PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto Vi . Štev. 217 (1608) Po5tnina Pla£ana v gotovini NAJODLOČNEJE ZAHTEVAMO, DA SE UPORABI PRI NAMEŠČANJU SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ENAKA MERA, KOT PRI NAMEŠČANJU ITALIJANSKEGA UČITELJSTVA. Spedizlone in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 28. septembra 1950 Cena 15 MjEg NEDELJSKIM TABOROM SIAU ninFORNiisTični voditelji dpi teli HaiiiansHepa imperiolizma vod; ŽZJlh P^nih se v Italiji komir,? eVllina borba med *onrfn/orrnsti in demokristjanih teze in misli. « tj .sovarjajo demokristjani, tmlo-3'>0 itak n^°90 braniti ir Čn*e V^Podujoče buržoazi-4,7«,0<*fni izraz so, me-mislh- :eJes Potrebno raz-kitih Se tezah in mislih, gi . zagovarjajo kominformi-no Predstavljajo politič-Sovjeti imperiallstične klike Jjetsfce zveze To je potreb-jo' kommformisti izvaja- in sramotno StaUSČe.m Popolno naiTf1°mo revizijo osnovnih n}]^r^sizr!na-ieninizma. sban te^nm in- P°niževalna *dejs€ borbe pa niist; so se kominfor- Pustiii^-0^ istva- ti a. so za-šli na mt?1 Prožni in preti moj Jc reakeije, ko so hncei-r ffim Pribili tudi reda ,11®, gospodujočega raz-tiesav težkoeah pred, " ^ 3Vded<- “ Vrm-aj d.a go-imenu proletariata, Ce- Zaradi V s^ab° *uč delav- včasih m. i—?*« politike, je tjeni Jtl^ratiina kasta in 0rMnlzrn-fi V mednar°dnih ^sfea te Pred in debatah razkri- rad~i tZnna?cu}} reakcijP in za-ložaJu ‘ v slabšem po- SjJvi ’ Ittaria/n g,a & dolžnost pro-^tiov j delavcev, vseh demo-^loinn 3 zavzamejo jasno in ločili „, . ce. tako da bodo k°niodgovornost od 1 e*ijo iCTle sramote, da to hot’ °^° ®as* in , tt-^^nskega komin-r!Zl£3a- vodstva o seda->ni; v.?aj,‘ v Italiji in natis r*T.m’cr)i članki Lon-j la^lia^ jasno doka- ob. da fci r;n »S ’ dplT,j .n,ma utč opra- '»»4&er ne m tn>j lli S Bor „..^so?’ in fwd»-'e }>ii j °m'1 Itotrebah. v MaJ^ment $estqv~ }>l?n ftcslnn ?} ali v sovjet- n h km*infollVZ?U v 1lrad' V . niTrtr, m!St’čnih prosto-v"int a noh««. . | uobenp važnosti, rrur vsebina in n a- feni; l°. ... ^ lr3l\ kominformisti tt,*°°dovini ’ ?a se prvikrat »e ° sl“onfce gr°letari4to boTnUlli;. .1 Si «pa nazivati lunteresi ra iCn°’ Popolnoma sl ki ■> °i stnarnih pro-?l'°. To Izbijajo dekiv-t?fe se zaslišano in ne-I? Od^‘;e6a ^šati: *ta- kr^OO^itn^0’ kSr jp etii-r.^tonskih komin- ukor sicer tudi n TJ- Pi težak. za- Eno- JbrJSjS stoy. Si«01’u ostaiiH drža- oblnJ^te ' sicer tudi nji- rnterese birolcra- v“soviL i-e danes na £ 0°bilo n™icts,:t zvezi. Edi-etllene izjave, ki i2ra2 kominfor- Sh/.^^e DaIj#. t »VIIUI^UI- je obramba ta,i Jodneie, SftsasBKy?j; Jasico r07fTna;. odklonov, ki bln1'0 inte^eni3° oiitno iz-Skikm„es-0v italijanskih fKd. n02lc-•teK "J. se bo itdo vprašal: prav *v*kih resov italija h'£rTiic? To * *nZ\rcdna borba f irtvuiej° C8!a "acil ’7“*° da bi se K^baeijo analna enotnost z ^^okratiM, Vnb° interc- Ce kaste 3n,. 'I im-periali-*> ll ert0tnn fr2 l zveze. % tfe omi 2 huržoazi-lahko vpraša- 60 če Se rzvede samo s tShsln,., zatajijo tkodo 'ia J«#"" razredna fl;Jn to seveda v po- « „etia- izkoriščanega W^nienpn\:a,, i jasno, da C Prostor dokumentu ni b“„ ~~ in pa *»<« o CK0ojfci,b°. razen .samo p V-iCl jaiTah ~ sa *>- Ve^. lanskega delavskega točba’^e'la noiJost, pač «t®°litifce Ponovitev izdajal. \>ioeb lSf 3'e izvajala C° k * zadnji voj- ^Orbp revolucio- ž(‘lja3, 7norjeno v skla- °Wn zve?-°dilne klike ” %08°či zato da se ji h „ r,lzdeiii,?-vanie dogovo-t>*rEVroč4(i 2 sveta na vpliv-r lsti z zahodnimi im- syn\ta\sc hoče dane, s faiilgO se išče enot-\r„ . list ' kakor to do- V^Ho lff«w Diplomatu, »»‘‘ka . T 0 sovjetskega idto’ Londonu - ne-1° 5.s® uradno ne n o«? ri berf^l i delavci, ki n ^ Icl se dobri-Guullcu, tipič- nemu eksponentu francoskega fašizma, ko gg skuša pritegniti na svojo stran. Zato je lahko razumljivo, čemu postane za te izdajalce interesov delavskih množic vsakdo, ki se upre taki sramotni politiki, «izdajalec», «vohun», «ggent imperializma» itd. Zato ni težko razumeti, kako je jugoslovanska komunistična partija zaradi tega, ker ni vodila osvobodilne borbe po «nasvetih» sovjetske gospodujoče kaste, pač pa v interesu delovnih množic, postala kar čez noč rngent gesta pan, dcčim je vojni zločinec Mihajlovič, ubijalec lastnega ljudstva Po uka.zu Nemcev, postal junak, eki ga je umoril Tito in njegova klikaš. Kakor smo videli, omenjena izjava ne poziva delavcev na razredno borbo, pač Pa na razredno sodelovanje. Zato da bo izdajstvo manj očito, in zaradi tega bolj sprejemljivo za delavce, se skrbno prikriva bistvo buržoazije, gospodujočega razreda, in se ta oprošča odgovornosti za vladno politiko. Za italijansko kominformi-stično vodstvo ne predstavlja sedanja demokristjanska vlada zvestega orodja gospodujočega razreda, t. j. buržnazije, pač pa nekaj izven gospodujočega razreda nekaj drugega, ki je samo sebi cilj: nekaj, na kar se zvrača krivda za nezadovoljstvo in pomanjkljivosti izkoriščanega razreda. Jasno je, da se ne more obsojati gospodujoči razred, če se skuša skleniti z njim zavezništvo. Kakor se fe s CLN dala bur-žoaziji možnost, da si ustvari ZASEPAME CiLAVM: NKIPMIIE OZV Kardelj nredladal vpis na dnevni red razpravljanje n dveh nredlodih FLRJ Razpravljalo naj bi se o ustanovitvi komisije mednarodnih sporov in spornih vprašanj ter napadalnosti pod videzom obrambne vojne - za dobre usluge, za reševanje o predlogu proti prikrivanju Nadaljevanje splošne debate (Nadaljevanje na 2. strani) FLUSHING MEADOVVS, 27. Voditelj jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj je zaprosil glavnega tajnika OZN, naj vpiše na dnevni red skupščine dve novi vprašanji: »ustanovitev stalne posredovalne komisije« in «dolžnosti držav v primeru, da v kakem delu sveta nastanejo sovražnosti«. Stalna posredovalna komisija naj bi bila pomožen organ skupščine in bi imela nalogo razpravljati o vseh mednarodnih sporih, ki so na dnevnem redu skupščine in Varnostnega sveta, ter iskati sredstva, da te spore reši z neposrednimi pogajanji ali s posredovanjem. Ta komisija bi bila sestavljena iz 12 člar.ov, in sicer iz 6 nestalnih članov Varnostnega sveta in 6 drugih članov glavne skupščine, izvzemši 5 velikih. Drugi predlog pa gre za tem, da se označi napadalec ter da se ugotovijo odgovornosti za morebitni spopad. Ta dva jugoslovanska predloga bosta verjetno vpisana na dnevni red, političnega odbora, ko ju bo proučil glavni odbor skupščine, kateremu je bila poverjena naloga, da prouči tudi Achesor-ov predlov za razširitev oblasti glavne skupščine ter predlog Višinskega za deklaracijo o miru. Sinočnje zasedanje glavne skupščine OZN se je zaključila z govori češkoslovaškega delegata, ki je podprl sovjetski, predlog za sklenitev mirovnega pakta med petimi velesilami, ter z govorom kolumbijskega delegata Urdaneta Arbalae-za. ki je podprl Achešonov predlog za razširitev oblasti glavne skupščine. Na današnji plenarni seji je bil prvi govornik ekvadorski delegat Quevedo, ki je pozval zunanje ministre velikih sil, naj izkoristijo svojo navzočnost , v New Yorku in začnejo pogajanja ter najdejo «sredstva za preprečitev vojne«. Sledil mu je francoski zunanji minister Schuman, ki je izjavil, da francoska vlada s simpatijo sprejema predloge ameriškega delegata Achesona. Dalje je Schuman govoril na dolgo in široko o svojem načrtu za združitev francoske in nemške jeklarske in premogovne industrije ter pri tem pripomnil, da v Evropi ne bo možen mir, dokler ne bo izginil francosko-nemški antagonizem. Glede sovjetskega predloga za sklenitev pakta med petimi velesilami je Schuman izjavil, da je treba, zato da se lahko govori o miru, ustvariti prej ozračje miru in vzajemnega zaupanja, t. j. zavzeti stališče v skladu z načeli ustanovne listine OZN. Zunanji minister Izraela Moše Saret je govoril v glavnem o nemškem vprašanju ter izrazil ((osuplost in bol izraelskega ljudstva nad postopnim spre jemom Nemčije v okrilje držav, čeprav niso Nemci še dali zadoščenja za svoja zla dejanja in se njihova čustva niso spremenila«. Saret je pripomnil, da zli duh nacizma še vedno nadvladuje miselnost Nemcev in da politika, ki se izvaja v obeh nemških republikah predstavlja pravo žalitev. Indijski delegat Sir Benegal Rau je ugotovil dejstvo, da kljub temu, da je skupščina zavrnila indijsko resolucijo za sprejem nove Kitajske v OZN, se niso zaprla vsa vrata. Pripomnil -)e, da čeprav jte samo 16 držav glasovalo za sprejem nove Kitajske v OZN, pred stavlja njihovo prebivalstvo absolutno večino. Prebivalstvo vseh držav, ki so glasovale proti indijski resoluciji, znaša 412 milijonov duš, dočim onih, ki so glasovale za resolucijo, 809 milijonov duš. Tudi če se ne vpošteva prebivalstvo komunističnih držav — je poudaril Benegal Rau — je skupno prebivalstvo držav, ki so naklonjene indijski resoluciji, večje od pre. Veliko zanlmanle inozemstva za luaoslov. izvozne proizvode IVa zagrebškem velesejmu je šestindvajset jugoslovanskih podjetij razstavilo II. I I * I r i'iir/nlTr» n/nmoni'n/1 T A11/4 C* \l Cl Tir ' fll nad dve sto prehrambenih artiklov -Bosne in Hercegovine sprejela zakon Ljudska skupščina Ljudske republike o prepovedi nošenja zara in feredže ZAGREB. 27. — Nad 200 poljskih in prehrambenih aitik-lov je razstavilo na zagrebškem velesejmu 26 jugoslovanskih podjetij, ki svoje artikle izvažajo na vsa evropska tržišča. . . Posebno pozornost vzbujajo zbirke jugoslovanskih suhih sliv. za katere je veliko povpraševanje na tržiščih Italije, Švice Nemčije. Francije. Švedske. Anglije, Irske. Tržaškega ozemlja in Avstrije. Za te suhe sJive vlada tudi veliko zanimanje v ZDA. Kanadi, Urugvaju in Argentini. Izvozna podjetja LR Slovenije so razstavila najboljše vrste jsbo-lk. ki se izvažajo v celo vrsto evropskih držav, največ pa v Francijo, Anglijo in Nemčijo, , ,. Bogato so zastopana tudi znana črna in bela vina, ki se izvažajo v Veliko Britanijo, ZDA, Švedsko, Finsko, Dansko, Belgijo in Brazilijo. Dve leti je Jugoslavija prišla na peto mesto v svetu kot izvoznica vina. Od ostalih alkoholnih Pvijač je razstavljeno nekaj vrst žganja, slivovke (bosanske in srbske) ter drugih likerjev. Jugoslovanska industrija za predelovanje mesa je tudi obilno zastopana. Med številnimi vzorci izdelkov iz suhega mesa se odlikujejo proizvodi tovarne «Gavrilovič» v. Petrinju. Razstavljene so tudi bogate zbirke sadnih konserv in marmelade ter nekaj vrst južnega sadja. * *:• * Ljudska skupščina LR Bosne in Hercegovine je sprejela zakon o prepovedi nošenja zara in feredže. Zakon tudi zabra-njuje vsako siljenje in nagovarjanje žena, naj nosijo zar in feredžo, kakor tudi vsako propagando za zakrivanje obraza. Za kršitelje tega zakona je predviden do dveletni odvzem svobode s prisilnim delom ter denarne kazni do 50.000 dinar- jev- , . . Na svojem zasedanju je skup ščina sprejela tudi novi zakon o volitvah ljudskih poslancev v ljudsko skupščino. Novi veleposlanik ZDA v Londonu VVASHINGTON, 27. — Walter Gifford, bivši predsednik »American Thelephon and Telegraph Company» je bil imenovan za veleposlanika ZDA v Angliji. Gifford bo zamenjal sedanjega Nepotrjene vesti o predlogih za premirje na Koreji FLUSHING MEADOVVS, 27. — Severna Koreja je baje ponudila miir s posredovanjem kitajske vlade, ki naj bi predloge predložila indijskemu poslaniku v Pekingu. Uradni krogi so izjavili, da jim ni ničesar znanega o tem Severno korejskem predlogu toda dobro obveščeni krogi, ki so p tem obvestili »United Prpss«, so izjavili, da jim ni treba niti najmanj dvomiti v to ponudbo. Pogoji, ki jih je stavila Severna Koreja za ukinitev sovražnosti, naj bi bili naslednji: 1. Premirje za ukinitev sovražnosti; 2. Umik severnokorejskih sil čez 28. vzporednik; 3. Umik ameriških sil na pu-jansko mostišče. Ostale sile držav članic Združenih narodov, ki operirajo na Koreji, bi pa zasedle ostali del Južne Koreje; 4. Volitve pod nadzorstvom OZN v Severni in Južni Koreji. Na drugi strani pa poračajo, da je tajnik tiskovnega urada predsedstva Charles Ross i?ia' vil, da Truman ne ve ničesar o domnevanih sovjetskih poskusih Za ureditev korejskega vprašanja. Indijski delegat Benegal Rau je izjavil, da mu ni nič znanega o zatrjevanem predlaganem premirju s strani severne Koreje s posredovanjem Kitajske in Indije. Sovjetski delegat Ma. lik je izjavil, da gre le za propagando, V kratkem bo glavni skupščini predložen osnutek resolu. ci-je za ustanovitev ((komisije za združitev in obnovo Koreje« Resolucijo pripravlja britanska delegacija, ki so se H pridružile norveška, avstralska in filipinska delegacija. Resolucija predlaga ustanovitev komisije devet članov, med katerimi bi bile Indija, Filipini, Avstralija. Nova Zelandija io Kanada, in ki bi imela nalogo Po zaključeni vojni organiziraj na Koreji volitve in uvesti sistem gospodarske pomoči uničeni deželi. Po poročilih agencije »Uni- ted Press« iz merodajnih krogov je angleška vlada prišla do sklepa, da sile držav članic Združenih nairodov na Koreji morajo prekoračiti 38 vzporednik. Isti viri pravijo, da bi po mnenju Anglije bila vsa kampanja na Koreji brezsmiselna, če bi se Severna Koreja pustila v rokah sedanjih voditeljev. Predvidevajo, da bodo angleški delegati na glavni skupščini OZN pospešili odobritev direktiv. ki bodo Mac Arthurju dovolile prehod' čez črto, ki je delila Severno od Južne Koreje, »Pričakujemo, da bo general Mac Arthur nadaljeval s svojim pro p anjem. Združeni narodi morajo prekoračitj 38. vzporednik, ako hočejo ohraniti svetovni mir«, je danes izjavil tisku južnokorejski minister za zunanjie zadeve Limb, ki je dodal, da Južnokorejci niso nikdar priznali meje, ki jo je določal 38, vzporednik. veleposlanika Levvisa Douglasa, ki je odstopil. Gifford je republikanec in v njegovem imenovanju zg veleposlanika se odraža uradna politika Bele hiiše, ki i)o je najavil Truman na zadnji tiskovni konferenci. To je politika sodelovanja obeh ameriških strank, republikanske in demokratske, tudi v zunanji politiki. Vprašanje Formoze pred Varnostnim svetom LAKE SUCCESS, 27. — Varnostni svet se je sestal danes popoldne, da bi razpravljal o vprašanju FormoZe Ekvadorski delegat Ouevedo se je izrekel za povabilo predstavnika pekinške vlade, naj prisostvuje razpravljanju o Formozi, vendar pa je izjavil, da bi se moralo razpravljanje o Formozi odložiti, tako da bi se z njim bavila glavna skupščina, ker je to vprašanje tudi na njenem dnevnem redu. Predlagal je nato, naj Varnostni svet odloži to razpravljanje na prvo sejo v decembru in naj se že sedaj vpiše na dnevni red vprašanje vabila pekinški vladi, r.aj določi svojega predstavnika, ki bo prisostvoval debati. Quevedo je še pripomnil, da se bo vzdržal glasovanja glede vabila pekin-* ški vladi, če bo Varnostni svet vztrajal pri takojšnjem glasovanju o tem. Kuomintanigov delegat je podprl ekvadorski predlog za odložitev debate o Formozi in pripomnil, da ne bo podprl vabila pekinški vladi. fieja se nadaljuje. jordanski zunanji minister je zahteval, naj se na dnevni red Varnostnega sveta vpiše argument: «napad Izraela na jordansko ozemlje in izraelska o-kupacija sestavnega dela jordanskega ozemlja«. Zahteval je, naj Varnostni svet takoj pod-yzame ukrepe, da prisili Izraelce. da se umaknejo na prejšnje položaje. Ukinitev vojnega stanje med ZDA in Nemčijo prihodnje leto FRANKFURT. 27. — Predstavnik ameriškega visokega komisarja v Nemčiji je danes iizjavil, da bodo verjetno ob začetku prihodnjega leta odpravili vojno stanje v Nemčiji. To zamudo — je nadaljeval — je treba pripisati sklicanju Kongresa, ki se bo sestal 27. novembra. Ta bo moral šele proučiti zakonski osnutek o ukinitvi vojnega stamja med ZDa in Nemčijo. Boji v Indokini SA1GON, 27. — Danes so po vsej Indokini izbruhnili boji 'med oddelki ljudske vojske in francoskimi kolonialnimi četami. Oblasti v Saigonu skušajo zmanjšati pomen teh Lojev in pravijo, da ne grozi nobena o-I fenziva narodnoosvobodilne 1 vojske. Južno od obalnega mesta Dongoj so oddelki narodnoosvobodilne vojske uspešno napadi; francosko kolono na državni cesti blizu Soarjenga 60 milj severnozahodno od Saego-na ter onesposobili cesto za nadaljnji promet. Uradno poročilo, izdano v Saigonu pravi, da je od 1. januarja t. k Vietminh osvobodil 80 ujetnikov, doma iz različnih ozemelj francosko unije. Poročilo pravi, da so francosko-viet-namske oblasti s svoje strani osvobodile tudi 80 ujetnikov, od teh 40 mož in 40 žena, ki so jih izmenjale z Vietminhom. Poročilo pravi dalje, da so baje francosko-vietnamske oblasti osvobodile v južnem Vietnamu 3750 ujetnikov in to od 1. -januarja t. 1. bivalstva onih, ki tej resoluciji nasprotujejo. Glede Koreje in Formoze je Rau izjavil, da. se ji.ma mora dovoliti neodvisnost ob določenem času no začasni zaiupniški upravi, kakor se j£ to napravilo za bivše italijanske kolonije. Nato je sir Benegal Rau priporočal, naji bi zunanji ministri Francije, Velike Britanije, SZ in ZDA izkoristili svojo navzočnost v New Yorku in se sestali morda tudi a posredovanjem drugih osebnosti, da ponovno skušajo najti rešitev za vprašanja, ki jih ločijo. Gre — je pripomni Rau — za poizkus, iti ga je vredno izvršiti. Po kratkem govoru venezuelskega delegata se je zaključila jutranja seja skupščine. Na popoldanski seji je bil prvi govornik poljski delegat Wierblowdki, ki je izjavil, da je bil Achešonov govor napadalen govor in da večina zaključkov tega govora teži po kršitvi bistvenih načel listine OZN. Poljski delegat je nato obtožil Francijo, de. je prekršila deklaracijo o človečanskih pravicah, ko je deiportirala na stotine Ijludi, ki so se odlikovali v osvobodilni borbi, ter da so francoske oblasti nudile zaščito vojnim zločincem, izdajalcem in bivšim kolaboracionistom. Kanadski zunanji minister Pearson je dejal, da je prišla ura za severne Korejce, da izženejo svoie voditelje in položijo orožje. Nato ie navedel ret točk, ki bi jih po njegovem morala upoštevati OZN za vzpostavitev miru na Koreji, Nato se je izrekel še za Achešonov predlog za .razširitev oblasti skupščine in govoril o vprašanju nadzorstva atomske energije. Sledil je govor beloruskega delegata Kiseljeva, ki je ponovil obtožbo, da so ZDA napadle Korejo. Norveški zunanji minister Lange, ki mu je sledil, je dejal, da bodo morali Združeni narodi na en ali drugi način imeti veliko vlogo na Koreji, ko bodo sovražnosti prenehale. Nato je podprl Achesonove predloge in dejal, da ie treba najti način, da bo Varnostni svet bolj učinkovit v svoji vlogi posredovalca. Nato se je zasedanje odložilo na jutri. POSLEDICE MARSHALLOVEGA MČBTA Demonstracije po vsej Avstriji Delavci ostro protestirajo proti zvišanju cen in znižanju dejanskih prejemkov - Policija ubila enega delavca 13 dni stavke londonskih plinarn LONDON, 27. — Stavka delavcev, londonskih plinarn, ki traja že 13 dni, se je danes razširila. Stavkajočim so se pridružili tudi delavci neke druge plinarne. S tern je ustavljeno delo v 18 londonskih plinarnah. DUNAJ, 27. — Protestne stavke prot; povišanju cen, katere je odredila vlada, so danes izbruhnile po vsej Avstriji, Delavci dunajskih tovarn, katere upravljajo sovjetske oblasti, so zapustil; delo in odšli na cesto ter na posameznih točkah prekinili tramvajski in avtobusni promet. V zahodnih in v mednarodnem področju so močne policijske patrolg zastra-žile državna poslopja in glavna križišča. Čeprav je policija popoldne javila, da se «položaj izboljšuje«, je vendarle treba pričakovati, da bo jutri delavstvo spet demonstriralo pred parlamentom, ko se bo sestal parlamentarni odbor, ki bo razpravljal o novih višjih cenah in nizkih plačah, kakor je že odobrila vlada. Do draginje je prišlo namreč zaradi tega, ker so Američani to zahtevali v okviru Marshallovega načrta. Marshallov načrt, ki je do sedaj «pomagal» Avstriji, zahteva, da se fond šilingov (izkupiček prodanega blaga Marshallovega načrta) ((porabi za obnovo«. Posledice te obnove so pač te, da so bile cene živežu povišane povprečno za 30 odst., plače pa pov^ prečno za 10 odst. tako da so se dejanski prejemki avstrijskega delavca znižali. V Tullnu, 32 km zahodno od Dunaja, so delavci zasedli železniški most čev Donavo. Železniška proga, ki pelje z Dunaja v Baden, je bila prav tako ves dan prekinjena. Največje današnje demonstracije so bile v Gradcu na angleškem področju. 8000 delavcev je predrlo kordon 40Q0 policistov in 150 žandarjev, ki so bili oboroženi s puškami. Delavci so pred pokrajinsko u-pravo zahtevali večje plače in ne take, kakor jim je predpisala vlada. Občinski uradi v Linzu in Staieru na ameriškem področju so prav tako prekinili danes delo V Staierju so stavkali tudi y tovarni avtomobilov, avtobusni promet v mestu pa je bil ukinjen. Avstrijska policija na ameriškem področju na Dunaju je danes popoldne aretirala 4 demonstrante. Ubit je bil en delavec pred električno centralo na Dunaju. Člani avstrijske vlade seveda nastopajo proti delavcem in obtožujejo sovjetske oblasti, da podpihujejo delavce. Fiorisdorf, dunajski predel na sovjetskem področju na drugem bregu Donave ie praktično že od danes zjutraj ločen od ostalih predelov mesta. Stavkajoči delavci so dvignili barikade na obeh glavnih cestah, ki vodita k industrijskemu področju. Skupine delavcev kroži jo po cestah. Tramvaji ne vozijo več v Fiorisdorf, Poročajo tudi o neredih, do katerih je prišlo danes zjutraj na tržnici v Fiorisdorfu. Gospodinje, žene stavkajočih, so demonstrirale in prevrnile stojnice. Zvečer je imel kancler Fiegl govor po radiu, v katerem je Boji med ruševinami Seula Ameriško napredovali j e na vseli področjih KOREJSKA FRONTA. 27. (U-niited Press) — Ameriško zastavo so danes razobesili na poslopju ameriškega poslaništva v središču Seula. Mornariški strelci in pehota pa uničujejo ostanke severnokorejskih branilcev mesta, ki se še upirajo med dimom razvalin prestolnice, čeprav so popolnoma obkoljeni. Področje, kjer so oddelki severnih, ki nudijo še odpor, obsega komaj tretjino mesta. Mnenje je, da bo čiščenje mesta ostankov severnih končalo jutri. Ameriške in južnokorejske sile. ki prihajajo z mostišča pri Pusana, prodirajo proti severu in zahodu vzdolž fronte, dolge 200 milj v obliki pahljače ter vedno bolj stiskajo obroč okrog šestih severnokorejskih divizij. Pri tem uničujejo o-stanke sovražnikovih sil, ki so nudili dezorganiziran odpor, ter neprestano napredujejo. Qb vzhodni obali je južno-korejska divizija Kapitol napredovala prot; severu za 50 km ter je stalno za petami trem severnim divizijam, ki bežijo. Popoldne so južni zasedli Sunjang. Južno od Seula pa druge sile, ki prihajajo s starega mostišča pri Pusanu, prodirajo v obliki pahljače proti severu in zahodu vzdolž cestnega omrežja. Njihov glavni cilj je Taejon, ki leži na glavni cesti Pusan-Seul. Glavnina 24. divizije, katere patro-le so danes zjutraj že prišle v Taejon, sq približuje temu strateško važnemu mestu. 2 ameriška divizija le zasedla kvoto 409 ter tako uničila mostišče pri Hiongpungu, 15 milj južno-zahodno od Taegu-ja, zadnje središče odpora severnih vzhodno od Naktonga. Ameriški pešci so nato napredovali proti Korjongu, 20 milj južno-zahodno ad Taeguja. Drugi ameriški oddelki so prekoračili Taejon ter zasedli Koš ang, 50 milj južno-vzhod-no od Taejona, Anuj, 7 milj južno-zahodno od Košanga in Samga, 16 milj južno-vzhodno od Košanga. Cete 25. ameriške divizije sp napredovale za 20 milj zahodno od južnega pristanišča Sinju ter zasedle Ha-dong. 4. poročilo 8. armad,e pa je javilo, da so danes oddelki 3. južne divizije zasedli Utšin ob vzhodni obali, 8. divizija pa je zasedla Sunjang. Poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske pravi, da so ameriške čete na področju Seula nadaljevale z ofenzivnimi boji, v katere pošiljajo sveže sile podprte s tanki in letalstvom. Poročilo nadaljuje, da so oddelki severnokorejske vojske ,ki branijo Seul, vodili ostre obrambne boje s številčno moč- nejšim sovražnikom in so iz-vršili nekaj protinapadov ter pri tem uničili 17 tankov, 9 tc-pov in 6 minometov. O drugih bojiščih pa pravi poročilo, da so severnokorejske sile zapletene v obrambne boje. Večerno poročilo severnih pravi, da so 26. 't. m. ameriške čete sprožile ofenzivo s severozahodia in z jugo-zahooa, da bi tako vdrle v Seul, vendar da so edlinice severnokorejske vojske. ki branijo Seul, s pojnočjo tankov in topov prešle v protinapad in povzročile sovražniku hude izgube, na nekaterih področjih pa se je moral umakniti za 2 do 3 km. V bojih za Seul. nadaljuje poročilo, je sovražnik 26, nn 27. septembra izgubil več kakor 1900 mož. Zaplenjeno je bilo veliko orožja. Na drugih področjih fronte so enote severnokorejske vojske zapletene v obrambne boje. napadel «necdgovorne eiehien-te, ki ščuvajo prebivalstvo in skušajo uničiti avstrijsko gospodarstvo in domovino«. Do resnih demonstracij je prišlo danes popoldne v Linzu na ameriškem področju. Stavkajoči delavci so napadli tako imenovano Delavsko zbornico prav tedaj, ko se je vršila seja izdajalskih sindikalnih voditeljev. Delavci so zasedli poslopje in si izvolili nov pokrajinski izvršilni sindikalni odbor. Zandarji in policija so zastra-žili radijsko postajo v Linzu, ki oddaja tendenciozna poročila o poteku stavke in a zahtevah delavcev Na Dunaju sta socialistična stranka in socialistična frakcija v okviru sindikalne organizacije pozvali prebivalstvo k miru. Blizu Welsa na ameriškem področju so delavci prekinili železniški promet z Dunajem Novi francoski komisar v Avstriji, katerega so čakali nocoj na Welsu. Dunaju, je ostal v Vzhodna Nemčija v gospodarskem bloku vzhodnih držav BERLIN, 27. — VValter Ulbricht, podpredsednik vlade Vzhodne Nemčije je po svojem povratku v Berlin s potovanja v Bukarešto in Sofijo, kjer je sklenil sporazume s tamkajšnjima vladama, v svojem poročilu predsedniku Vzhodne Nemčije sporočil, da bo Nemčija vključena v tako imenovani »Gospodarski odbor za medsebojno pomoč« vzhodnih dr- žav. Ulbricht je ,na drugi strani napovedal tudi skorajšnjo sklenitev trgovinskega sporazuma me'd Vzhodno Nemčijo in Romunijo. Romunija bo izvažala živila ,v Vzhodno Nemčijo, ta pa bo pomagala Romuniji pri izgradnji njene kemijske, kovinske in rudarske industrije. Eoigarsko-nem-škl sporazumi predvidevajo izmenjavo bolgarske železne rude z nemškimi tekstilijami. Nemški list »Telegraf«, ki izhaja na angleškem zasedbenem ■področju Berlina, piše, da je baje bežal na Zahod Otto Kamps, bivši minister za preskrbo pokrajinske vlade Saške-Ar.halt. Kamps je podal tudi ostavko na mesto predsednika liberalne stranke v tej pokrajini. Baje je pred dnevi Grothevvohl, predsednik vlade v osrednjem glasilu socialkomuni-stične partije »Neues Deutsch-land« obtožil Kampsa, da je hotel sabotirati preskrbo. Isti list piše še, da je Ulbricht, podpredsednik vlade in glavni tajiiik so-cialkomunistične partije, očital Grotevvohlu, da je napadel edinega liberalnega demokrata, pripravnega za sodelovanje na Saškem in Anhaltu. Georg Dertinger. minister za zunanjie zadeve Vzhodne Nemčije, je danes predložil skupščini vladni načrt «o obrambi miru, ki ga ogražajo Oklepi konference treh v New Yorku». Skupščina je soglasno odobrila izjav« ministra in resohicijo, v kateri protestirajo proti sklepom treh zahodnih velesil, «ki pripravljajo vojno«. Vedno ostrejš nad Srbi v KtfflChon Kaijo PAT— Pochon SE U j^3"Chuchort oKangneung^ orJongchon Samcmok oHoengsung Kuangcnu INCHON SUW0N ^Njochu ^Chongson_______________ “langcm^ (Vlongvvbll Ulchinpco- Pjbngtekj^V-z , ,__ Tjonan yChungchujJongcnon jpngha TA E J 0 J 0 n 91 ^.9 Hsmchang^Antong Jonhjk Puj° gN^^Hoang"l(anv Chonhaa Eunchin Ryutan °Chonchu č, Tamjang Kimsan Kunsanpo .Unusan= ocnan MjljjSng Chinchu Sosengke £ Tagna FUSAN Bolgarski zgled preganjanja in zatiranja j.ugoslovahske narodne manjšine posnemajo zdaj tudi Romuni in romunska policija «siguranca» uspešno tekmuje v divjaštvu g organi bolgarske državne varnosti. Ro objavi iniforrrsbirojevske resolucije so v Romuniji zaprli nekaj članov izvršilnega odbora Zveze slovanskih društev, a ker te aretacije niso oplašile jugoslovanske narodne manjšine, je bil dolgo časa ves režimski pritisk omejen na hišne preiskave ter na gospodarsko zapostavljanje srbskega prebivalstva romunskega Banata. Konec lanskega leta so y srbskih vaseh zaprli več prebivalcev pod pretvezo, da skrivajo orožje in da ovirajo delo zadrug, ki so pod' romunskim vodstvom. Letos meseca avgusta pa so postale aretacije že množične in pred ledni je prišlo na vrsto tudi izseljevanje srbskih družin. Najhujši teror je y tistih krajih, kjer je srbska narodna manjšina kompaktna in kjer se je prebivalstvo najbolj izkazalo med osvobodilno borbo. Preganjanju so izpostavljeni predvsem bivši borci JA ter prebivalci, ki imajo svoje sorodnike v Jugoslaviji. V vasi Ca-yoši so v začetku tega meseca izselili tri družine in potem so v vsaki srbski hiši namestili po enega romunskega podčastnika ali vojaka. Po nekaj dneh je bilo že več vasi pod pravim obsednim stanjem in večje število prebivalcev iz vsake vasi se mora vsak peti dan javiti na postaji «sigurance» in pri o-krajnem partijskem komiteju. Po srbskih vaseh so razvili tudi agitacijo z« podpisovanje stockholmskega mirovnega apela in kdor se je upiral, je lahko računal, da ga bodo izselili, ali pa da bo med sumljivci, ki so pod kontrolo »sigurance«. Avstralska vlada proti komunistom CAMBERRA, 27, — Na začetku zasedanja parlamenta v Camber-ri je avstralski ministrski predsednik Menzies izjavil, da bo o-snutek protikomunističnega zakona predložil nocoj skupščini. Avstralski radio poroča, da osnutek zakona predvideva razpust komunistične partije in demokratičnih organizacij ter Izključitev komunistov iz nekaterih služb. Prekinjena stavka italijanskih železničarjev RIM, 27. Sindikat italijanskih železničarjev javlja, da je sklenil prekiniti stavko in nadaljevati pogajanja, ker je minister za promet obljubil, da se bodo pogajanja nadaljevala do zaključka sporazuma. Poročilo sindikata poudarja nato, da železničarji odločno zavračajo disciplinske ukrepe, s katerimi grozi vlada, in pripominja, da se bodo železničarji s silo uprli vsaki kazni proti stavkajočim železničarjem, ki jim hoče odvzeti pravico do stavke, ki je zajamčena v ustavi pogajanja se bodo začela jutri zjutraj. Ravno tako se še vedno nadaljujejo pogajanja o vprašanju zvišanja mezd in odpustitev z dela. Danes se je sestal tudi ministrski svet, ki je sprejel razne osnutke zakona in poslušal poročilo ministra La Malfe o programih ip direktivah za de- lovanje zavoda IRI. Vlada se bo ponovno sestala v petek. Poslanska zbornica je danes nadaljevala debato o proračunu za prosveto, senat pa je nadaljeval razpravljanje o tako imenovani zemljiški reformi. Stavka, ki so jo razglasili kmetijski delavci milanske pokrajine, se bo te dni nadaljevala na področjih riževih polj in .v občinah, kjer so bili delavci odpuščeni zaradi represalij delodajalcev. Hude posledice orkana v Maroku RABAT, 27. — V Sefru, v francoskem Maroku, ki je bilo včeraj poplavljeno zaradi velikega dleževja, ker iie področje zajej orkan, je voda začela odtekati. Pogled na mesto je obupen. Človek bi mislil, da je bilo mesto bombardirano. Bregovi reke so porušeni. Češnje, ki so zaradi svoje odlične kvalitete proslavile ime mesta, so izruvane. Plasti blata pokrivajo razrušene hiče ob bregovih reke. Med ruševinami pa stikajo meščani ter iščejo žrtve in kar je že ostalo. Reševalne skupine, ki so že danes ob zori začele razkopavati ruševine, so potegnile i2pod ruševin že 50 trupel. Brezdomcev Pa je 2000. V. bližnjem naselju Immenzer so poplave zahtevale 20 žrtev. Na vsem področju pa je utonilo 500 glav živine. V Fezu je orkan napravil 500 milijonov frankov škode. Človeških žrtev v tem mestu ni bilo razen dveletnega otroka, ki je utonil v deroči vodi. Tudi na drugih področjih francoskega Maroka je Včerajšnji vihar napravil veliko škodo po vrtovih, nasadih palm in tudi hi-drocentralam ni prizaneslo neurje. ki ie pokvarilo jezove. Prometne zveze čez Atlas so prekinjene. Prav tako tudi vse telefonske zveze. Vreme Pa je še vedno slabo. Vesti iz notranjih predelov Maroka poročajo o novih mangih poplavah v raznih krajih. Močno dežuje v najvišjih predelih Atlasa, Se vedno M v rudniku Cresuiell CRESVVELL 27. — v rudniku Creswell še vedno gori 800 m pod zemljo. Reševalne skupine, ki so se danes zjutraj spustile v rov polo dima, so potegnile na površje 47 trupel. Nekaterih trupel rudarjev, ki ležijo v rovu, v katerem še vedno gori, ne bodo najbrže nikdar več mogli potegniti na površje. Skupina prostovoljcev skuša izolirati ogenj z vrečami, napolnjenimi s peskom, katere nato zmočijo. Minister za goriva in energijo Filiph Noel Backer, ki je priSpel v Cres-Swel!( je danes popoldne izjavil, da je odredil takojšnjo javno preiskavo o vzrokih nesreče. Preiskavo bo vodil Andrew Bryan, glavni inšpektor premogovnikov. LUCHON, 27. — Prejšnjo noč je zapadel sneg v Pirenejih blizu Luchona. Višina zapadlega snega je .40 cm, Vodstvo KPI glasnik italijanskega imperializma (Nadaljevanje s X. strani) nedolžnost, ki ie ni imela, je nima in je ne bo mogla nikoli imeti, oprostiva jo sleherne krivde fašizma, tako se jo danes skuša oprostiti odgovornosti zlih dejanj demokristjan-ske vlade. In to vse na čast «nasvetom» sovjetske birokra-tične kaste in njenih interesov. Odkrito je treba reči, da se tako odvratno hlapčevstvo ni do sedaj nikoli videlo; tako odvratno hlapčevstvo, da pride do tega, da prikazuje izkoriščevalski buržoaziji in delavcem kot edino zdravilo za njihove nadloge nujnost vojne proti socialistični Jugoslaviji, ki je kriva hudega «zločina», da noče biti izkoriščan suženj. To se razume kot dokaz iskrenosti vborbe Za min. Taka podlost ne predstavlja samo primera «Pohlepa po hlapčevstvu» — toliko da uporabimo izraz, ki je drag italijanskim kcminformističnim parlamentarcem — Pač pa nekaj več: predstavlja otipljiv dokaz zločinstva. Jasno pa je, da za italijansko kominformištično vodstvo ni niti demokristjanska vlada sama toliko slaba; ima eno samo napako, kakor je razvidno iz izjave, in sicer ono, da vodi zgrešeno zunanjo politiko. U-morjeni delavci, uničenje industrijskega potenciala, neobdelan a in zapuščena veleposestva, temu slede^ brezposelnost in revščina itd., vse to ne predstavlja nič. Nasprotno, dovolj bi bilo, da bi vlada vodila zavezniško politiko s Sovjetsko zvezo in bi pri tej priči postala dobra; če pa bi še napovedala vojno socialistični Jugoslaviji, bi bila perfektna. Le pa «moralnost», res vredna kominformistov! Spričo ciljev kominformistov, ki hočejo biti sužnji ve-likoruskega imperializma, postane razumljivo njihovo šovinistično stališče. Šovinizem je namreč drugo gonilo — tesno v funkciji prvega, oziroma za-kjinkuje prvega — kominfor-mistične politike in njegove sedanje polemike z demokristjani. Oboji kar tekmujejo, kdo je bolj nacionalist. In v tej tekmi vzbujajo samo smeh, ker bi za-radj položaja, v katerem so: — podložniki anglaameriškega imperializma prvi in zvesti hlapci vladajoče klike v Sovjetski zvezi drugi — logično moralf tekmovati, kdo je bolj suženj; in resnici na ljubo, je zelo dvomljivo, komu bi pripadala zmaga. Oboji bi hoteli biti drug bolj patriot od drugega in oboji v različni funkciji so drugi bolj izdajalci delavskih iniereso v od drugih. Omenili smo že. da takcr stališče ne preseneča, če ga zavzema buržcazija, kajti ta je vedno delala, kar se ji ie zdelo, in dvigala zastavo nacionalizma. toda nekoliko debela je pa le, da kominformisti, ki si upajo nazivati se komuniste, skušajo v ^šovinizmu prekositi največje šoviniste. In vendar se ravno to dogaja. Priča smo namreč dejstvu, da kominformisti p magije, gli bolje rečeno P džig j eks-panzionistiin? težnje italijanske buržcazije, postaajoč glasniki italijanskega ekspanzionizma in kolonializma ter narodnostnega zati/anja. Tega stališča pa ne zavz.ma m rda eden katerih koli fušis iinih hierarhov, kakor n. pr. Davide Lajolo, pač pa Long o, komisar mednarodnih brigad v Španiji, Long o, ki jc študiral marksizem-leninizem, Lcngo, ki prav gotovo pozna stal šče, borbe in nauke Lenina v tem pogledu. Longcvo objokovanje '■ izgubo kolonij nam daje točno sliko, kako globoko je zabredlo v blato revizionizma komin-fermistično vodstvo KP Italije. Ce Lenin navaja kot tipičen primer oportunizma Nemca Gerhardu Hildtbranda, tiki ie bil izključen iz socialdemc-kratičhe stranke, kar je branil imperializem» (v danem primeru kolonialni ekspanzionizem, 0p. ur.), kako bi morali označiti Longa, ki celo toči grenke solze nad izgubo kolonij? Nazvati gg kominformista je dovolj, ker so dejstva pokazala, da predsavlja, komin-fcrmizem najočitnejio negacijo marksizma-leninizma. Potrebno je prav glede tega opomniti, kako je Lenin pobijal in razkrinkal vsako naj-manjšo koncesijo in vsak najmanjši odklon k buržonznemu ekspanzionizmu kot najnevarnejšo za proletariat Tako nevarna, da predstavlja to ključ *a tise druge vrste odklonov tn oportunizma Danes namreč vidimo, da razni voditelji KP Italije ble-bečejo o kolonijah, Brigi in Tcndi itd. Blebečejo 0 vojni proti Jugoslaviji — v prič/kovanju, da bedo zahtevali, kakor Mussolini, Malto, Suez, Gibuti in kdove kaj še — medtem ko se revščina in brezposelnost širita, ko so veleposestva neobdelana in kmetje umirajo od gladu, ko živijo ljudje v Južni Italiji v jam/h in blatnih kočah. Medtem ko se buržoazija smeje in utrjuje svoje Položaje, osvobaja fašiste in meče v zapore parttza-nf. Spričo tolike tragičnosti je stališče kominformističnih vo-rr ,,° res nemoralno. naj se le ustno prerekajo * demokristjani; naj ,LK muiei0- kdo h bolj šovinist; na) le pomežikujejo lašistom in komur hočejo, toda italijanski delavci hm ne bodo sledili na te i Italijanski delali se bLdo nlh, demokristjanskim in no-dobnih pijavk Znali bo^i po SVOJI poti v obrambo sv o-jih lastnih interesov, zvesti nesmrtnim naukom marktiz-ma-leninizma. EUGENIO LAURENTI lin Mii ribamo v Kameni ePrimorski dnevnik» je že poročal o dopisnicah italijanskih didaktičnih ravnateljev, s katerimi skušajo loviti slovenske otroke, da jih odtrgajo od slovenske šole in jih vključijo v italijanske razrede, v katerih vlada, kot je že splošno znano, star fašistični duh nestrpnosti in sovraštva do vsega, kar je slovensko. Zvedeli smo, da je tako dopisnico dobila tudi zavedna slovenska mati na Katinari. Na povabilo se je odzvala, odšla v italijansko šolo in je vprašala, čemu jo vabijo. Učitelj ji je pojasnil, da vabijo na vpis o-troka v. italijansko šolo. Mati je pojasnila, da njen otrok že hodi v šolo, in sicer v slovensko in da je bila pozornost italijanske šolske uprave čisto poročali zgoraj, uvidel, da ima opravka z zavedno materjo, je naročil, naj prinese potrdilo občine, da je vpisala otroka v slovensko šolo. To je zopet novo šikaniranje naših ljudi POZIVAMO STARSE, NAJ NE NASEDAJO TAKIM PROVOKACIJAM. KO VPIŠITE SVOJEGA OTROKA V SLOVENSKO SOLO, VAM NI TREBA NIKAMOR HODITI, NE NA MAGISTRAT, NITI NA RAVNATELJSTVO ITALIJANSKE SOLE. ITALIJANSKA DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA naj se kar sama sporazumejo S SLOVENSKIMI DIDAKTIČNIMI RAVNATELJI DA BODO SKUPNO PREGLEDALI IMENIKE VPISANIH UČENČEV IN TAKO IZVRŠILI POTREBNO KONTROLO O 1. OKTOBRA 1950 ob 14. uri bo na STADIONU »PRVI MAJ" TABOR SIAV (Slovansko • italijanska antifašistična unija) združen s proslavo IPSKVA MBIBU ★ Govorila bosta tovariša GIORDANO LUXA-FRANC ŠTOKA SPOREI) Otvoritev - Govori • Slovenski in italijanski kulturni spored - tolklorni plesi -Šaljive športne igre - Sledi ljudsko rajanje -ISastopajo: godba na pihala, slovenski in italijanski pevski zbori odveč. Tedaj ji je učitelj pojasnil, da so ji poslali vabilo, ker zveni njihov priimek po italijansko Izgovor je seveda silno naiven. Prvič nam je znano, da dobivajo take dopisnice tudi učenci s popolnoma slovenskimi priimki. Drugič je vsem znano, da nosi še mnogo slovenskih družin poitalijančene priimke, ker sc začasni zaupni upravi ni zdelo vredno, da bi razveljavila zadevni fašistični zakon. Tretjič bi bil priimek zelo slabo merilo za vpis v šole, in ne za nas, temveč za drugo stran, ker bi že v sedanjem stanju italijanska žoln izgubila mnogo več učencev, kot slovenska, če bi pa šli po predfašističnih avtentičnih priimkih, bi se morali italijanski šovinistični učitelji in didaktični ravnatelji hv.do praskati za ušesom pred skoro praznimi razredi. Zato naj šovinistični učitelji ne šušmarijo z rodbinskimi imeni in naj s tem ne izzivajo ljudi, ki se jim godi krivica, da 5 let po zmagi nad fašizmom nimajo še svojega, u-kradenega jim priimka. Ko je učitelj, o katerem smo IZVRŠEVANJU PREDPISOV O SOLSKI OBVEZNOSTI. Vsak drug način je čisto navadno ribarjenje v kalnem in ko se «ribica» le izmuzne iz rok, pa bi radi šikanirali in nalagali zavednim slovenskim staršem nepotrebna pota. Toda tudi ti poizkusi so prenaivni in jih bodo slovenski starši e prezirom odklonili. Is nabrežinskega okraja Priprave za tabor SIAU V vaseh nabrežinskega okraja so v teku priprave za tabor SIAU, ki bo v nedeljo 1. oktobra na stadionu «Prvi maj». Prebivalstvo naših vasi razume pomen tega dogodka, ko se bo manilestiralo slovensko - italijansko bratstvo, ki je bilo skovano v borbi in katerega hočejo kominlormisti uničiti, kakor bi radi zbrisali sled o vsem, kar smo si v borbi priborili. Mladina po vaseh pa tudi starejši se z vnemo pripravljajo na tabor ter razpravljajo o raznih športnih in drugih tekmovanjih, ki iih pripravljajo. Vasi so se odločile tekmovati med seboj y raznih panogah. V vlečenju vrvi so Mavhinje in Sesljan napovedali tekmovanje Sempolaju, Sesljan in Ce-rovlje — Nabrežincem, Sv. Križ pa je napovedal tekmovanje Saležu. Poleg tega je obljubljenih še mnogo presenečenj. Kaže, da se vsaka vas trudi s tem, kako in v čem bi prekosila ostale vasi z n.ajbolj ori. ginalnimi domislicami. Radovedni, kaj nam bodo pripravili. bomo šli vsi v nedeljo na stadion «Prvi maj». PREVOZ Z AVTOBUSI IZ NABREŽINSKEGA OKRAJA NA TABOR SIAU Prvi avtobus: ODHOD iz Sesljana ob 13. uri: iz Cerovelj ob 13.10; iz Mavhinj ob 13.20; iz Prečnika ob 13.30. Drugi avtobus: ODHOD iz Sempolaja ob 13. uri; iz Saleža ob 13.30; iz Gabrovca ob 13.45. Udeleženci iz Nabrežine in Sv. Križa naj se poslužijo vlakov in rednih avtobusov. MNOŽIČNI SESTANKI OF V NABRE2INSKEM OKRAJU Četrtek 28. 9. ob 20. v Saležu; četrtek 28. 9. ob 20. v Sempolaju; petek 29. 9. ob 20. v Nabrežini; petek 29. S. ob 20. v Križu; sobota 30. 9. ob 20. v Sesljamu-Vižovljah; sobota 30. 9. ob 20. v Mavhinjah. Sestanki staršev šoloobveznih otrok bodo v petek ob 15 v Stivanu, ob 17 pa v Devinu. Na teh sestankih se bo razpravljalo o naših šolskih problemih, ki so zelo važni zlasti v ogroženih krajih kot so Devin in Stivan. Prihodnji teden bodo sestanki staršev tudi v ostalih vaseh nabrežinskega okraja. Predavanja ob priliki razstave slovenske knjige Ob priliki razstave slovenske knjige bodo v škedenjski kino-j dvorani predavali: Danes, četrtek ob 20. uri tov. prof. Miro Ravbar o sodobni slovenski književnosti; v soboto ob 20.30 tov prof. Andrej Budal o knjigah in branju; prihodnji četrtek, 5. oktobra ob 20. uri pa bo predaval tov. Drago Pahor o slovenskem šolstvu. DOLŽNOST vsakega zavednega Slovenca je, da vpiše svojega otroka v SLOVENSKO Opozarjamo starše, da je potreben vpis v šolo ne le novincev, ki vstopajo v prvi razred, temveč tudi vseh učencev, ki so le lansko leto obiskovali šolo. Zato stopite takoj v šolo, ki jo je lani obiskoval vaš otrok, in ga vpišite v odgovarjajoči razred. LEPO KULTURNO DELO ŠKEDENJSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA Razstava slovenske knjige je kila včeraj otvurjena KOLEDAR Qiedalidee - '3’Om - Ulodio- Četrtek 28. septembra ■Venčeslav, Vičiča Sonce vzide ob 5.58. zatone J* 17.53. Dolžina dneva IL» vzide ob 18.32, zatone ob o-11. Jutri petek 29. septembra Mihael, Stojan Kominformovski zatiralci slovenske kulture, vredni nasledniki svojih fašističnih prednikov, so skušali motiti tudi ta kulturni dogodek Skedenjsko prosvetno društvo si je zadalo težkQ ali nad vse lepo nalogo prikazati svo jemu članstvu in ostalim Slovencem Tržaškega ozemlja zgodovino in razvoj slovenske knjige v štiri sto Jetih, odkar je izšla prva tiskana slovenska knjiga. V ta namen je Priredi lo v dvorani škedenjskega kina lepo razstavo, ki kaže kronolo. ški razvoj slovenske tiskane besede. Seveda je razstava le skromen, a vendar dovolj zanimiv prikaz. Saj med razstav- Od 1. do 8. oktobra t.l. bo , .Teden za našega dijaka“ V tem tednu naj se vsak Slovenec spomni Dijaške Matice in ji pomaga pri njenem plemenitem delu Odmevi iz sodnih dvoran Iz avta sta kradla bencin Dne 2. t. m. je neka patrulja civilne policije zalotila dv neznanca, ki sta v Ul. Hermet iz nekega avtomobila «Balilla» prelivala bencin v svojo posodo. Sledija je njuna aretacija ter prijava sodišču. Tako smo Včeraj dopoldne zagledali na zatožni klopi okrožnega sodišča 20-letnega, še nikdar kaznovanega, Bruna Giurussicha in 21-letnega Gina Stibellija, ki je bil zaradi ropa že obsojen na 2-leti in pol zapora. Po govoru branilca odv. F. Prestija je sodišče oba obtoženca spoznalo za kriva ter ju obsodilo: Giu rissicha na 3 mesece zapora pogojno, Stibellija pa na 4 mesece zapora. Oba bosta morala TIHOTAPCI CIGARET PRED OKROŽNIM SODIŠČEM Tihotapska organizacija in njeno delo še vedno v megli •■motv MHaepaa»M«wNm;rMi«i iiaunan«i — —i»—n ■ n mmnmhhhm , m— «■ Razprava odgodena do 2. oktobra letos Po tretjem dnevu je razprava proti tihotapcem s cigaretami v dobršni mer j zgubila prvotno privlačnost in zanimivost. Po sodnijskih hodnikih prevladuje med poslušalci vtis, da se je sodišče znašlo pred problemom, ki ga bo le težko razvozlalo. Res je sicer, da sedi na zatožni klopi 10 obtožencev (od teh bodo trije sojeni v odsotnosti) in da jih je 6' priznalo svojo krivdo. Prav tako Pa je tudi res, da razprava do sedaj še ni razkrita tega, kar je pravzaprav bistvo zadeve: Kdo je glavni krivec? Izvor in namemba tihotapstvu namenjenih cigaret? Kdo jih je razpečaval? Skratka vsa podtalna tihotapska organizacija in njeno delo sta ostali v skrivnostni in ne-prodlrni megli. Ni čudno torej, da radovedno poslušalstvo zadevo na dolgo in široko komentira. Tu im tam ironično, včasih celo škodoželjno, vendar pa vedno upravičeno zgražano nad ponavljajočimi se p>imeri, ko na zatožni klopi sedijo prat* oni, fci bi morah skrbeti za mir in red ter zatirati kriminalnost. »Razumljivo«, si tolmačijo, «ko so na višjih mestih v policiji ljudje, ki so bili prej navadni agenti, desetnik; ali naredniki». Ali pa: «Na zatožni klopi sedijo majhne ribice, visoke živine po se skrivajo za njihovimi hrbti.s Naj bodo ti komentarji resnični ali ne, dejstvo je, da človek ne ve, pri čem je’. Čeprav bi rad priiei stvari do dna, to ne more storiti, ker se vse izgubi v raznih stranskih vijugicah in slepih ulicah. Razprava, ki se vleče že tretji dan, se je včeraj dopoldne nadaljevala s pričevanjem narednika CP Javaroneja. 7. junija letos, t. j. ob prvi policijski akciji, je moral ogledovati Njegovo pričevanje je bile negotovo ter je večkrat zašel v protislovja, bodisi s svojimi prejšnjimi izjavami na policiji bodisi pri soočenjih z nekaterimi pričami ali obtožencem Barbarom. Slednji ga je opisal za človeka, ki rad pretirava in fantazira. BRANILEC ANTONINI: «Ja-varone je izjavil, da je za brata A kida in za Bella že pred enim letom vedel, da so v Trstu tihotapili. Kdo mu je to povedal?« JAVARONE; «Neki zaupnik.« ANTONINI: «Kako to. ko pa vemo, da so bili pred jrim letom v zaporih v Bologni?« JAVARONE: «ln vendar je tako!« Po tem dvogovoru je sodišče pričo odslovilo in na željo branilca De Marsica poklicalo obrambno pričo policijskega narednika Viezzija. Potrdil je, da je Javarone znan za takega, kakršnega ie opisjil obtoženi Barbaro. Med to pričo in Ja-varonejem je prišlo tudi do soočenja 7. junija letos zvečer, ko so se odpeljali v Milje, sta obe priči izstopili pred klavnico v Miljah, Javarone pa je izjavil, da je izstopil pred vojašnico, ki ie od klavnice oddaljena približno 1 km. Pri soočenju je Javarone menjol svojo prvotno izjavo, rekoč, da se jnu je zdelo, da sta izstopila pred vojašnico. Policijska agenta Sterentino in Monteili sta pripovedovala, kako sta 7. junija čakala v zasedi na tihotapski kamion. Njuno za razpravo nebistveno pričanje je bilo bTez spornih točk, zaradi česar sta hitro opravila. Na tej točki je branilec De Marslco zahteval od sodišča, da ponovno zaslišj višjega inšpektorja Tavello. Njegov predlog po Ul, Rittmeyer in R. Manna, je sodišče sprejelo, branilec pa poleg tega plačat; sodne stroške ter denarno globo. Predsednik sodišča je bil dr. Piccio-la, javni tožilec De Franco, zapisnikar pa Piuk. Obsojeni bolgarski pretepači Zavezniško sodišče za določevanje narokov pod predsedstvom maj. Craebba jg včeraj zaključilo razpravo, ki se je vlekla kar polnih 5 dni. Na zatožni klopi je sedelo 6 bolgarskih beguncev, ki so se 2. t. m. v begunskem taborišču pri Jezuitih skregali in stepli. V pretepu so se zabliskali noži, na bojišču pa so obležale 3 osebe, od katerih je bila ena zelo hudo ranjena. Na srečo je še v pravem času posredovala policija, preprečila hujše klanje, ranjence prepeljala v bolnišnico, glavne krivce pa prijav.ila sodišču. Maj Craebb je glavna krivca, ona, ki sta pretep izzvala, obsodil na 5 mesecev, ostale pa na 4 mesece zapora vsakega. Ne politični begunec marveč kriminalec Isto sodišče je včeraj razpravljalo tudi proti Franku Maleju. Kot političnega begunca so ga sprejeli v begunsko taborišče pri Jezuitih, zavedeni od njegovih izjav, da je iz političnih razlogov pobegnil iz Jugoslavije. Pozneje pa je policija izvedela ravno nasprotno. Malej je namreč pobegnil iz Kanade, kjer je bil zaradi nekega kaznivega dejanja, katerega je izvršil, od tamkajšnjega sodišča obsojen na več let ječe. Ker je dal policiji napačne podatke o sebi, ga je predsednik sodišča obsodil na 6 mesecev zapora, od teh na 3 mesece pogojno. je priči stavil naslednja vprašanja; če je res, da je on po uspeli akciji z dne 7. junija predlagal višjega inšp, Barbara in agente, ki so pri njej sodelovali, višjim oblastem, da bi jih nagradile; če je res, da je ameriška policija Barbara že nagradila, ker je razkril ogromno količino tihotapstvu namenjenega penicilina; jn če je res, da smatrajo na visokih mestih Barbara za sposobnega človeka. Priča Tavella je na vsa ta vprašanja odgovoril pritrdilno. Ro vrstnem redu so se zatem vrstile pred sodiščem priče policijski agenti Pizzilio, Barbo, Kemler, Krisman jn Fonda. Vsj so sodelovali pri prvi policijski akciji 7. junija letos ter so v glavnem ponovili že stokrait premlete stvari. • Sledile so štirj priče, dve iz Milana, dve iz Vidma. V.se štiri za alibi bratov Alsido.. Lucio Bianchi in Luigi Grande, oba iz Milana, sta zagotovila, da je bil Rodolfo Alsido od 6. do 8. „ . . - . junija letos y Milanu, kamor »os®bju povedala ie prišel zaradi nakupa nekega kamiona, Francesco Marsalich in Augusto Gezzelle iz Vidma pa sta izpovedala, da sta videla 1. julija zvečer brata Rooolfa in Pietra Alsida v Vidmu, kjer sta ostala do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Hauser Domenico, njegov sin Marcello, Pietro Prodan in Ernest Prion, od katerih sta prva dva lastnika. Prodan nočnj čuvaj, Prion pa uradnik avtomehaničnega podjetja «Impero» v Ul. Kolonja, so pričali, kdaj in kolikokrat sta si brata Alsido pri njih izposodila avtomobil. Ker je bilo njihovo pričevanje nesporno, je sledilo še nekaj mani važnih prič, nakar je predsednik sodišča dr, Falchi, zaradi odsotnost; branilca De Marsica, razpravo odgodil do 2. oktobra letos. ljenimi knjigami ne ni3njka niti takih del, ki so že davnopra. va redkost. Prireditelji so se morali celo omejiti zaradi majhnega prostora in izbirati le najpomebnejše. Kajti od' prve knjige pred štiristo leti je slovensko knjižno bogastvo ogromno naraslo, kot . j e v svojem govoru poudaril tov. Gerbec, ki ie razstav0 otvoril. Tov. Gerbec je omenil tudi čudno naključje, da se je prvi slovenski knjigi dogodilo, da je morala trpeti preganjanje in uničenje, kakor se je v najnovejši dobj tudi v Trstu dogodilo, da so slovenske knjige zažigali Vendar b0 slovenska knjiga ostala za vedno in lahko trdimo, je dejal tov. Gerbec, da naš rod ne bo nikoli propadel, dokler bodo med nami ljudje, ki ljubijo slovensko fcniiigo in ki bodo imeli svoje knjižnice napoljnjene s slovenskimi knjigami. Včerajšnje otvoritve zanimive razstave se je poleg članov škedenjskesa prosvetnega društva udeležilo veliko število predstavnikov, tako jugoslovanske delegacije, občinskega sveta, Slovensko-hrvatske pro-svetne zveze, ostalih organizacij, tiska in radia. Tov. Gerbec, hi ie vse navzoče pozdravil, je fjidi omenil, da je razstava predvsem delo nekaj agilnih itenov .prosvetnega društva tov. knjižničarjem na čelu. Pri ureditvi razstave je sodeloval prof. Miroslav Ravbar kot strokovni svetovalec in slikarja Cesar in Lukežič kot aranžerja. O razstavi bomo podrobno še pisali, za sedaj pa moramo samo priporočati vsakomur, da si razstavo ogleda. Kpminformovci, dosledni vse) svoji razdiralni, razbijaški, voj-nohujskaški politiki, ki se pri nas v Trstu kaže še posebno kot šovinizem najslabšega fašističnega kova, niso mogli mimo take kulturne prireditve, kot je razstava slovenske knjige v Skednju, oziroma včerajšnja otvoritev te razstave. Zato še je ta golazen včeraj zvečer zbrala blizu dvorane škedenj-skega kina in pričela s svojimi umazanimi vzkliki opozarjati Izlet POT Trnovski gozd-Golaki Izlet v Trnovski gozd-Golaki, ki bi moral biti v nedeljo, 1. oktobra, je preložen na nedeljo, 8. oktobra. Nadaljuje se vpisovanje do vključno 29. t, m. pri ZDTV (UCEF) in pri Geču v Rojanu. V galeriji Škorpijon razstavlja slikar Anton Furlan Danes 28. t. m. bo v galeriji .Škorpijon ob 18 otvoritev razstave slikarja Antena Furlana iz Conegliano Veneto, ki živi v Trstu neprekinjeno cd leta 1932 in znan v tukajšnjih umetniških krogih. DOLOČILA ZA IZDAJANJE TRGOVSKIH OBRTNIH LISTOV TRST, 27. — Ukaz ZVU štev. 18-1 predvideva, da bo o prošnjah za podelitev trgovskih obrtnih listov odločala občina v roku 3 mesecev po prejemu prošnje. Ako občina odkloni obrtni list in je bil vložen priziv na conski upravni odbor, mora občina predložiti odboru zadevne spise v roku 15 diii od dneva, ko so bile zahtevane. OPOZARJAMO NASE NAROČNIKE na STO in v Italiji, ki še niso poravnali naročnine, da to store čim prej. Najlaže plačajo na naš poštni tekoči račun, ki se »lasi na ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Trst, št. 11/5374 ali naravnost na upravo KPrimorskega dnevnika«, Trst, Ul. sv. Frančiška številka 20/1. Pravcati zaklad ie uo pomoli vrgle med smeli Vsa nesrečna sg je na glavni policijski postaji zglasila 24-letna Pavla Visentini iz Ul. Tor S. Pietro in službujočemu da pogreša veliko število raznih dragocenosti, in sicer: 2 zlata obeska z dragimi kamni, 1 zlato verižico, 2 zlati verižici z obeski, I zlat prstan z briljantom in 2 zafirjema, 1 zlat poročni prstan, 2 para zlatih uhanov, 1 zlato zapestnico, 1 zlato uro ter 3 koščke zlata. Vse te dragocenosti je 7. t.m., ko je odpotovala za nekaj dni, jz bojazni pred tatovi zavila v časopismi papir, zavojček pa nato spravila na neki skriti prostor. Ko pa se je vrnila, pozabila, kam ga je shranila. Na zavojček se je spomnila šele kasneje. Bilo pa je že prepozno, kajti iz raztresenosti je zavojček vrgla v zaboj za smeti, katere so po običajni potj romalg na smetišče. nase. Seveda je to bilo predvsem italijansko kričanje; s tem namreč hočejo gospodje kominformisti še bolj poudariti svoje šovinistično razpoloženje. Ti fašistični škvadristi so bili večinoma od Sv. Ane in pod poveljstvom nekega Ber-tocchija. Z njimi pa je bil tudi Selhaus, ki si mora na tako klavrn način pridobivati zasluge za (weliko» kominformovsko stvar. Ze neštetokrat smo ugotovili, da ima kominformovska svojat svpjegr. glavnega zaveznika v, policiji, ki jim vse dovoli in ki jih vedno ščiti. Ko je namreč nekdo omenil, kako lahko policija tako nesramno početje mirno gleda, sta dva policaja izjavila: «Do U. ure lahko kričijo, samo dotakniti se ne smejo nikogar». Lahko kričijo, kar hočejo — (oda samo kominformovska in ostala reakcija. Nam bi gotovo ista policija niti peti ne dovolila, kaj šele kaj drugega. Toda zaradi tega ne žalujemo — nikoli si nismo namreč utvarjali, da bi bile kake posebne razlike med policijo, med italijanskimi šovinisti in kominformisti, to se pravi med tistimi, ki nas sovražijo. Vrana vrani oči ne izkljuje. Kominformistom pa svetujemo: le tako naprej po sledovih fašističnega škvadrizma ob blagohotni naklonjenosti policije. To je pot, po kateri si boste gotovo osvojili vso ljubezen našega slovenskega ljudstva. DOLOČILA O UPORABI NOVIH TARIF GLEDE UVOZNE CARINE TRST, 27. — Ukaz ZVU štev. 183 vsebuje začasna določila o uporabi splošne carinske tarife, ki je stopila v veljavo z ukazom štev. 176 z dne 19. septembra 1950. UKINITEV TRGOVSKIH KAVCIJ TRST, 27. — Ukaz ZVU štev. 182 ukinja določilo o obveznem pologu kavcije za izstavitev trgovskih obrtnih listov glede prodaje na debelo in na drobno za krošnjarje in potujoče trgovce ter določa, da morajo «Cassa dei De-positi e Prestiti« in poštni uradi poskrbeti za vrnitev kavcij, ki so ■Uo položene predno stopi ta u-kaz v veljavo, to je dne 1. oktobra 1950. Prizadete stranke morajo predložiti prošnjo v roku enega leta od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo. Po preteku tega roka zapadejo v korist države. PROŠNJE ZA IZDAJANJE LISTIN, KI SLUZIJO KOT PRILOGE PROŠNJAM ZA VOJNO POKOJNINO OPROŠČENE KOL KOV TRST, 27. — Ukaz ZVU štev. 179 določa, da so prošnje za izdajanje spričeval o civilnem sta-njp in o matrikulaciji, za izdajanje zdravniških spričeval in ostalih listin,"ki” služijo kot pri loge prošnjam za vojno pokojnino proste kolkov, v kolikor bo namen, kateremu služijo v prošnjah izrecno naveden. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE z a Tržaško ozemlje Danes 28. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE V SESLJANU (na DVORIŠČU HISE št. 42) z Goldonijevo komedijo: »PRIMORSKE .v« V petek 29. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE V SESLJANU (na DVORIŠČU HISE št. 42) z Molierovo komedijo: „f AIZTVFFE" DAROVI IN PRISPEVKI ZA VENEC BAZOVIŠKIM ŽRTVAM SO PRISPEVALI IZ DOLINSKEGA OKRAJA: Josip Laccini 100, Ana Kocjan 200, Josip Bolčič 150, Josipina Žerjal 200, Ana Bolčič 150, Franc Filipič 200, Olga Zobec 100, Pavla Pečenik 100, Ana Slavec 100, Albert Avnest 200, Rozalija Žerjal 50, Josipina Pečenik 50, Marija Žerjal 100, Marija Žerjal 200, Marija Sancin 100, Angela Žerjal 100, Drago Ota 100, Marija Kraljič 100, Darinka Zobec 100, Antonija Maver 100, Zofija Sancin 100, Ljubo Žerjal 50, Tereza Žerjal 300, Ana Žerjal 100, Ivana Žerjal 40, Josipina Klun 100, Marija Sancin 100, Lucija Adamič 200, Avrelija Filipič 150, Karel Sancin 100, Berto Turk 60, Josip Metlika 50, Mira Maver 100, Alojzija Korošec 100, Anton Parovel 100, Mihael Slavec 200. Ana Sancin 100, Vida Sancin 100, Jerica Kofol 100. Josipina Racman 100, Antonija Klun 200 KI RADIO li* JUG0SI.C0HE TRST* (Oddaja na srednjih valo 212.4 m ali 1412 fcc) UKAZ STEV. 1*7 - RAZVELJAVITEV ZAKONA STEV. 1090 Z DNE 24. JULIJA 1942 TRST, 27. — Z nedavno podpisanim ukazom ZVU štev. 178 je bil razveljavljen zakon štev. 1090 z dne 24. julija 1942, ki ureja izvrševanje nekaterih obrti. Vsi zgoraj objavljen) ukazi stopijo v veljavo z dnem objave v Uradnem listu t. j. 1. oktobra 1950. NOVA UVOZNA TARIFA TRST, 27. — Z ukazom ZVU štev. 176 se na anglo-ameriškem področju STO uzakonjajo določila ukaza predsednika italijanske republike štev. 442 z dne 7. julija 1950, s katerim je bila odobrena uvozna carinska tarifa. Ukaz stopi v veljavo na dan objave v Uradnem,' listu, to je 1. oktobra 1950. V smislu izdanih upravnih navodil bodo zadevni predpisi veljali retroaktivno od 15. julija 1950. STALNA REGISTRSKA PRISTOJBINA ZA NEKATERE VRSTE OBČINSKIH POGODB O NEPREMIČNINAH TRST, 27. — Ukaz ZVU štev. 177 določa, da se občinske kupne pogodbe — bodisi odmenske, bodisi neodmenske — nanašajoče se na vile parke, vrtove in druge nepremičnine, ki se odlikujejo po naravni lepoti ali so zgodovinsko važne in so jih zadevne občine namenile javni uporabi ali trajni ohranitvi, podvržene stalni registrski pristojbini 400 lir. Občina bo morala plačati redno pristojbino, katere ni plačala v smislu tega ukaza, ako bi se v roku 20 let od dneva sklenitve pogodbe nepremičnina v celoti ali delno prenesla na tretje osebe, ali če bi se spremenil njen namen. Ta ukaz bo stopil v veljavo z objavo v Uradnem listu, to jc 1. oktobra 1950 in bo po izdanih upravnih navodilih velja! retroaktivno od 2. septembra 1950. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carnici, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Sa-lute, Ul. Giulia l; Zanettl - Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. septembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 8 oseb in porok je bilo 10. POROČILI SO SE: ameriški vojak Norben L. Mac Dowell in gospodinja Lucilla Bandelli, karabinjer Francesco Scaroni in gospodinja' Palma Ceppi, šofer Felic-e Cossutta in šivilja Silvana Zgur, trg. pomočnik Ezio Bot-teri in gospodinja Bontempi di Lucia Roccaspada, natakar Um-berto De Mattia in delavka Ana De Lorenzi, mehanik Aldo Mis-sori in gospodinja Eleonora Bra-damante, uradnik Diomiro Luxa In gospodinja Emilia Gcmezel, kapitan trg. mornarice Marij Ci-vidino In uradnica Livia Marcuc-ci, železničar Lino Vesnaver in gospodinja Giuseppina Antonelli, novinar Vladimir Mihelj in Ana Koren. UMRLI SO: 781etni Anton Kordič, 81letna Giovanna Ranzatto vd. Diminič, 641etni Ruggero Za-nin, 75Ietna Marija Ferluga. vd. Rihter, 73!etna Gioseffa Majer, D21etni Giovanni Pompeo Codri-ni, 701etni Giovanni Moratto. ČETRTEK 2*. 9. 1959 6.30: Jutranja glasba, 6.45:Jj£ ročila v ital. in objava SP v. 7.00: Napoved časa - P°rf5. V slov, in objava sporeda, tranja glasba. _ 12.00: Iz opernega svetal £“r0. 12.45: iva SP< - 7.00: 'Napoved časa' - jVf Skladbe Gershvvina; čila v ital. m._objava^JPgj]a v IUVLU slov. in objava. pr»; Koncert saksofonista Srec : 13.45: Našim , de 14.00: Blaž Arnič:.Simfonij la; Matija Bravničar.^slupregicd Pf*K ital.; 14.45: Pregled plesna burleska;,. 14.30^ tlsKJ tiska v v slov. 17.30: Politične gktualnOSli ed; 17.40: Veder giasbent ^ jo: 18.00: Ruški samospev-. xig. Melodije za kratek GlaS- Poročila v hrvaščini; J9.Wj{il> v bena medigra; 19.15..”°’ -0ro-ital.; 19.30: Napoved li- čila v slov.; 19.45: Glas£a tržaški Ijah (ital.); 20.30: Poje r^ja Komorni zbor; 2I.w. c„etana-(slov.); 21.15: Bedrich b“‘n,etk: «Iz moje domovine«, ,-hrani «Vlaški plesi«; 22.00- maia strani (ital.); 22.15: POJO i sk: solisti: 22.30: Igra J p.tč'-orkester RadinCjubljaba’ 23.05; Zadnja poročila v nsi-r -31O: Zadnja porojila v Slov.-. ^(S: Objava dnevnega sporen«’ Nokturni. KINO Rossettl. 16.30: ((Neulovljiva 12». Walter Chiari, s. Pampanini. ExceIs;or. i6.00t «Državna tajnost«, Douglas Fairbanks. Fenicc. 16.30: «Clovek, ta gospo-dovalec«, Henry Fonda. Filodrammatico. 16.00: «Klic oktobra«, Glenn Ford, T. Moore. »Tragedija Har- J. r^zupno tvoja«, Alabarda. 14.30: »Nepremagljivi«. Armonia. 15.20: «Tretji Človek«, A Valli, O. Welles. Garibaldi. 15.00: lema«. Ideale. 16.00: »Grad Hudson«, Garlield. I in pero. 14,30: «Br Bette Davis. Italia. 16.00: »Velika ljubezen«, Bette Davis. Ob morju. Zaprt. Savona. 15.30: «Zarota Barovije«, B. Hope- Viale. 16,00: »Tajfpn nad Malezijo«, Dorothy Lamour. VIttorio Veneto. 16.00: «Zlvimo veselo«, Costance Bennet. Azzurro. 16.00: ((Okrvavljeni meči«, L. Parks. Belvedere. 16.30: «Aloma južnega morja«. Marconi. 16.00: «Mož senca se vrne«, VV. Povvell, M. Lo.v. Masslmo. 16.00: «Glumači» Tito Gobbi. Odeon. 16.00: «Volk iz Sile«, Amedeo "Nazzari. S, Mangano. Radio. 16.00: »Patricija in diktator«, Vivien Leigh. Venezia. «Gospod Arizona«, Ryth Recce. Vittoria. 16.00: «Carobna iluzija«, Jack Oakie. Železničarski (Sv. Vid). 16.00: »Zeleni delfin«. Letni kino Rojan. 19.30: »Rajska noč«. Sv. .Just. 19.00: «Diana hoče svobodo«, Robert Young. LJUBLJANA, rel. postaja NOVA G0R5 (Oddaja na valih 327,1> 212,4; 202,1 m-) ČETRTEK 2*. 9. IM1 c tg: 5.00: Jutranji pozdrav; ■> poved časa, poročila, vr°? st? napovefl in objva dnevn reda; 5.30: Slovenske pesmi; 5.50: Jutranja tejJEjj'« 6.00: Napoved časa, JP°r0,utrJW radijski koledar; 6.10. vedri koncert. _ -j 30: 12.00: Iz opernega J3-^: Napoved časa in PoroS,ljiO' K1’' Pesmi raznih narodov; •ske skladbe Friderika y0pij* na; 14.00: Blaž Arnič: ve,;šK» dela Matija Bravničar: plesna burleska; 14.30. univerza; 14.50: Harmc Avgust Stanko; 15.00: časa in poročila; 15.10’ plesne glasbe. v 18.00: Anton Diebelli: .f sta«1?" A - duru - izvaja Kitaris Prek; 18.20: Pogovor s J. 19.®?: 13.40: Poje Bing Crosby> jjj5. Napoved časa in P°roV,n riO’ ?!r. Dela L. v. Beethovna; ,2U: tetsle[ tiavanje za izobraževalne ajajKe, 20.20: Nekaj skladb za bai« lV>v 20.30: Poje tržaški Komo:rn t 21.00: Petletka naša te?„;'"»ias5?; Jugoslovanska orkestralna * 22.00: Prenos poročil staje Beograd; 22.15: Lan* na glasba; 23.30: Poročiia-^^,, MALf OGLAS} 14.50:-Harmonik^ SOBA S ig, se rabo kopalnice in teiem ^sn0’ OPREMLJENA kopalnice ... -rI odda. Machiavelli 19-11* ADEX 15. oktobra 1.1. izlet' v POSTOJNO PAZIN ROVINJ Prijave pri vseh P0*0'*, uradih do 2. oktobra ADEX _ 7., 8. in 9. oktobra t*16* vlakom v ZAGR£Bh Prijave pri vseh P®toval uradih do 30- *• ®' Cbl&čitv III. 'tiizhfnuo gohpotlttfšblie tleininiohll Ih Vi bit ut) n ohbosin Pojasnila daje ADKIA-EXPRESS v Trstu, Ul. F. Severo 5 b, Telefon 29-243 in ADRIA-TURIST v Kopru, telefon 207 ki bo od 8. oktobra *• Hop*** Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - V L Silvio Pellico 1/11. nadst. - Telefon 11-32 Kil 10 ^akaj nočejo oblasti koiavdirati dvorane v Pevmi k 'm° 56 v našem listu tL U vPrašanja prostori . Ralturno delovanje ženskih kulturno-prosvetnih »rastev in vedno znova mora-° ugotoviti, da ostaja t0 vpra. »nit nerešeno na škodo slo-; askega prebivalstva. Prosvet-:«p8i se neprestano trudijo, : “i preskrbeli svojim dru-.1 potrebne lokale, pred-J? Prirnerne dvorane, v katar, i. bdo mozno kulturno ; ’ ~.bi bogatilo kulturo na-tato Judstva> 'oda vedno se iu JleIcdo na višjem položaji V vl-'ma ves interes, da tu-»m , stvari meče Sloven-Polena pod noge. nih' j ie znann Zveza prosvet-Korov USt6V ninna svoiih »rojih J am»ak si prizadeva, da jem zasebnikov dobi v na- KdvzeH Tak/ ie prisiIjer-'a viadn„ . fara i dejstva, ker ali hni- , niso sposobne, tiesln-A- paž ne maraj° čeprav primerne dvorane, '•suiti S° znaIe zeio urno pri-bil0 , “a Pravi gumb, ko je % v slovenskemu ljud- 'astnim.S1ie v tolikih letih z to Dal vr^°m sezidalo tako le-V ‘ac° kakršna je Ljudski iloj', .zeti še ta zadnji pro-ie razvijalo ne sa-'•flio i am»ak tudi poli- todIn gosP°darsko delovanje, st! in a, °blasti bi ne bile obla- "Meha*** Prisiljena hoditi, ne godiin *e zaprek- Tako se je do-i z edino dvorano v bi ne bil pripravljen prispevati po svojih močeh, da bodo našemu kulturnemu delu zagotovljeni primerni prostori, ki bodo v radost in ponos našemu narodu. Tudi ta borba spada v okvir celotne borbe, ki jo Slovenci v Italiji vodimo proti svojim sovražnikom za najosnovnejše pravice. Nov urnik za brivce Dne 1. oktobra vstopi za brivnice v veljavo sledeči zimski urnik: od torka do petka bodo poslovale od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19. Ob sobotah od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19.30. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu 'lahko ogledajo sledeče okrožnice: Varstvo nad prvotnimi imeni nekaterih pro. izvodov; pogajanja za trgovinski sporazum med Avstrijo In Italijo; postopek za ponudbe nabavnemu odboru; nove carinske določbe; razne vesti o zunanji trgovini. Zivinozdravniški vestnik Zivinozdravniški vestnik za goriško pokrajino beleži za prvo polmeseč-je septembra 1 primer obolelosti prašičev na rdečici v Gorici in 1 primer obolelosti na ustnem oprhu ali slinavki med gove-jo živino v Skocijanu ob Soči, in sicer še iz prejšnjega meseca. e si vsi zanimivo fotografsko razstavo v Sovodnjah Fotografska razstava v Sovod njah, ki je bila otvorjena ob ljudskem taboru, bo še ves teden odprta občinstvu od 19. do 20. ure. Prenehala bo v nedeljo 1. oktobra. Kot. običajno so tudi včeraj prišli pred sodnika na goriški kazenski sodniji številni skrivni prestopniki državne meje, ki jih je brezposelnost in beda pognala na delo v Jugoslavijo, Med temi je moj-al prvi na zagovor 18-letni Marij Strappolo iz Castions di'Strada pri Vidmu. V Jugoslavijo je šel za kruhom že 1948 leta, ko je bil star komaj šestnajst let. Letos se je vrnil na obisk k svoji družini z rednim potnim listom, ki mu ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu. Toda čim je stopil na tla svoje domovine, je moral v zapor. Včeraj so ga zaradi nezakonitega prestopa meje obsodili na 3 ° mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe ter sodnih stroškov. Kazen pa so mu v celoti odpustili na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto. * * # Pred dvema letoma je prav tako skrivno prekoračil državno mejo in si poiskal zaslužka v Jugoslaviji 30-letni Jožef Ma-ranese iz Ločnika. Kakor Strop-polo, se je tudi on vrnil letos na obisk k svoji družini s potnim listom, ki mu ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu. Toda predno je lahko objel svojce, je moral v zapor, kjer je več kot mesec časa moral Iz sodnih dvoran čakati na včerajšnjo razpravo, na kateri ga je sodnik dr. Siena obsodil na tri mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe ter poravnav0 sodnih stroškov. Tudi zanj je prišel v P°štev odpust svetega leta. rt « •» Na isto kazen sta bila zaradi istega prestopka obsojena tudi 22-letni Marij Revelant in 65-letni Jobata Pellegrini iz Osop-pa pri Vidmu. Oba sta že leta 1948 prestopila skrivno državno mejo in ostala v Jugoslaviji na delu. Tudi njima s0 kazen odpustili na podlagi odpusta odrejenega z dne 23.12.1949. PIJANI JEREMIJA Letošnjega julija je prišel Po opravkih v Gorico 29-letni Jeremija Caudici0 jz Čedada. Mudil se je v našem mestu nekaj dni in se nekega večera, morda zaradi domotožja ali pa ker je to v njegovi navadi, po. šteno napil dobrega brica. Posledica je bila taka, da so mu noge že po nekaj metrih odpovedale in je moral kar leči na pločnik. Nanj sta naletela varnostna organa, ki sta mu takoj preskrbela boljše ležišče V varnostni celici na policiji. Včeraj je moral Caudičio zopet v Gorico, kjer So ga zaradi pijančevanja obsodili na 2000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. Vino je spravilo pred sodne oblasti tudi 40-letnega Pavla Gabriellija iz Ul. Garzarolli. ki so ga varnostni organi pred meseci zasačiti pijanega v Ul. Lantireri. Tudi njemu so naložili 2000 lir globe in poleg tega še plačilo sodnih stroškov. Ker je izdal dve bančni nakazili brez kritja je moral nato na zagovor 26-letni Gildo Dra-goni iz Trsta. Obsodili so ga na 29.000 lir globe. Pred tedni so jugoslovanske obmejne oblasti izročile italijanskim 29-letnega P.etra Bon-jaija iz Sassarija, ki je nekaj časa prej šel ilegalno v Jugosla. vijo. Italijanska policija ga je takoj po njegovi vrnitvi spra- I vila V zapor in ga prijavila sodnim oblastem zaradi nezakonitega prestopa državne meje. Obsodili so na tri mesece zapora in plačilo sodnih stroškov. Kazen so mu v celoti odpustili na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto. Nesreča v Ul. Leoni Ponesrečila sta se včeraj z lambreto y prvih popoldanskih urah dva mladeniča iz Ločnika, v bližnji Ulici Leoni. Pridrvela sta seveda s precejšnjo brzino po zgoraj omenjeni ulici in se nista na vogalu tako strogo držala cestnih pravil in nagib zdrčala naprej, kar jima je prišel nasproti velik tovorni avto. Voznik kamiona je skušal napraviti kar je bilo pač v njegovi moči, a se ni mogel izogniti dvema motoristoma, ki sta mu priletela med kolo. K sreči so bližnji ljudje takoj poskrbeli, da je prispel na kraj nesreče rešilni voz Zelenega križa, ki je ponesrečenca pripeljal do bližnje bolnice Brigata Pavia. Zdravniki so Po pregledu ugotovili, da si je prvi motorist, to je Alojz Mungardi pri padcu ranil ne prav lahko glavo in njegov prijatelj Benedikt Tuzzi pa levo oko. Nudili so jima prvo pomoč ter jima zagotovili okrevanje v nekaj dneh. PROSVETNO DRUŠTVO »PRIMORSKA ZVEZDA44 SOVODNJE V NEDELJO 1. OKT. 1930. OB 16 BO V SOVODNJAH mLiiHiii mHEniEV m rusiEni s sledečim sporedom: Trodejanka Postržek (Scampolo) D. Niccodemija. Izvaja dramska družina Prosvetnega društva iz Pod-gore; Otroški balet v nošah po narodnih motivih, ki ga izvaja baletna skupina iz Pcdgore; Fotografska razstava, ki bo odprta ves dan; Sledi prosta zabava s plesom. VABIMO K UDELEŽBI Prodaja vstopnic za sedeže v nedeljo od 8 do 15 v gostilni pri Jankotu v Sovodnjah; od 15 dalje na igrišču. Zmanjkalo ji je kolo Včeraj zjutraj je 39-letna Nora Del Bianco iz Gorice, Ulice Don Bosco, javila policiji, da se je neznan tat vtihotapil ob večerni uri na njen dom in ji izmaknil žensko kolo znamke «Gregoris», ki ga je pustila nezavarovanega v veži stanovanja. Tatvina naj bi se bila dogodila približno ob 20. Policaje .ie Ze takoj poskrbela, da bo prišla čimprej dp tatu ali tatovom na sled. Obvestilo partizanom Odsek za bivše partizane v Gorici, Ul. Montesanto 42, obvešča vse bivše partizane in svojce padlih partizanov, ki so dobili priznanje komisije iz Rima, naj se takoj javijo na zgornji naslov glede prošnje za izplačilo denarne nagrade. Vabi- mo tudi vse ti^te, ki niso še dobili omenjenega priznanja. Prinesejo naj s seboj potrdilo o službovanju v NOV in POJ. KINO VITTORIA, 17: «Se plapola zastava«, E. Flyr.-n in A. Sche-ridan; VERDI, 16.30: «Krvava Donava«, H. Barrymore; CENTRALE, 17: «Draga tajnica«, K. Douglas; MODERNO, 17: «Hazard», P. Goddard; EDEN, 17: ((Stekleni ključ«, A: Laad. •lQ to P°ieg vsega sovražne, na tej poti, po kate- &ajeJ’ ki 1° ie -Zveza vzela v oblast; VUpaniem> da jo bodo tresjj-č, bo opremljena in bi , Jena z vsemi potrebni-fcuje meti’ ki i'*1 zakon pred-PriznaIe za uporabno Iu i- Pristojnemu ura- Boročii Položeno tehnično Ho 0D°' v katerem je natančna «ana ^nižina, širina irj Vrat n Vorane, število sedežev. Da te °^arieno, da je električ kaj s ebava itd. itd., in glej »IW]: govorili: dvorana r.-i lisib na kot je to po pred- Hvnl bl10, 2aradi tega ie Pf- ■ Potrebe neuporabna. tiejJ.dobro vemo, da so na-dvorani vsi potrebni da ^ih zakon predpi-Niav Preskrbljer.-o za razit. r,a0(’ Prezračevanje, prav j _ 'udi zajamčena varnost ^ba-^vJ1 in da drugega ni %,tl • °Ilast;a; kljub vsemu pa je ’'Io, 'a?®, Plarai° priznati, ker ^ttn’ ' s svojim privolje-NešnemSredno Pripomogle k kuitu>-0 u r-'aPredku našega Vzlt,iaioSa •deIa' Zat0 raie 'tftl ..Pr' svojem šovinist ič- ;aky na vsakem ko- !s’-’0rn * kakršnim koli sred- Vtli našeIPre^evati uspešen raz Drne, kuitumega dela v niea 1 e..'i®nstva in napred-Stjij.. asim ljudstvom. ?tavičnitj -V?adnih oblasti do ?e or-, Zakdev naše prosvet •1Cr ne deiff-Ci!e . 3e krivično, H k Hurfaj0 krivice samo na- „d«tvu'YamPak tudi našemu ' .1* na »a 4'* tab°ru Odločn nedeljskem v Sovodnjah 7 visokrtnp Pokazalo, da je nra kulturni stopnji in PrirY» V Zar&di tega priti- S* prostori za na- “!Pesno delovanje. S r^hati vPan,iem ie treba k!r Zastr’uli*r 3e sovražno in tu S* Utoraf zdrave odnose, o?4 kuitUr,-° ra2vii.ati med obe-6rnije ’ ki jima je naše ; ljudstv takega fj tr.-ih ravnanja od- t|ker _• oblasti brez ^sitiisla SL-n.e.-morc razloži-vc«lo pa' v odpovedi. C6*10 diskp -Proti sebi na' I Utku Sl TOlnaciisko ost v - Sp hli*«. _____ Vt, tu mr=Ie, bliža deževno ^ kakršni, k.0 bo za dališ° % sUo koli delo no koli delo na pro tS?počeno, fi* 2 bikom^lj.a’ ko se je Prltner toda v na* ru ne bo nikogar, ki 'M.II, ZA DOBRO KVALITETO VINA IN VEČJO PRODUKCIJO SO POTREBNE VINSKE KLETI POD VODSTVOM STROKOVNJAKOV. VELIKA VINSKA KLET V SKOCIJANU PRI KOPRU JE ZE DOGRAJENA IN POKRITA. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Razstava gospodarske dejavnosti ko prikaz vztrajnega dela za dvig hnltere ie gospodarstva V LETOŠNJEM GOSPODARSKEM PLANU JE TUDI POSPEŠENA GRADNJA ZADRU2NIH DOMOV. ZADRUZNI DOM V ŠMARJAH je' že DOGRAJEN. NA SLIKI JE LEPA DVORANA Z ODROM. Sv. Lucija h večji napredek v kmetijstvu Pri nas so zelo ugodni pogoji za razvoj kmetijstva. Ravninska lega olajšuje obdelovanje zemlje, tako da se to vrši lahko s stroji. Tudi suša ne more tako do živega,, ker je zemlja, kakor jo hočemo, kot se pravi po domače. Ce 'bi pa le ogražala naše pridelke, se da pomagati tudi z namakanjem. Polno pa imajno vprašanj, ki jih bo treba reševati skupno a postopnim razvojem. Referent za kmetijstvo pri krajevnem LO vse te potrebe vidi, toda jih sami ne more rešiti. Občutna je potreba po dobrih kmetijskih strokovnjakih, ki bi lahko dajali nasvete in navodila ljudem, ki želijo izboljšanja ter pri ysem tem tudi stalno sodelovati. Zato smo se odločili poslati tri nadarjene mladince na kmetijsko šolo v Skocija- nu pr] Kopru, kjer bodo ostali dve leti, da si bodo tam pridobili potrebnega strokovnega in teoretičnega znanja. To so tovariši: Re.migij Starc, Rino Krastič in Guido Kozlovič. Od teh mladih tovarišev pričakujemo, da se 'bodo poglobili v učenje in si res nabrali tistega znanj-a, ki ga mi starejši nismo mogli. Fašizem nam tega ni dopuščal, ko nas jte hotel obdržati le za delovno orodje. Vsi naši ljudje se zavedajo, da z razumnim delom lahko dosežejo velike uspehe. S takim, voščilom so tudi poslali y šolo te tri mladince in želijo, da se vrnejo po dveh letih kot izkušeni strokovnjaki Letošnja tretja razstava gospodarske dejavnosti Istrskega okrožja bo pokazala s svojo vsebino odraz planskega dela, tekmovanja in vsestranskega sodelovanja našega delovnega ljudstva za napredek na gospodarskem in kulturnem področju. Velik namen razstave je tudi ta, da bomo prav z razstavljanjem videli veliko razliko med pridelki, ki jo povzroča različno obdelovanje zemlje. Videli bomo tudi vrste sadja ali zelenjave, ki najbolj uspeva na določenem zemljišču; V zyezi s tem bomo spoznali tudi veliko razliko med pridelki, ki so bili namakani in onimi, ki so počutili veliko sušo. Prav to bo opozorilo naše kmetovalce naj tudi oni uredijo namakalne naprave prav povsod, kjer je mogoče dobiti ali napeljati vodo. S tem se bodo povečali tako dohodki naših kmetovalcev, kakor tudi kmečkih delovnih zadrug. Poleg lastne koristi, ki jo bodo imeli z večjo donosnostjo, bodo mnogo pripomogli še skupnosti, ker na ta način bodo dali večje količine pridelka na razpolago delovnemu ljudstvu. Za namakanje imajo dane pogoje vse doline y našemi okrožju. Ob ustju in dolini Ri-žane le prav primerno za namakanje naravnost iz reke, medtem ko bi na oddaljena polja morali napeljati vodo po kanalih ali ceveh. Prav tako je primeren svet za namakanje po vsej dolini do Vanganela. E-nako je tudi Porokavje zelo prikladno za namakanje Poleg kanalov bo treba napraviti razne vodne rezervoarje za zalivanje y času, ko zmanjka voda. Veliko korist namakanja bomo spoznali, če primerjamo pridelke namakanih površin z onimi nenamakandmi, ker bo med njimi gotovo velika razlika. V dolini Mirne so že v teku dela raznih namakalnih naprav, ki bodo pripomogle, da bomb imeli prihodnjo leto mnogo več in prvovrstnega pridelka. Poleg kmetijskih zadrug in kmetov bodo razstavili naši obrtniki različne izdelke. Z razstavljanjem teh predmetov bomo imeli možnosti si ogledati dela naših obrtnikov, ki igrajo veliko vlogo v našem gospodarstvu. Tudi ti bodo pokazali s svojim delom kako j e mogoče napraviti kakovostne naj- Prosvetno društvo ..Branik" v Šmarjah VABI V NEDELJO L OKT. t. 1. k 7. obletnici prvega požiga vasi ter na letno tradicionalno domače praznovanje Pri tem nastopu bodo sodelovali domači pevski zbor s številnimi partizanskimi in narodnimi pesmimi ter dramska skupina iz Šmarij, ki bo uprizorila enodejanko «Za odškodninoi) in dve ša-ljivki. Poleg tega bodo uvodoma razne šporlne šaljive igre in nogometna tekma med sosednimi vasmi. Po sporedu bo ljudsko rajanje, in sicer v lepem vremenu na prostem, v slabem pa v dvorani boljše posamezne predmete in istočasno varčevati z materialom. Letos bo na razstavi poseben prostor za vajence iz raznih strok, ki bodo razstavljali svoje izdelke: vsakovrstno orodje in predmete, ki jih pri nas proizvajamo. Ti izdelki bodo odraz skrbi in pomoči, ki jo daje ljudska oblast svojim vajencem, ki se trudijo, da bi se čimprej usP0S°bili za kvalificirane delavce in samostojne obrtnike. < Obrtništvo v našem okrožju je sicer dobro razvito, toda bi bilo lahko boljše, če bi že pretekla leta dal; več pomoči našim vajencem. Z izdelki obrtnikov bi lahko zadovoljili vse domače potrebe in izdelali lahko tudi za izvoz. Eno izmed najvažnejših izvoznih dobrin V našem okrožju so tudi ribe, ki nam dajejo '"»IKHII """■IIIIIIIIIIIIIIIIHII,,Hlinil, .................................................................. 2»ovinski roman m eitaite (Ptimottlu dnevnik / ...................................... im...................................... n........... .....n...................... precejšnje dohodke. Razstavljenih bo mnogo vrst rib. Potek lova rib bo prikazan z raznimi čolni in s slikami. Spoznali bomo, kako spretnost mora i-meti ribič pri svojem delu ponoči na lovu. Te predmete bodo prikazale ribiške zadruge kakor je koprska, ki prav dobro deluje, pa tudi izolanska, piranska in iz Umaga. - Dalje bodo razstavljeni razni industrijski izdelki tovarne »Arrigoni« in «Ampelea». Posamezne izdelke bodo spremljale slike o natančnem poteku proizvodnje dela, kar bo zelo zanimivo. Tako se bomo seznanili z delom, ki ga opravljajo delavci v teh tovarnah. Poleg tega bo «Ampelea» razstavljala tudi dva modernizirana stroja, ki bosta prav gotovo pospešila produkcijo v tovarni. Na razstavi bodo razkazale svoje izdelke in pridelke prav vse zadruge. Podjetja pa bodo razkazala najrazličnejše stvari kot na primer rudo-boksit, ob delani kamen in podobno. Obisk razstave bo važen, kajti naši ljudje si bodo izniC' njav.ali izkustva za dosego do> bre kakovosti, količine in uporabe najmanjše količine materiala. Ta gospodarska razstava bo imela glavni namen prikazati našo celotno gospodarsko dejavnost v razvojni borbi za dvig kulture in proizvodnje, kar je pogoj za izboljšanje življenjske ravni — za graditev socializma. MOTOCIKLIST ZGUBIL DISK MOTORNEGA KOLESA 23. septembra okoli 10. ure zjutraj je uslužbenec pri okrajnem odboru ES v Kopru vozil z motociklom iz Kopra proti Izoli. Na stranski cesti, ki se odcepi od glavne V Izolo, je zgubil disk-pokrivalo zadnjega kolesa, in sicer motocikla znamke «Bianchi» vrste 500. Lastnik prosi najditelja, da mu zgubljeni disk vrne proti nagradi pri mestnem odboru ES v Izoli, ali pa mu ga prav tako proti nagradi prinese naravnost v Koper, na okrajni odbor ES. Konferenca dopisnikov lokalnega tiska Na sedežu Okrajnega agitpropa v Kopru je bila včeraj popoldne važna konferenca so-truidinikov in dopisnikov lokalnih časopisov. Konferenco je otvorii tov. Vilhar, ki je pozdravil vse navzoče in poudaril ,da je naš tisk ena izmed najvažnejših pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Celo y Kopru, ki je bilo gnezdo fašizma, obstajia danes tiskarna za demokratične časopise. O vlogah in nalogah demokratičnega tiska je govoril tov-Prijon. Po želo dpbrj debati, ki je dala močan poudarek vprašanju poročanja o poteku in izvajanju enoletnega plana, dbjektivno-kritičnem poročanju, vzgajanju ljudstva, popularizaciji delovnih uspehov posameznikov in delovnih kolektivov ter, po zelo zdravih predlogih nekaterih dopisnikov je bila konferenca zaključena. Dopisnike, sotrudnike in člane uredništev je nato sprejel na sedežu predsedstva tov. Julij Beltram, predsednik IOLO, ki je pozdravil novinarje in izrazil v imenu ljudske oblasti svoje veselje, da imajo časopisi tako številne sotrudnike. uolasha delouna brigada ie z: Bela na cesli Križišče • fflžana V dveh mesecih so opravili tovariši - vojaki 84.070 delovnih ur Qb zaključku del vojaške delovne brigade pri gradnji ceste Križišče-Rižana je bila pre-rejena velika slavnost, pri kateri je bil navzoč tudi ravnatelj ((Slovenija ceste«. V kratkem govoru j« ravnatelj pozdravil brigado in ji izrazil vse priznanje' za požrtvovalno delo, ki so ga člani brigade napravili I/ dveh mesecih. Ob tej priliki je bilo razglašenih za udarnike 65 tovarišev vojakov. 2e ob koncu prvega meseca dela je prejelo naslov udarnika 70 tovarišev, jako da šteje danes brigada skupno 135 udarnikov. Od teh je ta naslov prejelo že drugič 24 tovarišev. Ves čas dvomesečnega dela je vsa brigada stalno presegala delovno normo za 110 do 150 odst. V vsem lem času je vojaška delovna brigada napravila 84.070 delovnih ur. Člani brigade so naložili, prevozili in razložili 15.827 kubičnim metrov kamenja in zemlje, izkopali ŠKOFIJE Z volitvami v ASIŽZ so dale žene odločen odgovor vsem obrekovalcem Štiri vasi ob meji med Trstom in našim okriljem so imele en sam odbor ASIZZ. To ie bilo ženam nekako nerodno, ker so imele precej daleč, če so hotele iti na sestanek. Sedaj pa so za vsako vas posebej dobile svoj odbor in so zelo zadovoljne. Volivne priprave so bile zelo živahne. Neki provokatorja p Škofijah II. napisal na kandidatno listo celo žaljive besede na račun Jugoslavije, tov. Tita in ljudske oblasti v našem okrožju. Očitno je ta plačani agent tržaške reakcije skušal prikazati, da so žene tega kraja proti volitvam. Zelo dober odgovor pa so dale žene na dar-volitev, ko so se jih lOOodstotno * 54, cu ni bilo 'Ulft » Via Ra j uuu ^ Vert^fbovai f1 izprePe' sta?/ *raStlno znanec Frane ki ga ^ eu-*al 'AAena m. če & e-, zdravi’ Pa Vuel1, ki dAkl mnogo bUrieS0 kričali m o- po gradu in po bližnjih vrtovih, je bila ona vendar tako rekoč drugi oskrbnik v gradu in je obilo pomagala soprogu pri obširnem gospodarstvu- Njen oče je bil Se vedno sodnik v Kamniku, in kolikor je imel prostih ur v tednu, jih je skoro vse prebil pri Poljakovih. Mati Stefanova pa je bila pred nekaj leti umrla, O Ferdinandu ji Poljak ni bil ničesar razodel; na smrtni postelji mu je Se naročala, naj hrani polovico njenega malega premoženja, Cigar dedič je bil Stefan, za izgubljenega brata, in sicer tako dolgo, da mu jo bo mogel izročiti ali da se prepriča o njegovi smrti, in Ste- fan je vestno izpolnjeval materino željo. Pa v vseh desetih letih ni zvedel ničesar o ubežnem rokovnjaškem glavarju. Spominjal se ga v zadnjih letih ni več tolikokrat nego v početku; samo enkrat pred več meseci mu je zopet oživel za nekoliko Casa ta spomin, pa sedaj je bil že zopet minil. Stara Mozolka je bila namreč pred devetimi meseci umrla- Po Pavlekovi smrti, ki ga je kmalu po oni usodni noči nagla sušlca pobrala, je starka vedno bolehala. Morila je ni toliko izguba edinega sina, bolela jo je mnogo bolj sramota Poloničina- Vsi ljudje, ves okraj je vedel in govoril, da je dekli, ca Sla, z rokovnjači, in materi je bilo sedaj že skoro ljubše, da se Polonica nikdar več ne vrne. in res se ni vrnila- Trda je postala mati polagoma in odurna proti dru- gim ljudem; ponoči včasih pa, ko ji spanec ni hotel blizu, je bridko jokala in tožila Bogu, zakaj jo je tako kaznoval. Ta na videz skrita, a vendar globoko pekoča žalost ji je izpodjedala zdravje; jela je hirati in sedaj je bilo že devet mesecev, kar so jo pokopali. Umrla je, ne da bi bila storila oporoke; zapustila pa je lepo, nezadolžno posestvo. Sodnija je imenovala oskrbnika temu posestvu in razglasila po vseh uradnih časopisih poziv do dedičev in zlasti do izgubljene Polo-nice, naj se oglasijo v teku enega leta. da sprejmo de disčino. Ta poziv je zbudil pozornost Poljakovo in žalostne, neprijetne spomine- Pozve-doval je nekolikokrat pri starem svojem prijatelju, doktorju Burgerju, ki je bil predstojnik brdske patri-monialne gosposke, — in Mozolovina je spadala sedaj po novi upravi k brdskemu okraju, — se li Se ni oglasila ona Mozolova Polonica ali kdo drug zaradi te dediščine. Pa nihče se ni bil javil. Obrok, ki je bil prost Mo-zolovim dedičem, je že skoro potekal, ko se nekega dne oglasi Poljak zopet na Brdu v opravilih. Imel je mnogo posla in ko je bil gotov, reče naenkrat dr. Burger: «A propos, gospod oskrb nik; kakor sem zapazil že večkrat, se vi jako zanimate za ono Mozolovo zapuščino. Glejte, pred nekoliko dnevi mi je pisal neki advokat iz Gradca, da mu poročim, kaj je s to dediščino, ker se je pri njem oglasila mlada ženska, ki trdi, da je hči pokojne Mozolke! Čakajte, da poiSčem pismo!» Poljak je malo prebledel «Iz Gradca, pravite?« reče naglo. «Da, da. iz Gradca; tu je pismo!« Rekoč poda graščak list Stefanu. V njem ni bilo drugega, nego vprašanje, ki ga je bil oskrbnik že Cul. «Stvar me zanima«, reče Poljak po kratkem premolku, «in najbolj zaradi onega rokovnjaškega glavarja, ki je ubegnil s Kolovca isto noč, ko je zmanjkalo tudi Mozolkine hčere,- — to vendar pomnite, doktor?« «Frav imate; morebiti sedaj kaj pozvemo. Odgovoril bom kolegi v Gradec, in verujte mi, da bo ona deklina v kratkem tu; kadar pride na Mozolovino, vam bom pa naznanil« Poljak res' ni dolgo čakal; kajti čez kakih štirinajst dni so govorili na Kolovcu hlapci in dekle, da je Mozolova Polonica prišla domov in da je pripeljala s seboj tudi osemletno dekletce, — svojo hčerko, kakor so dejali ljudje. Tudi brdski doktor je to pisal Poljaku, pa ta se le ni mogel odločiti, da obišče Mozolovino. Sedel je nekega popoldne v svoji pisarni, ko vstopi kmetsko .čedno opravljena ženska s pohlevnim pozdravom- Bila je morda kakih trideset let stara, Se vedno lepega, pa malo bledega obraza, ki se mu je poznalo, da so že bridke izkušnje risale nanj svoje proge. «Kaj hočete?« vpraša Poljak ter piše venomer svoj zapisnik, ne da bi se bolj oziri v kmetico. «Nekaj besed bi rada govorila z vami«, reče ona; glas se ji je skoro tresel. «Le povejte; kaj pa je vendar?« deje oskrbnik- Bil je vajen takih kmetskih prošnjikov, zato je tudi delal in pisal dalje. «Jaz sem Mozolova Polonica!« reče ona. Sedaj pa Poljak tudi ni več pisal. Pero mu je palo iz rok in skočil je kvišku s svojega stola. Dekle pa je zakrilo obraz in bridko zajokalo. Nadaljevanje sledi udeležile. Prav tak o tudi v ostalih treh vaseh. Volitve so bile v soboto 23 septembra. Zene so volivne prostore okrasile s cvetlicami in gesli. Posebno živo je bilo v kraju Porteca, kjer so po končanih volitvah priredile tudi zakusko. V. Škofijah II je volila tudi 96-letna Marija Hrvatin, ki je izjavila, da je zanjo ta dan velik praznik. Po končanih volitvah so se žene iz vseh štirih vasi zbrale v Škofijah II., kjer so se udeležile proste zabave. Tudi tovarišica Hrvatinova se je veselo zavrtela skupno z drugimi po podu in se ji ni nič poznalo, da ima že 96 let. Krajevna organizacija S1AU je žene pogostila s pivom. Nekatere izmed žena, ki so odšle na obisk zagrebškega velesejma, so pred odhodom izjavile, da naj jih smatrajo za navzočne pri volitvah in da se strinjajo z vsemi, ki bodo izvoljene. Tako so naše žene dale dober odgovor tistemu, ki je na eo-livni listi hotel prikazati vas za nezavedno. S lOOodstotno udeležbo so pokazale, da bodo delale na tem, da sc bo organizacija še bolj utrdila. 13.155 kubičnih metrov zemlje, položili 14.922 kvadratnih metrov kamenitega cestnega tlaka, posuli 16.415 kvadratnih metrov ceste z gramozom in izkopali ter ostranili 7.589 kvadratnih metrov humusa. Poleg tega so vojaki zgradili še en most in dva propusta iz železobetona. Brigada j? ves čas delala u-darniško. Vsak njen član je dajal od sebe vse, da bi bilg, cesta čimprej usposobljena za delni promet. Pri delu so- se posebno odlikovali in vzbujali pozornost ostalih članov brigade ter vodstva gradilišča tovariši: Scepovič, Macinkocič, Zajir, Doslič, Filipovič in drugi, ki so po dvakrat dobili naslov udarnika. S tem delom so vsi člani te vojaške delovne brigade pokazali, da so vredni zaupanja, ki ga ima do vojske vse naše ljudstvo. Pokazali so, da niso samo dobri in zvesti branitelji domovine, ampak da so prav tako dobri in neutrudni graditelji socializma in boljše bodočnosti naših narodov. OBVESTILO pevske sekcije SKUD v Kopru Okrajni odbor Enotnih sindikatov y Kopru obvešča vse tovariše in tovarišice, ki sq se pied časom vpisali v pevsko sekcijo SKUD, da so redne vaje vsak ponedeljek in četrtek ob 20- uri v mali dvorani gledališča. Vsi, ki imajo veselje do petja, se teli vaj lahko udeležujejo. Pevovodja pevskega zbora je tov. Guštin- Vpišite se v tečaj za krojenje Krojačnica «Omnia» v Kopru bo s prvim oktobrom odprla večerni krojaški tečaj za šivilje. Tečaj bo v prostorih kro-jačnice «Omnia» in ga bo vodil tov. Marir.o Gobbo. Vpisovanje v tečaj se je že začelo. Ob vpisu je treba položiti 500 dinarjev; katere pa bodo dobile ob zaključku tečaja nazaj vse tiste tečajnice, ki bodo redno obisko vale pouk. Ne bo pa vpisnina povrnjena tistim, ki bodo neredno obiskovale tečaj, ali pa ga celo opustile. Te bodo vpisnino izgubile iri bo šla v korist tistih, ki se bodo pokazale najboljše. Vabimo, da se priglasijo v velikem številu mladinke iz me sta, ker se jim tu nudi možnost, da se zastonj naučijo veliko koristnega. DELA PRI NOVI RIBARNICI in TRŽNICI V KOPRU SE NAGLO BLI2AJO KONCU. SAMO SE NEKAJ DNI JE DO RAZSTAVE, KI BO V TEJ NOVI ZGRADIL prav zadnje metre pod vrhom. | ga Okoli sto ovac mi je prišlo na- | je 28. septembra 19M C JjJGOSLOVANSKI UMETNIKI RAZSTAVLJAJO NA BENEŠKI BIENNALI in is mw no ki presega vrednost dok umenta trenutka ŽIVI VTISI SREČANJ Z GRADITELJI SOCIALIZMA V FLRJ • v« Prvič po drugi svetovni vojni razstavljajo na beneški Bienna-li tudi jugoslovanski umetniki. Bodisi po številu umetnikov, k; razstavljajo bodisi po številu razstavljenih del ni mogoče govoriti, da bi razstava nudila iz-Čipno sliko naporov, ki jih danes opravljajo jugoslovanski RADAUS VANJA: ROBIJAS umetniki na področju likovne umetnosti. To velja predvsem z<* del razstave, ki je namenjen slikarstvu. V splošni socialistični preobrazbi njihove dežele se jugoslovanski umetniki zavedajo, koliko jih njihovo človečansko dostojanstvo obvezuje, cia obrnejo svoje poglede in svojo pazljivost k naporom svojega ljudstva na njegovi poti k izgradnji socializma. Prav tako pa se oni zavedajo, da so umetniške izkušnje človeštva sploh in njihove narodne izkušnje dragocen temelj, pogoj', preko katerega. ni mogoče v ustvarjalnem likovnem iskanju. Svoboda njihovega dela živi na teh temeljih. Doseženi rezultati, ki jih prikazuje tudi letošnja razstava na Biennali, dokazujejo, kako se jugoslovanski umetniki — vsak po svoji individualnosti — borijo, kakšne energije uporabljajo v svojih naporih, da bi se dvignin do one ustvarjalne višine, ki ne bo le dokument časa, v katerem živijo, dokument trenutka duhovne opore ljudstvu v bcrbi, temveč tudi umetniško znamenje, ki bo, kakor vsaka umetnina, zbudil v ljudeh posebno srečo upravičenega smisla človeškega bivanja. Občutek žive plastičnosti do podrobnosti izdelane oblike, ki teži k izrazu človeškega patosa, borbenega zagona kakor tudi zamaknjene vizije je opazen v delih mojstra Avgusta Avgu- ' štinčiča, kiparja iz Zagreba. Izkušena roka mojstra Krši-niča išče v čistosti modeliranja, v zaprti harmoničnosti kompozicije predvsem liričnega izraza; vendar govore mnoga njegova deda, zlasti iz zadnjega ča-. sa, tudi o njegovih širših sposobnostih. Tragičen subjekt koncepcij mojstra Radauša se včasih ne ozira n-a jezik figura-tivnosti in tako zelo poudarja vsebino, da dobi delo nek ekspresionističen značaj. Dva mlada kiparja, V. Bakič, učenec zagrebške šole, in Koista Angeli- Radovani, iz (Milanske šole, obvladata formo vsak po posebnostih svoje vzgoje in svojega temperamenta, toda oba se trudita v iskanju prepričljive psihološke karakterizacije. Tudi V delih slikarjev so vidne različne koncepcije oblikovanja, ki imajo svoj izvor v šoli, v narodni tradiciji, y seda njem jugoslovanskem življenju in v posebnosti umetnikovega značaja, -Anton Gojmir Kos, virtuoz v možnostih barvnega slikarstva is nruenchensike in dunajske šole, je ustvaril nekako zaprto umetnost, v katero mogoče V manjši meri pronica razgibano iskanje jugoslovanskega sodobnega umetniškega življenja. Nasprotno pa je neodvisna ustvarjalna koncepcija Petra Lubarde najboljši primer, kjer je mogoče najlepše opaziti sedanjo borbo v umetniškem iskanju tistih jugoslovanskih slikarjev, katerih koncepcije so se vzgajale in razvijale pod vplivom francoskega impresionizma in postimpresionizma. Dva slikarja, k( obdelujeta sižeje iz narodno osvobodilne borbe (I. Mujezinova) in iz izgradnje države (B. Ilič) ilustrirata ne le svoj predmet, temveč tudi hotenje, da bi z realistično metodo obvladala patos borbe in izgradnje. Eno in drugo razstavljeno platno na Biennalj sta izraz iskanja; I. Mujezinovič, odlični risar, išče primernega barvnega izraza, medtem ko B. Ilič išče preko pripovednega slikarstva izraza sedanjih jugoslovanskih naporov v izgradnji domovine. Jugoslovanski paviljon na Biennali je stalno predmet pozornosti ljubiteljev umetnosti in umetniških strokovnjakov. VHOD V JUGOSLOVANSKI PAVILJON S a rno za temelje enega hleva so porabili nad 70 m2 kamna. Eden o-’, hlevov je na grobo že dozidan in ima tudi že postavljeno ostrešno tramovje. Pokrili ga bodo z lesenimi smrekovimi deščicami (šinkeljni). V tovarni na Jesenicah jim bodo napravili za pritrjevanje deščic nad eno tono žebljev. Velik prispevek bo to k izboljšanju življenja. Ko bosta hlerva dograjene, mislijo že na očiščenje pašnikov. Tako bomo lahko pasli tu do 110 glav ži- vine. Do sedaj so pasli le okoli 80 glav. CRavniški, porezenski ir* sorški pašniki so bogastvo — ker nudijo živini in ovcam prvovrstno pašo. Na izboljšanje mislijo tudi na vzhodni Sorški planini, kjer so že sežgali okoli 1400 stotov apna. Dve sto udarnikov iz Idrije pa je očistilo grmovja okoli dva ha površine na zapadnem grebenu Porezna. Porezen sam s svojimi tremi grebeni je kot nalašč usitivarjen za ovčji pašnik, ker goveja ži- |/Ij frCllMil tOU ¥ oh zaključku šahovs Šahovska zveza Istrskega okrožja je organizirala v prvi polovici septembra pod pokroviteljstvom Zveze društev za telesno vzgojo v Kopru izlet šahistov iz Istrskega okrožja v Dubrovnik h koncu šahovske olimpiade in k začetku dubrovniškega festivala. Glavni cilj potovanja je bil ta, da bodo mogli naši šahisti od blizu slediti najzanimivejši končni fazi velike mednarodne šahovske borbe, stranski pa ogled mesta Dubrovnika, njegovih zgodovinskih spomenikov in lepe okolice. Prva šahovska olimpiada je bila leta 1927 v Londonu. V naslednjih 23 letih je bilo še 7 olimpiad. tako da je bila dubrovniška 9. po vrstnem redu. Prvotno je bila prijavljena za Dubrovnik udeležba 22 -držav. Od teh pa so nekatere odpovedale, tako da so se borile za naslov olimpijskega prvaka 1950 reprezentance sledečih 16 držav: Argentina, Avstrija, Belgija, Cile, Danska, Finska, Francija, Grčija, Holandija, Italija, Jugoslavija, Nemčija. Peru, Švedska in ZDA. Vsaka reprezentanca je igrala na 4 deskah proti vsem ostalim reprezentancam in je po pravilih za olimpiade zmagalo ono moštvo, ki je doseglo največje število točk in ne največje število moštvenih zmag nad nasprotnim moštvom. V Dubrovniku je zasluženo zmagalo jugoslovansko moštvo. Mojstri Gligorič, Pirc, Dr. Trifuno- NOTRANJOST JUGOSLOVANSKEGA PAVILJONA vič, Rabar, Vidmar ml. in Puc so dostojno zastopali jugoslovanski šah. Uspešno so se borili proti najboljšim igralcem Argentine, ZDA in Nemčije, med katerimi so bili tudi velemojstri in so s tem dokazali, da so med najmočnejšimi šahisti na svetu. Priborili so Jugosl^/iji naslov prvaka IX. šahovske olimpiade. Prvotna postava moštva FLRJ je bila sledeča: Dr. Trifunovič na prvi, Gligorič na drugi, Pirc na tretji in Rabar na četrti deski. Dr, Trifunovič je namreč imel za seboj največje uspehe na mednarodnih turnirjih in se je tudi Saltsjobadenu na Švedskem plasiral pred Gligoričem in Pircem. Toda doma v Jugoslaviji so bili večji uspehi Gligoriča, ki je sedanji državni prvak FLRJ. Tako je končno obveljala postava; Gligorič na prvi, Pirc na drugi, dr. Trifunovič na tretji in Rabar na četrti deski z rezervama Vidmarjem ml. in Pucem. Vrhovni razsodnik je bil velemojster dr. Milan Vidmar star. in njegov namestnik Hans Kmoch, ki je bil tudi vodja olimpijskega turnirja. Jugoslavija si je priborila 45 in pol točke pred Argentino s 43 točkami, Nemčijo s 40 in pol točke in ZDA s 40 točkami. Gligorič je igral 15 partij in dosegel 11 točk (73.33 odstotkov), Pirc 14 partij ter 9 in pol točke (67.85 odstotkov), dr. Trifunovič 13 partij ter 10 točk (75.92 odstotkov), Rabar 10 partij ter 9 točk (90 odstotkov), Vidmar ml. 6 partij ter 5 točk (83.33 odstotkov) in Puc 2 partiji ter 1 točko (50 odstotkov). Najboljša individualna rezultata sta dosegla na prvi deski Neudorf (Argentina) in Unzicker (Nemčija), na drugi Bolbochan (Argentina) in Pirc (FLRJ), na tretji dr. Trifunovič (FLRJ) in Zapata (Peru), na četrti pa Rabar (FLRJ) in Cortlever (Holandija). Najkrajša je bila partija med Peder-senom (Danska) in Zografakisom (Grčija) — samo 8 potez, najdaljša pa med Niemelo (Finska) in Morchenom (Norveška) — 102 potezi. Samo 4 mojstri so ostali ves čas olimpiade neporaženi: Reshev-iky (ZDA), Bolbochan (Argentina), Rabar (FLRJ) in Evans (ZDA). Vsega je bilo odigranih 480 partij. Proti koncu olimpiade je bila huda borba za prvo mesto med Jugoslavijo in Argentino. Do zadnjega igralnega dne 10. septembra je za Jugoslavijo, ki je bila v vodstvu, še obstajala nevarnost, da bo zdrknila na drugo mesto. Jugoslavija je igrala ta dan proti Finski, Argentina proti Franciji. Veliko je bilo zanimanje številnih šahistov lz vseh šahovskih centrov Jugoslavije, ki so posetili olimpiado. Najprej je dr. Trifunovič na tretji deski z lepo kom- DUHKUVJNIK biniranim napadom premagal finskega mojstra Niemelo, tako da je bilo razmerje FLRJ-Argentina 43 in pol proti 41. Nato je Argentinec Rossetto dobil partijo proti svojemu nasprotniku intakozmanj-šal razliko na 43 in pol proti 42 točkam. Vidmar ml. je remiziral Hellejem in Pirc z Ojanenom <43 in pol proti 42 točkam). Igral je od jugoslovanske četverice le še Gligorič, ki je imel kaj žilavega nasprotnika Bobka, ki se je trdovratno branil in je že kazalo, da bo partija ostala neodločena. V končnici si je Gligorič ob velikem navdušenju jugoslovanskih gledalcev priboril zmago in vprašanje prvega mesta ni bilo več sporno Naslednji dan so odigrali še vse viseče partije zadnjega kola in o-limpiada je bila zaključena. Glavna govora ob zaključni slovesnosti sta imela podpredsednik FIDE, mednarodne šahovske federacije, Marcel Baerman in podpredsednik Šahovske zveze Jugoslavije tov. Ljuban Jakše. Velemojster dr. Tartakovver. najstarejši igralec na olimpiadi, je ob tej priliki izjavil, da še nobena olimpiada ni bila tako dobro organizirana kakor dubrovniška. Dva dneva kasneje so bili udeleženci vseh 16 držav sprejeti v Belem dvoru od maršala Tita in Danes ob 20 na stad začetek turnirja v Kakor smo že pred dnevi poročali, se bo danes zvečer ob 20 začel toliko pričakovani turnir v košarki med štirimi ekipami. Turnir bo toliko zanimivejši, ker gre za prvi turnir v tej sezoni, in tu bo zmagovalec priboril »Otvoritveni pokah). Sodelujoče ekipe smo že v prejšnjem člar.ku na kratko opisali. Več nismo mogli zvedeti, ker nekatere trenirajo na skriv- ISMET MUJEZINOVCi PREHOD CEZ NERETVO 'iredilev od 1. V. tednu III. gospodarske razstave bod0 sindikalna športna društva organizirala tekmovanja v nogometu, odbojki, šahu in balincanju. Nastopila bodo moštva, ki jih bodo postavile razne sindikalne podružnice tovarn, podjetij in ustanov, istrskega okrožja. Tako bo v nedeljo 1. oktobra ob 15. Uri na stadionu v Kopru nogometna tekmi med eArrigo. nijems in »Miličnikom«. Drugi dan, v ponedeljek ob 15. uri pa bo sindikalno tekmovanje v odbojki v torek dne 3. oktobra pa bo sindikalni nogometni turnir. 4. oktobra ob 20. uri bo Šahovski brzoturnir posameznika v v dvorani ncrvegahotela.Naslednji dan 5 oktobra ob 15. uri bodo tekme v odbojki. V petek 6. oktobra ob 17. uri bo sindikalni balincarski turnir.V soboto 7. oktobra ob 15. uri bo mednarodna kolesarska dirka, zadnji dan 8, oktobra ob 8. url bo start kolesarske tekme za «Pokal Nostra Lottan, nato pa cb 9. uri lahkoatletski troboj s sodelovanjem »Železničarja« iz Ljubljane, Domžal in Trsta. Ob 11.30 bo prihod kolesarjev tekme za «Pokal Nostra Lottas. Sindikalno športno društvo uProleters bp za 7. oktober priredilo veliko kolesarsko dirko mednarodnega značaja- Tudi ta prireditev ima namen, povečati pomen III gospodarske razstave. Proga ' bp potekala na znanem trikotniku, pri čemer bo moral vsak dirkač napravi, ti 2o krogov, kar bo znašalo skupno 75 km. Dirkači bedo kvalificirani vsakih pet krogov in bodo prejeli tudi nagrade. Pri tej tekmi bodo sodelovali Vsi tisti dirkači, ki se bodo priglasili k tekmi za ePokal Nostra Votta-D nem in hočejo na vsak način pripraviti presenečenje. Vsekakor je največji favorit za prvo mesto ekipa Tržaškega košarkarskega kluba. To pa seveda le na papirju, kajti na igrišču bomo šele videli. Spored današnjih tekem je sledeč: Ob 20 Olimpia (Sv. Alojz) - Inter ob 21 Sv. Križ - Tržaški košarkarski klub. Danes začetek tečaja za noqome!ne sodnike Opozarjamo vse prijavljen-ce, da se bo danes ob 19 začel v prostorih nogometnega odseka ZDTV tečaj za nogometne sodnike. Mi laiihoatlBli .v nedeljo nroli Ijiianslieiiiu Železničarju Lahkoatletska reprezentanca našega ozemlja se bo v nedeljo pomerila v Ljubljani s tamkajšnjo ekipo 2elczničarja. Naši lah-koatleti se vestno pripravljajo, vendar je malo verjetno, da bi zmagali nad močno in borbeno ekipo Železničarja, ki ima še to prednost, da ima krasno urejen stadion in obilico mladih moči. Vsekakor želimo našim lahko-atletom obilo uspeha in upamo, da nas ne bodo razočarali. so v Beogradu odigrali še brzopo-tezni turnir, ki se je presenetljivo končal z enakim izidom kakor olimpiada s FLRJ na prvem, Argentino na drugem, Nemčijo na tretjem in ZDA na četrtem mestu. Ves čas bivanja v Dubrovniku so naši' istrski šahisti, od katerih so bili 3 Slovenci, 3 Italijani in 1 Hrvat, pozorno sledili igri naših in tujih mojstrov. Bili so vedno navzoči, tako da so jih funkcionarji olimpijskega odbora v šali nazivall šahovsko delegacijo ali reprezentanco STO. Turnir je bil odigran v prelepem okolju na terasi in v dvoranah Umetniške galerije nad Hotelom Excel-sior od koder je veličasten pogled na odprto sinje morje, vedno zeleni otok Lokrum in obzidje mesta Dubrovnika. Mesto Dubrovnik predstavlja edinstven kulturno-zgodovinski spomenik v edinstvenem prirod-nem okolju. Zgradbe iz raznih zgodovinskih razdobij se zlivajo v harmonično celoto. Naša skupina si je skupno z inozemskimi mojstri pod strokovnim vodstvom ogledala vse arhitektonske in historične zanimivosti tega najlepšega mesta v Dalmaciji: knežji dvorec, Onofrijev vodnjak, katedralo, oba samostana, frančiškanski in dominikanski s cerkvijo, v kateri je originalna Tlzianova slika, muzej in umetniško galerijo, mestno obzidje s trdnjavami, šahovsko razstavo in razstavo starega zlatarstva ter apotekarstva, slikarsko in kiparsko razstavo umetnosti 15. in 16. stoletja- ter dubrovniški arhiv. Razen tega je posetila tudi otok Lokrum in Lapad. Našim šahistom bo ostalo potovanje na olimpiado v Dubrovniku v neizbrisnem spominu. Spoznali smo od blizu jugoslovanske in tuje šahovske mojstre, videli njih igro in ponašanje v družbi, se razgo-varjali z njimi in poslušali njih komentarje k raznim partijam. Videli smo velik del obale prelepe sončne Dalmacije in Hrvatske-ga Primorja, ko smo se vozili s parobrodom od Reke do Dubrovnika. Ogledali smo si spotoma tudi Split in Reko in občudovali vzorno organizacijo olimpiade. Za naše bivanje v Dubrovniku je poskrbel olimpijski odbor, da je bilo dokaj udobno. Tudi sicer je bilo potovanje zanimivo in pestro. Naši šahisti so Imeli na parobrodu pri igri vedno dosti gledalcev in so se večkrat spoprijeli tudi z igralci, ki so potovali v Dubrovnik iz raznih krajev Jugoslavije. Na parniku smo našli tudi jugoslovanskega šahovskega mojstra, ki je odigral ob velikem zanimanju potnikov partijo z našim prvakom — Tržačanom. Partija se je končala neodločeno. Namera, da bi igralca ves čas igre ne vedeia. s kom Igrata, pa nam je izpodletela. ker sta oba prehitro izvedela, kdo je nasprotnik. IX. šahovska olimpiada je za nami. Čestitamo jugoslovanskemu moštvu in njegovemu kapetanu tov. Ludviku Gabrovšku k velikemu uspehu ter organizatorjem k vzorni organizaciji. Jugoslovansko moštvo se je plasiralo na prvo mesto in je s tem ponovno dokumentiralo visoko kvaliteto jugoslovanskega šaha. Ta uspeh bo pripomogel k še večjemu ugledu Jugoslavije v svetu. Uspela šahovska olimpiada ni bila le sredstvo za dvig nivoja šahovske igre v Jugoslaviji in svetu ter šahovsko-propagandna prireditev velikega obsega, marveč tudi pomemben prispevek h kulturnemu sodelovanju med narodi in medsebojnemu spoznavanju ter s tem k stvari miru, za katero se vztrajno in krepko borimo. BORIS KERMAVNER GREDA OVAC SE »OMIKA V DOLINO vina ne more sem gori zaradi prevelike strmine. Vsi pašniki v položnih spodnjih legah pa so kot nalašč za pašo goveje živine in konjev. S tako dobro voljo in vztrajnostjo kot so se lotili dela sedaj, bodo lahko še veliko izboljšali. Tu bo lahko nastal velik vir pridobivanja volne, mesa, mleka in. kož. S pogledom v bližnjo prihodnost lahko rečem, da bo te grebene oživljalo na stotine ovac spodaj ležeče pašnike in na stopa konjev. Od vsega tega bo imela velike koristi vsa socialistična skupnost v okraju. Z velikimi težavami se borijo, toda že zaznamujejo tudi prve uspehe. Prav bi bilo, če bi se za delavce, ki tu delajo, poskrbelo za kak dodatek v hrani, ker je delo res zelo naporno in zahteva vse telesne moči. Odgovorni za to, naj ta nasvet upoštevajo. EOREZEN, POREZEN... Prav tako vesel in prevzet sem vzkliknil to ime kot mornar na ladji Krištofa Kolumba, ko je* ugledal suho zemljo, ko sem se poslovil od piidnih zidarjev na Otavniku. Po skalnati poti, ki jo je v ta strmi greben zgradil črn* okupator, sem prišel v to višinsko kraljestvo. Vsakdo, ki se je kdaj povzpel na vrh Porezna, Se rad ie povrne. Kako občutiš, da si priiel v kraje, kjer vlada mir, samota in sončna višina. Lahak postajaš, ko se skozi visoko volčje bližaš visokemu vrhu. Tam je cilj, ki te vle-če, vleče, vleče, da ne občutiš zmučenosti. Doživljal sem prelen sprejem valcev je zapisalo: prašno, . ucev je zamahu. ----- • ij3i no, odlično, luštno, fletnoi -no, lep dom in dobre v -Neka dijakinja je zapisa - Je - : ^ dela sem sonce, mlada #”^2 ka je napisala: Zaljr*!!^ Ž v naravo do ušes- Mia*® Podbrda pa ie usel Vfas< lo srce. „ j-i to Prav nič se nisem f sem videl tudi opombo, ^ ba odlična, vino kisl°- jQ pisal obiskovalec, ki le sem gori, da bo u5° v-ejtd2' svojemu želodcu in žeji. * nji partizan Kosovelov® de, danes oficir JA le Lepše kot 24.III.1945. v . sarni. Res, lepše je clane9„^' pri' bilo takrat, ko .; p^. oV** morsko preplavili že Mihajloviča m dom« (LVAA11C4'J1V/V JVC* »*' _ /. gl/fr Rupnika. Zato pa le v bode še mogočnejd'1, se ^. še občutnejši, ko se s ^inj šin oziraš po vaseh - . $ po grebenih gora vse Ljubljane in po drugi m Vse tja do morja, kjer - v£fi ljudje — sami odločaj0 in postavah. DOMOVJE DIVSV PETELINA IN RU voi*U V visokem in gostem,.„.Vi V je če danes B* gozdovih med Ratitovcea ., ec' poreznem. >. J* družin divjih kokoni gasem in lea: iterh11 gospodari divji pc-f; ,( tako so tu če doma dtVJ r čl. ... biv»* Prav v dnevih moj®* jpe nja so lovci dobili celo r^r dove sledove v Soršk« vih. j, id Veliki kmet X Podp01';^' ga po domače imenujejo^ ^ V PLANINSKI MOTIV; CVETOCA AJDA ^ svojem življenju u®^jeg»J. divjih petelinov. ^ dobil na muho P1* seci. , v rve V? I Nič manj očarujoče ^ p va razgled čez C po$°j. Triglav in njegov ^ Proti severovzhodu bl[Ie v nebo Storžič, malo. r Ratitovec in na Ju0^ini 41^ proti in obkolilo od vseh strani. Vrgel serr* jim v travo malo kruha, pripravil aparat in jih ujel. Prav tako prijeten je bit sprejem v koči na vrhu, ki jo planinsko društvo iz Cerkna oskrbuje z vsem potrebnim. Spominska knjiga govori o Vtisih, ki jih dobivajo obiskovalci vrh Porezna. Prepisal sem jih nekaj in jih tu podajam či ta tel jem. Vsi brez razlike izražajo navdušenje nad krasnim razgledom. Največ obisko- . I, 'h* M*' Kamovec m •>» S", .j, pasti Blegaš. V Irmina e .c,VOlO ZH8 , nebo Storžič, mal° hadi' Š. V 2 je Kojca s svojo *'*»—. psr ko. Ob pobočjih v ® so pripete vasi ZfJjct!** „ Znojile, Bača, P00- mvČK Porezen. Vzhodno sta CertfP Sorica, na južni i^rejjSk»K Planine. Ce.ulez, f5ebhnoVlj«n,a nota a štirimi * vasmi. Ce Kre- Po§iedo°y v a mu, K-e »-**•; ‘LaZjš v bolj pa-oti zahodfc-. 1 nih dnevih morje. NA SVIDENJE. P ^ Kar nekako težko ^"Lpdt® % ko senu moral vse ■ • pustiti. Vsa Čre