(Štev. 3074, M. —.60). — Novak Vit. op. 27. Trio (quasi una Ballata) fiir Klavier, Violine und Violončeli. Ibidem. (Štv. 3141, M. 7.50). — Isti op. 7. Cjuartett c-moll fiir Klavier, Violine. Viola und Violončeli (glasovi), Ibidem. (Štv. 3131, M. 12). — Isti op. 22. Streichquartett G-dur (glasovi). Ibidem. (Št. 3140, M. 6.—) — Isti op. 12. Quintett a-moll fiir Klavier, 2 Violinen, Viola und Violončeli. (Glasovi). Ibidem. (Št. 3135, M. 15.—). — Novdk Vit. op. 6. »Erinnerungen« 3 Klavierstucke, Lipsko-Dunaj, Universal Edition A. G. (Št. 3130, M. 3.—). — Isti op. 9. Serenaden. 4 Klavierstucke. Ibidem. (Št. 3132, M. 2.50). — Isti op. 10. Barcarolen. 4 Klavierstucke ibidem. (Štv. 3133, M. 2.50). — Isti op. 11. Eklogen. 4 Kiavierstucke ibidem. (Št. 2134, M. 3..—). — Isti op. 13. »In der Dammerung« 4 Klavierstucke. ibidem. (Štev. 3136, M. 3.—). — Isti op. 15. Drei bohmische Tanze (Polka, Sousedska, Furiant) Ibidem. (Štv. 3138, M. 4.—). — Isti op. 30. »Winternachtsgesange« 4 Klavierstucke. Ibidem. (Št. 3142, M. 4.—). — Isti op. 15. Drei bomische Tanze. Ibidem. (četveroročno, št. 3139, M. 5.—). — Razun teh novih Novakovih del je sprejela U. E. v svojo zbirko tudi Dvofdkove dvoročne >Humoreske« (op. 101) v dveh zvezkih (štev. 2369/70 po M. 1.50), Dvofdkov trio »Dumky« (op. 90) za klavir, gosli in violoncello (štv. 2347, M. 6.—, v četveroročni izdaji št. 2346, M. 4.-), Dvofdkove »Romantične kose* (op. 75.) za gosli in klavir (štv. 2368, M. 1.50) in Smetanov II. godalni kvartet F-dur (op. 10), kojega glasovi so dobiti pod štev. 2296 za M. 3.— Nemška kritika o novih hrvaških operah. V 17. zvezku tekočega letnika nemške revije »Die Musik« (Berlin) se nahaja kratka ocena o Bersovem »Ognju« in o Hatzejevem »Povratku« (Pimeri naši izvirni poročili str. 23 oziroma 36 si.) Kritik Ernst Schulz izraža mnenje, da je Bersova glasba navzlic mnogoštevilnim neizvirnostim večjidel zanimiva, da odgovarja zahtevam moderne muzikalne drame, slikaje različne situacije, da pa vkljub temu ne izgublja melodične črte, in da se odlikuje po dramatični živahnosti. V Hatzejevem »Povratku« pa vidi kritik le posnemanje oholega, kričavega verizma, ki kaže vse slabosti Mascagnijevih posnemalcev. Sodelujoče umetnike (Koroščevo, Polakovo, Jastrzebskega, Vuškoviča, Zuno in pl. Raiča) omenja poročilo zelo pohvalno. La Fčdčration Artistique (Bruselj) prinaša v 17. štev. 37. letnika stoletničen članek »Centenaire Chopin« iz peresa Josipa Wieniawskega. Le Menestrel (Pariz) objavlja v 24. štev. lanskega letnika biografsko črtico o Balakirevu, ki ga je spisal znani poznavatelj ruske glasbe ArthurPougin. Tudi v Allgemeine Musik-Zeitung (Berlin) je posvečen anonimen članek v 27. štev. lanskega letnika omenjenemu ruskemu skladatelju. La vie musicale (Lausanne) prinaša ob osemdesetletnici klavirskega pedagoga Leschetizkega članek »Hommage a Leschetizkv«, spisal Edmund Monod. Istemu jubilantu je posvečen sestavek Arturja Schnabla v Allg. Musik-Zeitung (Berlin) štev. 25. letnika 1910. The Musician (Boston) prinaša v 2. številki 1910. članek »The music of Dvorak«, spisal Daniel Gregory Mason. Iz 1. Havdnovega zvezka 6. letnika edicije »Socižte Internationale de Musique, Section de Pariš« (Pariz) je omeniti članek Williama Ritterja »Haydn et la musique populaire slave«. K temu članku se o priliki povrnemo. V 7. številki istega zbornika poroča Nicolas Findeisen pod naslovom »Les dčbuts de Balakirew« o mladosti tega ruskega skladatelja. Nemška revija »Die Musik« (Berlin) je posvetila 18. zvezek tek. letnika skladatelju in dirigentu Mahlerju. — V 22. zvezku prinaša zelo instruktivno razpravo o »Najnovejši poljski glasbi« iz peresa drja Adolfa Chybinskega in bio-grafsko-kritičen članek o češkem skladatelju Vitezslavu Novaku, ki ga je spisal glasbeni pisatelj dr. Jan Lorvenbach. V zvezi s prvo razpravo stoje portreti poljskih skladateljev Sigmunda Noskowskega, Mieczyslawa Karlowicza, Gregorja Fitelberga, Ludomira Rožvckega in Karla Szymanowskega; k drugemu članku prinaša revija sliko Vitezslava Novaka po kamnotisku J. T. Blažka. O obeh spisih poročamo v prihodnjem zvezku natančneje. Le Courier musical (Pariz) je posvetil 1. šcevilko letnika 1910 Chopinu. Med posameznimi članki naj bodo omenjeni: Camille Mauclair: Sur le genie de Chopin, Elia Poiree: La vie de Chopin (Chopinovo življenje), Camille Bellaigue: Silhouette de Chopin, Paul de Stoecklin: Chopin vu par Schumann, Raoul Pugno: L'ame de Chopin, Wanda Landowska\ L'inter-pretation de Chopin. Tudi v 10. številki je nekaj sestavkov o Chopinu, med njimi posebno zanimiva razprava Camilla Saint-Saensa: »Quelques mots sur l'exekution des oeuvres de Chopin«, ki se peča zlasti z Chopinovim rubatom, z uporabo pedala, s prednašanjem tresljaja (Triller) v Chopinovih delih. Rheinische Musik- und Theater-Zeitung (Koln^ prinaša v 46. štev. XI. letnika članek o »Ruski klavirski glasbi«, spisal vValter Niemann. Novi mesečnik »Musikpadagogische Zeitschrift«, glasilo Avstrijske Glasbeno-pedagoške Zveze (Dunaj), objavlja v svojem prvem letniku (Štev. 1, 3 si.) ed drugim zelo zanimivo, zlasti praktično stran predmeta upoštevajočo razpravo prof. V. Golterja o sigurnosti v zadevanju tonov (Treffsicherheit), ki je cilj elementarnega pevskega in sploh glasbenega pouka. V istem časopisu (Štev. 1 in 4) razpravlja Josef Pembauer o taktnem čutu (Taktgefuhl). Umetnikov življenje in stremljenje. St. Mokranjac, ravnatelj »Srpske muzičke škole« v Bel-gradu in znameniti srbski komponist, je dobil diplomo pariške akademije znanosti, v kateri ga imenuje za njegove zasluge na glasbenem polju svojim dopisujočim članom. Skladatelj J. N. pl. Zaje je uglasbil drugo »Sokolsko Sletovko« po narodnih motivih. Ta koračnica je 1101. opus hrvaškega skladatelja. Feliks Weingartner, dosedanji ravnatelj dunajske dvorne opere, je od jeseni 1912 angažiran kot prvi kapelnik na ham-burški operi. Hrvaški skladatelj Vilko Novak je dokončal opero »Sveta noč«. Libreto si je napisal sam. Premiera bode v Zagrebu. Za dramaturga Narodnega Gledišča v Pragi je imenovan praški vseučiliški profesor dr. Otokar Fischer. Dr. Zdislaw Jachimecki se je habilitiral kot privatni docent za glasbeno znanstvo na vseučilišču v Krakovu. Milan Predič, suplent na belgrajski prvi gimnaziji, je imenovan za tajnika Narodnega Gledišča v Belemgradu. Pri Kralj. Hrv. Gledališču v Zagrebu je angažiran kot kapelnik Karel Nedbal, brat znanega češkega skladatelja, virtuoza in dirigenta Oskarja Nedbala. Milan Balcar, učitelj društva »Zoranič« v Zadru, je dobil od Češke Akademije štipendij v znesku 200 K za predloženo sonato za gosli in klavir. Novi grobovi. — Dne 2. julija t. 1. je umrl Feliks Mottl, ravnatelj Dvorne opere v Monakovem, 55 let star. Mottl je bil eden najznamenitejših sodobnih dirigentov. (Rojen v Št. Vidu pri Dunaju 24. avgusta 1856.) Največjo slavo je žel kot voditelj bayreuthskih predstav »Prstana«, »Tristana«, »Parsifala«, »Tann-hSuserja«, in »Holandca«. Od 1.1905 je deloval na Monakovski Dvorni Operi. 60 Umrl je dne 27. maja t. 1. v starosti 76 let znani glasbeni pedagog in skladatelj, profesor Rudolf Weinwurm na Dunaju. Weinwurm je bil ustanovitelj Akad. Pevskega Društva ter več let pevovodja Dunajskega Moškega Pevskega Društva in Dun. Pevske Akademije. Kot profesor glasbe na ženskem učiteljišču je razvijal vspešno pedagoško delovanje. Spisal je tudi več glasbeno-pedagoških knjig in skladal celo vrsto priljubljenih zborov. Dne 21. junija 1.1. je umrl v deželnem zdravilišču Lehen pri Solnogradu 52 let stari odlični baritonist Jos. Ritter, bivši član dunajske dvorne opere. Dne 4. junija t. 1. je umrl na Dunaju odlični pevski pedagog prof. dr. Josip Gdnsbacher, star 83 let. Gansbacher je bil intimen prijatelj Brahmsa, kojega izvolitev za dirigenta Dunajske Pevske Akademije je povzročil leta 1863. Prvotno pravnik, je imel kot učitelj petja izredno veliko vspehov. K njegovim učencem štejejo med drugimi Marija Wilt, Milka Temina (Hrvatica), Leopold Demuth (Čeh), Fr. Naval (Slovenec.) Dne 18. junija t. 1. je umrl v Zagrebu zaslužni jugoslovanski muzikolog Fran Ksaverij Kuhač. Podrobnejše poročilo o njegovem življenju in delovanju si pridržujemo. Jan Svendsen skandinavski skladatelj, je umrl. W.J. Hlavdč, znan dirigent in skladatelj, izumitelj tako-imenovanega »Harmoniepiano«, je umrl meseca marca t. 1. v Peterburgu 63 let star. Hlavač je bil rojen na Češkem in je živel od leta 1870 na Ruskem. Pele-mele. O svojem zadnjem koncertu je GI. M. izdala v svojem programnem zvežčiču »Opombe k Povodnemu možu«.*) V tem uvodu stoje n. pr. sledeči stavki: »Visoko stoječo danico na nebu izražajo (!) prve violine v silnih višavah«, dalje »zelo vznesen je v svojem izrazu stavek „že solnce zahaja" (blesteč ton trompete v višini**), se mrak približuje (padanje glasov) in vzbuja bitje ure sedem, med petjem istega, prelepo ubranost«, etc. Na široko se tudi popisuje, kako izraža orkester vihar. Kaj naj bo to? Mar naj je opozarjanje »opomb« na takele stvari umetniška vzgoja? Umetniška vzgoja opozarjanje na tako postranske in malenkostne stvari, ki so za umetniško vrednost in potenco kake umetnine tako sila brezpomembne?!? Ali naj res publika smatra za vznesen oni stavek, kjer da ob besedah »že solnce zahaja« trompeta visok ton, ali kjer ob »se mrak približuje« glasovi padajo, ali naj celo občuteva kar prelepo ubranost ob bitju sedme ure!? V resnici! Čas je, da nehamo že enkrat ponujati občinstvu take berglje do glasbenega vžitka, ker s takimi nikdar ne pride do njega. Čas je, da se občinstvu s trombe glasom oznani, naj ne gleda z ušesi visoko stoječe danice na nebu, naj ne posluša, kako se v padanju glasov mrak približuje in naj si ne domišljuje za kako posebno odkritje, če kedaj zapazi, da orkester »izraža vihar«. Kajti sicer pridemo do tega, da se nam še znajde kak kritik, jednak Kuhaču-Kochu (nedavno umrlemu nabiralcu *) Ker so „N. A." svobodna tribuna vseh resno mislečih glasbenikov, ni treba posebej povdarjati, da se uredništvo ne identifikuje z vsemi v listovih predalih izraženimi nazori. Op. uredn. **) menda odtod taka vznesenost! !? narodnih pesmi), ki je v neki kritiki nevsmiljenno razcefral in za slabo proglasil neko Zajčevo pesem, ker se v tej pesmi ob besedilu, kjer je bil govor o padanju ali zahajanju, ni tudi melodija promptno prekopicavala proti spodnjim pomožnim črtam. A. L. V Zupančičevi »Serenadi«, ki jo je uglasbil Anton Lajovic (prim. prilogo »N. A.« X./21.) so dali prilikom koncerta Glasbene Matice v Ljubljani dne 10./5.1.1. izpremeniti izvirno besedilo »Jaz grem vsak večer na božjo pot« v »Mene vsak večer pelje k tebi pot«. (Primeri programno knjižico za omenjeni koncert). Ta atentat na avtorsko pravico pesnika in posebno na umetniško vsebino je dal g. skladatelju povod, da je v daljšem dopisu ožigosal z ostrimi besedami to nekulturno stališče nasproti moderni umetnini, ki ga tudi mi globoko obžalujemo. Vendar se sporazumno s skladateljem topot omejimo na zabe-leženje izrecne izjave g. skladatelja, da prepoveduje vsako izvajanje »Serenade«, kjer bi se tekst ne pel v izvirni dikciji. Iz Izvestij »Srpske muzičke škole« v Belemgradu za šolsko leto 1910/11 posnemamo sledeče podatke: »Srp. muz. šk.« je ustanovilo leta 1899 »Beogradsko pjevačko društvo« na predlog svojega pevovodje S t. S t. Mokranjca, (Slovencem znanega po harmoniziranih nar. pesmih), ki je od prvih začetkov in do danes ravnatelj tega zavoda. Šola uživa od leta 1905 državno podporo, ki znaša letos 7000 dinarjev. Leta 1910/11 se je vpisalo v šolo 190 učencev, koncem leta jih je bilo 147. Koncerti učencev so se vršili letos štirje in sicer 4. marca, 8., 13. in 14. junija. Učiteljev ima danes zavod 13, ki poučujejo kot glavne predmete: klavir, violino, violo, cello, kontrabas, flavto, oboo in klarinet; solopetje, harmonijoslovje, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo, oblikoslovje, čitanje malih partitur; kot stranske predmete: klavir, zborovo petje, teorijo in glasbeno zgodovino. Vsaki glavni predmet se poučuje v treh nižjih in treh višjih letnikih, poleg tega klavir in violina v dveh pripravljalnih letnikih. Na zavodu obstoje tudi 31etni tečaji za srednješolske učitelje petja. Ljudski konservatorij se je ustanovil v Moskvi za ubožnejše sloje. Obiskuje ga 700 gojencev. Vršijo se tudi predavanja o glasbi in skladateljih. V vodstvu ljudskega konserva-torija so najboljši moskovski glasbeniki. Slovenska narodna pesem. 15. oktobra 1911 je Imel pod predsedstvom koncertnega vodje M. Hubada odsek za zbiranje narodnih pesmi sejo ter je sklenil odslej posvečati posebno pozornost onim slovenskim deželam, v katerih slovenske narodne pesmi še niso zbrane, tedaj Koroški in Goriški, ter izročiti kritično izbero priznanim strokovnjakom. Zbirko, ki je zavarovana proti požaru, hrani »Glasbena Matica«. Odslej bodo honorirali samo tako gradivo, ki prinaša v vsakem oziru kaj novega. Kljub tej utesnitvi je v tekočem letu do sedaj dospelo 784 pesmi, revidiranih in registriranih pesmi je kakih 7000 in v vseh 5 letih, odkar se pesmi sistematično nabirajo, je došlo 9007 pesmi, oziroma napevov. Mednarodna glasbena tekma se bo vršila prihodnje leto o binkoštih v Parizu. Razposlanih je 25000 vabil na glasbena društva Evrope in Amerike. Svota razpisanih nagrad znaša 200.000 frankov. Nekaj o ruski narodni himni. Nedavno se je po slovenskem časopisju in tudi v našem listu razpravljalo, je-li slovenska narodna himna »Naprej zastava Slave« izvirna kompozicija ali posnetek po neki gorenjski narodni pesmi. Podoben prepir imajo sedaj na Ruskem. Neki glasbeni zgodovinar je namreč izjavil v »Revue Historique«, da je ruska nacionalna himna »Bože čara hrani« navaden plagiat. Himno je komponiral za vlade carja Nikolaja 1. neki amaterni glasbenik, po imenu Lvov, ki je zapustil razun tega še nekaj klavirskih skladb brez posebnega glasbenega pomena. Melodija ruske himne je baje popolnoma posneta po nekem starem holandskem koralu, ki se prepeva ob velikonočnih praznikih na Nizozem- 61