" * ‘fin 1932	—
oStnlna plačana v Rotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strohounl list za poozdlgo In napredek obrtnlštua Draoshe banouine.
„OBRTNI VESTNIK" Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: eeloletno...... Din 40*— polletno	Din 20*— posamezna številka. . Din 1’—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefranldranl dopisi se ne sprejemajo. RokopiBi se ne vračajo. Ponatiskl dovoljeni le s navedbo vira. . Štev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 26. avgusta 1932.	Štev. 34—35.
IfCrisza in obrtništvo
2e večkrat smo omenjali najrazličnejše vzroke, ki so ustvarili podlago za gospodarsko krizo, po kateri je močno prizadeta tudi naša obrt. Vsi ti vzroki so bili bolj zunanjega videza, dočim so vzroki, ki jih je treba iskati globje in ki so korenina vsem videznim vzrokom. Eden takih glavnih vzrokov, ki je indirektno prizadejal občutno škodo obrti in obrtništvu, je velik dotok tuje delovne moči v mesta in trge in s tem v zvezi nič manj škodljiv veletok podeželske delovne sile. Dejstvo, da imamo v naši državi zaposlenih nad 27.000 tujcev — inozemcev, se ne da nikakor opravičiti z vedno ponavljajočim se zunanjim opravičilom, da so to same kvalificirane moči, ki so neobhodno potrebne in vezane s svojim bivanjem pri nas. Dovolj imamo kvalificiranih moči, naše delavno ljudstvo velja kot pridno in umno, zato je treba skrbeti na vsak način za to, da zasedejo mesta tujcev domačini. Mnoge druge države so istega mnenja in reformirana Turčija je celo izdala uredbo o prepovedi tuje delovne sile in uveljavila zahtevo po odpustu vsega tujega kvalificiranega in nekvalificiranega delavstva v obče z ozemlja republike Turčije. Tako M bilo tudi pri nas nujno potrebno izvršiti generalno revizijo vseh inozemskih delovnih moči in istega strokovnega osebja, ki se da slej ko prej nadomestiti z domačo delovno sik). Poleg te generalne revizije inozemskega delavstva, pa bi bilo treba pod vsakim pogojem zajeziti odvišni dotok delovne sile v mesta in trge s podeželja, ker je tem še vedno dana možnost in prilika življenjskega obstanka na kmetijah. V kolikor pa bi ti pogoji ne bili dani, naj bi se našla možnost kolektivne zaposlitve z dvigom ekonomske delavnosti in agrarne tehnike. Z vzajemnim delom bi se dalo naše poljedelstvo s tehničnimi in smotrenimi ureditvami ter jačenjem zadružništva v vseh pogledih močno dvigniti. Tudi obrt bi prišla s tem v veliki meri na ®voj račun.
Druge potrebne mere, ki bi jih bilo treba v zaščito našega gospodarstva, bi bile tako rekoč trgovinsko-političnega značaja. Vse države streme za zboljšanje in dvig svojega gospodarstva, od či-
gar zavisi vsa notranja blaginja, in zato je popolnoma opravičljivo, če se v dosego svojega namena poslužujejo skrajnih mer in sredstev, ki so ob normalnih gospodarskih prilikah izostale. Zapora popolnega uvoza gotovega blaga, omejitev uvoza gotovega blaga in skrčenje svobode deviznega trgovanja, vse to so sredstva, po katerih je mogoče dvigniti notranje gospodarstvo. Spomnimo se pri tem samo na občuten udarec, ki sta ga pri nas občutila naša trgovina in obrt z dovoljenim velikim uvozom čevljev iz inozemstva. Naša sveta dolžnost naše ekonomske politike mora biti v tem, da se s kontingentira-njem uvoza ves uvoz blaga zniža na kar najnižje dopustno mero.
Pri vsem tem pa ne smemo obiti še ene važne činjenice, ki utegne v največji meri pripomoči k našemu gospodarskemu poboljšanju. Treba nam je skrbeti zato, da preorijentiramo mentaliteto našega konsumenta, da mu vcepimo zavest, da je on tisti, ki lahko pomore h gospodarskemu zboljšanju. Vrniti mu je treba zaupanje in ljubezen do domačega dela in vseh domačih proizvodov. Zahtevati je od njega, da kupuje le domače blago. Tudi država sama je dolžna dati pri tem najboljši zgled, saj je znano, da tudi državna uprava krije svoje potrebe od zunaj. Dasiprav je časih cena gotovemu predmetu našega blaga ali zahtevanega izdelka višja, vendar mora uvideti, da prvenstvena nabavna pravica pristoja le domačemu blagu in da tudi višica v ceni med domačim in tujim blagom ostane doma in bo tudi ta slej ko prej dohodek državne blagajne. Država sama je dolžna stremeti za preorijentacijo mentalitete konsumenta, zato naj po šolah, med' vojaštvom in državnih kulturnih, humanitarnih in telovadnih ustanovah in društvih z vso vnemo agitira za kupovanje domačih izdelkov, časi so pač taki, da se moramo v gospodarskem pogledu in v pogledu nabave zakleniti vase in- se zadovoljiti s tem, kar nam nudita domači trg in domača delavnost. Vsi smo poklicani, da vzajemno sodelujemo pri tem, ker le na ta način bomo deležni obresti našega prizadevanja.
Davek na luksuzne predmete
»Službene tiovine« z 'dne 15. avgusta It. 1. priolbouljejo predpise o luksuznem daviku, ikateri se je pred kraJtkim pri nas uveljavil
Odmera in pobiranje luksuznega davka.
INtavi davek -se pobira od 100 blagovnih vrst ipo seznamu, ki je tesno naslonjen na carinsko tarifo. Plačuje se za promet z istim blagom, to- je za blago v neiizpremenjenem stanju samo enkrat ih sicer pri uvoizti na carinarnici, za (blago, izdelano v tuizemstvu, pa ga plačuje proizvodnik, odnosno trgovec, Kadar plačuje luksuzni tdavelk trgovec, ise od celotno opravljenega prometa odStelje promeit z luksuznimi predmeti, •ki ise dokazano opravi % dragimi trgovci, da se tako prepreči dvojno obdavčenje.
Pojem proiizvodnika se pri luksuznem davku tolmači tako kakor pri prometnem daviku in se smatra tadi pri luksuznem daviku za proizivodnika; pra-proizivodnik, izdelovalec, pri naročilih iz .notranjosti države naročitelj in pri naročilih iz inozemstva pa izdelovalec.
Ob plačilu luksuznega davka za predmete, sestavljene ilz delov ali izdelane iz predmetov, za katere je bil luksuzni davek že plačan, se odbijejo vsote, ka-
tere so bile kot luksiuzni davek pobrane za te dele, odnosno sestavine. Vendar se ta odbitek dovoli samo, ako so bili -deli ali sestavine nabavljene iz inozemstva ali neposredno pri tuzemskem proiizivodnilku. Poleg tega se odibija že 'plačani luksiuzni davek samo, ako podjetje ® poslovnimi knjigami dokaže, koliko je takega blaga porabilo v produk* ciji novih luksuznih predmetov in da je davek na nje v resnici plačalo.
^ Odbijanje se sime vršiti samo na pro-'snjo davčnega zavezanca. Prošnja se predloži mesec dini preje nego dospe v plačilo zadlnji letni obrok splošnega ali skupnega davka na poslovni promet. Prošnji se mora priložiti dokazilo', kidaj, (po kateri ceni in pri kom so se ti deli in sestavine nabavile, koliko se jih je porabilo za prodiulkciljo novih luksuznih predmetov, 'kolilko je bilo za te dele plačanega luksuznega davka, ito je prevaljenega ina prosilca. O prošnji odloči davčna Uprava in se obračuni odbitek ob prvem prihodnljem odplačilu luksuznega davka.
Luksuzni idaves zinalša 10 odst. od prejete odškodnine, odnosno cene blaga pri uvozu. Plačuje se skupaj z davkom na poslovni promet ob rokih, ob koijilh dospevia »v plačilo prometni da-
vek. Za luksuzne predmete, Uri podlegajo splošnemu (sedaij) 2 odlst. prometnemu davlkiu, se odprenilua ob dospelosti prometnega davka 12 odlst. (2 odsit. za splošlni davek in 10 odsit. za luksuzni davek). Pri onih luksuznih predmetih pa, ki podlegajo stepnemu davku, se odpremi poleg /skupnega davka še 10 odlsit. luksuzni davek. Samo pri luksuznih predimetifh, ki podlegajo kombiniranemu skupnemu daviku, se pobira kolt davek skupaj samo 10 odsit. od pre-Seite odškodnine.
V spora, • ali se ta ali oni predmet smatra za luksuznega, odloča v prvi instanci ob uvozn carinarnica, ob izdelavi v tuzemistviu pa finančna direkcija.
Luksuzni davek za predmete, izdelane v tuzemsrtivu, ki podlegajo splošnemu daviku na poslovni promet, plača, ako ni v seznamu luksuznih predmetov drugače odrejeno, oni, ki je dblžan plačati pmmeltni davek, to sicer po predpisih, ki vetjaijo za to davčno vrsto.
Alko je po seznamu Luksuznih predmetov dolžan trgovec, da plača luksuzni davek, in ako je proiz,vodnik, od ko-liega tugovci nabavljajo take predmete, dolžan, da vodi km&iigo opravljenega prometa, potem bo proizvodnik v svoji celoletni prijali izkazal celokupni promet z luksuznim blagom in posebej še
promet z luksuznimi predmeti, katere je prodal trgovcem. Prijavi se mora priložiti seznam trgovcev, kateri so kupili dotične pred/mete, ker bi se sicer ta promet pri proizvodniku ne mogel oprostiti luksuznega davka. Podatke iz iteih seznamov bodo davčne uprave priobčile onim davčnim upravam, na ko-jih področju stanuSe trgovec, ki jih je kupil.
iLiiksuzfni davek iza predmete, ki pod-legaljo skupnemu daviku na poslovni promet, se pobira na načih, določen za skupni davek. Ako se davčna osnova za skupni davek ne ugotavlja po dejanski odškodnini, nego po drtigih podatkih (n. pr. pri prepletenem in mrežastem blagu), se davčna osnova za luksuzni davek posebej ugotovi.
Luksuzni davek za predmete, ki so vsebovani s kombiniranim skupnim davkom, se pobira na način, kakor to določa pripomba v seznamu luksuznih predmetov. Ako seznam ne vsebuje v tem pogledu nikakih navodil, se pobere Mdstfzni davek po splošnih načelih.
Oismova za luksuzni davek se ugotavlja na isti način kakor osnova za splošhi in skupni: davek na poslovni promet po davčnih prijavah, kolje veljajo za obe davčni vrsti obenem.
'Na pobiranje luksuznega davka za blago, ki se oddaja v promet, bodisi da
Naše narodno gospodarstvo v juliju 1932
(1P0 statistiki OSUZD v Ljubljani.)
S posebno okrožnico je uvedel SUOiR pri svojih krajevni organizacijah tekočo statistiko o številu zavarovanih delavcev v posameznih industrijskih panogah. 'Paka statistika bo omogočila recimo narodno gospodarsko politiko, ker bo objektivno in stalno kazala ka-
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22. 23. 24;
25.
26.
27.
28.
Inidlustrijiska panoga
. Rudarstvo Gradlmja želez., oest. in vod. zgradb Poljedelstvo
Gostilne kavarne, prenočišča Javni promet Migi j ena
Ind. hrane in pijače Industrija tobaka
Cenfr. za pnoiziv. s'ile .in preskr. z vod.
Ind. kamenja in zemlje Grafična industrija Zaseb. promet, sredstva Tekstilna industrija Ind. za predel, lesa in rezfo. Trgovina
Predelovanje kože in nj. surog. Hišna služinčad
Den. zav. zavodi, samost, pisarne Gledališča, svob. poki. in razno Industrija kože in gume Kovinska industrija Gradnje nad zemljo Občinski obrati Industrija papirja Kemična industrija Oblačilna ind. in čiščenje Gradnja prevoz, sredstev G o zd u o -v 1 an inska industrija
ko vsaka industrijska panoga napreduje, oziroma nazaduje. Sezijlske oscilacije, konjunkturna valovanja in sekularne tendence bodo vedno znane.
Statistika posameznih ind. panog se je začela voditi šele s 30. junijem 1932.
Podatki za julij so sledeči:
Prirast + oz. padec — zav. delavcev od 1. do 31. VII. 19j2. je znašal absolutno	v	odstotkih
+ 4
+288 + 30 +131 + 9 + 15 + 13 + 3
število delavcev (članov O U Z) 31. VII. 1932.
5
2.291
666
3,299
625
1.698
3.519
861
620
4j805
1.150
921
8.761
4.152
4.235
3.282
8.004
480
1208
1.394
6221
7.145
1.126
1.736
1.585
4.531
204
6.366
+400.—% + lil .44% + 4.79% 4.14% 1.46% 0.98% 0.38% 0.35%
+
+
+
+
+
2
14
1
1
24
■	15
-	17
-	17
-	70 5
•	13
•	15
-	95 131
-	23
■	37
-	4(7 160 115
482
+
0.32%’ 029% 0.09% 0.1-1% 027%' 0j36% 0.40% 0.55% 0.87% 1.03%' .1.06% 1.06%’ ’1.50% 1.80% 2.—% 2.09% 2.88% 3,4:1 %' 5.02% 7.04%:
Skupaj . . . 81.020
-669
0.81%.
Podatki o rudarstvu so brezpomembni, ker so rudarji načelno zavarovani pri bratovskih skladbicah.
Ostale industrije ne izkazujejo pomembnejšega' napredovanju, temveč celo nazadovanje. Najbolj je nazadovala gozdnoplaninska Industrija in gradnja prevoznih sredstev.
Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb je napredovala zaradi regulacije 'Ljubljanice-. Poljedelstvo, gostilne, kavarne in prenočišča ter javni promet
so napredovali v glavnem zaradi se-zije.
Zanimiva bo ta statistika čez daljšo dobo, ko bo mogoče spremembe industrijskih panog grafično predočiti. Za take gospodarske študije imajo nekatere posebno napredne države speci-jalne zavode tako imenovane »institute za raziskavanje konjunkture«. Pri nas teh zavodov nimamo, zato bo zbiral in objavljal take podatke nosilec zavarovanja SUOiR in njegovi OUZ0.
se uvaža bodisi da se izdeluje ,v fruzern-sfvtu, 'v nilkakem oziru ne vpliva oprostitev od oariln, od splošnega ali Skupnega prometnega davtka ali od katerekoli druge dajatve.
Kjer je luksuzni davek dolžan plačevati trgovec, se ta davek ne pobere ob uvozu dotičnega blaga iz inozemstva. V teh primerih, kakor v primerih, v katerih se luksuzno blago izdeluje v tu-zemstvu, pobere luksuzni davek na podlagi redne prijave davčna uprava.
Luksuzni davek se pobira za promet, izvršen po 15. avguisitu 1932. Na luksuzne predmite, ki se uvažajo, pobirajo carinarnice ta davek počemši od dlne 16. avgusta 1932 dalje. Enako se pobere luksuzni davek tudi. na ono blago, ki je bilo ta dan na carinarnici še neocarinjeno.
Seznam luksuznih predmetov.
1. Sulho grozldlje (št. car. tarife itz>. 12).
2. Ananas in pis tanje, sveže in suhe (15).
3. Dateljni, sveži1 ali stihi (16).
4. Granatna jabolka in 'banane (19).
5. Suhe smokve v zavojih do vštetih
10 kig skupne teže (21).
6. Cvetlice za okras ali nakit, natrgane,
irazjcvele ali v popju; listje in vejice s cveticami in plodi. (Semkaj spadajo venici lin drugi izdelki' iz navedenih predmetov) — (iz 34).
7. Palmove vejice in palmovo listje, mor-
ski mah, trave in veje, vse to za okras, iza vence in za nakit sveže ali kakorkoli osušeno; tudi barvano (35).
8. Kaviar lin njegovi nadomestki, sveži
ali nasoljeni (87).
9. Močne alkolhllne pijače (aralk, rum,
konjak, llilkerjli itd.) — (112). ad 1—9. 'Luksuzni davek za predmete, navedene od 1—9 plaiča proizvod-nik ali se pobere pri uvozu. — Glede močnih alkoholnih pijač navaja seznam, da plačajo Osebe, kakor ka-varnarii, lastniki bifejev itd., ki se ne bil mogle izkazati s fakturami, davek po prijavi, katero oceni davčni odbor.
10. Vsa fina vina, ki vselbujejo preko
15 odst. alkolhola ali preko 5 odst. ekstrakta (115).
11. Šampanjec iin druiga Vilna, ki se penijo
linj ^Pe (fl6).
12. 'Navadni bonlbon/i, ouikrfiki, ratluk, al-
va, sadije razen južnega, povrtnine, semenje posladkorjeeii — kandirani
(132).
13. 'Pini bonboni! (talko zvani svileni, na-
polnjeni z manmielaidlo, čokolado in drugim; fondanti brez čokolade, marcipan, južno sadje, seme za začimbe itd. — posla dk orjemo (kandirano) —
(133).
14. Čokolada in njeni nadomestki v tab-
lah ali kosih. Blalgo, popolnoma ali deloma 'iz kaikaove mase in čokolada in njeni nadomestki, kolikor rti imenovana drugje (iz 184).
15. Fini siri (iimperial, aplan, rolkfor, gor-
gonzola, graua, strahino itd.) — Trapist in ementalcc se ne smatra za fini sir, ki podlega luksuznemu davku (iz 136).
16. Konserve iz rakov (iz 143).
17. Voščeno blalgo iin blago iz cerezina
(razen sveč, svečic in voščenih vžigalic) — (185).
18. Milo z dodatkom kozmetičnih sred-
stev (iz 187).
19. Izdelki iz mila, stearina iin parafina v
zvezi z najfinejšim materijalom (iz 195).
20. 'Umetne dišeče snovi (257).
21. Dišeče tolšče in diišeča rudninska
olja (258).
22. Parfumerije z etrom ali alkoholom
(259).
23. 'Dišeče vode brez etra in alkohola
(260).
ad 10—23. Luksuzni davek od predmetov, navedenih pod št. 10—23, plaiča trgovec.
24. Puder, pomade, rumenila in belila,
barvila za lase in ostale na drugem mestu neimenovane parfumerije in kozmetična sredstva (iz 261—2).
25. Predmeti za umetni ogenj vseh vrst;
Takele, žabice, strelne kapice za OtroSke pištole, 'tudi napolnjene 6 pokalnim živikn srebrom (266).
26. Vezenine na bombaiževi tkanini, tudi
iz aplikacijami, izdelanimi s svileno prejo (iz 282—il).
27. iFine preproge za tla; preproge iz gu-
mija in živalske dlake, kakor perzijske, smirna itd. (jiz 315—2).
28. Giipke, volnene (323).
29. Goste svilene in polsvilene tkanine
(331).
30. Zamet, plilš in njim slilčne tkanine:
svilene in polsvilene (332).
31. Tulj, b ob imet in njima podobne tka-
nine, gladke: gaz, krep, flor in ostale redke tkanine, popolnoma ali deloma svilene (333).
32. Pleteno in mrežasto blago, svileno ali
deloma svileno (335).
Državni dohodki {in izdatki v 1. tromesečju
Proračun državnih izdatkov in dohodkov za 1. 1932/33 je stopil v veljavo 1. aprila 1932. V prvem tromesečju tega proračunskega leta so se gibali državni izdatki tako-le:
Vse v milijonih Din
K)
s	s
o	II
°	'j? J!
o
1. Vrhov. drž. uprava 37.3	38.7
2. Pokojnine in inva-
lidnine	218.2	242.3
3. Državni dolgovi 38i9.6 292.5
4. Justično ministr. 97.4	73.4 6. Prosvet. ministr. 203.8 196.9
6. Zunanje ministr. 34.4	23.0
7. Notranje ministr. 142.4 125.8
8. Finančno ministr. 79.5	65.2
9. Vojno ministrstvo 533.0 394.2
10. Min. za javna dela 49.4	12.7
11. železniško ministr. 31.4	8.0
12. Kmetijsko ministr. 13.7	7.6
13. Trgovin, ministr. 12.6	11.3
14. Soc. politika in nar.
zdravje	40.0	26.4
15. Min. za teles, vzgojo 2.9	0.5
16. Proračunski rezervni
krediti	7.5	0.3
m
103.81
111.01
75.08 75.35 96.61 66.81 88.41
82.09 73.96 25.87 25.67 55.43 89.73
65.99
17.25
4.20
V vsem 1.893.71.519.5	80.24
Od vsote 1.519,512.000 dinarjev, kolikor je bilo vseh dejanskih izdatkov, je šlo za osebne izdatke 924 milijonov, za stvarne pa 595. Ves prihranek znaša nekaj nad 374 milijonov dinarjev.
Dohodki:
Vse v .milijonih Din
2
o
o
0.
Neposrednl davki;
Sploš. neposr. davki 327.5 Posebni davki	75.7
Dolžni davki	12.5
Posredni davki:
15
d «
3 'r—>
s? 5
222.7
54.7
10.4
■2
o
2 2 g
O
68.01
72.27
83.55
Trošarina	213.7	192.2	89.95
Takse	307.5	177.1	57.60
Carinske takse .	275.0	181.6	66.06
Monopoli (višek doh.)	452.7	330.6	
Razni manjši dohodki	40.7	18.5	45.46
Prosvetno ministrstvo	2.1	4.3	205.9
Finančno ministrstvo	5.4		
Železn. (upr. pošte)	189.1	44.2	31.7
Drž. hipotekar. banka	8.6		
Šume in rude	32.9	5.0	15.20
Vsi dohodki 1.893.7		1.241.7	65.57
Dohodki so bili torej za nad 652 milijonov manjši ko proračunjeni, dejanski izdatki pa so bili za 277.8 milijonov večji, kakor so bili dejanski dohodki. Ta slika se pa bo nekoliko zboljšala, ker še niso tu vpoštevani vsi dohodki državnih podjetij.
Račun izdatkov in dohodkov državnih podjetij A. Izdatki:	B. Dohodki:
Vse v milijonih Din
Prosvetno ministrstvo:
Drž. tiskar, v Beogradu 4.7	2.8	59.03
Drž. tiskar, v Sarajevu 1.4	0.8	59.68
Finančno ministrstvo;
Uprava drž. monopol. 127.0	135.0	10650
Belje in Topolovac 20.9
Cukrarna na čukarici 10.6	4.7	45.10
železniško ministrstvo:			
Uprava drž. železnic 536.4		524.0	97.69
Direkcija rečne plovbe	26.9	26.6	99,11
Pošte, telegrafi, telef.	86.2	69.5	80.65
Poštna hranilnica	3.4	3.5	102.60
Kmetijsko ministrstvo: Razred, loterija, šole in drž. gospodarstva	14.2	8.0	56.15
Drž. hipotekar. banka	4.0	3.7	92.03
Ministrstvo za gozdove			
in rudnike	85.7	64.3	75.11
Ministrstvo za soc. poli-			
tiko in nar. zdravje	14.9	9.6	64.63
V vsem 973.0 853.2	91.06
	Vse v	milijonih Din	
	s		51» ■» >5 n
	8 2 a O k	Dejansko prejeto	p, p §10 C P, (3 >°«
Drž. tiskar, v Beogr.	6.5	7.1	109.40
Drž. tiskar, v Sarajevu 1.8		0.17	9.48
Uprava drž. monopol.	127.0	135.0	106.30
Belje in Topolovac	24.6		
Cukrarna na čnikarici	12.4	3.6	29.58
Uprava drž. železnic	608.3	487.9	80.20
Direkcija reč. plovbe	26.9	23.9	88.88
Pošte, telegr. in itelef.	140.0	100.4	71.23
Poštna hranilnica	17.0	16.9	99.87
Kmetij, ministrstvo	14.2	8.0	56.15
Drž. hipotekar. banka	12.6	3.7	29.50
Min. za gozd. in rud.	118.6	69.3	58.49
Ministrstvo za soc. po-			
litiko in nar. zdrav.	14.9	9.6	64.63
V vsem 1	125,2	866.1	76.97
Dejanski dohodki drž. podjetij so znašali torej za 12.9 milijonov več ko pa dejanski njih izdatki, toda za 259 milijonov manj, kakor so bili proračunjeni. Tekom leta pa se bo ta slika naj-brže zboljšala, ker niso vsa državna podjetja še oddala vsega denarja drž. blagajni, temveč ga še zadržala za tekoče izdatke. Tako se mora zlasti dohodek sladkorne tovarne na Čukarici znatno dvigniti.
33. 'Oipke, .svilene ali deloma svilene (336).
34. Tlkani traiki, svileni ali poltsvifoni, ra-
zen onih izdelanih v ripsu do 6 cm širine iza opremo klobukov (337).
35. Vezenine na tkaninah, popolnoma ali
deloma iz svile (338).
36. Pozamenbarije, pozaimetarijski in gum-
barSki izdelki, tudi na podlogi iz lesa, kosti, roga, navadnih 'kovin ali ■navadne tvarine — svileni ali polsvi-lemi (339).
37. 'Lasuljarski in drugi izdelki iz člove-
Iških las ali 'imitacije (človeških las, tudi v zvezi z drugo navadno ali fino tvarino (353).
38. Izdelki iz konjske žilme, ki niso na
drulgem mestu imenovani, trakovi in umetne cvetice (iz 355—?).
39. Konfekcija kakor:	obleka,	perilo	in
drugo moldoo in šivano blago iz tkanin, tudi pililšastih, pletenih snovi, čipk in vezenin, trakov in pozameta-nij, kolikor ni v tarifi drugačnih odredb:	svilena	Sn polsviileno, potem
brez ozira na materijo, ako čipke ali vezenine obsegajo 30 odst. površine zunanjosti; brez ozira na materijo, ako je okinčaina z izdelki zlate ali srebrne pireje ali če ima podlogo iz krzna ali iz finih kož, smoking, re-dingoti, fraki; hiilšni plašči, moški ali ženski: pižame iin slično brez ozira na materijo (iz 356).
40. Peresa tudi glave, deli in cele ptice za
okras (357).
41. Pahljače (358).
42. Moški in Seški klobuki: popolnoma ali
deloma svileni, opremljeni ali neopremljeni (iz 359).
43. Vsi okrašeni ženski klobuki hrez raz-
like (364).
44. Umetne cvebilae in venci, popolnoma
ali deloma narejeni iz tekstilnih tvarin. tudi v zvezi z drugo tvarino (366).
45. Delžniki in solnčniki: 1. a) z držali ali
deli iz želvovine, slonove kosti ali njih imitacije ali *z pozlačenih in posrebrenih kovin; prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino ali docela ali večinoma s čipkami ali vezeninami;
2. a) z držali ali deli, okrasno rezljanimi ali iz tvarine za rezljanje ali okrašeni s čipkami ali vezeninami, prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkaniiino ali docela, odnosno po večini z vezeninami;
3. z dragimi kov;iam<;
4. Ostali': a) prevlečem salmo ali po večini s čipkami in vezeninami;
b) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkani 1.0.
46. Obuvala 'z tka dne in klobučevine s
podplati iz drugih tvarin: docela ali deloma svilena (iz 368—1).
47. Obuvala iz jelenove kože, lakirana,
bronsirana, pozlačena in posrebrena (iiz 374).
48. Usnjene rokavice, vezane s kakršno-
koli tvarino, pa tiuldli z obrobki iz fine kolžuhovine (Sz 375).
49. Palice, biči in podobni predmeti iz
usnja in živalskih žil (377).
50. Sedlarski ,in jermenarski izdelki iz
usnja, tudi iz napojenih ali prevlečenih tkanin v zvezi s srebrom, s srebrom oploišlčenimi, posrebrenimi ali pozlačenimi deli (it 378).
51. Tonbarski izdelki iz usnja alti tkanin,
•razen iz svilenih, tudi iz napojenih ali prevlečenih tkanin,
a) v zvezi z najifinejšo tvarino, v komadu telžlko preko 1 kg;
b) v zvezi z najfinejšo tvarino, v komadu težko do 1 kg
(iz 379 — 1. b). 2. b).
52. Usnjeni izdelki, v kolikor niso na dru-
gem mestu navedeni: v Zvezi z najfi-nejgim materijalom ali v zvezi s plemenitimi kovinami (iz 380 — 2, 3).
53. Krznarsko blalgo iz finih kož, prevle-
čeno, s podlago (iz 383 —■ 2. b).
54. Kašarski in pletar&ki izdelki v zvezi
z drugo neimenovano tvarino:
a) v zvezi z najfinejšo tvarino,
b) v zvezi z dragimi kovinami (zlatom aili srebrom)
(iz 404 — 3., 4. a) in b).
55. Izdelki iz sparterije (razen klobukov)
v zvezi z najifinejšo tvarino (iz 406, 3).
5i6. Izdelki, samo ali doloma iz slonove kosti, in imitacije slonove kosti, iz Ižeilvavine in imitacije, iiz biserne matice in imitacije, tudi z drugo tvarino
a) v zvezi z najfinejšim materijalom.
b) v zvezi z dragimi kovinami (■te 411—2 in 3).
57. Biseri in imitacije biserov (412).
58. Korale in imitacije koral (413).
59. Živalske snovi za reabarstvo, druge
neimenovane in izdelki iz njih
a) v zvezi m. najfinejšim materijalom,
b) v Zvezi 1. dragimi kovinami (iz 415 — 2. c) iin 2. d).
60. Izdelki, docela ali deloma iz celuloida
in njim podobnih snovi, razen imii-taicij slonove kosti in želvovine v zvezi z najfinejšim materijalom ali v zvezi z dragimi kovinami (iz 418 — 2., 3.).
61. Pohištvo:	1
a) prevlečeno s svileno ali deloma svileno tkanino, čipkami, vezeninami, plišem, žametom ali njim sličnimi tkaninami;
b) ostalo z umetnim delom pobarvano z brenčenimi barvami, slikami
(iz 432 — 2. b), 3. d).
'62. Izdelki iiz lesa na drugem mestu neimenovani z umetnim delom, slikano, barvano z bnonjčenimi b ra vami, tudi v zvezi z navadnim' ali finim materijalom, idailje izdelki z raajfii-nejso tvarino ali v zvezi z dragimi kovinami (iz 435 — 4., 5. in 6.),
63. IPailice, dirlžala za palice, brez zveze
aili v zvezi z navadno in fino tvarino iiz triške (iz 438 — 1.).
64. Tapete iiz papirja, bronsirane, pozla-
čene ali posrebrene (iz 458 •— 2).
65. Karte za igran j e, zabavo in podobno,
tudi pole s slikami za talke karte (459).
66. Papir za pisma, kuverte iiz papirja,
dopisnice in karte za pismo, vse to 6 slikami, obrobki, monogrami, am-ihlemi, okrasnimi črtami s prešanimi ali umetnimi cveticami, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino (462).
67. Umetne ‘Cvetice in deli cvetic iiz papir-
ja (468).
68. Vabila, posetnice, jediilnii lliat, kanite
za plesne rede in podobno: konfeti, serpentine, maske, kotiljonski redi in drugi predmeti za veselice in zabave; predmeti družabnih iiger, držala! (manšete) za šopke, črke, senčnike za svetiljke, lampioni, podloge iz 'kartona in papirji 'za sladlščice, okfviri' za fotografije, albumi za fotografije, za razglednice in za poštne znamke, albumi 'za poezije in ostali luksuzni izdelki iz papirja, kartona, lesne ali papirne mase (iz (469).
69. Neimenovani izdelki in predmeti iz
papirja, kartona, lesne ali papirne mase v zvezi z najfinejSo tvarino ali v zvezi z dragimi kov i nemi (iz 470 — 2 in 3).
(Konec prihodnjič).
Podraženi čeki p. tt.
z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah bo s 1. septembrom povišana taksa na čeke poštne hranilnice od 0.10 Din na 0.25 Din. Zaradi tega se je z odredbo' ministra za promet zvišala prodajna cena čekov od 0.40 na 0.55 Din. Po 1. septembru bodo morali biti vsi čeki, ki se predlože poštni hranilnici in njenim podružnicam v izplačilo ali v odpravo po pošti, taksirani z 0.25 Din. Od tega dne dalje bo Poštna hranilnica izdajala pri naročilih samo čeke z zvišano takso 0.25 Din. Lastniki čekovnih računov, ki imajo v zalogi te čeke s staro takso po 0.10 Din, bodo lahko tudi po 1. septembru še uporabljali čeke na ta način, da bodo razliko med staro in novo takso nalepili na čeku.
Haj je novega?
Minister Mlohorič na velespjemskl prireditvi.. Uprava in predsedstvo ljlib-Jjaraskega velesejlma sta prejeli obvestilo, da se udeleži prireditve »Ljubljana v jeiseni« kot pokrovitelj im zastopnik kraljevske vlade osebno g. minister za trgovino in industrijo Mohorič.
Češka podjetnost v Perziji. Podjetje šlkoda bo zgradilo v Perziji diva velika mostova; stavilo je najnižjo oferto. Baje misli podjetje osnovati v Perziji tudi podružnico.
Elektrifikacija železnic v Italiji hitro napreduje. Po sedanjih vesteh bodo elektrificirali v prihodnjih štirih letih zopet 4800 km glavnih prometnih prog.
Zagrebški velesejem. Uprava zagrebškega velesejma priredi v dneh od 3. do 12. septembra XVII. Mednarodni vizorčni velesejem s specijalini-mi oddelki: elektrika, radio, hiša. kiu-fciinlja, hrani tv en a industrija, tekstilno blago in krzno, volna, ženski šport, poljedelstvo in veterinarska razistava.
Povišanje prometnega davka. Splošni davek na poslovni promet in skupni davek na poslovni promet se je povišal za 100 odstotkov, to je na divojno femero. V povišani olbKki se bo pobiral za vse predmete, izvršene po 15. avgustu t. 1., zaradi česar opozarjamo vse interesente, da ga za promete, izvršene po tem dnevu, vkalkulirajo po povišani iizmeri.
Blagovni izmenjalni dogovor med Nemčijo in Ogrsko. Nemčija in Ogrska sta sklenili medsebojni blagovni dogovor, po katerem previzaime Nemčija takoj 20.000 ton ogrske pšenice in morda v teku zime še 30.000 ton pod ugodnejšimi pogoji, Ogrska pa bo dovolila carinske popuste za nekaj vrst nemških industrijskih izdelkov.
Potreba bakra je krita. Svetovna zaloga bakra je z 1. mil. ton krita za več kot eno leto.
Konkurz Kmetijske ekspertne zadruge v Mariboru. Na podlagi določb višjega deželnega sodišča v Ljubljani in na predlog uradnega likvidatorja je razglašen nad imovino slovlite posmrt-nlniske zavarovalnice v Mariboru kon-founz. Premoženje zadruge znaša okoli 2,000.000 dinarjev, če bi se priznalo upnikom (celotno izplačilo posmrtnin, potem bi znašale terjatve 24,000.000 dinarjev. Visoh upnikov je okoli 19.000 in je ta konkurz po številu upnikov največji, kar jih je kdaj bilo v dravski banovini.
Višina kmečkih dolgov. Po uradnih ugotovitvah znašajo kmečki dolgovi v dravski banovini eno milijardo dinarjev. Bolj kakor dolgovi sami tarejo našega kmeta visoke obresti in kratki vračilni roki za posojila. Pri denarnih zavodih je zadolžena skoro polovica gospodarstev.
Razmere v Nemčiji. V Nemčiji postajajo razmere iz dneva v dan bolj napete. Kratek čas je kazalo vse, da se bodo našla pota k pomirjenju, pa se je zadnje dni političen položaj močno poslabšal. Med narodnimi socijaMisti (Hitler) je zrastlo veliko razburjenje zaradi smrtne obsodbe petih narodno-socijalističnih nasilnikov, ki so umorili nekega komunističnega delavca.
Pakt Francije z Rusijo. V Italiji so precej vznemirjeni, ker sta baje Francija in Rusija sklenili nenapadalni pakt, vtihu tega pa, da je dala Francija Rusiji še velika naročila glede dobave nafte.
Prost uvoz sadja v Nemčijo. Z ozirom na vesti, da je nemško ministrstvo za prehrano zabranilo uvoz presnega sadja iz Jugoslavije, obvešča Zavod za pospeševanje zunanje trgovine zani-mance, da je ta vest neresnična in da je uvoz sadja v Nemčijo v smislu obstoječe trgovinske pogodbe prost.
Borze
Na ljubljanski borzi je deviza London danes zopet popustila. Popustile so tudi skoro vse ostale valute, tako Newyork, Pariz, Trst, Berlin, Praga in Bru6elj.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda mirna. Trgovala se je le za kaso po 196 in 197. V ostalem je bil zabeležen promet le še v 7°/o Blairovem posojilu, in sicer po 41.625, 41.875 in 42. Delnice privilegirane agrarne banke, ki so se zadnji 5as okrepile, so danes zopet nagleje popustile.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2294.29 — 2305.65. Berlin 1353.47 _ 1364.27, Bruselj 791.35 _ 795.29. Curih 1108.35 — 1113.85, London 196.86 _ 198.46, Newyork ftek 5677.70 _ «705.96, Pariz 223.36 - 224.48, Praga 168.56 — 169.42, Trst 291.74 _ 294.14.
mnenja
naliti eitateCjev
Pametna beseda na pravem mestu.
Na naš zadnji uvodnik nam je poslal podeželski obrtnik pismo, ki smo ga sprejeli z vidnim zadovoljstvom, ko vidimo, da prevladuje med našim obrtništvom še trezno mišljenje in dobra volja za skupno delo.
Pismo slove:
Spoštovani gospod urednik!
Zelo vesel sem bil pisanja zadnjega »Obrtnega Vestnika«, ko nas pisec tako lepo kliče k složnemu delu, da bi v teh težkih časih koristili nam samim in pa skupnosti. Jaz in moji tovariši zelo odobravamo delo in pisanje »Obrtnega Vestnika« in želimo vsem obrtniškim voditeljem okoli »Obrtnega Vestnika«, da vztrajajo na svoji poti, čeprav so morali od nekaterih lastnih tovarišev prenesti toliko nezasluženih napadov in žalitev. Pred par dnevi sem dobil v roke list, ki se naziva »Obrtnik« in sem če zelo začudil, kako se more imenovati tisti list za strokovnega. Po tej zadnji številki sodim, da ga bodo napravili za humorističnega. Nečedno je, da ta list priobčuje sliko, da bi vsakdo videl, kako se »obrtnik« puli za korito. Našega pravega obrtnika predstavljati kot takega pred ostalo javnostjo je skrajno
Največja tovarna s
Ko sem po naključju v društvu par prijateljev prišel v Paračin in si ogledal tovarno sukna bratov Teokarovičev, sem bil tako presenečen nad dejstvom, da imamo v naši domovini take industrijske zavode, ki se lahko kosajo po organizaciji in kvaliteti svojih produktov z najboljšimi v inozemstvu, kot se bo zdelo to našim čitatoljem, kojim za-morem to samo povedati, vsled našega znanega nezaupanja v lastno moč neverjetno.
Dva od treh bratov Teokarovičev sta nas prijazno sprejela z ono vedrino in odkritostjo, ki človeka takoj obvlada, da doživlja z njima njihovo delo in njihove načrte. Študirala sta tekstilno stroko ona dva in odsotni njihov brat ter bratranec, ki so vsi štirje lastniki podjetja v Belgiji in Angliji. Prepotovali so skoro ves svet, da se izpopolnijo v svoji stroki. Za to je skrbel njih umrli oče, ki je pričel že pred pol stoletjem z malo tovarno sukna za narodne noše v okolici Leskovca postavljati temelje te velike tovarne, ki se razprostira pred nami kot malo mestece na površini 18 ha. Vedejo nas po tovarni. Pred nami se razkladajo bale fine avstralske volne in od tu spremljamo volno preko pralnice, barvalnice, česalnice v predilnico. Tu se navijajo niti na tisoče in tisoče tuljav. Od tu gremo v tkalnico, kjer stoje cele vrste statev. Iz njih se v nekem čudnem presekanem taktu ob brnenju neštetih kolesc in udarcev zob, ki ravnajo posamezne niti v predpisani vzorec, vijejo fina sukna v različnih vzorcih.
Pod tkalnico je velikanski prostor za pranje sukna, likalnica in sušilnica, ob nji pa kontrolna dvorana. V tej nas pozdravi množica brhkih deklet z zelene Morave, ki popravljajo male pogreške strojev. Tu se je pretrgala nit, tam se je ukradel v tkivo kak vozel ali kaj sličnega. Vsi ti nedostatki izginejo pod drobnimi ročicami veselih deklet.
Povsod nam pojasnjujejo delovanje strojev in ljudi prijazni mojstri, med katerimi je več starejših bratov Čehov, ki so izučili že mnogo domačega naraščaja.
V posebnih oddelkih si ogledamo izdelovanje volnenih odej iz volne in kameljih dlak, tkanje raznobarvnih čepic (beretov) in predenje volnenega pletiva v osemdesetih različnih barvah za ročna dela in industrijsko predelavo.
Ogled skladišč volne se zdi malo potovanje. V dolgih enako širokih in visokih stavbah, ki oklepajo tri strani tovarne, leži nad 100 vagonov bal same avstralske volne. Na četrti strani tovarne so pisarniški prostori tik zaloge gotovih izdelkov. Tu so cele skladovnice raznih suken. Skladiščnik nam razkazuje res krasne in moderne vzorce, a cene, ki nam jih pravi, se nam zde neverjetne, ker smo vajeni v Ljubljani vse drugačnih številk ob isti kakovosti blaga.
Eden gospodarjev nas potolaži in
poniževalno. Čital sem tudi, da neka skupina sklicuje za v Ljubljano velik obrtniški shod. Na tem shodu bi menda nekateri radi zopet zabavljali kot po navadi čez vse, kakor sem že večkrat bral v tistem »strokovnem« listu, ki prinaša duhovite karikature v žaljenje našega obrtnika. Gotovo hočejo na tem shodu loviti kaline, ker jih med resnimi ljudmi ni več dobiti. Zdaj mi je jasno, zakaj naenkrat taka nasprotstva. Samo zato, da bi si skovali na rovaš obrtnikov kapital. Povem vsem tistim, da je pravo zlato samo tisto, ki je kaljeno v ognju in dobro preizkušeno in jim kličem, ne sejte še naprej razdora v naše vrste. Vam okoli »Obrtnega Vestnika« pa kličem z mojimi tovariši: »Vztrajajte in ne menite se za vse podle žalitve in napade tistih, ki pravijo, da so obrtniški tovariši, pa nimajo niti do obrtnika spoštovanja.
Vas lepo pozdravlja
S. S.
Napredek obrtništva je mogoč le v slogi!
ikna v Jugoslaviji
pravi, da pride to blago še to jesen v Ljubljano. Kakor v Beogradu, Zagrebu in še osemnajstih drugih mestih, bo tovarna otvorila tudi v Ljubljani svojo prodajalno. Ona se drži strogo principa kot n. pr. Bata, da prodaja svoje izdelke naravnost producentu po stalnih v vsej državi enakih cenah in le proti gotovini. To je edini način, da se uveljavi nasproti tujemu blagu, o katerem mislijo naši ljudje, da je boljše kot domače, posebno če je 100% dražje. Tudi to je ostanek suženjstva in pomanjkanja samozavesti. Ta način pa odgovarja tudi moderni, na novo se porajajoči strukturi gospodarstva, ki hoče izločiti nepotrebne posredovalce med producentom in konsumentom, ki samo po-dražujejo blago in izkoriščajo razne motnje v gospodarstvu, da si kopičijo nezaslužena bogastva. Zaradi kredita se pač morajo konsumenti posluževati raznih zadrug ali pa štediti, preden si nabavijo obleko. To jih sili tudi k varčevanju.
Mi smo dosegli, pravi g. Vlada Teo-karovič, na ta način že velikanske uspehe. To vidite lahko tudi po tem, da tamle gradimo nova poslopja, v katera bomo vzidali strojev za 12.000 vreten in nove moderne statve, na katerih bomo tkali kamgarne in blago za volnene ženske obleke. Stroji so že vsi v naših skladiščih. Krize se prav nič ne bojimo, ker vemo, da bo konsument rade volje segel po našem odličnem in cenenem blagu, posebno ko se prepriča, da je nemogoče, da bi se pri nakupu našega blaga urezal, ker mu stalna cena pove kakovost blaga, če je glede nje tudi popolen lajik.
Že večkrat sem čital mnenje tujcev o Srbih, da imajo v gospodarskih zadevah nekaj »amerikanskega« značaja in sedaj sem to razumel. Še bolj sem se o tem prepričal, ko smo si ogledali celo kolonijo krasnih hišic med vrtovi, v katerih bivajo uradniki, mojstri in delavci. V delavski menzi smo prav gosposko in poceni kosili in pili rajno župsko vino iz vinogradov carja Lazarja iz Kraševca po 10 Din liter. Prijatelj iz zelene Štajerske je bil ob njem tako navdušen, da sem ga osumil za izdajalca njegove domovine, a on si je le želel, da bi se tako vino moglo pridelati tudi po ljutomerskih vinogradih. Ob menzi je krasna dvorana za gledališke predstave, predavanja in zabave za delavstvo. Obširne moderne kopalnice so vsakemu delavcu vsak čas na razpolago. Vse kaže, da smatrajo gospodarji delavca za sebi enakovrednega sotradnika. S ponosom in s povzdignjeno samozavestjo smo zapustili tovarno ter odbrzeli v avtomobilu tovarne na postajo v čuprijo ter se odpeljali ob zeleni Moravi proti severu skozi Jagodino v Beograd.
(Op. ur.). — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Vlada Teokarovič, ki je otvoril v Ljubljani svojo podružnico in jo bo vodil naš obrtniški tovariš krojaški mojster g. Anton Žigon.
Težak položaj v fotografski stroki
(Po razgovoru z načelnikom zadruge fotografov).
Po starem obrtnem zakonu so se izdajali obrtni listi za portretno kot splošno fotografijo in pa pokrajinsko fotografijo, kot prosto obrt. Kakor je bil pri portretnem fotografiranju .točno določen delokrog — splošno fotografiranje — ki ga izvršujejo fotografi, ki so se te svoje obrti vsaj tri leta učili, bili enako dobo zaposleni kot fotografski pomočniki ter napravili z dobrim uspehom pomočniško preizkušnjo, tako je bil delokrog pokrajinske fotografije točno izražen v naslovu samem, t. j., da se snimajo izključno le pokrajine. Pri podelitvi obrtnega lista za pokrajinsko fotografijo se tudi ni zahtevalo nikakih dokazov usposobljenosti in je tak obrtni list lahko dobil vsakdo in se ga je na podlagi starega obrtnega reda lahko dobilo še do 9. marca t. 1. Zgodile pa so se pri tem zlorabe v škodo poklicnim fotografom, in sicer s strani drogeristov in prodajalcev fotografičnih potrebščin. Čim so ti zvedeli (izvzemimo nekatere, ki so obenem portretisti), da bo po novem obrtnem zakonu fotografski obrt precej zaščiten in da se ne bodo več izdajali obrtni listi za pokrajinsko fotografijo kot prosto obrt, so si v zadnjem letu skoro prav vsi ti oskrbeli obrtne liste, kar je takoj pokazalo jasno sliko, da nameravajo pod krinko obrtnega lista in zaščito pridobljenih pravic za pokrajinsko fotografijo izvrševati še nadalje dela, ki spadajo izključno v delokrog poklicnega fotografa. Tako sprejemajo prodajalci fotografičnih potrebščin, posebno še drogeristi (kot dobro situirani trgovci) od amaterjev razvijanje plošč in filmov, retuširanje, kopiranje, povečave in drugo v delo. Torej odvzemajo poklicnim fotografom vsa v njihovo stroko spadajoča dela in jim odtegujejo upravičeni zaslužek. Zadruga je še pred uveljavljenjem zakona pokrenila vse potrebno, naj bi se sedaj pod ono točko navedeni obrt fotografov delil v dva ločena obrta pod dvema različnima točkama, in sicer v portretne fotografe in v pokrajinske fotografe. Navedla je pri tem tudi konkretne razloge za to delitev in se zavzemala, kakor se še sedaj živahno zavzema, za to, da se izvrši zaželjena sprememba vsaj z novim pravilnikom, ker nikakor ne gre, da bi se osporavalo portretno fotografijo s pokrajinsko in da bi imeli snemalci pokrajin enako dovoljen delokrog fotografskih del kot izučeni in splošni fotografi. Pojem delokroga pokrajinskega fotografa je omejiti zgolj na snimanje pokrajin kot takih in na izvrševanje teh posnetkov za lastno rabo in prodajo. Nikakor pa ne pristoja pokrajinskim fotografom pravica za snimanje in izvrševanje portretov, skupin, povečav, snimanje tovarniških in drugih objektov. Prodajalci fotografskih potrebščin pač smejo sprejemati od amaterjev naročila za razvijanje plošč in filmov, za retuše, kopije in povečave, oddajati pa bi morali naročila praviloma in to po vsej pravici v izdelavo poklicnim fotografom.
Občutna in brezvestna škoda je bila prizadejana s temi zlorabami poklicnim fotografom in ni čuda, če danes — doslej že tako lepo razvijajoča se in umetnostno napredujoča fotografska obrt — hira in da premnogim ne zadošča več kot življenjski poklic. Visoke obdačbe, visoke najemnine lokalov, sila razpaseno šušmarstvo na eni strani, na dragi strani izreden razmah amaterske fotografije — to vse so le nekateri či-nitelji, ki groze poklicni fotografski obrti s popolno propastjo.
Celuloidne ščite za vrata in vsa steklarska dela izvršuje točno in solidno
n
Stanje ££mee
steklarstvo
Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5
cJ-ndbiATa/voJhumi/ittiamvn/
PABAClN
KREDITNO’ DRUŠTVO
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Strujomeri, ki merijo potrošnjo električnega toka, podlegajo predpisom o kontroli mer. Vsaka poškodba plomb se mora takoj prijaviti pristojnemu kontrolnemu organu.
Odvajanje električnega toka izven stru-jomera kakor vsako zunanje vplivanje na strujomer, da ne bi pokazal prave porabe, se kaznuje kot tihotapstvo.
Kdor namenoma pokvari plombo na strujomeru, se kaznuje s 100 do 1000 Din, j v kolikor ni zagrešil prestopka, ki se kaznuje kot. tihotapstvo.
Zakon je stopil v veljavo dne 15. t. m.
Za izvajanje tega zakona se je vršila dne 19. t. m. v Beogradu pod predsedstvom ministra trgovine in industrije g. Mohoriča konferenca interesentov, na kateri je bila zastopana tudi ljubljanska Zbornica za TOI. Na konferenci se je razpravljalo o posledicah nove obremenitve za naše gospodarstvo in stavilo konkretne predloge, kako naj bi se uredilo pobiranje, da bi se omilile razne trdote. V načelu je je konferenca ugotovila, da bi za striktno izvajanje zakona potrebni števci povzročili interesentom večje breme nego trošarina sama, vsled česar je, da zakon doseže svoj namen, nujno potrebno, da se izvaja tako, da bo te stroške po možnosti preprečil.
Z novo trošarino je posebno prizadeta Dravska banovina, v kateri je elektrifikacija že v precejšnji meri izvedena, poleg tega pa se pobira od električne energije že posebna banovinska davščina na električno energijo. Vprašanje te davščine je z uvedbo državne trošarine na elektriko stopilo v ospredje in bo treba skrbno preudariti, ali potrošniki električne energije preneso pri sedanjih prilikah dvojno obremenitev.
Povišane trošarine
Z zakonom z dne 14. t. m., ki je objavljen v Službenih novinah z dne 15. t. m. se je 1. povišala trošarina na sladkor in 2. na novo uvedla trošarina na električni tok.	■>	■ !
I!	1. Trošarina na sladkor.
Trošarina na sladkor se je povišala:
a) za sladkor v koščkih (kockah), debelo zdrobljen ali v prahu in tudi v glavah od Din 655.— na Din 805.— za 100 kg;
b) na ostali sladkor, bodisi sirov ali rafiniran, izvzemši tisti sirup, ki se ne da uporabiti za hrano ljudem;
c) na vse druge vrste sladkorja, ki se namesto sladkorja pod a) morejo uporabljati za slajenje, kakor škrobni sladkor iz sadja, grozdja, slada itd. od 200 Din na 400 Din za 100 kg.
Povišano državno trošarino na sladkor iz točke a) v iznosu Din 1.50 za kilogram morata nositi z Din 0.75 tovarna sladkorja, z Din 0.75 pa potrošnik, pod b) povišano trošarino Din 1.25 pa morata nositi z Din 0,65 tovarna sladkorja in z Din 0.60 pa potrošnik.
Na dan uveljavljenja tega zakona, to je z dnem 15. t. m., se izvrši popis količin sladkorja v prometu pri prodajalcih na debelo in na drobno in pobere trošarina Din 1.50, odnosno Din 1.25 za sladkor pod a) in b) ter Din 2.-7- za sladkor pod c).
Za izvajanje tega zakona je ministrstvo za finance odredilo, da se bodo prodajalci sladkorja, ki bi ceno sladkorja za več podražili, nego to dopušča zakon, kaznovali po zakonu o pobijanju draginje,
2. Trošarina na električni tok.
Na novo uvedena državna trošarina na električni tok, a) porabljen za razsvetljavo, znaša za vsako kilovatno uro Din 0.70;
b) porabljen za pogon motorjev in raznih drugih naprav pa za vsako kilovatno uro do 1000 kilovatnih ur po Din 0.10, preko 1000 kilovatnih ur pa za vsako kilovatno uro po Din 0.05.
Za razsvetljavo trgov, ulic, tramvajev, železniških voz, ladij in istotako za električno energijo pri motorjih za pogon tramvajev, vodovodov, občinskih plinarn, električnih central, kakor tudi za razsvetljavo navedenih naprav se ne pobira državna trošarina, vendar pa mora biti električna energija, porabljena za navedene namene, napeljana centrali ali sicer preko posebnega strujomera.
Ravnotako se ne pobira državna trošarina na tok, porabljen za elektrokemij-ske namene, v kolikor se porablja kot si-rovina.
Na električni tok, proizvajan v lastnih napravah za razsvetljavo ali za pogon motorjev, se pobira državna trošarina, vendar mora biti struja za pogon motorja v centrali ali sicer napeljana preko posebnega strujomera.
Državno trošarino na električni tok pobira podjetje od potrošnika struje hkra-tu z odškodhino za tok in jo odpremlja državni blagajni najkasneje do konca potrošnji sledečega meseca. Odpremlja se ta trošarina s posebnim seznamom, katerega mora overiti oddelek finančne kontrole.
Kjer se dobavlja tok za električno razsvetljavo v pavšalnih mesečnih iznosih, plača podjetje trošarino po strujomeru, odbije pa odstotek izgube struje v električnih vodih, ki se določi s pravilnikom.
Pozor gg. trgovci in obrtniki!
in Ctetiaeije
Pločevinaste predmete dobite najceneje pri
Karol Hribernik
kovinostiskarstvo
Ljubljana VII
Žibertova ulica št. 27. Izdelujem
vsa v stroko spadajoča dela po naročilu in načrtu in se priporočam.
Delo solidno 1
Bakrene, medene In alu minijaste predmete
Iv. BRUNČIČ
Stavbni in pohižtveni pleskar	,
in ličar. — Izvrftuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 28.
Cene zmerne, delo solidno, po-
streiba točna. — Tekrf. »4—76.
za obrt, gospodarstvo in kuhinjo izdeluje solidno tvrdka
JOSIP OTOBEPEC
LJUBLJANA, Za Oradam štev. B (ob koncu Streliške ulice)
in telefonskega kabla. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe glede dobave kalorifernih členov in 1 automatič-nega regulatorja; do 19. septembra t. 1. glede dobave pil, svedrov, kolut ter raznega drugega orodja; do 20. septembra t. 1. pa glede dobave lužnega kamenja, mila, stearinskih sveč, žveplenk, urinola, loja, stenja, konsistentne masti itd. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 15. septembra t. 1. pri Upravi policije v Zagrebu glede dobave sena, slame in ovsa. — Dne 19. septembra 1.1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave raznega platna; dne 20. septembra t. 1. pa glede dobave sukna. — Dne 26. septembra t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 5000 kg aluminija in 1500 kg lesenih kroglic. — Dne 22. septembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 10.000 komadov perila za bolnike in 10.000 komadov po-j steljnega perila.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljub-| ljani interesentom na vpogled.
Pr«dstawnik Pr. Jezer&ek. Vei v Ljubljani.
Glavni to odgovorni urednik Vladimir Pfeifer.