

,S’ perpufhenjam volke duhovfke ino
shelfke oblafti.

KERSHANSKI

i c

KATOLSHKI

<

N A V u

S’ VPRASHANJI INO ODGOVORE

6

V’ LJUBLANI, 1822.
Natifnen per Leopoldu Egerju,

m  C

V V O D.

De je Bog; de je b o s h j e r a s o d e n j e
potrebno, ino de fejeBogrdf
v  a s o d e' L

Kaj vidimo okiilj febe po semlji t

Vidimo mnoge shivali okolj feb e, mno¬
go drevje ino mnoge seiji >  mnogo karne*
Sije ino mnoge rude.

Kaj vidimo nad Tabo po nebu ?

Nad fabo vidimo nebo 5  foilze 5  ljuno
ino bres fhtevila svesd.

Kako fe pravi tim reshem vfimkmalo?

Tim rezhem ,  nebu ino semlji i  obe-*
tnakmalo, fe pravi f v e' t.

Kako fo vfe rezhi na fvdtii narejene ?

Vfe rezhi, re'zh sa re'zb, fo dobre,
ino ena v’ drugo prijemajo, vfe je na
fvojim medu, vfe fe o pravim zhafu godi e
lepo ino sredama vfe rezhi fo na fvetu vfno-
Vane.

( Se mofe kaka rezh farna ftoriii, ino v’ lepo ned
djati ?

Nobena rezli fe ne more farna ftoriti >
ino \  le'po red djati; temozh vfako lepo
narejeno rezh. more kdo narediti.

i A. s

4

Kakfhiniga sazhetnika tedaj je treba, de tudi
fvet ima, ker je tako lepo ino sredama vfnovan?

4 Sve't, tako lepo ino sre'dama vfnovan,
more filno vumniga sazhe'tnika ime'ti.

Bi bili mogli ljudje vfe to ftoriti, ino v’ tako
lepo red djati ?

t She kaple vode', fhe travje bilike na¬
rediti , fhe zhervu shivlenja ne morejo
ljudje ohraniti; ljudje ne morejo do fonza
ino sve'sd. Torei tudi fveta nifo mogli ilo-
riti, ne v’ tako lepo re'd djati.

Rako mu pravimo toljkaj vumnimu sazhetniku
fveta ?

Bog mu pravimo toljkaj vumnimu sa¬
zhetniku fveta.

Is zhefa Boga fposn&mo, de je ?

Boga fposnamo, de je, zhe fve't dobro
premiflimo.

Is zhefa fhe Boga fposnamo, de je ?

Boga tudi po pameti ino ve'di fposna¬
mo , de je. Sakaj p a m e t ino v e'It nam
pravite, kaj de je prav ino dobro, kaj
napzhino ino hudo ■  pravite nam, de je
vfe dobro plazhila, vfe hudo kasni ali
fhtrafnige vre'dno , ino de je Bog nad nami,
ktiri vfe dobro ljubi ino plazhuje , vfe hu¬
do pa Audi ino fhtrafuje.

Preljubi otrozi! Isrekujte ime' hdshje
vfelej s’veliko zbaftjo j prav pogofto mifiite
v’ ljubiga Boga, ktiri je vfe flori!,, kar vi-

s

dite okolj febe , ino nad feboj, ktiri je vef
fve't tako lepo ino modro naredil.

Is zhefa je zhlovek?

Zhlovek je is teleTa ino is nevmerjo-
zbe dufbe.

Kaj dufha samore ?

l)ufha samore fposnavati ino mifliti ,
ino kar fposna , de je dobro ino prav, sa¬
more fvovoljno hoteti, tudi sopemo naj
ji bo.

Zhimu nam je Bog vum dal ?

Bog nam je vum dal, de ga njega,
njegove popolnamofti ino njegovo voljo bol
ino bol fposnavamo ,  ino bol ino bol vumni
perliajamo.

Ino zliimu nam je Bog fvobodno ali profto
voljo dal ?

Bog nam je fvobodno ali profto voljo
dal, de kar dobriga fposnamo ,  po fposna-
nimu, po bosbji volji ,  tudi vfelej radi ino
na tanjko ravnamo, ino smiraj bolfhi, ino
poboshnifhi ali brumnifhi perhajamo.

Zhe prav ino dobro ftorimo, kaj fe is naf gla-
fi, ino kaj obzhutimo?

Zhe prav ino dobro ftorimo, fe not-
rajni glaf is naf glafi, de Imo Bogu pri¬
jetni, ino vefelje obzhutimo.

Kaj pa, zhe fmo kaj hudiga ftorili?

Zhe fmo kaj hudiga ftorili, fe notrajni
glaf is naf glafi, de naf Bog nozhe , de

6

fmo kasni ali fhtrafnige vredni, ino nepo-
koj obzhutimo ino ftrah.

Ivako imenujemo tega natrajniga fodnika ?

Tega notrajniga fodnika imenujemo v e'ih

Zliimu nam je Bog veft dal?

Bog nam je veli dal, de naf pred hu¬
dim fvari, ino k’dobrimu opominja.

Kakfhine tedaj naf Bog hozhe de bi bili na
semlji ?

Bog naf hozhe, de bi bili smiraj bol
vumni, boljfhi ino brumnifhi na semlji.

Morejo ljudje farni is febe laftnofti boshje, ino
fcoshjo voljo prav ino popolnaina fposnati ?

Sami is febe ne morejo ljudje' Boga,
hoshjih laftnoft , ino boshje volje prav ino
popolnama fposnati: velikrat fe nad Bogara
motijo, kakfhin de je , ino kaj de od naf
hozhe.

Samorejo ljudje farni is febe dobri ino pobosh-
ni ali brumni biti ?

Tudi dobri ino brumni ne samorejo
farni is febe ljudje' biti, ker fo od mladiga
bol k’ liudimu nagneni kakor k’ dobrimu.

Kdo le pomaga ljudem boshje laftnofti ino
fcoslijo voljo prav fposnati ino brumnim biti ?

Le' Bog pomaga ljude'm boshje laftnofti
ino boshjo voljo prav fposnati ino brumnim
biti.

Je Bog ljudem h'temu tudi ref pomogel ?

Bog je ljude'm refvumnim, dobrim ino
kr umnim biti pomogel, ker jih je od ton-

7

*a lam podvuzhil, potlej pa bogaboje'zhe
moshe dajal, de fo jih, kakfhin de je,
ino kaj de od naf hozhe , vuzhili.

Kako fe pravi timu boshjimu navuku do ljudi?

Pravi le timu boshjimu navuku do lju¬
di boshje rasodenje.

Ikej je po vezhim, kar je ljudem Bog od fvojih
laftnoft ino od fvoje volje rasodel ?

Kar je ljude'm Bog od fvojih laftnoft
ino od fvoje volje rasodel ,  je po ve'zhim
v’ bukvah, ki fo jih bogaboje'zhi moshje
f’ pofelmo boshjo pomozhjo pifali, ino ki
fe jim fve'to pifmo, ali sapifana
boshja befeda  pravi.

Ali fo ti brumni moshje vfe boshje vuke vTve-
te bukve fpifali ?

Ti brumni moshje' marfiktirih boshjih
Vukov nifo sapifali, temozh fo jih le' s’ be-
fedo vuzhili. Boshjim vukam, ktire fo le
s’ befe'do osnanovali ,fe nefpifana bosh¬
ja  bef  e'da ali bef e'di no isrozhllo
pravi.

S’ zhim fo ti bogabojezhi moshje fprlzhali, de
jih je Bog poflal?

Ti bogaboje'zhi moshje' fo take nesnane
dela delali, ki jih le' fam Bog, ali komur
Bog to mozh da , nihzher drug delati ne
more; z h ti d e s h i fe pravi takim de'-
lam.

8

S’ zhim flie fo ti bogabojezhi rnoshje fprizhati ,
de jih je Bog poflal?

Sprizliat, de jih )e Bog poflal, fo tu¬
di vezhkrat take prihodne rezih pre'd po¬
vedali, ki jih le' Bog, ali komur jih Bog
rasodehe, nihzher drug ve'diti ne more.
Takim povedim fe pravi prerokovanje,
ino tem brumnim moshem preroki.

V’koljko delov fe vfe fveto pifmo rasdeluje?

Yle fve'to pifmo fe v’ dva velka dela
rasdeluje, v’fve'to pifmo ftariga ino noviga
sakona.

Is ktirih bukuv je fveto pifmo ftariga sakona ?

2 Sve'to pifmo ftariga sakona je is bukuv ,
ki fo s godbe, navuki ino prerokbe
v’ njih. Ki fo sgodbe v’ njih , fo : pete're
bukve Mojsefove, ki feshejo od ftvarjenja
fveta do Mojsefove fmerti: Josvetove buk¬
ve , bukve fodnikov, zhvete're bukve kra-
Ijov, dvoje bukve Paralipomenon, Esdrove
bukve, Nehemijove bukve , dvoje bukve Ma-
kabe'jov , Jobove bukve , Rutine bukve, Ju-
ditne bukve, Eftrne bukve, Tobijove buk¬
ve. — Ki fo navuki v’ njih, fo : pfalmi ,
pripovifti, pridigar, modroftine bukve, Je-
suf Sirahov, vifoka peTem. — Ki je pre¬
rokovanje v’njih, fo : Isaija, Jeremija, Eze-
hiel ino Daniel. Potlej Jona, Hagej, Osi-
ja, Joel, Amos , Abdija , Mihe'j , Nahum ,
Habakuk, Sofonija, Zaharija ino Malahija.
Pervim fhtirim fe pravi ve'lki,  dvanajftim

9

poflednim mali  preroki, ker fo nam uni
vezli , ti pa manj sapifaniga prerokovanja
sapuftili.

Kako fe pravi boshjim navukam v’ tih bukvah ?

Boslijim navukam v’ tih bukvah fe pra¬
vi vera ftariga sakona, ktiriga je bil B »g
s’ Abrahamam ino njegovim saradam fklje-
nil.

Kaj je vera noviga sakona ?

Ve'ra noviga sakona fo tifli bosliji vtiki,
ki nam jih je Jesuf rasode'1, ki fo jih apo-
ftelni vfim narodam osnanovali, ino ki fe
v' katolfhki zerkvi zhifti ino nepopazheni
ohranujejo , bodo naj sapifani v’ fve'tim
pifmu ali ne.

Is kt.irih bukuv je fveto pifmo noviga sakona?

4 Sveto pifmo noviga sakona je is fJiti-
rih evangeljov: is evangelija fve'tiga Ma-
tevslia, fveliga Marka, fvetiga Lukesha ino
fveliga Janesa; is fveliga Lukesha apoftol-
fkiga djanja; is liftov fve'tiga Pavla , Jako¬
pa, Judeta, Petra ino Janesa, ino is fkriv-
niga rasodenja fvetiga Janesa.

Kej tedaj fe bomo vfega tiftiga vuzhfli, kar
nam je Bog v’ ftarim ino novim sakona rasodel ?

Kar nam je Bog v’ flarim ino novim
sakonu od fvojih popolnamofl: ino od fvoie
volje rasodel , fe is fvetiga pifma ftariga ino
noviga sakona ino is befedniga isrozhila ka-
tolfhke zerkve vuzhimo.

45

PERVO POGLAVJE.

OD VERE.

PERVI ZTILEN VERE : Verijem v’ Boga
ozheta, vdgamogozhniga dvarnika ne-
be'f ino semlje,

Bog je dvarnik, ohrajnik, vladnik
ali vishar, ino fodnik  fv e t a.

3vd6 je toljkajnj vumrti sazhe-tnik fveta?

Toljkajnj vumni sazhelnik fveta je Bog.
Kaj nam fveto pifmo pove od sazhetve fveta ?
^Svelo pifmo nam od sazhelve fveta to
pove: Od konza je bil Bog, drujiga ne.

Bog je hotel }  de bodi semlja ino nebo t
ino sgodi fe >  kakor je hotel.

Kakfhina je bila takrat nafha semlja?

Nafha semlja je bila takrat fhe p ud a
ino prašna. Voda ino trna de jo pokrivale.

V’koljko dnevih je Bog semljo v’fidajno lepo
red djal?

Bog je hotel, de je nafha semlja v’fhe-
ftih dneli ali zhafih vlako lepo red do pil a,
Pervi dan je re'kel luzhi biti: ino bila je
luzh. Drugi dan je Bog oblakam biti re¬
kel is foparze , ki je is vode puhtela, ino

II

is lijih je  biti rekel podne'biku ali firma*
mentu. Tretji dan fe je Bog semlji ino
vodi rekel lozhiti, ino is vode je rekel
fhidenzam, re'kam, jeseram ino morju biti:
po fuhim pa rafti vfakim mnogim travam,
seljim ino dreveTam. Zheterti dan je Bog
fonzu, ljuni ino svesdam na semljo fvetili
re'kel, ino dnevam ino nozhem, ino fhti-
rim letinam sapored naftopati. Peti dan je
Bog rekel, de fo tizhi pod ne'bam ino ri¬
be v’vodi bile, ino fhe'fti dan druge shivle-
nja velele shivali po fuhim. I. buk. Mos. 1 .

Is zhefa je Bog fvet ino vfe rezhi na njemu
naredil ?

Bog ni fveta ino rezhi na njemu is ni-
zheTar naredil. Kar hotel je, ino vfe je
bilo !

Kako fe pravi temu: is nizh kaj ftoriti ?

Is nizh kaj ftoriti, temu fe pravi:
v ft v a r i t i.

Kdo tedaj je vfe vftvaril?

Bog je nebo ino semljo, ino vfe, kar
je, vftvaril. 4 Sve'to pifmo pravi: I. buk.
Mos. 1 , 1 . V’ sazhe'tku je Bog nebo ino
semljo vftvaril. Pfal. 32 , 6.  S’ boshjo be-
fedo je nebo poftavleno, ino vfa njegova
mozh s’ diham njemu is vuft.

Kako je Bog zhloveka vftvaril?

Bog je hotel, de fe is parftl sgodi
zhloveThko telo {’  peterimi pozhutki, To

12

telo pa ni ne shivclo, ne ohzliutilo. Bog
tedaj va-nj fkljene pametno, nevmerjozlio
dufho, ino bil je Adam,' pervi zhlovek.
Potlej mu je sheno, Evo , is njegoviga re'-
bra pervftvaril. I. buk. Mos. 2,7.

Kdo tedaj v’ naf dela, de shivimo , de vidimo,
fhlifhimo , zhutimo ino gibamo ?

Dufha dela v’ naf, de shivimo , de vi¬
dimo , flifhimo, zhutimo ino gibamo.

Kaka je pa zhlovekova dufha?

Zhlove'kova dufha ima vum ino pa¬
met ; koriftno lozhi od fhkodlfviga; fpos-
niva, kaj deje prav, kajne, kaj dobro, kaj
hudo, kakfhin de je Bog, ino kaj de od
naf liozhe. Ona ima tudi fvobodno ali
fr a j voljo;  kar fposna, de je boshja
volja, tudi hoteli ino ftoriti vfcerpi, fhe ta¬
ko teshko naj ji del

Kaj fhe je nafbi dufhi Bog dal, de bi toljkaj
loshej njegovo voljo fpolnili?

Bog nam je tudi v e fl, to notrajno
boshjo fvarnizo , v’dufho dal, de nam pra¬
vi, kaj de je prav, kaj ne, kaj dobro,
kaj hudo, ino, zhe kaj dobriga ftorimb ,
de vefelje ino vedrota, zhe kaj hudiga, de
jiepokoj ino Urah is nje' v’ naf flopa.

Doklej bo zhlovekova dufha miflila ino hotela?

Zhloveltova dufha ho tudi fhe potlej,
kadar telo vmerje, miflila ino hotela : ona
ne vmerje , je nevmerjozha.

i3

Ali je vfelej dobro bogabojezhim ino hudobnim
b iido she na tim fvetu povrazhovano, kakor sa-
flushijo?

Na tim fvetu ni dobro bogaboje'zliim
ino hudobnim hudo povrazhovano , kakor
saflushijo; to fe bo na unim fve'tu po
fmerti godilo,

Rako dolgo torej bo zhlovekova dufha shivela,
de na tanjko dobro ali hudo prejme , kakor je
saflushila ?

Zhlove'kova dufha bo tudi po fmerti
vekomaj shivela, ino na tanjko po saflu-
shenju dobro ino hud o prejemala: nevmer-
jozha je. 4 Sveto pifmo pravi: Pridg. 12,7.
j, Telo gre v’semijo, od koder je vse'to;
duh pa fe k’ Bogu verne, ki ga je dah ”
Mat. 10, 28. „ Ne bojte fe tiftih, ktiri tru¬
plo vmore', dufhe pa ne morejo umoriti;
ampak bol tiftiga fe bojte , ktiri dufho ino
telo ve'zhno lolika v’pekel pogubi.”

( Se da dufha viditi, flifhati, ali po kakim
pozhutku dotakniti?

Dufha fe ne da ne viditi, ne flifhati,
ne po ktirim fi bodi pozhutku dotakniti.
Torej pravimo ,  de ni nizh teleTniga.

Tode kaj pa nafha dufha imd?

Naflia dufha ima v um ino fvobod-
no ali fr a j voljo.

Rakfhniga kij je nafha dufha?

Nafha dufha je nekaj takfhniga, kar
ima pamet ino voljo , pa ne teleTa; duh
je ,  ino pa nevmerjozh duh.

i4

Is zhefa je zhlovek?

Zhlovek je is telefa ino is nevtnerjo*«
zhe d n f'iie, ino te' po boshji podobi vftvar-
jene. I. bul. Mos i , 27: „ Bog je zhlo-

veka po fvoji podobi vftvaril. Po boshji
podobi ga je vftvaril. ”

Zhimii je Bog zhloveka vftvaril?

Bog je zhlove'ka vftvaril, de bi njega
fposnal , ljubil, molil, flufhal, ino de bi
vekomaj svelizhan bil. , S ve'to pifmo pravi i
Jan. 17 , 3 . „ To je ve'zhno shivlenje >  de
ljudje' tebe famigapravigaBoga >
ino ki fi ga poflal, Jesufa Kriftufa,
fp  o s n a j o. ” Mat. 22 , 37. ,.Ljubi Gofpo-
da, fvojiga Boga, is zeliga fvojiga ferZa, iš
žele fvoje dufhe, ino is vfe fvoje možhi'. ”
Mat. 10 - .j, Moli Gofpoda, fvojiga Bo¬
ga , ino nje'mu famirnu flushi. ”  I. Tim. 2, 4 «
„ Boshja volja je > de bi vfi ljudje' svell-
zliani bili, ino k’lposnanju refmze prifhli.”

Kakfhina fta bila telo ino dufha dveh pervih
zhlovekov ?

Telo dve'h pervih zhIove'kov je bilo
sdravo, terdno , ino is boshje fofebne im*
lofti nevmerjozhe. Njih dufha pa je boshje
laftnofti ino boshjo voljo lohka fposnavala >
bol k’ dobrimu kakor k’ hudimu fta bila
nagnena , bila fta v’ ftanu nedolshnofti ino
v’ ftanu gnade boshje, ino frezhna bi bila
smiraj lohka.

Kej fta silivela perva zhloveka ?

Perva zhloveka fta v’ R a j u shivela ,
lepim, prijetnim kraja, kjer nifta nizhe'-
far pogrefhovala , ino ljubi Bog jima je dal,
de fe jima prav dobro godi.

Je Bog memo zhlovefhkih dufh fhe drugih
duhov vftvaril ?

Bog je memo zhlovefhkih dufh tudi
fhe angele vftvaril.

Kaj fo angeli?

Angeli fo sgol duhovi, ki imajo vum
ino voljo , pa ne teleTa. Hebr. 1,7.  „ Is

isvoljenih duhov fi fvoje angele dela, ino
is pljamena fvoje flushabnike. ”

Kakofhina fta angelov vum ino volja ?

Angeli bol, od naf ljudi na semlji, boshje
laftnofti ino boshjo voljo vume'jo, ino vfe
dobro bol ljubijo. Bog jih je v’ fvoji gna-
di ino s’ velikimi popolnamoftmi vftvaril.

Zhimu je Bog angele vftvaril ?

Bog je angele vftvaril, de ga fposnajo,
ljubijo , molijo, de mu flushijo, ino ljudi
Varijejo. ( Sve'to pifmo pravi: Pf. 102, 20.
„Hvalite Boga vfi njegovi angeli, vi velike
mozht, njegovo povelje opravlat, njegovi
befe'di ino njegovi sapovdi pokornim biti."
Pf. 90, u. „ 4 Svojim angelam je savoljo
tebe sapove'dal, te po vfih tvojih potih va¬
rovati. ’ — Ob rojftvu Je'sufovim fo angeli
Boga hvalili ino povsdigovali po hoshjim

i6

povelju fo k' Abrahamu , k 5  Lotu, k’ Tobiju,
k’ Petru bili priflili, slafti pa fo nafiiimu
svelizharju flushili.

Ali fo vfi angeli v’bbshji gnadi oftali?

Veliko angelov je boslijo gnado s’ gre'-
ham napuha sgubilo. Job. 4 , 18. „ Le'j ,
kliri fo mu flushili, zlo nifo bili sve'£li j
fej je nad fvojimi angeli napako najdel. ”

Rako je Bog napulmene angele fhtrafal ?

Bog je napuhnene angele, hudizhi fe
jim pravi, vekomaj savergel, ino v’ pekel
pove'snil. II. Pet. 2 , 4 * Bog tudi gre-
fhivfliim angelam ni sanefel, temozh s’ve¬
rigami pekle'nfke trne ovje'te jih je v’bresno
pove'snil, ino v’ fodbo perhranil. ”

Kako pravimo Bogu, ker je nebo ino semljo
vftvaril ?

Bogu sato ftvarnik nebeT ino semlje
pravimo.

Ali more kaki rezhi na fvdtu zhlovek oftanik
dati ? ..

Tega ne more zhlovek, le Bog daja
rezheln, ki jih je vftvaril, tudi oftanik na
fve'tu; le on vfe obdershi ino ohranuje.
Bog je ohrajnik vfiga fvela. Modr. 7, 8.
,, Kako bi kaj oftanik imelo , ko bi Bog ne
hotel? Vfe je njegovo djanje od konza do
konza. ”

Kdo daja, de fe vfe na fvetu na fvojim me-
ftu , vfe o fvojim zhafu godi, de je rezh sa rezh
dobra, ino ena v’ drugo prijema?

Bog, ftvarnik ino ohrajnik vfth rezhi,

1 7

tudi to daja, de fe na fve'tu vfe na Tvojim
lueftu, vfe o fvojim zhafu godi, deje re'zh
sa rezil dobra, ino de ena v’ drugo pri¬
jemajo ; on vfe obrazila ino vlada, v 1 a d-
nik ali vi s h ar je vfiga fveta Ef. i, n.
,, Bog vfe po fklepu fvoje volje ravna. ”
Pf. i48. „ Hvalite ga fonze ino ljuna, ino

ve' sve'sde, ki fe blifketate ! On jih. sver-
fluje, de ne sajidajo. ”

Kaka je slafti sa ljudi boshja fkerb , de jim
vumnim , dobrim ino brumnim biti daja ?

Slafti sa ljudi je fofebna boshja fkerb ,
de jim vumnim, dobrim ino brumnim ali
poboshnim biti daja ; on obrazila, ke'j,
kadaj ino v’ kakim de naj kdo sliivi, ino
kako naj fe mu godi, de bo , kar je dobro ,
bol ino bol fposnal ino ljubil, bol ino bol
vtimen dober ino brumen perhajal; ino on
h’temu m6zh va-nj daja. Mat. 6 ,  a5.

Ne fkerbi naj vaf sliivesh, kaj bote jedli,
ne telo, kaj bote oble'kli ; fej vaf h ozhe
ve', de vfiga tega potrebujete. ” Heb. 12 , 10 .
„ Nafh prid je, de naf v’ftrahu ima, de
fe njegove Ivetofti navsamemo. ” Filip. 2 , i3.

O 11  , Bog , v’ vaf hote'ti ino ftoriti daja ,
kar je njegova fve'ta volja. ”

Kako pravimo temu lepimu ino vefelimu vu-
ku , de vfe Bog ohrani ino obrazka ?

Temu lepimu ino vefelimu vuku pravi¬
lno boshja previdnoft.

B

Kaj naj nam navuk pomaga, de je Bog ftvar-
nik, ohrajnlk ino vladnik fveta?

Pomaga naj nam terdno v’ Boga savu-
pati, li vfiga po otrofhko od njega fve'ftim
biti, ino fe popolnama v’ boshjo voljo vda¬
ti. L Petr. 5 , 7. „ Vfo fvojo fkerb v Boga
fpahnite; fej je njemu fkerb sa vaf. ”

Kdo 1(> more narediti, de bi fe dobrimu do¬
bro , hudimu hudo godilo ?

Le Bog samore narediti, de bi fe do¬
brimu dobro , ino hudimu hudo godilo.

Kako Bog dobro plazhuje ?

Dobro Bog sbe' tukaj na semlji velikrat
s’dobrimi nafle'dkimi povrazhuje, pokojno,
vefelo ve'ft, ino rafti v’ dobrim daja kram-
nim.

Kako Bog hudobne fhtrafuje ?

Bog hudobne she' tukaj na semlji veli¬
krat flitrafuje s’mnogimi slegi, s’nepokojno
velijo; ino buji ino huji perhajajo.

Kad&j pa bo na tanjko Bog vfe dobro obdaro¬
val, ino vfe hudo pofhtrafal ?

Do tanjziga vfe dobro ino hudo, kakor
fe saflushi, bo Bog v’ unim shivlenju ob¬
daroval ino fhtrafal. Yef pravizbni fodnik
je fveta. Rim. 2 , 6. „  Bog bo vfakimu po
njegovih de'lih povernil. ”

Kej fe je Bog , de v’ ozhl fhine, fodnik nad
fvetam pokasal ?

Bog je napuhnene angele fhtrafal, ino
V  pekel površnih Perva zlilo veka je sa-

voljo nepokorfhine is Raja isgnal, ino mno¬
ge duflime ino telefne sie'ge nad - nje dal.
Do konza fpndeni zhloveTbki rod je f’ po-
topam fhtrafal, br umni ga Noeta s’njegovo
dersluno pa otel. £ Sodomo ino Gomoro,
pregreThne mefta je s’ognjam fpod neba
konzhal , pravizhnimu Lotu pa po angelik
oditi dal.

Raj naj nam mifel pomiga, de je Bog fodnik
fveta ?

Ta mifel naf od vfiga hudiga odganjaj,
fhe tako prije'tno ino lohko naj nam bo;
ta mifel naf k’vfimu dobrimu perganjaj, fhe
tako teshko naj nam de'.

OD BOSHJIH LASTNOST.

6  h

Ktire boshje laftnofti fo nam fofebno vediti ?

Te le boshje laftnofti fo nam fofebno
ve'diti:

i. Bog je vfigamo go zhenj  vfe , kar
hozlie, lohka (lori $ njemu ni nizh nemo-
gozhe.

Po zhem vemo, de je Bog vfigamogozhen?

Po te'm vemo, de je Bog vfigamogo-
zhen, ker je vfe vftvaril, ker vfe ohrani
ino vfe vlada ali visha. £ Sve'to pifmo pra¬
vi : Pf. i34, 6* « Bog je vfe, kar je hotel,
vftvaril, bodft na ne'bu, bodfi na semlji,
v’ morju ino po vfih globozlnnak.Luk.
l }  37 . „ Bogu ni nizh nemogozhe. ”

20

Zhimu vedimo, de je Bog vfigamogdzhen?
Ker je Bog vfigamogozhen, fe v’nobe¬
ni fili , per nobeni nelre'zhi nikar ne boj¬
mo j sakaj Bog nam ludi takrat lohka po¬
maga, kadar nam drug nihzher ne more.
Yligamogozhni Bog pa tudi vfe dobro po-
vrazhuje , ino vfe hudo flitrafuje. To naj naf
od greha odvrazha, ino k’ dobrimu perganja.

2. Bog je vef dobro tliv  do vfih.
fvojib ftvari; vfe dobro imamo sdaj tako,
s daj tako od njega.

Po zhem vemo , de je Bog dobrdtliv ?

Po lem ve'mo, de je Bog dobrotliv,
ker je na fve'tu vfe fvojim ftvare'm v’potre'-
bo vflvaril, ino ker fofebno sa naf ljudi
po ozhehovo fkerbf. Telo nam je dal f’pe¬
timi pozhutki, dal dufho nevmerjozho ,  ino
v’ njo pamet ino fvobodno voljo. Kaj!
fvojiga edinorojeniga fimi, Jesufa Kriftufa,
je poflal, odreThit naf od greha, ino vezh-
no svelizhat. Mat. 7, g—12.  „ Kdo vaf
bo finu ,  zhe ga kruha profi, kamen dal ?
ali zhe ga ribo profi, mu bo kazlio dal? ali
fhkorpijona, zhe ga jajze profi? Torej zhe
vi ,  ki fte ( vfhtriz Boga ) hudobni, fvojim
otrokam dobre darove dajate, koljko bol
jim bo nebeThki ozhe, k tiri ga profijo,
dobriga dal, ”

Zhimu naj vemo, de je Bog dobrotliv sh
Ker je Bog vef dobrotliv j nadjajmo
fe s’veliko fveftjo Yfih dobrot od njega,

21

toljka} dobriga ozlieta, ino ako zliefa ne
sadobimo, le terdno verjemimo , de bi ne
bilo dobro sa naf. Pa tudi fvojimu blish-
iiimu fkashimo dobriga, koljkor vterpimo.

3. Bog je vfi g a v ed 6 z h ; vfe ve', kar
je, kar je bilo, ino kar bo; naflie fhe ta¬
ko fkrivne mifli ino slielje ve'; torej mu
nizh perkriti ne moremo.

Po zhem vemo, de je Bog vfigavedozh?

De je Bog vfigavedozh vemo is te'ga,
ker je Bog vle vflvaril, ker vfc ohrani, ino
vfe vlada, ker nam je duflio, ino pamet
ino fvobodno voljo v’ njo dal; vfe ve', kar
je ino kar fe godi, kar rniflimo, ino shelji-
mo. ( Sve'to pifmo pravi: Hebr. i\,  i3.

„ Nobena ftvar mu ni fkrila, temozh vfe re¬
zili fo, vprizlio kogar govorimo, gole ino
raskrite njegovim ozhem. ”  Mat. G , 8.
„Vafh ozhe ve, zhefa potrebujete, pre'den
ga profite. ”

Zhimu naj vemo, de je Bog vfigavedozh?

Ker je Bog vfigavedozh, potolashimo fe,
ne bojmo fe, zhe ljudje' hudo od naf mif-
lijo ino govore'; nafha nedolshnoil je Bogu
snana. Na fkrivnim radi dobro flori mo,
defiravno ljudje' ne vidijo, ino ne svedo.
Vfe hudo naj fe nam gnufi, zhe tudi nih-
zher ne vidi, ino zhe fe nikogar ne bojmo.

4- Bog je v f i g a p r i z hi j 6 z h j povfod
je v’ nebefih ino na semlji.

33

Po zliem vemo, de je Bog vfigaprizhijozh?

De je Bog vfigaprizhijozh vemo po tem,
ker Bog povfod vfe vltvarja, ker vfe oh ra¬
na) e, ino vfe vlada; torej povfod je. Ino
Jesuf je Samarjanko podviizhil, de je Bo¬
ga povfod lohka moliti, de je torej povfod.
Jerem. 2 3 , 23 — 2 ^.  „ Menifh kalj, pravi Bog,
de fini le Bog od liliso jes, ne pa tnd Bog
od delezh ? ( Se mi bo mogel kdo v’ kako
fkrivnoto fkriti , de ga jes vidil ne bom?
Ali nifim jes, pravi Bog, ki nebo ino
semljo s’ fabo navdajam?”

Zhimii naj vemo, de je Bog vfigaprizhijozh?

Ker je Bog vfigaprizhijozh , poviod va-nj
savupajmo, povfod va-nj kiizhimo. Pa tu¬
di, kakor fe gre pred njegovimi ozlimi, ie
vfielej vedimo, vfiga hudiga fe varimo, vfe
dobi o fiorimo, tudi sgol lami naj bomo ,
ali v’ kakim fhe tako fkrivnim kraju, lej
fe Bogu nekje'r fkriti ne moremo.

5 . Bog je sgol duh,  ki ima nefkonzhnd
popolnaina vum , ino voljo, pa ne leiefa.

Po zhem vemo , de je Bog sgol duh ?

Is tega vedno, de je Bog sgol duh,
ker fe Boga po nobenim pozhutku ne da
obzliutiti. Pa nefkonzhno popolnama vum
ino voljo ima, ino vfe na fvetu je lepo,
ino modro, ino po potre'bah fvojih Itvari
naredil. ( Sveto pifmo pravi: Jan. 4, 24.

„ Bog je duh. Torej kuri ga molijo, naj
ga v’ duhu ino v’ refnizi molijo. ”

Zhe je  Bog Sgol duh, kako fo befede fvetiga
pifma vumeti, ktire Bogu ozhi', vufhčfa, roke
jno noge dajajo ?

Te befe'de fve'tiga pifma nifo tako vu-
meti, de bi Bog ref truplo imel. Bogu fe
v’ fvetim pifmu ozlil ino vuf bela dajajo , ker
je vfigavedozh ino vfigaprizhijozk, ino torej
vfe vidi ino flifbij roke', ker je vfigamo-
gozhen, de torej lohka vfe ftorl, kar ho-
zbe j  feja na fedesbu , ker ima vfo ohlaft
do vfiga v’ nebeTib ino na semlji.

Zhimu naj vemo, de je Bog .sgol duh ?

Ker je Bog sgol dub, ga tudi po duhu
ino v’ refnlzi molimo; persadevajmo fi bol
ino bol vumnim ino bdljfbim, ino po tem
takim Bogu bol ino bol podobnim ino pri¬
jetnim biti.

(1. Bog je nefkonzhno fvet,  hozhe
ino ljubi vfe dobro , ino fovrasbi vfe hudo.

Is zhefa fposnamo, de je Bog nefkonzhno
fvet ?

Is tega fposnamo , de je Bog nefkonzh-
no fve't, ker nam je, de bi dobro fposnali
ino hoteli, pamet, fvobodno voljo ino ve'ft
dal, ino ker je ljudi od njega dni vuzhll,
kako naj dobri ino Lrumni bodo. III. Mos.
1 1 , 44. „ ( Sve'ti bodite , kakoF fim jes fve't,

vafh Bog. ”  Ino Jesuf je vuzhll: „ ^Sve'ti
ozhe ! pofveti ljudi. ”

Zhimu naj vemo, de je Bog fvet?

Vfelej, ker je Bog fve't, tudi ml btido

fovrashimo, ino varimo fe hudiga, dobro
pa ljubimo ino ftorimo; sakaj le po tem
takim bomo Bogu vfhe'zh. Bog ne gle'da ne
bogativa , ne pofvetne zhafti, ne zhlovefhke
mogozhnofli ino veljave, le' brumnoft ino
zhe'dnoft Bog gle'da.

7. Bog je nefkonzhno moder;  vfe
tako obrazha, de fvojo 1’veto voljo dovede;
ino dovelti jo, jemle nar bolifhi vinedi ali
mitelne.

Is zhefa vemo, de je Bog nefkonzhno moder?

De je Bog nefkonzhno moder is tega
ve'mo, ker je na fve'tu vfe lepo ino prav
nare'dil , ino de bi ljudje' vumui, dobri ,
brumni, ino ve'zhno svelizhani bili, vfe
ljude'm h’ pridu obrazha ino ravna: Pf.

io3, ,, Bog, kako velike fo tvoje de'-
la! vfe fi modro obernil. ” Rim. ib, 27.
„ t Samimu modrimu Bogu bodi fiava ve'-
komaj. ”

Zhirmi Bog toljko slegov na fvetu perpnfti' ?

Bog sle'ge na fve'tu perpufti, de grefh-
nike od greha odvrazha, de naf v’mnoge
napake vanje, de bogaboje'zhe pofkufha,
ino v’ dobrim bol in® bol vterdi. Rim.
8, 28. „ Ktiri Boga ljubijo, fe jim vfe

k’ dobrimu iside. ”

Zhimu naj vemo, de je Bog nefkonzhno mo¬
der ?

Ker je Bog nefkonzhno moder, pokojni
bodimo , ino nikar naj naf ne moti, zhe nam

a5

tudi krishe ino nefre'zhe Bog pofhila ; sakaj
Bogvfeiej prav s’ nami mifli. Terdao 1'vojo
mo z h v’ dobro obraziiajino , v’ kar nam jo
je Bog dal , ino smiraj fi bol modrim biti
persadevajmo.

8. Bog je nefkonzhno refnizhen
ino sve'ft v’1‘vojib obljubah; re'f je, kar
rezhe, ino gotovo , kar obljubi.

Po zhem vemo, de je Bog nefkonzhno refnf-
ahen ino sveft?

Po tem ve'mo , de je Bog nefkonzhno
refnizhen ino sveft, ker on , vfigavedozh ,
vfe ve'; on, nefkonzhno fve't, vfe ftiidi,
kar ni re'f; ino on, vfigamogozhen, vfe
lohka dopolni, kar kolj obljubi. Jan. 17, 17.
,, ( Sve'ti ozhe , pofve'ti jih v’ fvoji relnizi;
refuiza namrezh je tvoja befe'da, ” Pf. 82, 4 *
,, Rebrnima je boshja befe’da , ino vfe nje¬
govo djauje sveftoft. ”

Zhimu naj vemo, de je Bog nefkonzhno refni-
zlien ino sveft ?

Ker je Bog nefkonzhno refnizhen ino
sve'ft, terdno ino nepremikama ve'rovajmo,
kar nam je Bog rasode' 1 , terdno va - nj vu-
pajmo, ino fve'fti fi bodimo vfiga, kar kolj
nam je obljubil. Tode dobrim ino brum-
nim fi biti persadenimo; le' brumnim nam¬
rezh je Bog fvoje blagre ino ve'zhno sve-
lizhanje obljubil. Hudobnim pa fvojo
nefkozhno samiro ino vezimo fhtrafnigo
shuga.

g.  Bog je nefkonzhno pravizhen;
vfe dobro obdaruje, ino vfe hudo fhtra-
fuje na tanjko po saflushenju.

Is zhefa fposnamo, de je Bog nefkonzhno pra¬
vizhen ?

De je Bog nefkonzhno pravizhen , she
is tega fposnavamo , ker fe velikrat she' na
tem fve'tu Bog dobrim delam v’dobro, ino
hudim de'lam v’ hudo isjiti daja; ker Bog
brumnimu brumnoft she' tukaj s’ dobro veftjo
ino s’ rafho v’ dobrim povrazhuje , hu-
dobnesha pa she' tukaj f hudo veftjo pe-
klji, ino dopufiia mu, de ga hudoba smi-
raj loshej prevsame.

Kadaj bo Bog vfe dobro popolnama obdaroval,
ino vfe hudo pofhtrafal ?

Bog bo v’ unim shivlenju' vfe dobro
popolnama obdaroval, ino vfe hudo po*
fhtrafal. Jan. 5 , 28—29. „ Ura pride,
de vfi, ktiri fo v’grobih, is njih pojde¬
jo. Ktiri fo dobre dela delali, bodo po
ve'zhno shivlenje, ktiri hude, po ve'zhno
fhtrafnigo vftali. ” Rim. 2, 5 —9. Bog fe
bo pravizhniga fodmka rasodel, ino bo vfa-
kimu po njegovih delih povernil. ”

Zhimu. naj vemo, de je Bog nefkonzhno pra¬
vizhen ?

Ker je Bog nefkonzhno pravizhen, naj
nam ne vpade ferze, zhe ne moremo do-
briga ftorfti, koljkor bi radi. Bog bo vla¬
ko dobro mifel, vfako dobro slieljo, vfako
befddo, vfako fhe toljzhikino dobro delize

27

nekadaj povernil. Nizh ne marajmo, zli e
fmo tudi tukaj od ljudi' samujem, zhe
v’ revfhini, v’ bole'shnih ino v’ sopernoftih
shivimd. Tode mifel v’ nefkonzhno pra-
vizhmga Boga naj naf pa tudi od vfleiierne
hude miTIi , od vfleiierne hude slielje od-
vrazha, ino k’ vfimu dobrimu oshivia.

lo. Bog je nefkonzhno miloftliv;
ljudem, ziie fe re'f fpokore', jim vfim gre-
he odpufha.

Is zhefa vemo, de je Bog nefkonzhno miloft-
liv ?

She' is tega velno , de je Bog nefkonzh-
no imloitiiv, iver ljudi , zhe kaj hudiga flo¬
re, ne llitrafuje prezej j ino zhe jih tudi
fhtrafa j jim vfih fvojili dobrot ne vtegne,
ino perldshnoft ino pomozh fe poboljfhat
jim daja ; ino zhe fe poboljfhajo, jim gre'-
he odpufli, kar jesuf f’ povedjo od sguble'-
niga fina pokashe. 4 Sve'to pifmo pravi i
Luk. 6, 3t>. „ Bodite nulofUivi, kakor
je vafh ozhe v’ nebefih miloftliv. ” II.
Mos. 34, G.  „ Vfigamogozhni Gofpod-Bog,
ti vfmileni, ti mili, ti poterpefhliv, ti, ki
fi velikiga vfmilenja. ”

Zhimii naj vemo, de je Bog nefkonzhno mf-
loftliv ?

Ker je Bog nefkonzhno miloflliv ; to¬
rej odpufhanje gre'hov, zhe fe le' ref po-
holjfhatno, terdno vupajmo. Pa tudi fkerb-
no i’e varimo, de ie nefkonzhno miioilli-

23

vimu Bogu s’ nobenim greham ne samiri-
moj radi odpuftimo fvojimu blishnimu, zhe
naf rasshali.

11. Bog je vezhen;  vfelej je bil,
je, ino vfelej bo.

Po zhem vemo, de je Bog vezhen ?

Po tem vemo, de je Bog ve'zben, ter
je , on ftvarnik nebeT ino semlje , biti mo¬
gel , preden je kaj bilo, de torej ni mo¬
gel od nikogar vflvarjen biti; ino ker nih-
zher ne more ftoriti, de bi on, ki je vfi-
gamogozhen, ki vef fve't ohrani ino vlada,
kadaj minil: Pf. 89, 1. „Gofpod, ti fi

nafhe perbeshalfhe od rodu do rodu ! pre'-
den fo fe gore' sazhenale, ino pre'den je
bila semlja vilvarjena s’ fvojim krogam vred,
fi ti, Bog, od ve'komaj do ve'komaj. : ’

Zhimu naj vemo, de je Bog vezhen ?

Ker je Bog ve'zlien, fe nam ni tre'ba
nikolj bati, de bi fvojiga toljkaj dobriga
ozhe'ta sgubili. t Sej on , vezhni Bog , shi-
vi; to naj naf v’ fili vefelji. Tode Bog je
tudi ve'koniaj fve't ino pravizlien. JNikolj
nizh hudiga mu ne more dopafti j vfelej bo
hudobo fhtrafoval. Torej smiraj boljfhini
ino brumnifhim fi biti persadenhno.

12. Bog je nefpremenliv;  od ve¬
komaj do vekomaj je on smiraj tifti.

Po zhem vemo , de je Bog nefpremenliv?

De je Bog nefpremenliv po tem vemo,
ker Bog, on nefkonzhno popolnama duh,


ki vfe vi,  ino ki je farna fvetoft , fe ne mo¬
re ne pervuzlnti, ne perpofvetiti. Mal. 3 , 6.
,, Jes fim gofpod, ino fe ne fpreminjam. ”
Pf. io i, 26. „Nekadaj fi semljo poftavil ,
ino nebo je delo tvojih rok. Oba minu-
jeta, ti oflanefh 5 oblazhilu enako fe ftara-
ta; oblazhilu enako jih fpreminjafh, ino
fpreminujeta fe. Ti pa fi smiraj ravno tihi,
ino tvoje le'ta ne minejo. ”

, Zhe je Bog nefpremenliv, kaki je fvetiga pifma
vum, ktiro od boshje jese , od boshjiga fovrasht-
va , mafhovanja , kefanja , vfmilenja govori ?

Te befe'de fo le' po zhloveThko rezhe-
ne ime'na boshjih laftnoft. Jesa ino fov-
rashtvo boshje torej pome'nita njegovo nef-
konzhno nejevoljo nad hudim; mafhovanje
pomeni njegovo pravizo nad nefpokornimi
greThniki j kefanje pome'ni njegovo neje¬
voljo nad gre'ham, ino vfmilenje njegovo
miloft.

, Zhirmi naj vemo, de je Bog nefpremenliv ?

Ni fe nam tre'ba bati ,  ker je Bog ne-
fpremenliv , de bi njegovo ljube'sen ino mi¬
loft sgubili, zhe le' radi ino do tanjziga
njegove sapovdi fpolnujemo. Nikar ne
miflimo, de bomo le' s’ folsami Boga ome-
zliili , ino fe mu vriuljili; sakaj le' bogabo-
je'zhiga molituv Bog vfhlifhova, ino le' kti-
ri fe re'f pokore', jim miloft daja.

l 3 . Bog je fam is febe nefkonzhno po¬
poln  a m a , nefkonzhna blagoft.

3o

Po zhem včrno, de je Bog fam is febe lamo*
zhifta popolnamoft, ino famolveta blagoit ?

De je Bog fam is febe famozhifta po-
polnamofi, famolveta blagoft, s fposnanio is
njegovih nefkonzhno lepih inč velikih laft-
noft, ino ker Boga, njega fivarnika vfih re¬
zili, ni mogel nihzlier vftvariti, ne kdo mu
kaj dati, ko pred njim nikogar ni bilo.
Mat. 5, 48* ,, Bodite popolnoma, kakor je

vafh ozhe v’nehefdi popolnama. ” Jerem..
io, 6. „Gofpod, tebi ga ni enakiga; ve'-
lik fi ti, ino veliko je tvoje ime', ino mo-

K er fmo po L osi > ji podobi vftvarjeni, komu te¬
daj fi podobnim biti persadenlmo ?

Ker fmo po bosliji podobi vftvarjeni,
fi persadevajmo, de bomo smiraj bol vum-
ni, boljfhi ino brurnnifhi, Bogu podobni
ino prijetni. I. Petr. i, i5. ,, t Sveti bodi¬
te , kar kolj ravnate ; sakaj pifano je vTve'-
tim pifmu: t Sveti bodite, ker fim jes,vafh
Bog, fve't. ”

i4. Le' en Bog je, en Ozhe  vfih
ljudi.

Po zhem vemo , de Bog je le en Bog?

De je Bog le' en Beg, vemo po tem ,
ker je on vfe vllvaril , ker vfe on ohrani
ino vlada, ino torej njemu famonefkonzh«
nimu ne more nihzher enak biti : Perva
sapo ved boshja je: „ Vero vaj v’ eniga farni-
ga Boga. ;5

3i

Is zhefa vemo » de je  Bog nafh ozhe?

De je Bog nafli ozhe vemo po tem,
ker naf je vfe po fvoji podobi vftvaril, ino
ker po ozhe'tovo sa naf fkerbi. Jesuf naf
je tako moliti vuzhil : Ozhe nafh, kir ii

v’ nebefih!

Zhimu naj vemo, de je le en Bog, le en ozhe
vfim ljudem?

Ker je le' en Bog, fe nam ni tre'ba ba¬
ti, kakor fo fe nesnabogi ah ajdjebali, de
bi fe enimu bogu ne samirili, zhe fo dru-
gimu nuflili vflre'zhi. Ker je Bog ozhe vfih
ljudi, tudi mi, eniga ozhe'ta otrozi, rdf
ino is ferza eden drujiga ljubimo.

OD GREHA PERVIH STARISHOV.

C  4

Je bil zhlovek Bogu, nafhimu ljubimu ozhe«
tu, smiraj pokorn ?

She pervi zhlovek Adam s’Evo fvojo
sheno je bil Bogu nepokorn.

V’ zhem je bil pervi zhlovek Bogu nepokorn ?

Pervi zhlovek, sapelan od hudizha, je
v’Raju fad je'del, ktiriga mu je bil Bog
prepove'dal, ino je grefhil.

Kaj je greh nepokorfhine pervima zhlovekama
fhkodoval ?

Greh nepokorfhine je po dufhi ino
teleTu pervima zhlovekama fhkodoval. Po
grehu je bilo telo hole'sjiim vdano ,  ino

32

vmerjozhe ; vum je oflabil, volja je bila
k’ hudimu nagnena; Bogu fta bila soperna
ino flitiafnige vre'dua.

Je ta greh le pervima zhlovčkama fhk6doval ?

Ta gre'h je tudi nam ,  ki fmo njih sa-
roda, ne le' pervima zlilove'kama fhkodo-
valj sbe v’rojftvu fe tega grelia ino njego¬
vih nafle'dkov navsamemo 3 veliko slegov
po dufhi ino teleTu ,  zhafno ino vezhno
fmert nam je nakopal.

Rako fe pravi temu grehu, ki fe ga vfaki zhl6-
vek is Adama navsame?

Temu grehu, ki fe ga vfaki zhlovek is
Adama navsame, fe isvlrni ali pove'rbani
greh pravi, ker fe v’ vfe ljudi is Adama
isvira.

Po zhem vemo, de imajo vfi ljudje isvlrni
'greh ?

De imajo vfi ljudje' isvlrni gre'h, ve'mo,
ker fve'to pifmo pravi: Rimi. 5 , 12 -— ig.
„  Po enim zhloveku je greh prifhel v’ ta
fve't, ir.o ob gre'hu fmert: ino tako je v’vfe
ljudi fmert prifhla, ki fo vfi v’ njem gre-
fhili. — Obfoja je po enim (Adamu)
v’ pogubo — eniga gre'h je vfim ljude'm
v’ pogublenje — s’ nepokorfhino eniga zlilo-
ve'ka fo vli ogiefheni. ” Efes. 2, 3 . „ Judje
kakor vfi drugi, vfi fmo bili od natore otrd-
zi pogublenja. ”  Pf. 5 o, 7. „ V’ popaki fim
rojen, v’ grehu me je mati fpozhela."

33

Je Bog tudi ljudi na vdkomaj savergel, kakor
je napuhnene angele?

Bog ni ljudi vekomaj savergel, kakor
je napuhnene angele ; temozh , ote't s’ gre-
ham pogublene ljudi, jim je odrefhanika
poli a vil, ino poflati obljubil, tudiMefija fe
mu pravi.

DRUGI ZHLČN VERE: Ino v’ Jesufa Kri-
flufa, finu njegoviga edino rojeniga,
Gofpdda nafhiga.

Od potr ebe ino obl j u b e odre-
fh  e ni  k a.

Kaj je grčh popazhil, ino od zliefa naf je hotel
odrefhenik odrefhlti ?

Kar je greh popazhil, ino od zhefar naf
je hotel odrefhenik odrefhiti, je otemne-
nje pameti,  ino torej neve'dnofl bosbjih
laftnoft ino boshje volje , n a g n e n j e k' hu¬
di m u , samirabdshja, ino V e' z h n o
pogublenje.

Kaj je h6tel odrefhenik ftorlti, de ljudi tak<S
pop&zhene odrefhi ?

Odre'fbit ljudi, tako popazhene, naf je
Vuzhiti hotel boshje laftnofti ino boshjo
Voljo, hotel naf je k’ dobrimu pr ena gniti,
j>a boshjo samiro ino vezhno pogublenje
od naf odverniti.

G

34

Kakfhinim fe je torej ljudem fpet biti dalo?

Dalo fe je ljude'111 fpet vumnini, do¬
brim ino brumnim, Bogu prijetnim ino
ve'zhno svelizhanim biti.

Je obljubleni odrefhenik prezej po grehu pervih
ftarifhov na fvet prifhel ?

Obljubleni odrefhemk je fhe le' fhtiri
jesare ( fhtiri tavshent) let po grehu per-
viga zhlove'ka na fve't prifhel.

Je Bog med tem ljudi bres pomozhi ino bres
podvuzhenja puftii ?

Bog ni med tem ljudi’ bres pomozhi ino
bres podvuzhenja pufhal. Po odrefheniku,
she' preden je odrefhemk na fvet prifhel ,
fe je Bog ljudi' po mnogo vfimloval; tudi
po fve'tih mosheli ino mnogih fvojih potah
je vuk dajal med nje. Tako poftavim je
]Noe pred vefolnim potopam fkosi fto ino
dvajfet le't ljude'm ve'ro v’ Boga, ino vupa-
nje v’ obljubleniga odrefhenfka salerdovaL

( So taki boshji osnajniki per ljudeh kaj sdali ?

Sdali fo : pa zhloveThki rod ,  po greliu
fpazhen ,  fe je per vfim tem bol ino bol
od Boga odvrazhal, ino v’ obljubleniga od-
refhenika fposaboval ,  ino malikovanje sid¬
rni pregre'hami je smiram huji narasno fe-
gab.

Kakfhino p6t, ohrdnit vero v’fe ino v’oblju¬
bleniga odrefhenika , je Bog per ti zhlovefhki
fpazhnofti isvoljil?

Ohranit vero v’ fe' ino v’ obljubleniga

35

odrefhenika do odrefhnikoviga prihoda, je
Bog Abrahama smed fpazheniga 1'veta od-
hral, ino faj po njem ino njegovim sarodu
fkljene vero v’ fe' ino v’ odrefhenika ohra¬
niti, ino jo rasfhiriti fpet med narode.

Rake obljube je Bog Abrahamu ftoril ?

Dve' poglavitni obljubi: obljubil mu je
Kananfko deshelo njemu ino njegovimu sa¬
rodu v lad, ino obljubil mu je, de bo po
njegovi kervi, po odrefheniku is njegove
kervj', fve't sopet Boga prefposnal ino od-
refhenje dofe'gel.

Romu je bil Bog te obljube ponovil ?

Abrahamovimu ftnu Isaku, njegovimu
vnuku Jakopu ino njih mlajfham, ki fe jim
tudi hebrejlki, israeilki ali judovfki narod
pravi.

Zhimu je Bog Abrahamu ino njegovim mlaj¬
fham Rananfko deshelo v’ laft obljubil, ino potlej
tudi dal ?

Kananfka deshela je bila nekako ravno
V* fredi tedaj snaniga fveta. Tako je Bog
Israelze, farne h’malikovanju nagnene, po
eni Hrani smed malikovavzov odlozhil, po
drugi pa vender fpet pied njimi v ?  ve'dno
luzh puftil.

Je bilo farno to odlozhenje smed malikovavzov
she dovolj , Israelze v’ malikovanje obvarovati ?

Ni bilo dovolj, prevezh jih je na - fe
vle'klo. Bog torej jim je tudi flie poftavo
dal, ki je bilo nar pervo  v’nji vera

C a

36

v’eniga famiga Boga ter v’ohljubleniga od-
refhenika. Veliko veliko mnogih fheg proti
malikovanju je Bog v’ to poftavo djal, de je
bil Israeliz tako rekozh per vfaki ftopinji
od malikovanja odganjan, ino k’ve'ri v’pra-
viga Boga ino v’ odrefhemka savrazhovan.

Po kom je Bog to poftavo Israelzam dal?

Po Mcsefu oh hoji is Egipta na Ka¬
tinu f ko je Bog Israelzam dal to poftavo

V pufhavi.

< S’ zhem je Bog to poftdvo sakljenil?

Bog, fhe terdnifhi Israelze v’ maliko¬
vanje obvarvat, je bil poftavo f' tem sakle'-
pam sakljenil: ,, Dokler israelfki narod od
ve're v’ praviga Boga ino v’ obljubleniga
odrefhemka ne vftopi, bo ta narod mir,
pokoj, obilnoft ino boshjo pomozh ino
brambo otipama vshival. Koljkorkrat pa
bo israelfki narod od vere v’ Boga ino

V obljubleniga odrefhemka vftopil, pridejo
hude le'tine, dragima, bolehni, vojfke,
fushnoft ino rasftrof Israelzov med vfe na¬
rode po fve'tu.

Zhimu je bil Bog fvojo poftavo per Israelzih
f’tim saklepam sakljenil?

Preprizhati v’o zlu' Fmalikovanju nagnene
Israelze P tim saklepam je pozhafi hotel, de
maliki nifo re'f nizh, ino de le' on vfe ohra-
nuje, ve', ino obrazha, de je v’njegovih
rokah Vfe a  v’nikogar drujiga.

3 7

t So  Israelzi per veri v’ praviga Bogi ino v’ ob«
Ijubleniga odrefhenika smiraj ftanovitni bili ?

Israelzi fo fe vezbkrat nad veho v’ pra«
viga Boga ino obljubleniga odrefhenika kma«
lo manj kmalo hol pregrefhili.

Po kom je Bog taki nesvefti israelfki ndrod
fvaril, vuzhil ino fpet k’ febi fpreobrazhal ?

Bog je taki nesve'fti israelfki narod po

{ irerokih, ki jih od zhafa do zhafa pofhf«
a, fvaril, vuzhil ino fpet k’ fehi fpreobra¬
zhal.

,S’ zhem fo Mosef ino preroki fprfzhali, de jih
je Bog poflal, ino de je boshji njih vuk?

Mosef ino preroki fo f’zhudeshi ino
prerokbami fprizhaii, de jih je Bog poflal,
ino de je boshji njih vuk.

Zhe fe pa Israelzi per vfim tem opominova-
nju nifo dali k’ veri v’ praviga Boga ino v’ obljub¬
leniga odrefhenika fpreaberniti, kaj fe je potlej
sgodilo ?

Naftopil je saklep njegovepoftave, shu-
gana fhiba je pervrela, gnati jih je Bog
dal v’ fushnoft med niaiikovavfke narode.

Radij fofebno je ta saklep boshje poftave ojftro
nad Israelzi naftopil?

Ta saklep boshje poftave je fofebno ob
zhafu Babilonfke fushnofti ojftro nad Is¬
raelzi naftopil.

Sakaj fofebno takrat ?

Sato, ker je bil vef narod po ve'zhim
od vere v’ praviga Boga ino v’ obljubleniga

38

odrefhenika vftopil, ino fe je bil v’maliko¬
vanje obernil.

Kaj je ta boshja fhiba per Israelzih sdala ?

Israelzi fo sdaj v’ sbivo pregle'da!i , de
vfi maliki, ki fo jih doflej mikali, reT nifo
nizh, de le Bog vfe ohranuje, ve ino obra¬
zila. c Spreobernili fo fe k’ ve'ri v’ praviga
Boga ino v’ obljubleniga odrefhenika. Ino
odflej je vfe nagnenje do malikov smed is-
raelfkiga naroda sginilo. Bog jih je fpet
na Kananfko v’ domazho deshelo perpelal,
ino odrefhenikov zhaf fe je sazhe'1 perbli-
shovati.

Je rasftrof Israelzov med malikovavfke narode
tudi tem narodam kaj pomagal ?

Narodi , ki fo malike molili, fo fe od
Israelzov praviga Boga nafposnali, vuzhili
fo fe njega zbuditi, ino velelo obljubo fo
sve'dli, de Bog svelizharja pofhle, ki bo
ljudi od gre'ha ino greliovih nafle'dkov od-
refhil.

t S’ zhein je Bog svelizharja pred napovedoval,
de ga bodo ljudje, kadar pride, per ti prizhi
fposnali ?

Bog je po prerokih veliko vekov (veli¬
ko fto le't) pre'd mnoge svelizharjove sna-
menja napovedaval, de ga bodo ljudje,
kadar pride, po - njih fposnali.

Ikakfhine svelizharjove snamenja fo preroki na¬
povedovali ?

Preroki fo lete' svelizharjove snamenja

napovedali: de bo is Judoviga roda, is Da¬
vidove hifhe , de bo divizhni fin, de bo
v’Betlehemu rojen, v’Nazaretu isrejen. Na¬
povedovali fo, de bo fve't, po Elijovo shi-
ve'zh mosli pred svelizharjam prifbel, ino
ljudi, h’pokori ino h’kerftu jih perganjaje,
k’njegovimu prihodu perpravlal ; de bo po¬
tlej svelizhar lam ozhitno med ljudi flopil,
de jih bo boshje laftnofti ino boshjo voljo
popolnama naviizhil, de jih bo v’ dobro
prenagnil, ino de bo, ljudi od febe prepri-
zhat, zhudeshe delal; de ga bo veliko Ju¬
dov savoljo njegoviga vuka fovrashilo ino
preganjalo, ino poflednizh ga bodo vmo-
riii; tode ne bo v’grobu oftat, njegov vuk
le bo po vfim fvetu rasfhiril, ino bo do
konza fveta.

Je obljiibleni odrefhenik tudi ref na fvet pri-
fliel?

Obljiibleni odrefhenik je pred ofem-
najft fto letini ref na fve't prilhel, on je
Jesuf Kriftuf.

TRETJI ZELEN VERE: Spozhe't od fve-
tiga Duha, rojen is Marije divize.

Komu je Bog nar pervimu osnanil, de fe bo
florej odrefhenik rodil?

Bog je vbogi fizer, pa prefve'ti divizi
v’Nazare'tu , bila je is Judoviga roda, is

4o

kraljeveve Davidove hifhe,' po Velkangelu
Gabrielu pervi osnanil, de fe bo odrefhe-
nik fkorej rodil, ino pa, de bo ona mati
njegova. Marija  fe ji je djalo, ino smo-
sham vfim bogabojezliim, Josbefam po ime'-
nu, is ravno tiftiga roda ino tifte hifhe je
bila sarozhena.

Kako je Velkangel Gabriel Marijo posdravil ?

Velkangel Gabriel je Marijo f’ temi be-
fe'dami posdravil : „ Posdravlena Marija,

gnade fi polna, Gofpod je f’ tabo , ti (i
she'gnana — oblagrovana med shenami. Po
fve'tim Duhu bofh finu fpozhelaj velik bo,
ino lin Narvikfhiga fe mu porežite ; Jesufa,
to je, s vel izb ar j a ga imenuj; ljudi
namrezh bo od njih grehov odreTliil. ”

Zhigav fin je tedaj Jesuf Kriftuf?

Je'suf Kriftuf je edinorojeni fm Boga
ozhe'ta.

Od koga je Marija Jesufa fpozhela?

Marija je Jesufa od fve'tiga Duha fpo¬
zhela.

Kej je bil Jesuf rbjen ?

Zhaf svelizharjoviga rojftva fe je po
osnanilu angelovim perblishal, kar rimfki
zefar vfim Judam povelje da, fniti fe v’
rojftno mefto fvojih predftarifhov, ino dati
fe popifati. Torej, tudi Joshef ino Marija
moreta v’Betlehem, rojftno mefto fvojiga

predde'dzhika Davida, odriniti, ino tukaj
po nozhi je bil Jesuf rojen.

Kako je bilo rojftvo Jesufovo osnanjeno ?

Je'sufovo rojftvo fo osnanili :

1. ) Angel bogaboje'zhim paftirjam, ki fo
bili ravno s’ fvojimi zhe'dami na pafhi.

2 . ) Nesnana sve'sda modrim is j utr o ve de*
sbe'le.

3. ) Leti modri kralju Herodeshu ino
pifmovukam.

4. ) ^Simon ino Ana ljude'm v’tempelnu,
ki fo sheljno svelizharja perzhakovali,

Raj fe je po osnamlu Jesufaviga rojftva sgo*
dilo ?

Po osnanilu Jesufoviga rojftva fo:

1 . ) Paftirji gledat perhiteli, kar jim je
angel osnanil.

2 . ) Kriftuf je bil ofmi dan po sapovdi
poftave obre'san, ino ime Jesuf fe mu ja
aalo.

3,) Modri is jutrove deshele fo ga mo¬
lili , ino mu slata, kadila ino mire v’ dar
pernefli.

4  ) Herddeshovimu ferdu je , beshe v’E-
gipt, odfbel.

5.) Po Herodeshovi fmerti je bil od on¬
dod v’Nazaret nasaj perpelan ,  ino v’tem
medu isrejen.

Itaj fofebno pofehniga vemo od Jesufove mla¬
do fti ?

Od Jesufove mladofti vemo fofebno to

pofebniga ;

i.) De je Jesuf, ko je Lil dvanajft le't
ftar , s’Tvojimi flarifhi h’ prašniku v’Jerusa-
lem prifbel.

3 .) De je flarifham v’ Jerusalemu oftal ;
de fo ga zlies tri dni v tempelnu nafhli ,
fedeti ga med pifmoviiki, ki jih je poflu-
fhal, ino poprafhoval, de fe je vfe njego-
virnu vumu ino njegovim odgovoram zbu¬
dilo.

3. ) De fe je fpet v’ Nazaret vernil, ino
de je ondi prebival.

4. ) De je fvojim flarifham ve'dno pokorn
Lil.

5. ) De je v’ftarofti, modrofti ino prije't-
nofii per Bogu ino ljudeli rafel.

Kdo, fo preroki prerokovali, de bo ljudi k’od-
relheniko\ imu vuku perpravlal ?

Preroki fo prerokovali, de Lo fve't
mosh ljudi v’pufhavi h’vuku odrefhenika
perpravlal.

Kako 1’e je to prerokovanje fpolnilo?

Na Judovfkim je bogaboje'zh duhoven,
po imenu Zaharija, shivel, ino Zaharijovki
je Lilo Elisabeta ime'. Oba fta filno finu
sheljela, pa she ftara fta bila. Zaharija je
enkrat v’ tempelnu kadilo sashigal , kar fe
mu angel perkashe, ino mu finii napove',
ino Janes imenovati, ino ojftriga shivlenja
vaditi mu ga rezhe ; ljudi namrezh v' pu-
fhavi nekadaj h pokori oshivlal, ino h’vuku
odrefhenika jih bo perpravlal.

43

Kaj fe je sgodflo , kadar je bil Janes tridefet

let iiar ?

Kadar je Janes tridefe't le't dar bil, je
v’ pnfhavi per re'ki Jordanu ozhitno vuzhiti
sazhel; ljudi je h’pokori opominjal, de jih
k’ Jesufovimu vtiku ino v’ odrefhenikovo
kraljestvo perpravla; ino kliri fe pobolj-
fhati fkle'nejo , jih je v’ svunajnje snatne-
nje notrajnje zhiftofti v’ re'ki Jordanu ker-
f L oval.

Se  je tudi Jesuf od Janesa kerftiti dal ?

Tudi Jesuf fe je kerftiti dal od Janesa,
ino to riam v’ isgled , de fe v’ vfe radi vdaj¬
mo , kar Bog oberne.

Kaj pofebniga fe je ob Jesufovim kerftu pergo-
dilo ?

Ko je Jesuf kerfhen bil , je fve'ti Duh
ozhitno v’golobji podobi dolj na - nj pri*
fhel, ino nebeThki ozhe fe je is nebeT
oglafil: Ta je moj ljubesniv fin, ki imam
dopadajenje nad njim.

Kaj je Janes ljudem od Jesufa prizhal?

Janes je prizhal, de je Jesuf obljuble-
ni odrefhenik, de je jagne boshje, ktiro
grehe fveta odjemle, de je Jesuf sdavnaj
pred njim bil, de ga Jesuf s’vifokofijo ino
vre'dnoftjo delezh sa feboj pufha, ino de
rrm jerme'nov per zlieviih odpenjati ni vre'-
den.

Ifam je potlej Jesuf fhel, ko je bil kerfhen?

Jesuf, ko je bil kerfhen, je v’ drugo

44

pufhavo fhel. 'Ondi je molil, ino fe fhtfr-
defet dni ino nozhf poftil, ino fe je ozhit-
no vuzhfti, ino zhloveThko odrefhenje opra¬
viti perpravlal. Potlej je bil trikrat od hu»
dfzha fkufhan.

Kadaj je Jesuf vuzhfti naftopil ?

Jesuf je, tridefet let ftar, vuzhfti nafto«
pil.

Kaj pofebniga vemo od Jesufa, kar je vuzhfti
naftopil ?

Kar je Jesuf ozhitno vuzhfti naftopil,
vdmo to pofe'bniga od njega :

1. ) Jesuf fi je vuzhe'nzov jemal, ino smed
njih dvanajft apoftelnov isvoljil, ki jih je
vuzhfl, ino po njegovi fmerti navuk njegov
po vfim fve'tu osnanovat perpravlal.

2 . ) S' temi je po domaziii desheli od
kraja do kraja hodil, ino povfod fvoj bo-
shji navuk osnanoval; le'pe, velele relhfze,
de jih ve'rovajmo, lepe zhe'dnofti, de jih
opravlajmo, je vuzhfl.

3. ) H’pokori, ino poboljfhati fe , je ljudi'

opominjal, ovrazhal krive navtike pifmovu-
kov, fvarfl pregre'he Judov, ino slafti Fa-
rise'jov. 1

4. ) Je povfod dobrote fkasoval.

( S’ zhem je Jesuf fprizhal, de ga je Bog poflal,
ino de je boshji njegov vuk ?

Jesuf je s’ fve'tim pifmam , f’ zhudeshi,
ino prihodne rezhf pr er oko vaj e fprizhal,

45

de ga Je Bog poflal, ino de je boshji nje¬
gov vuk.

Kakfhine zhudeshe je Jesuf delal?

Jesuf je vodo v’vino fpreme'nil; f pe¬
timi ino fedmini kruhi ino nektirimi ribami
dvakrat dofli jesarov (dofti tavshent) ljudi na-
fitel; ve'tru ino morju sapovedal; po valo-
ve'zhim morju kakor po fuhim hodil.

Kakfhine zhudeshe je Jesuf fofebno nad ljudmi
dčlal ?

Jesuf je fle'pim dajal pogled, gluhim
fluh, mutaftim befe'do, hromin hod, ino
je gobove ozhifhoval ; vfake mnoge boldsni
je osdravlovalj tudi bolnike, ki fo bili kje
drugej, ino veliko daljo od njega, je
osdravil; refhoval je od hudizha obfedene,
ino Inertve v’shivlenje obudoval.

Zhefa je, te zhudeshe delati, Jesuf potreboval?

Jesuf je le' hote'ti potreboval, drujiga
ne. Pogled, befe'da, dotik od njega, to je
bilo dofti, de fe je zhudesh sgodil,

Kakfhine prihodne rezhi je Jesuf prerokoval?

Jesuf je take prihodne rezhi od febe„
od fvojih apoftelnov ino vuzhehzov, odJe-
rusalemfkiga mefta ino tempelna preroko¬
val , ki jih Bog, nihzher drugi ve'diti ne
more; tudi od fvojiga vuka, de bo smiraj,
ino de fe ho po viim fve'tu rasfhiril. In©
vfe to fe je na tanjko fpolmlo.

46

Kakfhin je bil Jesuf do fvojiga nebcfhkiga
ozheta ?

Jesuf je pogofto ino rad v’fvojiga ne-
beThkiga ozheta molil; velikrat je v’terdo
nozh, velikrat vfo nozh molil ino premifh-
loval, ino vfe fi je persadjal, de bi ga
povfod molili, ino fposnali. Jesuf je fvoji¬
ga nebeThkiga ozhe'ta od vfiga ljubil.

Kakfhin je bil Jesuf do ljudi ?

Jesuf je vfe ljudi ljubil, ino to, ker
fo otrozi njegoviga nebefhkiga ozheia, ino
po boshji podobi vftvarjeni; per vfaki per-
loshnofti jih je boshje laftnorti ino boslijo
voljo vuzhil, od hudiga odvrazhal; ino k’do-
brimu opominjal ; kaj ! odrefhit zlilove'ka
od gre'hove hudobe je bil zlo fmert flor iti
perpravlen.

Ktire ljudi fi je Jesuf pervizh podvuzhiti per*
sadjal ?

Jesuf fi je m e m o vfih drugih narodov
narprej Jude podvuzhiti persadjal, ker je
bilo med Abrahamovimi mlajfhi boshjiga
vuka kralje'ftvo narpred vterditi. PatudiJu»
dam soperne 4 Samarjane je s’refnizo f-sna-
noval. Kar raji fe je Jesuf s ?  ljudmi nifki-
ga ftanii, ino s’mladoftjo pezbal : nar vol j—
nifhi fo Lili, podvuzhiti ino poboljfhati fe
dati.

Kakfhin je bil Jesuf do hudobnih ino pregrefh-
nih ljudi ?

Jesuf fi je hudobne ino pregreThne Jju-

47

d£ s’ Ijubesenjo ino krotkdftjo podvuzhiti
ino k’ dobrimu nagniti persadeval ; ref po-
boljfhanim je grehe odpiiltil, ino veliko
dobriga ftorii.

Kakfhin je bil Jesuf do fvojih fovrashnikov ?

Jesuf jim je na ravnoft refnizo pravil,
ino njih napake pokasal; njih vkljinovanje
ino preganjanje voljno poterpel; s’ dobro¬
tami jih oblipal, ino poboijfhati jifkal. Vu-
zhil je : Ljubite fvoje fovrashnike, dobro
jim ftorite ,  ktiri vaf 1'ovrashijo, inoktirivaf
preganjajo, molite sa-nje. Ino kar je vu-
zhil, je tudi ftoril.

Kakfhino je bilo vfe Jesufovo shivlenje ?

Bres graje ino madesha je bilo vfe Je¬
sufovo shivlenje; tako fveto je shivel, de
mu tudi njegovi nar ftrupenfhi fovrashniki
nizh kriviga oponofti nifo mogli.

So  vfi v’Jesufa verovali?

Veliko jih je v’ Jesufa ve'rovalo. Ali
ve'lka duhovfhina, pifmovuki iuo Fariseji
fo ga savoljo njegoviga vuka zliertili, ino
mu fmert naklepovali, ker jim je njih na¬
pake pravil; ino ker fe je veliko ljudftva
njegoviga vuka prejemalo.

43

ZHETERTI ZHLŽN VČRE; Terpel pod
Ponzijam Pilatam, krishan bil, vmerel,
ino v’ grob poloshen.

Kdo je Jesufa fovrdshnikam isdal ? ’

Judesh t Shkarjot, smed dvanajfl apofiel-
fcov, je sa tridefel Rebernikov foviashnikam
Jesufa isdal, ino pelal jih je tje, kjer je
Jesuf nozhil.

Kaj je Jesuf fhč svezher pred fvojim terple-
njam ftoril ?

Jesuf je sve'zher pred fvojim terple-
njam s’ fvojimi apoflelni velikondzhno jagne
jedel. Po vezherji Jesuf vsame kruh vlvoje
prefve'te roke', sahvali nebeThkiga ozliela,
ino je djal: „ Vsamite ino jejte ; sakaj to

je moje telo , ki bo sa vaf v’ fmert dano. ”
Potlej vsame vino v’ ke'lhu , je nebeThkiga
ozheta sahvalil, ino rezhe : „ Vsamite, ino
pite vfi is njega; sakaj to je moja kri, kri
iioviga sakona, ki bo sa vaf, ino njih tolj-
ko preljita v’ odpufhanje gre'hov. ” Potlej
je fvojim apoflelnam djal : „ To de'lajte
X*  moj fpomin ! ”

Kam je fhel Jesuf po vezherji ?

Po vezhe'rji je Jesuf nozh premolit fhel
jia oljfko goro, ino je veliko britkoft ino
shaloft imel.

Kaj je Jesuf po molitvi ftdril ?

Jesuf, ko je odmolil, je s ?  apoflelni

49

fliel isdajvavzu naproti. Vojfhaki ino brf-
zhi ga primejo, ino fo ga v’sbdr velke du-
hovfhine ino pifmovukov gnali; saframujejo
ino fverkajo ga; ino drugi dan fo ga k’rini-
fkimu poglavarju Ponzju Pilatu pelali.

Kdo je Jesufa per Pilatu toshoval ?

Velki duhovni, pifmovuki ino ljudfki
ftarafhini fo Jesufa per Pilatu toshovali.

Sakaj fo Jesufa per Pilatu toshovali ?

Is goliga fovrashtva ino savida (ali ne-
vofhlfvofti) fo Jesufa toshovali per Pilatu,
djali fo , de ljudi sapeluje ino podpihuje.

Kaj fe je po toshbi velkih duhovnov, pifmovu¬
kov ino ljudfkih ftarafhm sgodilo ?

Po toshbi velkih duhovnov, pifmovu¬
kov ino ljudfkih ftarafhm je bil Jesuf Kri-
ftuf krlshan, kar fo Judje tifhali, ino v’kar
je Pilat dovoljil.

Kej je bil ‘Jesuf Ivriftuf krfshan ?

Jesuf Kriftuf je bil na kalvarfki ali mo-
flfhki gori, bliso Jerusalema, krishan.

Kakfhina fmert je bila, krishanimu biti?

Krfshanimu biti, je bila nar saframlivfhi
fmert.

Kaj fe je godilo, ko je Jesuf na krfshu vffel?

Tudi fhe na krishu fo Jesulii njegovi
fovrashniki vkljinali ino saframovali; on pa
je v’ fvojiga nebeThkiga ozhe'ta sa-nje mo¬
lil: ’Ozhe, odpufti jim; fej ne vedo, kaj

delajo; fpokornimu hudodelniku je grehe

o d puli il ; fvojo mater, ti fe ji je od slia-:
lofli ferze tajalo , je s’ otrokovo ljube'senjo
v’ Janesovo, fvojiga ljubesniviga vuzhe'nza ,
fkerb isrozhil; poflednizh je glaf sagnal:
Dopolneno je — terple'nje nanirezh zblo-
veTlikiga odrefhenja. ’Ozhe v’ tvoje roke
isrozhim Ivo j o duflio. Ino glavo je nagnil,
in o vmerje.

Kaj pofebniga fe je per Jesufovi fmerti godilo?

Per Jesufovi fmerti je goda trna vfo de-
sbelo pokrila; predgrinalo v’ tempelnu fe
je od verha do tal pretergalo; semlja fe je
treTla, fkale fo pokale, grobi fe odpera-
li, mo telefa nektirih bogaboje'zliih, ki fo
fpali, fo is grobov vdale; rimfki ftotnik, ki
imel drasho per krishu, je savpil: Goto¬

vo , ta je boshji fin ; ljuddvo je na purd
terkalo , ino samifhleno narasno fhlo.

Kdo je Jesufovo telo pokopal?

Joshef Arimatejzhan, ino Nikodem da
Jesufovo telo v’ tenzhizo povila, ino v’nov,
v’fkalo isfekan grob poloshila, ki ni fhe
nikolj nihzher v’ njem leslial.

FETI ZHLŽN VERE: Dblj je fhel pred
pekel, tretji dan od lmerti vdal.

Kar je Jesufovo teld v’ grobu leshalo, kam je
njegova dufha fhla ?

Kar je Jesufovo telo v’grobu leshalo 3

je njegova dufha v’predpekel fhla, kjerfo
dtifhe vmervfhih brumnih ljudi fvojiga od-
refhenja, polne vupanja, mirne, ino bres
bolezhine zhakale , dokler jib Jesuf ni od-
reThil.

Zhimu je Jesuf Kriftuf v’ predpekel fhel ?

Jesuf .Kriftuf je v’ predpekel fhel, de
je ftare ozhake , preroke ino druge boga-
bojc-zhe ljudi, ki fo bili pred Jesufovim
odrefhenjam vmerli, is njega reThil, ino
v’ nebeThko vefelje pelal. ,Sveto pifmo go¬
vori: I. Petr. 3 , 18—20. ,, Jesuf fe je po
truplu vmoriti dal , je pa s’ dufho obujen
bil, po ktiri je bil tudi fhel ,  nekadaj 16 «
zhene dufhe obosnanit. ”

Kadaj je Jesuf Kriftuf sopet od fmerti vftal ?

Jesuf Kriftuf je tretji dan po fvoji fmerti
nevmerjozh ino zhaftitliv, fmert ino hudi-
zha premagavfhi, od fmerti vftal, ino to is
laftne nrozlii.

Zhinni je Jesuf Kriftuf od fmerti vftal?

Jesuf Kriftuf je od fmerti vftal:

1. ) De fe je fpolnilo, kar fo on ino pre¬
roki prerokovali. Pf. i 5  , io. „ Ne bofh
dopuftil trohlivofti dotakniti fe tvojiga ; Sve'-
tiga. ” Ino Jesuf je djal: Jan. 2, 19—21.
,, Poderite ta tempel, ino jes ga bom v’treh
dneh sopet vsdignil ; imel je pa fvoje telo
v’ miflih. ”

2. ) De je fvet do konza preprizhal, ka-

D 2

52

ko refriizhen je njegov vuk, ino kako ref
de ga je Bog poflai. I. Kor. i5, i4* „Zke
Kriftuf ni od fmerti vftal, je prašen nafh
vuk , prašna vafha vera. ”

3.) De je nafhe vupanje poterdil, ino
naf prihodniga vftajenja vgotovil. I. Kor. l5,
20 — 21 . ,, Tode Kriftuf je od fmerti vftal,
on perveniz fpijozhih; po enim zhlove'ku
namrezh je fmert, ino po enim zhloveku
tudi vftajenje od fmerti.”

Rako je Jesuf, de je od fmerti vftal, apoftelne
ino vuzlienze preprizhal ?

Jesuf fe je, ko je od fmerti vftal, mno¬
gim ljudem perkasal, namrezh bogaboje'-
zhim slienam, ki fo s’ difhavami njegovo
telo hode masati , Majdale'ni per grobu,
Petru, dve'ma vuzhe'nzama , ki fta v’Emaj
fhla, fvojim apoftelnam ino vuzhe'nzam ve-
likrat. , Jedel je vprizho njih, dal fe jim
je dotakniti, enkrat fe je vuzhe'nzam, ki
jih je bilo nad petfto , vfimkmalo na gori
pokasal. Ino Jesufovi apoftelni ino vuzhe'n-
zi faj preverjetni nifo bili. { She le' fvarfti
velikrat jih je mogel Jesuf savoljo njih ne¬
jevere , ino apoftel Tomash je zlo terdil,
de ne verjame , dokler ne bo Jesufovih ran
vidil ino potipal.

Rako fo Jesufovi fovrashniki sa-nj svedli, deje
od fmerti vftal ?

Jesufovi fovrashniki fo po vojfhakih „
ktiri fo grob varovali, to svedh, pa fo ii

53

refmzo, de je od fmerti vdal, f’priprodo
lashjo satre'ti persadjali.

Raj je Jesuf ftoril, ko fe je od fmerti vftavfhi
sbranim apoftelnam v’ pervizh perkasal ?

{ Skosi saperte duri kar med njimi je
dal, jih posdravi, ino rezhe: ,, Kakor je

ozire mene poflal, tudi jes vaf pofhlem.”
Potlej je, v’ svunajno snamenje, de jih
s’ boshjo obladjo navda, va-nje dihnil, ino
rezhe: „ Prejmite fve'tiga Duha; ktirim

hote gre'he odpudili, fo jim odpufheni, ino
ktirim jih hote sadershali, fo jim sadersha-
ni. ” Jan. 20 , 21 — 23 .

Doklej je Jesuf, potlej ko je od fmerti vftul;
fbe na semlji bil?

Jesuf je od fmerti vdavfhi fhe fhurde-
fet dni per fvojih apodclnih ino vuzhenzih
na semlji odal, dopodvuzhil jih je v’fvojim
vuku, ino pomozh fvetiga Duha jim oblju¬
bi , ki jih bo trofhtal, vfo refnizo vuzhil,
ino vfe na mifel nofd, kar kolj jih je Jesuf
vuzhil. Jan. i 4 , 26 .

Kaj je Jesuf apoftelnam ino vuzhčnzam ravno
pred fvojim v’nebo odhodam djal?

Jesuf jim je djal: Mat. 28, 18. „Dana
mi je vfa oblad v’ nebeTih ino na semlji.
Torej pojte, ino osnanujte evangelj vfnn
narodam, kerfhovaje jih v’ime'nu ozhe'ta,
ino dna, ino fvetiga Duha; vuzhite jih vfe
ftoriti, kar fim vam pove'dal, sakaj, Jejte,
vfe dni, do konza fveta, dm per vaf ! 5 ’

54

t SHESTI ZIILEN VERE : ,Shel je v’ ne-
be'fa, fedi na defnizi Bogi ozheta,
vfigamogozhniga.

Radij je Jesuf v’ nebefa fhel ?

Jesuf je fhtiridefe'ti dan po fvojira od
fmerti vftajenju na oljfki gori vprizbo fvojih
vuzhenzov is laftne mozhi v’ nebeTa fhel.

Raj je to: Jesufdedi na defnizi Boga ozheta,
vfigamogozhniga ?

Jesuf fedi na defnizi Boga ozhe'ta vfi-
gamogozhniga, to je toljko: Jesuf je v’ved-
ni pofefti vfe oblaili ino zhafti v’ vfe v’ ne-
befih ino semlji. ( Sam je djal: Mat. 28, 18.
„ Dana mi je vla oblati v’ nebeTib ino na
semlji. ”

,SŽDMI ZHLfiN VERE: Od ondod bo
prifhel fodit sliive ino mertve.

Bo Jesuf sopet prifhel?

Jesuf bode pofledni dan — konez fve-
ta — sopet od nebef prifhel.

Po kom vtoo, de bo Jesuf fhe prifhel ?

De bo Jesuf fhe od nebeT prifhel, ve'-
mo po njem farnim, ker je fam to rekel ,
ino ravno to fta angela per njegovim vne¬
bohodu djala.

55

Kako bo Jesuf fpet pofledni dan prifhel?

Jesuf bo pofledni dan na nebu v’obla-
kih s’ veliko mogozhnoftjo ino s’ velikim ve-
lizhaftvam sopet od nebeT prifhel. Mat. i\,
3o. „ Vldili bodo zhlove'koviga finu sVellko
mogozhnoftjo ino s’vellkim velizhaftvam pri¬
ti na nebu v’ oblakih. ”

Zhimu bo Jesuf pofledni dan fpet prifhel?

Jesuf bo pofledni dan fpet prifhel,
fodit shive ino mertve. Ap. Dj. 10 , 4 2 ‘
„ Vkasal nam je ljude'm osnanovati ino prl-
zhati , de on ( Kriftuf) je tifti, ki je od
Boga fodnsk shlvih ino mertvih poftavlen.

Ktiri fe sovejo shivi, ktiri mertvi ?

Shivi fe sovejo pravlzhni, ino mertvi
grefhniki.

Kako bo Jesuf pofledni dan ljudi fodil ?

Jesuf ho ljudi po -dobrim ino hudim,
koljkor fo ktiriga ftorlli, fodil j pravlzhne
bo s’ vezhniin shivlenjam obdaroval, ino
grefhnike vekomaj v’ peklu fhtrafoval. II.
Kor. 5, io. ,, Vft moremo pred Kriftufo-
vim fodnim ftolam rasode'ti biti, de vfaki
laftno tele'fa prejme, delal naj je ali dobro
ali hudo. ”

56

OD J E SIJ S O V E OSEBE
ALI PER t SHONE IN O IMENITNOSTI.

Nad kom fo vfe snamenja sadele, ki fo jih pre-
r6ki od odrefhenika prerokovali?

Vfe snamenja, ki fo jih preroki od od-
refhenika prerokovali, fo nad Jesufam na
tanjko sadele.

Rdo tedaj je Jesuf ?

Jesuf je obljubleni odrefhenik fveta.

Raj je Jesuf fam od febe prizhal?

Jesuf je pred vdlkim duhovnam od fe¬
be perfe'gel, de je obljubleni odrefhenik ,
de je bosliji fin. Mat. 26  , 64*

Roga je Jesuf, fprizhat od febe, de je obljub¬
leni odrelhenik, na paizho vsel ?

Jesuf je preroke od febe na prizho
vse'l, ino ifkasal, de je vfe nad njim sade'-
lo, kar fo od Boga navdani preroki od od¬
refhenika prerokovali. Jan. 5, 39 . „ Po

fve'tim pifmu jifhite, ono prizha od mene.”

Roga je fhe Jesuf od febe na prizho vsel, de
je obljubleni odrefhenik?

Jesuf je fprizhovanje Janesa kerltnika
od febe na prizho vse'l, ktiri je pred ljud-
llvam prizhal, de je Jesuf lin bosliji, de je
Mefija. Jan. 5, 33—35. ,,Poflali lle do
Janesa, ino on je refnizi prizhal. ”

57

Kaj je fhe Jesuf od fcbe na prizho vsel, de je
obljubleni odrefhenik?

Jesuf je zhudeshe od febe na prizho
vsel, ki jih je delal, ino ktire boshje mo-
zhf bi ne bil mogel imeli, ko bi ga re'f
Bog ne bil poflal. Jan. io, 25 —37. „ De'-
la, ki jih v’ ime'nu fvojiga ozhela delam,
te' prfzhajo od mene. Zhe meni nozhete
verjeli, fej delam verjemite. ”

jS’zhem je Jesuf fhe fprizhal, de je obljubleni
odrefhenik?

Jesuf je to fprizhal s’fvojimi lahnimi
prerokbami: prerokoval je od febe, od
dvojih apoftelnov ino vuzhe'nzov, kaj na
tanjko de bo s’njimi, de boJerusalem ino
tempel, ino kako vfe rasdjan, de, ino ka¬
ko fe bo njegov vuk rasfhiril, ino de bo
ve'dno na fvelu; kar je vfe na tanjko sade'-
lo , ino zhefar bi ne bil mogel ve'diti, ko
bi ga Bog ne bil poflal. Jan. 16, 4 * » Vfe
to fim vam pred pove'dal, de fi fpomnite,
kadar zhaf pride, de fim vam bil pove'dal.”

Kako poflednizh tudi is Jesufoviga vuka fpo-
snamo, de je obljubleni odrefhenik?

Is Jesufoviga vuka fposnamo, de je ob¬
ljubleni odrefhenik, ker bi toljko le'piga,
vefeliga ino fveliga vuka od ljudi ne bil
mogel ne dobiti, ne osnanovati. Jan. 7,
iG—17. ,, Navuk , ki vaf ga vuzhim , ni
moj, ampak je tiftiga, ki me je poflal. Le'
hozhe naj kdo njegovo voljo ftonli, ino

58

fposnal is laftne fkufhnje bo vuk, ali je is
Boga, ali ga fam is febe zhlovek govorim.”

Od zhefa je hotel odrefhenik ljudi odrefhiti ?

Odrefhenik je hotel ljudi od gre'ha,
ino kar je greh popazhil, odrefhiti. Hotel
naf je hoshje laftnofti ino boshjo voljo na-
vuzhiti, hotel naf je v’ dobro prenagniti,
hotel naf je od grehove krivize ino njego¬
ve ve'zhne fhtrafnige odrefhiti, ino naf fpet
s’ Bogam fpraviti ino ve'zhno svelizhati.

Ino kdo je vfe to ref ftoril ?

Jesuf Kriftuf je vfe to ref ftoril.

Kaj vfe naf je Jesuf v’ terdno podvuzhil ?

Jesuf naf je hoshje laftnofti ino boshjo
voljo do verha ino v’terdno navuzhil , ino
po tem takim od neve'dnofti ino smole od-
refliil. Jan. 12  ,  46 . „ Jes , luzh , fim pri«
fhel na fvet, de, kdor v’me' ve'ruje, ne
oftane v’trni.

Kaj naf je Jesuf od boshje natore ino od bo«
shjiga bitftva vuzhil, ?

Jesuf naf je vuzhil, de fo tri hoshje
ofe'l>e ali perfhone, Ozhe, t Sin ino fveti
Duh, pa de fo le en Bog vfetrikmalo. I.
Jan. 5 , 7. ,, Trije fo , ki v’ nebeTih prizha-
jo, ozhe, befe'da, ino fveti duh, ino ti trije
io eno. ” Mat. 28, 19. ,, Kerfhujte jih
v’imenu ozhe'ta, fina ino fvetiga duha.”

Kaj naf je Jesuf od boshje volje vuzhil?

Jesuf naf je vuzhiJ, de Boga, njega

vfiga popolnama ino do naf nefkonzhno do-
brolliviga zhes vle, fvojiga blishniga pa sa-
voljo Boga, kakor farni febe ljubimo. Mat.
22, 37—3g. „ Ljubi Boga, Ivojiga gofpo-
da, is zeliga fvojiga ferza, is vle 1'voje du-
fhe , is vfe fvoje pameti, ino is vfe fvoje
mozlii. To je nar ve'zhi ino imenitnifhi sa-
poved. Druga pa je tej enaka : Ljubi fvoji¬
ga blishniga, kakor fam febe. ”

( S’ zhem naf je hotel Jesuf v’ dobro prenagniti ?

Jesuf naf je na tanjko ino v’gotovo od
flanu zhlovc'ka v’ prihddnim shivlenju pod-
vtizhil ; dal nam je fam nad feboj isgled,
de nikolj taziga; obljubil nam je bosbjo po¬
ni 6 zli , gnado bosbjo, po ktiii nam je do¬
brim ino brumnim biti dano, ino s’njd naf
v’dobro prenagnuje. Luk. 19, io.  „Zhla-
ve'kov fin je prifhel jifkat ino svelizhovat,
kar je bilo sgubleniga. ”

Od zhefa naf je hotel odrefhenik fhe odre-
f hiti ?

Odrefhenik naf je hotel tudi od krivi-
ze ali dolga grehoviga, ino od gre'hove'
ve'zhne fhtrafnige odrefhiti, naf sopet s’Bo-
gam fpraviti ino ve'zhno svelizhati.

^'zhem naf je Jesuf ref is boshje samfre ino
od grehove vezhne fhtrafnige odrefhil?

Jesuf je po nedolshnim ino radovoljno
na krishu sa naf fvoje shivleuje dal, fvojo
kri v’odpufhanje nafhih gre'hov preljil. On,
vef pravizhen, je terpel, kar je nam greTh-

6o

nikam fhlo terpeti; ino F tem naf je is
boshje samire, ino od ve'zhne grehove
fhtrafnige odreThil, naf s’ Bogam, s’ njim ,
nefkonzlmo fve'tim ino pravizhnim , fpravil.
Jesuf je per pofledni vezherji djal: „ Vsa-
mite ino jejte vfi to 5 sakaj to je moje telo,
ko bo sa vaf v’ fmert dano. Vsamite ino
pite vfi to ; sakaj to je moja kri, kri novi-
ga sakona, ki bo sa vaf ino sa njili veliko
v’ odpufhanje grehov preljita. ”

Kaj vfe torej je Jesuf sa naf ftoril?

Jesuf naf je od neve'dnofti ino smote
odreThil, naf je v’ dobro prenagnil, naf je
od krivize ali dolga grehoviga ino od gre'-
bove vezhne fhtrafnige odreThil, naf je Ipet
s’B6gam fpravil, ino dal nam ve'zhno sveli-
zhanim biti. Vfe je ftoril, sayoljo zhefar
je bilo odrefhenfka potreba ; on je odre-
fhenik vfiga fveta, nafh fre'dnik , naiha fpra-
va, nafhe sdravje ino nafh svelizhar. I.
Petr. 3, 18. „ Kriftuf je enkrat sa vfekmalo
gre'he vmerel 5 pravizhni sa krivizhne, de
bi naf k’Bogu perpelal.” I. Jan. 2,2.  ,, Je¬
suf je fprava sa nafhe grehe, ne pa farno
sa nafhe, ampak sa grehe vfiga fveta. ”

Zhimu naj vemo, de fmo poJesufu odrefheni?

Ker fmo po Jesufu odreTheni, fi fme'-
mo, zhe fe ref  poboljfhamo, polni savupa-
nja v’Jesufovo nefkonzhno saflushenje, od-
pufhenja gre'hov ino boshje milofti ino gna-

de vfve'fti biti. To de tudi v’ Jesufov vuk
moremo terdno verovati, po njem na tanj-
ko vfelej ravnati, ino fi s’ lepim ino boga¬
boječimi shivlenjam sadobfti, de borno Je-
sufoviga odrefhenja vre'dni ino dele'shni.
Rim. 5, r. „ Po nafhirn gofpodu , Jesufu:
Kriftufu, imamo mir per Bogu.” Rim. 8, i.
„ K tiri fo v’Jesufu Kriftufu, ni nizh po-
gublijozliiga nad njimi. ”

Kaj fhe vemo od Jesufa, ino njegove ime-
nitnofti ?

Ve'mo i), de je Jesuf edmoroje'ni fin
Boga ozhe'ta, 2 ) Bog ino zhlovek, oboje-
kmalo.

Is zhefa vemo, de je Jesuf edinorojeni fin Bo¬
ga ozheta?

De je Jesuf edinoroje'ni fin Boga ozbe'-
ta, ve'mo l) is posdravlenja velkangela Ga¬
briela do Marije : „ De'tetu , ki bofli mati
njegova, fe fin Narvfkfhiga porezhe.” 2 ) Is
befed famiga Jesufa, ktiri je, komej dva-
najft le't ftar, Mariji ino Joshefu djal: „ Ne
ve'fta, de morem per rezheli, ki fo mojiga
ozlmta biti ? ” Ino vfe fkosi je Boga fvoji-
ga ozhe'ta imenoval. 3) Is oglafa nebeThki-
ga ozheta per Jesulovim kerftu ino njegovi
fpreme'mbi: „ Ta je moj vef ljubi fin, ki
imam dopadajenje nad njim. ”

Is zhefa Vemo, de je Jesuf pravi Bog?

De je Jesuf pravi Bog ve'mo, ker je Je¬
suf fam od febe djal: Jan. 10 , 3o. ,, Jes

62

ino ozhe fva eno.” Jan. 7. „ Kdor me¬
ne vidi, vidi ozhe'ta;” ino ker fe Jesufu
boshje laftndfli, boshje dela, boshje ime
ino boshja zhaft perlaftujejo.

S' zliem je Jesuf fvoje boshje laftnofti na sna-'
sije dal ?

Jesuf je na snanje dal fvojo vfigamo-
gozhnolt,  ker je is laftne mozhi bres
Ihte vila veliko zhudeshov delal, ino on fam
od fmerti vflal; fvojo n e f k o n z h n o do¬
broto,  ker je vfim revesham pomagal, ker
je vfe ljudi podvuzhit, pobdljfhat ino ve'zh-
no svelizhat prifhel, ino zlo fmert na kri-
shu sa naf ftoril j fvojo vfigave'dnoft,
ker je famariflike shene shivlenje, Natanae-
iovo snotrajfhino, nakle'pe fvojih fovrashni-
kov, Petrovo satajbo, Judesliovo lsdajo,
fvoje terplenje , fvojo fmert, fvoje od fmerd
vftajenje ino konez Jerusalemfkiga me'fta do
sadne befedize vehiel; fvojo fvetoft,  ker
fi je vfe ljudi poboljfhati ino pofvetiti per-
sadeval, ino je fam tako fveto shivel, de
ga tudi njegovi nar hujifhi fovrashniki 110-
beniga fhe tolizhkiniga gre'ha nifo mogli
obdolshiti; fvojo r e f n i z h n o f t, ker je
njegov vnk famozlnfta refniza, ino ker fe je
vfe, kar kolj je v’prihod no pravil, 1  na tanj-
ko fpolnilo ; fvojo p r a vizo,  ker je rekel,
de bo fodit prifhel slrive ino mertve ; fvo¬
jo milo  ft,  ker je Jjuhesnivo grefhnike
jia-fc vabil, ino poboljfhanim grehe odpu-

63

fhal, kaj ! v’ grehov odpufhanje zlo kri pre-
ljilg fvojo vezhnofl,  ker je rekel: „ Pre¬
den je bil Abraham, fim jes. Povelfzhovaj
me , ozhe , s’ velizhaftvam , ki fim ga per
tebi imel , pre'den je fve't bil. ”

Ker imd Jesuf boshje laftnofti, kakfhino ima
natoro?

Ker ima Jesuf boshje laftnofti, torej
ima tudi boshjo natoro ino boshje bitftvo ,
pravi Bog je.

Ktire boshje dela fo Jesufu laftne ?

Od Jesufa je v’fve'tim pifmu rezi)eno „
de je s’ozhe'tam vred vfe vft varil, de
vfe ohrani  ino vlada, de bo mertve obu¬
dil , de bo vfe ljudi fodil, de molituv
vflifhova, ino fpolnuje.

Kako ime fe Jesufu perlaftuje ?

Jesufu je v’ fve'tim pifmu ime' Bog
perlafteno; apoftelTomash je Jesufu rekel :
,, Moj Gofpod ino moj Bog. ”  t Sve'ii Pavl
Rim. 9, 5 . pravi Jesufu, de je zhes vfe
ino na ve'komaj livaleni Bog. Jan. I. pif. 5 , 20.
govori, de je Jesuf pravi Bog ino vezimo
shivlenje.

Kako zhef henje fe Jesufu perlaftuje ?

Jesufu je v’ fve'lim pifmu boshje zhe-
fhenje perlafteno. t Sveto pifmo govori :
„ Vfi naj finu zhafte', kakor ozhe'ta zhafte'.
Kdor finu ne zhafti, ozheta ne zhafti. ” Fi¬
lip. 2, 10. Per Jesufovim imenu fe vfak©

64

koljeno vkloni v J  nebelih , na semlji, ino
pod semljo, ino vfaki jesik rezi, de Jesuf
Kriftuf je  gofpod. ”

Kake laftnofti najdujemo sraven boslijih nad Je-
sufam ?

Tudi zkloveThke laftnofti najdujemo nad
Jesufam. Je bil rojen v’ Betlehemu, ino
je ftareji, modrejfhi ino per Bogu ino lju¬
deh prijetnifhi perhajal ; je potreboval jedi
ino pijazhe, fpanja ino fpozhitka, je ter-
pel ino vmerel. Jesuf torej je imel tudi
zhloveTliko natoro; pravi zhlovek je. Jan.
1, 14. Befe'da fe je vzhlove'zhila, ino je
med nami prebivala. Ino Jesuf fe je dofti-
krat fam zhlovekoviga finu imenoval.

Koljko nator je torej v’ Jesufovi ofebi ali per-
fhoni fkljenenih?

Dve natori fte v’Jesufovi ofebi ali per-
fhoni fklje'neni, boshja ino zhloveThka, ino
te' tako, de je Bog on od ve'komaj, zhlo-
vek pa fe je ob zhafu sazhe'l. Jesuf je Bog
ino zhlovek, obojekmalo.

Kadaj Jesuf govori ino ravna, kar Bog?

Jesuf kar Bog govori, kadar,poftavim,
pravi: Jes ino ozlie fva eno. Preden je

Abraham bil, fim jes. • Zhe v’ Boga viipate ,
tuipajte tudi v’ me'. Bres mene ne morete
nizh dbbriga ftoriti. Ino kadar zhudeshe
de'la, kadar gre'he odpiifha, kadar kruh
ino vino v’ fvoje pravo telo ino v’ fvojo pra¬
vo kri' fpremma, dela kar Bog vfe to.

65

Kadaj Jesuf, kar zhlovek, govori ino ravna?

Jesuf, kar zhlovek, govori, kadar pravi,
poffavim: Ozhe je od mene ve'zhi j kadar
moli kadar britkoft ino shaloft terpi; ka¬
dar pravi: Ozhe, ne moja, temozh tvoja

volja fe sgodi j kadar terpi ino vmerje.

Ima Jesuf ozhela?

Jesuf, kar Bog, ima ozheta, ino fizer
Boga Ozhela ; kar zhlovek, nima nobeniga
ozhe'ta. Joshef je bil le' rednik Jesufa Kri-
flufa.

Ima Jesuf mater?

Jesuf, kar Bog, nima matere, kar
zhlovek ima mater, ino to Marijo, prezlii-
11 o divizo.

Sakaj fe Marija mati boshja s6ve ?

Marija fe mati boshja sove, ker je Je¬
sufa Kriftufa rodila, ki je Bog ino zhlovek
obojekmalo.

Kaj brumniga tedaj je ze'rkvi prav savoljo tega
meniti od Marije?

Zerkvi je savoljo te' toljke Marijine po-
velizhbe prav, de fe me'ni od Marije, de
je bila bres isvirniga ali poverbaniga gre'ha
fpozhe'ta: nafpi oti vuzhiti fhe prepovduje ,
ino prašnik nje' fpozhetja prasnuje.

E

66

0 ; S MI ZHLEN VERE: Vefijem v’fve-
tiga Duha.

Koga fi je bil Jesuf isvoljil, osnanovati pes
njegovim v’ nebo odhodu njegov navuk vfim na¬
rodam ?

Jesuf li je bil dvanajft apoftelnov ino
nekoljko vuzhe'nzov v’ to isvoljil; tri le'ta
jih je vuzhil, ino prizhe vfiga fo bili, kar
je ftoril ino vuzhil. Odlozheni fo bili, po
njegovim vnebohodu vfim narodam njegov
navuk osnanovati. Mat. 28, 18.

t So bili apoftelni, ko je Jesuf v’ nebefa fhel ,
she godni, njegov navuk vfim narodam osnano¬
vati ?

Apoftelni , ko je Jesuf v’nebeTa fhel,
fhe nifo bili godni, njegov bosliji navuk
vfim narodam osnanovati; fhe premalo fo
Jesufov navuk vumeli, fhe premalove'rni fo
bili, bali fo fe fovrashnikov preganjavzov,
ino ptujih jesikov nifo snali, de bi bili
evangelfki navuk vfim narodam .mogli osna¬
novati.

Zhigd pomozh torej jim je Jesuf obljubil, pre¬
den je v’nebefa fhel?

Jesuf jim je, preden je v ? nebeTa fhel,
pomozh fvetiga Duha obljubil. Jan. 14,26.
,, Poterdnik, fve'ti Duh, ki ga bo ozhe
v’ mojim imenu poflal , vaf bo vfe vuzhil,
ino vam vfe na mifel dal, kar kolj fim vam
govorila Ino p er fvojirn odhodu v’ nebeTa

6?

jim je vkasal, v’Jerusalemu oftati, dok¬
ler jih fveti Duh s’ odsgorno mozhjo ne
liavda.

Kadaj fe je ta Jesufova obljuba fpblnfla?

Ta Jesufova obljuba fe je defe't dni po
njegovim vnebohodu, hinkufhtni ali Ju-
dovfki shetvini prašnik fpolnila.

Raj fofebniga fe je tiftikrat sgodilo ?

Apoftelni fo bili v’ Jerusalemu shrani ,
ino molijo ,  kar sjutraj ob devetih pifh ve-
likiga vetra perverfhi, ino jesiki is pljame-
na fe nad glavami apoftelnov perkashejo,
ktiri fo darove fvetiga Duha pomenili, ki
jih apoftelni sdaj prejmejo. Ap. djanj. 2 ,
s—4i.

Ktire darove fo apoftelni po fvetim Duhu pre¬
jeli?

Vum apoftelnov je bil rasfvetlen, de fo
vef Jesufov navuk, ino tega popolnama vu-
me'li, njih volja je bila v’dobro prenagne-
na, ino poterjeni fo bili v’veri. Pofvetil jih
je fve'ti Duh.

Zhigave pomozhi tudi mi potrebujemo , zhe
hozhemo vumni, dobri ino brumni, ino pa fveti
biti ?

Pomozhi fve'tiga Duha potrebujemo , zbe
hozhemo dobro Iposnati, ljubiti ino ftoriti,
zhe hozhemo fveti biti.

Kako pravimo ti pomozhi fvetiga Duhi?

Pravimo ji miloft ali gnada fvetiga Du¬
ha, ker nam jo fveti Duh is gole milofti

E 3

C8

dodeljuje. Tit. 3 , 5 . ,, Ne po dedih pravi-
ze, ki fmo jih mi hordi, temozh po fvoji
miloili s’ omitujo prerojenja ino prenovle-
nja fve'tiga Duha naf je svelizhal. ”

Kako naf fveti Duh pofvezhuje ?

{ Sve'ti Duh naf pofvezhuje, ker naf,
dajaje nam pofvezhijozho gnado , v’ otroke
boshje prenareja, ali pa pofvezhijozho gna¬
do v’ naf mnoshi.

Rej naf fveti Duh .pofvezhuje?

( Sve'ti Duh naf pofvezhuje :

1. ) per fve'tim kerhu ;

2. ) per sakrameiitu fve'te pokore;

3. ) koljkorkrat kak drug fvet sakrament
po vrednim prejmemo.

Kaj drujiga fhe fveti Duh s’fvojo gnado v’naf
ravna ?

( Sve'ti Duh rasfvetluje nafh vum, ino
vuzhi naf ino nagiba po boshji volji ravna¬
ti, dodeljuje nam fvoje darove. I. Kor. 12,
4 —11. „ Mnogi fo fizer darovi, pa je le' en
Duh ; — vfe to opravla en ino ravno tihi
Duh, ktiri med vfaziga polebej delji, ka¬
kor liozhe. ”

Ktiri fo darovi fvetiga Duha ?

Darovi fvetiga Duha fo :

1.) Dar modiohi, 2.) vuma, 3 .) fveta,

4 .) mozlii, 5 .) snahi ah snanja, 6.) pobosh-
nohi, ali brumnohi, 7.) boshjiga flrahu, Isa.
tl s 2 — 3 .

Kaj je treba ftorfti, de bomo gnade ino milo-
fti fvetiga Duha vredni ?

c Sve'tiga Duha moremo pogbfio sa nje¬
govo gnado profiti, s’njo vred delati, ino
savoljo tega fe ne ofhabno zhes druge povs-
dfgovati.

Kaj naf Jesuf od fvetiga Duha vuzln' !

Jesuf naf od fveliga Duha vuzhi, de je
fve'ti Duh tre'tja boshja o feb a ali perfhona,
s’ njim ino s’ ozhetam enaki Bog. Mat. 28, 19.

Po zhein vemo, de je fveti Duh enaki Bog
s’ ozhetam ino finam ?

De je fveti Duh enaki Bog s’  ozhetam
ino finam, velno po tein, ker tudi njemu
fvelo pifino hoshje laftnofti, hoshje dela,
boshje ime' ino hoshje zhefhenje perla-
fiuje.

Kakfhine boshje laftnofti fveto pifmo fvetimu
Duhu perlaftuje ?

Perlaftuje mu fvelimu Duhu :

1. ) V fi g a v e' d n o ft. I. Kor. 2 , 1 o— 11.
,, Po fvelim Duhu nam je Bog rasodelj
Duh namrezh vfe presre, tudi boshje glo-
hokofii, ino le Bogov Duh, nihzher drugi
ne ve', kaj de je Bogoviga, ”

2. ) Nefkonzliho refnizhnoft.  Jan. 16,
l 3 . „ Kadar Duh refnize pride, vaf ho vfo
refiiizo vuzhil. ”

3 . ) Vfigamogoz  h n o fi. I. Kor. 1 , li.
,, 4 So fizer mnoge opravila; pa vfe to oprav-

7 °

la eden ino ravno tifti Duh, ktiri vfakimu
pofe'bej delji, kakor hozlie. ”

Ker ima boshje laftnofti fveti Duh , kakfhino
ima natoro ?

Ker ima fveti Duh hoshje laftnofti, ima
tudi hoshjo natoro ino hoshje bitftvoj fve'-
ti Duh je pravi Bog.

Kakfhine boshje dela fe fvetimu Duhu per-
laftujejo ?

t Sveti Duh po vtiku fve'tiga pifma nam
vum rasfvetluje,  nafho voljo v’dobro
nagiba, ino naf pofvezhuje,  kar le
fam Bog, nihzher drugi ne more. I. Kor.
6, xi. „ Po Duhu nafhiga Boga fte pofve-
zheni. ”

Kako je fveti Duh v’ fvetim pifmu na ravnoft
imenovan ?

( Sveti Duh je v’ fve'tim pifmu na ravnoft
Bog imenovanj fveti apoltel Peter je Ana-
niju rekel: Apoft. djanj. 5 , 3 — 4 * Z hi mu
ti je t Satan ferze savdal, Igati fe fve'timu
Duhu ? Ne ljudem , teinozh Bogu fi Iga). ”
Ino fve'ti Pavl govori: I. Kor. 3 , 16. „Ali
ne vefte , de fte bosbji tempe!, ino de boshji
Duh v’ vaf prebiva ? ”

Kako zhefhenje gre fvetimu Duhu ?

( Svetimu Duhu gre boshje zhefhenje ;
sakaj v’ imenu ozhe'ta , fina ino fve'tiga Du¬
ha fmo kerfheni j torej kakor ozheta ino
linu, ravno tako fmo fve'tiga Duha zhaftiti
ino moliti dolshni. Mat. 26, 19.

7 1

Is koga fveti Duh is - haja ?
ž Sveti Duh is - haja is ozheta ino finii ,
is obojigakmalo. Jan, i 5 , 26. „  Kadar Duh
refmze pride }  ki vam ga bom jes is ozhe'-
ta poflal, ki is ozhe'ta is-haja, on bo pri«
zhal od mene. ”

OD v SVETE TROJIZE.

Koljko je boshjih ofeb ali perfhon ?

Po Jesufovim vuku fo tri boshje (ofe-
be ) perfhone: Ozhe, s Sin ino fve'ti Duh.
Per Jesufovim kerftu fo fe vfe tri boshje
(ofebe ali) perfhone rasodele. Mi vfi fmo
v’ime'nu ozhe'ta, finu ino fve'tiga duha ker-
fLeni. Ino lveto pifmo govori: ,, Trije fo,
ki v’ nebeih prfzhajo : Ozhe , Befeda ino
fveti Duh, ino ti trije fo eno.” I. Jan. 5 , 7.

Kake dela fe boshjim perfhonam , vfaki pofe'-
bej, perlaftujejo ?

Boshjim ( ofebam ali ) perfhonam , vfa¬
ki pofebej, fe te de'Ia perlaftujejo: Ozhe'tu
Hval jenje, finu odrefhenje, fvetimu Duhu
pofvezhovanje. I. Mos. 1, 1. „Y’sazhetku
je Bog vftvaril nebo ino semljo. ” Rimi. 3 ,
a!\. „ S’  njegovo gnado saftonj fmo opravi-
zheni, s’odrefhenjam, ktiro je po Jesufu
Kriftufu. ” I. Kor. 6, 11. „Po Duhu na=
fhiga Boga fte pofvezhem. ”

72

Ivako fe pravi boshjim (ofebam ali) perfho-
nam vfemtremkmalo ?

Boshjim (ofebam ali ) perfhonam vfem¬
tremkmalo fe pravi fveta Trojiza.

S’  zhem pove katolfhki kriftjan fveto Trojizo ?

Katolfhki kriftjan pove s’ snamenjam
fve'tiga krisha fve'to Trojizo, ker krish de¬
laje vfako boshjo (ofebo ali) perfhono po-
fe'bej imenuje.

Kaj drujiga pove fhe katolfhki kriftjan s’ sna-
menjam fvetiga krisha ?

Katolfhki kriftjan tudi s’ snamenjam
fve'tiga krisha pove , de naf je Jesuf K,ri-
ftuf na krishu s fvojo fmertjo odrefhil.

s Se da vumeti, kako fo boshje (ofebeali) per-
fhone vfe trikmalo le en fam Bog?

Ne da fe vumeti, kako de fo boshje
(ofe'be ali) perfhone vfe trikmalo le en
Bog, to je nar ve'zhi fkrivnoft nafhe vehe;
tode dobrote ino milofti, ki nam jih te boshje
( ofebe ali ) perfhone dodeljujejo , pa ve'-
mo. Torej Bogu ozhe'tu fe hvalimo, de
naf je vftvaril, ino de po ozhehovo sa naf
fkerbi, ino kar nam je mozlri po dufhi ino
telefu, vfo jo v’dobro obrazhajmo. Terdno
vero vaj mo v’ navuk fvojiga gofpoda ino od-
refhenika, Jesufa Kriftufa, do befe'dize fe
po njem ravnajmo; ino grehu odvmrimo,
ino nje'mu, fvojimu svelizharju le' shivimo.
Pogofto profitno sa pomozh fvetiga Duha,

ino po gnadi, ki nam jo daj a, tudi ferzli-
ixo ravnajmo.

DEVŽTI ZULE N' VERE: t Sve'to katdl-

fhko kerfhanfko zerkuv , ( ohzheftvo )
gmajno fvetnikov.

Od kerfhanfke zerkve.

Kaj fo apoftelni potlej pozheli, ko fo darove
fvetiga Duha sadobili ?

Apoftelni, ko fo darove fve'tiga Duha
sadobili, fo fe rasfhli med vfe narode, ino
fo evangelfki navuk osnanovaje tifte kerflili,
ktiri v’ ta navuk verovati ino po njem ravnati
fkle'nejo.

Kaj vftane is vfih tiftih , ktiri v’ Jesufov vuk
verijejo , ino ki fo kerfheni ?

Is tiftih, ktiri v’Jesufov vuk ve'rijejo,
ino ki fo kerfheni, vftane sdrushba ali ze'r-
kuv, ki fe ji kerfhanfka pravi.

Kdo je nevidni poglavar kerfhanfke zerkve?
Jesuf Kriftuf je ze'rkve nevidni po¬
glavar, ker jo je on poftavil, ino ker je
per fvoji zerkvi oftati obljubil do konza fve-
ta. Mat. 28 , 20.

Ktire prednike je Jesuf fvoji zerkvi poftavil?
Jesuf je apoftelne fvoji ze'rkvi pre'dnike
poftavil: djal jim je namrezh : ,, Jan. 20,21,

74

Kakor je ozhe mene poflal, tudi jes vaf
poflilem. ’’ Mat. 18, 18. „ Gotovo, gotovo
vam pove'm: kar bote na semiji savesali,
bo tudi v’ nebeTih save'sano , ino kar bote
na semiji rasvesali, bo tudi v’ nebelih, ras-
ve'sano. ”

Koga apoftelnov je Jesuf vidniga poglavarja
fvoji zerkvi poftavil ?

Jesuf Krifiuf je Petra vidniga pogla-
■vanja fvoji zerkvi poftavil, zhigar naflednik
je rimfki papesh : Mat. 16, 18. ,, Tl fi Pe-
ter (to je tkala), ino na to tkalo bom
tvojo ze'rkuv poftavil, ino peklenfke vrata
je ne bodo premagale.” Jan. 21 ,  16—17.
„  Pafi moje jagneta , pafi moje ovze. ”

Koga fo fi apoftelni v’ naflednike isvoljili ?

Apoftelni fo fi fhkofe ino mafhnike
v’nafle'dnike isvoljili. Roke' na-nje pokla-
daje fo nad njimi molili, ino duhovno ob-
laft, ino boshjo gnado, ki fo jo oni pre¬
jeli , tudi nje'm dali , prav ino fveto oprav-
lati apoftoffko opravilo Bogu lfzhafti, ino
dufham k’svelizhanju. Apoft. djanj. 1 ^, 22 .
,,  Apoftelni fo od fofeTke do fofe'fke du¬
hovne ftavili, roke' s’molitujo na-nje po¬
jila daj e. ”

Zhe krivi vuzheniki vftanejo , ali pa fe prepiri
sazhnejo nad Jesufovim vukam, komu jih gre
rasfoditi ?

Zhe krivi vuzheniki vftanejo, ali pa
ah e fe prepiri nad Jesufovim vukam sa-

zhnejo , jili gre fhkofam s’ ze'rkve vidnim
poglavarjam vred , njem prednikam zerkve,
rasfoditi.

Se  samorejo vfi fhkofjg vkup v’zhem motiti,
kar Jesuf verovati ino ftoriti vuzhi ?

Yfi fhkofje vkup fe ne morejo, kar Je¬
suf verovati ino ftoriti vuzhi, v’ nezhe'mur
motiti, ker je Jesuf fvojim apoftelnam ino
vfun njih naflednikam per njih v uku per
njih hiti obljubil do konza fveta, ino. po-
flati jim fve'tiga Duha, refnize vuzhenika,
de jih vlo refnizo vuzbi, ino vekomaj per
njih oftane. Mat. 28, 20. Jan. i 4 > tG—17.

Kakfhine fo snamenja prave Jesufove zerkve ?

Prave Jesufove ze'rkve snamenja fo :
1.) de je edina, 2.) de je fveta, 3 .) de je
vefolna ali katolfhka, ino 40  de je apo-
flolfka.

Kako je prava zerkuv edina ?

Prava ze'rkuv je edina, de ima vfa
ravno tifti vuk, ravno tifte fvete sakra-
mente, ino vfa eniga ino ravno tiftiga po¬
glavarja. Efes. 4 ? 5 . „En gofpod, ena ve'-
ra, en kerft. ” Gal. 6, 16. ,, Ena re'giiza
Vere vam hodi. ”

Kako je prava zerkuv fveta ?

Prava zerkuv je fveta, ker je nje
flavnik, Jesuf Kriftuf, fvet, ker je nje'vuk
fve't, ker fo nje' saksamenti fveti, ker fvo-*
je vude k’ fvetdlU majielufe, ino ker fo ved-

no fvetniki v’ njej. I. Petr. i, id. „Po
njem fve'tim, ki vaf je poklizal, tudi vi
v’ vfim fvojim djanju fveti bodite.

Kako je prava zerkuv vefolna ali katolfhka?

Prava ze'rkuv je vefolna ali katolfhka,
ker jo je Kriftuf Jesuf sa vfe ljudi, sa vfe
zhafe, ino sa vfe kraje poftavil, ino ker vfe
ve'rije, bodi she v’ fvetim pifmu pifano,
ali s’ befčdo rasosnaneno , kar je Jesuf Kri¬
ftuf vuzhil. Mat. 28, 18—19. »Pejte po
vfun fvetu, osnanujte evangelj vfnu naro-
dain — ino vuzhite jih vle dersliati, kar
fim vam govoril.”

Kako je prava zerkuv apoftolfka?

Prava ze'rkuv je apoftolfka, ker veri je
ino vuzlii, kar fo apoftelni ve'rovali mo
vuzbili, ker fo apoftelni po povelju Jesufa
Kriftufa njegov navuk po vfun fve'tu rasfbi-
rili, ino ker fo fhkofje nafle'dniki apoftel-
nov. Efes. 2, 10—20. „ Vudje kerfbanftva
fte s daj, sidani na dno, ki fo ga apoftelni
poftavili , zhegar vogalnik je Kriftuf.”

Kako fhe drugazh fe prava zerkuv sove ?

Prava ze'rkuv fo tudi rimfka sove, ker
je rimfka ze'rkuv glava vftb drujih zcrkva,
ino fre'da edinofti.

Kaj tedaj je fveta, katolfhka, kerfhanfka zer¬
kuv ?

,Sve'ia, katolflika, kerfhanfka ze'rkuv
je ozhitni sbor vlih pravovernih kriftjanov

pod ozliitnim poglavarjam, rimfkim pape-
sham, k tiri en ino ravno tifti nav uk, ino
ravno tifte sakramente imajo.

OD O B Z H E ( S T V A

ali

GMAJNE .SVETNIKOV.

Kaj vftane is pravovernih kriftjanjov vfih-«
kmalo ?

Is pravovernih kriftjanov vfihkmalo vda¬
ne obzheftvo ali gmajna ; vfi namrezh v*
ravno tifte refnize Jesufoviga vuka verijejo,
vfi ravno tifte fvete sakramente prejemajo,
vfi fe ljubijo, ino eden sa drugiga molijo #
vfi po Jesufovim vuku hudo ftudijo, dobro
delajo, ino fi fvdtim biti persadevajo. Efes.
4, i5— 16 . ,, Po refnizi ravnajmo v’ lju¬
bezni, ino v’ Kriftufu, ki je naf vfih glava,
v’vfirn dobrim rabimo. Po njem fe vfe telo
dershi; tako vud vudu po fvoji meri flu-
shi, ino pomaga, de fe telo vTjubdsnigna-
je narafha. ”

Kako fe temu obzheftvu pravi ?

Temu obzheftvu pravovernih kriftjanov
fe pravi obzheftvo ali gmajna fvetmkov,
ker fo vli vudje fvetoft poklizani, ijto

7 8

*’ sakramentam fvetiga kerfta pofvezhrni.
L Petr. i, i5. „ Bodite fveti per vfim
fvojim d jan ju, kakor je on fvet, k tiri vaf
je pokhzal. ”

Ivaj je obzheftvo ali gmajna fvetnikov?

'Obzheftvo fvetmkov je to, de fe vfi
vudje zdrkve duhovnih dobrot vdelesho-
vajo.

Ivaj fo duhovne dobrote, ki fe jih vfi vudje
Zerkve vdeleshovajo ?

Duhovne dobrote , ki fe jih vfi vudje
zdrkve vdeldshovajo, fo : i.) Jesufov na-

vuk, 2 .) fvdti salsramenti, 3.) dar ali vo-
fer fvete mafhe, 4 -) molituv, 5.) vernih
saflushenje ino dobre ddla.

Doklej bo to obzheftvo terpelo ?

To obzheftvo pravovernih kriftjanov je
po dufhi, ino torej bo tudi po fmerti ter-
pdlo, ker dufha nikolj ne vmerje, ino lju¬
bezen nikolj ne mine.

Kdo fo tifti vudje zerkve, ki fo v' obzheftvu
med feboj ?

Vudje zdrkve, ki fo v’ obzheftvu med
feboj, fo : i.) verni na semlji, teni je fvetim
biti namenjeno, ino de naj fi fvetim biti
persadevajo ( zdrkuv v’vojfki); 2 .) fvetnf-
ki V* nebdfih ; ti fo shd per Bogu ino vdzh-
rliga svelizbanja venez she dofegli (zdrkuv
v’ velizhaftvu ) ; 3.) dufhe , ki v’ vizah terpd,
ino ki dozhifhene tudi v’nebdfa pojdejo

19

(z&kuv v’ terplenju). — Le hudobni ino
pregrdfhni v’  pekla fo svunaj obzheftva
fvetnikov, vfufhenim ino odresanim mladi¬
kam fo enaki, ki fe na ogenj pobero.

V' kakim obzheftvu fo verni na sžmlji med fe-
boj ?

Vdrni na Semlji fo v’ obzheftvu med
feboj, de fe med feboj ljubijo ;  k’ dobri-
mu nagibajo, ino de s’molxtujo ino s’do¬
brimi deli eden drugimu pomagajo. Jan.
i 5 }  12. „ To je moja sapoved ,  de fe med
feboj ljubite , kakor fim vaf jes ljubil.’*
Jak. 5 ,  16. „  Molite eden sa drajiga, de
hote svelizhani; sakaj pravizhniga molituv
veliko per Bogu samore. ”

V’ kakim obzheftvu fo verni na semlji s’ dufha-
mi v’ vizah ?

Ve'rni na semlji fo s’ dufhami v’ vizah
v’ obzheftvude  vdrni na semlji sa dufhe
v’vizah Boga prdfijo ino de jim s’fvojo
molitujo ino fvojimi dobrimi deli , slafti pa
s’ daram fvete mafhe pomagajo, ki ga Bo¬
gu sa - nje darujejo, ino de dufhe vmerv-
fhili is hvaleshnofti sa vdrne na semlji per
Bogu proftjo. II. Makab. 12, l\Q.  ,, Sve'ta
ino sdrava mifel je moliti sa mertve , de
fe od grehov odpravijo. ”.

V’ kakim obzheftvu fo verni na sžmlji f’ fvet-
niki v’nebefih?

Vdrni na semlji fo v 5  obzheftvu f’ fvet-
niki v’ neb&ih }  de verni na semlji fvetnike

8o

zhafle, ino va-nje na pomozh klizhejo;
iVetmki v’nebdfih pa sa vdrne na semlji
per Bogu profijo.

Sakaj gre zhaft fvetnlkam v’ nebefih ?

^Svetniki fo fvoje dni lepo ino boga¬
boječim na semlji shiveli, sdaj fo per Bo¬
gu povelizhani , ino v’ nebefhki kroni ;
veliko dobriga ino neisrezheniga imajo me-
mo naf. Torej perferzhna snotrajna zhaft
ino ljubdsen jim gre', ino to zhaft ino lju-
besen grd tudi svunaj pokasati; zhaftiti nam
jih gre.

Sakaj gre v’fvetnike na pomozh kllzati?

^Svetniki fo fvoje dni na semlji blish-
niga is ferza ljubili; njih ljubdsen do naf
ni jdnjala v’nebelih, ampak v’Boga sheljd,
de naj tudi nam fvetim ino svelizhanim
hiti da 5 Boga profijo sa naf. I. Kor. i3, 8.
„  Ljubezen nikolj ne mine. ” II. Makab.
i5 J i/j- »  To je Jeremija, boshji prerok ,
ino fvojih bratov prijatelj ktiri Ytliko profi
sa ljudftvo ino sa fveto mefto. ” Ino pra-
Vlzhniga molltuv samore’ veliko per Bogu«
Torej na pomozh gre' kllzati v’fvetnike.

Kaj naf od tega katolfhka zerkuv vuzhl ?

Katolfhka zdrkuv naf vuzhl, de je fvet¬
nike zhaftiti ino va-nje  na pomozh kllzati
dobro ino koriftno. Tridentinfki zdrkovni
sbor v’ s5.  feji.

S’ zhem bomo fvetnike nar lepfhi zhaftlli ?

JNar Idpfhi bomo fvetnike zhaftlli ,  zhe

Si

fi njih Idpe isglede pofnemati persad^vamo,,
ino njih zhednofli na-fe vsamemo ,  f’ktiri-
mi nam fvetijo. Hehr. ] 3 , 'j. „  ^Spomnite
fe v’ fvoje vladnike , ki fo vam boshjo be«
fedo govori Ji ; ino isid njih shivlenja pre-
mifhlujte , ino njih vero pofnemajte. “

DEBETI ZHLŽN VŽRE:  Odpu¬

fhanje gre'hov.

V’obzheftvo fvetnikov vseti, kdkfhnim fi biti
persadevajmo ?

( Sve'tim fi biti persadevajmo.

Zle fmo pa vender tako nefrezhni bili, poker«
ftu grefhiti, per kom farno je grehov odpu¬
fhanje?

Le' per Bogu je gre'hov odpufhanje.

Sakaj fmemo grehov odpufhanje od Boga vu»
pati ?

Od Boga fme'mo gre'hov odpufhanje vu»
pati, ker je Bog , zhe fe f fpokorjenim ino
poboljfhanim ferzam k’ njemu vernemo, do
naf ljudi nefkonzhno vfmilen, ino ker je
Jesuf Kriiluf boshji pravizi ino fvetofli sa
nafhe gre'he dosadoftil. I. Petr. 3, 18 .
j, Kriftuf je terpel ,  kar fmo mi s’ fvojimi
gre'hi sadolshili ; on, pravizhni sa naf kri-
vizhne , de naf k’Bogu perpela.“ <

F

Sa

Rako je Jesuf s’ ref fpokornimi grefhniki
ravnal ?

Jesuf je refthzhno fpokornim greThni-
kam gre'he odpiilhal, ino jun to tudi s’ be-
fedo saterdil, rekozh : ,, Vefe'li ! vafhi gre'-
Jai fo vam odpufheni, tode vezh ne gre-
fhfte. “ Mat. 9, 2— 3 .

Je komu dal Jesuf Kriftuf oblaft grehe odpu¬
fhati ?

Jesuf Kriftuf je fvojiga od fmerti vfta-
jenja tifti dan grelie odpufhati apoftelnam
oblaft dalj va-nje je dihnil, ino jim rezhe:
„ Prejmite fve'tiga Duha j 'ktirim bote grehe
odpuftili, fo jim odpufheni, ino ktirim jih
bote sadershali, fo jim sadershani. “ Jan.
20, 22— 23 .

Kdo ima sdaj v’pravi zerkvi grehe odpufhati
oblaft ?

V’pravi ze'rkvi imajo fhkofjeino mafh-
niki, oni nafledniki apoftelnov, grehe od¬
pufhati oblaft.

Kej fo grehi odpufhani ?

Gre'hi fo per sakramentu fve'tiga kerfta
ino fve'te pokore odpufhani.

Ktiri grehi fe per fvetim kerftu, ino ktiri per
sakramentu fvete pokore odpufhajo ?

Isvirni greh, in vft djanjfki, pred ker-
flam ftorjeni gre'hi fe per fve'tim kerftu od¬
pufhajo  , per sakramentu IVe'te pokore pa
tifti grehi, ki fo po kerftu ftorjeni.

83

Zhimu naj vemo, de im3 prava Jesufova zer-
kuv oblaft, grehe odpufhati?

To naj nam ferze polajfha, ino pokoj
va-nj  nofi, zhe fmo greh ftorfti nefrezho
imeli j ali tudi fvoje shivlenje poboljfhati
naj naf fpodbada; sak a j le' fpokornim greTh-
nikam, ktiri fe gre'ha kefajo ino poboij-
fhajo, je Jesufova ze'rkuv oblail grehe od*
pufhati prejela.

/ / r t

ENAJSTI ino DVANAJSTIZIILENVERE:

Vftajenje shivota, ino ve'zhno shivlenje.

Kaj naf svelfzhar vuzhf, kaki bo po telefa fmer-
ti zhlovekov ftan?

Nafh svelfzhar vuzhf: i.) de je teleTna
fmert gre'hov isvfrik ali is-hajik; 2.) de je
dufha zhlove'ka nevmerjozha j 3 .) de prezej
po fmerti pofe'bna fodba pride 5 4*) de fo
viza; 5 .) de bodo na konzu fveta vfi mertvi
is fvojih grobov vdali; 6.) de bo potlej po¬
lletna, obzhefna fodba, ino 7.) de bodo v/l
dobri ve'komaj v’ nebelih obdarovani, vfi hu¬
dobni pa vekomaj v’ peklu fhtrafani,

1. O D t S M E R TI.

Kaj je fmert?

^Smert je lozhba dufhe od teldfa,

F 3

84

Mdrejo vfi ljudje vmreti ?

Vfi ljudje morejo vmre'ti.

Po zhem pride, de morejo vfi ljudje vmreti ?

De. morejo vfi ljudje' vmre'ti, pride po
Adamovim grehu, ki ga je v’ Raju bil fto-
ril. Ako bi Adam ne bil grefhil, bi bili
ljudje' tudi po tele'fu nevmerjozhi. ^Smert
je fhtrafniga grelia. Rim. 5, 12. „  Kakor je
po enim zhlove'ku gre'b v’ fve't prifbel, ino
fkosi gre'b fmert; tako fe je fmert po njem ,
ki fo vfi v’ njem grefhili, v’ vfe ljudi rasfhla.“
Kadaj , ino kako bomo vmerli ?

Kadaj, ino kako bomo vmerli , ne ve¬
mo. Pridg. 9, 12. „ Zhlovek fvojiga kon-
za ne ve'. “

Raj je treba ftoriti , ker ne vemo kadaj, ne
kako bomo vmerli ?

Ker ne vemo kadaj, ne kako bomo
vmerli, bodimo smiraj k’ fmerti perpravleni
Mat. 24 ? 4 2 —44* n  Torej zbujte , ker ne
ve'fte , obkore'j vafh gofpod pride. — To¬
rej perpravleni bodite ; sakaj fin zhloveka
bo prifbel ob uri, ki vam je nesnana.“
Rakfhina je fmert bogabojezhih ?

( Smert bogaboje'zhib je frezhna ino ve-
fe'la. Pfal. ii 5, i5. „ L^pa je fvetnikov
fmert pred gofpodovim oblizhjam.“

Rakfhina je fmert huddbnih?

Grosno nefre'zhna je fmert hudobnih.
Pfal. 33 , 22. „Nikolj hujiga, ko greTbni-
kov fmert. “

85

t S’ktiro poveftjo nam je to Jesuf prav v’shfvo
popifal ?

Jesuf nam je to f’poveftjo od bogabo«
jezhiga Lazai’a ino nevfmfleniga bogatfnza
prav v’shfvo popifal. Luk. iti, 22. i. t. d.

2. OD NEVMERJOZHNO^STI dushe.

Raj je to: zhlovekova dufha je nevmerjozha ?

Zhlove'kova dufha je nevmerjozha, to
je toljko : de bo zhlove'kova dufha tudi po
imeni vekomaj mfflila ino hotela.

Rtire boshje laftnofti nam prfzhajo, de je zhlo-
vefhka dufha nevmerjozha ?

De je zhloveThka dufha nevmerjozha,
nam prfzha boshja vfigamogozhnoft, dobro¬
ta , modroft ino pravfza. Bog je vfigamo-
g 6  zlien  ; torej kaj lohkiga mu je nafho
dufho vekomaj ohraniti. Bog je nefkonzh-
no dobrotliv;  torej ne bil bi shelje po
vezhnim svelfzhanju v’naf de'val, ko bi je
dopolniti ne hotel. Bog je nefkonzhno
moder;  torej bi nam gotovo ne bil pa¬
meti ino fvobodne ali profte volje dajal, ki
nam je po njema bol ino bol vumnim, dobrim,
brumnim ino fvetim, ino enkrat svelfzhanitn
biti dano, ko bi nam bilo le'farno to kratko
shivlenje na semlji odlozheno. Ino ker je
Bog nefkonzhno pravfzhen, je fam is

86

feb e perm oran, s'dobrimi ino hudimi do
befedize obernid, kakor saflushijo. Topafe
v’ tem shivlenju ne godi, ne vfelej, ne po
safiushenju. Torej po fmerti v’ unini shiv¬
lenju bo vfe to Bog gotovo Hord.

Is ktire Jesufove povefti fe vuzhimo, de je
zhlovefhka dufha nevmerjozha ?

De je zhloveThka dufha nevmerjozha,
fe vuzhimo is pove'lli Jesufove od bogatiga
potratnika ino vbosiga Lazara. Oba (la vmer-
la, pa njih dufhi (le tudi po fmerti shive'-
le; dufha vbosiga Lazara je v’ nebeTa , du¬
fha nevfmileniga bogatinza v’ pekel prifhla.

Is zhefa fe fhe vuzhimo , de je zhlovefhka du¬
fha nevmerjozha?

De je zhloveThka dufha nevmerjozha,
fe is Jesufovih beled vuzhimo : Jan. 8, 56 .
t ,  Abraham fe je mojiga dneva viditi vefe-
Ijtl vidil ga je , ino fe obvefeljil. “ Ino is
Mosefove ino Elijove perkasni per Jesiho¬
vim fpreminu na gori. Shiveli po dufhi
fo fhe torej Abraham , Mosef ino Elija.

i S’ ktirimi befedami je Jesuf prav lepo povedal,
de je zhlovefhka dufha nevmerjozha ?

Ko fo bili Jesufovi vuzhe'nzi shaloftni,
de bodo savoljo njegoviga vuka veliko ter-
plenje , preganjanje, ino tudi fmert terpeli:
jim je Jesuf djal: Mat. io, 28. „Ne bojte
je tiftih, ktiri telo vmore ',  dufhe pa ne mo¬
rejo vmoriti; bojte fe raji tilliga , ktiri du~
fho ino telo lohka ve'komaj v’ pekel obf6di.“

87

Zliimu naj vemo, de je] nafha dufha nevmer-
jozha ?

Lohka fe vtolashimo, ko je nafha du¬
fha nevmerjozha, per terplenju ftdajniga
ahivlenja; ni fe nam t.re'ba. fmerti bati, fej
le' farno telo vmerje; ne tarnajmo prevezh ,
ako nam ftarifhi, prijatli ino dobrotniki od-
merjejo, ondi per Bogu jih fpet najdemo.
— Tode ls vfi dobri ino bogaboje'zhi fe
f’tem lohka tolashijo, Id oni pridejo k’o-
zhe'tu v’ nebelih, hudobne ve'komaj fpred
fvojiga oblizhja pahne. Torej fofebno sa
dufho fkerbimo, ino ve'dno boljfhim ino
fvete'jfhim fi biti persadevajmo.

3. OD POSEBNE c SODBE.

Kaj fe je berfh po fmerti dufhi sgodilo boga-
bojezniga Lazara, ino nevfmileniga bogatinza?

Dufha bogaboje'zhiga Lazara je prezej
po fmerti V  plazliilo fhla, dufha nevfmile-
niga bogatinza v’ fhtrafnigo. Luk. lG, 22.
i. t. d.

Kaj je djal Jesuf fpokornimu televaju na kri-
shu ?

Jesuf je djal: „ Gotovo ti pove'm, fhe
danfi bofh v’raju per meni. “ Luk. 23,43-

Kdo je obfodil, kako naj fe bogabojezhimu La-
zaru r  fpokorjenimu televaju , ino nevfmilenimu
fcogatinzu šgodi ?

Pravizhni Bog je to obfodil )  on nam-

88

rezh vfe dobro ino hudo na tanjko po sa*
flushenju povrazliuje.

Kaj bo Bog ftoril, preden dobre obdaruje, ino
hude fhtrafa?

Bog bo pre'd ljudem, kar fo dobri-
ga ali hudiga na semlji v’ shivlenju ftorili,
osnanil ino jim povellal, kako plazhilo , ino
kako fhtrafnigo de fo saflushili, to je, fo-
dil bo ljudi.

Ko je dufha zhloveka prezej po fmerti pla-
zhovdna ali fhtrafovana, kadaj je fojena ?

Dufha vfaziga zhloveka je prezej po
fmerti fojena.

( S’ kakimi befedami vuzhi fv eto pifmo, de fo
ljudje prezej po fmerti fojeni?

t Sve'to pifmo govori; Hebr. 9, 27.
„ Zldove'ku je odlozheno kadaj vmre'ti,
potlej pa lojenimu biti. “

Sakaj fe ti fodbi pofebna pravi ?

Ti fodbi fe polebna pravi, ker je vfa-
ki zhldvek pofebej prezej po fmerti fojen.

Po zhem bo Bog per-nji vfakiga zhloveka fo-
dil ?

Bog bo vfakiga zhlove'ka per-nji fod.il
po vfih njegovih miflih, sheljah, befedah ,
po delih ino opufhbah. II. Kor. 5 , 10.
„  Yfi fe moremo pokasati pred fodnim fto-
lam Kriftufovim, de vfaki prejme, koljkor
je v’ fvojim shivlenju dobriga ali hudiga
ftoril. “

Kaj naj namjmifel v’pofebno fbdbo pomaga?

Mifel v’ pofebno fodbo naj naf potola-
slii v’ terplenju , ino naj nam ferze podpi¬
ra, zhe naf opravlajo ali sanizhujejo j pa
tudi od vfiga hudiga naj naf oftrafhi, ino
k’ vfimu dobrimu fpodbada.

4- OD VIZ.

Kaj pride po pofebni fodbi?

Po pofebni fodbi fe boshja fodba fpol-
ni. Vfi zhifto dobri fo prezej v’nebeTih
svelizhani, nefpokorni greThniki pa v’ peklu
fhtrafani.

Kam pridejo dufhe, ktire fo fe fizer v’ bosliji
gnadi lozhile, ki pa fhe vender kaj manjih ina-
deshov ino pregrefhkov nad feboj imajo ?

Take dufhe ne morejo prezej v’ nebe'-
fa , sakaj (fkriv. rasod. 21, 27.) nizh ne«
zliiftiga ne more v’ nebeTa; pa tudi ve'ko-
maj savershene nifo od Boga savoljo fvojih
manjih madeshov ino pregreThkov; sakaj
( Mat. iG , 27.) nefkonzhno pravizhni Bog
ho vlakimu po njegovih de'lih povernil. f She
tretji kraj je torej, kamor tifte dufhe pri¬
dejo , ki fo fe fizer v’ gnadi boshji lozhile,
to de savoljo v’ shivlenju ftorjenih gre'hov
fhe nifo boshji pravizi dosadoftile, ino fhe
manjih grehov nad fabo imajo.

Kak <5  pravimo temu kraju?

Temu kraju pravimo viza, ker dufhe
v’ njem zhafne fhtrafnige sa fvoje grehe ter¬
pe , ki fe jih v’ shivlenju nifo fpokorlle,
ino fe v’ njem fvojih manjih pregreThkov
dozhifhujejo.

Is ktirih Jesufovih befed fe vidi, de fo viza?

Jesuf je enkrat ofleplenimJudam djal,
de grehi v’ fvetiga Duha nifo odpufhani
ne v’tem, ne vunim shivlenju. Mat. 12, 32 .
Is tega fe vidi , de fo po fmerti manjfhi
gre'hi le' fhe odpufhani. Ino tako fo fveti
ozhaki ino katolfhka zerkuv is vull apoftel-
nov vfelej vuzhlii.

Kake fhtrafnige terpe v’vizah dufhe?

Dufhe v’ vizah she' f’ tem neisrezheno
veliko terpe, de Boga gle'dati, ino ve'komaj
vshivati hrepene', pa ga ne morejo ; verh
tega pa tudi muke ali martre terpe', ki jim
jih je boshja pravlza perfodlla.

Doklej dufhe mertvih v' vizah oftanejo ?

Dokle'j de dufhe mertvih v’vizah ofta¬
nejo , fe ne da prav ve'diti 5 de fo dalej ali
manj zhafa v’njih, koljkor fo Boga bol ali
manj rasshaijlle, vezh ali manj pokore
v 5  shivlenju ftorile, to je vfe, kar fe da re~
zhf.

Rako lohka dufham v’vizah ljubesen fkasu-
jjcmo ?

Dufham v 5  vizah lohka ljubesen fkasu-

9 *

jemo, ino pomagamo: i.) s’ daram fvete
mafhe, ino pa fofebno s’ njim ■, 2 .)  s’ moli-
tujo ; 3.) s’ drugimi dobrimi deli. II. Ma-
kab. 12, 43—4i>.

Ktirim dufham v’vizah fmo pofebno ljubesen
ino pomozh dolshni ?

Vfnn dufham v’ vizah fmo ljube'sen ino
pomozh dolshni 5 pofe'bno naf jo pa hva-
leshnofl veshe ftarifham, bratam iao fe-
ftram, prijatiam ino dobrotnikam fkasati.

Raj naj nam pomaga vediti, de fo viza f
Ve'diti de fo viza, to naj naf perga-
nja, de fe vlakiga fhe tolzhikniga greha
odpravimo , de, radovdijno, pokoro delaje ,
tukaj zhafne fhtrafnige pobrifhemo, ino,
kar moremo , sa dorjene gre'he dosadodimo.

5. OD VSTAJENJA SHIVOTA.

Raj fe je s* Jesihovim telefam tretji dan sgo«
dilo ?

Jesufova dufha fe je fpet s’ njegovim
teleTam fkljenila, ino Jesuf je po laftni
mozhi s’ velizhadvam ino s’ flavo od fmerti
vdal.

Rakfhini zhudesh je Jesuf na semlji nad ve-
zhimi merlizhi ftoril?

Jesuf je le hotel, ino vezh merlizhov
je s’ farno to voljo v’ shivlenje sopet oh A-

92

dil, podavim, Jajrovo hzher, Najmlanfkiga
mladenzha, ino Lazara , fvojiga ljubiga pri-
jatla.

Radar fo fe ljudje nad njegovo mozlijo, rnerlf-
zhe oshfvlati, zbudili, kaj jim je Jesuf djal?

Jesuf jim je djal: Jan. 5, 28 — 29 . ,,Ura
pride, ktiro bodo vfi po grobe'h glaf boshji-
ga finii flffhali, ino is njih pojdejo, ktiri
fo dobro delali, vdaja L v’shivlenje, ktiri pa
fo hudo delali, vdajat v’ oblbjo . 44

Raj obljubi Jesuf f’ timi befedami ?

Jesuf obljubi f’temi befe'dami, de bo
nekadaj s’ vfigamogdzhnim fvojim poveljam
telefa vfih rnertvili is grobov obudil, ino
»njih dufham sopet sdrushil. Bogaboje'žhi
bodo tedaj s’ dufho ino telelam ve'komaj ob¬
darovani, hudobni pa s’dufho ino teiefam
veltomaj fhtrafani.

Rakfhino bo po vftajenju nafhe telo?

,Sve'to pifmo govori: I. Kor. i5, —/J5.
,, Trohlivo telo fe leje, nedrohlivo bo vda¬
lo. Hodno, kerhko fe feje, zhaditlivo ino
krepko bo vdalo. \Mefeno telo fe feje, ino
duhovno telo bo vdalo . 44

Radaj bo vftajenje od fmerfi ?

To vdajenje bo, pravi Jesuf, fodnidan,
bo konez lveta. Jan. (j, 3g. „ Volja njega,
ki me je poflal, je, de, kar jih v me' ve'-
rije, nobeniga ne sgubim , ampak de jih
obudim pdfledni dan - 44

Kaj naj nam pomaga vediti, de telo od fmerti
vftane ?

Ker vemo, de telo od fmerti vftane ,
fe nikar prevezh vmreti, v’grob priti, ino
ftrolme'ti ne bojmo: flabofti ino tesbave

fvojiga trupla poterpimo; fpofhtujmo ga j
Bog ne daj kaj lrudiga s’njim pozke'ti,vfo
mozh, koljkor jo je v’njem, k’dobrimu
obrazhajmo, slafti pa ft ifamoslilivim ino
zhiftim biti persademmo.

G. OD PO SLEDNE 4 SODBE.

ICaj fta angela apoftelnam ino vuzhenzam re¬
kla, ki fo sa svelizharjam per njegovim vnebo¬
hodu shaloftni sreli 'i

Angela fta jim rekla : Apoft. djanj. i, rio
,, M os! i je Galilčjzhane ! kaj ftojte ino srete
v’ nebo ? Gofpod Jesuf bo nekadaj sopet
prifhel, kakor fte ga v ? nebo vidili iti. “

Kaj naf Jesuf fam vuzhi od fvojiga vdrujzhni-
ga prihoda na semljo?

Jesuf je re'kel: Mat. a5, 3x —„  Sitt
zhlove'ka bo nekadaj ( konez fveta ? ) na ne¬
bu v’oblakih s’mozhjo ino s  velizbaftvam
sopet prifhel, ino vfi narodi bodo pred-nj
shrani. Po paftirjovo , ktiri ovze od koslov
lozhi, bo dobre od hudobnih odlozhil. Do¬
bre bo na fvojo defnizo, hudobne nafvojo

levizo djal. “ Potlej dobrim porezhe: „Ba-
lite, vi ljubi mojiga ozhela, ino prejmite
kralj eltvo , od sazbetka fveta vam perpravle-
no. Dokler, lazben fim bil, ino dali fle mi
jefti; sbe'jin fim bil, ino dali fte mi piti;
nag fim bil, ino oblekli fte me; ptuji fim
bil, ino pod ftre'ho fte me vseli; bolan fim
bi’, ino poftre'gli fte mi; — velko sapoved
moje vdre, kerfbanfko ljubek e n, fte do¬
polnili. “

4 Sterme bodo dobri rekli: ,, Gofpod , j
kadaj fmo te lazhniga nafitili, kadaj shej-
niga napojili, kadaj nasiga obbikli, kadaj
te ptujza pod ftrelio vseli, kadaj fmo ti
bolnima ftre'gli ? “ Ino Jesuf jim bo odgo¬
voril : „ Kar kolj fte komu fbe tako mali-
mu smed ljudi ftorili, tako obernem ino
obdarim, kakor de bi bili meni ftorili.“

Potlej fe bo v’ une na levizi obernel,
ino porezbe : „Poberite fe fpred mene, vi
perkleli, v’ vezbni ogenj, ki je hudizhuino
njegovim duhovam perpravlen. Dokler, la¬
zben fim bil, ino mi nifte dali jefti; sbe'jin
fim bil, ino mi nifte dali piti; nag fini
bil, ino me nifte oblekli; popotni fim bil,
ino me nifte pod ftrebo vseli ; bolan fim
bil, ino mi nifte poftregli. Velke sapovdi
njo je vere, kerfhanfke ljube'sni, nifte fpol-
nili. «

Hudobni poreko : „ Gofpod, kaddj ti
lazbnimu nifmo dali jelti, kadaj sbejnimu

9*

n« piti; kadaj te nasiga nifmo oblekli, kaa
daj popotniga ne pod flreho vseli, kadaj ti
bolnima nifmo poftre'gli ? “ Ino Jesuf jim
porežite : ,, Kar kolj komu fhe tako mali¬
mi! smed ljudi nifle florfli, obernem ino
fhtrafam, kakor de bi meni famimu ne bili
Hordi. “

Kdo torej bo khnez fveta sopet prifhel?

Jesuf Kriftuf, odrefbenik ljudi, bo ko-j
nez fveta sopet prifhel.

Zlninu bo Jesuf fpet prifhel?

Jesuf bo foet prifhel, de bo vfim lju¬
dem , kar fo dobriga ino budiga flonii, ino
pa plazhllo ino fhtrafnigo , ki fo jo saflu-
shili, ozhltno osnanil; vfe ljudi kmalo, ino
ozhltno jih bo fodil. Mat. iO, 27. „ Zhlo-
vekov fin bo v  veiizliaftvu fvojiga ozhela
s’ fvojimi angeli prifhel, ino bo vfakimu po
njegovih delih povernil. “

Kako torej fe sove ta fodba?

Ta fodba fe sove poflellna, sadnja,
ozhitna, vefolna ali obzheTna fodba, ino
to, ker bo pofledni dan, konez fvetd, ta
fodba — ozhitna ino zbes vfe ljudi.

Po zhem bo Jesuf ljudi fodil?

Jesuf bo ljudi fodil po vfih njih miflih,
sbeljaii, befedah ino delih, ino pa po vfim,
kar fo dobriga o pulili. Kor . 11 . 5 , 10. „ Vfi
moremo pred Kriftufovim fodnim ftolam snani
biti, de vfaki po febi prejme, delal naj je
dobro ali hudo v’ shivhnju . il

Saka j bo Jesuf k6nez fvctS vfe ljudi kmalo
ozhitno fodil ?

Jesuf bo konez fveta vfe ljudi kmalo
ozhitno fodil, de bo nedolshni, ki je bil
na tem fve'tu od ljudi' samujen, de bo bo-
gaboje'zh, ki je bil fkrit na fvdtu, vfim
snan , ino per vfih v’zhaft djan, ino de bo
fkrivni greThnik , hinaviz ino obrekovaviz
ozhitno na framoti; de bodo vfi ljudje' vi-
dili ino fposnali nefkonzhno boshjo pravl-
zo do vfih (Ivan.

AH vemo dan ino uro, kadaj de bo Jesuf pri*
fhel obzhefno fodbo imet?

Le' famBog, nihzher drugi ne ve'dne'*
va ino ure , fhe angeli v’ nebnih ne, kadaj
de bo Jesuf prifhel fodbo ime't. Torej ni*
kar ne odlafhajmo shivl&nja poboljfhati ino
dobriga delati, ino pa vddno zhujmo. Mat.

36—44*

Zhimu naj vemo, de bo dbzhefna fodba ?

Ker je obzliefna fodba, mirni bodimo
ino nizh ne marajmo ,  zli e fmo tudi na
semlji samujčni ino fverkani, ali zlo po ne-
dolshnim obrekovani, zhe fe nam dobro
tudi f’hudim povrazha, radi na fkrivniin
dobro ftorimo, kerfhanfko Ijube'sen sladi
vfelej fkasujmo, ino tako vddno shivimo,
'de fe nam ne bo tre'ba bati, pred boshjo
fodbo ft opiti.

97

7 . OD N E B t S.

Kaj porezhe Jesuf bogabojezhim per fodbi

fveta ?

Jesuf porezhe bogaboje'zhim per fodbi
fveta: „  J 3 alite , vi ljubi mojiga ozheta, ino
prejmite kralj eftvo ,  od sazhe'tka fveta vam
perpravleno, Ino dobri pojdejo v’ nebefh-
ko vefelje. “

Raj fo nebefa ?

NebeTa fo tifti svelizhani kraj fvetm-kov,
ki fe Bog v’ njem fvojim sve'ftim flushabni-
kam oblizlije v’ oblizlije rasode'va , ino v’kti-
rim je on fam njih nefkonzhno povrazlnlo.

Kdo pride v’nebefa?

Tifti pridejo v’ nebeTa , ktiri v’ gnadi
boshji vmerjejo , ino ktiri fe ftorjenih gre'-
hov v’ tem ali v’ unim shivlenju dopokore'.
e Skriv. rasod, 21,  27. „ Nizh nezliiftiga ne
more v’ nebefhko kralje'ftvo. “

Ali fe nebefhko vefelje she sdaj da prav ras-
vumeti ?

NebeThko vefelje fe ne da sdaj prav
rasvume'ti j fve'to pifmo govori : I. Kor. 2 ,  g.
Jf  Ne oko ni vidilo, ne vuho flifhalo, ino
fhe nikomur ni na mifli priflilo , kar je Bog
tiftim perpravil , ktiri njega ljubijo. Pa
nekoljko nebeThkiga vefelja nam je vender
Jesuf pove'dal.

Kakfhino je nebefhko vefelje po Jesufovim
Vuku ?

NebeThko vefelje je tako le:

G

9 8

r.) Isvoljeni'bodo boshje laftnofti ino
boshjo voljo v’ nebefih veliko bol, ino bol
popolnama, kakor tukaj na seralji, fposnali,
ino nad tem neisrezheno vefelje imčli; ob-
lizhje v’ oblizlije bodo Boga gle'dali, lju¬
bili ino vshivali. I. Kor i 3 , 12. „ Tazhaf
bomo Boga oblizhje v’oblizhje gle'dali. Saaj
ga le' nekoljko fposnam ; takrat pa ga bom
fposnal, kakor fim od nje'ga fposnan.

2. ) Nobeniga ne dufhiniga ne tele'fniga
sle'ga, nobene fhe tako male britkofti ne
bo. { Skriv. rasod. 21, 4 * Oterel jim bo
vfe folse Bog od ozheT, ino fmerti ne bo
vezli; vezh ne bo ne tarnanja , ne veka,
ne bolezhine: sakaj proprejfhnoft je mi¬
nila.

3 . ) Vfe, kar fo dobriga tukaj na semlji
ftorili, bodo pomnili, ino dobre v.efti ve'd-

, no vefelje vshivali. ^kriv. rasod. i4, i3.
„ Blager jim, ktiri v’ Gofpodu vmerjejo r
sakaj njih deda jih fpre'mijo. “

4 . ) Per Bogu, per Jesufu, per angelih
ino fvetnikih bodo tam , ino to vefelo dru-
fhino ve'komaj vshivali. Hebr. ra, 22—24.
„Vdrusheni fte v’mefto shiviga Boga, med
jesare ino jesare angelov, v’ drufhino od-
neklejfhnih nebeTzhanov, k’Bogu vfih fod-
niku, k’Jesufu noviga sakona fre'dniku,
med dufhe pravizhnih, ktiri fo fvoj konez
dofegli. “

99

So  tudi kkki raslozhki nebefhkiga vefčlja?

4 So fo raslozhki nebeThkiga vefelja.
Kdor je vezli dobriga Hord, bo tudi bol
v’ nebelih obdaren. II. Kor. n, 6. „  Kdor
fkopo fe'je ,, bo tudi fkopo shel ; kdor obil¬
no feje, bo tudi obilno shel. “

Rakfhini navuk sadobimo nad premifhlovanjam
nebefhkiga vefelja?

Nad premifhlovanjam nebeThkiga vefelja
sadobimo navuk :

1. ) Sle'ge ino britkofti tega fyeta ftano-
vitno ino poterpeshlivo prehiti ; sakaj, vfe
terple'nje fveta ni nizh proti velizhaftvu, ki
bo tam nad nami rasode'to. “

2. ) Ye'dno ino na tanjko po bdshjih. sa-
povdih ravnati, tudi terple'nje ino prC-
gajmbe naj (i f’ tem nakoplemo; sakaj po
vojfki pride ve'zhno povrazhilo ,  po tem
kratkim terple'nju ve'zhno vefelje. Rimi. 8 ,
18. ,, Me'nim, de fe terple'nje tega zhafa ne
more perme'rjati k’ unimu prihodnimu na-
fliimu velizhaftvu. “

8. OD PEKLA.

Kaj porezhe Jesuf hudobnim per fodbi fvetsi?

Jesuf porezhe hudobnim : Poberite fe

fpred mene , vi prekldti, v’ vezhni ogenj ,
ki je hudizhu ino vfim hudizhovim per-
pravlen. Ino hudobni pojdejo v’ pekldnfke
muke ali martre.

G a

100

Kaj je pekel?

Pekel je kraj, kjer poguble'ni ve'zhnQ
fhlrafnigo terpd.

Kdo pride v’ pekel ?

Y ’pekel pride, kdor v’ fmertnim gre'hu
vmerje , ki je torej gnado boslijo sgiibil.

Kakfhine fo peklenfke fhtrafnige?

Peklenfke fhtrafnige fo te':

1. ) GreThniki v’peklu f’ftraham ino tre¬
petam v’ Boga, fvojiga pravlzhniga fodnika ,
miflijo, ino pahneni fo na ve'komaj fpred
boshjiga obllzhja. II. Tefal. 1 , 9 . „Ve'zhne
fhtrafnige v’pogublenju bodo terpeli, pah¬
neni fpred Gofpodoviga oblfzhja ino ve-
lizhaftva. “

2 . ) Huda ve'ft jih ve'dno bolji ino pika.
Mark. 9 , 43. ,, Njih zheruv ne bo vme-
rel. “

3. ) Med sgol hudimi duhovimi ino fpa-
kami fo. Mat. 25, 4 1 * „ Poberite fe fpred
mene v’ve'zhni ogenj , ki je hudizhu ino
vfim hudlzhovim perpravlen. “

4 . ) t Sbž veliko drujih fhtrafnig bodo
terpeli, ki jih fve'to pifmo Ogenj imenuje,
ktiri ne vgafne, tmo, ki je tuljenje ino
fhkripanje s’ sobrrri v’ nje'j. Mark. 9 , 47-
„ Njih ogenj ne bo vgafnil. “ Mat. 8 , 12 .

grosno temo bodo pahneni, ki bo tu¬
ljenje ino fhkripanje s’ sobna v’ njej. “

5. ) Ino vfe te muke ali martre bodo bres
županja, odrefbenim biti, terpeli. Mat. u5 t

J01

4r. „ Poberite fe fpred mene v’ vezhni
ogenj. “ Luk. 16, 26. „ Med nami ino va¬
mi je toljki bresen djan, de ne more nih*
zher ne od tod do vaf, nž od ondod do
naf. “

Raj naj premifhlovanje peklenfkih muk ali mar-
ter per naf opravi?

Premifhlovanje pekldnfkih muk ali mar-
ter naj naf podvuzhi, kako je fhtrafhno
v’ roke padi pravizhnimu Bogu, iuo nagne
naj naf hudo ftuditi ino varovati fe hudi-
ga, fhe tako prije'tno ino koriftno naj fe
nam sdi; sakaj kratko je grahovo vefelje,
ino ve'zhna muka ali martra pride po njem.
Lebr. 9, 3i. „ 4 Strafhno je v’ roke padi
shiviga Boga. “

OD VERE

KATOL SIIKIGA KRISTJANA .SPLOH.

Rej fofebno je vfe, kar nam gre po navuku
Jesufa ino apoftelnov verovati?

Kar nam gre' po navuku Jesufa ino
apoftelnov vdrovati, je fofebno v’apoftdlfki
vdri, taka je:

„Vdrijem v’Boga ozhe'ta, vfigamogozh"
niga ftvarnika nebeT ino semlje. Ino v’Je¬
sufa Kriftufa, finu njegoviga edino rojeni-
ga* Gofpoda nafhiga. Ktiri je fpozhdt od

fvdtiga Duha, rojen is Marije divize. Ter-
pel pod Ponzjam Pilatam, krishan bil,
vmerel ino v’ grob poloshen. £ Shel je pred
pekel, tretji dan od fmerti vftal. ( Shel je
v’ nebela, fedi na defnfzi Boga ozlie'ta vfi-
gamogozhniga. Od ondod bo priflrel fodit
shive ino mertve. Ve'rijem v’ fve'tiga Duha.
Eno, fveto, katolfliko , kerfhanfko ze'rkuv.
Obzheftvo ( gmajno ) fvetmkov. Odpufhanje
grehov- Vftajenje shivota. Ino vezimo shiv-
lenje. “ Amen.

Kdljko delj ali zhlenov ima apoftolfka vera?

Apoftolfka vera ima dvanajft ddlj ali
zhlenov.

Raj pomeni befeda Amen  na konzu apo-
ftplfke vere ?

Befdda Amen  na konzu apoftolfke ve¬
re porndni, de vfe terdno ino re'f veri je¬
mo , kar je v’ njej.

Sakaj fe more verovati, kar je Bog rasodel ?

Verovati fe more, kar je Bog rasadel,
ker je Bog vezhna refniza ino nefkonzhna
modraft, ktiri nam torej ld refuizo, nizh
drujiga pove'dati ne more.

Od kod fe ve, kar je Bog rasodel ?

Kar je Bog rasodel, fe nekoljko vd po
fpifani, nekoljko po nefpifani boshji hefe'di.

Raj je pifana bashja befeda ?

Pifana boshja befeda, ki fe ji tudi fvd-
to pifmo, ali biblja  pravi, fe viekmalo

bukve sovejo, ktire fo od fvetiga Duha
navdani fve'ti moshje pifali, ino pa ki jim
katolfhka ze'rkuv, de fo take, prizha ino
fposna.

Kaj je nefpifana boshja befeda?

Nefpifana hoslija befeda, ki fe ji tudi
befddno isrozhilo  pravi, fe tifti ve'rini
ino djanjfki vuki sovejo, ktire fo apoftelni
farni is vuft Jesufa Kriftuia flifhali, ali pa
is navdanja fvetiga Duha osnanovali, pa ki
jih nifo sapifali.

Rej je isrozhilo boshje befede ohranovano ?

Le' v’ katolfhki ze'rkvi je boshje befede
isrozhilo svefto ino hres popake ohrano¬
vano.

Sakaj verije katdlfhki kriftjan zerkvi, kar vero¬
vati veleva?

Katolfhki kriftjan ve'rije zerkvi, kar ze'r-
kuv verovati vele'va, bodi she' pifano ali
ne, ker je zdrkuv, njo fteber ino podfldm-
bo refnize, Kriftuf poflufhati vkasal; ker
je on fam obljubil s’ fvojo pomozhjo biti
per fvoji ze'rkvi do konza fvetaj ino ker
fve'ti Duh per - nji ve'dno oftane.

Raj je po kerfhanfko katolfhko verovati ?

Po kerfhanfko katolfhko ve'rovati je,
vfe re'f verje'ti, kar je Bog rasode'1, ino kar
zdrkuv varovati veleva, ho naj v’ fv^tim
pifmu sapifano, ali bilo naj je po Jesufu ino
njegovih apoftelnih s’ befedo osnanovanoc

Je ve'ra vfakimu zhloveku potrebna, ktiri hoishe
svelizhan biti ?

Vera je vfakimu zhloveku potrebna,
ktiri hozhe svehzhan bitij sakaj bres vere
je  nemogozhe komu dobrimu, bogaboj^-
zhimu , Bogu prijetnimu ino vezimo sveli-
zhanimu biti. Hebr. 11  , 6.  „ Bres vere je
nemogozhe Bogii dopafti. Kdor hdzhe h’ Bo¬
gu priti, ga more verovati de je, ino de
je tiflim, ktiri ga jifhejo, povrazhnik. “

Kaj je vfakimu zhloveku, kadar fe fvoje pa¬
meti save, de bo svelizhan, vediti ino verovati
potrebno ?

Vfakimu zhloveku, kadar fe fvoje pa¬
meti sav^, de ho svelizhan, je včditi ino
verovati potrebno :

1. ) De je en Bog.

2. ) De je Bog pravizhni fodmk, ktiri vfe
dobro plazhuje, ino vfe hudo fhtrafuje.

3. ) De fo tri boshje (ofebe ali) perflio-
ne eniga bi tliva ino ene natore: Ozhe, t Sln
ino fvdti Duh.

4. ) De fe je druga boshja (of^ba ali)
perfhona vzhlovezhila, naf f’fmertjo na kri-
shu odrefhiti ino vdzhno svelizhati.

5. De je zhlovefhka dufha nevmerjozha.

6. ) De je gnada b6shja k’ svelizhanju po¬
trebna , ino de bres gnade boshje zhldvek
nizh k’vezhnimu shivlenju safiushliviga Ho¬
rni ne more«

Kaj je vfakimu katolfhkimu kriftjanu sapove-
dano vediti?

Vfakimu katolfhkimu kriftjanu je sapo-
vedano vediti:

1. ) Apoftolfko veho.

2. ) Ozhenafh.

3 . )‘Defe't boshjih, ino pe't zerkovnih sa«
poved.

4 . ) .Sedem fve'tih sakramentov.

5 . ) Kerfhanfko pravfzo.

Je k’ svelfzhanju dovolj, de katolfhki kriftjan
le Pferzam verije, kar je Bog rasodel?

K’svelfzhanju ni dovolj, de katolfhki
kriftjan le' f’ferzam verije, kar je Bog ras¬
odel ; ampak more tudi 1) fvojo veho
s’djanjam kasa ti ; 2.) kar P ferzam verije,
zhe je treba, ozhftno is febe pove'dati.
Jak. 2, i 4 —26. „ Kaj pomaga, moji bratje,
žhe kdo pravi, de ima veho, pa del nima ;
ga bo veha kalj mogla svelfzhati? Kakor je
telo bres dufhe mertvo, je tudi veha mertva
bres dobrih del. “

DRUGO POGLAVJE.

OD V U P A N J A.

Kaj je po kerfhanfko vupati ?

Po kerfhanfko vupati je, od Boga vfi-
ga s’ fveftjo fe nadjati ,  kar nam je savoljo
Jesufoviga nefkonzhniga saflushenja oblju¬
bil.

Kaj vupamo od Boga ?

Vupamo od Boga ve'zhno shivlenje, to
je, ve'zhno svelizhanje , ter pomozh ino mi-
telne ali vmedi, dofezhi ga.

Sakaj vupamo ?

Vupamo, ker je Bog vfigamogozhen,
v’ fvojih obljubah sve'ft, nefkonzhno do-
brotliv ino vfmilen; samore ino hozhe to¬
rej dopolniti, kar je obljubil. Heb. 10, 23 .
„ Ne dajmo fe premakniti v’ vuku fvojiga
vupanja j sakaj on, ki je obljubil, je sve'lt.“

OD MOLITVE.

Kaj nam je ftoriti, de od Boga potrebne do¬
brote sadobimo ?

De od Boga potre'bne dobrote sadobo-
nro , ga moremo , kakor otrozi ozhe'ta , sa-nje
profiti, ino ti-molitvi fe pravi profitu v.'

Kaj fmo sa prijete dobrote Bogu dolshni ?

Sa prijete dobrote fmo Bogu hvalo
dolshni, ino ta moli' tuv fe sove h v ali'tu v.

Kaj gre Bogu od naf, de je Bog nafh gofpod
ino toljkaj dober ozhe ?

Boga, ker je nafh gofpod ino vef do-
brotliv ozhe, nam gre' memo vfiga fpofh-
tovati, zhaftiti ino flaviti. Ino ta molituv
fe sove zhaftituv,  ali fl  a vi' tu  v.

Zhimu molimo ?

Molimo, de Boga, fvojiga gofpoda.po
dolshnofti zhaftimo, de fe mu sa prije'te do¬
brote hvalimo, ino de ga profano, zhefar
v’prihodno potrebujemo.

Zhimii fhe molimo?

Tudi fhe molimo sa odpufhanje gre'-
hov, ino isprolli pomozh od Boga per
obzheTnih (gmejn) ino pofebnih, per laft-
nih ino ptujth potrebah.

Kaj tedaj je molituv?

Molituv je sliivo savupanje, perferzh-
na hvale'shnoll, ponishna zhaft v’ Boga , ob-
zhuti fe naj farno v’ ferzu , ali tudi s’ befe'-
dami ino s’  gibi naj fe isrekuje. Duh, to
je, mifli, obzhutki, ino shelje' fe po-nji
k’Bogu pofhilajo.

Roljkina je molituv ?

Molituv je trojna: Profituv,  hva-

lituv, zhaftituv ali flavituv.

Po koljkino fe da militi?

Po dvojno fe da moliti: farno snotraj,
ali pa vfekmalo snotraj ino svunaj ; obojne
molitve fino fe odJesufa ino njegovih apo-
ftelnov navuzhili.

Kako fe osnotraj moli ?

Osnotraj fe moli, zhe le mifli, shelje
ino obzhutke is fvojiga ferza k’ Bogu po-
fbilamo. I. Kralj, l , i 3 . ,, Ana je farno
v’ fvojim ferzu molila, dc ni bilo nikar be-
fe'de fiil bati. “ Pfal. 2G, 8. ,, Moje ferze ti
je govorilo, o Kog. “

Kako fe osvunaj moli?

Osvunaj fe moli, zhe mifli, shelje ino
obzhutke , ki fo v’ lerzu , s’ befedami isre-
kujemo, torej fe ti molitvi tudi isre'ko-
V a n a pravi.

Kaj fe more per isrckov&ni molitvi fkerbeti?

Per isrekovani molitvi fe more fkerbeti,
de duh , de dufha zhlove'kova ravno tifto
mifli, hozhe inoshelji, kar isrekovane mo¬
litve befe'de povedo, fizer bi bila le' v’vu-
ftih, ino soperna Bogti. Mat. 6,7—8. ,,Ta
ljud me s’ vuftmi zhaftl, njih ferze pa je
delezli od mene. “

Je tudi isrekovana molituv koriftna ino po¬
trebna?

Isrekovana molituv je koriftna ino po¬
trebna , ker fam febe , ktiri moli, s’ njo k’ po-
boshnofti ali andohti obuduje, ino pa dru-

log

ge , ktiri Le (e tle njegove molitve flifliijo ,
gjine ino k’dobrimu oshivla.

Zhimu fo nam molitvufke bukve?

Molitvufke bukve fhpogamo , ker fo Lo-
gaboje'zhe mifli ino shelje, ino fve'ti fkle'pi
v’ njih, kakorfhnih je per molitvi treba.
Tiftim slafti pridejo prav, ktiri, kar jih
teshf, farni s’ befe'dami ne morejo povedati.

Smo dolshni moliti?

Dolshni fmo moliti, sakaj molitnv je
isrek sliiviga savupanja, ferzhne hvalesh-
nofli ino ljnbe'sni, ino vfe mogozlte zliaftf
v’ Boga, ino torej smed kerfhanfke vehe
nar pervih dolshnoil. I. Tef. 5, 17. ,, Ne-
preneliama molite. “

Ivaj naf fhe veshe mdliti ?

Boshja sapoved , Jesufovo povelje ino
Jesufov isgled naf vehhejo moliti. Mat. 4  ,

10. ino 7, 7. „Boga, fvojiga Gofpoda, md-

11, ino njemu famimu fliishi. — Profite,
ino fe vam bo dalo. “ Ino Jesuf nam je
isgled dal, de nekolj taziga, ki ga pofne-
majmo.

Kakfhina m6re biti molftuv, de bo Bogti pri¬
jetna ino nam pridna?

jVafha molituv more biti poboshna,
ferzhna, ino refnizhna , to je : tudi mifliti
moremo v’ tifto, ino v’ febi zhutiti, kar Bo¬
gu govorimo, ino dobrote, ki Boga sa-nje
profitno, ft moremo tudi s’ vfo mozhjo sa-

no

dohiti persadeVati. Jan. 4 > M* „ Bog je
duh; torej, ktiri ga molijo, ga morejo
v’ duhu ino v’ refnizi moliti. “

Kaka fhe more nafha molituv biti ?

Nafha molituv more ponislina ino fke-
fana ali is shal-ferza hiti, to je: v’shivo

le moremo save'diti, de fmo savoljo fvojih
greliov vli nevredni pred Bogam ; nafhi
grdhi nam morejo shal biti, kefati fe jih.
moremo, ino reT fe moremo poboljfhati.
,Sir. 35 , 21. ,, Molituv pomshniga oblake
predere. “ Luk. 18, 10— 14 » Farisdj je
ofhabno molil; žolnar ponishno ino vef
fkesan. Tega je Bog vflifhal, uniga nS.

V’zbigavim imčnu moremo moliti? ! }

Y’Jesufovim inie'nu, to je, s’savtipa-
njam v’ njegovo nefkonzhno saflushenje mo¬
remo moliti 5 sakaj po fvojih delih ne sa-
flushimo per Bogu vflifhani hiti. Jan. 16,

23 . „ Kar kol j hote o z beta v’mojim imdnu
profili, vam ho dal. “

S’ kakfhinim feržam m6remo moliti ?

S’ neprejčnjanim savupanjam ipo vdani
v’boshjo voljo moremo moliti. Mat. 21,22.
„Kar hote profili, vfe vam ho dano, tode
savupali morete. “ Ino Jesuf fam je molil:
Mat. 26,39. » Ozhe , ako je mogdzhe, naj
fe me ogne kelh terpldnja; tode ne kakor
jeft , temozh kakor ti hozliefh. “

Is kakiga konza moremo moliti ?

- Moliti moremo, de hi nam Bog dal

i 11

vedno bbljfhim, pobbshnifhim ino Bogii
prijetnifhim biti; ne pa de bi naf ljudjd
hvalili. Mat. G, 5 —7. „ Kadar molite, ne
ravnajte kakor hinavzi, ktiri fe po vulzah
na ogle molit nallavlajo , de jih ljudje vi¬
dijo. Gotdvo vam pove'm, ob te'm fo vfe
fvoje plazbilo prejdli. Ti pa, kadar mio-
lifh, idi v’fvoj hram, ino fvojiga ozheta
mdli (kakor bi te nihzher ne vidil) ino
hzhe, ki vfe fkrivino vidi, on ti bo po-
vernil. “

Kaj da molituv?

Zhe prav, po Jesufovim vuku, moli¬
mo , bomo 1.) vfe potrebne dobrote dofd-
gli, ki jih Boga profimo. Zhe nifmo vfli-
fliani, ali nifmo jtrav molili, ali pa bi nam
bilo fhkodlivo, ne dbbro , kar Boga profi-
mo. Mat. 7, 7—8. ,,Profite, ino dalo fe
vam ho; sakaj vfaki, ktiri proli, prejme. “
Luk. 11, 1 3 . „Zlie vi, ki fte (vfhtrizBoga)
hudbbni, fvojim otrokatn dobre darove da¬
jale, kdljkajnj bdi jim bo, ktiri ga profijo,
nebefhki čzhe, dobriga dal. “

2.) Per terple'nju ino sbpernoftih nam mo¬
lituv ferze poliajfha, ino da mir va - nj.
Jak. 5  , l 3 . ,, Zhe je shaloften kdo vaf,
moli naj. “ Jesuf je med fvojo nar vdzhi
shaloftjo ino hritkoftjo na bijfki gbri v’fvoji¬
ga ozhdta mMil, ino nebeThki mir mu je
ftopil v’ shaloiino dufho.

3 ) S’ molitujo fe is Boga mozhi navsa-

113

memo , ino k’ vfimu dobrimu oshivimo ino
pokrepzhamo. Luk. n, i3. ,, Vihri jim bo
nebefhki dzhe fvetiga Duha dal, ktiri ga
sa - nj profijo. “

4.) S’ molitujo smiram boljfhi ino bolj-
fhi, poboshnifhi (brumnifhi) ino Bogu
prijetnifhi perhajamo. Mark. i4, 38. ,,Zhujie
ino molite, de v’ fkufhnjavo ne padete. “
To naf isgled Marije, Apoftelnov, ino per-
vih kriftjanov vuzhi.

OD OZIIENA.SHA POSEBEJ.

ICdo naf je moliti vuzhfl ?

Krifluf naf je s’ ozhenafham mdliti vu-
sthil. Mat. 6, g—13.

Kakfhin je ozhenafh ?

Ozhenafh je taki: „ Ozlie nafh , kir
fi v’nebelih. Pofvezheno bodi tvoje ime'.
Pridi k 5  nam tvoje kraljdftvo. Sgodi fe tvoja
volja, kakor v’ nebelih, tako na semlji. Daj
nam danil nafh vfakodanji kruh. Ino odpil¬
ili nam nafhe dolgd, kakor tudi mi odpu-
fhamo fvojim dolshnikam. Ino ne vpelji
naf v’ fkufhnjavo. Temozh reflri naf od
sle'ga (hudiga). Amen. “

Is zhefa je ozhenafh?

Ozhenafh je is ogovora, ino is fedinih
prdfhnj. V

* 13

Kaki je ogovor ?

Ogovor je taki: Ozhe nafh , kir f!
v’ nebelih.

V’koga klfzhemo f’temi befedami ogovora?

f S’  temi befe'dami ogovora klfzhemo
v’ Boga , njega nafhiga ozhe'ta.

Sakaj pr&vimo ozhe  Bogu?

Bogu prdvimo ozhe,  ker je ljudi po
fvoji podobi vftvaril, ino ker po ozhetovo
s?-nje fkerbf. Malah. 2, lo. „Ali nimamo
vfi eniga ozheta? naf ni Bog vfih vftvaril ?“

Sakaj pravimo naf h ozhe Bogti?

Naf h ozhe pravimo Bogu, ker nam je
po fve'tim Duhu per fve'tim kerftu njegovim
otrokam , njegovim de'dizham , fodedizham
Jesufa Kriftufa, med feboj pa bratam biti
dal. Rimi. 8, i 5 —17. „ Duha fte prejeli
vfmftve, poktfrim, Aha! ljubi ozhe! (va-nj)
klizhemo. Ako fmo pa otrozi, fmo tudi de'-
dizhi, ino to boshji de'dizhi, fode'dizhi pa
Jesufa Kriftufa.

Sakaj pravimo: Ki* fi v*nehefih?

Kir fi v’ nebelih, pravimo, ker Bog,
difiravno povfod pilzhijozh , pofelmo v’ ne-
beTih prebiva, kjer fe fvojim isvoljenim
oblfzhje v’ oblfzhje kashe ino vshivali daja
•— kjer fe jim popolnama rasode'va, ino
fam febe v’ neismdrno plazhflo daja.

Kaka je perva profhnja ?

Perva profhnja je: Pofvezheno hodi

tvoje ime'.

H

n4

Kaj profimo f’ pervo profhnjo ?

S’ pervo profhnjo profimo :

1 . ) De hi vfi ljudje' na semlji boshje po-
polnamofti bol ino bol fposnali, v’ zhafti
ime'li, ino pofnemali.

2. ) De bi fe grefhniki fpokorili, ino
h’ Bogu fpreobermli, de bi fe vfi krivove'r-
niki ino nejeve'rniki Boga prav fposnati ino
moliti vdali.

Sakaj nar pervizh profimo, de bi ime boshje
pofvezhov&no bilo ?

Profimo nar pervizh, de bi ime'boshje
pofvezhovano bilo , ker moremo vfelej ino
memo vfih rezhi', kar boshjo zhaft tizhe,
profiti, ino potlej fhe le', zhefar mi, ali
nafh blisben potrebujemo.

Kaka je druga prhfhnja?

Druga profhnja je : Pridi k’ nam tvoje
kralje'flvo.

Kaj profimo s’ drugo profhnjo ?

S’ drugo profhnjo profimo :

1 . ) De bi vfi ljudje' Jesufov navuk bol
ino bol fposnali .ino ftorili, de bi fe kra-
lje'ftvo njegove zerkve bol ino bol rasfhi-
ralo ino vterdilo, kraljeftvo nejevere, sme¬
te ino gre'ha pa poderlo.

2. ) De bi Bog vero, vupanje ino Ijube'-
sen v naf obudil , ino te zhednofli ali kre-
pofti v’ naf mnoshil.

3. ) De bi nam poflednizh po tim shivle«
nju aebeTa dodeljil.

nS

Kaka je tretja profhnja?

Tretja profhnja je : Sgodi fe tvoja vo¬
lja , kakor v’ nebeTih , tako na semlji.

Kaj profitno f’tretjo profhnjo?

S’ tretjo profhnjo profimo :

1 . ) De bi nam Bog gnado dodeljil, nje¬
govo fveto voljo vfelej tako svefto ino volj¬
no na semlji fpolniti, kakor jo angeli ino
fvetmki v’ nebeTih fpolnujejo.

2. ) De bi Bog vfe odvernil, kar naf nje¬
govo fve'to voljo fpolniti sadershuje.

Kaka je zheterta profhnja?

Zheterta profhnja je : Daj nam dani!
nafh v/akodanji kruh.

Kaj profimo f’ zheterto profhnjo ?

t S’ zheterto profhnjo profimo :

1  ) De bi nam Bog vfe dal, zhefar, du.
fhino ino teleTno shivlenje ohranit, potre¬
bujemo.

2.) De hi Bog dragino ino lakoto , pa
tudi gre'h, ktiri doftikrat take fhibe sa faho
nanaflia, dobrotlivo od naf odvernil.

Kaka je peta profhnja?

Pe'ta profhnja je : Odpufti nam nafhe
dolge', kakor tudi mi odpufhamo fvojim
dolshnikam.

Kaj pr6fimo Ppeto profhnjo?

( S’ pe'to profhnjo profimo, de hi nam
Bog nafhe gre'he odpuftil, kakor jim, ktiri
fo naf rasslcalili, tudi mi is ferza odpu-
ftimo.

H 2

t Shefla profhnja je : Ino naf ne vpelji
v’ fkufhnjavo.

Raj profitno f fhefto prbfhnjo?

S* fhefto prdfbnjo profimo :

i.) De bi naf Bog v’ take perloshnofti
varoval, v’ktirih bi hudo vidili, flifhali
ino 1 olika grefhili.

2  ) De bi nam Bog ob fkufhnjavi fvoje
pomozhi ne vmaknil, temozh de bi naf
pokrepzbal, ne omagati pod fkufhnjavo.

Od koga fmo fofebno fkufhani?

t Skufhani fofebno fmo od fveta f’ hu¬
dimi pogovormi ino isg!e'dmi, od laflnigs
mefa, to je , od fvojiga hudiga nagnenja
ino poshelenja , ino od hudizha, ki je bil
nafhe perve ftarifhe v’ gre'h sapelal, ino ki
fe je zlo Jesufa fkufhati predersnil. I. Jan,
2,16. „ Nizhefar nizh , kar je na fve'tu ,
ne poslielčnje mefa, ne poshelenje ozhi,
ne shivlenja napuh, ni od ozhe'ta, ampak
je od fveta. t Sve't f’ fvojim poshelenjam
nune; kdor pa boshjo voljo flori, oftane
vekomaj. “ — Jak. 1 , ,, Vfle'dni je

fkufhan, ko ga njegovo laftno poslielenje
mika ino vabi. “ — Efes. 6, 11. ,, Obležite
fe v’ boslije orosbje, de hote v’ bran ftali
hudizhovim sale'sam. “

Ali fo tudi bogabojezhi ino pravtehni po Bdgtt
fkufhani?

Tudi bogabojezhi ino pravizhni fo fku*

”7

fhani po Bogu, kadar Bog njih krepoft ali
zhednoft fkufha: 1.) s’bole'senjo , 2.) s’ v*
boshtvam ino drugimi nadlogami. Jak. 1, 12 .
,, Blager mu, kdor fkufhnjavo prebije;
dokler, dofkufhen bo ve'nez shivlenja pre-
je'l, ktiriga je Bog tiftim obljubil, ki ga
ljubijo. “

Kaka je fedma profhnja?

£ Se'dma profhnja je: Temozh reThi naf
od ( sle'ga ) hudiga.

Kaj profitno ffedmo profhnjo ?

S’ fedmo profhnjo profitno :

1.) De bi mfBog slafti od dufhniga sle'«
ga, kar je gre'h odreTnil, ino v’ zhafne ino
vezhne greliove fhtrafmge obvarovd.

a.) De bi naf reThil Bog tudi od teleTnih
sle'gov, zhe nam nifo k’ svelizhanju,

3 .) De bi nam Bog mozh ino gnado dor
deljil, vfe nadloge, ki nam jih pofbila,
poterpeshlfvo ino ftanovltno prebiti. Tob.
13 , i 3 . „ Ker fi bil Bogu prijeten, ti je
bilo treba, de te je, fkuflinjava taziga fka-
sala. “

Kaj pomeni befeda Amen.

Befeda Am e n pome'ni toljko , koljkor:
sgodi l’e, ali sgodilo fe bo, kar profano.

n8

OD ANGELOVIGA ZHESHENJA.

Ktiro molituv katolfhki kriftjani vezhi delj ozhe¬
nafhu perdevajo ?

Katolfhki kriftjani vezhi delj ozhenafhu
angelovo zhefhenje perde'vajo, tako je:

,, Žbefhena fi Marija, gnade polna, Go-
tfpod je f’tabo. She'gnana fi med shenami, s
ino shegnan je fad tvojiga telela, Jesuf.
4 Sve'ta Marija, mati boshja, profi sa naf <
grefhnike sdaj ino v’ nafho fmertino uro.
Amen. “

Sakaj katolfhki kriftjani vezhi delj ozhenafhu
angelovo zhefhenje perdevajo ?

Katolfhki kriftjani ve'zhi delj angelovo
zhefhenje ozhenafhu perde'vajo , de fe nar
ve'zhi dobrote vfih. dobrot, vzhlove'zhenja
boslijiga finu, hval&hno fpomnijo , ino de
fve'to divizo Marijo, mater boshjo, memo
vfih angelov ino fvetnfkov pofebno zhafte'
ino profijo.

Is keljko delj je angelovo zhefhenje ?

Angelovo zhefhenje je is treh delj: is
posdravlenja velkangela Gabrijela , kadar je
Mariji fporozhit prifhel, de ho mati odre-
fhenfku , boshjimu finovi; is Elisabetniga
posdravlenja, kadar jo je Marija objifkala j
jno is befe'd, ki jih je ze'rkuv perftavila.

Kako je angel Gabrijel Marijo posdravil?

Angel Gabrijel je Marijo P temi befe-

lig

dami posdravil: Posdravlena Marija, Bogu
fi savoljo fvojih zhednoft vfa prijetna, veli¬
ke dobrote ti bo fkasal. Blager tebi , de
nikolj nobeni sheni ne tako. “

Kako je Elisabeta Marijo posdravila?

Elisabeta je angelove befe'de povse'la:
Blager tebi, de nikolj nobeni sheni ne ta¬
ko ■,  ino je fhe te befede perdjala: ino po-
velizhovano bodi de'te, zhigar fi mati.

Ktire befede je zerkuv perdjala ?

Ze'rkuv je iind boshjiga finu: Jesuf,
ino te befede perdjala : Sve'ta Marija, mati
boslija, profi sa naf greThnike , ki ne sa-
flushimo od Boga vflifhani biti, sdaj v’
shivlenju, ino nekadaj v’ fmertino uro.
Amen.

Kadaj slafti naf zerkuv v’vzhlovezhenje boshji-
ga finu, ino Marijo zhaftiti opomnuje ?

Zerkuv naf v’ vzklove'zhenje boshjiga
finu , ino Marijo zhaftiti fofebno opomnuje ,
kadar fe sjutraj, opoldne ino svezher k’mo-
litvi svoni.

130

' TRETTJE POGLAVJE.

OD LJUB E SNI.

Kaj je po kerfhanfko ljubiti?

Po kerfhanfko ljubiti je: Boga, njega

E refveto dobroto, savoljo njega famiga,in(>
lishniga savoljo Boga, kakor famiga febe
ljubiti; savoljo Boga vfe s’vefeljam ftoriti,
kar sapoveduje. Mat. 22, 37 —3g. ,, Ljubi
Boga, fvojiga gofpoda, is ze'liga lVojiga ler-
za, is vfe fvoje dufhe , is vfe fvoje pame¬
ti, ino fs vfe mozhi. To je perva ino nar
ve'zhi sapoved. Druga pa je tej enaka : Lju¬
bi fvojiga blishniga, kakor fam febe. “

Sakaj gre fhe Boga ljubiti?

Tudi sa to gre' Boga ljubiti, ker je
nefkonzhno dobrotliv do naf. I, Jan, 4, lg.
„ Ljubimo Boga, fej naf je on pervi lju¬
bil. “

Kako m6remo Boga ljubiti ?

Ljubiti moremo Boga zhes vfe, ino is
vfe fvoje dufhe, is vfe pameti, ino is vfe
mozhi.

Kaj je Bogd zhes vfe ljubiti?

Boga zhes vfe ljubiti je , Boga od vfih
ftvari raji ime'ti, raji ga ime'ti, kakor kar-
kolj fi bodi fhe tako vfhezhiga ino pri-
jetniga, «r

" i  121

Kaj je Boga is vfe dufhe, is vfe pameti, ino is
vfe mozhi ljubiti ?

Boga is vfe dufhe, is vfe pameti , ino
is vfe mozhi ljubiti je, vfe fvoje inifli ino
shelje, vfe fvoje befe'de ino deda v’Boga
obrazhati, ino, de boshjo ljube'sen ino
Loshje dopadajenje sadohimo, kar telo ino
dufha premoreta, vfe (i persade'ti, vie,
zlo shivlenje raji sgubiti, kakor boshjo sa~"
pove'd prelomiti.

Komu fe pravi blishni ?

Blishni fe vfakimu zhlovdku pravi, pri-
jatlu ino fovrashniku, kar naf Jesuf f’po¬
vedjo vfmtleniga Samarijana vuzhi. Luk. io,

29—37.

Kaj je blishniga ljubiti ?

Blishniga ljubiti je: blishnimu vfe vo-
fhiti ino ftoriti j  kar mu je dobro ino ko-
riftno, ino vfe do njega opuftiti, kar mu
je k’ fhkodi ino nepridu.

Kaj je blishniga savoljo Boga ljubiti ?

Blishniga savoljo Boga ljubiti je: blish¬
niga sa to ljubiti, ker je po boshji podobi
vftvarjen, ino s’ Jesulovo kervjd odrefhen,
ino ker ga je Bog ljubiti sapove'dal. I. Jan.

20—21. „ Zhe kdo pravi: Boga lju¬
bim , fovrashi pa fvojiga brata, je lashnik;
dokler, kdor fvojiga brata, ki ga vidi, ne
ljubi }  kako more Boga ljubiti, ktiriga ne
vidi, Ino to sapo ved imamo od Boga ,s de <

123

kdor Boga ljubi, naj tudi fvojiga brata
ljubi. “ -

Kako je Kriftuf sapoved, blishniga ljubiti,
rasloshil ?

Kriftuf je sapoved, blishniga ljubiti ,
f’ temi befddami rasloshil: Mat. 7, 12.

„ Storite vfe ljudem, kar po pame'ti ho-
zhete, de bi vam oni ftorilij sakaj to fo
podava ino preroki. “

Reljko sapoved od ljubesni nam je Jesuf dal ?

Jesuf nam je dve' velke sapovdi od lju¬
bezni dal: Ljubi Boga, fvojiga gofpoda,
zhes vfe, ino blishniga, kakor lam febe.
Kdor te dve' velke sapoved dopolni, do¬
polni vfe , kar nam je Bog po Mosefu ino
po prerokih sapove'dal, kerfhanfko ljube'-
sen ima.

Je kerfhanfka ljubesen-potrebna?

Kerfhanfka ljubesen je tako potre'bna,
de zhlovek, ktiri je per pameti, bres lju-
be'sni ne more vezhniga shivlenja dofezhi.
I. Jan. 3, ,14. ,, Kdor ne ljubi, oftane
v’ fmerti. “

Kako fe fkasuje ljubesen do Boga ino blishni¬

ga ?

Ljubesen do Boga ino blishniga fe fka¬
suje po defetih boshjih sapovdih , zhe fe
dopolnijo. Jan. i4, 21. ,, Kdor moje sa¬
povdi ima ino dopolni, on me ljubi. “

xa3

OD DEBETIH BOSHJIH SAPOVED.

Rtirih defet boshjih sapoved je ?

Po njih sladim sapopadku je tih defe't
hoshjih sapoved :

1. ) Le' v’ eniga Boga ve'rovaj.

2. ) Ne imenuj po nemarnim ime'na fvoji-

ga Boga.

3 . ) Pofvezhovaj prašnik.

4 <) ,Spofhtuj fvojiga ozhe'ta ino fvojo ma¬
ter , de bofh dolgo shivel, ino de
ti bo dobro na semlji.

5 . ) Ne vbijaj.

6. ) Ne vganjaj nezhidodi.

7. ) Ne kradi.

Ne prizhaj po krivim s op er
blishniga.

g.) Ne slielji fvojiga blishniga shene.

SO.) Ne sheiji fvojiga blishniga blaga.
Romu je Bog defet sapoved dal?

Mosefu je Bog defe't sapoved dal na
gori £ Sinaju sa Israelfki narod, ko je po
is-hodu is Egiptovfkiga v 5  pufhavi bil.

Rako je dal Bog defet sapčved ?

Bog je defe't sapoved na dve' kamniti
tabli sapifane dal s’ gromam ino trefkam ,
ino to flzer , 1.) de bi lhe frov ino terdo-

8 .)

fvojiga

12 $.

vratni Israelfki narod boshje mozlii ino ve*
likofti v'shivo fe prevedel, de bi fe bol
nagnil po boshji volji dčlati, de bi vezhi
zhaft ino pokorfhino do boshjih sapoved
imel} 2.) de bi prelomovavze njegova mozh
ino sashugane fhtrafnige f’ ftraham navdale.

( Smo tudi mi dolshni defet boshjih sapoved
dopolniti ?

Tudi mi fmo dolshni defe't boshjih sa=
poved doprdniti:

1. ) Ker fo raslaga natorine sapovdi, ki
jo je Bog \’  nafhe lerza sapifal.

2. ) Ker jih je lam Jesuf Krifluf poter-
dil, bol na tanjko rasloshil, ino ftoriti sa»
pove'dal. Mat. 5 , 17. „Ne miflite, de fun
rasdirat pnfhel poftavo ali preroke, n& ras-
dirat, temozh dopolnit fun jih prifhel. “

e Se da dopolniti defet boshjih sapoved ?

Defe't boshjih sapoved fe da dopolniti,
ker jih dopolnovati Bog gnado daja. Filip.
2, i 3 . „Bog, on daja oboje po fvoji do¬
bri volji v’ vaf, hote'ti ino ftoriti. “

. Ktire dolshnofti ima defet boshjih sapoved
v’ febi ?

Perve tri boshje sapovdi imajo v’ febi
dolshnofti do Boga , unih fe'dem dolshnd-
fti do naf, ino do blishniga.

Kej je ob kratkim vfih defet sapoved ?

V’ dve'h sapovdih od ljubesni je ob
kratkim vfih deie&sapbvedv

125

Kaj gre per vlaki defetlh sapoved vediti?
Vediti gre, de vlaka sapoved kaj sapo-
veduje, ino tudi kaj prepoveduje.

Od tre'h pervih. sapoved, ki imajo
v’ febi dolshnofli  do  Boga.

Kaj nam je po pervi sapdvdi sapovedaniga?

Po pervi sapovdi nam je sapove'dano,
v’ eniga Boga ve'rovati, va-nj  vupati, njega
memo vfiga ljubiti, mu pokornim ino bva-*
le'shnim biti, ino moliti ga. Mat. 4 > 10«
,, Moli Boga, fvojiga gofpoda, ino njemu
iamimu flushi. “

Kaj je po pervi sapovdi prepovčdaniga?

Po pervi sapovdi je prepove'dano neje«
ve'rflvo, malikvavflvo, krivoverllvo, vedesh-
vavftvo, prasnove'rflvo, vrashi ino vrashova«
nje , obvupltvo, nesavupnoft, ali pa tudi
predersno savupanje v’ boshjo nnloft.

Kdo je nejeverftva, malikvivftva ino krivo-
Verftva kriv?

Nejeve'rftva je kriv, kdor v’praviga Bo¬
ga, ali kar je on rasode'l, he veri je; ma-
likvavftva, kdor bodli oshivlene bodli neo- ;
shivlene ftvari, ali druge od zhlove'ka nare¬
jene podobe po boshje zlialti; krivoverllva ,
kdor kako od Bega rasodeto reftnzo ter«

126

moglavo ino terdovratno samezhe. Mark.
1 6,  iti. „Kdor ne ve'rije , bo pogublen. “
Lev. 19, 4 - „ Ne obrazhajte fe b’ malika m,
ino ne vljivajte fi bogov. Jes fim gofpod,
vafh Bog. “

Kdo je vedeshvavftva, prasnoverftva ino vra-
shovanja kriv ?

Ve'deshvavftva je kriv, kdor terdi ali
verije, de fe is kakih ismifhlenih snamen.
prihodne rezili vedeshovati dajo; prašno-
ve'rftva, kdor rezhem pofe'bno mozh per-
pifuje , ki je ni ne po natori ne po raso-
denju Bog va-nje djal ■,  vrash ali vrasho-
vanja, kdor fe prebe'bi, de fe f’ pomozhjo
vragov pofe'bne rezhi dajo delati. Lev. 19,
3 l. ,, Ne obrazhujte fe h’vrasharjam, ino
ne pofvetujte fe per vedeshih, de fe ne
ofkrunite nad njimi. Jes fim Gofpod, vafh

B°g.“

Kdo je obvupftva, ino nesavupnofti kriv, ino
predersniga savupanja v’boshjo mlloft?

Obvupftva je kriv, kdor fi od Boga
mifli > de per Bogu ni mozhf ali volje po¬
magati; nesavupnofti, kdor nad Bogam
dvovumi ali zvibla, de bi mu dal , zhefar
v’ pravi prid potrebuje ; predersniga savu¬
panja v’ Loslijo nuloft , kdor mifli, Bog mu
ho gre'he odpiiftil, fpokdrt naj fe, ali ne.
Hebr. 10, 35 . „ Ne sgubite savupanja, ki
ga veliko plazhilo zhaka. “ Rimi. 2, t\.
„  Sanizhujefh kalj boshjo preobilno dobro-

127

to, poterpeshlivoft ino krotkoft ? Ne vefh
tdga, de te boshja dobrota h’pokori yabi.“

Ali ni soper pervo sapoved, de angel.: ino
fvetnike zhaftimo ino va-nje klizhemo?

To ni soper pervo sapoved , temozh
dobro ino koriflno je, de angele ino fvet¬
nike zhaftimo ino va-nje klizhemo. Tri-
dentinfki zerk. Sbor v’ 25 feji.

Ali ni , de katolfhka zerkuv poddbe fhpoga,
soper pervo sapoved?

De katofhka ze'rkuv podobe fhpoga,
ni soper pervo sapoved; podobe namrezh

delati prepoveduje, de bi jih molili.
Lev. 26 , 1 . ,, Ne isresujte fi podob, debi
jih molili. “

Zhimu katolfhki kriftjani podobe zhafte?

Katolfhki kriftjani zhafte' podobe, ker
kaj zhaftitliviga, perfhono ( ofe'bo ) boshjo,
mater boshjo, ali kakiga fvetnika pomeni¬
jo. Zhaft fe ne daja podobi, temozh kogar
podoba pome'ni.

Zhimu katolfhki kriftjani fvetlnje zhafte?

Katolfhki kriftjani zhafte' fvetinje :

1 . ) Ker fo oftanki tiftih trupel, po kti«
rih fo fvetniki savoljo Boga muko ( ali mar-
tro ) terpe'li, ali ki fo v’ njih f’ pokoro ino
drugimi dobrimi deli pofebno lepo Bogu
flushili.

2. ) Ker je Bog po fvetinjah vezhkrat zliu-
<leshe delal, ino veliko dobrot ljudem fka-_

128

sal, kar fe je nekadaj, poftavim, nad Elijam
ino Elisejam godilo.

3.) Ker bode Bog po od fmerti vdaje-
nju ravno to oftanjfhino vdkomaj v’ nebelih
povelizhal.

Kaj je po drugi sapdvdi sapovedaniga?

Po drugi sapovdi nam je sapove'dano,
boshje ime' pofvezhovati.

Kako fe ime boslije fpofhtuje ino pofvezliuje?

Ime bosbje fe fpofhtuje ino pofve-
zbuje:

1. ) Zhe Boga pred vfim fvdtam na rav*
noft isposnimo. Mat. 10 , 3a. ,, Kdor me
bo pred ljudmi isposnal, ga bom tudi jes '
pred fvojim ozhe'tam v’nebe'fih isposnal. “

2 . ) Zhe Boga vunaje ino ozhitno zhafti-
mo, ino fe v’ potre'bah dufhe ino teleTa
va-nj  po pomozh obernemo. Pf. 49* i5.

V’ me' klizbi ob nadlogi, ino otel te bom,
ino hvalil me bofh. “

3. ) Zhe boshjo befe'do pridno ino po-
boshno ali brumno poflufhamo. Luk. n ,

28 . „  Blager jim, ktiri boshjo hefe'do po-
flufhajo , ino jo ftord. “

4. ) Zhe f’ pravizhno perfe'gO Bogi na
prizho vsametno, de fe zhemu verjame.
Devt. 6 , i3. „Gofpoda, fvojiga Boga, fe
boj, ino per njegovim ime'nu perfe'gaj. “

. 5 . V Zb e obljube,- ki fo fe Bogu ftorile,
svefto opravimo. Devt. 23 , 23 . ,, V’ kar fi
fe saobJjubil, fpolni ino flori, kakor fi go-
ipodd, fvojimu Bogu, obljubil, ino farno*
voljno is fvojih vuft isre'kel. “

0 . )  Zhe vfe, kar pozhnemo , Bogii k’ hva¬
li, ino h’zhafti boshjiga ime'na obernemo,
ino Bogu v’dar opravimo. I. Kor. io,3i.
„Ali jejte, ali pite, ali kaj drujiga, delajte,
vfe k’ boshji zhafti ftorite. “

Kaj je po drugi sapovdi prepovedaniga ?

Po drugi sapovdi je prepovedano,
fkruniti boshjiga imena.

Kako fe boshje ime ofkruni?

Boshje ime' fe ofkruni:

1. ) S’vfakirn gre'ham. Rimi. 2, 23 . „Po- ;
ftave fe livalilh, Bogu pa zhaft jemlefh,
prelomovaje njegovo poftavo. “

2. ) Slafti s’bogoklelftvam, ino grajanjam

v’Boga 3 sanizblivo govore' od Boga, od
prave ve're, ino od fvetnikov. Lev. 24, 16.
,) 4 Smcft- mu gre' , kdor kbij v’ bbshje ime
kolne. “ ^

3 . ) Zerkovno flushbo bosl^jo, ino po-
flufhbo boshje bele d e sanizhovaje. Hebr.
10, 25 . „.Ne odtegujmo fe fvojimu sbe-
ralfhu k’ boshji flushbi, kakor jih nekaj
dela.>“ g '

4 >) Bres potrdbe, ali zlo po krivim per-
fegaje. Mat. 5 , 34 - „Ne perfegajte (bres
potrebe). “ Lev. 19, 12. ,,iNe perfegaj pa

' '.* .. .’ c  I ' 5  ^

krivim per mojim imenu, ino ne fkruni
imena fvojiga Boga. “

5 .) Bogu florjene obljube prelomlaje.
Devt. 23 , 21.  „ Ako fi gofpodu, fvojimu
Bogu, obljubo Itoril, ne mudi fe je opra¬
viti j sakaj gofpod, tvoj Bog, jo bo h6tel.“
G.) Boslije ime' bres potrebe ino bres
zliafti imenovaje. „ Ne imenuj imdna Go-
fpoda, fvojiga Boga, po nemarnim; sakaj
Bogu ne bo nedolshen, kdor ime' Gofpo-
da, fvojiga Boga , po nemarnim isrekuje. “

Kaj je po tretji sapovdi sapovedaniga ?

Po trdtji sapovdi je sapovedano, v’ ne¬
deljo , ktira je she' od apoftolfkih zhafov
v’ fpomm Kriltufoviga od fmerti vftajenja
odm^njeni nafh prašnik, od deda preje'-
njati, per zerkovni flushbi boshji (per
fveti  mafhi ino pridigi) biti, ino nedeljo v’
boslije rezhi oberniti. Ekfod. 20, 8. „ 4 Sker-
bi, de bofh feboto pofvezhoval. “

Kaj je po tretji sapovdi prepovedanega?

Po treftji sapovdi je prepove'dano, ne¬
delje prelomovati.

Kako fe nedelja prelomi?

NedGja fe prelomi :

I.) S’ hlapzhjim delam bres Cie, ino pra«
vizbniga perpuflienja. Ekfod. 20,9. „ Sh&t
dni dčlaj, ino vfe fvoje opravila opravlaj.

4 S^dmi dan pa je Gofpodova febota (po-
zhivavnik) : to nizh ne dčlaj.“

2 . ) Zhe  kdo ni per zerkovni flushbi
boshji ( per fve'ti mafhi, pridigi, i. t. d. )
ino tega nd brumno ino fpodobno.

3. ) Zhe fe drugi zhaf nede'lje s’ lendbo,
ali takimi opravilmi potrati, ktire ta dan
ofkrunijo , ali naf ga pofvezhovati motijo.

Od f e d m i h poflednih sapoved,
ki fo dolshnofti  do  naf  ino  do
b 1 i s h n i g a v’ n j i h.

Kaj je po zheterti sapovdi sapovčdaniga ?

Po zheterti sapovdi slafli je otrokam
sapovčdano , fvoje ftarifhe fpofhtovati, lju¬
biti , jim ftr^zhi, per vfim, kar ni boshjim
sapovdim nafproti, jih flufhati ali vboga-
ti, jim hvaldshnimu bili, per duhovnih ino
teldfnih potre'bah jim pomagati, ino sa-nje
moliti. Efes. 6, 2. ,, t Spofhtuj fvojiga ozlie-
ta ino fvojo mater ; to je perva sapoved,
ki je obljuba v’njo djana. “ Kol. 3, ao.
„ Otrozi, hodite fvojim ftarifham per vfim
pokorni ; sakaj to je Bogu ljubo. “ t Sir. 3,
i4—15. „Moj fin, podpiraj fvojiga ožhdta
v’ ftarofti, ter ga ne shalji vfe njegovo shiv-
lčnje. Tudi vum naj ga minuje, poterpi
sh’ njim, ino ne saniahuj ga, ki fi ter de n j

i 3 a

sakaj dobrota, ti jo fvojimu ozhelu ftorifh,
ne bo nigdar posablena. “

Do koga imajo otrdzi ravno take dolshnofti?

Otrozi imajo ravno take dolshnofti tudi
do fvojih vuzhenikov, varhov, befe'dnikov,
ofkerbnikov , ino rednikov, ino do vfih,
ktiri ftarifhe per - njih nameftujejo.

Kaj je po zheterti sapovdi prepovedaniga ?

Po zheterti sapovdi je prepovedano,
ftarifham nepokornimu biti, jih fverkati ali
gerdo s’ njimi delati, sanizhovati, smirjati,
oponafhati, rotiti, v’potrebi sapuftiti, ali
jim kakor fi bodi fhkodovati. II. Tim. 2,
2 — 5 . „ Ljudje' bodo, de bodo ftarifham
nepokorni, nehvaleshni, slodjovi. Vari fe
tazih. “ Prip. 3 o, 17. ,, Krokarji naj mu,
kdor Ivojiga ozhe'ta framoti, ino fvojo ma¬
ter sanizhuje , oko fpod zhela iskljujejo,
ino orlovi ttiladizhi naj ga poshro. “ Prip.
28, 24* »Kdor fvojimu ozhe'tu ali fvoji
materi kaj smakne , pa pravi, de ni grdh,
je vbijavzam tovarfh. “

Kaj je otrokam obljubleniga, ktiri to sapoved
dopolnijo ?

Otrokam, ktiri to sapoved dopolnijo,
je tukaj na semlji dolgo shivlenje ino lre'-
zha , ali zhe jih Bog pre'd k’ febi poklizhe,
veliko svelizhanje v’ nebeTih obljubleno.

Zhefa fe je otrokam bati, ktiri te sapovdi ne
dopolnijo ?

Otrokam, ktiri te sapovdi ne dopol-

i33

nij'o, fe je zhafnih ino ve zimi li fhtrafnig
Lati. Vuzhi naf to , kar fe je bilo s’ Ahfa-
lonara sgodllo.

Kaj fo ftarifhi do otrok dolshm?

{ S tarif hi fo dolshm':

1. ) £ Svoje otroke v’pravi vdri, inov’dru-
gih potre'Lnih rezhe'h ali faml, ali po dru¬
gih podvuzhlti, ino jih k’ ftrahu boshjim
napelovati. Prip. 29, 17. ,, Vuzhi fvojiga
finti, ino vefeljll te ho, ino bo dobro djal
tvoji dufhi. “

2. ) Kar je mogozhe, vfe pohujfhanje od-
verniti ino s’le'pimi isgle'di jim fve'titi. Efes.
C, 4* »  Ozhetje, ne drashlte fvojih otrok,
temozh po Gofpodovim vuku ino ftrahu jih
redite. “

3. ) Sa shivotni ino dufhini prid fvojih
otrok fkerb imeti , vfe potrdbno jim per-
dobiti ino dati, ino pomagati jim. I. Tim.
5, 8. „ Kdor sa fvoje , slafti sa fvoje otro¬
ke, ne fkerbl, je vero satjjil, ino je huj-
fhi od nejevernika. “

4. ) S motkov ino napzhnoft fvojih otrok
ne premehko ne preojftro, ampak vfelej
s’Ijube'senjo ino krotkoftjo ftrahovati. Prip.
23, i3— 14 . ,, Ne piifhaj otroka bres ftra¬
hu ■ —. zhe ga f’fhibo vdarifh , bofh nje¬
govo dufho v’ pekel obvaroval. “

Ali zheterta sapoved tudi druge ljudi' tizhe , ne
le otrok ino ftarifhov ?

Zheterta sapoved ne tizhe le Otrok ino

134

ftarifhov, ampak tudi vfe podloshtie, ino
vfe njih duhovfke ino deshelfke gofpofke,
ino tudi vfe tifte ljudi, ki jih gre' savoljo
njih ftarofti ino njih velave Ipofhtovati.

Kaj fo podloshni knesu deshele, fvojim go-
fpofkam , ino velkfimn dolshnl ?

Podloshni fo dolshni taki hiti do kne-
sa deshele, do fvojih gofpofek ino ve'lk-
fhih, bodo naj dobri ah hudi, kakorfhnitn
gre' biti otrokain do ftarifhov. Podloshni
morejo fvoje gofpofke ino veTkfhe fpofh¬
tovati, ljubiti, jim pokorni ino hvale'shni
biti, ino sa-nje moliti. Rimi. i3, i. ,,Vfa-
ki zhldvek bodi velkfhi oblafti podloshen;
od Boga je oblaft, od nikodar drugod, ino
ktiri oblaft imajo, fo od Boga poflavleni. “
I. Petr. 2 , 18 . Hlapzi, bodite v’flrahu ino
podloshni fvojim gofpodarjam, ne le do¬
brim ino krotkim, temozh tudi terdim ino
nevfh^zhnim. “

Kaj fmo do fvoje ozhetnjave dolshni?

Dolshni ljubiti fmo fvojo ozhetnjavo;
torej vfe, kar ji je h’pridu ino k’ dobri-
mu , fmo ji dolshni shelje'ti ino flori'tij do-
brotlive napravila ino obr^zhbe v’ njej opi¬
rati ino va-nje pomagati, njd poflave na
tanjko fpolniti , davke ino opravke nje'j
h’ pridu poftavlene sve'flo opravlati, ino zhe
je tre'ba, tudi s’shivbtam ji flushiti. —Je-
suf je fvojo ozhetnjavo ljubil. “

* 35

Kaj fo gofpofke ino velkfhi do podloshnih
dolshni ?

Gofpofke ino ve'lkfhi fo ve'zhi delj vfe
do podloshnih dolshni, kar ftarifhi do
otrok} fofebno pa jim more podloshnih
duhovni ino teleTni prid v’ fkerbi biti, ino
de jih per pravi vehi ohranijo, de jim pra-
vizo delajo, ino vfo filo ino krivlzo odver-
nejo. Kol. 4* 1 * »  Gofpodarji, ravnajte
f’Tvojimi pofli po pravizi, ino kakor gre',
ino ve'dite , de imate tudi gofpoda v’ ne--
befih. “

Kaj je po peti sapovdi sapovedanigaf

Po pe'ti sapovdi je sapove'dano, fker-
he'ti sa fvojo, ino sa fvojiga hlishniga du-
fho ino telo.

Kako fkerbimo sa fvoje telo?

Sa fvoje telo fkerbimo, zhe fi persa-
denemo, fvoje shivlenje , sdravje, ino fvo¬
je ravne vude obvarovati j zhe ob bolehni
po svedeniga sdravnika pofhlemo , vkasa-
ne sdravila radi jemlemo, ino zhe fe po-
terpeshlivo v’ boshjo voljo podamo. Efes.
„ Nihzher ne zherti fvojiga laftniga shivota,
temozh shivi ga, ino ftreshe mu. “ ( Sir. 38,
i— 7 , „ t Spofhtuj sdravnika , sakaj tudi nje¬
ga je Bog dal. — Od Boga je vfe sdravi-
lo. Bog, on v&lik, je sdravila is semlje dal.
ino pametni zhlovek jih no Audi. u

i3G

Kako fe da shivlenje ino sdravje ohraniti ?

Slaviču j e ino sdravje fi ohranimo, zhe
imamo me'ro per jčdi ino pijazhi; zhe fmo
fnaslini per jedi, per oblazhilu ino ftano-
vanjuj zhe fmo delavni ino previdni; zhe
fe nevarnih kratkozhafov ino vefeljov ogi¬
bamo, ino fofebno zhe fi poterpeshlivim,
krotkim, vedrim, ino do drusih dobrim
biti persade'nemo. c Sir. 3i, rp— 20. ,,Pa-
metnimu zlilovdku je ob manjfhim dovolj.
Kdor fi mdro ve, sdravo fpi, sgodaj vda¬
ja, ino je vedriga ferza.“ { Sir. 37, 3o—3i.
„Moj fin , dokler shivifh , sveduj fvoje nag-
nenje, ino zhe vidifh, de ti je kaj fhkod-
livo, ne dopiifti fi nizh te'ga.“ { Sir.3o, 23—

„  Vefelo ferze zhlove'ku shivlenje ohranuje,
ino vefelje mu daja ftaroft doshiveli. —Bo¬
di pokojniga ferza, ino shaioft delezh od
fehe sapodi. “

Zliefa torej ne fmemo ?

Ne shivlenja ne sdravja , zhe naf dolsh-
noft ino ftan ne veshe, ne fme'mo v’nevar-
noft ftaviti; hiti ne fmemo ne nesmelni,
ne nefnashni, nč nemarni ino neprevidni;
ne fmelno fe vdati ne jesi, ne fovrashtvu,
ne nevofhlivofti, ne kaki drugi hudi ftrafti.
Sir. 3,27. ,, Kdor nevarnoft ljubi, l>ov’ne-
vžrnofti poginil. “ { Sir. 37 , 33—34- ,, Po-
shreThnoft bolelia. Netezhnoft je she do-
ftirn fmert nagnala. “

f  i3 7

Kako fkerbimo sa sliivot fvojiga blishniga ?

Sa shivot fvojiga blishniga fkerbimo,
zhe fi ga persade'nemo per shivlenju,
sdravju ino per ravnih vudih ohraniti; zhe
ga od vfiga odvrazhamo, kar bi njegovima
shivlenju ino sdravju fhkodlivo ali nevar¬
no biti vtegnilo; zhe fmo bolnima po-
mozhmki, zhe mu poftreshbo ino potrebne
sdravila prefkerbimo, ino mu teleTne mi¬
lo (ii fkasujemo. Filip. 2,4*  »  Ne glej vfa-
ki le' po fvojimu , ampak po drusih pridu.“
I. Jan. 3, 17. ,, Zhe ima kdo zhafno bla¬
go , ino vidi fvojiga brata v’ potrebi, pa
njegovo ferze je sakerkneno do njega, ka¬
ko zlie ljube'sen boshjia v’ takim biti ? “
Jesuf bo per pofledni fodbi pofe'bno gle'-
dal, zhe fmo miioftlive de'la nad blishnim
delali, ino kakor febi ftorjene jih bo po-
vernil.

Zhefa torej ne fmemo bKshnimu ftorfti ?

Ne per shivlenju, ne per sdravju, ne
per ravnih vudih ne fme'mo fvojimu blish-
nimu kaj fhkodovati, ne fme'mo ga ne
k’ nesmeri, ne v’ jeso , ne v’ kako drugo
savrelizo fpraviti, ne v’bole'sni ga saptifha-
ti. Mat. 5, 2 1—23. „ t Slifhali fte, de je
ftarim rezheno: Ne vbijaj. — Jes pa vam
poye'm, de fe vfaki, kdor fe v’fvojiga bra¬
ta jest, fodbe krtviga de'la. “ —■ Per po-
fledni fodbi nam bo Jesuf, kar blishnimu

i38

nifmo ftorfli, tako perpifal ino nad nami
fhtrafal, kakor bi njemu ne bili ftorili.

K tire mozhi ino sazhimnofti ima nafha dufha,
de le ji da vumni, dobri ino brumni biti ?

Nafha dufha, de fe ji vumni, dobri
ino brumni biti da, ima vum, fvobodno
ali prolto voljo, ino ye'ft.

Kako fe sa fvoj vum fkerbl ?

Sa fvoj vum fe fkerbi, zhe boshje laft-
nofti ino bosbjo voljo bol ino bol fpošna-
varno , zhe fmo radi ino s’ nhflimi per ker-
fhanfkih navukih, zhe fe drugih potrebnih,
ino dobrih snaft vuzhimo, ino fe s’ vumni-
jni ljudmi' radi pezhamo. Jan. 17  , 3. ,, To
je ve'zhno shivlenje, de tebe famiga praviga
Boga, ino kogar fi poflal, Jesula Kriftufa
fposnajo. “

Kako fe sa fvojo fvobodno voljo fkerbi ?

<Skerbi ie sa fvojo fvobodno voljo , zhe
fi persad^vamo, boshje sapovdi radi, na
tanjko ino vfelej fpolniti ; zhe greThno nag-
nenje fvojiga ferza vkrotujemo, hude na-,
vade isflezhemo, zhe fe v’grefhne nevar-
jiofti ino perloshnofti varijemo, zhe vme-
di ali mitelne k’ poboljfhanju terdno na-fe
obrazhamo, ino fe smiraj bol v’ dobrim
vterjujemo. Mat. 5, 6 . „ Blager jim, ktiri
fo pravize lazhni ino she'jni, sakaj nafiteni
Bodo. “

Kako fe ša fvojo veft fkerbi ?

Sa fvojo ved fe fkerbi, zhe v’ nje glaf

i3g

zim jemo , zlie jo s c? a j fvarmzo sdaj perga-
nj^vko poflufhamo, ter fino ji pokorni;
zlie fvoje napake, tudi ld koljkaj naj fmo
fe nad boshjimi sapovdi fpotakmli, kmalo
fposnamo, obshalujemo ino poboljfhamo.
Mat. 5, 8. „BIaget jim, ktiri fo zhiltiga
ferza : Boga bodo gledali. “

Ktirih smotnjav fe je per fkerbi sa vum , sa
voljo ino veft varovati ?

Per ti fkerbi fe je varovati, de fe nad
fvojimi lepimi laftnofti ne napdhnemo , de
fe k’ dobrimu ne pole'nimo , de le'pim opo-
minam ferza ne sakerknemo, de fe fposna-
ni kerfhanfki refnizi vpre'k ne ftavimo, de
v’nefpreobernenju terdovratni ne oftanemo.
Mat. 5, 3. „ Blager vbogim po duhu: njih
je nebdfhko kraljeftvo. “ t Sir. x8, 3o. ,,Ne
hodi sa fvojim poshelenjam, ino kroti fvo-
jo voljo do napzlmiga. “

Ima tudi nafhiga blishniga dufha mozh ino
sazhimnofti, de fe ji da vumni, dobri ino brumni
biti ?

Tudi blishniga dufha ima vum, fvo-
bodno voljo ino ve'ft, de ji je dano vum¬
ni , dobri ino brumni biti.

Rako fe dablishnimuperpomozhi, de bo vedno
bol vumen ?

De bo nafh blishni ve'dno bol vumen,
fe da perpomozhi, zhe ga Jesufov vuk fa¬
rni vuzhimo, ali pa zhe ■fkerbimb, de ga
drugi podvuzlie', ino zhe mu, drujih lepih
snafc navuzluti fe, naklonemo.

i 4 o

Kako fe da blishnimu perpomozhi, de bo vedno
boljfhi ino brumnifhi?

Perpomozhi fe da blishnimu, de bo
ve'dno boljfhi ino poboshnifhi ah briimni-
fhi, zhe ga s’ le'po h’ dobrimu nagibamo ,
ino od hudiga odvdramo., zhe mu ldpe is-
gldde dajamo, ino kashemo, kako fe da
hudiga nagnenja ino hudih navad fe snebiti,
lepih zhe'dnoft ino ddl pa pervaditi. Ako
je pa hlishni kaj napzhniga ftoril, po bra¬
tovo ga fvarimo ino poboljfhujmo , fkaso-
vaje duhovne milofti nad njim. Mat. 5 , lG.
,, ( Svdti naj luzh vafha ljudem, de vafhe
Kpe de'la vidijo, ino vafhiga ozhe'ta flavi-
jo, ki je v’ nebeTih. “ Gal. G, i. „ Zhe ko¬
ga kak greli sa fabo pobere, ga slepama na
pravo pot naravnajte. “

Kaj torej ne fmemo ftoriti ?

Nikolj ne fmelno drugim kaj pohujfh-
liviga v’mifel jemati, nikolj jih s’ nizhdmur
snaniti, kar hi jim fhkodovalo, ali kar hi
jih pohujfhalo, nikolj jih nč s’ befddo ne
P zliem drugim v’ gre'h sapelovati, ino ni¬
kolj jim gerdih isglddov ne dajati. Efes. 5  ,
3—4- „Neframnih befe'd ino prašnih burk
ino kvant ne hodi nigdar flifhati med va¬
mi. “ Mat. 18, G—7. ,, Kdor mojih koga
fhe tako maliga ( P kakim hudim isgledam)
pohujfha, sa taziga bi bilo boljfhi, de hi
fe mu bil mlmfki kamen na vrat obelil,
pa de bil y’ globozhmo morja potoplen. “

Kaj je po fhefti sapdvdi sapovedaniga ?

Po fhefti sapovdi je sapovedano, fra-
moshlivim ino zhiftim hiti v’ fe' ino do dru-
jih, ino nikoij nizli nefpodobniga ino ne-
pofh/teniga ne mifliti, ne shelje'ti 5 ne go¬
voriti ne ftoriti 5 nikoij nizh taziga, zhefar
hi ft vprizho dobrih ino bogaboje'zhih lju¬
di govoriti ino ftoriti ne vtipali. I. Tef. 4 , 3 ,
„ To je boshja volja: Vafhe pofvezhenje,
de fe nezhiftofti sdershite, ino de vfaki
smed vaf fvoje telo v’ fvetofti ino zhafti
ohrani, ne pa v’gerdih sheljah kakor ma-
likoviivzi, ktiri Boga ne posndjo . il

Kaj je po fhefti sapovdi prepovedaniga ? 5
Po fhe'fti sapovdi fo prepove'dane vfe
nezhifte ddla , nezhifte hcfede, nezhifti tre'-
pi ino migi, radovoljno dopadajenje ino
pervoljenje v’nezhifte mifli ino shelje', ino
kar kolj v’nezhiftoft sapeluje. Gal. 5 , 21.
„  Nezhiftniki ino loterniki ne bodo boshjiga
kralj e'ftva dofegli.

Kaj v’ nezhiftoft sapeluje P

V’ nezhiftoft sapeluje nezhdmerna ino
neframna nofha, ldno poftopanje ino pofe'-
danje, nesme'ra per jedi ino pijazhi, pre-
lohko pezhanje s’ unim fpdlam, famopafh-
noftozhi, poflufhanje gerdih pogdvorov ino
peTem, ino branje neframnih bukuv. Ezeh.
16, 49 - » Gldj, to je bila pregrelia Dodo¬
me, tvoje feftre : napuh, poshrefhnoft,

ino zhesnemzhnoft, nje ino nje'nili hzheri
len&ba. “

f Kakfhini vezhi delj fo hudi nafledki nezhiftiga
grehi ?

Hudi nafledki nezhfftiga gre'ha fo :

1.) Posablenje v’ Boga. 2.) ( Slepota vu-
ma. 3 ) Oterpnenje volje. 40  Vzhaii vftdp
od ve're. 5 . 4 Shkodhve ino gerde shivotne
holesni. 6.) Savoljo te pregre'he je Bog she
vezhkrat žele mefla ino narode ojftro tepel,
podavim ,  4 Sodomo ino Gomoro.

Kaj je po fedmi sapovdi sapovedaniga ?

Po fedmi sapovdi je sapove'dano, ste¬
lam ino pridam fi kaj fvojiga perdobfti, per-
doble'no pervarovavati, ino v’ fvoj ino fvojiga
hlishniga prid obrazhati, pa ob manjfhim
dovolj ime'ti. II. Tef. 3  , 10. „ Kdor nozhe
delati, naj tudi ne jej. 6 * ( Sir. 18, 25 . „Ob
obilnodi mifli y’vb6shtvo , ino ob dnevi
bogadva v’ potrebe firomafhtva. “ Jesuf je
o danke f’ zliudeshain pomnosheniga kruha
pobriti rdkel, de fe nifo fpotrltili.

Ktirih napzhnoft fe je vlrovati per tem ?

Vlrovati sladi Fe je lenobe, lakomno^
fli , ino sapravlivodi ?

:  Kadaj je lenoba ?

Lenoba je , zhe fi
(lanu ne isy 61 jimo , zhe

nobeniga praviga
opravila fvojiga

I

143

ftanu samujujemo ,  zhe fe s’drugimi praš¬
nimi rezhmf pezhamo, ali zlie dragi zhaf
sanikarno tratimo ino sanemarimo. Lendba
pela v’vboshtvo ino v’potrebo, ino je v(ih
gre'hov sazhe'tik. Pri p. 10, l\.  ,, Toshliva
rdka obosha, rdka pridnih bogati.” ,Sir. 33 ,
39. „ Lenoft je veliko hudiga vuzheniza. “

Ivadaj je lakomnoft, kadaj sapravllvoft ?

Lfkomnoft je, zhe febi ino drugim
k’ shivlenju potre'bno kratimo, ino le' vezb
ino vezh ime'ti hrepenimo , bodo naj pota
tudi krivizhne ino pregrefhne. — Saprav-
livoft je , zhe fvoje premoshenje v’ ne¬
potrebne rezhi tratimo , ino v’ prihddne
potrebe sa - fe ino sa druge nizh ne per-
hranimo. I. Tim. 6, 9—10. „Ktiri boga«
te'ti hrepene', sabredejo v’hude fkufhnjave
ino sadi-e'ge, ki zliloveka v’pogublenje po-
kopajo. Takomnofl: namrezh po dnarjih je
korenjina vfiga hudiga. “ — V’ kako nefre'° l
zho naf sapravllvoft perpravi, fe is prilike
od sguble'niga finu vuzhimd.

Ali vfaki zhlovek , nam enako, kaj fvojiga po=
trebuje, de fi potrebni shivesh perdobi?

Kakor mi, tudi vfaki drugi zhlovek kaj
fvojiga potrebuje, de fi potrebni shivesh.
perdobi.

K.aj torej nam fhž fedma sapoved sapoveduje?
t Se'dma sapoved nam fhe sapoveduje,
imeti fkerb sa premoshenje fvojiga blisbni«

144

ga, kale or sa fvojc laflno, varovati ga fhko-
de, vfakimu fvoje per miru pulti ti, dati
ino opraviti, krajo povernili, ino ft or j eno
fhkodo popraviti. Rimi. i 3 , 7. ,, Dajte jim
vfim, kar jim grč. “ II. Mos. 22, 5 . ,, Zhe
kdo komu na njivo ali v’ vinograd shivino
ispulti, ino kaj ptujiga popafe, naj mu,
kar nar boljfhiga na njivi ali v’ vinogradu
perdela, po ze'ni fhkode poverne. “ Zahe'j
je Jesufu djal: „ Zhe fim koga ogolufal,
mu zhvete'ro povernem. “

Ivaj pa fmo ljudem dolshni, ktiri fi potrebni-
ga shlvesha ne morejo perdobiti ?

Zlie fi nafh blishni is bole'sni ali dru-
sili teleTnih betčsbov potrebniga sbivesha
ne more perdobiti, mu moremo kaj fvoji-
ga vbogajme dajati, de bo potrdbni shivesh
imel. Luk. 12, 33 . ,, Prodajte, kar ima¬
te , ino dajte vbogajme 5 fpravlajte fi sakla'-
de , ki tat do njih ne more, ino ki jih mol
ne fne'. “ Tob. 9* Zhe imiili veliko,
dajaj obilno vbogajme5 zlie imafh malo,
tudi to maliga rad poddlji. “

Kaj je po fedmi sapovdi prepovčdaniga?

( Se'dma sapoved prepoveduje tatvino,
rop ali televdjftvo, golufijo per meri ino
vagi, kratenje ptujiga blaga ali saflusbka,
obreLnoft ( to je , krivizbne obre'fti ali zhim-
slie ino dobizhke), ino vfe pofbkodovanje
fvojiga blishmga bodili per blagu bodifi per
pravizab.

Kadaj je tatvina, k a d a j rop ?

Tatvina je, zhe fe fvojimu blishnimu
fkrivaj kaj vkrade; rop ali televajftvo , zlie
fe fvojimu blishnimu f’ lilo kaj premoshe-
nja vsame. Efes. 4 ? 28. ,, Kdor je kradil,
včzh ne kradi; ampak toljkaj bol naj dela,
de fi s’ delavnimi rokami fvoj prid perdo-
bi. “ I. Kor. 6, 10. ,, Ta tj e' ino televaji ne
bodo boshjiga kraljeKva pofedli. “

Ivako fe kdo ptuje krije ino ptujiga ropa vde-
leshi ?

Ptuje kraje ino ptujiga ropa fe zhlo-
vek vdeleshi, zhe drugim kradi ali ropati
pomaga , zhe jim na roko gre ali potuho
daja, zhe tatvino ino rop hrani, kupi ali
prodaja. Prip. 29 , 24 * „ Kdor fe f’ lato-
vam delji, fvoje shivlenje fovrashi. “

Kadaj je golufija?

Golufijaje, kadar fe puflo blago v'ime'-
nu dobriga prodaja, kadar fe ima premaj-
hina mera ino vaga, kadar fe kdo podku¬
piti da, kadar fe kdo fvojiga blishniga po-
tre'be , nevednofti, ali heliftva polakne , de
ga svije ino ob premoshčnje perpravi. III.
Mos. 19, 35 . „ Nizh krivizhniga ne pozhnite
ne per fodbi, ne per vagi , ne per mdri. “

Kadaj je krdtenje ptujiga blaga ino saflushka?

Ptujiga blaga ino saflushka kratenje je,
zhe kdo kaj najdeniga ali vkradeniga , kaj
po svijazhah, po golufiji ali po kri vizi per-

K

146

doblčniga nSsaj ne da; zhe ohljuhleniga
saflushka ne plazha , ali nepravlzhno vter-
guje. Jerem. 22 , i3. ,, Gorje' mu, kdor

fVojo hifho f’ krivizo ftavi, kdor lvojiga
blishniga tare, ino mu saflushka ne opravi.“

Kaddj je obreftnoft ino pofhkodftvo blishniga?

Obre'ftnoft ino pofhkodftvo blishniga je,
zhe kdo prevelike dobizhke, ino preveli- j
ke obre'fti ali zliimshe jemle; zhe fvojim
blishnimu per premoshenju, per blagu
ino per pravizah, ali fam ali po dru¬
gih kaj fhkode flori, ali zhe fi mu je od-
verniti ne persade'ne. III. Mos. 25 , 35—3g.

„ Zhe tvoj brat obosha , ino sraven tebe
pefha, opri ga is hogabojezhnofti. Ne po- \
bojuj mu dnarjov is obre'fti, ino ne pofojuj
mu shivesha is dobizlika. “

Kaj je po 6fmi sapovdi sapovedaniga ?

Po ofmi sapovdi je sapove'dano , sa fvo-
jo ino fvojiga blishniga zhaft ino pofhtenje
fketbeti. 4 Sir. /±i ,  i5 — lG. „Skerb ti bodi
sa tvoje dobro ime', oftane ti, de nobeni
fhe toljki sakladi slata ne tako dolgo.
t Sr4zhniga shivlenja dni je le nekoljko j do¬
bro ime pa vekomaj terpi. “

Kak6 fkerbimb sa fvojo zhaft ino sa fvoje pofh- j
tžnje?

Sa fvojo zhaft ino sa fvoje pofhtenje

j 47

fkerhitno, zhe fi po lepih sndftih ino laft-
noiill) persade'vamo, ino vfe fvoje dolsh-
nofti na thijko ino terdno dopolnimo j zhe
fmo v’ be.fe'di ino v’ d jan ju refnizlini ino
ravni; zhe fi s’ bogabojezliim ino pametnim
shivlenjam Bogu ino ljudem dopafti persa-
devamo. Filip. 4> 8. „ Bratje, kar kol j je
refnizhniga, karkolj frainoshliviga, karkolj
pravizliniga, karkolj zluftniga, karkolj Iju-
Lesniviga, karkolj dobro ime' daja, zhe je
kaka zhednoft ino kaj hvale vre'dniga , v’ to
miflite, po tem hrepenite. “

Kako fr ne dd v’refnizhno zhaft priti?

Y’refnizhno zhaft fe ne da s’lashjo ino
hinavfhino , s’nezhemernoftjo ino napuliani,
s’ prevse'lnofljo ino ofhabnofljo priti.

Kadaj je lash ino hinavfhina?

Lash ino binavfhina je , zhe zhlovek
drugazh govori, drugazh mifli, ino zhe fe
boljfhiga dela, kakor je. Lash ino hinav-
fhina fte Bogu, nje'mu goli refnizi, vfe so¬
pemo , ino lashniku fe tudi takrat ne ver.
Jame, kadar refmzo govori. Efes. 4, a5.
»Odpovej vfaki naj fe lashi, ino govori naj
F fvojim hlishnim refnizo: fej fmo bratje
med fabo.

Kadaj je nezhemernoft ino napuli ?

IS T ezhe'mernoft ino napuh je , zhe (i
zhlovek na take rezhi, ki fi jih ni fam dal,
ali ki mu nobene refmzhne žene  ne dajo,

K 3

i48

veliko domifhluje, ino fe boljfhiga ocl drujih
savoljo njih dela. I. Petr. 5, 5. „ Bog je
napuhnenim opei’t, ponishnim pa gnado
daj a. “

Kadaj je ofhabnoft ino prevsetnoft?

Ofhabnoft ino prevse'tnoft je, zhe fe
savoljo refnizhnih ali dosde'vanih pofeb-
noft zhes druge povsdigujemo ino pa jih
sanizhujemo. ; Sir. 10  , x5. ,, Sazhe'tik vfiga
grelia je ofhabnoft ino prevse'tnoft; kdor ji
je vdan, fi boshji ferd nakopava, ino po-
flednizh ga bo poderla. “

Rako fe sa zhaft ino pofhtenje fvojiga blishni¬
ga fkerbi?

Sa zhaft ino pofhtenje fvojiga blishniga
fkerbimo, zhe vfelej od njega lepo nnTli-
mo ino govorimo, ino njegove lepe laftno-
fli drugim pove'mo ino med-nje rasglafimo,
I. Kor. i3. „Ljube'sen ne mifli nizh hudi-
ga ; ljub ds en vfe veri je, vfe vupa. “

Raj nam je ftoriti, kadar fe od napzhnoft na-
fhiga blishniga govori?

Zhe je od refmzhnih napzhnoft nafhi-
ga blishniga govorjenje, ga isgovarjajmo,
to je , take refnizhne okoljfhnofli v’ mifel
vsemimo , ktire napzhnoft ino nje hudobijo
smanjfhujejo. Zhe pa fe od koga kaj hudi-
ga govori, kar ni ftdril, fe moremo sa nje¬
govo zhaft ino sa njegovo pofhtenje pone-
fli, to je, pokasati, de ni re'f, kar fe po
nekerfhanfko od njega med ljudi hudiga

trofi- I. Kor. l3. „ Ljubesen vfe isgovarja.“
Danjel fe je sa nedolshnoft ^Susane, ino Je-
suf toljkrat sa zhaft ino p of brinje fvojih
vuzhe'nzov pognkl.

Kaj je po ofmi sapovdi prepovedaniga ?

Po ofmi sapovdi je prepove'dana vfa
lash, tudi lash is fhale ali v’ fdi, krivo
prizhovanje , kriva toshba, opravlanje, ob¬
rekovanje, krivo natolzovanje, prašna fod-
ba , podpihovanje.

Kadaj je iash ino kriva toshba?

Lash je, zhe fe drugazh govori, kakor
mifli, tudi is fhale ali v’ fdi naj fe to sgo-
d£j kriva toshba, zhe fe pred fodbo kaj
pove', ali prizha, kar re'f ni. Prip. ig , 5.
„ Kriva prizha ne ho hres fhtrafnige , ino
kdor lshi govori, ne ho ( fodbi hoshji)
odfhel. “

Kadaj je opravlanje ino obrekovanje ?

Opravlanje je , zhe kdo reTnizhne gre¬
he ino napzhnofti fvojiga hlishniga po ne-
kcrfhanfko rasglafi ino pove' ; obrekovanje,
zhe od drugih kaj liudiga pravi ino ras-
nafha, kar fe prav ne ve', ali kar fi je is
fovrashtva ino savida ali nevofhhvofti fana
morebiti ismiflil. Jak. il. ,, Bratje, ne
opravlajte eden drujiga. “ I. Kor. G, 10 .
„ Ne motite fe : obrekovavzi ne bodo hoshji-
ga kralje'ftva pofe'dli. “

Kadaj je krivo natolzovanje, prašna fodba, ino
podpihovanje?

Krivo natolzovanje ino prašna fodba je,

i5o

zhe fe Lres praviga vsroka ali msholia po
nekerfhanfko od drujih kaj hiidiga mifli
ino fodi j  podpihovanje je , zhe fe drugim ,
ki jih sraven ni, kar fe hudiga od njih go-
von', vtakne ino pove', de sdrashha ino
fovidshtvo vdane. Luk. ti, 3j.  „ Ne fodite
ino ne pognbiujle , ino fojeni ino poguble«
ni ne bode. “ Sir,  5, 11 . ,, Ne verti fe po
vfakim vedru, ino ne fpufhaj fe po vfaki
poti. Tako le hudobnesh ravna , zhigar je-
sik v’ dve' dram re'slie. “

Kaj ja ftoriti dolshen, kdor je blishnimu zhaft
od vse - ?

Obrekovaviz more preklizati, kar je hu¬
diga od fvojiga blishniga med ljudi rasdro-
fd; opravliviz more, koijkor fe da, rasgla-
fene napzhnodi fvojiga blishniga isgovarjati,
ino toljkajnj bol njegove le'pe laduodi ras-
glafovati.

Kadaj pa je nlpzhnodi fvojiga blishniga dolsh-
no;t vetalhiin ali prednikam povedati ?

Zhe nad drugim nžpzhnofti ino gre'he
Vemo, de fe ne dajo s nafhim fvarjenjam
poboljfhati; ali zhe fe f’ takimi n^pzlmodi
komu fbkoda godi ali pohujfhanje džja:
fmo jih f’ kerfhatdko ljube'senjo velkfhim
ali pre'dnikam dolshhi povedla ti, ki jim je
napzbnika poboljfhati ino 1’hkodo odverniti
v’  luozhi.



i5i

Kaj je po obdli poflednih sapovdih sapoveda-
niga ?

.Pofledni sapovdi sapovedujete zhiftiga
ferza biti ino krotiti hude shelje', sladi pa
nizh ne sheljedi, kar nafhiga ni. Mat. 5,8.
„ Blager jim, ktiri fo zhiftiga ferza : Boga
bodo gle'dali. “ Gal. 5, -x\.  ,,, Klili fo Kri-
ftusovi, fo fvoje rnefo (fvoje pozhutke)
f’gre'hi iuo hudimi sheljami vred krishali. “
Kaj obe sadni sapovdi prepovedujete?

Obe' pofledni sapovdi prepovedujete :
Savid ali nevofhlivoft, ino vefelje nad plu-
jo fhkodo, ino vfe shelje' po zhemur fi bo¬
di , kar je drujih.

Radaj je savid ali nevofhlivoft ino vefelje nad
drujih llikodo ?

Savid ali nevofhlivoft je, zhe koga do¬
bro, kar ima bhshen, holji, zhe mu ne
pervofhi, ino je shaloften , de je blishni«
mu dobro. Vefelje nad drujih fhkodd je,
zhe je kdo vefe'l , de fe blishnimu hudo
godi. Gal. 5, 20 . ,,Pogdnjik hudiga poshe-
lenja je nevofhlivoft. JNevofhlivzi ne bodo
hoshjiga kralje'ftva dobili. “ Prip. 24, 17 .
„ Ne vefelji fe, zhe tvoj fovrishnik pade,
nikar naj ti ferze nad njegovo nefre'zho ne
pofkakuje : Bog ho vidil, ino on te bo. “
Zhimu je Bog tudi nafhe shelje pod poftavo
djal ?

Bog je tudi nafhe shelje' pod poftavo
djal , de nam pokashe :

l5a

1. ) De je nafhih ferz gofpod. Prip. 21, 2.
„  Bog ferza telila. “

2. ) De mu ni nizli fkritiga, kar fe v’na-
fhili ferzih godi. Prip. 24? 12. „0n, ki
v’ferze gle'da, fe ne da golufati. “

3. ) De je njegova podava boljf hi od vfih
zhlovefhkih p o div, ktire le s’ nafhimi svu-
najnimi deli sapovedujejo, ne pa s’no traj¬
nimi mifli. Le' v’boshji niozhi je sapoveda-
ti: Ne slielji.

4. ) De je gre'h, prezej per isviru, kar je

poshelčnje ino huda flaft, tre'ba sadufho-
vati. Jak. 1 ,  —15. „ Vlaki je fkiifhan ,

ko ga ladno poshelenje mika ino vabi. Is
poshelenja vdane greli, ino is grelia fmert.“

Zbefa fe vuzhimo is obeh poflednih sapdved ?

Is obeh poflednih sapoved fe vuzhi¬
mo , de more krifljin tudi snotrajno voljo
imeli, ino de more is ferza peipravien
hiti, vfe floiiti, kar je sapoveHaniga , ino
vfe opudfti, kar je prepovellamga, ne pa
sapoveHanih dolshnofl ld vuriaje fpolnovati.
Mat. 7, 21. ,, Ne pojde vlaki v’nebeTliko
kralje'ftvo, kdor mi : Gofpod , Golpod !

pravi; ampak kdor voljo mojiga nebefhki-
ga ozhela dopolni. “

Raj je Bog tiftim obljubil, ktiri njegove sa-
povdi ftore ?

Bog je tidim, ktiri njegove sapovdi flo¬
re', ve'zhno shivlenje, ino tudi she na tem
fvelu veliko ldagiga obljubil, Mat. 19, 17.

i53

„ Ako hozhefh v’ vezimo shivlenje iti, sa-
povdi dopolni. “

Do koljko ljudi' naf te dolshnofti veshejo?

Te dolshnofti naf do vfth ljudi veshe'-
jo j sakaj vfaki zhlovek je nafh blishni j
Jesuf nam sapoveduje , vfe ljudi kakor fa¬
rni febe ljubiti, ino vfe, karkolj fhe tako
maliinu komu smed ljudi ftorimb, nam ta¬
ko perpifati ino poverniti obljubi, kakor bi
bili njemu to ftorili.

OD POSEBNIH DOLSHNO^T.

Do ktirih ljudi naf fhe pofebne doshnofti ve¬
shejo ?

4 She pofe'bne dolshnofti naf ve'shejo do
bratov ino le'fter, do fvoje rodovine, do
prijatlov ino dobrotnikov, do poflov ino
podlosknili, do ftarih ino beteshnih ljudi,
do takih , ktiri nifo nafhe deshele ino na¬
lite vere, do hudobnih ino pregrefhnih
ljudi, do rasshalnikov ino fovrashnikov.

Rake dolshnofti imamo do brdtov ino fefter,
ino do fvoje rodovine?

Do bratov ino fe'fter, ino f’ktirimi fmo
fi v’ rodu, ne fniemo fkriti, potuhnem ,
sabavlivi, kreshni j temozh odkriti, mirni,
persaneflivi, nesamerlivi, fpravzhni more¬
mo do njih biti, jim radi poftrezhi, ino

•154

jih fofebno ljubiti. Mat. 5 , g,  „ Bhger mir¬
nim ■,  otrozi bosbji fe jim porezhe. “ Tati
je bil Abraham do Lota.

Rake dolshnofti imamo do prijatlov ino do¬
brotnikov?

Do prijatlov ino dobrotnikov moremo
poftre'shni ino perljudni, odkriti ino nepo*
tuhneni biti, vfako fbkodo od njih odvra-
zliati, njih prid povfod jifkati, ino sa pri¬
jate dobrote s’ befedo ino djanjam hvalesh-
ne fe kasati. £ Sir. 6,6.  „ Shivi s’ vfakirn
per miru ; pa tvoj terd prijate! naj ti bo
smed je'serov eden. Zhe prijatla jifliefh ,
jifhi ga v’ potrebi, ino ne vupaj mu bersh.
Šved prijatel je difhezhe olje v’ shivlenju ,
ino ktiri fe Boga boje', ga najdujejo. Med
bogabojezhimi je terdna prijasnofi. “

Kakim nam gre do podov biti ?

Do pdflov nam gre' prijasnim ino Iju-
besnivim, sa teshke ddla, ki nam jih
opravlajo , hvaleshnim biti j ne fine'mo jih
sanizhovati ali shaljiti, ampak ljubiti jih
moremo s’ nami vred eniga ozhe'ta otroke,
ino sa njih telo ino dufho fkerbe'ti. Tob.
4  >  16. „ Kar nozhefh, de .bi kdo drugi
tebi (Ids il, tudi ti nikomur ne flori.“ Efes.
5 , 1—2. ,, Torej Boga pofnemajte, ino bo¬
dite ljubesnivi po Kriftufovo, ktiri je naf
ljubil. “

Kakim nam gre do ftirih ino beteshnih ljudi
biti ?

Stare ljudi moremo fpofhtovati ;  ino

i55

s’ njih ftarofti lahnimi flaboftimi potcrpeti.
III. Mos. 19 , 32. „ Pl e f hi glavi vitimi, ino
is boslijiga Oralni imej itarzhika v’ zhatli . 44
Do beteshnih, fiepih, gluhih , muiaftili,
poftavim , moremo vfmilenje imeti, Bog va¬
ri! fe jim fmejati ali oponafhati jih, fhe le
fofebno ljubesen jim moremo Tkasati, ino,
kar je mogozlie, njih terplenje polajfhati,
jSlepimii bodimo oko, glufhizu vuho , mii-
tizu vufta, hromimi! noga. Jesuf nekadaj
porezhe : ,, Meni (le (torki, kar ftefhe  taka
malimu fvojimu fobratu ftorilh “

Rakfhinim nam gre do til tih biti, ktiri nifo
ne nalhe deshete, ne naflie vere?

Tudi tihe, ktiri nifo ne nafhe desliele,
ne nafhe ve're, moremo', kakor farni lene
ljubiti; fej fo tudi nafhi blishni, Jesuf pa
hlishniga, kakor famiga lebe ljubiti sapove-
duje. Torej vfe dobro jim moremo voflhti
ino floriti, iuo ktiri nifo nafhe vere , jih
nikar ofliabno ne pogublujmo, teinozh vu-
zlhmo jih, ino Jesulov navuk fposnati jih
napclujmo , ino po njem fe ravnati jih
s’ lepimi isgledi oshivlajmo. Te dolshnolti
naf je Jesul’ f’  povedjo od vfmileniga ( Sa-
znarjana, ino f’ fvojimi laftnimi isgledi vu=
zhil.

Rakfhinim nam gre do hudobnih ino pregrefh-
nih ljudi biti ?

( S’ hudobnimi ino pregreThnimi ljudmi
moremo vfmilenje i nič ti ;  jih po kerihanfko

i56

vuzhiti , fvariti, opominjati, ino fi jih po-
boijfhati persadeti. Ako pa vidimo, de fe
ne dajo poboljfhati : fe moremo njih to-
varfhije varovati, ino molimo sa - nje. Gal.
C, i— 2 . „ Bratje, zhe koga kak greh sa
leboj pobere, ga f’krotkofljo na pravo pot
vrazhajtej ino vfaki v’ fe' gldj, de tudi fam
enako ne sajde. “ Jak. 5, i(j. „ Molite
eden sa drujiga, de fe svelizhate. “

Kakim nam gre do rasshalnikov ino fovrashni-
kov biti ?

Do rasshalnikov ino fovrashnikov more¬
mo krotki ino fpravzhni hiti, ne fmdmo jim
lmdiga f’hudim, ampak hudo s’ dobrim
jim moremo povrazhati, ino ljubiti jih.
Mat. 5 , 44—45. „ Ljubite fvoje fovrashni-
ke, dobro jim ilorite, ktiri vaf fovrashijo,
dobro jim sheljite , ktiri vaf kolnejo , mo¬
lite sa tiile, ktiri vaf obrekujejo ino pre¬
ganjajo , tako bote otrozi lvojiga nebefhki-
ga ozhe'ta, ktiri fvojimu fonzu fjati daja po
dobrih ino hudih, ino fvojimu deslrju iti
po pravizhnih ino krivizhnih. “ Jesuf fam
je sa fvoje moralke molil: „ Ozhe, odpilili
jim: ne vedo, kaj delajo. “

OD ZERKOVNIH SAPOVED.

Komu je Jesuf fvojo zerkuv vladati ali vfshati
isrozhil ?

Jesuf je apoftelnam fvojo zerkuv vladati
isrozhil, nje' ji je prednike poftavd, ino
oblaft jim je dal, sapovdi dajati, rekozh :
Jan. 20, 21. ,,Kakor je dzhe mene poflal,
tudi jes vaf pofhlem. “ Mat. 18, 18. „Kar-
kolj hote na semlji savesali, bo tudi v’ ne¬
belih save'sano, ino karkolj bote na semlji
rasvesali, bo tudi v’ nebdfih rasve'sano. “

Ktire sapovdi torej ima katolfhki kriftjan fhe
sraven defetih boshjih sapoved dopolnovati?

Katolfhki krifljan ima sraven defetih
boshjih sapoved tudi fhe zerkovne sapovdi
dopolnovati.

Sakaj lino dolshni, zerkovne sapovdi dopol¬
niti ?

Dolshni fmo , zerkovne sapovdi dopol¬
niti :

1. ) Ker nam zheterta boshja sapoved,
duhovfki ino deshelfki gofpofki pokornim
biti nalosht. Hehr. i 3 , 17. „ Pokorni bo¬
dite fvojim pre'dnikam , ino podlostmi 3 nad.
vami oni zhujejo , ino oni fo , ktiri bodo
odgovor sa vafhe dufhe dajali, de bodo
to s’ vefeljam ftorili , ne pa sdihovaje. “

2. ) Ker je Kriftuf, nafh sapovedmk, V  e-
vangelju zerkuv poflufhati na ravnoft vka-

i58

sah Luk, 30 , iG.  „ Kdor vaf pofhifha,
mene pofliifha , ino kdor vaf sanizhuje,
mene sanizhuje; kdor pa mene sanizhuje,
ga tifliga sanizhuje , klili je mene poklal. “

Je zerkuv tudi ref'sapovdi dala?

Dala je zerkuv sapovdi. She apoflelni
fo per mnogih perloshnoflih vdrnini v' prid
sapovdi fr a vi J i , ino potlej fo jih fhkof je ,
ki fo vladniki ali visharji zerkve, dajali.

Zli itn u zerkuv sapovdi daja ?

ZeVknv daja sapovdi, de nam s’njimi
hoshje sapovdi ino nafhe dolshnofli fhe bol
saterdnje, ino de nam dobrim ino pobosh-
nim biti bol polajfha.

Koga torej fo zerkovne sapovdi ?

Zerkovne sapovdi fo take po prednikih
zehkve dane sapovdi, ktire nam nakladajo,
kakfhine Vittedi ali mitelne ldzhednofti ino
brumncfti memo drujih, koljkrat, ino ka-
daj de jih moremo obržzhati.

Koljko je zerkdvuih sapoved?

Pe't zerkovnih sapoved je, ki jih gre
fofehno ve'diti ino dopolniti; te fo :

1. ) Prasnuj sapovddane prašnike.

2 . ) V’ nedeljo ino v’ prašnike hodi fpo-
dobno v’ Bogu shran per fveti  hiafhi.

3. ) Pofti fe sapove'dane pbftne dni, nara-
rezh fhtirdefetdanfki polt, kvaterne ino
druge sapovedane p 6 fin e dni; pa v’ petik
ino v !  fehoto fe nadihih jedi sdershi.

4. ) Ispovej fe Tvojih grehov poftavlenimu
fpovedniku k’ mdnjfhimu faj enkrat v’ leni }
ino o velikonbzhnim zhafu prejmi fve'to redil¬
no telo.

5. ) Ne obhajaj shemtve o prepoye'danih
zhafih.

I. Praš nuj sapovedane prašnike«

Itliri dan fo she apoftelni kriftjanam nameft
febote v’ prašnik odlozhili ?

NameTt febote fo bili she apoftelni
kriftjanam nedeljo v’ vedni prlsnik odlozhi¬
li, ker je Jesuf ta dan od fmerti vftal,
ino fveli Duh v’ apoftelne prifhel.

( So pervi kriftjanje fzliafama fhe druge dni
prasnovali ?

Pervi kriftjanje fo fzhafama fhe nekaj
drujih dni v’ fpomin velikih kerfhanfkih
refniz , v’fpomin fofebnih Jesufovih sgodeb,
v’ fpomin fvele divize Marije , apoftelnov
ino drujih fvetnikoV prasnovali. Te prašni¬
ke fo pr.e'dniki ze'rkve potlej fploh saj) o ve-
dali. Torej imamo prašnike Kriftufove , ma¬
tere boslije, ino fvetnikov,

Zhimu fo ti prašniki poftavleni ?

Kriftufovi prašniki fo v’fpomin fveli h
fkrivnoft poftavleni, klire fe take dni ob¬
hajajo ; prašniki matere boshje ino drujih
fvetnikov pa, de Bogi sa toljke gnade hva¬
limo, ki jim jih je dodeljil, de fe v’njih

lCo

zliednofti fpomnimo, ino de fmo jih pofruT-
mati fpodbadani.

Kaj tedaj katolfhki kriftjan take dni delaj ?

Katolfhki kriftjan naj take dni:

1. ) Gnado ino milofti, ki jih je Bog lju¬
dem fploh, ali fvetnikam pofe'bej dal, fve-
to premifhluje, ino naj Boga sa-nje hvali.

2 . ) Naj fe nad krepoftmi ali zhe'dnoftmi
fvetnikov rasgleduje, de jih bo pofne'mah

3. ) Naj v’ fvojih potre'bah po njih profh-
nji per Bogu pomozhi jifhe.

Kaj torej zerkuv f’ pervo sapovdjo sapovduje?

Zerkuv f’ pervo sapovdjo sapoveduje,
prdsnike ravno tako prasnovati, kakor ne¬
deljo j ino torej v’ prašnik pozhivati, ne de¬
lati , temozh ga v’ bdshje rezhi oberniti.

Kaj zerkuv f’pervo sapovdjo prepoveduje?

Zerkuv f’ pervo sapovdjo vfe tifto v’
prašnik prepoveduje, kar je v’ nedeljo pre-
pove'daniga, namrezh:

1. ) Hlapzhje delo bres potrebe ino pra-
Vizhniga perpufhenja, ino tako del o  je
v’prašnik, kakor v’ nedeljo , vef dan pre¬
povedano.

2 . ) Vfe opravila ino vfe vefelja, ktire ta
dan ofkrunlujejo, ali naf ga pofvezhovati
motijo.

Kaj torej gre ftoriti, de fe nedelja ino prašniki
po mifli zerkve pofvezhujejo ?

De fe nedelja ino prašniki po mifli
cerkve pofvezhujejo je troha sraven fvete

lGi

mafhe tudi per pridigi sbranimu biti, s a
krament fvete pokore ino fve'tiga reThni-
ga tclefa prejemati, duhovne bukve brati,
popoldne per opravilu biti, ino druge do¬
bre dela opravlati.

II. V’ nedeljo ino prašnike bodi
fpodobno v’ Bogu sbran  per
fve'ti malhi.

Kaj je po drugi zerkovni sapovdi sapovedaniga?
Po drugi zerkovni sapovdi je sapove'-
dano, v’ nedeljo ino v’prašnik per vfi fveli
malhi, ino to v’ Bogu sbranimu biti.

Kaj je po drugi zerkovni sapovdi prepoveda-
niga ?

Po drugi zerkovni sapovdi je slafti le¬
noba per flushbi boshji v’ nedeljo ino
v’ prašnik prepovedana, polovim :

1. ) Zhe ni zhlovek per vfi mafhi, ali
ne f’ poboshnofijo, ali pa zhe je le' po
re'dkim per pridigi, ali to rastrelen.

2. ) Ako zhaf sapovedaniga duhovniga opra¬
vila s’ jedjo , pijazho, jigro ino drugimi krat-
kozhafi satrid, ki ga od duhovniga opravi¬
la odverajo.

a.) Od fve'te mafhe.

Kaj je fveta mafha?

4 Sve'ta mafha je nekervava darituv (ne-
kervavi vofer) noviga sakona, vddno opom-

nilo kervave daritve, ki jo je Jesuf Kriftuf
na krishu opravil.

Sakaj fe fveti mafhi darituv pravi?

( Sve'ti nrifhi fe ,darituv pravi, ker fe
per-nji Bogu vfigamogozhnimu telo ino kri
Jesufa Kriftufa na altarju v’ dar opravla.

Sakaj fe fveti mafhi pravi nekervava darf-
tuv ?

( Sve'ti mafhi fe privi nekervava darituv,
ker per-nji prizhijozha Jesufova na krishu
preljita kri ni nizh vezh preljivana.

Kaki raslozhik je med darftujo Jesufa Kriftufa
na krishu, ino med daritujo fvete mafhe ?

Darituv fvete mafhe je prava tifta da¬
rituv , ktiro je Jesuf Kriftuf na krishu opra¬
vil: farno de je telo Jesufa Kriftufa na
krishu v’ fmert sa naf dano , ino njegova
na krishu sa naf preljita kri per fve'ti ma¬
fhi po podobi kruha ino vina, ne po po¬
dobi telefa ino kervi vprizho.

Kadaj je Jesuf Kriftuf darituv fvete mafhe po~
ftavil ?

Jesuf Kriftuf je darituv fvete mafhe per
pofledni vezlie'rji poflavil: l.) Prijel je kruh
ino kelh s’vinam. 2 .) Oboje je pofvelil, ino
reltel nad kruham: To je moje telo, ki
bo sa vaf dano: ino nad kelham: To je
kelh moje kervi, ki ho v’ odpufhanje gre¬
hov preljita. 3.) Oboje je dal prizhijozhim
vuzhe'nzam savshiti, 4*) SapoveHal je : To
delajte meni v’ fpomin.

i63

Zhimu je Jesuf Kriftuf darituv fvete mafhe po-
ftavil ?

Jesuf Kriftuf je 'darituv fvdtc mafhe po-
ftavil:

1. ) De je v’ fvoji zdrkvi pravo ino refnfzh-
110  darituv do konza fveta sapiiftil. •

2 . ) De je v e d ni fpomin kervave daritve
na krishu v’ fvoji ze'rkvi sapuftil.

3. ) De nam je fvoje nefkonzhne ljubezni
fofebno snamenje dal.

Kdo opravla darituv fvete maflie ?

Per fvdti mafhi nevidama Jesuf Kriftuf
fam febe nebcfhkimu ozhelu sa naf daru¬
je; vfdama pa to darituv mafhnik opravla.

Kako mafhnik darituv fvete mafhe opravla ?

Mafhnik darituv fve'te mafhe opravlaje
vfe flori, kar je Jesuf Kriftuf per pofledni
vezherji ftoril.

1. ) Prime kruh ino kelh s’vinam.

2 . ) Pofveti oboje, ino nad obema Kriftu¬
fa ve befe'de isrekuje, f-ktirimi fe kruh ino
vino v’telo ino kri J esufa Kriftufa fpremeni.

3. ) Vshije telo ino kri Jesufa Kriftufa,
ino dd oboje po podobi kruha. tudi vernim
všhiti , zhe k’obhajilu gredo.

Zhimu opravla mafhnik darituv fvete mafhe?

Mafhnik opravla darituv fve'te mafhe :

1. ) Y’ fposnanje , de je Bog vfiga gofpod,
ino de ima vfo oblati v’ vfe ftvari.

2. ) V’ sahvalo sa vfe od Boga prije'te do¬
brote.

L 2

i64

3.) V’ odpufhanje grehov.

4-) Ispr6fit od Boga vfe 'mflofti ino gna-
de, ki jih potrebujemo. 4 Sve'ta mafha torej
je bogozhaftna, bogohvalna, bogofpravna ,
ino bogoprofna darftuv.

Romu fe darftuv fvete mafhe opravla ?

Darftuv fve'te mafhe fe le Bogu oprav¬
la , ino le njemu fe fme\ Tudi fizžr fvet¬
mkam na zbali ino v’ fpomfn fe ima : tode
mifhnik ne daruje fvetnfkam, temozh le
famimu Bogu.

Sakaj fe ima darftuv fvete mafhe fvetnfkam na
ahaft ?

Dantuv fve'te mafhe fe ima fvetnfkam
na zhalt:

1. ) De Boga sa gnade hvalimo, ki jih
je fvetmkam fkasoval.

2 . ) De v’ fvetmke klfzhemo, de bi per
Bogu s’ nafho mohtujo fvojo profhnjo fkle-
nfli.

3. ) De fe v’ njih le'pe zhednolli ino kre-

I iofti fpomnimo, ino fe jih pofnemati oshfv
amo.

Sa koga fe darftuv fvete mafhe daruje?

Darftuv fvdte mafhe mafhnik daruje sa
shive ino mertve.

Rak6 gre per fveti mafhi biti ?

Per fvdti mafhi fe more per vli hiti;
noben Ibfebni delj fe je ne fme is lallne
aremaraolli samuditij ni dovolj ld vprfzho

i65

biti, kadar je mafha, ampak 1.) sbrano ino
poboshno ali andohtlivo , ino 2.) fpodobno
in o f’ zhaftjo fe more per-nji biti.

Kaj je sbrano ino poboshno biti per fveti ma«
fhi i

Sbrano ino poboshno biti per fveti ma«
fhi je toljko, koljkor: radovoljno ne ras-
trefenimu biti , v’  dela fvdte mafhe inifliti,
ino s’duham v’Bogu bitij ino torej Bo¬
ga v’ ponishnofti moliti, sa prejemane do¬
brote hvaliti, novih gnad ga profiti, ftorje-
nih gre'hov fe okefavati, ino pravo pobolj-
fhanje fklepati.

Kaj je f’zhaftjo biti per fveti mafhi?

S’ zhaftjo biti per fveli mafhi je toljko,
koljkor : f’ fpodobnim Hanam ino s’ vfo fve-
toftjo nad feboj per-nji bitij torej fe ne
osirati, ali kaj drujiga nefpodobniga pozhe'*
njati.

Ktiri fo fofebni delji fvete mafhe ?

Sofebni delji fve'te mafhe fo : evangelj ,
darovanje , povsdigovanje , ino obhajilo.

Kaj gre per evangelju ftoriti ?

Per evangelju vflanimo, ino krish fto«
rimo ; fpomnimofe, de je dolshnoft, evan-
gelfki navuk snati, ino pred vfun fvetam
ga terditi ino po njem shiveli.

Kaj gre per darovanja ftoriti ?

Per darovanju fvojo mifel s’ mdfhniko-
vo mifljo fklenimo, ino fe Bogu darujmo,

to je, vfo fvojo dufhino ino telefno mozh
Bogu v’ dobro oberniti obljubimo, v’ kar
nam jo je dal.

Kaj gre per povsdigovanju ftoritl ?

Per povsdigovanju pokleknimo, Jesufa
Kriliufa po podobi kruha ino vina molimo,
ino na perfi terkaje isposnajmo, de fo na-
fhi gre'hi krivi Kriftufove fmerti. c Svoje
grehe obshalujmo, ino veho, vupanje ino
ljube'sen obudimo.

Kaj gre per obhajila ftoriti?

Per mafhnikovim obhajilu, zhe k’ ob¬
hajilu ne grdmo, to po duhu llorimo, to
je, imejmo shelje', telo Jesufa Krif£ufa po
vrednim prejeti, vfiga greha fe varovati, 1
ino sgol Jesufn shiveti.

b.) Od pridig.

Kaj gre fhe sraven fvete mafhe k’ dopoldanfki
boshji 1’lushbi?

Tudi pridigo , boshjo befe'do poflufhati
gre' fhe k’ dopoldanfki boshji flushbi.

Sakaj fe more k’ pridigam hoditi ?

K’pridigam fe more hoditi:

i.) Ker fe per pridigah boshja befe'da j
' osnanuje ino raslaga. ■

c 2 .) Ker ld malo ljudi do dobriga refnlže
kcrfhJnfke v^re ve'.

3.) Ker fe sopet lohka posabi, kar fe je
od kerfhaalkili refiuz vddlo, ino ker zhld- \

167

vek, zhe ni opominjan ino perg4njan, rad
opufha , kar je ftoriti dolshan.

40 Ker fe je pridiga she' perve zhafe ker-
fhanfke zerkve v’ fve'to mafho , ino v’ pervi
Velki delj fvele mafiie fhtčla.

Kaj more ftoriti, kdor hozhe kaj prida od pri¬
dig imeti ?

Kdor hozhe od pridig kaj prida imeti,
more 1 .) bres rastre'fenja ino sbrano per-nji
biti; 2 .) kar flifhi, na-fe obrazhati, ne pa
drugim permerjati; 3.) mu more refnfza
biti, ino fi more persade'vati, de fe po
pridgarjovim vuku na tanjko ravna.

c.) Od p o p o ld a n fh i n e boshje
fl  us  hb  e.

Kaj gre h’ popoldanfhini boshji flushbi ?

Popoldanfhina boshja flushba fo ker-
fhanfki navuk, litanije, ino she'gen Pfvetim
relhnim teleTam, ino po fhegah zerkva tu¬
di fhe druge opravila.

Zhimu je fveti roshnikranz v’ katolfhki zerkvi
v’ navadi ?

4 Sve'ti roshnikranz je v’katolfhki ze'rkvi
v’ navadi h’ pogoftimu lpominu Ivdtih fkriv-
noft Kriftufoviga vzhiove'zhenja, terplenja ino
od fmerti vftajenja, ma pa h’ zhafti pre-fve«
te divize Marije.

i68

III.  Pofti fe sapovedane p 6 itn e
dni, namrezh fhti r d e f e t d a n-
fki p 6 ft, kvlterne ino druge
sapovedane poftne dni, pa v’
p e'tik ino v’ feboto fe mefnih
jedi sdershi.

Zhimu je kat61fhka zerkuv pofte poftavila?
Katolfhka zerkuv je pofte poftavila,
de duha pokore v’ naf obuduje, ino de naf
fe sdershovati, ino fvoje pozhutke satajvati
vadi: ino ker fo fe she' preroki v’ ft£rim
sakonu, ino Jesuf ino apoftelni v’ novim
ppftili.

Zhimu je fhtfrdefetidanfki polt poftavlen ?
t Shtirdefetidanfki poft je vMesufov fpo-
min poftavlen, de fe je fhurdefet dni ino
nozhf pbftil, v’ hvale'shni fpomin Jesufoviga
terple'nja ino Jesufove fmerti, ino de fe
k’ vetikonbzhnimu prašniku, ino torej k’ ve-
likonozhni ispovdi, ino k’velikonozhnimu
obhajilu pcrpiavlajmo.

Zhimu fe odventni pofti poftavleni ?

Odventni pofti fo poftavleni, de fe f’po- j
koro ino pobdljfhovanjam k’ Jesufovimu pri¬
hodu ino rojftvu po vre'dnim perpravlamo.

Zhimu fo kvaterni pofti poftavleni ?

i-Vva terni pofti fo poftavleni, de po po¬
dobi pervih kriftjanov Boga te dni, -ktire t

169

fe vezhi delj mžfhniki pofvezhujeja , sa vred¬
ne mafhnike ino duhovne paftirje profitno.

Zhimu fe je nektirkrat pred velkimi prašniki
tifti dan poftiti sapovedano?

Sapovedano fe je nektirkrat pred vel¬
kimi prašniki tifti dan poftiti, de fe te
prašnike po vrednim prasnovati perpra-
vimo.

Kako dolshnoft imamo v' sapovedane poftne
dni ?

Y’ sapovedane poftne dni imamo dolsh¬
noft, ne le' farno mefnih jedi fe sdershati,
ampak tudi le' enkrat fe do iitiga najedli.

Kako dolshnoft imamo v’ petik ino v’ feboto ?

V pe'tik ino v’feboto, zhe kak sapove'-
dan poft va - nje ne saddne, fe je fizer
vezhkrat naje'fti perpufheno, vfe mefenine
pa fmo fe sdershati save'sani.

Zhimu je v’petik ino v’feboto mefenine jefti
prepovedano ?

Y’ pe'tik ino v’ feboto je mefenine jefti
prepovedano, ker je te dni Jesuf vmerel,
ino v’grobu leshal, ino Jesufovi vuzhe'nzi
fo pa shalovali.

Kaj torej tretja zerkovna sapoved sapoveduje ?

Tretja zerkovna sapoved sapoveduje,
de fe v’ pdtik ino v’feboto mefenine sder-
shimo, druge poftne dni pa fi memo tega
fhe tudi je'd pertergujmo , ktira perterga je
to, de fe taki dan le' enkrat do fitiga na-
je'mo.

170

‘Se je vfaki take dni mefenfne sdershati doi¬
shen ?

Vfaki, ktiri nima pravizhniga perpufhč-
nja mefa jefti, fe je v’petik ino feboto , ino
vfe druge sapove'dane pode mefenine sder-
shati doishen.

Ali je tifti, kdor ima mefo jefti perpufhenje,
dolshnofti sneben , fi v’ sapovedane poftne dni jed
pertergati ?

Kdor ima mefo je'fti perpufhenje, fe
ni dolshnofti snebil, fi jc'd pertergati v’ sa-
pove'dane poftne dni; kaj diujiga je nam-
rezh perpufhenje mefo jedli, kaj drujiga
perpufhenje li jedi ne pertergovati.

Kdo fi v’sapovedane poftne dni' ni doishen
jedi pertergovati ?

Mladi ljudje' pred eden ino dvajfe'tim
le'tani, ino vfi ,  ktiri fe bres ozhftne t nko-
de per sdravju ne morejo poditi , fi nifo
dolshni v’ sapove'dane poftne dni' jedi per¬
tergovati.

Zhefa fe moremo fhe poftne dni sdershati?

Po volji ze'rkve fe moremo pdftne dni
tudi vfiga rasbotniga vefelja sdershati j sa-
kaj poftni dne'vi fo dne'vi pokore.

-* 7 »

IV. Ispo ve j fe fvo j ih grehov po-
itavlenimu fpovednfku k’m an j-
fhimu faj enkrat v’ letu 3  ino
o velikonozhnim zhafu prejmi
, fve'to re'flinje telo.

a So pervi kriftjanje te sapovdi potrebovali?
Pervi kriftjanje fhe nifo te sapovdi po¬
trebovali ; fej fo bili tako v(i ognje'ni, sa-
krament fvete pokore ino fvetiga refhniga
lelčfa preje'mati.

Kaj je katolfhka zerkuv ftorila, ko je potlej ta
lepi ogenj oitierel ?

Zdrku v je ve'rnim sapove'dala, k’ manj-
fhimu faj enkrat v’ letu fe ispove'dati, ino
o velikonozhnim zhafu fve'to refhnje telo
preje'ti, ktiriga je Jesuf ravno ob tem zha-
lii per pofledni vezheVji poftavil. Tode
shelja ze'rkve je, de bi ve'rni ta l’ve'ta sa-
kramenta vezhkrat med le'tam prejemali.

Doklej terpi velikonozhni zhaf?

Velikondzhni zhaf ni po vfih fhkofijah
enak. Y’Ljublanfki fhkofiji je od drugopoftne
neddlje do Kriftufoviga vnebohoda.

V. Ne obhajaj shenitve  o p repo-:
ve'danih  z h ali h.

Raj peta zerkovna sapoved prepoveduje?

Peta zerkovna sapoved prepoveduje ,
od perve odventine ne dedje do fveiiii tre'h

» 7 *

iraljov, ino od pepelmzhne frede do per-
ve nedelje po veliki nozhi shenitve obla¬
jati.

Sakaj je shonftuv ob tih zhafih prepovedana?

Shenituv je ob tih zhafih prepovedana,
de te zliafe v’ flushbi boshji ino v’ pokori
preshivimo, ino fkrivnofti, ki nam jih zdi-
kuv takrat osnanuje , bres rastrčfenja pre-
mifhlujemo , od zhefar naf per skemtvah
vezhi delj navadno vefelje ino obhajanje
odverne.

ZHETERTO POGLAVJE.

OD K E R<S H A N^S K E PRAVIZE.

Ktiri zhlovek je po kerfhanfko pravfzhen?

Tifli zhlovek je po kerfhanfko pravi-
zhen , ktiri f’ pomozhjo hdshje gnade vfe
boshje sapovdi, ki naf jih je Jesuf Kriftuf
vuzhi'1, ino vfe zerkovne sapovdi voljno ino
na tdnjko dopolni, ino to, de bi bdslijo
ljubesen dofe'gel, ino Bogu prije'ten bil.

Kaj torej je h’ kerfhanfki pravizi potrebno ?

H’ kerfhanfki pravizi je dvojiga potrd-
ba, de fe hudiga varijemo, ino de
dobro  flori  mo,  to je, de vfe Audi-
mo ino opuftimd, kar je proti boshji volji

ino Jesufovimu vtiku, ino de vfe ljtibimo
ino ftorimo , kar je po boshji volji, ino
kar nam Jesufov navuk sapoveduje.

a.) Vari fe hudiga.

Kaj je hudo ?

Pravo ino edino htido, ali pravi edin
sle'g je greh.

Kaj je greh fpl6h ?

Gre'h fpl&h je savedeni ino radovoljni
prelom b&shje sapovdi.

Koljknat je greh?

Grdi je dvojin: i.) isvirni ali pover-
bani greh, ino 2 .)  djanjfki greh.

Kaj je isvirni greh ?

Isvirni grdi je tifti gre'h, ki gaje Adam
v’ Raju ftoril ,  ino mi v’ Adamu, ino ki fe
is njega v’naf vfe isvira, ino ktiriga greha
fhtrafnige ino hude nafle'dke terpimo.

Kakfhine fo fhtrafnige ino hudi nafledki isvfr-
niga greha?

c Shtrafnige ino hudi nafle'dki isvirniga
greha fo : fmert, oflablenje vuma, nagne-
nje k’ hudimu , sguba pofvezhijozhe gnade,
veliko teshav ino britkoft. Efes. 2 ,  3. })  0-
trozi jčse fmo bili od natore. “

Kaj je djanjfki greh ?

Djanjfki greh je prelom boshje sa-

{ »ovdi, ki jo greThnik lam radovoljno pre-
omi.

174

Kak6 fe djanjfki greh' ftorf ?

Djanjfki grdh fe (lori s’ mfflimi, shelja-
mi, befellami, delmi, ali s’ opufho , kar je
kdo floriti dolshan. Modr. i , 3. „ Napzhne
mifli od Boga odldzhijo. “ Mat. 12, 3G.
„ Povem vam, de bodo ljudje od vfake
nemarne befede v’ fodni dan odgovor da¬
jali. “ Jak. 4, 17. „ Kdor ve dobro, pa ne
flori, mu je greli. “

Kakfhin raslozjiik je med djanjfkimi grehi?

Ptaslozliik djanjfkih gre'hov je ta : ne-
K tiri fo veliki ali fmertni grdhi, nek tiri pa
fo mali grelii j nektiri fo laftni, nektiri pa
ptnji grelii.

Kaj je fmertni greh ?

t Smertni gre'h je veliko prelomlenje
boshje sapovdi.

Kaj greh fofebno velik ino fmerten dela ?

Bol vedama ino bol radovoljno ko kdo
kaj hudiga flori, ino ve'zhi ko je dolshnofl,
ki jo prelomi, vezbi ino linji je tudi greh,

Kaj fhkodije fmertni greh ?

S’ fmertnim greliam sgubi dufha du*
hovno shivlenje , to je , pofvezhijuzho gna-
do boshjo, zhlovek je boshji fovrdshmk,
ino ve'zbne fmerti kriv.

Ktiri grehi fe mali soveio?

Mali grehi fe majhni prelomi boshje
sapovdi sovejo, ki fe bol is n^glize ino
nefpremiflika, kakor is hudobne volje flore',

ino ti naf ob gnado bbshjo fizer ne per-
pravijo, pa nam vender nek 61  j ko boshje
samire, ino mnoge zhafne fhtrafnige sa-
flushijo.

Sakaj fe je treba tudi malih grehov varovati ?

Varovati fe je tre'ba tudi naglih grehov:

1. ) Ker fo mali grehi, fhe tako majhni
naj bodo, vender Id boshje rasshaljenje,
ino naf per Bogu ognufijo, ino v’fhtraf¬
nige posheno.

2. ) Ker moremo perpravleni hiti, vfe
raji preterpeti, kakor Boga tudi le' s’ nar
manjfhim greham rasshaljiti.

3 . ) Ker mali gre'hi, defiravno grefhnika
oh pofvezhijozho gnado popolnama ne per-
pravijo, vender druge pofe'bne gnade boshje
nad njim ovirajo , ino grdfhnika pozhafi
v ;  vezlii ino ve'zhi grehe fpravijo. ,Sir. 19, i,
j, Kdor male rezhi sanizhuje, ho fzhafama
omagal. “

Kaj fo laftni grehi ?

Laftni grehi fo tifti, ki jih kdo fam
flori.

Kaj (o ptuji grehi ?

Ptuji grehi fo tilli, ktirih fizer ne flo-
rimo farni, ktirih pa fmo krivi, zhe druge
va-nje sapelujemo , ali zhe jih ne o verne-
mo, ko lino jih dolshm, ali ko fe nam
dajo o vre ti.

ijG

Roljknati fo djanjfki grehi?

Djanjfki grehi fo ti:

1. ) £ Se'dem poglavitnih grehov.

2 . ) t Shdft greliov v’ fvetiga Dulri.

3. ) £ Shtirje v’nebo vpijozhi gre'hi.

4. ) Devel ptujili greliov.

Rtirih fedem poglavitnih grehov je?

Poglavitnih greliov je tih fedem: 1 .)
napuh, 2 .) lakomnoft, 3.) loternija ali ne-
zhiftoft, 4-) savid ali nevofhlivoft, 5.) shertje
ino famogoltnoft , 6 .) jesa, 7 .) lenoba.

Sakaj fe tim greham poglavitni pravi?

Tim greliam fe poglavitni grehi pravi,
ker fe is vfakiga pofebej veliko drujih is-
vira.

Raj je napuh?

Napuh je preveliko domifhlovanje zhlo-
ve'ka, de je boljfhi kakor drugi, ino pre¬
velika shelja po vifokoftih.

Raj isvira is napuha ?

Is napuha isvira preljubdsen v’ farni ga J'
fehe , hrdp po hvali ino zhafti, obrekova¬
nje ino opravlanje, prepir ino kre'g, nepo-
korfhina, sanizhovanje vere ino blishniga,
oterpnoft ferzž. £ Sir. io, i5.  „ Napuh je sa-
zhelik vfiga greha; kogar fe prime, ho !
s’ vklelujo napolnen. “

Raj je lakomnoft ?

Lakomnoft je napzhina shelja po dnarjih
ino po blagu.

i77

Kaj is lalcomnofti is vira?

Is lakomnofti is vira nepokoj, svijaflit-
vo ino golobja ,  krivfza , isdajba , kriva per-
fega, nevfmilenje, oterpnoft fcrza. I. Tim.
6, jo. „ Lakomnoft je korenina vfiga hu-
! di fe' a * “

Kadaj je nezhiftoft?

'Nezhiftoft je, zlie fe kaj mifli, stelji,
govori ali flori, zli e far bi fl zb 16  vek vpri-
zho drujih bogaboje'zliih ljudi govoriti ali
ftoriti ne yupal, ino per zhemur fe le' f’ira-
moto ino ftraham da v’ Boga mifliti.

Kaj isvira is nezhiftofti?

Is nezhiftofti isvirajo ve'flini sbadi, oflep-
lenje pameti, oterpnoft volje, saprava sdravja,’
perkrajfhanje shivlenja, posablenje v’ Boga ,
obviip. I. Kor. 6, 9. ,, IN e dajte fe smoliti:
boshjiga kralje'ftva ne bodo sadobili ne kur-
birji ne preTheftniki. “

Kadaj je savid ali nevofhlivoft ?

Savid ali nevofhlivoft je, zhe je zhlo-
vek shaloften, de fe blishnimu dobro go¬
di , ino mu dobriga ne pervofhi.

Kaj isvira is savida ali nevofhlivofti ?

Is savida ali nevofhlivofti isvira fovrasht-
! vo v’blishniga, krivo natolzovanje, opravld-
| nje , obrekovanje, shaloft, zhe je blishni-
; mu dobro, vefelje zhe fe mu fhkoda godi.

| I. Petr. 2 , l. „ ( Sle'zite torej vfo hudobo s
j  vfo nevofhlivoft ino vfo opravlivoft. “

M

j

178

Kaj je shertje ino famogoltnoft?

Shertje ino famogoltnoft je napzhina
sličlja po jčdi ino pijazhi, ino zhesnemzhina
jed ino pijazlia.

Kaj isvira is zhesnemzhinofti (ali nesmafno-
fti)?

Is zhesndmzhinofti isvira rasvujsdanje,
nezliiftoft , kre'g ino kavf, saprava zhafa ino
premoshenja, satrata sdravja, oflabnoft du-
fKinih mozhi. Rimi. i3, i3. „Pofhteno
ravnajmo, kakor per be'lim dne'vi, ne
v’ zhesnemzhinofti ino pijanzhovanju. “

Kaj je jesa ?

J^sa je mozhno rasferdenje duha, ino
slielja mafhovati fe.

Kaj isvira is jese ?

Is je'se isvira zhert ino fovrashtvo, kre'g
ino prepir, smirjanje ino kle'tuv, omo¬
ta pameti, vzhafi mor ino poboj. Efes. [\,
3i. ,, V la brilkoft, togota, jesa, vfe vpitje
ino preklinovanje s’ vfo hudobo vred naj
sgine smed vaf. “

Kadaj je lenbba?

Lenoba je, kadar fe nerado ino s’ ne¬
jevoljo opravi, kar boslijo zliaft ino sveli-
zhanje nafhe dufhe tizhe.

Kaj isvira is lenobe?

Is lenobe isvira toshlivoft v’ boshji
flushbi, samuda potrebnih v m e'd ali mitel-
nov, boshjo gnado ino vezhno svelizhanje

I

sad obiti, slialort, Uavernoil , nefpokbrnolL
obvilp nad fvojim svelizhanjam. t Skriv. ra-
sod. 3  ,'  1516 . ,, Veni tvoje dela , de nifi
ne mersel, ne goret; ker torej fimlazhen,
te bom isfvojilivuft ispljunil. “

Ivtirih fheft grehov je v’ fvetiga Duha?

Grehov v’ fvetiga Duha je tih fhe'ft :

1. ) Predersno v’ bbshjo miloft grefhiti.
,Sir. 5, 4— 7 * Ne rezi: grefhil fini, ino
kaj fe mi je shaliga sgodilo ? S a kaj nadna-
mez je pomudni povrazhnik. Tudi ne rezi:
vfmilenje gofpodovo je veliko, miloftlivo
mi bo toljko grehov odpuflih Sakaj obe,
njegova je'sa, kakor njegova miloft, fte loh-
ka hitri, ino njegova jesa je v greThnika
oserta. u

2 . ) Nad bbshjo miloft j o obvupati, kakor
je bil Judesh.

3:) Snini kerfhanfki refnizi fe hraniti,
kakor fe jih je toljko Farisejov.

/j.) Svojima hlishnimu gnado bbshjo ne~
vofhlivati ( savidovati ) , ino mu je ne per-
vofluli, kakor je Kajn ni.

5.) Kepiniu opominovanju ferze' sakerkniti.
Hebr. 3, 7 . „ Zhe njegov glaf saflffhite,
ne sakerknite fvojih ferzr. “

V ’n e Ip r e o h e r n e n j u fpremifhleno oilalL

Kaj je : v’ fvetiga Duha grefhiti ?

VTvetiga Duhd grefhiti je, gnado bbshjo.

M 2

l8o

ki fe fvetimu Duhu, njemu is viru vfiga d6-
Lriga , fofebno perlaftuje, ino ki nam jo
k’ nafhimu svelizhanju dodeljuje , od febe
odrivati, ino je v’ dobro n& obrazhati.

Sakaj pravi fveto pifmo , de fo grehi v’ fvetiga
Duha teshko, ali de zlo nifo odpufhani, n&
v’tem ne v’unim shivlenju?

t Sve'to pifmo pravi, de fo grdili v’ fve¬
tiga Duha teshko, ali de zlo nifo odpu¬
fhani, ne v’tem ne v’unim shivlenju, ker
taki greThnik ve'zhi delj gnado bdshjo do
konza shivlenja same'zhe , hres gnade boshje
pa fe ne more ne poholjfhati, ne v’nebe'fa
priti.

Ktiri fo fhtirje v’ neb6 vpijozhi grehi?

( Shtirje v’ nebo vpijozhi grehi fo :

i.) Premifhleni vboj, f’ kakorfhnim je
Kajn brata Abelna vbil. „Bog mu je re'kel:

Kaj h ftoril ? Glaf bratove kervi vpije od
semlje v’ me'. “

a.) Mutafti ali fodomfki gre'h. I. Mos.

18, 20. „ Hudobija ^odomlanov ino Go-
morzov fe je toljka narafla , de po mafho- 1
vdnju md klizhe. “ Od fodomfkiga gre'ha \
fe fhe govoriti ne fme, toljkaj sopern je
Bogu ; torej fe mu mutafti gre'h pravi.

3 .) Satiranje vboshzov, vdov ino firot.
4 Sir/ 35 , 18—19. „ t Se ne vdirajo vdovi
folse. po liži 5 ,ino »e gre nje' krik soper

I

tiftiga , ki ji jih pije ? Od liz gredo v’ ne=
befa, ino Gofpod , on, ki fe da isprofiti,
ne bo imel velel j a nad njimi. “

4-) Kadar fe dnina ino saflushik delov-
zam ino naje'mnikam vte'guje ali krati. Jak.
5, 4- ,, Lejte šhetnina shenzov, she'vfhih
vam njive, ki de jim jo vdershali, vpije,
ino njih krik je do vufheT Gofpoda vfih
flvari prifhel. “

Sakaj fe tem greham v' nebo vpijozhi pravi ?

Tem gre'ham fe v’ nebo vpijozhi pravi,

i.) ker more she' grosno fpazheniga ferza
biti, de jih kdo de'la; 2.) ker boshjo pra-
vizo fofebno k’ fhtrafovanju fflijo, ino 3.)
ker je v’ fvetim pifmu od vfaziga pofe'bej
rezheno , de v’nebo po fhtrafnigi vpijejo.

Ktirih je devet ptujih grehov?

Ptujih gre'hov je tih deve't:

1. ) V’ greh fve'tovati, kakor je Kajfesh
v’Jesufovo fmert. Jan. ix , 49—5o.

2. ) Drugim greh de'lati velevdti, kar je
David ftoril, ko je Joabu , fvojimu vojvo¬
du , sve'ftiga flush&bnika Urijata per vojfki
v’nar hujim boju popufliti vkasal, de fo ga
Vbili. H. Kalj. n, 14-i5.

3. ) V’dr u j ih gre'h pervoljiti, kakor je bil
Pilat v’ Jesufovo fmert. Mat. 27.

4. ) Druge v’ greh napelavati, kakor jih
je Jeroboam, pervi Israelfki kralj, ko je

v’Danu ino Bctlu dve slate teleti poftavii ,
ino fvojim podloshnim djal: ,, To je Bog,
ktiri vaf je is Egiptovfkiga refhil, tega mo¬
lite. “ III. Kralj. 12, 28.

5 . ) Drujih, greli e hvaliti. Jes. 5  , 20.
„Gorje' vam, ktiri hudimu dobro, ino do-
brimu hudo pravite, ktiri tmo luzh ino
luzh tmo delate. “

6. ) H’ grelni rnolzhali.

7. ) Gre'ha ne fvariti, Helju enako, ki je
per gerdo bali fvojih fmov molzhal, ino jih
ni ftrahoval. I. Kralj. 3 , n 3 .

8. ) Greha fe dele'shiti, kakor fe ga je
Judesh, ki je kervave Jesufove fovrashni-
ke Jesufa lovit pelal. Mat. 2ti.

9. ) Greli sagovarjati. Prip. 17, i 5 . „Kdor
liudobnimu prav daja, ino kdor pravizhni-
ga overshe, fta oba gnufdba per Bogu. “

Kako fploh fe ptujih grehov vdeleshimo ? ,

P tuj ih greliov fploh fe vdele'shimo , zhe
fmo krivi, de jih drugi flore'3 ali zhe jih
ne overnemo, ko fmo jih overniti dolshni
ali v’ ftanu.

Sakaj fmo hudo overati dolshni?

Dolshni fmo hudo ove'rati : 1.) is Bo¬
gu dcMshne ljubesni, ki je s’gre'ham ras-
shalovan 5 2.) is ljubesni do blisliniga, kti-
r ri fe s’ greliam ob gnado ino v 61 jo boshjo
'perpravi , ino v’ zhalho ino vezimo nefre'-
»ho> poshene ; 3 .) vžzhkrat tudi; is dolsh-

nofti ftand, poftavim, ftaiifhi, vuzhenfki ,
velkfhi ali predniki, ino gofpofke.

b.) Dobro delaj.

Je tifti she po kerfhanfko pravfzhen , ktiri fe
hudiga vari je?

Kdor fe le' hudiga varije, fhe ni po
kerfhanfko pravfzhen, temozh more tudi
dobro delati. Pfal. 33, i5. „ Odverni fe
od hudiga, ino dobro delaj. “

Kaj je dobro?

Dobro je, kar je po boshji vdlji , po
boshji sapovdi. Po boshji sapovdi lb kre-
pofti ali zhddnofti, ino dobre
ddl a.

Od krepofti ali zhe'dnofti fploh.

Ktiri zhlovek je krepoften ?

Tifli je krepoften, ktiri s’boshjo gnado
pokrepzhan vfe dolshnofti do Boga, do fa-
miga febe, ino do blishniga is ljubčsni
v’ Boga rad , na tanjko ino vfeiej dopolnuje ,
ino jo to terdno ino ftanovftno voljo ima,

Kaj torej je kerfhanfka krepoft fpioh ?

Kerfhanfka krepoft fploh je dar boshji,
f’ ktirim Bog v’ zhloveltovo voljo h’ takim
delam mozh ino nagnenje daja, ktire fo po
Jesufa Kriftufa sapovdi, ino ve'zhniga shivlenja
vredne. Filip. 2 , i3. „ Bog je, de v’ val

184

tlaja oboje, hote'ti ino ftorrti, po fvoji do¬
bri volji. “

Koljknata je zhednoft ali krepoft, kar jo jemi-
fel ino voletje?

Zhe'dnoft ali krepoft , kar mifel ino
vole'tje , je le' ena; ona je vedno per-
sadjanje zhlove'ka , s’ boshjo gnado po-
krepzhanimu vfe dolshnofti is ljube'sni v’Bo¬
ga na tanjko ino vfelej dopolniti.

< S’ zliem kriftjan to edino notrajno zhednoft ali
krepoft is febe rasodeva?

kriftjan po mno-
anjib is febe ras«

oddva.

Je tedaj vezh rafpolov krepofti, ki jih je Icrift-
janu v’ djanju potreba ?

Vezh rafpolov krepofti je, ki jih je krift-
janu v’djanju potreba, nektire fo bdshje
krepofti ali zhednofti, to je, take, ki gredo
v’Boga, ino nektire fo ljuiiotizhne, to je,
take , ki gredo v’ ljudi, v’ naf ino v’ blishniga.

Ktire fo boshje krepofti ali zhednofti ?

Bdshje krepofti ali zhednofti fo te tri:
Vera, vupanje ino Jjube'sen. 1. Kor. i3,
l3. „ Oftbie pa to troje: Vdra, vupanje
ino ljube'sen; ljube'sen pa je nar ve'zhi med
njimi. “

Raj je kriftjanova vera?

Kriftjanova veha je zhesnatorna luzh,
dar hoshji, po klirim mu je vle re'f ino

To notrajno krepoft 1
gih dobrih laftnoftih ino dj

i85

gotovo, kar je Bog rasode'1, ino kar ka-
tolfhka zdrku v ve'rovati veleva, naj bo pi-
fano ali ne.

Kako fe da vera obuditi ?

Ve'ra fe da tako obuditi :

„ Ve'rijem v’ tebe , pravi , trojni Bog:
Ozhe, { Sln ino fve'ti Duh ; ktiri fi vfe
vftvaril , ktiri vfe ohranifh ino vladafh
(vishafh) , ktiri dobro plazhujefh ino hu¬
do fhtrafujefh. Verijem, de fe je fin
boshji vzhlove'zhil , o dr ef hit naf f’ fvojo
fmertjo na krishu, ino de naf fve'ti Duh
f’ fvojo gnado pofvezhuje. Verijem ino
terdim vfe, kar fi tl, o Bog! raso del, kar
je Jesuf Kriftuf vuzhil, kar fo apoftelni o-
snanovali, ino kar nam fvela rirnfka , ka-
tolfhka zerkuv ve'rovati vele'va. Vfe to ve¬
rijem, ker fi tl, o Bog! ve'zhna ino ne-
fkdnzhna refnlza ino modroft, ki ne morefh
ne golufati ne golufan biti. O Bog! po-
mnoshi mojo veho. “

Kaj je kerfhanfko vupanje?

Kerflianfko vupanje je dar boshji , po
ktirim fe vfiga f’ fveltjo od Boga nadjamo ,
kar nam je is Jesufoviga nefkonzhniga sa-
flushenja obljubil.

Kako fe da vupanje obuditi ?

Vupanje fo da tako obuditi:

„ <Se nadjam ino viipam v’ tvojo nef-
konzhno dobroto ino nilioft, o Bog! de mi

i8G

Lofh po nefkonzhnim saflushenju fvojiga
edino roje'niga finu Jesufa Kri Rufa v’ tim
sliivlenju dal, fvoje grelie fposnati, fe jili
refnizhno kefati ino fpokoriti, ino njih od-
pufhenje sadobiti, po fmerti pa vezimo
svelizhanje dofe'zhi, ino tebe oblizlije v’ob-
lizhje gle'dati, ljubiti ino neprencbama vshi-
vati. Tudi vupam od tebe potrebne po-
mozlii, vfe to dofe'zlu. Vupam to od te-
be, ker ij ti to obljubil, Tuiri fi vfigamo-
gozhen, sve'ft, nefkonzhno dobrotliv ino
vfmilen. O Bog, pokrepzhaj moje vupa-
nje. “

Kaj je kerfhanfka ijubesen ?

Kerfhanfka ljube'sen je dar boshji, po
ktirim Gofpod-Boga savoljo njega famiga
zhes vfe, blishniga pa savoljo Boga kakor
farni febe ljubimo.

Kako fe da Ijubesen obuditi ?

Ljube'sen fe da tako obuditi :

• „ O moj Bog! ljubim te is vfiga fvojiga
ferza, zhes vfe , ker fi dobrota dobrot,
nefkonzhno popolnama, ino vfe ljube'sni
vreden ; tudi sato te ljubim, ker fi v’ me'
ino v’ vfe ftvari nefkonzhno dobrotliv. Is
ferza sbeljim , te tako ljubiti, kakor fo te
tvoji nar sveftejfhi flushabniki ljubili ino te
ljubijo; s’njih ljube'senjo fklenem fvojo ne«
popobiama Ijubesen, mnosi jo v’meni, o
doM*6Uti Bog ! bol ino bol. Ker te tedaj

187

refmzhno ino ferzama ljubiti sheljim, ino
fi to terdno persadenem, mi je is ferza
shal, de fim tebe, fvojo nefkonzhno do¬
broto, ki te od vfiga ljubim, tebe fvojiga
ftvarnika, odrefheuika ino svelizliarja ras-
ferdil j bolji me , de fini grefhil, de lun
tebe, fvojiga vfigamogozhniga Gofpoda, fvoji¬
ga toljko dobriga ozhe'ta rasslialjil. Terdno
fklenem, yfih gre'hov s’vfimi greThnimi per-
loshnoftmi fe varovati, ftorjene grehe bol
ino bol obshalovati, ino nigdar vezh soper
tvojo fve'to voljo ravnati. Ysami me fpet
v’ fvojiga otroka, ino daj mi gnado, ta fvoj.
fklep dopolniti. Profim te to po nefkonzh-
nim saflushenju tvojiga bosbjiga ftnii, na-
fbiga Gofpoda ino svelizliarja , Jesufa Kri*
ftufa. “

Kadaj fe je zhlovek fofebno v’ treh boshjilj
zhednoftih ali krepoftih vuriti dolshan ?

Zhlovek fe je v’ treli boshjih zhe'd-
noftih ali krepoftih fofebno dolshan vuriti :
I.) Prezej ko fe pameti saveda. 2.) Vezh-
krat v’ shivlenju, slafti kadar kak fvdti sa*
krament prejme. 3 .) Ob hudi fkufhnjavi
soper te zhe'dnofti. 4-) Ob fmertni nevarnofti
ino na fmertni pofteli.

Rtire ljudotizhne kriftjanove krepofti ali zhed«
nofti fo fofebno poglavitne ?

Ljudotizhne kriftjanove krepofti fo te fhtiri
fofebno poglavitne: 1.) modroft, 2.) smer-
noft ali smalhoft, - 3 .) praviza, 4 *) majhno-

i88

diifhnoft. Pravi fe jim poglavitne krepofti
ino zhe'dnofti , ker jih je vfakimu kriftjanu
ime'ti treba, zhe hozhe po kerfhanfko biti
ino ravnati, ino ker is vfake njili veliko
drujih krepoft ali zhednoft is vira.

Kaj je kerfhanfka modroff?

Kerfhanfka modroft je krepoft ali zhed-
noft kriftjana, po ktiri k’ svelizhanju prave
vmedi ali mitelne isvoljnje ino prav obra¬
zila , vfiga pa fe ogible , kar ga svelizhanje
sadobiti ovira.

Raj je kerfhanfka smernoft ?

Kerfhanfka smernoft je krepoft ali
zhe'dnoft kriftjana, po ktiri vfe napzhino
ino greTbno nagnenje v’febi kroti ino sa¬
tira , ter zhafno blago ino vefelje ve'dno le
s’ me'ro vsiliva , de ferza na-nje ne tv^si.

Kaj je kerfhanfka pravfza?

Kerfhanfka pravfza je krepoft ali zhe'd-
noft kriftjana, po ktiri kriftjan is ljuhe'sni
v’ Boga vfe fvoje dolshnofti na tanjko do-
polnnje , ki mu jih gre' po Jesufovim vuku
do Boga, do famiga febe, ino do blishniga

Kaj je kerfhanfka mozhnodufhnoft?

Kerfhanfka mozhnodufhnoft je krepoft
ali zhe'dnoft kriftjana, po ktiri kriftjan, naj
bo fhe toljko napotlejov ino teslniv, is
1 jhbesni boshje dobro pozhe'na ino doshe-
nev ino vfe raji prebije, kaj! premoshe*

i8g

nje, blago ino tudi shivlenje raji sgubi’ ,
kakor bi kaj ftoril, kar ni po bosLji sa-

Ktire krepofti ali zhednofti fo fedrnim pogla=
vitnim greham nafproti ?

Pomshnoft je napiibu nalproti, rado¬
darnoft lakomnofti j zhiftoft nezhiftofti j Iju-
Lesen savidu ali nevofhlivofli j tresnoft
shertju ino famogoltnofti; poterpeshlivoft
jesi ■,  ferd ali ajfer v’ dobrimu lenobi.

Raj je pomshnoft?

Pomshnoft je krepoft ali zhe'dnoft, po
ktiri zhlovek fam od febe ino od fvojih
laftnoft fodi, kakor je, ino nima le' fvojih
fofebnoft v’ ozheTu, ter fe ne povsdiguje
zhes druge; ampak toljkanj bol fvoje
napzhnofti ino flabofti fposna, ino je torej
majhen fafn fehi, I. Petr. 5, 5. ,, Denite
fe v’pomshnoft, sakaj Bog je sopernik na-
puhnenim, ponishnim pa gnado dija.

Raj je radodarnoft ?

Radodarnoft je krepoft ali zhe'dnoft ?
ktira fe godi, kadar fe potrebnim ljude'm
rado ino koljkor fe vterpi, kaj fvojiga da»
Hebr. l3 , 16, „ Nd fposabite fe dobrotli-
vofti ino radodarnoft!$ sakaj f’takimi darovi
fe Bog dobi. “

Raj je zhiftoft?

Zhiftoft je krepoft ali zhe'dnoft , po
k-tiri fe nizh, ne mifli ino ne sheljL nizh

igo

ne rezke irio ne flori", zhefar ki fi zhlovek
vprizho pofhtenih ino bogaboje'zhih ljudi
govoriti ino ftoriti ne viipal, ali per zlii-
iaur bi fe mu le f’ ftraliam ino framoto
v’ Boga dalo mifliti. I. Tef. 4,3—5. Bosbja
volja je, de bodite fveti ino zhifti, de fe
nezluftofti varite, de vfaki fvoje telo fveto
ino podit en o obranite, ino ne vdati dufhe
v’neframne shelje, nesnabogam enako, ki
Boga ne posna'jo. “

Ivaj je ljubesen ?

Ljubezen, proti savidu ali nevofhli-
vofd , je krepoft ali zhe'dnoft, po ktiri fe
drujih dobriga ino fre'zhe ferzlino vefeli-
nid, ino jim vfe dobro slieljimo, pervo-
fbinio ino ftorimo. I. Kor. i3,4—7»  „ Lju¬
besen je dobrotliva, ljubesen ni savidna
ali nevofhliva. “ Rimi. 12 , i5. „  Vefeljite
fe s’ vefe'limi ino sbalujte s’ shaloftnimi.

Kaj je tresnoft?

Tre'snoft , proti sbertju ino famogolt-
nofti , je krepoft ali zhe'dnoft , po ktiri
zhlovek nerodno gnanje po jedi ino pijazhi
v’ febi kroti, ino oboje le' tre'sno, s’mero
v-shiva.: £ Sir. 3i , ig. „ Pravi zhlovek je
s’ malim dovdljn. ‘L V’ isgled prave tres-
nofti ino smernofli fo nam trije hebrejfki
žnladenzbi per dvoru Babilonfkiga kralja,

J  Kaj je pou-rpeshlivoft ?

Poterpeshfivoft je krepoft ali žbddnoft

po ktiri zhldvek terplenje ino sopernofti
fvojiga shivlenja v voljo boshjo vdan poter-
pi ino prebije. I. Petr. i  , 19. „  To je Bo¬
gu prijetno, zhe kdo is ljube'sni v’ Boga
nesaflusheno terplenje prebije, ino krivizo
poterpi. “

Kaj je ferd ali ajfer v’dobrim?

( Serd ali ajfer v’dobrim je krepoft ino
zhednoft, po ktiri kriftjan vefel vfe ftori,
kar boshjo zliaft ino duflie svelizhanje ti-
zhe. Mat. 25 , 21. ,, Ti sveTti hlapez ! per
malim fl bil sve'ft ino priden , nad veliko
te poftavim, pojdi v’fvojiga gofpoda ve-
felje. “

Ktire dolshnofti je Jesuf Kriftuf pofebno per-
porozhil ?

Dolshnofti, ki jih je Jesuf Kriftuf po¬
febno perporozhil, fo te':

x.) Narprej boshjiga kraljeTtva ino nje¬
gove pravize jifkati, to je: memo vfiga
drujiga fe Jesufoviga vuka bol ino bol vu-
zbiti, fe na tanjko po njem ravnati, ino
tako boshje ljube'sni ino gnade , ino ve'zh-
niga svelizhanja bol ino bol vre'dnimu per-
hajati. Mat. 6, 33 . „Ifhite nar pre'j boshji¬
ga kraljeTtva ino njegove pravize. “

2.) ( Sam febe satajiti, to je, fvoje greTh-
no naguenje satirati, hudo puftiti, fhl
toljko dobizhka ino vefMja naj daja , ino
dobro ftoriti, fbe tako naj fe vpira.

1 9 2

3. ) .Svoj krish nohti, to je , vfe terple-
nje ino sopernofti, ki fo per shivlenju po
J-esufovim vuku, voljno ino ftanovltno ter«
pdti, ino fe ne dati s’nobeno rezhjo od
njega odverniti.

4 . ) Vil e d Kriftufa hoditi, to je, po nje¬
govim isgledu shive'ti. Jesuf hozhe od ti-
ftih, ktiri njegovi vuzhenzi shelje biti: Mat.
16, 24. „ Zhe hozhe kdo sa mano priti,
naj fam febe sataji, fvoj krish sade'ne, ino
vfldd mene hodi.

5 . ) Krotkimu ino ponishnimu biti. Mat.
li , 29. „ Denlte moj jarm na-fe, ino vu-
zhlte le od mene krotkim ino ferzhno po-
nishnim biti. “

6. ) t Sovrafhnike ljubiti, jim, ktiri naf
fovrashijo, dobro ftorid, moliti sa tifte,
ktiri nal' shalijo ino preganjajo. Mat. 5 ,
44 — 45 * „ Ljubite fvoje fovrishnike, ftorl-
te jim dobro, ktiri vaf fovrashijo, ino mo¬
lite sa tifte, ktiri vaf obrekujejo ino pre¬
ganjajo, de bote fvojiga ozheta otrozi, ki
je v’  nebdfih, ktiri daja fonzu fjati po do¬
brih ino hudobnih, ino deshju iti po pra*
vizhnih ino krivlzhnih. “

Raj je ofem blagrov?

Ofem blagrov je tiftih ofem prelepih
krepoft ali zhe'dnoft, ki jih je Kriftuf, on
Gofpod, na gori vuzhll, ino savoljo ktirib,
je cljal, de blager zhloveku. s So pa tl:
Mat.. 5  ,  1—11.

1. ) Blager vbogim po duhu; dokler,
njih je neb^fbko kraljelivo, to je, blager
jim , ktiri fposnijo, de fo per vehi fbe ne¬
vedni , ino per dobrim flabi; ti namrezh
bodo moj vuk voljno na - fe vseli.

2. ) Blager krotkim; dokler, semljo bodo.
pofedli, to je, blager jim, ktiri fe ras-
shalovani ne dijo rasjesiti ; she' tukaj na
semlji bodo vefelo ino dovoljno shivlenje
imeli.

3. ) Blager shaloflnim ; dokler, potola-
sheni bodo, to je, blager jim, ktire njih
gre'hi bolje', ki jih obshalujejo; odpufheni
jim bodo njih grehi, ino vefelje jim bo.

4. ) Blager jim , ktiri fo pravlze lazhni
ino she'jni; dokler, nafiteni bodo, to je,
blager jim, ki jih dobrim ino bogaboje'-
zhim biti shene : doftgli bodo fvojiga fer-
za shelje', dobrim ino Bogu prijelnim biti.

5. ) Blager mfloftlivim, d6kler, miloft
bodo dofdgli , to je, blager jim, ktiri radi
odpufte'; tudi oni bodo greliov odpuflienje
ino miloft per Bogu sadobili.

6. ) Blager jim, ktiri fo zhiftiga ferza;
dokler, Boga bodo gle'dali, to je, blager
jim, ktiri kij gerdiga fhe ne miflijo ne
ino ne sheljč; she' tukaj na semlji bodo
Boga smiraj bol fposnlli ino ljubili; tam pa
Vekomaj gledali ino vshivali.

7. ) Blager mirnim; dokler, otrdzi bisbji

fe jim porezhe, to je, blager jim, ktiri
fo odjenjlivi ino fpravni, ki raji krivizo ter-
pe', kakor bi jo delali } b6shjo ljube'sen ino
njegovo dopadajenje bodo im^Ii.

8 ) Blager jim , ktiri savoljo pravize pre¬
ganjanje terpe'; dokler, njih je boshje
kraljevo, to je, blager jim, ktiri fo sa¬
voljo fvetofli ino bogabojezhnofti tukaj pre-
kljinovani ino fverkani: tam jih neisrezhe-
no vefelje zhaka v’ nebeTili.

Od dobrih  de'l ino njih saflu-
s h č n j a.

Kaj je dobro delo kriftjana?

Dobro delo kriftjina je dko djanje, ki
je Bogu prijelno , ino kriftjanu, ki ga ima,
saflushlivo.

Kaj fe s’dobrimi dčli sadobi?

S’ dobrimi deli fe per Bogu sadobi
pomndshenje pofvezhijozlie gnade , ter
vdzhno ino zliafno povrazhilo, ki ga je
Bog liftim , ktiri dobro delajo, is sgoli mi-
lofli obljubil. Modr. 5 , 16—17. „ Pravizh-
ni bodo vdkomaj shiveli, ino njih plazhilo
je per B6gu. Nadnamez bo sa nje fkerbel.
Torej bodo zhaftitlivo kraljeltvo, ino krono
lepdte is boshje roke prejeli. “

So dobre d^la k’ svelizhanju potrebne ?

Dobre dela fo k’svelizhanju potrebne j J

sakžj vdra bres dobrih del je mertva. Jak.
3 , 26. „  Kakor telo bres duha, je tudi
vera  bres dobrih de'l mertva. “

,Se dajo zhloveku dobre dela delati is fvoje
tnozhi ?

Dobrih del, kakorfhne fo k’ svellzha-
nju potrebne, ino per Bogu saflushzhine,
ne more zhlovek is fvoje mozhi delali,
temozh le' f’ pomozhjo gnade boshje. II.
Kor. 3, 5. ,, Ne de bi od febe samoshni
bili kaj mifliti, ino to is febe, temozh
naflia samoshnoft je is Boga. “

Kako fe morejo dobre dela opravlati ?

Dobre ddla, de imijo  saflushenje ve'zh-
niga shivlžnja per Bogu, fe morejo oprav«
lati: 1 .) v’ftžnu gnade, 2.) fvojovoljno,
3.) ne is sgol ponatornih ali nezhe'mernih
perganjkov ino fpodbadkov, ampak fofebno
savdljo Boga. Jan. i5, 4—5* ,, Kakor vin«
fka,mladika ne more fadii obroditi farna
od febe , zhe na terti ne oftane, ravno ta¬
ko tudi vi ne, zhe v’meni ne oft^nete. Jes
fim terla, vi mladike. Kdor v’meni ofiane,
kakor jes v’njem, taki obrodi veliko fadii;

' salsij bres mene ne morete nizh (dobriga)
floriti. “

Ktire fo nar fofebnifhi dobre dela?

Nar fofebnifhi dobre dela fo: molituv,
poit, ino milofkina ali almoshina.

Saka j fe molitvi, poftu ino milofhini pravi,
ds fo nar fofebnilhi dobre dela ?

Molitvi, poftu ino milofhini fe pravi,
de fo nar fofebnifhi dobre d^la, ker je
vfe v’ kakim tih treh del, kar fe d£ dobri-
ga ino saflushliviga ftoriti.

Raj je letu niolituv?

Molituv je letu vfe bogaboje'zhe pre-
mifhlovanje, vfaka mifel v’Boga, v’njego¬
ve laftnofti ino v 3  njegove dela, vfako po-
bdshno ali brumno djanje , ki fe Bog ali
fvetniki s’njim zhafte, vlako delo ali opra¬
vilo , ki fe lfzhafti boshji pozhne, ino nje¬
mu perporozhi. I. Tef. 5 , 17. ,, Neprenč-
hama molite. “

Raj je letu poft?

Letu f’ pdftam ni le me'neno, po zer^
kovni sapovdi, ali pa tudi radovoljno li
per jedi ino pijazhi kaj pertergati, temozh
po fvčtim pifmu je poft tudi , giefhno
nagnenje ino poshelenje krotiti, ino greha
fe sdershati, tudi perpuflične vshitke ino
vefelja fi kratiti, fam lebe vganjati ino sa-
tajvati, ino druge pokore opravlati. Joel. 2,

12. „Prkvi pa Gofpdd : s Spreobernlte fe
k’ meni is vfiga fvojiga ferza f’poftam, jo¬
kam ino plakam. “

~ Kaj je milofhina ?

Milofhina ali almoshina fo vfe telefne
ino duhovne vfmilene dela.

(

1

m

Rtire fo telefne vfmflene dela?

Telefnih vfmilenih del je tili fedem:

i.) Lazhne nafituvati.

а. ) Shejne napajati.

3.) Popotne prenozhovati, ino jim pri«
jasno poftre'zhi.

4- Nage oblazhiti.

5. Bolnike objifkovdti, ino f’ poftrdshbo
ofkerbeli.

б . ) Jetnike refhovld, ki fo po nedolsh-
nim savoijo Jesufoviga navtika preganjani,
kai' fe je perve zhafe kerfhanftva godilo.
Suaj pa, ko ni nihzher savoijo vere prega¬
njan , s’ le'pimi navtiki ino podvuki, s’ lju-
besnivimi opomini ino isgle'dmi perpoino-
simo, de nilizher savolj kakfhiniga hudo-
delftva v’je'zlio ne pride.

7 .) Merlizhe pokopavati, sladi pa njih
vbogim otrozhizham ino sapufhe'nzam po¬
magati , ino s’ ljubdsenjo sa njih vuk, shi«
vesh ino perhodni dan fkerbžti. Mat. 25 ,
35—4o. „ Lazhen fim bil, ino dali fte mi
je'fti j she'jin fim bil, ino napojili fte me;
popoten fim bil, ino prenozhili fte me ;
nag iim bil, ino oblekli fte me ; boln fini
bil, ino objifkali fte me $ v’ jezhi fim bij,
ino k’ meni fte prifhli. — Gotovo vam
povdm, kar kolj fte komu mojih fhe tako
niških bratov ftorili , fte meni ftorili. “

Ktire fo duhovne vfmilene dd-la?

Duhovnih vfmilenih del je tih f^dem:

i.) Grefhnike fvariti ino ftrahovati, kar
fo sladi ftarifhi, pre'dniki ali ve'lkfhi ino
gofpofke dolshni. Mat. 18, i5—17. „Zhe
je tvoj brat grefhii, idi ino pofv£ri ga
med vama. Zhe te flffhi, fi brata perdo-
bil. Zhe te pa ne flifhi, pervsami feboj
fhe eniga ali dva, de fe vfa rfoh s’beledo
dv^h ali tre'h prizh opravi. Zhe tudi teh
ne flifhi, pove'j ze'rkvi. Ako pa zerkve ne
flifhi, naj ti bo, kar ti je nesnabdg ino
ozliiten greThnik. “

a.) Neve'dne podvuzhiti, ali pafkerbe'ti,
de navuk dobojo. ( Sir. 18, l3. ,, Kdor ima
vfmilenje, podvuzhuje ino navuk daj a, ino
savržzha, paflii’ju enako zhedo vodijozhimu. w

3.) Ktiri lo v’dvovumu ali zviblu, jim
prav fve'tovati, to je, od hudiga jih opo¬
minjati , ino k’ dobrimu obudovati. ( Sir. 5 #
i4- ,, Zhe ti je vum, odgovori fvojimu
blishnhnu. “

4-) Shaloftne tolishiti ali trofhtati, to
je, prijasno jih pogovarjati ino rasvedrovati,
ino s’ vukam ljubesnivo k’ saviipanju v’ Bo¬
ga ravnati. ( Sir. 7, 38. ,, Ne opiifhaj to-
lashiti jokaj ozirih, ino bodi shaioitniia drii-
fhina. “

5.) Krivlzo s’ voljo prebiti, to je, sa»
voljo (Ionene krivize fe ne prezej rasjesiti

m

ino savreti, temozh krotkoma jo prebiti ,
ino, zhe je treba, raji kri viz o terpdti, ka-
J kor jo delati. Efes. 4 » 1—6. ,, Opomi-
( njam vaf, de f’ pohlevnoftjo, krotkotljo
ino persaneflivoftjo drugi s’drugim v* lju¬
bezni poterpite, ii vfe persadevaje , de
edmoli duha, v’miru fklje'neni, ohranite/ 1

6. ) Ktiri naf rasslidlijo , jim is ferza od«
puftiti, ker je treba pomifliti , de naf nifo
is hudobije , temozh is niglize, neve'dnofti
ino is nefpremiflika j ali de fmo farm' ob-
re'fl ino perloshnoft ddli; vfe dobro jim vo-
fhimo ino florfmo — ljubimo jih. Rimi. 13 ,
30 — 2 i. ,, Zhe je tvoj fovrashnik lazhen ,
daj mu jefli; zhe je she'jin , napoj ga. To
delaje, mu bofh sherjavzo na glavo nagre'-
nal, to je, kakor terto v’sherjavzi ga bofh
omehzhal, fram ga ho tvoje dobrote ino
Ijubesni , fposnal bo fvojo krivizo. Ne daj
fe hudimu premagati, ampak hudo s’ do¬
brim premagaj. “ jSej vfaki dan molimo:
Odpufli nam, o Bog, nafhe dolgd, kakor
tudi mi odpiifhamo fvojim dolshnikam.

7. ) Sa shive ino mertve moliti. Jak. 5 ,
iG. „ Mol/te drugi sa drugiga, de fe sve- 1
lizhate. “

Raj fo evangelfki fvdti?

Evangelfki fve'ti fo ti trije :

1.) Radovoljno vboshtvo, Mat ig,  21.
Jesuf je bogatimu mladenzliu rekel: „ Ako

aoo

hozhefh popolnama biti, icfi, poprodaj,
kar imafh, ino rasdaj med vboge : tako
bofh saklad v’nebeTih imel; potlej pridi,
ino hodi vfle'd mene. “ _ .

a) Vddna zhiftoft. Mat. 19, 12. ,, Jih je,
ki fo fi savoljo boshjiga kralj eftva nesakon-
fki (Mn naloshili. Komur je to ftoriti dano,
flori. “ I. Kor. 7, 25—26. ,, Kar divifhtvo
tizhe, nimam gofpodove sapovdi. Tode
fvdt pa dam, ino te'ga jeft, njegov sve'fti
flusliabnik, ki mu je apoftelftvo savupal.
Me'nim torej, de je to savoljo pridijozhe
flifke dobro zhlovdku, tako biti. “

3 .) Ve'dna pokorfhina pod duhovnim
pre'dnikam. Mat. iG, o.!\.  ,, Zhe kdo hozhe
sa mano priti, naj fam febe sataji, sade'ne
fvoj krish, ino hodi vfle'd mene.

Sakaj fe tem trem dtSbrim delam evangelfki
fveti pravi ?

Tem tre'm dobrim de'Iam fe pravi evan-
gdlfki fvdti, ker fo v’ evangeliju poliimini
ljude'm le' fvetovani, ne pa sapove'dani, de
bi toljkanj loshej ino varnifhi kerfhanfko
pr avizo ino popolnamoft sadobili.

adr

PETO POGLAVJE.

OD ( SVETIlt SAKRAMENTOV.

c Se da zhloveku is fvoje mozhf v’Boga varova¬
ti , va-nj vupati, ga zhes vfe ljubiti, ino kerfhan-
fko pravizo sadobiti ?

Zhlovefeu fe ne d& is fvoje mozhi ne
v’Boga ve'rovati, va-nj vupati, ino ga od
vfiga ljubiti, ne kerfhanfke pravize sadobiti •
nad isvirnim grčham namrezh je nafh vum
oflabel, de boshjih laftnoft ino boshje volje
ne more ne prav ne po potrditi fpasnavati,
ino nafha volja fe je od dobriga v 7  hudo
sagnila , vfi fmo pred Bogam v’krivizo ino
fhtrafnigo prifhli.

Kdo le nam lohka da fpet dobrim, brumnim,
Bogu prijetnim ino vekomaj svelizhanim biti?

Le' farno Bog nam lohka da ino po¬
maga fpet dobrim, brumnim, Bogu pri¬
jetnim ino svelizhanim hiti.

Kdo nam je to boshjo pomozh obljubil ino sa-
dul.il ?

Jesuf, nafh odrefhenik, nam je to
boshjo pomozh obljubil, pa f’fvojim ter-
plenjam ino fvojo fmertjo sadobih

Kako fe sove ta»boshja pomozh, ki nam je
po - nji dano fvetim, Bogu prijetnim ino veko¬
maj svelizhanim bili?

Ta bdshja pomozh, po klili farni je

20 *

liam dano fvetim, Bogu prijetnim ino ve¬
komaj svelfzhanim Liti, fe pofvezhijdzha
gnada sove.

Kdo pofvezhijozho gnado v’ naf daja ?

4 Sve'ti Duh, on isvfr vfe fve'tofti, po*
fvezhijozho gnado, zhlovdka pofvezhovžje,
v’ naf daja.

Ktire vmedi ali mitelne je Jesuf Kriftuf po*
ftavil, de pofvezhijozho gnado boshjo sadoblju*
jemo ?

Jesuf je fe'dem fve'tih sakramčntov po-
ftavil, de k’ fvojimu pofvezhčnju po - njih
pofvezhijozho gnado bdshjo sadobljujemo,
namrezh : 4 Sve'ti kerft, fveto birmo , fve'to
reThnje telo, fve'to pokoro, fvčto pofledno
olje, fve'to mafhnikovo pofvezhovanje, fveti
sakon.

Kako naf fveti sakramenti pofvezhujejo.

t Sve'ti sakramenti naf pofvezhujejo, ker
jih nekaj pofvezhijozho gnado v’ naf da
ino zhlove'ka opravfzhi, to je, odpufhč*
nje grdhov ino mozh nam do ve'zhniga sve-
lfzhanja dodelje', nekaj pa jih to gnado
v’ naf pomnoshi.

Ktiri sakramenti dajajo v’ naf pofvezhijozho
gnado , ino zhloveku opravfzhenje ?

Pofvezhijozho gnado v’ naf, ino zhlo-
ve'ku opravfzhenje, dafta sakrament fve'tiga
kerlla ino fvdte pokore.

Kako torej fe pravi tema dvorna fvetima sakra-
mentama ?

Sakramentu fvetiga kerlta ino fvete po¬
kore fe sakramenta mertvili privi, Iter
gr^fhnika , po duhu mertviga, k’ vdzhuimu
shivlenju obudita, de mu pofvezhijozho
gnado, ki je dufhino shivlenje , is noviga
dode'ljita.

Po ktirih sakram&ntih je pofvezhijdzha gnada
boshja v’nat pomnoshovana?

Po sakramentu fvete birme, f. refhni-
ga tele'fa, f. pofledniga olja, f. mafhniko«
viga pofvezhovanja ino f. sakona je pofve-
zhijozlia gnada, ki jo jih prejemaje she
ime'ti moremo, v’naf pomnoshovana.

Kak6 fe savoljo tega tem petim f. sakramentam
pravi?

Tem petim f. sakramentam fe savoljo
tega sakramenti shivih pravi, ker morejo ,
htiri jih prčjmejo , pofvezhijozho gnado, to
dufhino shivlenje, she' ime'ti.

Kaj je Jesuf naredil, de fe ljudje, ki fmo te¬
lo, te v’fe prejete notrajne netelefne gnade boshje
vunaje preprizhamo ?

De fe ljudje', ki fmo telo, td v’fe' pre¬
jele notrajnje netelesne gnade boshje vu¬
naje preprizhamo, je Jesuf fe'dem svu-
najnjih opravil narddil, je va - nje hoshjo
gnado djal, ino je f’temi snamenji notraj-
nje pofvezhenje, ki ga v’uaf ravnijo, vu¬
naje osnazhih

Kaj torej je salcrament fploh?

Sakram&nt je od Jesufa Kriftufa V na-
fliimu pofvezhenju poftavleno svunajnje
snamenje notrajnje gnade, ki jo v’naf da.

Kaj gre k’ fvetim sakramentam , k’ vfakimu ?

K’ vfakimu fvelimu sakramentu gredo
tri rezhf: svunajnje snamenje, ndtrajnja

bdshja gnada, ino de je to vunajnje sna*
menje notrajnje boshje gnade od Jesufa
Kriftufa k’ nafhimu pofvezhenju poftavleno.

Od koga imajo fveti sakramenti fvojo mozh ?

t Sve'ti sakramenti imajo od Jesufa Kri-
flufa, ktiri jih je dal, fvojo mozh.

I. Od sakramenta fvdtiga
k e r f t a.

Kaj je Jesuf Rriftuf, preden je v’nebdfa fhel 9
Tvojim apofteinam ino vuzhenzam vkasai ?

Jesuf Kriftuf je, preden je v’ nebela
fhel, fvojim apofteinam ino vuzhe'nzam
vkasal: Mat. 28, 19. „ Pejte po vfim fve-
tu, vuzldte vfe narode, ino kerfhujte jih
v’ imenu Ozhe'ta, ,Sina ino fveliga Duha. “

Apoftelni pa ino vuzhenzi kaj fo ftorili ?

Apoftelni ino vuzhenzi, ko fo bmkufht-
ni prašnik darove fvetiga Duha prejeli, fo
po Jesufovim povelju fhli med vfe naro¬
de, ino fo, evangelj osnanovaje, tifte , kti¬
ri fo. v’ JesufeH.vuk verovali .ino po njem

2o5

shiveti fklenlii,' s’ vodo obljlli, ino s raven
befede isrekovali: Jes te kerftun v 3  imenu
Ozheta, ( Sina ino fv^tigaDuha, to je }  ker-
ftdi fo jih.

Kdo je to vunajno djanje poftivil?

To vunajno djanje je Jesuf poftavil.

Kaj da kerft po Jesufovim vuku?

Kerft:

1. ) Odptifha isvirni ali povdrbani greli
ino vfe druge pred kerftam ftorjene gre'he
s’ vfimi ve'zhnimi ino zhafnimi fhtrafnigami
vred. Apoft. djanj. 2 , 38. „ £ Spreobermie
fe , ino vlaki vaf fe daj kerftiti na Jesufa
Kriftufa ime', v’ odpufhanje grehov.

2 . ) Nafho dufho navda s’gnado boshjo,
f’ ktiro opravizlieni, fe boshji otrozi, ino
de'dizhi ali ve'rbje ve'zhniga svellzhanja sgo-
dimo. Tit. 3, 5— 7 . „Bog naf je f’kopijo
prerodltve ino prenovitve fvdtiga Duha
o tel, de fmo fe s’ njegovo gnado opravl-
zbeni dddizhi po vupanju sgodlli vezbniga
shivlenja.

3. ) Ktiri fve'ti kerft prejmejo, ftopijo
v’Jesufovo ze'rkuv, ino fe nje'ni vudje'sgo-
de'. Ap. djanj. 2 , 4l—4‘2- » Ktiri pa fo
Jesufov navuk voljno na-fe vsdli, fo bili
kerfheni. Ino okolj trdh jesarov dtifh je ti
dan v’  zeTkuv preftopllo. Ino prebivali fo
v’ vtiku apoftetnov , y’  medfebojni ljubešai,

206

v’preje'mlianji fvetiga reThniga teleTa, ino
v’ molitvi.“

4-) V’dufho fe neisbrifliv sasndmik vtifne j
torej fe fvdti kerft ne more vezh kakor en¬
krat velaje ino bres fmertniga gre'ha prd-
jeti-

Ktiri fveti sakrament fe more nar pervizh pre¬
jeti ?

( Sve'ti kerft fe more nar pervizh pre¬
jeli, ker more zhlovek pre'd po kerftu
v’ Jesufovo ze'rkuv priti, prdden mu je
dano kak drug fvet sakrament prejeti.

Ktiri fveti sakrament je nar potrebnifhi ?

Sakrament fve'tiga kerfta je tudi nar
potrebnifhi, ker bres ive'tiga kerfta nih¬
zher, fhč noben otrok, svelizhan biti ne
more. Jan. 3, 5. „ Gotovo , gotovo vam
povem : Zhe ni kdo prerojen is vode ino
is fve'tiga Duha, ne more priti v’ hoshje
kralje'ftvo. “

Sakaj ne m6re nihzher, fhe nob£n otrbk ne,
bres kerfta svelizhan biti?

Bres kerfta ne m6re nihzher, fhž no¬
ben otrok ne, svelizhan biti, ker imajo vfs
ljudje', ino pa fhč tdki majhini otrozi is-
virrti ali poverbani grdi nad feboj.

Kaj torej je kerft?

Kerft je pervi ino nar potre'bnifhi fvd«
ti Sakramentper  ktirim je zhlovek po
tbdi ino po b&sbji befedi od isvlrniga grd-

ha, ino od vfih drujih djhifkih grehov
ozhifhen, zhe jih je pred kerftam kaj fto-
ril, ino v’ Kriflufu v’ nž>vo flvžr k’ vezhni-
mu shivlenju prerojen ino pofvezhen.

Kdo fme kerfhovati?

V’ nii fmd vfaki kerftfti; drugdzh pa
imajo le' fhkofje ino fajmefhtri pravizo
kerfhovati ; f teh perpufhenjam fmdjo pa
tudi drugi mdfhniki ino djakoni kerfho¬
vati.

Raj mdre ftoriti, kdor kerfhuje f

Kdor kerfhuje, more 1.) mifel imeti,
po naredbi ino volji Jesufa Kridufa ker-
ftiti. 2.) More zhlove'ka, ki ga kerfhuje,
f’ pravo vodo obljiti. 3 .) Obljivftje te be-
f£de isrekovati: Jes te kerftfm v’ imenu
Ozhe'ta, ino ,Sma, ino fve'tiga Duha.

Kaj m6re zhlovek ftoriti, ktiri h6zhe kerfhen
biti, zhe fe shd pameti save?

Zhldvek, ktiri hozhe kerfhen hiti,
zhe fe she' pameti save, more:

r.) Nar potre'bnifhi ve'rine refnfze veji¬
ti,’ino va-nje verovati. Mat. 28, 19. poj¬
dite, vuzhfte vfe narode, ino kerfhujte
jih — ino vuzhfte jih vfe dershati, kar fim
j vam sapovddal.

2.) Voljo imdti, vud zdrkve Jesufa
Kriftufa biti. Ap. djanj. 2, 4 ** „ Ktiri pa
fo Jesufov nitvuk voljno na-fe vseli, fo bili
kerfheni. “

3. ) £ Švojih gr<5li O v fo kefiiti. Ap. djanj.

2  , 38. ( Spreobermte fe , ino vfaki vaf fe
daj na ime Jesufa Kriftufa v’ odpufhenje
grdhov kerftiii. “

4. ) ( Skleniti, ino pa tudi s’befcdo ob¬
ljubiti , de bo do konza po kerflianfko
shivel. Rimi. 6 , 3. „ Ne ve'fte, de fino,
kdljkor naf je na Kriftufa Jesufa kerfhe-
nih, kerfheni v’njegovi fmerti ? Sakaj po
kerftu fmo s’ njim v’ fmert pokopani, de,
kakor je Jesuf v’ ozhe'tovo velizhaftvo od
mertvih vftal , tudi mi v’ shivlenja novoti
ravnamo. “

Kdo namčfti otr6k ftori to obljubo?

NameTti otrdk ftore' botri, ki fo jim
per kerftu ,  obljubo, vfe fpolniti, h’ zlie-
mur kerft savesuje.

( Smo botrov obljubo dolshni fpolniti?

Dolshni fmo obljubo bdtrov fpolniti,
pa fpodobi fe fhe , de per kerftu ftorjeno
obljubo vezlikrat ponovimo, ino to:

1. ) Kmalo ko fe fvoje pameti savenio.

2 . ) Ob rojftni obletnizi , ali dan fvojiga
godu.

3. ) Pred fveto Birmo.

4 -) Pred fpovedjo ino fvetim obliajilam ,
ino vezlikrat v’ šhivlenju.

Kako fe da per kerftu ftorjžna obljuba po¬
noviti?

Per kerftu ftorjeca obljuba fe tak6 da i

209

ponoviti: ,, Verijem v’ Boga Ozheta, ( Si-
nu ino fvetiga Duha, Verijem v’ Jesufa Kri-
ftufa , edinorojeniga finu bdslijiga, ki je
Bog ino zhlovek obojekmalo f  ki je zlilo-
! veThki rod f’ fvojim terplenjam ino f’fvojo
fmertjo odreTbil. Vfe verijem , kar je Bog
raso del, kar fo Jesuf ino njegovi apoftelni
vuzhili, ino kar katolfhka zerkuv, ki ji
vud hiti ino vud do fmerti o fiati sheljfm,
ve'rovati veleva. Odpovem fe is zeliga ferza
hudizhu, njegovimu napuhu ino vfimu nje-
govimu djanju. Tudi odpove'm fe vfim gre-
ham, ino sapelfvim fvehovim vukam." Sklje-
neno mi je, po kerfhanfko shive'ti. Bog
pokre'pzhaj me per mojim fklepu s’ fvojo
mogozhno gnado. Amen. “

J Kaj je botrov dolshnčft ?

Botrov dolshnoft je tifte, ki fo jim per
kerftu bili, zhe fta'rifhov nimajo, ali zhe
fo flarifhi samkarni, v’ kerfhanfki vc'ri
terdno podvuzhiti, ino k’ vfimu dobrimu
liakljanjali.

Kako fe da velikim svelizhanim biti , ktiri
nimajo perloshnofti po vodi v’ djanju fvetiga ker-
fta prejeti ?

Velikim, ktiri nimajo po vodi perlosh-
nofti v’ djanju fve'tiga kerfia prejeti, fe da
svelizhanim biti, i.) f’ kerftam po sheljah ,
2.) f kerftam po kervi.

Kaj je kerft po sheljah?

Kerft po sheljah fo hrepenezhe sheljc',

210

sakrament fvetiga kerfta po vodi, zli o Li bi¬
lo mogdzhe , v’d jan ju prejeti; tode per
teh. sheljah fe more popolnama ljubcsen
v’ Boga -, ino pravi kabali prava gre'vnjiga
nad ftorjenimi grehi imeti.

Kaj je kerft po kervi ?

Kerft po kervi je, zhe bi kdo, kdor
ni kerfhen, ta sakrament fizcr rad prejd,
pa ga ne more, di  pa kri ino shivlenje sa
vero ino Boga, kar fe je perve zhafe ker-
fhanfke vere ob preganjanju pogodim go¬
dilo.

II. Od sak ramen ta fve'te birme.

t So apoftelni ino Jesufovi vuzhenzi po njegovih
fovrashnikih veliko terpeli ?

Apoftelni ino Jesufovi vuzhenzi fo po
njegovih fovrashnikih veliko fverkanja ino
preganjanja, ino ddftikrat fmert, de nikolj
take, terpeli.

Kdo je apoftelne ino Jesufove vuzhenze po-
krepzhal, de fo Jesufov navuk ftanovitno pri-
zhali .ino po njem shiveli ?

{ Sve'ti Duh v’ binkufhtni prašnik je po
Jesufovi obljubi apoftelne ino Jesufove vu-
zhe'nze f’ fvojo gnado pokre'pzhal, de fo Je¬
sufov navuk ftanovitno prizhali, ino po njero
shiveli.

211

V’zliigžvi volji torej je Lilo, tudi vfe druge
Jesufove verne v’ veri pokrepzhati ?

V’ fvetiga Duha volji je bilo , f' fvojo
gnado tudi vfe druge Jesufove verne v’ ve'ii
pokrepžhati.

Raj tega nam fveto pifmo tudi ržf pove?

•Sveto pifmo nam pove', de fo pervi
kriftjanje re'f to fofebno krepkoft in o m ozir
Vere od fve'tiga Duha prejemali. — Ko je
vuzlienez Filip v’ { Samarifhko mefto prilile! j
ino ondi Jesufov vuk osnanuje, jih ga je
veliko na-fc vselo, ino fe kerfliti dajo. To~
de fhe pofebne krepkofli ino mozhi per
veri fo potrebovali, de jo per vfirn prega¬
njanju--flanOvituo povedo, ino de po-nji
shive'. Torej apollelna Pdter ino Janes pri¬
deta s’ Jerusalema, ino fta na kerfhene
t Samarjane roke :  poloshila, ter nad njimi:
molila, ino gnado fve'tiga Duha prejmejo.
Ino tako fo bili birmani, to je, v’veri po-
krepzhani, de fo jo ftanovitno pove'dali, ino
de fo po - nji shiveli. To fvdto djanje fe:
fve'ta birma s6ve. Ap. djanj. 8, i/j—17.

Kdo je pene kriftjane birmovul ?

Apoftelni fo perve kriftjane birmovali
Romu je danafhne dni dano birmovati?

Danafhne dni je v’redu le fhkdfhm
dano birmovati, ker oni na tailjko fo na-
ftdpnikr. apdftelnov. - - - --

O s

212

Kako fhk6f birmujejo ?

( Shkdf nad bfrmanzmi roke rasproflre
ino fvetiga Duha va-nje klizhejo. Potlej
bhmanzovo zhčlo f’ Cveto  krishmo poma-
shejo, poloshd rokd na-nj, ter nad njim
molijo , ino ga nekoljko na liže vdarijo
v’snamenje, de naj ve'ro vMesufa, fhe tako
naj bo fverkan ino preganjan, vfelej flano-
\ftno povd, ino de naj po-nji shivf.

Kaj da birma?

Birma po Jesufovim vuku pofvczhijozho
gnado pomnoshuje, ino v’ kerfhenka fhe to
pofebno da, de kerfhenik vero llanovft-
no pove, ino de po-nji shivf; vtifne tudi
v !  dufho neisbrifliv sasnamik, torej fe vezh
kakor enkrat ne more preje'ti. II. Kor. l ,
21—22. „Bog naf je s’vami v’ Kriftufu po-
krepzhal ino pomasal; ino pa sapezhatil naf,
ino (fvetiga) Duha saftavo je v’nafhe ferza
dal. te

Kaj torej je fveta birma?

£ Sve'ta birma je sakrament, per ktirim
fe kerfhenik f’ poklado rok , fvdto krishmo
ino boshjo hefe'do od fvetiga Duha v’bdshji
gnadi pokrepzha, de fvojo vero ftanovftno
pove', ino po nje'j shivf.

Je fvdta birma k’ svehzhanju nefkonzhno po¬
trebna?

£ Sve'ta birma ni fizčr k’ svelfzhanju ne¬
fkonzhno potrebnaj pa savoljo po njej da-

t

.

(

2  13

Janih gnad fe je v Taki vari šamuditi, kdor
jo ima perloslinod prejeti.

tudi k’ fveti birmi botri jemlo ?

Tudi k’ fve'ti birmi fe botri jemlo , Izti¬
rili dolshnoft je, birmanze k’dobrimu na-
kljanjati , od liudiga odvrazhati, ino vezh-
krat v’ obljubo opomnovati, de vero liano«
vitno povedo, ino de po njej shivd.

Kakfhini more zblčvek biti, de fveto birmo
po vrednim prejme?

De fe fve'ta birma po vrednim prejme,
morejo sladi odrdfhcnzi v’ teri, ino kar ta
fve'ti sakrament t.izhe, terdno podvnzhcni,
ino v’ danu gnade boshje biti; tudi fhe
s’molitvijo, kakor fo fe apodelni, ino s’dru-
gimi dobrimi deli fe jim grd k’ njej per-
pr^vlati.

Kaj je po fveti birmi ftorfti ?

Po fve'ti birmi fe je treba Jesufoviga vuka
bol ino bol nafposnavati, smiraj bol na tanj-
ko po tem vuku shiveti, s’ gnado fveti ga Du¬
ha fe v’djanju derniti, ino fe po nizhemur
od vehe v’Jesufa ne lozhid dati.

III. Od sakrament a prefve'tiga
r e' f h n i g a t e 1 e' f a.

,Sc potrebuje flabi zlilovek v’dobrim vezhkrat
pokrepzhovati ?

c Slabi zlilovek fe potrebuje vezhkrat
s’gnado bdshjo v r  dobrim pokrepzhovatk

2i4

Je Jesuf fvojim vuzhenzam 'ino vernim kako
tjiklhino duhovno pokrepzhovalo obljubil?

' Jesuf je fvojim vuzhenzam ino vernim
tako duhovno pokrepzhovalo obljubil. Ko i
je nekadaj v’ pufliavi vezh jesarov ljudi
s’ malo to kruha iup rib zliudodelno iiaJil.il,
je, veliko ljudi sa njim vrelo. Jesuf torej
jim rezhe: „ Jifhete me, ker bi shivotni-
ga shivesha radi. IfhJte raji shivesha diilhi.

Jes fon pravi kruh, ki sknehef pride. Mo¬
je telo je refmzhno je'd , ino moja kri ref-
nizhno pijazha. Kdor moje telo je, ino
mojo kri pije, ho po meni pokrepzhan ve%
komaj slovel. “ Jan, G , 48 —70.

Kadaj je Jesuf to obljubo fpolnil?

- Per pofle'dni vezhelji, nekoljko pred
fvojim terpleirjam, je Jesuf prijel kruh
v’ Ivo j e p refve te roke', sahvalil nebeflikiga
ozheta, slomil, ino fvojim apoftelnam ras-
dal, rekozh; „Nate, ino jej te to vfi; sakaj
to je moje telo, ki bo v’ fmert sa vaf da¬
no. “ Potlej prime kelh sivinam v’njem,
sahvali nebel likiga ozheta, ino rezhe : „ Na¬
te, ino pite vfi is njega; sakaj to je moja
kri , kri noviga sakona, ki bo sa vaf ino (
sa njih veliko preljita v’odpufhanje greliov.

To delajte meni v’ fpomin.“ Mat. 26, 26—2-S.
Mark. i 4 > 12. Luk. 22,  17. L Kor. u.
jj—2G. ,

210

V'kaj je vfigamogozhni Jesuf kruh ino vino

fpremenil Z

Kruh ino vino je vflgamogozhni Jesuf
v’ fvoje shivo telo ino v’ fvojo shivo kri
fpreme'nil 3 pa podobe kruha ino vina fe
nifte fpremenile.

Komu fe pravi podoba kruha ino vina?

Kruha ino vina podoba fe pravi vltmu,
kar fe vunajniga pozhutkam da obzhutiti,
namrezh, kar fe per kruhu ino vinu vidi,
otiple, okuli ino obduha, zhefar fe ni nizh
fpremenilo ,  defiravno pod tema podobama
ni bilo vezli ne kniha ne vina prizhijozhi-
ga , temozh bilo je pravo telo ino prava
kri Jesufa Kri (tufa po teh podtfbah vpri-
zho.

Komu je Jesuf oblaft dal delati, kar je on fto-
ril per pofledni vezherji ?

Jesuf je fvojim apoftelnam ino vfim njih
naflednikam obla'!! dal delati , kar je on
ftoril per pofledni vezhehji, to je , kruh
ino vino fpreminjati v’ njegovo shivo telo
ino v’njegovo shivo kri, ker jim je djal:
„ To delajte meni v’ fpoinin. “

( So apoftelni ino Jesufovi vuzhenzi tudi delali
po ti oblafti?

Apoftelni ino Jesufovi vuzhenzi fo tudi
delali po ti oblafti. Sberali po Jesufovim
povelju fo fe s’vernimi vred, sadnjo v.e-
zherjo fo obhajali, fvojo dufho pokrepzhat
to nebdfhko jed prejemali, pa mil lili

2l6

fo v’ svelizharjove vuke ino isglede, v’ nje¬
govo terplenje ino v’ njegovo fmert.

Kdo ima danafhni dan oblaft, kruh ino vino
v’ Jesufovo telo ino Jesufovo kri fpreminjati?

Danafhni dan imajo fhkofje ino m a kli¬
niki oblaft , kruli ino vino v’Jesufovo telo
ino Jesufovo kri fpreminjati, ker fo ha-
fiedniki apoftelnov: ino to nebefhko jed
tudi vernim, de jih shivi ino okrepzbava,
podajati.

Kako fe fpreminjenje sgodi ?

( Spreminjenje fe sgodi, kadar mafhnik
per fvdti mafhi nad krftham Kriftufove be-
le'de : „ To je moje telo, ki bo sa vaf da¬
no, “ isrezhe j ino nad vinam Kriftufove be- j
lede : „ To je ke'lh moje kervi, ki bo sa
vaf ino sa njih veliko v’ odpufhanje gre¬
hov preljita. “

Kaj ftore te po mafhniku isrezhene befede ?

Te po mafhniku isrezhene befede fto¬
re is vfigamogozhne Kriftufove volje , de
kruh ni vezh kruh, ampak de je telo Je¬
siha Kriftufa ; ino de vino ni vezh vino ,
ampak de je kri Jesufa Kriftufa; pa podoba
kruha ino vina fe ne fpremeni.

Kak6 fe temu prefvetimu djanju pravi ?

Temu prefvetimu djanju fe sakrament
fve'tiga reThniga teleTa pravi , ker fta tukaj
kruh ino vino v’ravno tifto Jesufovo telo
fpreminjana, ki naf je JesufKiiftuf na kri-

I

* r 7

shu po njem odreThil, ino V  ravno tifio
kr/, ki jo je na knshu sa naf preljil.

Itako je telo ino kri Jesufa Kriftufa po podobi
kruha ino vina vprfzho ?

Po podobi kruha je Jesufa Kriftufa shi-
vo telo , torej tudi njegova kri ino dufha
vprizho. Po poddbi vina je tudi tel6 Je-
sula Kriftufa, ne le' kri, vprizho; po obe'h
kmalo ino po eni, po ktiri fi bodi , teh
dveh podob, ino pa po vfaki fhe toljzhkini
bitvizi podobe je vef Kriftuf prizhijozh po
Bogu ino zhlove'ku.

Kaj fe is tega vuzhimo ?

Is tega fe vuzhimo: r.) de gre Jesufa
Kriftufa moliti v’ prefve'tim sakramentu fve-
tiga reThniga tele'fa. 2 .) l)e ze'liga Jesufa
Kriftufa, to je, njegovo telo ino njegovo
kri prejme, kdor sakrament Ivetiga reThni-
ga tele’fa tudi Je' po eni podobi, ali pa tu¬
di le' nekbljko fve'te hoftje savshije. 3.) De
je Jesuf Kriftuf, dokler podobe ne minejo,
smirain po-njih prizhijozh.

Sakaj je Jesuf Itriftuf fveto refhnje telo po po¬
dobi kruha ino vina poftavil, defiravno je Jesuf
po vfaki pofebej vef vprizho?

Per sakramentu fve'tiga reThniga tele'ia
gre' dve' rezhi, ki jih ta sakrament v  fe'
fklje'ne, na tanjko lozhiti: 1 .) vofer ali da-
rituv fve'tiga reThniga leleTa, ino 2.) fvdto
obhajilo.

Koljko podob je k’vofru ali daritvi potreba?

K’ vofru ali daritvi fvete mafhe je obo¬
je podobe treba.

Sakaj je k’vofru ali daritvi fvete mafhe oboje
.podobe treba?

Sato je k’ vofru ali daritvi fvdte mafhe
oboje podobe treba, ker fe per daritvi fve¬
te mafhe Jesuf Ki ihuf, sa naf na krisliu
, vmervfhiga, po fvojim sa naf na krishu da¬
nim t.elefn, ino po fvoji sa naf na krishu
preljiti kervi v’ ravno tihi pravi ino ref-
nizhni dar nebeThlumu ozhetu opravla, ki
je sa naf na krishu va-nj vmerel; kar fe
more po Jesufovi lahni naredbi v’ shiv ino
refnizhni fpomin Jesufove na krishu ftorje-
lie, ino na altarju nebefhkimu ozhetu sa
naf v’ dar nofhene fmerti po podobi kru¬
ha ino vina narasno goditi.

Je tudi k’ obhajilu oboje podobe treba ?

Vfako obhajilo, godi naj fe med ma¬
lho ali svunaj mafhe, je prejeluv na al¬
tarju per malhi oprdvlene daritve. Pa rav¬
no sato, ker je Jesuf Kriftuf per daru fve¬
te mafhe ob eni ino ob drugi podobi po
JBogu ino zlilove'ku zel vprizho, ni po¬
trebno, de bi ga vfaki kri h jan per f. ob-
hajilu po oboji podobi prejemal. Po eni
kakor po obeli ga vfiga , ino to sa naf na
-krishu vmervfbiga , pa nizh vezli vmerjo-

f

219

zhiga , s’vfimi dobrotami ino gnidami prej¬
memo, ki nam jih je na kri s Im sadobil.

Sakaj je Jesuf Rriftuf sakrament fvetiga refh¬
niga telefa po podobi kruha ino vina, ne po po¬
dobi telefa ino kervi poftavil ?

Salo je Jesuf tako obernil, ker ta fve'-
ti sakrament ni dan , de bi fi zhlovek tru¬
plo nalitih Taka jed Jesufoviga mefa ino
pituv njegove kervi bi nizh ne pomagala.
Ampak v’ to je Jesuf Kri (tuf ta sakrament
poftavil, de fe refniza fkljenitve Boga
f zhlove'kam ino zlilo veka s’ Bdgam po Je-
sufu sa naf vmervfhim v’ ozhe'h ino vunaje
godi. Kakor jedeni kruh ino pito vino
v’ je'dza prejde, fe va-nj rasshivi, ga
s’ mozhjo navda, ino vef zhlovek fe ga
navdele'shi : tako fe je hotel tudi Jesuf Kri-
ftuf per tem sakramentu po Bogu ino zlilo-
ve'ku s’nami ftnnati, ino de fe je temu
refnizhno ino vidno goditi mogozhe, per
sakramentu fvetiga refhniga telefa podobo
kruha ino vina na-fe jemati.

Zhimii torej je Jesuf Kriftuf prefveti sakrament
fvetiga refhniga telefa poftavil ?

Jesuf Kriftuf je prefveti sakrament fve-
liga refhniga telefa poftavil: i.) v’ fpomin
lvojiga terple'nja ino fvoje fmerti. Luk. 22  ,
io. „ To delajte meni v’ fpomfn. “ 2 -)Du-
fham vdrnih kriftjanov v’ shivesh ino hrano
k’ vezhnimu sliivlenju. Jan. fi , 54—55.
„ Gotovo , gotovo vam povem; zhc ne je-

220

fte mefa zhlovekoviga fmu, ino ne pijete
njegove kervf, ne hote irndli shivlenja v’ Te¬
bi. Kdor moje mefo je, ino pije mojo
kri, 6n ima ve'zhno shivlenje, ino oshivel
ga bom pofledni dan. “

Ktire gnade fe sadoblujejo, zhe fe fveto refh-
nje telo po vrednim prejme ?

Gnade, ki fe sadobljujejo , zhe fe fve'«
to reTiinje telo po vrednim prejme, fo te:

1. ) Pofvezhijozha gnada fe v’naf pomno-
sbi, nč ld ohrani.

2. ) Ktiri ga po vrednim prejmejo , feKri-
flufa po Boga ino zhloveku, njegoviga sa-
fjushenja, ino njegove bdskje m oziri na-
vsamejo. Jan. (J, S'].  „ Kdor moje telo j 6,
ino mojo kri pije, oflane v’ meni, ino jes
v’ njem. “

3. ) Godi fe po Jesufu ozhltna ino shiva
fkljenituv Boga s’ obhajenzam ino obha-
je'nza s’ Bogam.

4. ) Nafha dufha fe k’dobrimu oshivl ino
pokrepzlia.

5. ) Od majhinih greliov fe odpravimo.

G.) Hddo poshelenje fe v’ naf smanjfha

ino mlnuje.

7.) Odpre fe nam ve'zhno shivlenje.

Kaj tedaj je prefveti sakrament fvetiga refhni-
ga telefa?

Prefve'ti sakrament fve'tiga re'/hniga te¬
lefa je nar fvetejfhi sakrament j je pravo

3‘2l

telo ino prava krt nafhiga Gofpoda Jesufa
Kriftufa po podobi kruha ino vina.

Sakaj fe temu sakramentu nar fvetejfhi pravi ?

Temu sakramentu fe nar fvete'jfhi pra¬
vi, ker ne pofvezhuje le' zlilo veka, kakor
ga drugi sakramžnti, ampak famiga Jesufa
Kriftufa, njega ftudenez vfe fveu5fti, ima
v’ febi.

Je dolshnoft prefveti sakrament fvetiga refhni-
ga telefa prejemati ?

Dolslinoft je prefveti sakrament fve'liga
refhniga telefa preje'mati, ker ga je Jesuf
Kriftuf poftavil ino preje'mati sapove'dal, ino
to , de naf shivi' k’ ve'zhnimu shivlenju.
Jan. 6, 55. „ Kdor moje mefo je', ino mo¬
jo kri pije, im4 vdzhno shivlčnje. “

Kadaj je po zerkovni sapovdi zhlovek dolshen,

' prefveti sakrament fvetiga refhniga telefa prejeti ?

Po zerkovni sapovdi je zhlovek prefvefti
sakrament fve'tiga refhniga telefa k’ manj-
fhim enkrat v’ le'lu pod velikim gre'ham
dolshen preje'ti, ino to o velikonozhim
zhafu.

Ali gre ta prefveti sakrament tudi fhe druje
krati prejemati ?

Ta prefveti sakrament gre' tudi oh fmert-
ni nevarnofti prejeti, ker je popdtniza vhčzh-
no svelizhanje. Je pa shelja zerkve, de bi ga
verni kriftjanje tudi vezhkrat fkosi le'to po
vre'dnim prejeli, ker je dufhe duhovna jed
ino hrana. '

322

Obklejfhni flarofti gre otfokam prefveti sakra-
tnent fvetiga refhniga telefa prejeti?

( Staril‘Jii ino fpovednfki nihzlier drugi
ne more bol flarofti sadeti, kadaj de je
otrokam fve'to rdfhnje telo prejeli, ker nar
loshej prefodijo ino raslozhijo, ali fo otro-
zi dofti podvuzheni ino perpravleni, ali ne.

Komu gre prefveti sakrament fvetiga refhniga
telefa med verne deljfti ?

Mafhnikam gre prefveti sakrament fve¬
tiga refhniga telefa med verne deljfti ; to
fo njega ftanovrtni ino pore'dovi deljnfki.
Pfjem je Kriftuf vluisal: „  To delajte meni
v’ fponnn. “

Kaj gre ftoriti, de fe prefveti sakrament fveti¬
ga refhniga telefa po vrednim prejme?

De fe prefveti sakrament fvetiga refh-
jiiga telefa po vrednim prejme, fe gre
prav ino fkerbno k’ njemu perpriviti.
L Kor. 11 , 27. „ Zidov ek naj fe prefodi
fam febe, ino potlej naj jd  ta kruh ino
pije ta k^lh. “

Koljknate perprdve je treba, prefveti sakra¬
ment fvetiga refhniga telefa po vrednim prejeti?

Prefveti sakrament fvetiga refhniga te-
l&Pa po vrednim prejdti, je dvojne perprf-
ve treba, po dufhi ino telefu.

Kakfhina perpr&va- je po dufhi?

Perpniva po dufhi je zhiftoft vefti'ino
pobŽisbuoft "aft andoKt ferzi - — v -

.Kaj je zliifto veftumeK?

Zliifto v6ft imeli je , faj bres vfiga veli¬
kima gr6ha , to je, v  ftanu pofvezhijožhe
gnade hostije biti.

Kaj flori, kdor prefveti sakrament fvetiga refh-
niga telefa prdjme , ima pa fhe vedama kak fmer-
ten greli nad feboj ?

Kdor prefveti sakrament fv6tiga r6fh~
niga telefa prejme, ima pa vedama fhe
kak. fmerten greh nad feboj, flori toljki
greh is noviga, de fam fvojo obfodbo ino
fam fvoje poguldenje v’ {£  j£, ino de fe
v’ telo ino kri famiga Jesufa Kriftufa pre-
grefhi. I. Kor. n, 27—28. „ Kdor bo ta
kruh po nevrednim j6del, ino Gofpodov
kdlh po nevrednim pil, bo kriv v’ Gofpo-
dovo telo ino v’Gofpodovo kri. Sak a j kdor
po nevrednim je ino pije, fi fam fvojo ob¬
fodbo je ino pije, ker Gofpodoviga telefa,
( od druge jedi ) ne raslozhi. “

Kaj tedaj mu je ftorfti, preden fveto re'fh-
nje telo prejme, kdor je v’ kakim fmertnim
grehu ?

Preden fveto refhnje telo prejme, kdor j
je v’kakim fmertnim grehu, fe more gra¬
hov is fetza kefiti, zhifto ispovčdati, ino
po mafhnikovi odv6si fhe 16  k’fvetimu ob¬
hajilu iti. 1

Kaj je poboshnoft ali andoht ferzd ?

Poboshnoft ali andoht ferza je :

1. ) Vero , viipanje ino ljubčsen obuditi.

2, ) Prefv6to refhnje telo moliti, ker je

22 4

pravi Jesuf Krifluf po Bogu ino zhloveku
Vprizho.

3. ) t S’  livaltfshnim ferzam v’fmert Jesufa
Krifiula mifliti , v’ ktire fponun je ta fv£ti
sakrament poitavlen, ino v’ktire fpomin ga
je vshivati sapovedano.

4. ) Ponishnoft ino druge kerfhanfke kre-

{ lofti ali zhddnofii v’ febi vshigati, slafli pa
jub&en v’blfsbnigaj sak£j pred fvojim ter¬
min jam tifti vizher je Jesuf fvojim vuzhen-
zam to le sapoved saterdil, de nobene ta
ko: „ Ljubite fe med fabo, kakor fini vaf
jes ljubil. Po tem bodo vfi fposnali, de fte
moji vuzhinzi, zb e bole imeli ljubisen med
feboj. “ Jan. i3, 34—35.

Rak6 fe grl; fhe perpraviti, de fveto refhnje
telo po vrednim prejmemo ?

Skj svizher pred fvetim obhajilam, de
fe perpravimo , shd molimo, premifhlujmo,
duhovne bukve berimo, ino tudi dopuflii-
niga vefelja fe sdershimo.

Rako fe gre po telefu perpraviti, de fveto refh¬
nje telo po vrednim prejmemo?

De fve'to rdfhnje telo po vrddnim prej¬
memo, moremo, drugazli zhe fmo v’ ne¬
varni boldsni, 1 .) od dvanajftili pre'jfhne
HOzlii tefhi biti, 2.) fpodobno oblezheni
priti, ino s’ vfo niogozho zliaftjo k’ boshji
miši perftopiti.

Kaj je: fronti , kadar 'fe pred obhajilam ozhitna
ipoved moli ?

Kadar fe pred obhajilam ozhitna fpft-
ved muli,  fe fhe grehov pokefajmo.

Kaj je ftoriti, kadar mafhnik fveto hdftjo viju-
di dershi ?

Kadar mafhnik fvdto hdftjo v’ljudi der-
shi, jo ponishno molimo , ino, na perfi ter-
kaje, režimo: Gofpod, nifim vreden, de
grefh pod mojo ftre'ho , tode rezi le' befe'~
do, ino moja duflia bo osdravlena.

Kako fe fveta hoftja prejema?

( Sve'to hoftjo prejemaje fe vufta fpodobno
odprejo , j e .si k fe na fpodne vufta poloslu',
vsame fe, zlie je per rokah, hel pert pred-fe
ali bukvize, ino fve'ta hoftja fesavshije, de
fe ne shvezhi ino ne podei’shuje po.vnftih,
Zhe fe fveta hoftja vuft prime * j e  tiž
f’perftam. odpravlati, temozh s’jesikarii fe
odmdzhi.

Kaj je po fvetim obhajilu ftoriti?

Po fvetim obhajilu: i.) sahvalimo Jesu-
fa Kriftufa sa nefkonzlino mtloft, ki nam
jo je fkasal, de fe je v’naf priti svrednil;
2 .) vft pontshni * ga molimo j 3.) v’ddr fe
mu dajmo, to je, obljubimo mu, vfefvoje
dufhine ino teiedhe mozhi po njegovi fvri¬
ti volji oberniti 5  40 prolimo ga, de f’fvo-
jo fveta gnaedo v naf ve'dno o lian e ; 50
obudimo, vero, vwpanje„.in.Q ljubesen, ino

226

ftorjene dobre fkldpe vfe ponovfmo; C.)
vfe dufhine ino telefne file ino potrebe mu
potosliimo.

Kakim nam grd v’dan fietiga obhajila biti?

Vdan fvetiga obhajila fe fofebno: l.)
poflopanja varimo, per domu bodimo, ino
zhaf v’ dobre dela obernimo, duhovne buk¬
ve berimo, ino sbržne niifli ime'jmo; 2 .)
v’ ze'rkuv hodimo , v’ molitvi bodimo j 3.)
vfimu fhumu ino pofvetnimu vefelju , kar
je mogozlie , fe vmaknimo.

IV. Od sakramenta fvete
pokore.

Kaj sgubimo po vfakim velikim grehu?

Po vfakim velikim gr e'bu sgubimo gna-
do ino prijasnoft boshjo, ino nakoplemo ii
vezimo pogublenje.

Je mogozhe fpet v’gnado ino prijdsnaft bbshjo
priti, ino grehov odpufhanje sadobiti ?

Per fve'tim kerftu fo isvirni ino vfi dru¬
gi pred kerftam ftorjeni grdili odpufheni.

Zhe pa zhldvek po fvetim kerftu kak vdlik greli -
ftori, fe fhd dd odpuftiti ?

Shd v’ ftarim sakonu po prerdkih je
ljude'm Bog obljubil, de jim , zhe fe gre'hov
ref- kefajo ino fpokord , gre'lie savoljo od=
refbenika, ki bo pnfhel/ odpufti.

227

Ino kaj Je nafh odreOienik, kadar je na fvčt
prifhel, f takimi grefhniki ravnal ?

Nafh odrefhenik je takim fkefanim ino
fpokorjenim greThnikam grehe odpufhal,
ino kar djal: Per miru pojdite: ino vezh

ne grefhite j vafhi grelii fo vam odpu-
fheni. “

Romu je Jesuf to boshjo oblaft, grehe odpu-
fhati, isrozhil ?

Jesuf je to hoshjo oblaft, grdhe odpu-
fhati, apoftelnam isrozhil. Tifti dan sve'-
zher, ko je bil od fmerti vftal, fe shra¬
nim apoftelnam perkashe, jih preprizha ,
de je rdf s’ mertviga fpe't sliiy, ino potlej
jim rezhe : „ Kakor je mene ozhe poflal,
tudi jes vaf pofhlem.“ Potlej je va-nje dih¬
nil, v’snamenje, de jih s’nevidno oblaftjo
navda, ino jim rezhe : „ Prejmite fvdtiga
Duha, Ktirim hote greli e odpuftili, fo jim
odpufheni, ino ktirim jih bote sadershaii,
fo jim sadershani. “ Jan. 20, 21 —23.

S’ ktiro priliko je podvuzhil Jesuf apoftelne,
kaj de gre tiftim ftoriti, ktiri bi radi odpufhe-
nje grehov sadobili ?

Jesuf je to apoftelne f’ priliko od sgu-
LIe'niga finii podvuzhil ; ino ta, defiravno
tako ljuhesnivo po ozhe tu fvarjen ino opo¬
minjan , je gerdo ino pregreThno shivlenje
ravnal. •

Kaj je sgubleni fin ftoril, de mu je hzhe od-
Jpuftil ?

Ta fin gre' v’nadlogi, ktiro mu je greh

P 2

223

nakapal, ino fvoje gerddbe premifhlujc,
ino fposnal je, de je ozlie'ta velikrat ino
slo rasshalil, to je, fvojovdft je i s-
prafhal.  — V’ siliv o fo ga boljele, shal
fo mu bile sdaj njegove napzhnofti, sheljel
je, de bi jih fej ne bil ftoril, to je, ke-
fal fe je fvojih gre'hov. —\S kljunil
fi  je,  fvoje grehe opuftiti, ino ljubiga
ozhe'ta nikolj nikolj vezh ne rasshaliti. —
Vef fkef^n, ino f’terdnim fklepam, pobolj-
fhati fe , fe vsdfgne , ino je fhel k’ fvojimu
ozhe'tu, ino fe pred-nj na kolj^na verslie,
ino gladko mu pove' vfe fvoje napzhnofti,
ino rčzhe mu s ?  ginenim ferzam: Ozhe

v’Boga ino v’te' fun greflnl, nifim vre'den,
tvoj fin imenovan biti. — Kaj ! kdo nar
sadnih najemnikov  je sheljel ta fpre-
oberneni fin per domu fvojiga ozhe'ta biti,
de bi mu 16 gre'hi odpuflieni bili. ^po¬
korjeni fin torej je hotel vfe terpe'ti ino
ftoriti, fh6 tako naj bolji, de bi le' per
ljubim ozhe'tu odpufhenje sadobil; to je ,
hotel je sadoftovati sa fvoje gre¬
he. “ Luk. i5 , ii—2.4-

Ino kaj je ozhe ftoril?

Ozhe je poboljfhaniga finu f' fprofter-
timi rokami fpreje'1, vfe njegove smote ino
napzhnofti mu je odptiftil, fp6t mu je ozhe,
ino dan na dan mu je nove dobrote fka-
soval.

22 $

Kdo ima danafhni dan oblaft, grehe odpu-
fhati ?

Danafhni dan imajo fhkofje ino mafh-
niki ,  dni nafiedniki apoftelnov, oblaft gre¬
he odptifhati.

Kaj jim gre ftoriti, ktiri bi po fhkofih ino
mafhnikih per Bogu radi ©dpufhenje fvojih po
kerftu ftorjenih grehov sadobifi ?

^Storiti morejo, kar je sgubleni fin fto-
ril j i.) morejo fvojo  ve'i t fkerbno is-
prafhati ; 2.) kefati fe fvojih grdhov, de
fo Boga ,  dobriga ozheta , s’ njimi rassha-
ljili; 3.) ter dno fi morejo f kij eniti, grehe
opuftiti, ino shivlenje poboljfhati; 40 fhko-
fu ali v’ to poftavlenimu mafhniku, njemu
boshjimu name'ftniku, gladko ino f’ fke-
lanim ferzam fe fvojih gre'hov i s p o v e-
dati, ino 5.) v’ sadoftilo  sa fvoje
ftorjene gre'he mnogo terple'nje prebivati,
ino mnoge dobre dela opravlati. Kdor to
p e t e' r o dopolni , taki pokoro  d e' 1 a.

Kaj je tedaj pravo pokoro delati?

Pravo pokoro delati, fe je k’ Bogu po-
verniti, ki lmo fe po gre'hu od njega od-
vernfli, fvoje grelie ftuditi, fe jih refnlzh-
no kefati, ispoveHati, ino sa-nje sado-
Hiti.

Kaj da prava pokora po Jesufovim vuku?

Prava-pokora da : i.) odpufhanje gre¬

hov , 2 .) odpufhanje vezhne fhtrafnige, 3.)
boshjo gnado , 40 veftini pokoj. L Jan. i, g..

a3o

„ Zhe fe grehov ispoveimo, je Bog sveft
ino pravizhen, de nam odpufti nafhe gr£~
he , ino naf ozhifti od vfe krivize. 44

Iiaj torej je pokora?

Pokora je fvet sakramčnt, po ktirim
v’ to poftavleni mafhnik na bdshjim me'lh.i
grefhniku po kerftu ftorjene grehe odpufti,
zhe fe jih kefa ino zhifto ispove, ino zhe
fe mu je refniza poboljfhati, ino pravo po¬
koro delali.

Kdo je fpovedoviit poftavleni mafhnik?

( Spovedovat poftavleni mafhnik je tifti,
ktiriga je njegov fhkof v’ to poftavil.

Ali fe dajo vfi grehi po sakramentu fvete po¬
kore odpuftiti?

Vfi grdili, fhe toljki naj bodo, fe dajo
po sakramentu fve'ti pokore odpuftiti. II.
Petr. 3, g. „Bog pozhafuje savolj vaf,
note koga pogubiti , ampak de bi fe vfi
h’ pokori fpreobernili. 44

Je sakrament fvete pokore vfim potreben ?

Sakrament fvete pokore je vfim , ktiri
fo po kerftu fmertno grefhili, potre'ben.

Koljko rezhf gre k’ sakramentu fvete pokore?

K’ sakramentu fve'te pokore gre' pe't re¬
zili , namrezh: i.) isprafhovanje vefti, 2 .)
kaf ali grdvnjiga, 3.) terdni fklep ali na-
pre'iv§e'tje, 40 ipdved, 5.) sadoftiio.

23i

I.) Od isprafhovlnja vefti.

Kaj je veft isprafhavati ?

Veft isprafhavati je pomifhlovati, kaj
fmo po sadni fpovdi, ali odkler gre'h fpo-
snavamo, greha ftorili ino grefhili.

Kaj le more veft isprafhovaje nar pervizh fto-
rlti?

Vdft isprafhovaje fe more nar pervizh
fve'ti Duh profiti, de naf rasfve'ti ino de *
nam fposnati da, kaj ino f’ zhem fmo gre¬
fhili. Pfalm. 17, 29. „Ti,  Gofpod, li mo¬
je dufhe luzh ! Bog , rafve'tli mojo temo.“

Kaj nam more per isprafhovanju veft! na mifli
biti ?

Per isprafhovanju vefU nam more na
n.ifli biti:

1. ) Zhe nifmo v’de'fet boshjih, ali v’pet
zerkovnih sapoved grefhili.

2. ) Zhe nifmo kaziga laftniga, ali ptujiga
gr^ha krivi.

3 . ) Zhe nifmo duhovnih ali te!e'fnih
vfmilenih d<d nad hlishnim , ali kaj drujiga
dohriga samudili, kar fmo bili ftoriti dolshni.

4 . ) Zhe fmo dolshnofti fvojiga ftanu do¬
polnili, ali ne.

Ino kaj gre per tem fhe preimfliti?

Premffliti gre' fhe , ali fe ni s’ mifljo,
sheljo, s’hefe'dami, ali pa zlo s’djanjam
grefhilo. Tudi fpola grehov ino f lite vila

fe moremo per fmertnili grehih fp 6 milili,
ino vfiga, kar greh povelizhiije ali premeni.

Raj je per isprafhovanju grefhnih mifel ino
shelj treba fkerbeli ?

Per isprafhovanju grefhnih mifel je
treba fkerbeti, zhe jih nifmo radi imeli,
ino per sheljah, zhe nifmo va-nje pervo-
Ijili, defiravno le djanje ni sgodilo.

Rako fe bomo veft isprafhovaje grehov fhtevi-
'la (pomnili ?

t Spomnili, ve'd isprofhovaje, fe bomo
fhtevila grehov, zhe fe pomifli, ali fmo
greh vfaki dan, vlaki tdden, ali vfaki rne'-
fez ftorlli, ino koljkrat v’ dan, v’te'den,
v’ me'fez.

4 Si moremo veft. isprafhovaje veliko persadeti?

Ve'd isprafhovaje fi moremo, koljkor
per drujih velikih rezhdh, persade'ti; sladi
morejo to tidi, ktiri fo fe she' vezhkrat sa-
nlkarno fpovedali, ali ki po re'dkim ved
isprafhujejo.

Roljkrat gre veft isprafhovati ?

,Silno dobro ino fvetno jo je vfaki dan
isprafhavati, sladi pa, preden fe fpat gre.

Sakaj je sanlkarnoft per isprafhovanju vefti ve¬
lik greh ?

Sanikarnod per isprafhovanju vedi *je
Velik gre'h , ker fe v’ nevarnod fpudimd ,
kak fmerten greh posabili. Vezhi ddlj je

233

per tiftih ljudeh taka, ktiri pogofto gre'h
delajo, ino malokadaj k’fpovdi gredo.

2.) Od gre'vnjige ali kafa.

Kaj je gre vn ji ga ali kaf?

G r d  v n j i g a , ali kaf  je gnuf ino
ftiid grelia, de nikolj toljziga sle'ga, s’ref-
nizhno slieljo, de bi fe nikolj ne bil sgo-
dil, pa notrajnja shžloft nad boshjim ras-
shaljenam, f terdnim fklepam, Boga nizb
vezli ne rasshaliti.

Kakfhina more grevnjiga ali kaf biti ?

Kaf more: r.) notrajin, 2.) velik od

(  vliga, 3 .) nad vfimi gre'hi, 4 -) zhesnatdrn
biti.

Ivadaj je grevnjiga, ali kaf notrajin?

Kaf je notrajin, zhe je v’ferzu, ne ld
na jeslku, to je, zhe je grefhnik sndtraj
v’ ferzu ginjen, ino fe re'f kefa, ne le'
s’befe'dami ino gibi. Pfal. 5 o, 19. „ Bogu
vfhe'zh dar je ftert duh. Bog ! ftertiga ino
pobiliga ferza ne bofb sanizhoval. “

Kadaj je grevnjiga, ali kaf od vfiga velik ?

Kaf je od vfiga velik, zhe fe grefh¬
nik bol kefa, de je Boga rasshalil, kakor
de bi bil vfe na fvelu sgiibil.

Itadaj je grevnjiga ali kaf nad vfimi grehmi ?

Kaf je nad vfimi grehmi , zhe vfe gre¬
be bres odlozhka v’ fd fkljene.

334

Ivadaj je kif zhesnatorn?

Kaf je zhesnalorn, kkdar fe is gnade
fvdtiga Duhi ino is zhesnatornih vsrokov
ino nagibov grdfhnik prekefa, ino pa gre¬
he  obshalovati prehudi, poftavim, de je
s’ greliam Boga, njega vfo fvetoft, vfo do-
Lroto , fvojiga ozhe'ta , rasshalil, de je po
grehu nebela sgiibil , pekel saflushil. II.
Kor, 7, 10. „ Shaloft, ki je po Bogu,
daja pokoro k’ ftanovitnimu svelizhanju:
shaloft pa fvelova daja fmert. “

Kadaj je grevnjiga ali kaf sgol po natdri ?

Gievnjiga ali kaf je sgol po natori,
zhe fe greThnik is sgol natormk ali po-
semlifkih vsrokov ino nagibov greha kefa,
ino gre'h Hudi, poftavim, ker je po zhaf-
nim v’nefre'zho, framoto ali fhkodo pri-
fhel. Taka grevnjiga, taki kaf ni po Bo¬
gu , ino nam ne more odpufhanja per Bo¬
gu sadobiti.

Roljknata je zhesnatorna grevnjiga, zhesnatdr-
ni kal ?

Zhesnatorni kaf je dvojin: popolna-

tna, ino nepopolnama.

Raj je popolnama grevnjiga ali kHf?

Popolnama grevnjiga ali kkf je zhes-
liatorna shaloft ino gniifba nad greliam,
ker fe je Bog, on fveta fvetoft, ki ga greTh-
nik od vfiga ljubi, po greliu rasshalil 5 sra-
vcn more terdni fklep hiti, Boga ne nizh
vezli rasshalitt.

a35

Kako fe da obuditi popolnama k&f?

Popolnama kaf ali grevnjiga fe di ta¬
ko le obuditi: „ Moj Bog! vfi moji ftorjeui
grdili fo mi is ferza shal, ker /im tebe
po-njih, fvojiga preljubiga Boga, tebe,
vfo fvetoft ino famofveto dobroto, ki te is
ferza ljubim, rasshalil. Terdno fi fklje'-
nem, f’ tvojo gnado fvoje sliivlenje pobolj-
fliati, ino vfe, tudi fmert, raji preter-
peli, kakor tebe, fvojiga Boga, tebe ne-
fkonzhno fvetoft ino dobroto, fhe f’ kakim
grebam kadaj rasshaliti. Daj mi gnado,
fpolnit ta fklep j profim te sa-njo po ne-
fkbnzhnim saflushenju tvojiga boslijiga finu,
nafbiga Gofpoda ino svelizharja, Jefusa
Kriftufa. “

Kaj je treba ftorfti, de bomo popolnama kaf
ino grevnjigo imeli ?

De bomo popolnama kaf ali gre'vnjigo
imeli, je trelia: i.) Bogi sa gnado profi¬
ti, 2.) fi k’ferzu gniti, kdo de je tifti, ki
fmo ga rasshabli, 3 .) v’ kafu ali grdvnjigi
pogoftim fe viditi.

Kadaj je zhlovek popolnama kaf ali grevnjigo
imeti dolshen?

Zblovek je popolnama kaf ali grevnji-
go imeli dolshen: i.) kadar mu  j e  kak
fvel sakrament prejeli, je pa v ! ftanu fmert-
niga grelia, ino fe nima perloshnofti ispo-
vridati ^ 2 .)  koljkorhat je v’ kaki fmertni

235

jievarnofti, 3.) velik prid jo je vlaki dan,
skifi preden fe fpat gre, obuditi.

Raj da popolnama kaf ali grevnjiga ?

Popolnama kaf ali grevnjiga da odpu-
fhanje vfih greliov tiflirn, ktiri nimajo per-
loshnofti, imajo pa terdno voljo, fe berfh
ko bo mogozhe, ispove'dati.

Raj je nepopolnama kaf ali grevnjiga?

Nepopolnama kaf ali grevnjiga je zhes-
natorna shaloft ino gnufba nad greham,
ker je gre'li fam na febi olhiden, pa boshji
ljubesni nafproti, ino pa per Bogu, vfi
zhifti pravizi, fhtrafnige ino pogublenja
vreden; ker gredi sgubo nebeT ino v e'z lin o
terplenje v’peklu, torej vezimo savershe-
nje fpred ljubigaBoga pernefe 3  sraven mo¬
re terdni fklep biti, Bogi ne nizli vezh
rasshaliti.

Raj more greThnik ftoriti, ktiri nepopolnama
kaf ali grevnjigo ima?

GreThnik, ktiri nepopolnama kaf ali
grevnjigo ima, more po saflushenju Jesufa
Kriftufa odpufhenje greliov vupati, ino Bo¬
ga, njega vfe pravize, ino fvojiga laftniga
opravizhenja isvir, faj ljubiti sazheti.

Rtiri kaf fi grefhnik imeti persadevaj ?

Defiravno je nepopolnama kaf IT sakra-
mentu Ive'te pokore dovolj, fi naj greThnik
vender vfelej popolnama kaf ali grevnjigo
imeti persadeva, - "

n37

3.) Od ter dni ga fk 1 epa, ali
na p rej v s e tj a.

Kaj je terdni fklip ?

Ter dni fklep je refmzhna volja fvoje
shivlenje poboljfhati, ino nizh vezh ne
grefhiti. Rimi. 6  , 2 . „  Kako zlmio, grdhu
odmervfhi, sliivehi fhe v’ njem ? “

Kaj mu more fkljeneno biti, kdor fe ima ref-
nizhno voljo poboljfhati?

Kdor fe ima refnizhno voljo pobolj-
fbati, mu more fkljeneno biti:

T.) vfih grehov, pa tudi blishnih per-
loshnoft ino nevarnoll v’ gre'h fe varovati j

2 . )  vfe greThno nagnenje premagovati,
ino prijeti ino oberniti vfe potre'bne vme-
di ali mitelne, de gnado boshjo v’ febi
ohrani.

3. ) ptnje blago poverniti, pobujfhanje,
dajano po gre'hu, ino fhkodo, blishnimu
per zhafti, blagu ali kak drugazh ftorjeno ?
popraviti ;

4. ) vfim fovrashnikam ino slialnikam fer-
zarna odpuftfti 5

5. ) vfe dolshnofli fvojiga ftanu do tanj-
ziga fpolniti.

Kako jo bo grefhnik do refnfzhniga fklepa per-
pravil ?

Grefhnik jo bo do refmzhniga fklepa
perpravil', zhe 1.) Boga sa gnado profij

2 38

2.) zhe H z£no  ino dobizluk boshje gna«
de, ki je kolji, kakor vfe zhafno blago,
po drugi Hrani pa fhkodo flie tako majh-
niga gre'lia prav k’ferzu sirene, kura du-
fhina fhkoda je huji, kakor yfa zhafna
nefre'zha.

4-) Od fpovdi.

Kaj je fpoved ?

£ Spoved je florjenih gre'hov fkefana
obtoshba pred mafhnikam, od fvojiga fhko-
fa fpovedovat pooblaflenim, v’ odve'so od
njih. I. Jan. 1,9.  „ Zhe fe fvojih gre'hov
ispovdmo, je Bog svdfl ino pravlzhen, de
nam bo odpuHil nafhe grehe, ino naf ozhl-
ftil od vfe kri vize. ‘*

Kaka more fpoved biti ?

( Spov£d more bili 1.) ponfshna, 2.)
sela, 3 .) zinila , po refnlzi, ino bres svi-
jefzhin.

Kadaj je fpoved ponishna?

t Spoved je pomshna, k&dar fe grdfh-
nik vef fkefan ino oframotdn fpovednfku
fvojih grahov obtoslmje, kadar vfe nepo¬
trebne isgovore na Hran puftf, ino fe v’ fpo-
vednikovo fodbo vd£, kakor fe gre hudo-
delzu v’ fodnikovo.

Kadaj je fpoved žela?

( Spoved je ze'la, kadar fe grdfhnik vfih
fvojih fhe neispovedanih grahov v’ duhu

239

pokore fpovedniku ohtoshi, koljkor, ino
kakor fe jih po fkerbnim isprafhovanju veftf
savd.

Kadaj je fpoved zhifta, po rebrni, ino bres
svijazhin 2

( Spovdd je zhifta po refnizi, ino bres
svijazhin, l.) zhe greThnik, bodfi fbte-
vilo fmertnih gre'hov, bodfi okolfbnofti,
klire greh ati bol povelizhajo , ali zlo v’dru-
gazhiga premene', po pravizi, bres samolka
pove: pa zbloveka, fktirim je grefhd,
vender ne fme' imenovati, ino koljkor je
mogozhe, nizh ne pove'dati, kar bi pofhte-
nju koga drujiga flikodovalo; 2.) zhe, kar
(  je per njegovih grehih gotoviga, pove', de
je gotovo, ino zhefar ne ve' prav, de ne
ve prav.

1  t Ali velja fpoved, zhe grefhnik per-nji kik fmer-*
• ten greh is ftrahu ali framoshlivofti sataji ?

Ne farno nizh ne velja fpoved, per
ktiri je greThnik, bodfi is ftrahu, bodfi is
framoshlivofti, kak fmerten grdh satajil, te-
mozh taki greThnik flori fhe nov fmerten
greh , f ktirim fve'ti sakrament fve'te pokdre
ofkruni.

Raj je grefhniku pozbeti, ktiri je per fpovdi
klik fmerten greh satajil, ali is nemarne sanikar-
mofti samolzhal ?

GreThnik, ktiri per fpovdi kak fmerten
gre'h sataji, ali is nemarne samkarnofti sa-
molzhi , fe ni le' satajeniga ali samolzhaniga

grel i a ispovedati, temozli tudi obtoshiti fe
j c dol sli an :

1. ) Per koljko fpovdih je ta greh sata-
jil, ali samolzhal.

2 . ) Vfih fmertnih gre'hov, ki fe jih je
per fpovdih po satajenim ali samolzhanim
grehu ispovedoval , fe mdre s’ noviga do
ziriftiga preispovddati.

3. ) £ Se mdre ispovčdati, zhe ni fvdtiga
refliniga teleTa , ino kdljkrat de ga je v’ta-
Mra ftami prejel.

4*) Mdre povedati, zhe ni tudi drujih
fve'tih zakramentov v' takim ftanu prejdmal.

( Se jo treba per fpovdi zhefa bati ali framo-
vati ?

Ni fe treba per fpovdi ne Lati , ne
framovati:

1 . ) Ker fe Boga grefhhi nifmo framova-
li, ktiri vfe vidi, nš vekomaj pugubldhim
hiti, Bogd fe hali.

2 . ) Ker je hdlji, fvoje grdhe fpovedmku
fkrivaj povddati, kakor pa v’ grehih nepo-
kdjnimu shivdti, nefrezhnimu vmreti, ino
v’ fodni dan pred vfem fvdtam oframleni-
mu biti.

3. ) Ker ima fpovedmk per fvojih laftnih
flabdftih sa zhefa s’gr^fhnikam poterpl^-
uje imeti.

- 4 } Ker je fpovednik pod fmertnim gre¬
li a m , ino djftrimi ojftrimi zhafnimi ino v^zh,-
Qimi fhtrafnigami mdlzhati sakljenen.

Kaj je grefliniku ftorfti, ktiri je fiaerten greh
po nevedama ali posablivfhi per fpovdi sam 61 -
zhal ?

Greflmik, ktiri je fmerten greh per
fpovdi po nevedama ali posablivflii samol-
zhal ,  ga more per pervi fpovdi povedati ,
zhe fe mu ga prezej po ti fpovdi, ino mo¬
rebiti fhe pred fve'tim obhajiiam ne da.

t Se je dolshnoft tudi malih grehov ispovedo-
vati ?

Malih grehov fe fizer ni dolshnoft ispo-
vedovati, pa filno koriftno je ino fvetno,
de fe jih , i.) ker fe lohka sgodi, de grefh-
nik marfikaj malo dela, kar je pred Bo-
gam veliko j 2 .)  ker fe s’vfakim fhe takim
malim greliam per Bogu koljkor toljko sa-
mirimo ;  ino fi fhtrafnigo per-njem saflu-
shimo, zhefiravno naf ob gnado boshjo zlii-
fto ne perpravi; 3.) ker fe kmalo rado
v’ vezhi grelie sabrede, zhe fe mali v’ ne'-
mar pdfhajo.

Gre vezhkrat k* fpovdi iti ?

Vezhkrat gre' k’fpovdi iti: 1 .) ker fe
vezhkrat grefhi, ino ker je nevarno s’ B6-
gam fpravo odlaflratij 2 .) ker bol pogolta
fpoved zhloveka v’ nevarnolti ino perlosh-
nofti grdlia obvarije, pa dufho v’ gnadi po-
krepzh3 ; 3.) ker pogolta fpoved ve'ft tolj-
kanj iszhifhuje ino ojltri.

Kadaj imajo otrozi k’ fpovdi iti dolshndft ?

Otrozi imajo dolshnoft k’ fpovdi iti P

kadar fe Tvoje pameti savedajo , ino hudo
od dbbriga raslozhijo.

Kako fe grefhnik ispoveduj ?

GreThnik naj fe i.) vfelej raslozhno,
ino, koljkor je mogozhe, f’pofhtenimi be-
fe'dami ispoveduje ; 2.) tako naj govori, de
ga bo le' fpovednik flifhal , ne pa tudi dru¬
gi okoljni.

Kaj gre ftoriti, preden fe zhlovek sazhne ispo-
vedavati ?

' Pi eden fe zhldvek sazhne ispovedavati,
naj pokljekne, fve'd krish flori, ino fpo-
vedniku rezhe : „Profim, duhovni ozlie,
fve'ti she'gen, de fe fvojih gre'hov prav ino
zhifto ispovem. — Ybogi greThni greThnik
(vboga grefhna greTliniza ) fe ispovdm Bo¬
gu vfigafnogozhnimu ino milofllivimu, Mariji
materi boshji, vfim boshjim fvetnikam ,  ino
vam žhefhenimu mafhniku, boshjimu na-
meflniku, de fim po fvoji sadni fpovdi, ki
fim jo ( fe pove' kadaj) opravil (opravila),
Velikrat ino obilno grefhil (grefhfla) s’ mi-
flimi, befe'dami ino djanjam ; fofebno pa
fe obtoshim. “ Ino tukaj fe sazhne ispove-
dovati.

Kako fe (poved fkljene ?

( Spoved fe f’ temi befddami fkljene :
„ Tih ino vfih fvojih drugih grehov, ki fe
jih ipomnim ino ne, ki fim jih ali fam flor
ril, ali kriv bil, de fo jih drugi ftorili, fe
is ferza kefarn, ker fim Boga,njega iamor

. 243

fveto irlo ljnbesnivo dobroto s’ njimi ras-
shalil. Ali terdno fi fkljenem , nizli vezli ne
greflriti, ino vfe perloshnofti v’ greh fe va¬
rovati. Profm vaf, duhovni ozhe, sa od-
veso ino sdravo pokoro. “

5.) Od s a d o ftil a.

Kaj je sadoftilo, ki ga je h’ sakramžntu fvete
pokore potreba?

Sadoftilo, ki ga je h’ sakramentu fvela
pokore potrelia, fo dela, ki jih mifhnik
grefhniku v’ pokoro sa ispove'dane grehe
naloshi, namrezh: moliti, poftiti fe, vbo-
gajme dajati, ino pa druge pokorila po mdri
ino velikofti grehov.

Zhimu fe grefhniku pokorilo naklada?

Grefhniku fe pokorilo naklada :

1. ) De greThnik fvojo shaloft nad boshjim
rasshaljenjam, ino de nad febpj fpokorniga
ino fpreoberneniga duha pokashe.

2. ) De greThnik f’ pokoro greh fam nad
fabo tepe.

3. ) De fe greTliniku saflushene zhafne
fhtrafnige odpufte'.

4. ) De je greThnik v’ prih6dno bol fker-
hen, ino fe bol greha vftrije.

Ali je v’ zhlovekovi mozhi, pravizi boshji do-
sadoftiti ? • ** «

Zhlovek ne m6re is fvoje mozhi sa gre'-
he po nizhemur bdshji pravizi dosadoftiti 5

Q 2

š 44

sakaj zhlovekora sadbftnina he more nigdar
rasshaljenja nameftiti, ki je v’nefkonzhno
hoshje velizliaftvo: per fpovdi po mafhniku
nakladane, ino druge pokorila , ki jili fam
od febe fpokorni greThnik oprdvla, sadobe
fvojo ze'no po nefkdnzhnim saflushenju Je-
sufa Kriflula.

Sakaj fo grefhniki, defiravno je Kriftuf sa gre¬
he sadoftil, fhe vender boshji pravfzi sadoftovati
dolshni ?

GreThniki fo, defiravno je Kriftuf sa
gre'he saddftil, vender fhe boshji pravizi
sadoftovati dolshni: i.) ker morejo, ktiri

hdzhejo Kriftufoviga sadoftenja dele'shni bi¬
ti, farni va-nj fe fterniti, ino torej gnati fe,
koljkor vterpe', de v’ djanju fvojo slialoft
nad bbshjim rasshaljenjam, ino pa fpokorniga
ino fpreoberneniga duha nad labo pokashe-
jo ; 2-) ker Bog greThnike, ktirim sadol-
shik grelia ino ve'zhno fhtrafnigo odpufti,
fhe ddftikrat zhafno flitrafuje.

Je sadoftenje kaj slo potrebniga per sakramen-
tu fvete pokore?

Sadoftčnje, zhe Id nemogozhe ni, je
kaj tako potrebniga per sakramentu fve'te
pokore, de bi fizer sakramdnt fvdte pokore
zel ne bil.

. Kako fe more naloshžna pokora opraviti?

Naloshena pokora fe more opraviti:
ferzbno ponasbnoftjo, a.) svefto, ino

kakor je naloshena , 3.) bres odloga, berfh
ko je mogozhe.

Ali naj Bogu tudi s’ drugimi, ne le s’ naloshe-
nimi pokorili sadoftujemo ?

Tudi flie s’ drugimi dobrimi deli Bogu
sadoflujmo : i.) ker fpovednik bodil savolj
naflie flabodi, bodfi savoljo drujih. pra-
vizhnili vsrdkov ali urshahov pokore ne na¬
klada vfelej po mčri greliov, torej greTh-
niku fhe marfikaj pobrifati odane; 2.) ker
mdremo po povelju Jesufa Kriilufa pokore
vre'dni fad obroditi. Mat. 3 , 8.

S’ kakimi deli fe da fhe poverh naloshene po¬
kore Bogu sadoftovati ?

Dela, f ktirimi fe da fhe poverh na¬
loshene pokore Bogu sadoflovati, fo te :
i.) moliti, poditi fe, vbdgajme dajati ; 2 .)
druge dobre dela, ki fe is te mifii flore';
3.) britkdfli ino sopernodi, ki nad naf pri¬
dejo , ino. ki fe poierpeshlivo, ino v’ diihu
pokore prebijejo; 40 po aerkvi dajani od-
puftki.

Od odpuftka.

Kaj je odptSftik ?

Odpuflik je odpufhba zhafnih fbtraf-
liig, ki jih gre, tudi odpufhen naj bo greh'?
v’ fidajnim shivlenju, ali po fmerti terpeti.

Kaj' thdrejo katolfhki 'feriftjanjS' od odpuftkl ve¬
rovali ? •

... Katrflfhkt ki’ifljanj:e,.aidrpjo od .pdphg-

ka verovati : l.) de ima prava zerkuv po
Jesufu Kriftufu oblaft odpuftke dajati; 2 .)
de je sdravo ino koriftno sa naf, po ze'rk-
vi dajane odpuftke sadobovati.

Kdo ima oblaft v’zerkvi, odpuftke dajati?

Rirnfki pžpesh ima oblaft , po vft zerk¬
vi odpuftke dajati; fhkdf je jih imajo po
fvojih fhkofijah ; ino to po fvojih od zerk-
ve odkdsanih pravizah.

t So vezhnati odpuftki ?

Odpiiftki fo popdlnama ino nepopdlna-
ma. Popdlnama odptiftik je odpiifhba vfih
zhafnili fhtrafnig, ki jih je greThnik nad-fe
saflushil. Nepopdlnama odpiiftik fe mu pra¬
vi , zhe fe po njem 16 nekdljko zhafnih
fhtrafnig odpufti, ne vf6; taki odpiiftki fo
odpuftki fhtirdefetih dni, eniga ali vezli le't.

Kaj je odpiiftik fvetiga leta ?

Odpiiftik fve'tiga le'ta je popolnama od¬
piiftik ^ ktiriga rimfki papesh ob fofebnih
sgodiThih ino zhafih f pofelmimi perftav-
kami ino saklepi daja.

Is zhefa odpuftki isvirajo?

Odpuftki isvirajo is nefkdnzhniga saflu-
sličnja Jesufa Kriftufa ;  njegdvo saflushenje
tiamefti per odpiiftku, kar zhlovek sa fvoje
grehe nadoftiti ne more,

Zhi'fa je treba, de ffe odpiiftik sadobi?

De ti  odpiiftik sadohi ?  j er troha : i, : )

v’ftanu gnade bosbje biti; 2 .) sapovedane
dela ino saklepe fpolniti.

Ali nam zerkuv s’odpuftkam dolshnoft sa gre¬
he sadoftovati odpufti ?

Zerkuv nam s’ odpiiftkam ne odpufti
vfe dolshnofti, sa gre'he sadoftovati ; Id du¬
ha 1 .) pokore hdzhe v’ naf obuditi, ino
naflio pri dnoft obdarovati, f’ ktiro pokdro
delamo ; 2 .) per nafhi flabdfti ino nesmdsh-
nofti nam perpomozhi, ktira nam ne da
vzhafi tdljkoBogii opraviti v’sadoftilo, kolj-
kor bi mu mogli.

V. Od sakramenta  f v e'ti ga

pofledniga  dl  ja. t&a

V’ kadajfhnim ftanu je zhlovek fofebno obve-
felfhine ali trofhta, ino boshje pomozhi potreben?

^Sofebno ob hudi boldsni potrebuje zhlo-
vek obvefelfhine ali trofhta, ino boshje
poindzhi.

Rako je Jesuf bolnike s’obvefelfhino ino po«<
mozhjo prefkerbel ?

Jesuf, ki je fam fmertine britkofti ino
holezhme terpel, jim je , ino to nam fve'ti
apoftel Jakop 5, i4—l5. pove', ktiri bodo
va-nj ve'rovali , rekel: „ Je kdo vaf bokih,
pdfhle naj po mafhnikov ze'rkve , ino sdijaift
ga masaje naj mdlijo nad njim , v’ Gofpd-
dovim ime'nu. Ino verina, molitiiv hp bolni¬
ku e pomagala, ino Gofgdd mu bo polaj-

. 2.48

fhal, ino zke je v’ gibkih , mu kodo od-
jmfheni. “

Kako pravimo temu po Jesufu sapovedanimu
mašilu ?

Termi pd jesufu 'sapovedanimu mašilu
pravimo fveto poflednje dlje , ker fe! srned
vfih Ive tih mašil, ki jih je nafk Gofpdd
ino svelizhar fvoji zčrkvi vkasal, pdfled-
. nizh daja.

Raj da po Jesufovim vuku fveto poflednje olje?

( Sveto poflednje dlje: j. pomnoshi po-
fvežhijdzho gnado bdshjo ; 2 .) ddpufha ma¬
le , ino pa tudi tifte velike gre'iie, ki fe
" jih : ; holnik ali kol niza is neddlshrie posahll-
vofti ali nepremdshnofli nifta ispove'daIa ;
- 3.) daja mdzh grefkue fluifknjavo prema¬
gati ; /p) pokrepzha kolnika ah kolnizo

t proti fmertnim teshavam ino proti ftrahu
fddke, ki fe kllsha ; 5.) di tudi velfkrat
teleTno sdravje ;  zke je dufki k’ svellzhanju.

Kaj je fveto poflednje olje ?

£ Sve'to poflednje dlje je fve't sakrament,
po ktirim kolnik ok masitvi f’ fve'tim oljarn,
z ino ok maflmiku sapovedani molitvi gna¬
do koskjo dufhii k’sdravju prejme, vezli-
-i krat pa tudi telefu.

Kdo fine v’ fveto olje devati ?

9x mafkniki, nihzher drugi ne

fme v’fve'to dlje devati; slafti pa gre fkj-
Tnefhtram to opravilo.

1

Koga farno gre v’fveto dlje devati?

Ld nevarne bolnike gre' v’ fvdto dlje
deVati.

Kadaj gre bolnika v’fveto olje djati?

Bolnika gre' v’ fve'to olje djati, drugažh
zhe ni mogozhe, dokler fe fhe popolnama
fvoje pameti save'.

Koljkrat fme bolnik fveto poflednje olje prejeli?

Bolnik fme’ toljkrat fveto poflednje olje
preje'ti , koljkorkrat fe nova fmertna nevar-
noft per njem glafi.

Je fveto poflednje olje k’svelizhanju nefkonzh-
no potrebno ?

; Sveto poflednje olje ni nefkonzhno
li’ svelizhanju potre'bno; pa ne samuduje
naj ga bolnik ali bolniza, ino to savoljo
toljko gnad ,  ki le jih po njem sadobu.

Kako fe gre bolniku k’ sakramentu fvetiga pb-
fledniga olja perpraviti?

Bolniku fe gre k’ sakramentu fve'tiga
pofledniga olja f’ sliivo vdro ,  f’ terdnim sa-
vupanjam v’Boga perpraviti, ino vfiga fe
v’bbshjo voljo vdati j nar pervizli pa ob
sakramentu fvete pokore v’Han boslije gna-
de llopiti, ali , zhe fe nizh vezli ispove'-
dati, ne more, fvojib greliov refmzhno fe
kefatb ,,,

sSo

VL Od s a k r a me n t a fvd t i g-'a  r e d a,
ali f v e't  ig a ma f h n i ko vi ga p 0-
fvezhov&nja. '

V’koga je boshjo oblaft Jesuf, ki jo je imel,
isrozhil ?

Jesuf je boshjo oblaft v’ apdftelne ino
njih nafle'dnike isrozhil; tifti dan namrezh,
ko je od fmerti vftal, jim je re'kel: Jan.
20, 21. „ Kakor je Ozhe mene poflal,
tudi jes vaf pofhlem. “

Kako boshjo oblaft fo apoftelni od Jesufa pre¬
jeli?

Apoftelni fo od Jesufa oblaft boshjo
prejeli, ljudi vuzhiti ino kerfhovati, po
kerftu v’ veri pokrepzhavati, fpokorje'nim
greThnikam gre'he odpiifliati, kruh ino vi¬
no v’ shivo telo ino v’ shivo Jesufovo kri
fpreminjati, bolnike v’ fve'to olje devati,
pa druge fye'te opravila opravlati, ino mno¬
ge lepe nare'dbe ve'rnim kriftjanam v’prid
nare'jati.

Zliefa fo apoftelni 1  ino njih nafledniki potre¬
bovali , zhe fo botli dolshnofti fvojiga fvetiga fta-
,nii dopolniti ?

c . Apoftelni ino vli njih nafle'dniki fo po¬
delili c boshje gnade potrebovali, zhe fo
Jmt.lt dolshnofti fvojiga fvetiga ftanu dopol¬
niti.. Ino pa prejeli apoftelni po fydtim Duhu
v’ binkufhuii prašnik fo to polehnp boshjo
ssgnado ino-pom 6 zh. .

S Si

V’lc6ga fo apdftelni to boshjo oblaft ino gna^
do s’ noviga isrozhili ?

Apoftelni fo to boshjo oblcSft ino gnado
v’fvoje naflednike , v’fhkofe ino v’mafh-
ftike isrozhili , ker fo, po befedah fvetiga
pifma, roke' na-nje pokladali, nad njimi
molili, ino tako jih v’  njih fve'to opravilo
pofvetili. Temu fve'timu djanju fe fploh
pravi s h e' g n e ali fvete redi da¬
jati.

So apoftelni fhkofam ino mafhnikam obojim
enako boshjo oblaft dali?

Apoftelni fo fhkofam, njem fvojim ze'-
lim nafle'dnikam, vfo po Jesufu preje'to ob¬
laft boshjo, mafhnikam pa fo je le' nekoljr
ko dali.

Rako fe mafhniki pofvezhajejo ?

Mafhniki fe tako pofvezhujejo, de tir
fte , ktiri fe ze'rkvi v’ flushbo podajo , f po-
kl^do rok, f’ fvetim masilam , ino s’ moli*
tujo fhkof v’mafhnike prefvete'.

Raj da mafhnikovo pofvezhovanje?

Mafhnikovo pofvezhovanje : l.) pomnoi
shi pofvezhijozho gnado boshjo. 2.) Novi
mafhnik prejme duhovno oblaft , nekoljko
fve'tih sakramentov veljano opravlati ino
deljiti. 3.) Pofebno bdshjo gnado sado-
bi , dolshnofti fvojiga fve'tiga ftami na
tanjko ino P fadam dopolniti. 4-) Sakra¬
meni mafhnikoviga polvezkov^nja vidite

252

v’ dufho mafhnika neisbrffliv sasnamik,
po ktirirn je od drujih ve'rnih raslozhen ,
ino v’boshjo flushbo v’ laft odvoijen ; torej
fe mafhnikovo pofvezhovanje ne fme vezli
kakor enkrat prejeti. I. Tira. 4 >  i4- „ Ne
samarjaj gnade, ki je v’ tebi, ino ki ti je
bila s’polago rok mafhenftva dana. “

Is zhefa fofebno je mafhnikova oblaft, ki mu
jo ta sakrament da?

Oblaft mafhnika, ki mu jo ta sakra¬
ment da, je fofebno is teh dveh oblaft:
"j.) de mafhniki kruh ino vino v’ pravo te¬
lo ino v’ pravo kri nafbiga gofpoda Jesufa
Kriftufa fpreminjajo, ino nebeThkimu ozlie-
M v’ dar opravlajo ; 2.) de vernim kriftja-
liara grebe odpufhajo, ali perderskujejo.

Kaj je sakrament mafhnikoviga pafvezhovanja?

Sakrament mafhnikoviga pofvezhova-
nja je sakrament, po ktirirn fe tiftim, ki
fe v’mafhnike prefvezhujejo, duhovna ob¬
laft, ino pa pofebna gnada da, dolshnofti
fvojiga fve'tiga ftarai Bogu h’zhafti ino du-
fhara k’ svelizhanju prav ino fveto opra¬
viti.

k ' v ' '

Iv oni u je mafhnike pofvezhovati dano ?

_ , Le fhkdliim, njeni želim nafiednikam
apoftelnov, je dano .mafhnike pofvezhovati.

-i:Je sakrament fvetiga mafhnikoviga pofvezhova-

aja .potrebe« ?. .

Sakrament fvetiga mafhnikoviga pofvc-

zbovauja hi 'pofamim'"ljudem ,  pazil pa zeli
zerkvi potreben.

Iiakfiiinr morejo biti ,,  ktiri .sakrament. fvetiga
mafhnikoviga polvezhovarija premejo?

Ktiri sakrament fvetiga mafhnikoviga
pofvezhovanja prejmejo, morejo fofebnd
potrebni vuk imeti , ino s’ lepim sliivle-
njarn flovšti. I. Tim. 5, 22. „ Na nikogar
kmalo rok ne pokladaj, ino ne vdeIe'sho-
vaj fe p tujih grahov. “

Kake dolshnofti imamo do flikofov ino malh-
nikov savoljo njih fvetiga opravila ?

Shkofe ino mafhnike fmo dolshni sa¬
voljo njih fvetiga opravila fpofhtovati inp
zb a ft iti, ljubiti, po njih obrazhilih fe volj¬
no ravnati, sa toljko truda, svelizhati naf,
jim hvaldshni biti, ino sa-nje militi.

YII. O d s a k r a m e n t a fvetiga

; s ak  on  a. 1 v ,  f*

Komu daja Bog otroke rediti?

Bog daja otroke ft£rifham prefkerbo-
vati, sgodaj v’ Jesufovim vuku podvuzhitf^
ino k’ vfimu dobrimu perganjati ino rediti.

Potrebujejo ftarifhi, de bodo te t&shke ino ve¬
like dolshnofti dopolnili, kake pomozhi? ihiocps

Dopolnit te teshke ino velike dol$h-
noftiftarifhi boshje . pomozhi potrebus
jejo. cr sgivoiifidlkfii cgbavl }a$aimA&

a54

Kadij ftžrifhi prejmejo to bishjo pomozh po
Jesufovi naredbi ?

c Starifhi prejmčjo po Jesufovi naredbi
to boshjo pomozh tiftikrat, ko fi pred B6-
gam ino mafhnikam ino pred nekaj prizhami
ozbitno obljubijo, do fmerti eden per dru¬
gim oflati, eden drujiga per vfdi opravilih
ino britkoflib opirati, ino otroke, ki jim
jih Bog da, lepo ino po kerfhanfko re¬
diti. ( Sih'ifhi fi v’r<5ko feshejo, mafhnik
nad njimi moli, ino jih v’ Jesufovim imč-
nu s’ boshjo pomozbjo ino gnado navda.
Temu fvčtimu djanju fe sakon pravi.

Kaj da po Jesufovi naredbi sakrament fvetiga
sakona ?

Sakrament fvetiga sakona ne pomnoshi
farno pofvezhijozhe gnade bdshje, temozb
da tudi to poiebno : i.) de mosh ino slič¬
na po Bogu do fmerti feboj shiveta ; 2.)
de fvoje otrdke v’ ftrahu bosbjim redita.

Kaj je sakrament fvetiga sakona?

Sakrament fvetiga sak<5na je nerasdert-
na sve's, f’ ktiro fe neoshčnen kriltj^n ino
neomoshena kriltjana, on in ona, po Jesu¬
fovi narčdbi do fmerti sarozhita, v’kar jima
Bog, fvojo gnado da , de v’ fvojim sakon-
fkim ftanu do fmerti po bosbjim ftrabu
shiveta, ino fvoje otrbke po kerfhanfko re-
d iti.-.: Mat. 19 ? 6* „ Kar je Bog (sve'sal,
zblovek ne ras dir aj. “

355

Kako, imenuje.Treti, apoftel Pavel ta sakrament?

( Sveti apoftel Pavel imenuje la sakrament
velik sakrament v’Kriftufu ino v’ zerkvi, ker
fklembo med Kriftufam ino z dr kuj o pome'-
ni. Efes. 5 ,  32 . „ To je velik sakrament ,
lode, pravim, v’Kriftufu ino v’ zerkvi.“

Je sakon potreben?

Sakon fploh , de fe zhlovefhki rod
ohrani ino podreduje, je potreben, ne pa
po farnim vfakimu zhloveku; sakaj ohfdbni
ali nesakonfki lian je sa vfakiga zhloveka
po famesu bol popolnama lHn. I. Kor. 7, 8.
„ Rezkem pa neoshdnenim ino neomoshe-
nim , ino vdovam : dobro je sa - nje , zhe
takd oftanejo , po mojim. “

Kaj hozhe zerkuv od shenina ino nevefte, kti-
ra v’sakon ftopita ?

Ze'rkuv hozhe od she'nina ino nevdfte^
ktira v’ sakon ftopita: 1.) de ni med njima
nobeniga sadershka 5 2.) de gre'fta is takih
mifel v’ ta ftžln , po kakorfhnih ga je Jesuf
poftavil 3 3 «) de fe v’ bbshjirn ftrahu ino
£’zhifto veftjo v’ta ftan fpuftila, ino de
torej prdd k’ fpovdi ino k’fvetimu obhaji¬
lu grefta. v Tob. 8, 5 . „ Otrozi fmo fvet-
inkov, ino fe ne moremo nesnabogam (aj-
dam) enakama sdrusliovati/ ktiri Boga ne
posnajo. t. .

Kaj jima gre - ftoriti, ktira v’ fveti sakon fto¬
pita? ■' v.a: iitiVOids

Moreta fi, ktira v’ fveti sakon ftdpita,

po trojnim oklizu sakonfko sveftdbo pred
dvema prfzhama ino vprizho lahni ga faj-
mefhtra obljubiti, ino dati fe porozhiti.

Rtire dolshnofti imata m6sh ino shena eden do
drujiga?

Dolshnofti med mosham ino sheno
fo te :

t.) De mirno ino po kerfhanfko med
fabo shiveta, ino eden drujiga k’ ddbrimu
nagibata. Efes. 5, 25. „ Vi moshje', ljubi¬
te fvoje shene, kakor je Kriftuf zdrkuv
fam febe sa-njo dal, de jo je

2 . ) De mosh sheno kakor fvoj lahni shi-
vot ljubi, shivi ino varije, shena pa de je
mosliu pokorna per vfim, kar je prav.
Kolof. 3, 19 . „ Moshje', ljubite fvoje she¬
ne, ino ne bodite gre'nki va - nje. Efes.
5 , 22 . „ Shene' naj bodo fvojim moshdm
pokorne , kakor fe je (Kriftufu ) Gofpddu.“

3. ) De fe v’ nadlogah ne sapuftita, am¬
pak de fi vkiip do fmerti svefta oftancta.
I. Mos. 2 , 24* „ Torej bo zhldvek fvojiga
ozheta ino fvojo mater sapuftil, ino fe
fvoje shene dershal, ino dva bota v’en
shivdt. “

Rtire dolshnofti imajo sakdnfki do fvojih otrdk?

Dolshndfti sakdnfkih do njih otrdk fo,
de jih po kerfhanfko rede', ino sa njih
zhafno ino vezimo »hivišnje ino svelizha-

<

1

j

1

2
h

V

ti

t

S ;

2Š 7

nje fkerbe. Efes. 6, 4* „ Ozhe tj c , redite
fvoje otroke v’vuku, ino bbshjini ftrahu. “

, Roljko fvetih sakramentov fmo fe navuzhili?

{ Sedmih fve'tih sakramentov fmo fe na-
> vuzliili, tf fo : fve'li kerft,  fve'ta birma,
prefveti s a kr a me n t fyetiga reflini-
| gatelefa,  fveta pokora,  fvdto p o-

t  f 1 e d n j e 6 1 j e , fveto m a f h ri i k o v o

. p o fv e z L o v a n j e , fveti sak on. Per

j  vfakim tih fve'tih sakramentov je kako

e  ozhitno vunajnje djanje , ki ga je Jesuf

poftavil, ino ki je k’ nafhimu polvezhovl-
nju .fvojo nevidno gnado Loshjo Va-nj djak
g  Kaj gre od fvetih sakramentov fploh vecfiti?

Od fvetih sakramentov fploh gre' ve-

.. diti:

s>  i.) De dva sakramenta', fvc'ti kerft iuo
n  fve'ta pokora pofvezhijozho gnado ' bdshjo

n  ino opravizhenje s’ noviga dajata, drugi
fve'ti sakramenti pa to gnado pomnoshujejo.
a<  2.) De vfaki sakrament fhe fvojo pofe'b-
, a  no gnado dodeljuje.

fe 3.) De sakrament fv^tiga kerfta, fve'te
:n birme , ino mafhnikoviga pofvezhovanja
v’dufho neisbrifliv sasnamik vtifne, ino de
k? torej noben kriftjan tih sakramentov vezli
, kakor enkrat veljano ino bres fmertaiga
ih grdita preje'ti ne fine'.

a5S

K a s a 1 o.

t Stran.

V vod. De je Bog; de je boshje rasodenje
potrebno, ino de fe je Bog ref rasodel. . 3

Pervo poglavje.  Od vere.

Pervi zhlen vere.  Bog je ftvarnik ,
ohrajnik, vladnik, ino fodnfk fveta. . . tp

Od boshjih laftnoft. ig

Od greha pervih ftarifhov.3i

Drugi zhlen vere.  Od potrebe ino ob¬
ljube odrefhenika. . . •.33

Tretji zhlen vere.  Od Jesufoviga shiv-

lenja.3g

Zheterti zhlen vere.  Od Jesufoviga

terplenja.

Peti zhlen vere.  Od Jesufoviga od fmer¬
ti vftajenja.5o

Shefti zhlen vere.  Od Jesufoviga vne¬
bohoda.54

Sedmi zhlen vere.  Od Jesufoviga v-

drujzhniga prihčda na semljo.54

-Od Ješufove ofebe (perfhone) ino imenitnofti. 56
Ofmi zhlen vere.  Od fvetiga’Duha. . 66

Od fvete Trojize. .. .71

Deveti zhlen vere.  Od zerkve. . . y3

Od obzheftva (gmajne) fvetnlkov. 77

Dele ti zhlen vere.  Od odpufh&nja
grehov. . . . . . . . . . 8 i

Enajfti ino dvanajfti zhldn vere.

Od zhlovekoviga ftanu po telefovi fmerti. 83
1  ) Od fmerti..83

2 . ) Od nevrnerjtozhnofti dufhe ....  85

3. ) Od pofebne fddbe, ^ ...... 87

2 %

^tran.

4 -) Od viz. ..89

5 . ) Od vftajenja shivota.gi

6. ) Od polledne fodbe.g 3

7. ) Od nebef.  97

8. ) Od pekla.  .gg

Od vere katolfhkiga kriftjana fploh. . . . 101

D rngo poglavje.  Od vupanja. . . . 106

Od molitve...106

Od ozhenafha pofebej.112

Od Angeloviga zhefhehja. .118

Trčtje poglavje.  Od ljubesni. . . . iao

Od detetih boshjih sapoved. 123

Od treh pervih sapoved. 125

Od le d mili poflednih sapoved. i3i

Od pofebriih dolshnoft.i 53

Od zerkovnih sapoved.i 5 y

Zhcterto poglavje.  Od kerfhanfke pra-

vlze.172

Vari le hudiga. Od greha.178

Dobro delaj. Od zhednofti ali krepofti. . . i 83

Od dobrih del.. .194

Peto poglavje.  Od fvetih sakramentov. 201

1. ) Od kerfta.. 204

2. ) Od birme.., 210

3. ) Od sakramenta prefvetiga rtfhniga te¬

leta. ..2l3

4-) Od fvete pokore ino odpultka. . . . 226

3 .) Od pofledniga olja. 247

6. ) Od mafhnikoviga pofvezhovanja. . . 2&0

7. ) Od fvetiga sakona.  a 53

266

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA