KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 39 GRAD POLJANE OB KOLPI IVAN SIMONIČ Grad Poljane ob Kolpi je stal na ravnici in deloma v bregoviti legi pod Predgradom z razgledom navzgor po Poljanski dolini in navzdol na Kolpo pod Dolom. Bil je zelo utr- jen z visokim obzidjem s strelnimi linami in je bil nedostopen od Kolpe navzgor po str- mem pobočju in od vzhodne strani po skal- nati strmini iz Konjske drage. Po Valvasor- jevem bakrorezu so grad sestavljale tri po- sebne stavbe: Štirinadstropni oglati stolp in dve dvonadstropni zgradbi. Grajski stolp je stal na visoki ravnici sredi z obzidjem ob- danega dvorišča, niže od njega pa sta stali znotraj obzidja na zahodni strani grajska zgradba z oglatim in okroglim stolpom ter na vzhodni 'strani samostojna graj sika hiša nad Konjsko drago. V pobočju pod okroglim, grajskim stolpom je bil v voglu navzdol iz- bočenega grajskega obzidja zgrajen masiven okrogel obrambni stolp. Na zahodni strani obzidja je bil po pobočju navzdol vsekan v skalnata tla širok in globok jarek, čez kate- rega je zgoraj držal dvižni most in naprej čez drugi jarek pred vhodom v grajsko zgra- dbo še en dvižni most. Tretji dvižni most je držal čez globok jarek v visok grajski stolp na dvorišču. V dobi turških vpadov je bil h grajskemu obzidju v pobočju ipod gradom prizidan velik tabor, v katerega so se ljudje zatekali s isvo-. jim imetjem ob turških navalih. V tabor- skem zidu so bui trije brezstrešni okrogli stolpi, in sicer dva na voglih spodnje stranice in eden sredi stranice nad Konjiško drago. Zahodni taborski zid je bil zaradi vijugavega in skalnatega pobočja nad Dolskim potokom razpotegnjen v treh stranicah. Največ strel- nih lin, razdeljenih v treh vrstah, je imela spodnja taborska stranica, in sicer v zgor- nji in spodnji vrsti po osem ter v srednji vrsti med njima sedem lin. V taboru so si Poljanci zgradili nad 40 hišic, ki pa so bile — kot piše Valvasor — v mirnem času nepo- seljene in prazne. V 16. stol. se je v taboru razvil trg, ki je v razliko od mnogo starej- šega Starega trga dobil ime Novi trg oziroma Novi tržič. Kot spomin nanj se je v Predgra- du ohranil za hiše v pobočju pod cerkvijo sv. Florjana in Boštjana naziv Tržič. Kdaj je bil grad Poljane — imenovan po Valvasorju Poeland ali Poellan in v sloven- skem jeziku Poiane — zgrajen, ni znano. F*r- vič se omenja šele leta 1325, a stal je že mnogo desetletij prej glede na Stari trg, v katerem se je ustanovila župnija že leta 1221, ko je še ni bilo nikjer drugod v Beli krajini niti v Kočevju. Vrh tega je bilo glede po- ljanskega in kostelskega gradu leta 1336 pou- darjeno, da posedujeta svoje lastno sodišče že od nekdaj.. Imela sta vBak svoje deželsko . 1. Grad Poljane ob Kolpi po Valvasorju (Topographla Ducatus Çarnioliae Modernae — 1679) 40 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 in krvno sodišče. Poljanski grad je poskrbel za primer smrtne kazni za vislice, ki so bile postavljene na steljniku ne daleč od Deskove vaisi. Zato še danes imenujejo Deskovčani in Kavačevščani svoje steljnike ob nekdanjih vi- slicah »Gavge«. Ko je proti sredi 19. stol. več hajduških band ropalo po Beli krajini, je bil v Poljanski dolini ujet zloglasni roparski vo- dja Rosa, sicer imenovan tudi Mihor. Poljan- sko krvno sodišče v Predgradu ga je obso- dilo na smrt z obešenjemi na »Gavgah«. Ker so bili mnogi Poljanci osumljeni sodelovanja pri njegovih roparskih pohodih, so bili vsi odrasli moški z vojaško silo prignani iz po- ljanskih vasi k njegovemu obešenju, da bi jim bila njegova nasilna smrt v strašilno sva- rilo. Za kaznovanje raznovrstnih manj hudih zločinov je bil postavljen na ravnici zraven gradu dva metra visok kamnat sramotni ste- ber z verigo, s katero so priklenili zločince. Živinske tatove so pri temj sramotili tako, da so jim okrog vratu obesili čreva ukradene živali, ki so jo zaklali. Tako je na binkoštni ponedeljek leta 1805 grajski birič priklenil k temu stebru 20Hletno dekle in ji obesil ok- rog vratu čreva zaklanega jagnjeta, da se je s takšno sramo ti tvijo nad njo maščeval od- klonjeni snubec Kovačič, ki se je priselil iz Hrvatske in kupil hišo v Predgradu potem, ko je obogatel kot sodelavec s hajduškimi ro- parji. Po njegovem naročilu je namreč doma- čin Muhvič, ki se mu je vdinjal za sodelo- vanje s hrvatskimi roparji, zanesel ponoči v hlev njene matere, osebenjke Bare Majetič, svoje jagnje in jo potem ovadil v gradu, kot priča pred poljanskim grajskim sodiščem pa je nastopal Kovačič in dosegel obsodbo na priklenitev k sramotnemu stebru. Zraven pri- klenjenega dekleta je birič na ves glas ozna- njal mimo idočim ljudem: »Marija Majetič iz Predgrada je obsojena k sramotnemu kam- nu po jutranji in deseti maši eno uro in po litanijah do siončnega zahoda, ker je ukradla jagnje.« Še istega leta se je izkazala njena nedolžnost s tem, da je Muhvič, ki je bil kot pomagač hrvatskih roparjev ob napadu na trško župnišče smrtno ranjen, pred smrtjo izpovedal, da je on s Kovačičem sokrivec nje- ne krivične obsodbe. Grad je bil sprva last gospodov Poljanskih in za njimi grofov Ortenburških, katerim je oglejski ipatriarh Bertold leta 1247 dal v fevd ribniško gospostvo in vse še brezimno ozem- lje južno od njega do Kolpe. Isti patriarh je leta 1248 izročil patronatsiko pravico nad žup- nijo v Starem trgu v Poljanah grofu Her- manu Ortenburškemu. Po izumrtju Orten- buržanov, ki so znani kot kolonizatorji ko- čevskega ozemlja, so leta 1418 podedovali po dedni pogodbi iz leta 1377 vsa njihova go- spostva s poljanskim vred Celjani. Friderik Celjski je v svoji naklon j en'osti Poljancem. leta 1321 podaril Tržanom Starega trga šest kmetij v Dragi pod Sinjim vrhom. Po izu- mrtju Celjanov leta 1456 so števUna njihova gospostva po medsebojni dedni pogodbi iz leta 1443 podedovali Habsburžani, ki so da- jali posamezna gospostva najprej v oskrbo, nato v najem in končno v prodajo plemišikim rodbinam. Poljansko gospostvo z gradom Po- ljane, Starim trgom, sodiščem, uradom, de- 2. Auerspergov grad s sramotilnim stebrom v Predgradu (1975) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 41 setino in mitnino, ki so jo pobirali v Knežji lipi, je leta 1457 izročil cesar Friderik III. za posojilo 2000 ogrskih dukatov v oskrbo in dosmrtni užitek Erhardu Hohenwarthu in njegovima sinoma Andreju in Štefanu. Obe- nem jih je zadolžil, da od dohodkov od kme- tij oddajajo cesarju letno 100 funtov in 100 veder vina. Proti sredi 16. stol. so grad Po- ljane z gospostvom dobili v najem gospodje Schnitzenbaumi, od katerih omenja Valva- sor leta 1562 Viljema in leta 1612 bairona Volka Schnitzenbauma. V najemu so ga imeli do leta 1618, ko ga je kupil od kralja Ferdi- nanda II. baron Janez Jakob Kisi ter ga pri- družil h kočevskemu in ribniškemu gospo- stvu. Leta 1641 je Kislov pastorek Jurij Jer- nej prodal kočevsko in poljansko gospostvo Auerspergom, ki so v obeh gospostvih go- spodarili do odprave fevdalnega reda z zem- ljiško odvezo leta 1848, grad v Kočevju in Pod Janah pa sd obdržali do svojega propada v drugi svetovni vojni. Stari grad Poljane v Predgradu, ki je do- bil svoje ime po legi od Jelenje vasi pred njim, so 16. oktobra 1809 požgali Franozi v svojem maščevanju, ker so Poljanci z graj- skimi hlapci napadli francoske vojake, po- birajoče od Napoleona naloženi davek, pod Poljansko goro pri Brezniku in Gornjem Su- horju ter na Kočevskem pri Mali gori in v Kočevju. Od starega gradu in tabora se ni nič ohranilo, pač pa je ostal star sramotilni steber z verigo pri sedanjem zadružnem do- mu. Razvaline požganega gradu so deloma 'po- 1'abili Auerspergi, ki so zgradili v lepši legi manjši enonadstropnl Auerspergov grad, pre- ostali uporabni material pa so odpeljali kme- tje za svoje zidave. Iz kleti novega Auersper- govega gradu je držal rov do zgornje hiše na Paki, kjer so njegov izhod v novejšem času zasuli. Leta 1942 so partizani ta grad požgali in s tem preprečili, da bi se v njem ponovno naselili Italijani in utrdili z belogardisti. Po osvoboditvi so obnovljeni grad spremenili v zadružni dom in v njem namestili krajevni urad, trgovino, razne organizacije, kino dvo- rano ter šolo, ki so jo odprli leta 1947 in uki- nili ob koncu šolskega leta 1976. V zunanjo steno zadružnega doma so vzidali eno ploščo v spomin na zbirni center VII. in IX. korpusa NOV leta 1944 in drugo ploščo v spomin pad- lim gasilcem za svobodo v času NOB gasil- ske čete Predgrad. Za domom so splanirali ter uredüi telovadišče in plesišče. Pod grad Poljane je spadalo obširno (po- ljansko gospostvo, ki je obsegalo poleg Po- lj ansike in Speharake doline vso Poljansko goro z dolinskim robom Bele krajine od Dam- Ija preko Tanče gore in Doblič do Jelševnika, na severozahodni strani je mejilo na kočev- sko gospostvo, kjer je obsegalo južnovzhodni del Kočevske s Spodnjim Logom, Spodnjim Pokštajnom in Lapinjem — sedanjim Pori- lesjem — nad Bilpo v kanjonu Kolpe pa se je stikalo s koistelskim gospostvom. Po po- toku Bilipi imenovano naiselje je dobilo na- ziv Spodnja Bilpa kasneje po ustanovitvi Zgornje Bilpe, ki je stala z dvema hišama nad desnim bregom Bilpe do leta 1900, ko se je njen zadnji posestnik Franc Staudohar pre- selil v Laze v hišo s sedanjo hišno številko 5. VIRI IN LITERATURA 1. ASRS. Neu Reformirtes Vrbar ober die Herrschaft Polan — 2. Johann W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Crain 1689, XI. — 3. Ja- nez Vajkard Valvasor, Topographia ducatus Çar- nioliae Modemae. — Bogenšpek na Kranjskem 1679. Spremna beseda in redak. B. Reisp 1970. — 4. Krajevni leksikon dravske banovine, Ljub- ljana 1937, str. 139. — 5. Krajevni leksikon Slo- venije. Ljubljana 1971, str. 239. — 6. Leopold Podlogar, Črtice o belokranjskih hajdukih. Dom in svet 1908. — 7. Ivan Simonie, Zgodovina ko- čevskega ozemlja. Kočevski zbornik 1939. — 8. Ivan Zupanec, Pri sramotnem kamnu. Dom in i svet 1895.