aktivno sk rb jo za sm otrno rav n a n je in g ospodarjen je z n jim in ko zlasti te h tn a znanstvena obdelava te tako ak tu a ln e p rob lem atike še ni doživela zadovo lju jočih o rgan izac ijsk ih oblik, so v sa j po te j znanstven i s tran i na P o ljskem že dolgo daleč p red nam i, predvsem po zaslugi slovitega bo tan ika prof. dr. Wl. S z a f e r j a , k i je že le ta 1965 p r ip ra v il obsežen, sistem atično zasnovan zborn ik razp rav š tev iln ih av to rjev z naslovom »Oclirona p rzy rod i i je j zasobow. P rob lem y i m etody« (Zaklad O chrony p rzy ro d i PAN, K rakow 1965). O d ta k ra t je m inilo p rec e j časa, ves svet se je vznem iril ob v p rašan jih v a rstv a oko lja , n a P o ljskem se je skuša la celo u v e ljav iti n a tem področju posebna kom pleksna veda, im enovana s o z o l o g i j a . Zato se je P o ljska ak ad em ija znanosti odločila za novo izdajo zbo rn ika iz le ta 1965. D ejansko n iti ne gre sam o za novo izdajo , tem več za nov zborn ik s sicer podobno za­ snovo, toda z močno dopoln jeno p rob lem atiko te r z v k lju č itv ijo štev iln ih av ­ to rjev , k i p r i p rvem zborn iku še niso sodelovali. Za nas geografe je posebno poučno, da je m ed tem i novim i udeleženci tu d i geograf St. Leszczycki, k a r nas lahko vzpodbu ja p r i naših, kom aj za ro jen ih p rizad ev an jih , da se tu d i geo­ grafi, čeprav pozno, ak tivno vk ljuč im o v podobna p rizad ev an ja p r i nas. P o ljsk a k n jiga , o k a te r i poročam o, nam lahko služi za k rep k o vzpod­ budo. Zato sve tu jem geografom , k i jih p rob lem i oko lja posebno zanim ajo, da jo sam i vzam ejo v roke. N a tem m estu ne m orem drugega, k ak o r da jim preg ledno nakažem n jeno bogato vsebino. I. poglavje o b ravnava varstvo prirode k o t tem elj ohran itve ž iv ljen jskega oko lja človeka. V n jem je na p rvem m estu p risp e v e k zd a j že p o k o jn e g a W . S z a f e r j a o zgodovini v a rs tv a p riro d e na P o ljsk em in v d ru g ih deže lah . V osta lih p risp ev k ih o b ra v n a v a jo W. M i c h a j l o w v ars tv o p riro d e k o t posebno vedo o p r iro d i in č loveku (k a r m ora v zbud iti pozornost geografov), W. G o e t e 1 gosp o d arsk e m otive v a rs tv a p riro d e in n je n ih zalog , S t. L e s z c z y c k i o b li­ k o v an je geog rafskega o k o lja po č loveku (dokaz, da so se tu d i p o ljs k i geo g ra fi poslov ili od t r a ­ d ic io n a ln eg a is to v e ten ja p riro d n eg a in »geografskega« o k o lja ) , S t. M y c z k o w s k i v a rs tvo p riro d e v šo lstvu in vzgo ji, T . S z c z Q s n y m ednarodne p rob lem e v a rs tv a p riro d n eg a ok o lja č loveka, W . B r z e z i r t s k i osnove p ra v n e zašč ite p riro d n eg a o k o lja č loveka, J. J. N o w a k p ra v n e osnove v a rs tv a p riro d e in ž iv lje n jsk e g a o k o lja č loveka na P o ljskem in J. F i l i p e k osnove p rav n e zašč ite p r iro d n eg a o k o lja v n e k a te r ih d rug ih d eže lah . V II . poglavju kn jige je ob ravnavano varstvo zalog ž ive in nežive prirode. A. M e d - v e c k a - K o r n a š o b rav n av a v a rs tv o k opn ih in vodnih ekosistem ov , A . K w i a t k o w s k a varstvo ra s tlin sk ih v rs t, J. D z i c w o 1 s k i varstvo p riro d e v gozdarstvu , S. B i a 1 o b o k v a rs tv o d re v ja in r a s t ja v n a jb l iž j i o ko lic i č lo v ek a, -Z. D e n i s j u k v a rs tv o trav n ik o v in šo- tišč , B. F e r e n s varstvo ž ivalskega sveta in Z. A l e x a n d r o w i c z zaloge nežive p rirode in n jih o v o v a rs tv o . P redm et II I . pog lav ja je varstvo prirode ko t osnova gospodarske dejavnosti č loveka. V n jem o b rav n av a K . Z a b i e r o w s k i ekonom ske osnove v a rs tv a p riro d e , S . S m 6 1 s k i teh n ik o in v a rs tvo p riro d e , M. N o w i r t s k i k em ijo in naloge v a rs tv a p riro d e , K. M a d z i a - r a - B o r u s i e w i c z b io lo ške m etode b o rb e z ra s tlin sk im i šk o d ljiv c i, K. Z a b i e r o w s k i osnove g o sp o d a r jen ja na go rsk ih te re n ih , J . G r e s z t a re k u ltiv a c ijo po in d u s tr i j i zapuščen ih te ren o v , te r J. in M. G a w t o w s k a v a rs tv o zalog in d u s tr i js k ih in zd ra v iln ih ra s tlin . IV. poglavje, posvečeno varstvu atm osfere, vodn ih zalog in prsti, obsega prispevke M. S w i e b o d e o varstvu oz rač ja , A. S t. K l e c z k o v s k e g a o v a rs tv u voda in B. A d a m - c z y k a o v a rs tvu p rs ti. V V. pog lav ju , k i ob rav n av a varstvo prirodnega oko lja z v id ika regeneracije sil človeka se u k v a rja St. S m 6 1 s k i z varstvom po k ra jin e , J. A l e k s a n d r o w i c z z razm erjem med p riro d n im o ko ljem in lju d sk im z d rav jem , J. B r a u n s pom enom p riro d n eg a o k o lja za oddih č lo v ek a in O . R o g a l e w s k i z ra zm erjem m ed tu rizm om in varstvom p riro d n eg a o k o lja . V zadnjem VI. pog lav ju , so predm et o b ravnavan ja narodni p arki, prirodn i rezervati ter prirodne znam enitosti in spom eniki. J. in M. G a w 1 o w s k a o b rav n av ata v svojem p rispev ­ ku n a ro d n e p a rk e , p re d e le z av a ro v an e p o k ra jin e , re z e rv a te in spom en ike žive p riro d e na P o lj­ skem z v id ika n jihove znanstvene obdelave, Z. A l e x a n d r o w i c z in M. D r z a } rezervate in spom enike nežive p riro d e na P o ljsk e m (z ozirom na p o k ra jin s k e re zerv a te) in A. L e n k o - w a n a ro d n e p a rk e in v eč je p r iro d n e re z e rv a te n a svetu . K njiga se nedvom no z uspehom u v ršča ob s tran podobnih del, k i so izšla drugod po svetu. U porabna je še tem bolj, k e r so posam ezna pog lav ja oprem ­ lje n a z obsežnim i seznam i p o ljsk e in svetovne lite ra tu re . Svetozar Ilešič Maria Kietczewska Zaleska: Geografia osadnietwa, dru g a p o p rav ljen a izdaja , PW N, W arszaw a 1972, str. 237. V predgovoru berem o, da je k n jiga zam išljen a k ot učb en ik za študente drugega in tre tjeg a letn ik a geografije . Po tretjem le tu se nam reč p o ljsk i štu- d en tje geogra fije od ločajo za sp ecia lizacijo . T em atika je razdeljena na tri dele: razvoj geogra fije n ase lij, n jen o področje in m etode, značilnosti prvotnih in vašk ih n ase lij, m esta. P rvi del je v eč a li m anj sp lošno in form ativnega značaja , v eč pozornosti je nam enjeno le razvoju geografije naselij. Med delovn im i m etodam i avtorica om enja le opis in sicer form alnega a li razlagalnega; le -ta tem elji na prouče­ van ju znakov, pom em bnih z gen etičnega stališča. P o g lav je o prvotn ih n ase ljih in vaseh u sta ljen ega k m etijstva je napisano zelo sistem atično, z roko zelo dobrega poznavalca gen eze agrarnih naselij. K er avtorica govori o ob likah agrarnih n aselij je razum ljivo, da jih prik a­ zu je skupaj z načinom razd elitve polj. Za S loven ce je zanim ivo, da je avto­ rica izbrala kot prim er vasi v gruči z zem ljišk o razd elitv ijo na nep ravilne ali grudaste delce n a se lje P red oslje pri K ranju (po S. Ilešiču). T ipi p o ljsk e raz­ d e litve ter n jih ova geneza, n jihova reorgan izacija v XIX. in XX. stol., ge- netično-zgodovinska tip o log ija ob lik vasi in tip i razpršenih n aselij tvorijo srž p og lav ja o vašk ih naseljih . Začuda m alo prostora je n am en jenega prirodnim ozirom a topografskim pogojem za nam estitev naselij. Prav tako skrom na je obdelava prehodnega, vaško-m estnega tipa n aselij. Veliko večjo dovzetnost za novejše s ta n je in procese (tudi za rad i boga­ te jše lite ra tu re ) kaže av to rica v pog lav ju o geografiji mest. Zelo priv lačno je napisan del o m estu in reg iji, k je r so obravnavane tr i sfere m estnega vpliva: obm estje , ožje in širše g rav itac ijsko obm očje. P ri om rež ju m est in n jihovi h ie ra rh iji M. K ielczew ska Zaleska po d a ja heksagonaln i sistem C h ris ta lle r ja samo ko t in form acijo . Zaveda se nam reč prež ivetosti tega sistem a in opo­ z a r ja na vpliv specifičnih družbeno-ekonom skih in k u ltu rn ih pogojev na raz ­ voj om rež ja mest. P o treb n a pozornost je posvečena tud i n o tra n ji s tru k tu ri m est, funkcionaln i delitv i m est na če trti. P ri fiziognom iji m est je avtorica upoštevala h isto ričn i aspekt. Loči g rška, rim ska, sredn jeveška, renesančna, baročna, ko lon ia lna in sodobna m esta. Za vsakega od om enjen ih tipov je zna­ čilen svo jstven tlo ris in način zazidave. V zak ljučnem pog lav ju je p rikazan neenakom ern i razvoj procesov u rb an izac ije in razm estitev m est po svetu te r n jihove reg ionalne razlike. N a koncu je priložen seznam m est in m estnih aglom eracij z več k o t 500.000 p reb iva lcev te r seznam izbrane lite ra tu re o geografiji naselij. U čbenik n im a v eč jih znan stven ih p reten zij. D e lo je pisano s sta lišča stare gen etičn o-op isn e šole. To je posebno opazno pri obravnavanju agrarnih vasi. Ce p ostavi avtorica tež išče na pred stav itev vasi v evropskem ku ltu r­ nem prostoru, potem je to liko m anj razum ljiva n jen a ostra d elitev naselij na m esta in agrarne vasi, saj ravno v Evropi skoraj ni več večjih področij s čistim i agrarnim i naselji. Zelo na kratko so obdelana prehodna vaško-m estna n ase lja (polagrarna ozirom a polurbanizirana). N asprotno pa je pri obravnavi m est ču titi v eč je napore po v k lju č itv i novih spoznanj, npr. v p og lav jih o m estu in reg iji, om režju in h ierarh iji m est, n otran ji strukturi mest. T rajna vrednost u čben ik a je v gen etičn i strani obravnave pojavov, brez katere bi nekaterih današnjih ob lik v p ok rajin i n e m ogli razum eti. P om an jk ljivost tak šnega pristopa pa je neaktualnost, saj so n a jn ovejši pro­ cesi m arsik je popolnom a sprem enili, razvrednotili a li u n ič ili h istorične e le ­ m ente. P o leg tega je izosta la obravnava (opis) sedan jih procesov preobrazbe naselij. G eograf naj bi sega l v zgodovino le to liko, k o lik or mu to pom aga razjasn iti sed an je stanje. M arijan K lem enčič Struktury i procesy osadnicze, P rača zb iorow a pod redakcjq Stefana Go- lachow sk iego , R egion O polsk i tom II, In stytu t Š la sk i w O polu, O pole-W roclaw 1971. D elo je člen v ser iji m onografij o op olskem vojvod stvu , k i je m ed p o lj­ sk im i geografi deležno posebnega zanim anja. Po svo jih družbenogeografskib potezah se opolsko vojvod stvo sm atra za P o ljsk o v m alem ; tu im am o indu­