljub preganjanju zavestno močne pohorske rodbine. — Temu narodnostnemu boju je po „zaslugi" preslepljenih naših samostojnev sledil kulturni boj: Križ iz šol. Luciferja v šolo. „Vera je privatni šport posameznika", pravijo Antikristi. Ravno tukaj ima nadaljevati naše bralno društvo svoje kulturno delovanje z organizacijo orlovstva, ki je tem hvaležnejša naloga, čim težavnejša je. Namesto da polnimo bolnice, kaznilnice in norišnice z žrtvami samo-stojneško-liberalne protiverske gonje, zgradimo središče krščanskega življenja, postavimo si „katollški dom“ ! Gg. Pavlič, Sadovnik in veljaki iz Kumena, na noge! Vi ste pohorske korenike. Strnite se in ne odnehajte prej, dokler se pod župnijsko cerkvijo ne zablesti „ Katoliški dom“! Geslo „Sedanjosti*: za Križ in domovino bodi tudi naše geslo. Bog živi to zamisel in zaščitnica orlovstva, brezmadežna božja Porodnica, naj nam pomaga! — Končno še nekaj! Časopisje, dobro krščansko časopisje, je v naših ča-
tovarišico iz velike in sloveče župnije na Dolenjskem. Bila je zdrava, izkušena in v delu utrjena, ker je nad petindvajset let služila pri tujih ljudeh. Krasile so jo lepe krščanske čednosti, posebno nedolžnost, ponižnost in pobožnost, pridnost, vztrajnost in odločnost, obenem pa je bila vesele narave in dobrega srca, da je bila povsod priljubljena.
Iz tega zakona sta bila dva otroka, Janez in Nežika. Pa nesreča je hotela, da je ta srečni zakon trajal le tri leta. Oče se je prehladil, dobil vročinsko bolezen ter umrl, star šele 37 let.
Tako je uboga vdova ostala sama s štirimi nedoraslimi otroki, ker je Anica iz prvega zakona bila umrla še pred očetovo smrtjo, pa tudi Nežika iz drugega zakona je šla kmalu za očetom. Ostali so še trije otroci, namreč Franček in Mi-cika iz prvega zakona in mali Janezek iz drugega zakona.
20
sih najboljši prijatelj in najzanesljivejša pomoč v boju proti sovražnikom vere in ljudstva. „Sedanjost," ljudje pri nas zelo čitajo in poLeg „Slov. Gospodarja" pridobiva vedno več tal. Zato se oglašam tudi s tem dopisom v njej. Toda vse premalo je še. Katoliško časopisje mora v vsako krščansko rodbino in dolžnost Orlov in Orlic ter Marijinih hčera in sinov je, da to izvedejo! V boj proti brezverstvu in izkorišče?»Lstvu ljudstva! „Ne straši se, burja hraste vije, — po hudi uri lepše solnce sije!"
Gospodarstvo.
Suha krma.
Dobro posušeno seno je tako redilno, kakor zelena krma. Od 4 —5 5 kg zelene krme dobimo 1 kg sena. Mlado seno pokladati je šele po preteku 4—6 tednov, [ ker se sicer dobro ne prebavi. Novo seno moti prebavljanje, povzročuje vnetje v želodcu in v črevah, drisko, slabost itd. Za prežvekovalce je seno najboljša suha krma, ker je lahko prebavno in ima dosti redilnih snovi v sebi. Dobrota sena, pridelovanega na senožetih se ravna po sestavi travniške ruše, po gnojenju travnikov in po tem, kako smo seno posušili. Otava je v enakih okolno-stih več vredna, kakor seno, ker je okusnejša in tečncjša. Zaradi slabega srrsna imajo gospodarji otavo za slabšo kmno, kakor pa seno. Malo zaduhlo ali pa plesnivo seno in otavo kaže posušiti in primešati dobri krmi ter po malem pokladati pitani živini. Nagnita taka krma ni za nič. Suha detelja je v obče bolj bogata na beljakovinah, zato je tudi bolj tečna, kakor seno. Če pa pokladamo domačo deteljo v večji meri, draži in razburi prebavila, dela žejo, povzročuje za-
V oporoki je volil oče Frančku posestvo, ker je bilo last njegove matere, ostalima otrokoma malo doto, ženi pa oskrbo v hiši. Pri obstoječih razmerah revni vdovi ni kazalo drugega, kakor ostati vdova do smili. Pa na kaj druzega tudi ni nikdar mislila, ker je bila preveč poštena in pobožna. Mislila je le na Boga, in na delo. Ker po moževi smrti ni mogla imeti vprežne živine, je morala isto najemati za vožnjo in oranje, vse drugo je sama opravila doma in na polju. Sosedje so rekli, da tako pridne ženske še niso videli, kakor je bila Šivavčeva mati.
Polje je bilo dokaj oddaljeno, le ena njiva in travnik sta bila blizu hiše. Poleg tega je bil tudi vioograd od doma dve uri hoda. Ko sta Franček in Micika odrastla, je eden vedno služil, največkrat pa oba, ker kmetje niso dali miru ter ju prosili v službo.
(Dalje prih.)
pitje itd. Brejim živalim je zaradi napenjanja nevarna. Konjem in govedi je po-kladati polovico manj detelje kakor sena, brejim živalim pa samo eno četrtino. Suha lucerna in esparzet.a nam dajeti posebno tečno in zdravo krmo za vprežno in molzno živino. Slama je posebno takrat dobra, kadar pokladamo obilo ko-renjstva. gomolja in zobanja. Slama izpolni želodec ter povzroči, da se krma bolje prebavi in popolnoma izkoristi. Vodeni ali sočni krmi primešana slama pospešuje prežvekovanje in prebavljanje. Vsaka slama je bogata na vlakninah in revna na beljakovinah. Zato je težko prebavna in premalo tečna. Najtečnejša je slama od sočivja, ki ima še največ beljakovine in apnenih soli v sebi. Biti pa mora zdrava, da zaleže. Dobra je tudi ječmenova slama. Manj vredna je ovsena in pšenična in najmanj vredna je ržena •slama, ajdovec in koruznica, To slamo rabimo navadno le za nastil. — Slama jarega žita je v obče bolj tečna in bolj mehka, nego pa slamuj ozimnega žita. — Bolna in ušiva slama ni za krmo, če jo moramo pokladati je prav, da jo dajemo po malem, jo poparimo in osolimo. Slamo izkoristijo najbolje prežvekovalci. Pleve, letanje in stročje imajo manj vlaknine kakor dotična slama, vendar so težko prebavne. Mešamo jih v malih jiinožinah rezanico vred korenjstvu in obrtnijskim odpadkom. Pleve je 'dobro popariti in pomešati z rezanico predno se pokladajo. Nevarne zaradi osin so zlasti ržene in ječmenove pleve. Suha krma je posebno bogata na suhi snovi (85 do 90 odstotkov) in vlaknini (15 do 40 odstotkov). zaradi tega tudi nekoliko manj prebavljiva, kakor zelena.
Tedenske
novice.
Krekov večer v Rokodelskem domu je ob nabito polni dvorani • na dan četrte obletnice njegove smrti vspel nadVse sjajnv. Veličje duha največjega predstavitelja krščanske misli in jugoslovanske državne ideje med Slovenci in Jugoslovani sploh je tudi v Novem mestu slavilo svojo popolno zmago v dušah nezastrupljenega meščanstva. Navdušene pozdravne besede gospoda predsednika Katol. prosvetnega društva' g. dr. Fiscliingerja, ki je pojasnil pomen in namen društva ter važnost krščanske vzgoje mladine v katoliških organizacijah v korist slovenskega \judstva in v ponos jugoslovanske domovine, so bile sprejete z burnim odobravanjem. G. Alfred Fischinger je s svojim preciznim izvajanjem raznih točk na 'glasovirju žel splošno pohvalo, istotako jo tudi mala lvka, hčerkica g. prof. Gorjanca, z ljubko deklamacijo Gregorčičeve pesnitve „Mojo Brčno kri škropite1* navdušila mnogoštevilno občinstvo, ki ni varčevalo z burnim odobravanjem. Nato je nastopil kot slavnostni govornik g. prof. Kovač, ki je v pesniško nadahnjenem, globoko zasnovanem govoru pokazal v dr. Kreku obraz slovenskega ljudstva in v slovenskem kmetu in de-
lavcu sliko dr. Kreka, učenjaka in neumornega kulturnega delavca ter voditelja ljudstva za jugoslovansko idejo. Njegov navdušeni in viharno odobravani govor je napravil na vse navzoče globok vtis in občinstvo je ^ vstanjem oddalo dolžno spoštovanje dr. Krekovemu spominu. Gdč. Gričarjeva je v samospevu ob spremljevanju g. Fiscliingerja ml. na glasovirju izborno odpela nekaj naših pesmic, potem pa je dijak g. Berkopec deklamiral s polnim umevanjem Gregorčičev „Naš dom“. Moški pevski zbor Kat. rok. društva je prav lepo zapel več pesmi, med njimi — tudi v spomin obletnice nesrečnega plebiscita — nekoliko koroških narodnih napevov pod spretnim vodstvom g. šol. nadzornika Grada. Kat. prosvetno društvo v Novem mestu je s svojim prvim javnim nastopom lahko popolnoma zadovoljno in ponosno na uspeh svoje prve prireditve. Občinstvo je pokazalo svojo hvaležnost za izreden užitek na Krekovem večeru tudi s prostovoljnimi prispevki v društveno blagajno. Prepričani smo, da govorimo iz srca vseh Članov in prijateljev društva, ko izrekamo toplo zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli do tako lepe proslave spomina nesmrtnega dr. Kreka.
Manifestacijsko zborovanje Jugoslov. matice v Narodnem domu na dan obletnice plebiscita v tužnern Korotanu dne 10. t. m. se je vršilo ob obilni udeležbi meščanstva in Šolske mladine. Pevski zbor Katol. rokodel. društva, pomnožen tudi z drugimi pevci, je pod vodstvom g. šol. nadzornjka Grada zapel nekaj rodoljubnih pesmi, nato pa je g. prof. Kovač v zanosnem govoru očrtal pomen manifestacije, omenil potek plebiscita in povdariti važnost koroškega vprašanja za našo domovino, ki mora z vsemi silami delovati na to, da se naš živelj na Koroškem ohrani in končno osvobodi izpod tujega jarma. Viharno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem, nakar se je g. prof. Seidl kot predsednik Jug. matice zahvalil govorniku, pevcem in občinstvu, ki se je ob pevanju koroških pesmi z globokim vtisom v srcu mirno razšlo. Ob tej priliki se je nabrala precejšnja vsota za Jugoslov. matico.
Opozarjamo na današnji uvodni članek, ki se je zakasnil za predhodno številko, o železniški kompromisni progi inženirjev gg. Klo-diča in Hrovata, ki najbolje odgovarja koristim Slovenije in državno-obrambnim interesom. Naše stališče je v tem oziru jasno. Novo mesto in njegova okolica z Belokrajino vred ne sme in ne more biti potisnjena v gospodarsko ozadje in vrženo v naročje počasnega umiranja radi osebnih koristi samostoj-neškega milijonarja Kajfeža in kneza Auersperga. Ker pa je prvovrstna železniška proga mogoča le po ribniški, kočevski in poljanski dolini, zahtevamo istočasno priključitev črnomaljske proge h Klodičevi kočevski progi v smeri k morju. Prej ali slej mora priti do uresničenja proge Brežice—Novo mesto, ki pa se bo le tedaj izplačala, če bo imela najkrajšo zvezo z morjem preko Črnomlja in Vrbovško na Reko. Dolenjske in belokranjske občine, zganite se, dokler je Čas!
Društvena nabavna zadruga. Da naša društva obvarujema pred izrabljanjem in da jim nudimo kolikor le mogoče razne potreščine poceni in najboljše kakovosti, zato smo ustanovili rDruštveno nabavno zadrugo", ki ima namen pospeševati 'gospodarske koristi zadružnikov s tem, da nabavlja svojim društvom in njihovim Članom predmete, ki jih potrebujejo za društvene svrhe, dalje zalaga in iz-
daja za svoje Člane knjige, brošure in časopise, zadevajoče delovanje nepolitičnih društev; posreduje nakup opisanih predmetov in morebitna popravila. Zadrugo hočemo postaviti na močan gospodarski temelj. Zato je sveta dolžnost vseh naših izobraževalnih društev, da pristopijo k „Društveni nabavni za-drugi“ kot zadružniki vsaj z 10 deleži. Vsak opravilni delež znaša samo 20 K, ki je plačati ob pristopu v zadrugo. Sedež »Društvene nabsvne zadruge“ je v Ljubljani, Ljudski dom, v prostorih „ Slov. kršč. socialne zveze“, kamor je pošiljati vse dopise. Prvi občni zbor zadruge se vrši v ponedeljek, 21. novembra ob 4. uri pop. v prostorih S. K. S. Z., Ljudski dom, II. nadstr., kjer se bode dopoldne vršil tudi občni zbor S. K. S. Z.
Občni zbor S, K. S. Z. se bode vršil 21. nov. v Ljudskem domu v Ljubljani, Vsa včlanjena društva se opozarjajo, da morajo imeti do tega časa občne zbore, na katerih izvolijo delegate za občni zbor S. K. S. Z. v Ljubljani Na ta občni zbor morajo priti delegati vseh slovenskih izobraževalnih društev. Za polovično vožnjo smo zaprosili.
Opozarjamo vsa društva na dolžnost, ki jo imajo do Slov. kršč. scc. zveze v Ljubljani glede poročanja. Osrednja pisarna S. K. S. Z. v Ljubljani je razposlala vsem društvom oru-štvene izkaze, ki naj bi jih društva točno izpolnila in tej pisarni vrnila. Doslej se je odzvalo komaj tretjina društev. Naj vendar društva že enkrat razumejo, da je točna statistika naši prosvetni centrali nujno potrebna. Društva, ki so izkaz prejela, naj ga takoj izpolnijo in vrnejo. — Disciplina v organizaciji je najgotovejši vir uspehov.
Šent Jernej. V ponedeljek, 18. oktobra je obletnica smrti br. Viktorja Novaka iz Orehovice, ki je podlegel zavratnemu napadu od strani nasprotnikov orlovstva. Šentjernejski Orel in Orlice se z lastno godbo udeleže sv. maše zadušnice, ki se bode brala ta dan ob
9. dop. v podružni cerkvi v Orehovici in pa na grobu pokojnega. K obletnici se vabijo tudi sosedni orlovski odseki, kar največ mogoče v krojih. Bog živi!
Pevke in pevci, ki žele sodelovati pri pevskem zboru Kat. slov. prosvetnega društva „Sočal' v Novem mestu, naj se takoj prijavijo pred poukom srbščine in to v petek ali v ponedeljek zvečer ob pol 7. uri pri predsedniku g. dež. sod. svet. dr. Fischingerju v dvorani Rokodelskega doma.
Županska Zveza z& novomeški polit, okraj ima važno sejo v ponedeljek, 17. t. m. ob
10. dop. v Rokodelskem domu v Novem mestu. Odborniki naj se seje zagotovo udeleže. — Poleg zadnjič omenjenih sta še izvoljena v odbor g. M. Kren, posestnik, V. vas in g. Josip Zajc, župan, Bela cerkev.
Prostovoljnov gasilno društvo v Maharovcu se zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov, šent. jernejski godbi in vsem. ki so kakorkoli pripomogli k tako lepo uspeli veselici. Bog povrni! Na pomoč!
Akademska omladina nas poziva, naj se izjavimo, ali smo ža vladni predlog, da se odpravi zdravniško vseučilišče v Ljubljani m inženirsko vseučilišče v Zagrebu, — Odgovor: Kot glasilo slovenskega katoliškega kmetskega ljudstva zahtevamo z vso odločnostjo, da se akademska mladina vzgaja v ljudskem in verskem duhu v smislu potreb avtonomne Slovenije, ker naša zahteva je, da je v Ljubljani, središču Slovenije, parlament in vse najvišje kulturne institucije. V tem našem stremljenju naj nas podpira naša akademska
ul 82 —•—
"ED a NJO
Stev. 2 )
mladina in ko dobimo avtonomijo Slovenije, se ji ne bo treba potikati po tujini in iskati milosti pri onih, ki nas poznajo le pri — davkih.
Poroka. Poročil se je 9. t, m. g. Adolf Plaper, poštni poduradnik v Novem mestu z gdčl Amalijo Piskar. Bilo srečno !
Pozor na dobre igre. Začetkom zimske poslovne dobe se čuti potreba primernih iger za društvene prireditve. Obrnite se zato takoj na Slovenško krščansko socialno zvezo v Ljubljani, da vam pošlje ljudsko igro „Lovski tat“, ki stane le 10 K. s poštnino 2 K več; A: Medvedovo ljudsko igro „Stari in mladi", ki stane 16 K, 'po pošti' 19 K Obe igri ste dosegli povsod velikanski uspeh.
ske stranke. Temeljna misel je revizija ustave na podlagi avtonomije in priprave za volitve.
Hrvatski narod je slavil 11. t. m. petdesetletnico tragične smrti svojega junaka Evgena Kvaternika, ki se je boril za samostalnost Hrvatske in bil ustreljen kot upornik. Tako se Spreminjajo časi, hrvatski narod pa se še% vedno bori za Kvaternikovo ideale.
0 socijalistih pravi dr. Kukovec, da so njihovi voditelji odšli med veleposestnike, oslub-nikc in tovarniške ravnatelje in da ta stranka nima več nobene bodočnosti.
Priporočamo Kolinsko cikorijo slovenskim gospodinjam kot najboljši nadomestek za kavo.
r Ali ste žii poslali naročnin, ..Sedanjostih
rovni konferenci g. univ. prot. dr. M. Slavič	.	v	. .
STB 01*1 S Sc 1 nOVHCar«
ter jo priporočamo zlasti našemu učiteljstvu. Knjiga, ki stane le 20 K, po pošti 2 K več, se naroča pri Osrednji pisarni S. K. S. Z. v Lju ljani.
Naročite ..Glasnik najsvetejših Src“, mesečni list za obnovo družinske sreče, Maribor, Cirilova tiskarna, letuo 2 dinara.
Himni Lepa naša domovina, Pravde Bog in še par pesmi je izdala Pevska zveza. Dobe se v knjigarni Krajec uasl. v Novem mestu. Izvod stane 5 K. Ker je pravde Bog prvič v slovenskem jeziku, pri himni Lepa naša domovina je pa tudi S. Sardenkova dodatna kitica, priporočamo zlasti našim cerkvenim pevskim zborom,
Vojni invalid", kot glasilo društva invalidov, vdov in sirot je začel izhajati v Ljubljani’ Dobrovoljci in invalidi imajo mnogo skupnih točk. Ali bi ne bilo dobre, da društvo dobro-voljccv pomaga k vzdrževanju „Vojnega invalida, “ ter z morebitno spremembo naslova prizna ta list kot skupno glasilo dobrovoljcev in invalidov?
V čast Protiču je Radič priredil banket, katerega so sc udeležile vse hrvatske opozicij-
II a •/. n o t e i' o s t i. Strašni nesreči, kii ]o )«i povzročila povodenj v Puebln, kjer je mnogi* Ijudij izgubilo življenje in imviji\ l<>-r je voda poplavila celo veliko' jo sledila druga nesreča. V Sam Antonio (Texas) so se tri velike reke vslnl naraslih hudournikov razlile preko s voj di Invgov in uničile mnogo lepih naselbin. I'n prvi so Jugoslovani veliko’ trpeli.— V Jolietsko slovensko šolo se j« letos vp salo 780 otrok. -— V Jolietu so vstopile, v redovniški red Roza Marinčič, .Tozefiua Šume, Anica Bregar in Anica Zidar. — Rev. Jan. Smolej je v Zelanda
obhajal 251etnico svojega mašništva. — V Mihvankeeju je pobegnil iz zapora umobolni Jurij Medved, ki je ubil svojo ženo. — Brezposelnost še dalje traja.
V domovino so se vrnili: Iz Clevelanda Ludovik Mizgur v Ilir. Bistrico, Jan. Ambrožič v Polhov gradeč, Lovrenc Urbanja v Moravče, Rudolf Simončič v Metliko in Andrej Bačnik, Iz Marseilles 111. Miha Anžur v Zalog; iz Brooklyna Janez Mihelič v Drago; iz Ely Mihael Grošelj v Cerklje in mnogo drugih.
Poroke. V Mihvankee, Wis. Aleks Rant z Marijo Kobal, Miko Žutina z Ano Golič, Anton Kos z Marijo Antolič, Anton Kosmina z Marijo Sekola; v Jo-lietu Marko Černetič iz Bojanje vasi z Ano Žugelj iz Slanine vasi in A. Planinc z Nežo Težak.
Umrli so: v Evelethu, Minn. ej avtomobil smrtno povozil Raf, Korošca, ki je zapustil ženo z 11 nepreskrbljenimi otroki v največji bedi. Ker je bil brez dela, se sumi. da se je s samomorilnim namenom in v obupu vrgel pod avtomobil. — V Clevelandu je bil v prepiru ustreljen And. Čeližič — V Wauke-ganu je umrl J. Mežnaršič.
Dolarje po najvišjem dnevnem kurzu menja Slovenska eskromptna banka v Novem mestu.
Oglašujte
v ,.Sedanjosti“.
Kupujem kostanj in jabolka
v vsaki množini in po najvišjih dnevnih čenah. — Isto tata se sprejme
služkinja, Tomo Zagajski,
Novo mesto št. 86 in'123.
Proda se v Novem mestu
hiša s štirimi sobami, kuhinjo in vrtičem. — Več se izve v frančiškanskem samostanu.
Trgovina ALFONS OBLAK v Novem mestu
priporoča špecerijsko, kolonljalno in galanterijsko blago.
Točna in solidna postrežba!
Šivalni stroj - dobro ohranjen
se ceno proda, tudi proti plačilu v živilih. — Kje, pove upravništvo «Sed.»
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto
se priporoča.
I
I
gospodarska Zveza, poMn Novo mesto
se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov v Kandijl v lastno hišo v Novem mestu na Glasnem trgu bivši hotel Ferlič
kjer je otvorila v moderno opremljenih prostorih poseben oddelek
za prodajo na drobno
in ima v zalogi vse špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske iz-	_
delke, domačo mast in slanino, vino v buteljkah, likerje in malinovec.
P. n. občinstvo se opozarja na manufaBcturni oddelek) velika zaloga vsega prvovrstnega v to stroko spadajočega blaga, kot sukna, platna, barhenta, kontenine itd. itd.
Gg- trgovce opozarjamo na svojo trgovino na debelo!
i
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran RadešČek.
Tiska J. Krajec nasl. v Novem mestu.