Poštnina plačana v gotovini. Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno Din 36.—. Izhaja okoli 20. nakapa meseca. Gostilničarski vestnik Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani" Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa. Telefon 39—U. Ček. rai. it. 11.43«. Štev. 3. Ljubljana, dne 27. marca 1937. Leto VII. Kranj — mesto letošnjega zveznega občnega zbora Vesele velikonočne praznike želi vsemu članstvu zvezna uprava Naša politika Gostilničarski stan posluje v takih izjemnih okolščinah, da mu je nemogoče slediti zlasti nasvetom in zahtevam, ki prihajajo iz političnih pisarn. Očuvati mora naj strožjo nevtralnost, če noče trpeti materijelne škode. Priznajmo, da so s® v zadnji dobi vršili razni poizkusi vplivati na naše organizacije v politični smeri. 2 veseljem pa moramo priznati, da so na&e organizacije odločno odbile take poizkuse, ker so si bile sveste nedoglednih posledic, ki bi jih gostilničarski stan v Sloveniji utrpel. V istem mahu bi se naša stanovska organizacija, ki je — in na to smo ponosni — svetel primer izrazite strokovne in stanovske organizacije, ki obsega raznim političnim strankam pripadajoče članstvo. Kakor že rečeno naše članstvo je lahko ponosno, da se ni spustilo v politični vrtinec, ki je pretil, da ga zajame in razkroji ustroj našega najjačjega obrambnega sredstva Bodimo si odkriti ter si priznajmo, da je gostilničarstvo odvisno od slehernega gosta ne oziraje se na njegovo politično pripadnost, ker je denar en in isti in njegova vrednost enaka. Priznajmo pa tudi to, da je naSe gostilničarstvo popolnoma odvisno od naklonjenosti oblasti, kajti če prelistamo obrtni zakon vidimo, da lahko upravno oblastvo po svobodni oceni, ne oziraje se na mnenja gostilničarske organizacije in občinskih uprav podeljuje gostilniške koncesije. Iz obrtnega zakona je tudi razvidno, da upravno oblastvo izdaja razne pravilnike bodisi glede policijske ure itd. Ker pa poznamo, da je postopanje politične uprave skladno z naziranjem vladajočega režima, zato bi bilo nesmiselno, če bi ji opo-nirali in če bi ustvarjali spore, ki bi bili za nas usodepolni. Stanovska organizacija ne sme gledati ne na levo in ne na desno, da se ji ne očita pristranost. Taka politika je edino pravilna, posebno pa še za naš stan, ki naj v,odi izrazito gostilničarsko politiko. Vemo, da so naši člani jako priljubljeni politični agitatorji, ki pomagajo temu ali onemu političnemu možu dostop do kakega častnega ali honoriranega mesta, vemo pa tudi iz lastnega izkustva, da je ta vljudnost kratkotrajna Če smo se, naslanjajoč se na podporo, ki so jo naši člani nudili ob gotovih prilikah, obračali na te osebe, smo prišli do prepričanja, da jim je gostilničarski stan nepoznan. Zato ni čudno, če smo bili celo nahruljeni, da se vobče usoja-mo zahtevati kakih olajšav za »fer-damane virte«. Ugled našega stanu res ni velik. Tega pa nismo krivi mi, temveč so krivi žalostni slučaji, ki so se pojavili in se še pojavljajo med gostilni-čarstvom y drugih banovinah. Ce zar gledamo n. pr. v največjem srbijan-skem listu sliko, ki predstavlja močno uklenjenega uglednega restavra-terja pod orožniško ekskorto, potem je jasno, da pade senca take aretacije na ves stan v državi. Potem se ne čudimo, če vidimo, da se nas n. pr. pri kongresih izogibajo ugledne ličnosti, ko na drugi strani opazimo, da prihajajo na taka gostilničarska zborovanja v Avstriji, Češki, celo ministri. Seveda imajo taki za nas naravnost nesrečni pojavi gotovo tudi svoje reperkusije na javno mnenje. Gostilničarja se gleda vsled tega po strani in se ga predstavlja za ode- ruha, zločinca in za povzročitelja nemorale. Sedaj lahko naše članstvo tudi u-vidi, kako težko je doseči nekaj za naš stan, ko je na .vseh koncih in krajih nepriljubljen in se ga spominja kvečjemu na sejali kake turistične konference, dočim se po tej konfernci pozabijo vse njegove brige. Kaj bi še bilo, če se ne bi obvarovala skupnost gostilničarstva in če bi se vsled političnega pritiska razkrojili na številne frakcije, ki ne bi posamezne ničesar pomenile. Menda je jasno, zakaj je treba baš gostilničarju odbijati od sebe vsa politična vabila. Naša politika je izključno gostilničarska politika, ki je popolnoma svojstvena in ki nima ni-kakega drugega cilja, kakor zaščititi stan pred novimi težavami in olajšati ter odstraniti obstoječe ovire. Nas prav malo zanima, če hodijo tudi druge stanovske organizacije po tej poti. Vsakdo je sam sebi sreče kovač. Le V ustroju stanovske organizacije, kakor jo imamo danes, je možen odpor vseh stanovskih sil in gotovo bomo sčasoma dosegli, da se bo vsaj v Sloveniji gledalo na gostilničarski obrt z drugimi očmi in smatralo naš stan za važen element slovenskega gospodarstva S tem, da vodijo gostilničarske stanovske organizacije gostilničarsko politiko se ne pravi da ogrožajo morda politično svobodo poedinca. Naši člani imajo dovolj prilike, da se politično izživijo v svojih političnih strankah, dočim so naše uprave in vobče organizacije nepristopni kraji za politično demagogijo in agitacijo. Še nikdar nismo v našem listu razpravljali o takem predmetu kakor danes, to pa radi tega, ker nismo imeli povoda Ker pa so se pojavili v zadnjem času in sicer ob priliki zborničnih volitev poizkusi, je bilo potrebno tudi v tem pogledu podati izjavo, ki je skladna z izjavo naše reprezentance v gostinskem odseku Zbornice TOI češ, da naj ne bodo gospodarske ustanove in vobče gospodarstvo, ki je itak v Sloveniji vsestransko ogroženo torišče političnih razprtij in bojev. Dosledno temu programu naših zastopnikov, ki so pred vstopom v Zbornico TOI odložili svoje politične obleke ter so se pojavili tam zgolj kot izraziti in nepristranski ter fanatični zagovorniki naših teženj, je treba braniti vstop politiki v naše zadružne organizacije. Ker dobro poznamo mišljenje celokupnega članstva nam skoraj ne bi bilo treba napisati teh vrstic, zato so iste namenjene bolj onim, ki so | poskušali in smatrali dobiti vpliv na Prvovrstno blago! Nizke cene! K. ČERMELJ LJUBLJANA DVORAKOVA ULICA 12 Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m- NA DEBELO -m Vedno v zalogi: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker VERMUT VINO - PELINKOVEC LIKER Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe! naše stanovsko delo in mišljenje. Vodimo gostilničarsko politiko, poli« tiko odprtih vrati Pravilnik o načinu pobiranja banovinskih trošarin Finančni minister je dopolnil pravilnik o pobiranju banovinskih trošarin, ki je stopil v veljavo 1. aprila 1936. s tem, da je na koncu 1. člena dodal, da se pod kavnimi dodatki, za katere se plačuje od 1 kg 1.— Din skupne banovinske trošarine, razumeva vse vrste kavnih dodatkov, naj si se uporabljajo tudi sami, kakor: kava iz cikorije, sladkorne pese, moke, žita koruze, sadja, čičarke, zemeljskih mandeljnov, želoda, graha, soje in temu pod., v zrnju, zmleti ali stolčeni ali drugače pripravljeni kavni izvleček (esenca) mešanica, ali konzerva, ne glede na to s kakim nazivom se pojavljajo ti predmeti v trgovini v prometu. Važno je dopolnilo člena 8., ki pravi sledeče: 6e J* bila na vino, ki se predeluje v kis banovinska trošarina plačana, sme zahtevati proizvodnik takega kisa od dotične kraljevske banske uprave povračilo plačane banovinske troSa-rtne na vino. Oddelek finančne kontrole ugotovi, ali je bila plačana banovinska trošarina na tako vino lfi Izda o tem potrdilo, s katerim zahteva dotičnik povračilo banovinsko trošarine na vino. Kakor poznano se plačuje za vinski kis od 1 litra 50 p in mora vsaka oseba, ki proizvaja vinski kis, če ima tak proizvodnik kakršnokoli trgovino ali obrat prijaviti v 24 urah pristojnemu oddelku finančne kontrole natančno količino proizvedenega vinskega kisa in plačati skupno banovinsko trošarino na proizvedene količine. Če se tedaj skisa vino na katero je plačana banovinska trošarina, potem lahko zahteva gostilničar na podlagi tega dopolnila k pravilniku o načinu pobiranja banovinskih trošarin povračilo 50 p od litra, ker je plačal banovinsko trošarino za vino 1.— Din, dočim je to. vino postalo kis, za katerega je odrejena banska trošarina samo 50 p. Potočnja alkoholnih pijač v gostinskih obratih dravske banovine v letu 1936. V letu 1936. se je v naših obratih potočilo 174.845.16 hi vina, 28.847.35 hi piva, ter 5.879.31 hi žganja. Na-pram letu 1935. je bilo potočeno za 6.653.31 hi vina manj, za 2.054.03 hi več piva in za 2275.40 hi manj žganja, © V.0GASK4 SLAmt4 desete velikonočne praznike Vam želi Uprava zdravilišča Rogaška Slatina Gostilničarski kongres v Skoplju if JDne 23. aprila 1937 se vrši v dvorani kina „Urania“ v Skoplju ob 10. uri dopoldne gostilničarski kongres s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa potom predsednika združenja v Skoplju g. V. Bogdanoviča 2. Pozdravni govor predsednika Državne zveze 3. Poročilo o delovanju Državne zveze 4. Resolucija 5. Določitev kraja kongresa za leto 1937 6. Zaključek kongresa Priporočamo članstvu, da se kongresa udeleži. Polovična vožnja na železnicah je predvidena. Polovična vožnja po železnici za IV. redni zvezni občni zbor dovoljena Ministrstvo prometa je na prošnjo zvezne organizacije dovolilo z odlo- i kom MS br. 4170 od 1. III. 1937. polovično vožnjo na državnih železnicah vsem udeležencem zveznega občnega zbora, ki se vrši dne 19. in 20. maja 1937. v Kranju. Udeleženci naj kupijo na odhodni železniški postaji celo vozno karto in železniško legitimacijo Obr. K. 13. Vozni listek velja tudi za brezplačen povratek vendar se mora pustiti železniška legitimacija žigosati po pred-sedništvu zveznega občnega zbora. Vozna olajšava velja od 18. do vključno 23. maja 1937. za vse razrede in vlake razen ekspresa. Pavšalacija banovinske trošarine na vino in žganje omogočena V finančnem zakonu za leto 1937-38, ki bo stopil dne 1. aprila v veljavo je vneseno sledeče določilo: »K odst. 2, čl. 19 Uredbe o izvajanju javnih del od 22. novembra 1934. br. 30271 se dodaje: V pojedi-nih banovinah odnosno na področju mesta Beograda in Pančeva se lahko trošarina na vino in žganje plača tudi pavšalno. Pavšalno plačevanje se lahko vrši samo potom osebe ali ustanove, ki se bavi s točenjem ali s trgovino vina in žganja. Od oseb, ki proizvajajo vino in žganje iz si-rovin, dobljenih iz lastnega zemljišča in če se ne bavijo s trgovino ali točenjem alkoholnih pijač, se ne sme pobirati nikaka trošarina. Pav-ialna trošarina se plačuje po odločbi bana odnosno banovine, za Beograd in Pančevo pa po zaključku mestnega sveta. Za plačevanje pavšalne trošarine predpiše ban prizadete banovine pravilnik«. Uzakonjena je tedaj le paožnost paivšalizacije trošarine, ki pa bo imela svojo vrednost le tedaj, če še bo istočasno uvedla tudi pavšaliza-cija občinske trošarine. Vse odvisi od banovine, v koliko bo imela razumevanje, da privoli v tak način plačevanja trošarine, potom katerega bo prišla brezdvomno, do mnogo večjih denarnih sredstev, kakor pa jih je predvidevala v novem banovinskem proračunu. Banovinski upravi je menda vseeno, na kakšen način pride do predvidenih 17 milijonov dinarjev, osvobodi pa pri tem finančne organe, da se bodo lažje vrgli na pobijanje šušinarstva. Prednost pav-šalacije za bansko upravo je ta, da ne prevzame nikakega rizika, temveč je v opasnosti le točilec odnosno trgovec, ker ne vesta, če bosta imela toliko prometa, kolikor znaša pav-šalirana trošarina. Kakor čujemo, se pavšalaciji postavljajo od nekaterih oseb, ki nočejo opustiti preganjanja gostilničarstva, gotove ovire, kar pa se bo pokazalo itak v najkrajšem času Kako so svoje čase oproščali vajence? Po nekem občnem zboru nam je predsednik tega združenja pripovedoval o onih čašah, ko se je učil mesarske obrti na Nižjem Avstrijskem, kamor ga je spravil njegov stric, ki je župnikoval v bližini velikega industrijskega kraja. Kot mlad fant je prišel v največji mesarski obrat celega okoliša ter se tam izučil mesarije. V lepih spominih mu je oprostitev, ki se je izvršila skupno z oprpstitvijo vajencev gostilničarskega obrta. Gospodarji so jim za oprostitev kupili nove obleke in jih sploh popolnoma opremili. Ker pa so gostilničarski vajenci imeli cilindre so si jih tudi mesarski vajenci nabavili tako, da se je na dan oprostitve razvil mogočen sprevod z godbo in zastavami gostilničarskega in mesarskega združenja po mestu. Za temi so korakali vajenci, nadalje pomočniki obeh obrti, na koncu pa so mar-širali učni mojstri. Sprevod je krenil po najživahnejših ulicah v župno cerkev, kjer se je brala sv. maša, nato pa se je v največji restavraciji izvršila skupna oprostitev. Po nagovorih, kjer sta predsednika ob navzočnosti predstavnikov najvišjih o-blasti pozivala mlade pomočnike k zvestobi do svojega stanu, k pravemu tovarištvu in k ljubezni do dela, sta jim predala lično izdelana učna pisma. Nato so se vrstili še pozdravni nagovori navzočih predstavnikov o-blasti, nakar je sledilo svečano skupno kosilo. Tako so se v prejšnjih časih oproščali naši vajenci ter vzgajali v resnici za prave stanovske tovariše. Pozneje je takratni mesarski učenec in današnji predsednik našega gostilničarskega združenja ter ugledni gostilničar, mesar in posestnik a pomočjo svojega strica prišel na Dunaj, kjer je bil zaposlen v največjih hotelih in restavracijah. Danes je kaj takega težko doseči, ko so meje za našo obrtno mladino zaprte. Koliko je bilo že razprav in korespondence z vsemi mogočimi stanovskimi organizacijami v inozemstvu, da bi se odstranile zapreke in da bi se omogočilo naši mladini izpopolnitev obrta v tujih državah, kjer je gostilničarski stan mnogo bolj razvit, kakor pa v naši državi. Na žalost so bila vsa ta zavzemanja skoraj bi rekli brezplodna, naša mladina je obsojena, da hodi po stopnjah svojih mojstrov in da jih posnema v dobrih in slabih lastnostih. Važna razsodba o nadurah v gostinski obrti Točilec, ki je bil uslužben pri gostilničarki od 3. IX. 1936. do 31. X. 1936. je vložil pri obrtnem sodišču tožbo glede nadur. Pri vstopu v službo sta se dogovorila, da bo tožitelj delal od 7. do 24. ure z 1 urnim odmorom na dan in da bo zato prejemal hrano in stanovanje v naravi, ki se ceni na 300 Din mesečno, ter 400 Din mesečno v gotovini. V 58 dneh je opravil tožnik vsak dan po 6, skupaj 348 nadur, kar znese, če se nadura računa s 3.50 Din, skupaj 1218 Din. Toženka - gostilničarka je zatrjevala, da tožnik nima pravice zahtevati plačila za nadure, ker' je bilo dogovorjeno delo od 7. do 24. ure, razen tega pa je tožnik zasliižil mesečno najmanj 1000 Din, ker je s toženkinim privoljenjem prod&jal gostom 3/io ali 3/io litra vina dražje, kakor mu ga je toženka zaračunavala. Tožnik je priznal, da je na ta način zaslužil povprečno po 5 Din na dan, torej mesečno 150 Din. Obrtno sodišče je tožniku vpriznalo toženo vsoto in utemeljevalo, da je pogodba, s katero se je tožnik obvezal, da bo za mesečnih 400 Din s hrano in stanovanjem delal neprestano od 7. ure zjutraj pa do polnoči, proti dobrim šegam in zato v smislu § 879 obče državljanskega zakonika nična, ter da je tožnikov zaslužek bil primeren samo za 10-umo delo, zato je sodišče prisodilo tožniku odškodnino za nadure, pri čemur je izreklo, da morebitni zaslužek pri točenju vina predstavlja običajno napitnino. Prizivno sodišče pa je tožbeni zahtevek popolnoma zavrnilo in izreklo, da mora tožnik povrniti toženki 377.75 Din stroškov prizivnega postopanja. K dejanskemu stanju obrtnega sodišča je le še ugotovilo, da je imel tožnik lastno sobo za stanovanje in petkrat na dan hrano. Razlogi prizivne razsodbe so: Tožitelju je bilo že ob sklepu službene pogodbe znano, da bo zaposlen od 7. do 24. ure dnevno. Ker tožitelj do izstopa iz službe ni nikdar zahteval posebnega plačila za prekourno delo, je s tem ugotovljeno, da je med strankama obstojalo popolno soglasje glede plačila za vsa napravljena dela in da so bila vsa tožnikova dela popolnoma honorirana z dogovorjeno plačo. Prizivno sodišče se ne more pridružiti naziranju obrtnega sodišča, da bi ta pogodba nasprotovala dobrim šegam. Služba točilca ni tako naporna, obstoja v tem, da je navzoč pri točilni mizi in v slučaju potrebe natoči pijačo, sicer lahko' tam sedi in nima posebnega truda. Stanovanje v lastni sobi in petkratna prehrana na dan se mora oceniti mesečno 450 Din; če se k temu prišteje še plača 400 Din in zaslužek pri točenju vina, katerega se glede točilca nikakor ne more smatrati kot običajno napitnino, so redni mesečni prejemki presegali 1000 Din. Mora se reči, da je ta plača za trajanje zaposlenja v tej stroki docela običajna. Ker je bilo plačilo nadur po tem slučaju vračunjeno v dogovorjeno plačo, ne more tožnik posebej zahtevati odškodnine za pre-urno delo. Uredba o kmetijskih zbornicah Uredba o kmetijskih zbornicah je stopila dne 1. marca 1937. v veljavo. Kmetijske zbornice so javno-pravne naprave in posvetovalna telesa državnih in samoupravnih oblastev za vsa vprašanja, ki so v zvezi s kmetijstvom, narodnim gospodarstvom in socijalnim redom. Svoj sedež imajo na sedežu dotične banovine ter smejo rabiti na spisih in pečatih državni grb. Vsa državna in samoupravna o-blastva morajo dajati kmetijskim zbornicam na zahtevo pojasnila in podatke ter smejo pristojni ministri pošiljati zbornicam radi mnenja načrte zakonov, uredb in pravilnikov. Člani kmetijskih zbornic so posestniki kmetijskih in gozdnih posestev, ki so zavezani plačevati zemljarino, nadalje zakupniki, spolovinarji in uživalci kmetijskega ali gozdnega posestva, živinorejci, čebelarji; ribiči in pod., če jim je dotično pridobivanje glavni poklic. Vsak član kmetijske zbornice ima enake pravice in dolžnosti. Organi kmetijskih zbornic so zbornični svet, izvrševalni odbor, nazdorstveni odbor, disciplinski odbor ter stalni in posebni strokovni odbor. Zbornični svet sestoji! iz toliko svetnikov, kolikor je okrajev v banovini. Svetniški mandat traja 6 let. Revizijske zveze kmetijskih zadrug, centrale kmetijskih družb ter društva jugoslovanskih agronomov, gozdarjev, veterinarjev in kmetijskih strokovnjakov, delegirajo svoje člane, ki imajo iste pravice, kakor voljeni člani ter traja njih mandat toliko časa, dokler jih ne odpokliče organizacija, ki jih je de ligi rala. Za svetnika kmetijske zbornice je lahko izvoljen vsakdo, kdor je član Zbornice in državljan Jugoslavije in ki izpolnjuje te-le pogoje: 1) Da mu je kmetijstvo ali gozdno gospodarstvo glavni poklic in da stanuje v zborničnem območju najmanj poslednja 3 leta; 2) da je dovršil 25 let starosti; 3) da govori, čita in piše državni jezik, da ni aktiven-državni ali samoupravni uradoik, d.a ni z Zbornico v sodni pravdi, (m iai- obsojen z izvršno sodbo na .robijo ali za-točenje ali na strogi zapor daljši od 1 leta, da ni v stečaju ali pod skrbstvom in da ni' obsojen na izgubo Častnih pravic. Za važnejše zbornične posle se osnujejo stalni strokovni odbori, kakor n. pr. odbor za vinogradništvo, za živinorejo, za gospodarstvo, za kmetijsko-trgovinsko politiko, za pravna, finančna; rdavčna in carinska vprašanja, za kmetijsko organizacijo, za izboljšavo zemljišč, za prometna vprašanja, za kmetijsko vzgajanje, za vaško higijeno itd. Zbornice smejo nalagati za pokritje tistega dela razhodkov, ki se ne more pokriti z dohodki iz lastnih sredstev doklado na osnovni davek na dohodek iz zemljišč, ki pa ne sme. znašati več od 5 %. Vsa avtentična tolmačenja izdaja minister za kmetijstvo. ----- ;r\9SS., Račun brez krčmarja! šušmarstvo, ki se v raznovrstnih oblikah in lahko bi rekli v neomejenem obsegu pojavlja v gostilničarski obrti ni poznano samo gostilničarjem v dravski banovini, temveč se kaže njegovo razorno delo pp, vsem področju države. Kaj se vse dogaja na tkzv. privatnih domačih zabavah smo že ponovno obravnavali v našem listu. V ilustracijo, kako se vršijo odn. priredijo tako domaifo zabave za denar, naj navajamo članek pod gornjim naslovom, ki ga je .nedavno objavil neki srbski časopis„Hn »V našem kraju sta uvedena čuden običaj in praksa, kakršne niopa niti Amerika, ki je zemlja senzacij. Neki privatniki prirejajo namreč za prijatelje južino, obod ali yečefjo. Na to pojedino pozovejo prijatelje in one, ki so jim najbližji po srcu in sicer, s pismenimi pozivi glasom posebnega seznama. Na poziv odnosno povabilo se vsakdo podpiše kot dokaz, da je povabilo prejel. Lahko verjgpaete kolikšna je sreča, če vidi povabljenec toliko ljubeznivost in gostoljubje. Pije se in jč do pozne jutranje ure, ko se »prijatelji« razidejo po svojih domovih. Ali glej, nekega dne se ti pojavijo isti gostitelji z računom. Na vsakega gosta ti je gostoljubni domačin razdelil po nekoliko »kovačev« z zahtevo, da se mu napravljena ceha tudi plača. Seveda moramo ml Vino in vino1 je razlika da In Se večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi. Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe Iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah. »prijatelji« hote ali nehote plačati drugače preti opasnost, da nastane hrup in vik in da se na, koncu ne znajdemo na sodišču. Prireditelj ne plača seveda ničesar, ker plačajo za njega njegovi »prijatelji«, kajti on razdeli in napravi račun brez krčmarja. .... Tako se dogaja v nekih krajih Panonske nižine, kjer se je gostoljubnost že davno izgubila. Dober nauk za gostilničarje, da napravijo sedaj tudi oni slične pozive.« Take zabave, po privatnih domovih tudi pri nas niso nepoznane. Menda ga ni kraja, kjer ne bi bile na dnevnem redu veselice in pojedine po privatnih hišah. Kakor vidimo vladajo isti red in iste razmere v vsej državi. »Gleichschaltunga« je vsaj v šušmarstvu že dosežena. jarFborski duor“ MIR1B 0 R renoviran, tekoča topla in mrzla voda, centralna kuriava, kopalnice, avtogaraže, prvovrstna kuhinja, nizke cene Se priporočata A. Črešnar & A. Krepek Kako je razumeti določilo glede pro-daje vina nad 5 ali 10 litrov od strani vinogradnikov. Na to vprašanje nam daje pojasnilo oddelek za davke finančnega ministrstva z dne 10. junija 1934 sledeči odgovor: »Določba, da postaneta vino in žganje zavezana plačilu banovinske trošarine, ko ju prične točilec na drobno točiti, t. j. ko se postavi na sod pipa zaradi točenja, odnosno ko točilec vina in žganja na debelo blago odproda — se je že od vsega začetka veljavnosti uredbo o višini, načinu ubiranja banovinske trošarine na vino in žganje pogrešno razumevala, češ da so vinogradniki absolutno oproščeni vsakega nadzora in da lahko prodajajo potrošnikom svoje vino in žganje prosto in neomejeno. Spredaj navedena uredba nima določbe, s katero bi se proizvodnik, ki ni točilec pijače na drobno ali na debelo zavezoval, vendar pa to nikakor ne pomeni, da so s tem razveljavljene določbe trošarinskega pravilnika, ki predpisujejo, da sme proizvodnik samo iz svoje kleti, t. j. iz kleti, kjer je vino in žganje proizvedeno najsi je ta klet v vinogradu ali v hiši, kjer proizvodnik na svojem prebivališču stanuje, prodajati brez vsake dovo- litve v vaseh nad 5 litrov vina in žganja, v mestih in trgih pa nad 19 litrov. Ni torej moči dovoliti, da bi prodajali proizvodniki svoj proizvod na trgu in kjerkoli v količinah pod 25 litrov žganja in pod 50 litrov vina, ker se smatrajo v tem primeru za točilce pijače na drobno in se nanje uporablja tar. post. 62 taksne tarife in potemtakem tudi uredim o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje. Prod,aja vina in žganja na debelo (žganja 25 litrov in več, vina 50 litrov in več) po proizvodniku ni podložna nobeni kontroli in omejitvi in sme proizvodnik opravljati to tudi zunaj svoje kleti, samo ne v odprtem lokalu, marveč le z voza ali s kakšnih drugih prevoznih sredstev. Neresen predlog v resnem času. Na zborovanju Kmečke zveze dne 7. marca je vložil nekdo obširen predlog v katerem povdarja važnost zadružništva za narodno gospodarstvo. V tem predlogu se trdi, da se 'zasebna trgovina ne zanima za prodajo kmetijskih pridelkov. S tem predlogom hoče predlagatelj doseči, da zadružništvo uniči vse trgovine, ki se bavijo s prodajo deželnih pridelkov, poleg tega pa tudi gostilničarje, ki prodajajo vino in žganje. Ta predlog je bil popolnoma neosnovan, kajti za gostilničarje bije že itak zadnja ura, ker prevzemajo njihovo poslovanje številne podružnice raznih vinogradniških zadrug iz naše banovine, prihajajo pa k nam tudi zadruge iz drugih banovin. Iz poročila tega zborovanja pa ni razvidno, kdo bo plačeval davke in od česa bo država, banovina in občina živela. Od zadrug gotovo ne, ker so oproščene vseh dajatev in se jih »cartla« z vsemi mogočimi ugodnostmi. Kakor vidimo, j« bil to res neresen predlog v resnem času. Po našem mnenju bi se moralo pri takih zborovanjih drugače govoriti. Dnevna taksa na proizvajanje godbe z radio-aparati v gostilnah Po nekem tolmačenju finančnega ministrstva se smatra javno proizvajanje godbe potom radijskih aparatov kot zabava odnosno koncert in bi se morala plačati dnevna taksa 5 Din v svrho izdaje osebnega dovoljenja od strani politične uprave. Seveda je ta taksa pomenila novo in veliko breme za naše gostilničarje, vsled česar je večina aparatov po našem nasvetu izginilo iz gostilniških lokalov. Zvezna uprava je pokrenila takoj v početku vse potrebne korake, da se ta taksa na radijsko godbo vobče ukine, kar pa ni popolnoma uspelo, ker hoče upravno oblastvo Prvovrstno blago ! Cene zmerne ! Marin Bai?bič Telefon 29-39 trgovina vina in žganja Telefon 29-59 Ljubljana — Stara pot št. II Zaloga vin: prima dalmatinskih, ljutomerskih in cviSks Žganje i tropinovec imeti glede te godbe odnosno javnega radijskega prenosa svojo kontrolo. Posrečilo pa se je izdejstvovati spremembo te taksne tarife 99. taks. zakona, ki bo objavljena v finančnem zakonu dne 1. aprila t. 1. in ki se dobesedno glasi takole: »V svrho izdaje dovolila za javne radio-priredbe se plačuje taksa po tar. post. 99. pavšalno naprej po oceni one oblasti, ki dovolila izdaja in to v kolkih tako, da pri odmeri tega pavšala ne sme odpasti na en dan priredbe večja taksa od 1 Din. Po zahtevi taksnega obveznika se to pavšaliranje izvrši za 1 mesec, za 3 mesece, za 6 mesecev ali za 1 leto«. Iz tega izhaja, da bo odvisno od upravne oblasti v kakšni velikosti bo ocenila to takso. Dočim se je do-sedaj moralo plačati za celo leto 1800 Din, bo od 1. aprila znašala letno kvečjemu 360 Din. Zakonodajalec ne dopušča, da taksa preseže navedeno svoto, dopušča pa še nižjo takso tako, da se bo lahko letno plačevalo tudi s 5 ali 10 Din. Vse je odvisno tedaj le od navodil, ki jih bo v pogledu te takse izdala političnim u-pravam kr. banska uprava. Obnovite svoje kuhinje s posodo A E M A L I T P A L A T I A Jedilno orodje ne rjavi pri FRANC GOLOB Ljubljana Wolfova ulica 8 Specijalna zaloga kuhinjskega pribora Kaj pravi ban savske banovine o trošarini na vino? Ban g. dr. Viktor Ružič je na zadnjem zasedanju banskega sveta v Zagrebu govoril o kritiki, ki se jo čuj« v javnosti glede banovinskih dohodkov. Posebno se mnogo kritizira bansko trošarino na vino in žganje. Nato nadaljuje sledeče: Ce ugotovite, da so od plačevanja trošarine na vino in žganje oproščeni vsi vinogradniki, ki prodajajo vino neposredno konzumentu, čeprav od 120,000,000 litrov vina kolikor ga pridela savska banovina znaša doho- dek na tej trošarini samo 22,000.000 Din, od katerih odpade na mesta 17,000.000 Din, se vidi iz tega kako netočna je trditev, da predstavlja trošarina na vino preobremenitev našega prebivalstva.« Novi predpisi glede žganja. S posebnim amandmanom k finančnemu zakonu se spreminjajo tudi nekatere določbe glede trošarine na žganje. Na uvoženo žganje se ima v bodoče plačati trošarina 20 Din od hektoliterske stopnje. Vinski destilati in žganje, ki se proizvaja doma iz sadnih surovin in ima okus in duh po teh surovinah, je prosto trošarine. Ta trošarinska prostost pa velja le tedaj, če sadno žganje no vsebuje več nego 45% alkohola, odnosno če vinski destilat ne vsebuje več nego 50% alkohola. Žganje, ki ima več nego 45% alkohola in vinski destilat, ki ima več nego 50% alkohola, kakor tudi žganje, ki nima karakterističnih lastnosti sadnega žganja po okusu in duhu, se smatra kot špirit. Žganje, ki ni namenjeno za uživanje in se uporablja za izdelovanje ruma, likerjev ali kakršnihkoli drogerij sko - farmacevtskih prepara- Kletarstvo 1 Moraš Imeti in proučiti knjigo »Vinski zakon in kletarski vedež«, če hočeš napredovati z izboljšanjem svojega vinskega gospodarstva. Ta knjiga je izšla — v celem platnu trdo vezana — v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. 226 strani. Cena s poštnino vred 50 Din. Naročila izvršuje pisec in založnik: Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pok., Maribor, Smetanova ul. 29. Vprašanja in odgovori Vprašanje R. Z. iz Ž. KedaJ in kako naj vino v drugič pretakam ? Odgovor: Predno postane toplo, ne samo zunaj, temveč tudi v kleti, je nujno potrebno, da vino v drugič pretočimo. Po prvem pretakanju se je namreč vsled vpliva zraka večji del v vinu plavajočega blata (droži, kristalčki vinskega kamna, strnjene beljakovine, sluznine itd.) iz vina izločil in padel na dno soda, kjer tvori sedaj takozvani kalež. Sicer pa tega kaleža ni tako veliko kakor droži, vseeno se pa ob spomladni toploti lahko razkroji in vino pokvari. To drugo pretakanje izvajamo navadno okoli Velike noči (meseca marca, aprila), najpozneje pa do maja. Če je vino docfcla pokipelo in ne vsebuje nič več sladkorja, potem ga zmerno zažveplamo, to je en azbestni žvepleni trak zažgemo na 3 do 4 hi vina. To zmerno zažveplanje vina prav dobro stori in napravi, da postane še bolj čisto in stanovitno in bolj svetle barve. Če vino še sladi in je sicer brez napak, ga pri tem ne bomo žveplali, ker se s pretočenjem osvežijo kipelne glivice v njem in vino se začne prašiti, to je dokipevati. Po drugem pretakanju se vino navadno popolnoma učisti. Če pa se vino tekom enega meseca po drugem pretakanju zadostno ne očisti, potem se priporoča, da čiščenje pospeSimo umetno. V tem slučaju čistimo s kakim čistilom ali pa ga precedimo (filtriramo). Vprašanje K. V. v G. Imam 6 po-lovnjakov sladkega vina iz Bizeljskega, katero vino v jeseni ni moglo prevreti, najbrže radi hladne jeseni in takrat sploh jako mrzlih noči. To sladko vino sedaj jako težko Čisti, je skoraj še tako motno, kakor mošt v jeseni h koncu glavnega kipenja. Kaj naj sto rim z letošnjim sladkim vinom, ki se noče čistiti? Odgovor : Hladna jesen, mrzle jesenske noči, pa tudi rano zapadli sneg je grozdje tako ohladili da kvasne glivice niso mogle izvršiti pravilnega vrenja, ker je bil mošt prehladen; posebno se je to dogajalo v slabih prizemnih kleteh, ki se hitro shladijo. Vaše še sladko vino bo začelo ponovno vreti koncem spomladi, ko bo nastopila večja vročina. Če tega vina sedaj še ne potrebujete, če ga še re mislite točiti, tedaj je najbolje, da ga takoj pretočite, in sicer ob lepem vremenu. Ko bo začelo ob toplejšem vremenu ponovno vreti, postavite na sod kipelno veko in pustite vino pri miru da popolnoma prevre. Ko se bo vino po vrenju očistilo, ga ponovno pretočite. Pri pretakanju ga prav rahlo zažve-plajte, tako da porabite na 3 do 4 hi vina 1 azbestni žvepleni trak. Ako pa želite vino točiti že prej, tedaj pospešite ponovno kipenje s toploto. V to svrho je najprimernejše postaviti primerno pečico v klet in segreti kletne prostore tako, da bo vino začelo ponovno vreti. Ko bo vino prevrelo, prenehajte s segrevanjem kleti. Čez nekaj tednov se bo vino samo očistilo in tedaj je najboljše, da ga ponovno pretočite in zmerno zažveplate. Včasi pa vino kljub segrevanju kleti noče vreti. Takemu vinu bržkone primanjkuje zraka, zato ga moramo v tem slučaju pretočiti ali pa s kako čisto palico temeljito premešati. Ako pa imate v kleti še druga vina, katerim bi segrevanje v kleti utegnilo škodovati, tedaj je najbolje, da vino, ki ni prevrelo, z drožmi vred pretočite v drug sod, katerega ste že prej postavili na tak prostor, kjer je mogoče kuriti. V tem slučaju je dobro dodati vinu zdrave drože iz kakega drugega soda, kjer je vino zdravo in dobro prevrelo ali pa dodate vinu čiste vinske kvasnice, ki jih z navodilom vred dobite pri banov, kmet. poskusni in kontrolni postaji v Mariboru (Vrbanova ul.) Vprašanje K. J. v L. Sem Sele gostilničar - začetnik, od januarja t. I. naprej in še nisem podkovan v vsem, kaj gostilničar mora znati, da ne pride navzkriž z raznimi zakoni in predpisi. V tukajšnem okraju je namreč še precej vina izabele in šmarnice, ki se jih lehko dobi po skoraj isti ceni kakor dober jabolčnik In hrošovec. Znano pa Vam je morda, da za sadjevec ni treba plačevati trošarine, dočim je za vino trošarina precej visoka, do 2 50 na liter. Zato bi jaz rad zmešal polovico sadjevca in polovico Izabele ali šmarnice, da bi ta pijača imela večjo moč in da mi ne bi trebalo plačati trošarine. Ker sem jaz v življenju jako previden človek - nekajkrat sem namreč že pošteno gor plačal-zato danes vedno nekoga vprašam za nasvet, predno se odločim za kako dejanje, da na zadnje ne bi imel škode. Zato Vas danes prosim pojasnila ali nasveta, ali se sme Izabela ali vino šmarnica mešatia s sadjevcem in to potem prodajati pod Imenom jabolčnik (hru-ševec) ali pijača? Odgovor: iz Vašega pisanja se razbere, da ste še mladenič v gostilniški obrti in jako naiven. Prav pa je, da ste tako previden in da poprej vprašate za nasvet, predno se odločite za tako dejanje, ki bi Vam takoj v začetku Vašega, danes s tolimi težavami in nevarnostmi povezanega novega stanu, to je gostilničarske obrti, moglo povzročiti mnogo moralne in materijalne škode. Predvsem si nujno nabavite Stran 4. Štev. 3. 27. III. 1937. KOLESA skoraj nova in stara, SINGER „PFFAF“ šivalni stroji, odgovarjajoči novim, po smešno nizkih cenah edino pri »PROMET11 - Ljubljana (Nasproti Križanske cerkve) tov, se smatra kot špirit in se mora trošariniti kot špirit (alkohol). Prav tako se smatra kot špirit žganje, kv >e izdeluje iz suhega grozdja (rozin;. Smrtna žrtev pijančevanja. Ko se je pred nedavnim časom izvršil uboj pred neko gostilno je zakričalo dnevno časopisje, sledili so članki in pozivi na oblastva, da naj se prepreči pijančevanje po gostilnah z najstrožjim izvajanjem policijske ure. Ko pa smo čital i kratko obvestilo, da je 4 letni otrok umrl vsled za-strupljenja z žganjem, ki "ga mu je nekdo dal pri kuhanju žganja in da se je,neki 17-letni mladenič zgrudil mrtev v-jarek, ker se je navžil pri žganjekuhi žganja, smo videli, da ni smrt enako vredna. Smrt obeh žrtev alkoholnega zastrupljenja, otročička in mladeniča je bila objavljena pravna kratko, ker je niso povzročili gostilničarji. Znamenje časa. Neka naša članica se je pritožila pri nas, da ji pripadniki gotovega sloja škodujejo s šušmarstvom z vinom'in žganjem. Zvezna pisarna je omenjeno članico pozvala, da navede točna imena teh šušmarjevr. Nato smo dobili sledeči dopis: »Z ozirom na mojo varnost ne bom poročala imena šušmarjev z vinom in žganjem, ker imam posestvo poleg gostilne. Lahko mi požgejo poslopje, pomore živino ali pa pobijejo vso družino.« Daleč smo prišli, da se davkoplačevalec boji za svoje življenje in imetje pred šušmarji, kateri bi morali biti po orožniških in finančnih orgahih uradoma, t. j. brez prijave zasledovani. Ali ni to značilen pojar današnjega časa? Sestava strokovnih odborov za ocenjevanje vin pri enoloških postajah V naši, državi imamo 4 enološke postaje v svrho analize in preizkušanja vin, in sicer v Bukovem pri Negotinu, v Zagrebu, v Mariboru in v Splitu. Minister za kmetijstvo je s svojo odločbo z dne 1(1. januarja spremenil ustroj teh strokovnih odborov, ki jih sestavljajo: 1) 1 predsednik izmed vinogradnikov. 2) 1 vinogradnik, ki ni trgovec z vinom. 3) 1 trgovec z vinom.- 4) 1 zdravnik v javni službi. 5) 1 vinarski strokovnjak. 6) Ravnatelj enološke postaje kot referent in 7) vinarski nadzornik. lepak »Izvleček važnejših določil iz zakona o vinu«,ki ga takoj izobesite na vidnem kraju ali v vinski kleti ali v gostilniški sobi. Ta lepak sf seveda temeljito prečitajte in že tu boste našli da so take manipulacije, kakor jih gori omenjate, to je prodaja samorodnih vin (šmarnica, izabela, klinton i. dr.) ali prodaja mešanice teh s sadjevcem i. dr. po zakonu o vinu strogo prepovedane. Dalje Vam kot »novincu« toplo priporočamo, da si čimprej nabavite knjigo »Vinski zakon in kletarski vedež« ki jo za din 50‘- dobite pri prireditelju te knjige, to je g. Žmavc Andrej, direktor vin. in sadj. šole v pokoju v Mariboru Smetanova ul. V le tej knjigi je vinski zakon in pravilnik k temu zakonu do vseh podrobnosti temeljito in poljudno obrazložen, strokovni del te knjige pa tvorijo kaj važna kletarska navodila v zvezi in skladu z zakonom o vinu samim. Šmarnica, izabela, klinton in druga takozvana samorodna vina so po zakonu o vinu pri nas (pa tudi v večini drugih držav) najstrožje prepovedana, ker vsebujejo neke človeškemu zdravju škodljive, do sedaj še ne docela raz iskane strupe in ker škodujejo oziroma ovirajo trgovino z vinom v inozemstvu in tudi doma. Da morete videti, kako strog je zakcn o vinu s samorodni-čarji, to je z vinarji pa tudi z vinskimi obrtniki, ki samorodnice (šmarnica, izabela, klinton i. dr.) gojijo odnosno zagovarjajo in njih proizvode dajejo v promet (točijo), Vas opozarjamo na iz- Clane odbora imenuje na predlog banske uprave minister za kmetijstvo na 3 leta. Preden začne odbor delovati, morajo vsi odborovi člani priseči. Služba predsednika in člana odbora je častna, vendar dobi samo prvih pet članov za vsako udeležbo pri seji nagrado po 80.— Din. Odbori sklepajo v sejali, ki jih sklicuje predsednik. Odborove seje niso javne. Strokovni odbori po tej odločbi se sestavijo najkasneje do 1. aprila 1937. Zamenjava raztrganih in poškodovanih bankovcev Finančni minister je v sporazumu z Narodno banko odločil, da se smatrajo za cele bankovce in se zamenjujejo za bankovce, dobre za obtok tudi bankovci po 1.000.—, 500.-— in 100.— Din, ki jim manjka največ dvaintrideseti del bankovca, pri bankovcih pod 100.— Din pa šestnajsti del. Odškodnina za dele bankovcev se izplačuje, in sicer: za endvestoti del bankovca po 1000.— Din 5.— Din, za endvestoti del od 500,— Din 2.50.-Din, za endvestoti del bankovca po 100.— Din pol dinarja. Za enstoti del bankovca po 10.— Din 10 p. Odškodnine pa je odšteti za dele bankovcev od 1.000.—, 500,— in Din 100,— po 2.— Din. Uredba o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili Min. svet je izdal uredbo o zatiranju tihotapstva z umet. sladili, s katero se postavlja pod nadzorstvo ministrstva za finance proizvodnja, predelava in promet vseh jedi in pijač, ki se dajo sladiti z umetnimi sladili namesto sladkorja. Prepovedano je uvažati unretna sladila pod katera se razumevajo vsi kemični proizvodi, katerih sladilna moč je večja od sladilne moči iste količine sladkorja. Nadalje je prepovedano uvažati jedi in pijače oslajene z u-metnimi sladili, nadalje proizvodnja, predelava in prodaja jedil in pijač oslajenih z umetnimi sladili in končno ves promet umetnih sladil v državi. Finančno ministrstvo vodi nadzorstvo po svojih organih, ki so dolžni pregledovati občasno vse o-brte, ki se bavijo s proizvodnjo, predelavo in prodajo jedil in pijač, ki se dajo sladiti z umetnimi sladili. Ti organi so upravičeni pregledovati prostore in mesta za proizvodnjo, predelavo, prodajo in hranitev blaga med običajnim delovnim časom in kadar so prostori odprti za delo. Lastnik obrta ali njegov namestnik je dolžan pokazati nadzornemu organu vse prostore in vse blago ter ga nikakor ne sme ovirati pri pregledu. vrsten članek »Naši samorodničarji pred sodnikom«, kakor ga je v zadnji številki našega lista priobčil gori imenovani odličen vinarski strokovnjak in pisatelj gospod Andrej Žmavc. — V ostalem pa se še le zglasite, predno bi utegnili ustreliti kako za Vas morda neprijetno žival, ki jo poredneži včasih imenujejo »kozel«, saj smo Vam kakor tudi vsem drugim vedno z vsemi tako potrebnimi nasveti, predvsem s strokovnimi, radevolje na razpolago. Vprašanje V. Z. v D. p. P. Prosim pojasnila, ali je ciknjeno vino ozdravljivo? Odgovor: Kar naprej gonimo in pišemo, da je ciknjeno vino neozdravljivo in da mu zaenkrat ne pomaga nobeno sredstvo na svetu. Če je vino le malo ciknjeno, ga nekoliko močneje zažveplajte in ga čez nekaj časa kot takega uporabite, ali pa ga lahko zrežete (zmešate) s kakim zdravim vinom in ga čimprej potrošite. Prej pa še napravite poskus v malem, da si zdravega vina še zraven ne pokvarite. Če je pa vino že močno ciknjeno, tedaj je edinole še za kis, ki ima končno dandanes, ko vina niso draga, tudi še prav dobro ceno. Vedite pa pri tej priliki, da je točenje ciknjenega ali tudi drugače pokvarjenega vina po zakonu o vinu strogo prepovedano. Dopisujte v svoj strokovni Ust! Ogledki za pregled se jemljejo v dveh primerkih, katerih eden se pošlje v preizkus carinsko-kemijskemu laboratoriju, drugi se pa hrani, če bi bila potrebna nova analiza. Ogledki se odvzamejo vpričo lastnika ali njegovega namestnika, če ta ni navzoč, pa vpričo dveh prič. Na lastnikovo zahtevo se tudi njemu lahko izroči en ogledek, katerega je treba z uradnim pečatom zapečatiti in ga mora nadzorni organ overiti. O t-sm se sestavi tudi zapisnik. Umetna sladila, ki se najdejo, se smatrajo za blago inozemskega izvora, ki je bilo prine-šeno v državo na tihotapski način in se izreče kazen po tej uredbi. V denarju do 100.000,- Din se kaznuje, kdor neupravičeno proizvaja, predeluje ali prodaja jedi in pijače oslajene z umetnimi sladili in kdor neupravičeno ima, kupuje ali prodaja umetna sladila. Ovaditeljem in zalo-titeljem za odkrita in zalotena umetna sladila in s temi oslajene jedi in pijače, se izplačuje nagrada. Iz posebnega sklada se krijejo tudi stroški za kemijsko preizkušanje umetnih sladil, jedil in pijač. Pristni zdravstveni liker po receptu g. E. Kavčiča, edino priznano najboljše sredstvo proti slabostim, prehladu, pomanjkanju teka, dobavlja edino veležganjarna In rast. destilacija Franc Zaletel St, Vid nad Ljubljano Novi grobovi f škof Ferdo. Na svojem domu v Stražah, občina Mislinje, srez Slo-venjgradec, je dne 6. februarja 1937. po kratki mučni bolezni umrl v starosti 54 let ugleden gostilničar, trgovec in posestnik g. Škof Ferdo. Pokojnik je bil dolgoletni odbornik in sodelavec združenja gostilniških podjetij v Slovenjgradcu ter si je pridobil nevenljivih zaslug. Ohranimo ga v trajnem spominu, žalujočim o-stalim naše globoko sožalje! t Marija Beranič. V najlepši dobi 42 let je preminula dne 8. marca t. 1. gospa Marija Beranič, gostilničarka »Pri zlatem levu« v Mariboru na Vodnikovem trgu št. 4. Po daljši bolezni, kateri je sledila težka operacija na kliniki v Zagrebu, je za vfedno prestalo biti srce skrbni in požrtvovalni obrtnici, dobri mami in zvesti soprogi. S svojim mirnim in prijaznim nastopom, kljub težki dolgoletni bolehnosti, si je pridobila tako med tovariši, kakor med' znanci in prijatelji ugled ter splošno spoštovanje. Zapustila je užaloščenega soproga in dva nedoletna otroka. Pogreb se je vršil dne 10. marca t. i. ob veliki u-deležbi stanovskih tovarišev in tovarišic ter ostalih znancev, na mestnem pokopališču v Mariboru. Vzorni članici in blagi pokojnici ohranimo trajen in časten spomin, preostalim izrekamo iskreno sožalje. — Združenje gostilniških podjetij, Maribor. Iz organizacij Združenje Vel. Lašče je zborovalo dne 20. januarja ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Ivana Koprivca. Po pozdravu g. predsednika Miloša Kavčiča, se je prečital zapisnik lanskega občnega zbora, ki ga je skupščina v celoti sprejela. Nato se je podalo obširno predsedniško in tajniško poročilo iz katerih se zrcali agilno delo zadružne uprave. Iz obračuna posnemamo, da so znašali dohodki 2.326 Din, izdatki 1.979.75 Din. Proračun predvideva izdatkov 2.163 Din in istotoliko dohodkov ter ga je skupščina soglasno sprejela. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika g. Miloš Kavčič, dosedanji dolgoletni predsednik tega združenja, za podpredsednika g. Ivan Koprivec, za odbornike gg. Ahec Jože, Gruden Albin, Jaklič Avgust, Krašovec Andrej, Šega Leopold, Levstik Jože, Marolt Jože, Zrnec Ivan, v nadzorni odbor pa gg. Šteh Ivan, Gorčič Josip ter Škulj Štefan. Nato je g. Šega Leopold podal v zastopstvu zvezne uprave nekatera navodila glede sestavljanja davčnih prijav za pridob-nino in obenem očrtal delo zvezne organizacije, ki tako uspešno zastopa gostilničarski stan v Sloveniji. Nato so sledili še razni predlogi in nasveti, nakar je g. predsednik zaključil občni zbor. Združenje v Žalcu je imelo svojo skupščino dne 20. januarja v prostorih predsednika g. Viranta Ivana v Žalcu. Po ugotovitvi sklepčnosti, se je g. predsednik spomnil umrlega člana g. Žagarja Jakoba in ge. Olge Tajnškove. Združenje šteje ‘»kupno 85 oseb ter ni število članov v letu 1936. naraslo. Uprava je imela 5 odborovih sej, dočim so se zveznih sej in občnih zborov udeleževali zadružni delegati. Poroča nadalje tudi o poteku volitev v Zbornico TOl, kjer je bil za predsednika gostinskega odseka izvoljen g. Ciril Majcen, za zborničnega svetnika celjskega okrožja pa g. Ignac Lebič, ka-varnar iz Celja. V svrho pravilne napovedi za pridobnino so se skli cali sestanki članstva v Sv. Petru, v Petrovčah in v Žalcu. Zvezni ravnatelj g. Peteln je nato podal izčrpno poročilo o delovanju zvezne organizacije v preteklem poslovnem letu, kateremu se je g. predsednik iskreno zahvalil. Iz obračuna posnemamo, da izkazuje pri dohodkih 26.691.10 Din, pri izdatkih pa 11.133.60 Din. Proračun za leto 1937. se sprejme v istem obsegu kakor v letu 1936. Združenje je sklenilo podpirati vsestransko akcijo za postavitev gostinskega okrevališča. Združenje v Celju je zborovalo dne 25. januarja pod predsedstvom g. Petschucha v hotelu »Pošta« v Celju. Te skupščine se je udeležilo 70% vsega članstva. Zbornico je zastopal zbornični svetnik g. Ignac Lebič, zvezo pa ravnatelj g. Peteln. G. predsednik je po običajnem pozdravu sporočil, da je združenje izgubilo tekom leta 1936. g. Slavko Bergleza, go. Alojzijo Bernardi, g. Jurija Romiha in g. Franca Samca, katerih spomin so navzoči počastili s trikratnim klicem »Slava«. Nato je sledilo obširno in stvarno poročilo o delovanju, kar se je vzelo z odobravanjem in brez debate na znanje. Glasom računskega zaključka je združenje imelo v preteklem letu 25.885.37 Din dohodkov, izdatkov pa 21.967 Din, tako da znaša celokupno zadružno premoženje, ki je naloženo v hranilnici 14.804.98 Din. Na predlog nadzorstvenega odbora se je dala razrešnica celokupni upravi. Proračun za leto 1937. izkazuje 16.000 Din izdatkov, ter se moro primanjkljaj kriti z zadružno članarino, katera se določi po potočnji. Občni zbor je določil nove inkorporacijske pristojbine, ter bodo morali v bodoče tudi poslovodje v gostinskih o-bratih plačati po 500.- Din vpisnine. Na mesto g. Lebiča Ignaca, ki je postal zbornični svetnik, je stopil v upravo ter prevzel podpredsedniško mesto g. Ferdo Berger, namesto umrlega g. Bergleza pa g. Ivan Videnšek iz Teharjev. Nato poda rav natelj g. Peteln obširno, stvarno in poučno poročilo o delovanju zveze. Ivan Rozina Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, Šolskih, Studijskih in umetniških barv — Fimeži, laki, steklarski in mizarski klej, Selak,špirit denat, lužila »Arti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in picskerske potrebščine - Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca - Najnižje cene in naboljša postrežba LJUBLJANA trgovina barv in lakov (preje „0rientM) Prodajalna Tyrševa (Dunajska) c. 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek - Tel. 39-25 Iz njegovega referata se je opazilo intenzivno delo zveze, vsled česar je bilo to poročilo vzeto z velikim odobravanjem na znanje. Združenje v Slovenjgradcu je zborovalo dne 3. februarja v prostorih g. Eichholzerja. G. predsednik je pozdravil navzočega zveznega ravnatelja ter navzoče člane združenja in v lepem’jedrnatem govoru orisal pomen in, delovanje združenja v preteklem letu. Zapisnik se je soglasno odbbril-srt* tajniškega poročila posnemamo, da šteje združenje 82 članov in da število članstva v preteklem letu ni naraslo. Iz blagajniškega poročila j« posneti, da so znašali dohodki leta 1936. 6.403.95 Din, izdatki pa 4.713.48 Din. Proračun je bil sklenjen v istem obsegu kakor v letu 1936.t Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni na predlog g. Cajnko Franja sledeči gg.: za predsednika g. Eichhblzer Josip, za podpredsednika g. Goli Karol, za odbornike g. Schuller L, Cajnko Franjo, Vrbnjak Ivan, Karner Pavel, Sekavčnik Franc, Splihal Anton, Kac Ivan. Za namestnike pa gg. Mikec Franc, Zavrl Franc in Štumpl Anton. Nato je podal zvezni ravnatelj Peteln v širšem govoru poročilo o delovanju zveze ter orisal položaj gostilničarskega stanu v Sloveniji. Pri slučaja nostih je g. Cajnko Fran protestiral, da pobirajo občine občinsko trošarino od vse vkletene zaloge. G. Eichholzer pa je predlagal, da se naj MALINOVEC sadne soke in marmelade najbolje in najceneje pri tvrdki: 99 VITAMIN a d. z o. z. Ljubljana Masarykova cesta 46 trošarina na vino in žganje pavša-lira ter prepusti pavšalacijo ozir. razdelitev trošarine združenjem gostilniških podjetij. Na koncu so se dala na stavljena vprašanja še razna pojasnila. Zdrnženje v Starem trga pri Rakeka zborovalo pod predsedstvom g. Zdravko Vilarja, dne 4. februarja 1937. v prostorih g. Petriča Ivana na Gor. jezeru. Zborovanja se je u-deležil zbornični svetnik g. Škrlj in pa zvezni ravnatelj g. Peteln. Ifc načelniškega poročila posnemamo, da šteje združenje 62 članov in članic, pomočnikov 20, pomočnic 17, učencev ‘5, učenk 8 in poslovodij 5. Število članstva v preteklem letu ni naraslo. ’ObSimo je razpravljal tudi o tujskem prometu ter povdarjal, da je isti na področju združenja radi slabffis prometnih zvez in radi premajhne reklame neznaten. Uprava je imela 5 sej. Iz blagajniškega poročila- izhaja, da je imelo združenje 6.193 Din dohodkov, izdatkov pa 7.059 ‘®in. Primanjkljaj se je kril iz prihrankov prejšnjega leta. G. Hafner Jernej je poročal kot član nadzornftgtt' odbora o marljivem poslovanju predsednika, ki izvršuje obenem tajniške posle. Isti je priporočal, da se članarina od članov energično izterja in da se naj ista porazdeli po potočnji. Sprejemanje novih članov, pomočnikov in učencev naj se strogo omeji, oziraje se na resnične' potrebe gostilničarjev. Po nadzornem odboru predlagana razrešnica je bila soglasno sprejeta. Obširno itt vdetajlno je poročal zvezni ravnatelj g. Peteln, kateremu je članstvo z vidnim razumevanjem sledilo in v polni meri priznalo zavzemanje zvezne uprajve za zboljša^ nje položaja gostilničarskega stanu. Zbornični svetnik g. Škerl Ivan je nato omenil pomen gostinskega odseka pri Zbornici TOI in pa delo v davčni komisiji. Proračun za leto 1937. znaša pri dohodkih in izdatkih 7.000 Din. Občni zbor je nadalje “klenil, da se vse nenavzoče člane kaznuje z denarno kaznijo. Združenje pozdravlja ustanovitev gostilničarskega okrevališča ter bo po svoji moči podpiralo to plemenito zamisel. Pri volitvah je bila soglasno sprejeta kandidatna lista, ki jo je predlagal odbor. Za predsednika je bal izvoljen g. Lavrič Aleksander iz Nove vasi, za podpredsednika Turk Anton ml. iz Ravnika, za odbornike gg. Petrič Slavko iz Markovec, Modic Franc iz Bloške Police, Krajc Vilko iz Starega trga, Usenik Ivan iz Vel. Vrha ter Žnideršič Franc iz Starega trga. Namestnikom gg. Cvetko Anton iz Nove vasi, Palčič Franc iz Vrhnike, Krašovec Alojz iz Lipsenj, Petrič Ivan iz Gor. jezera ter Levec Ivan od Sv. Ane. V nadzorni odbor gg. Zabukovec Jože, Nova vas, Modic Anton, Bločice ter Kržič Ludvik, Pudob. V častni odbor gg. Žnideršič Ivan, Viševek, Kovač Karl, Stari trg, Vilar Franjo, Babno polje ter Žnideršič Alojz iz Loža. Na predlog g. Žnideršiča Franja se soglasno sklene podeliti g. načelniku Vilarju Zdravku, ki zapušča zadružno področje, diplomo za njegovo vestno in vseskozi požrtvovalno delo. Nato se je razvila debata še o raznih stanovskih zadevah, nakar je bila skupščina v najlepšem soglasju zaključena. Združenje v Mozirju je sklicalo skupščino dne 1. februarja v prostorih g. Kampjuta. Navzočih je bilo prilično polovica članstva. Tega občnega zbora se zvezni ravnatelj radi službene odsotnosti v Beogradu ni mogel udeležiti, kar je bilo tudi brzojavno sporočeno. G. predsednik Majerhold se je spomnil v svojem poročilu umrlih g. Strenčan Ane in g. Fiirst Antona. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je v celoti odobril. Iz predsedstvenega poročila posnemamo, da je imelo združenje v letu 1936. 7 odborovih sej in da se je združenje redno udeleževalo vseh zveznih sej in zveznega občnega zbora. Združenje je imelo v letu 1936. 3.395.88 Din dohodkov, izdatkov 3.485.75 Din, tako da se je moral primanjkljaj 89.87 Din kriti iz prihrankov. Po razpravi raznih predlogov in vprašanj, se je občni zbor zaključil. Zdrnženje Logatec je imelo dne 17. februarja popoldan v dvorani gostilne g. Škrlja 10. redno letno skupščino. Ob */» udeležbi je pozdravil g. predsednik Korenčan Franc zborničnega svetnika g. Škrlja Ivana, zveznega ravnatelja g. Petelna, kakor vse člane združenja. V svojem izčrpnem referatu poroča, da sta umrla v 1. 1936. ustanovni in zaslužni član združenja g. Joško Tolazzi in g. Debevc Ivan. Po pozivu članstvu še za nadaljno složno, delovanje, se je prečital zapisnik zadnjega rednega občnega zbora. Tajnik g. Guček Janko poroča, da je bilo leto 1936. za gostilniški stan gotovo eno izmed najtežjih, ker je promet radi znanih vzrokov padel še bolj kakor leta 1935. Upravnih sej je bilo 4 poleg drugih sestankov in posvetov. Združenje je stalo v neprestanem stiku z zvezo v Ljubljani, katera je bila neumorna v delu in ji izreka prisrčno zahvalo. Nato se je izvršila izvolitev predsednika, ter je bil g. Korenčan Franc iz Dol. Logatca soglasno izvoljen. Iz blagajniškega poročila je posneti, da so znašali dohodki 9.531.77 Din, izdatki pa 6.440.50 Din, tako da znaša čisto premoženje s saldom iz leta 1936. 3.126.27 Din. V proračunu, ki je bil soglasno sprejet, se je predvidelo 6.720 Din dohodkov in ravnotoliko izdatkov. Nato poroča v izčrpnem poročilu zvezni ravnatelj in poda točno sliko o stanju našega gostilničarstva v dravski banovini. Enoglasno se je izrekla za- upnica celokupni zvezni upravi, posebno pa njenemu predsedniku g. Majcenu in ravnatelju g. Petelnu. Združenje je pristopilo tudi k Zadrugi za ustanovitev gostilničarskega okrevališča z deležem 1.000 Din. S tem je bil dnevni red končan. Združenje Šmarje pri Jelšah. Pod predsedstvom g. Maksa Gradta se je vršil dne 15. februarja dopoldan v njegovi gostilni v Šmarju občni zbor, katerega se je udeležilo precejšnje število članstva. Iz predsedniškega poročila se razvidi, da je štelo združenje 54 članov in članic in da se število članstva v preteklem poslovnem letu ni pomnožilo. Zadružna pisarna je imela precej posla. Navzoči zvezni ravnatelj je nato podal obširno poročilo o poslovanju zveze, katerega je članstvo z zanimanjem poslušalo. Glasom obračuna je imelo združenje 3.415.68 Din dohodkov, izdatkov pa 3.353.50 Din. Upravi se je podelila soglasno razrešnica. Proračun izkazuje 4.886.— Din izdatkov in ravnotoliko dohodkov. Občni zbor je pozdravil tudi akcijo zvezne organizacije za postavitev gostinskega o-krevališča, nakar je bil občni zbor zaključen. Združenje v Ptuju. Dne 15. februarja se je ob 10. uri dopoldne vršil pod predsedstvom g. Mahoriča Franca v gostilni Reich občni zbor. Temu občnemu zboru je prisostvoval tudi zbornični svetnik g. Berlič Joško. Po prečitanju zapisnika, ki se je soglasno odobril, je podal g. predsednik obširno poročilo o delovanju združenja v prid ptujskega članstva Iz tajniškega poročila je razvidno, daje štelo združenje 169 članov in da se število obratov ni povečalo. Pravica za točenje lastnega pridelka je bila podeljena v 78 slučajih. Nato se je podalo blagajniško poročilo in je bila soglasno podeljena razrešnica predsedstvu, kakor tudi upravi združenja. Zelo obširno poročilo o delovanju zvezne organizacije je podal član zvezne uprave g. Berlič Joško. Proračun izkazuje za leto 1937. pri dohodkih in izdatkih 13.483 Din. Pri slučajnostih so se dajala na razna vprašanja podrobna pojasnila, nakar je bil občni zbor zaključen. Združenje Vojnik. Pod predsedstvom g. Žerovnika Ivana se je vršil dne 16. februarja LI. redni letni občni zbor Združenja gostilniških podjetij v Vojniku. Po običajnem pozdravu g. predsednika ob kateri priliki se je spomnil tudi umrlih tovarišev in tovarišic je g. Špes Franjo podal obširno tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da šteje združenje 62 članov., Šušmarstvo je bilo tudi v preteklem poslovnem letu največji sovražnik gostiln, obrta in so se v tem smislu od strani združenja poslale na razna mesta številne resolucije, ki so se na občnem zboru prečitale in soglasno odobrile. Grajala se je tudi malomarnost članstva radi ne-prijavljenja pomožnega osobja itd. Nato je podal obširno poročilo navzoči Zvezni ravnatelj, katerega je navzoče članstvo z veliko pazljivostjo poslušalo in odobravalo. Obračun izkazuje 8.501.36 Din dohodkov in isto-tolikp izdatkov. Premoženje združenja znaša 3.289.08 Din. Nadzorni odbor je predlagal razrešnico, ki se je sprejela. Proračun za leto 1937. predvideva pri dohodkih 10.170.— Din in istotoliko izdatkov. Spremenila so se tudi pravila v čl. 38., ker se je nanovo uredila inkorporacijska pristojbina. Na koncu je dajal potrebna pojasnila še g. Petschuch kot član davčnega odbora, nakar se je zborovanje zaključilo. Združenje gostilniških podjetij v Tržiču je zborovalo dne 22. februarja 1937. v gostilni g. Kavčiča Josipa. Udeležba je bila nad vse častna, ker se je skupščine udeležilo nadpolo--vična večina članstva. Po pozdravu poslevodečega predsednika g. Kavčiča Josipa je g. tajnik združenja prečital zapisnik sestanka z dne 16. januarja 1936. Tajniško poročilo navaja, da je bilo v letu 1936. 6 rednih odborovih sej in 2 sestanka. V poslovnem letu sta bila 2 smrtna slučaja. Oproščeni so bili 4, nanovo pa sta bila vpisana 2 vajenca. H koncu leta 1936. je štelo združenje 49 članov in članic. G. tajnik poroča nadalje, da se je v mesecu novembru odmerila točilna taksa za razdobje 1936-39 kjer se je doseglo znatno znižanje. Davčne prijave so se izvršile pri združenju na podlagi navodil zveze. Računski zaključek za leto 1936. izkazuje 14.147.50 Din dohodkov in 9.425.25 Din izdatkov. Imovina združenja znaša 11.671 Din. Na predlog g. Ankele Ivana se je dala odboru razrešnica, ki se je tudi soglasno o-dobrila Proračun za leto 1937. pa izkazuje 4.650 Din izdatkov in istotoliko dohodkov. Nato je podal zvezni ravnatelj g. Peteln obširno poročilo in na razna vprašanja vsa potrebna pojasnila Članarina se bo pobirala po potočnji alkoholnih pijač. Pri tajnih volitvah se je na predlog g. Šri-barja Joška izvolil za predsednika g. Kavčič Josip, za podpredsednika g. Ankele Ivan. Na predlog g. Sušnika so bili v upravni odbor izvoljeni sledeči člani in članice: gg. Žagar Ana, Babič Francka, Peharc Miha, Šribar Jože, Sušnik Franc in Poljane Franc. Za namestnike pa gg. Perne Albina, Sajovic Janko, Jelenc Anton. V nadzorstvo gg. Primožič Franc, Elsner Ivanka in Djordjevič Melanija. Za namestnike gg. Nadišer Ivan, Uranič Janko in Blagne Janko. Ker se pri slučajnostih ni javil nihče več za besedo je bil občni zbor zaključen. Raznoterosti Državni proračun, ki je bil od Narodne skupščine že sprejet, izkazuje za leto 1937-38 10.910 milijonov dinarjev pri dohodkih in istotoliko pri izdatkih. Uvedba novih in povišanje starih trošarin in taks. V novem finančnem zakonu, ki bo stopil dne 1. arila v veljavo je predvidenih večje število novih trošarin, ki se bodo zbirale v skupni banovinski fond, s katerim bi razpolagala vlada in od katerega bomo prejeli v Sloveniji mnogo manj kakor pa bomo dali. Nove trošarine in takse pomenijo seveda za naše lokalno gospodarstvo težko obremenitev. V vrbaski banovini se ne bodo plačevale banovinske šolske doklade. Kakor poznano se bodo banovinske doklade radi šolskih doklad v dravski banovini povečale na 95%. Vr-baska banovina je v tem pogledu v veliko boljšem položaju. Prvotno je predvidevala banska uprava 20%. Na protest gospodarskih slojev so se te doklade znižale na 10% in na koncu pa se je banu te banovine posrečilo celo ukiniti te doklade, tako da se bodo šole vzdrževale z državno sub- Pivovarna in žganjarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška c. 2 - Telefon 2335 priporoča svoje izborno PIVO NAJBOMit KVAUTITI ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t d. * vencijo ali še bolje potom subvencij, ki jih bodo dajale v obliki skupnih banovinskih tro&arin druge banovine. Savska banovina bo najela 200 milijonov Din posojila v svrho gradnje modernega cestišča na banovinskih cestah od Zagreba v smeri proti Mariboru. Slično posojilo namerava vzeti tudi dunavska banovina. Ugodni izgledi za letošnjo tujsko-prometno sezono. Po informacijah, ki jih ima Tujsko-prometna zveza v Splitu, bo poset inozemskih turistov letos mnogo večji, kakor je bil lani. Predvsem se pričakuje izboljšanje poseta v pred- in po sezoni. Z Nemčijo je po izjavi te zveze urejeno vprašanje deviz. Nemškim turistom bo za potovanje v Jugoslavijo na razpolago 140,000.000 Din. Potrošnja alkohola in tobaka v Nemčiji. Nemci so v poslovnem letu 1935-36 porabili alkoholnih pijač za 3 in pol milijarde nemških mark, za tobak pa so izdali 2.25 milijarde, to znači, da je nemško prebivalstvo izdalo 10% od celokupnega narodnega dohodka za alkohol in tobak. Povečanje avstrijskega tujskega prometa v letu 1936. Po zadnji uradni statistiki so imeli v Avstriji v letu 1936 za 1 milijon več nočnin kakor v letu 1935. % VAŽNO! Razni namizni prti v stalnih barvah ROBERTGOU špeoljalna zaloga platna, belega In pralnega blaga LJUBLJANA JELENBUR80VA3 Levja srca v konzervah. V Captow-nu se je ustanovila tvornica, ki bo izdelovala konzerve iz levjih src. To izvirno jedilo je bilo v Severni Ameriki sprejeto kot velika in redka delikatesa. Papirnate servijete in krožnike blagajniške bloke in knjige ter vse potrebft£ine za pisarne priporoča po najnižjih cenah trgovina s papirjem M. Tičar Ljubljana Šelenburgova 1 in Sv. Petra c. 26 Strgulec Pavel Ljubljana, Gosposvetska c 13 - Kolizej zdelovanje žičnih posteljnih mrež in železnih postelj po naročilu Sprejemajo se tudi popravila Na debelo in drobnol Steklo Porcelan Keramika Avgust Agnola Ljubljana, Tyrševa t.10 Telefon št. 2478 Kompletne opreme za gostilne, restavracije, kavarne in bare Kletarsko društvo v Ormožu r. z. z o« z. = najmočnejša vinarska zadruga v dravski banovini priporoča svojo veliko in stalno zalogo navadnih namiznih do najfinejših sortiranih vin iz Ormoško-ljutomerskih in Haloških goric Vina lastnega pridelka 530 članov vinogradnikov Originalno blago in originalne cene Stalna evidenca vseh razpoložljivih vin navedenih okolišev pri producentih Telefon št. 18 Ustanovljeno 1. 1898 VSE VLOGE DENARNIH ZAVODOV in vrednostne papirje, vojno škodo, vam takoj vnovči in kredite na hranilne knjižice vam izposluje. — Vlagatelji in dolžniki glede poravnave vaših dolgov pri denarnih zavodih in glede terjatev v hranilnih knjižicah se obrnite edino na strogo solidno tvrdko AL. PLANINŠEK, TRG. BANČNA POSLOVALNICA, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1, vrata 19. Telefon 35-10 99 AROMAIIN i< Aromatin je strokovno sestavljena in fino mleta aromatična dišavna mešanica za krvavice, riževe klobase, paštete, vse vrste omak, divjačino itd. Aromatin daje klobasam itd. dober okus in pravo aromo Gostilničarji y ako hočete imeti res dobre klobase itd., poslužujte se Aro-matina. Aromatin ie tudi ekonomičen, ker se ga potrebuje vsled svoie pravilne sestave 40% manj kot pa drugih dišav, a dosežete vse boljšo kvaliteto klobas Zahtevajte od Vašega trgovca, da Vam postreže z »Aromatinom«. Ako ga pri Vašem trgovcu ne dobite, obrnite se na glavno zalogo »ADRIA -COLONIALE« ¥. llBENIK • UUBUANA vpošljite v znamkah 3 Din r v _ _ I a ■ II Ljubljana, Laško In Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PO RT E R“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna JUOIT = Ljubljana, Laška in Maribor == Ljubljani«: Pero Karol, Celje.