dno raznolikem območju, ki gaje obsegala velika občina Maribor v letih 1967 do 1982 (737 km2), 
je prikazano omrežje upravno-politične razdelitve v različnih časovnih presekih. Podrobno je ori­
sano spreminjanje upravno-teritorialnega omrežja po zadnji vojni, in sicer od nastanka krajevnih 
narodnoosvobodilnih odborov (1945) preko krajevnih ljudskih odborov (1946) in občin (1952) 
do velikih občin — komun (1955) ter njihovo združevanje v enotno in veliko občino Maribor 
(1967). Nakazani so osnovni vzroki in principi ponovne razdelitve mariborske občine na šest 
manjših občin, ki so začele z delom v letu 1982. Prikazane so vse pomembnejše upravno-politične 
funkcije Maribora, ki jih je imel v različnih obdobjih (sedež okrožja, okraja in okrajnega glavar­
stva, mariborske oblasti v letih 1949—1951), kakor tudi teritorialno širjenje mesta. Ob sklepu so 
podane osnovne karakteristike vseh šestih današnjih mariborskih občin (Maribor— Pesnica, M.
— Pobrežje, M. — Rotovž, M. — Ruše, M. — Tabor in M. — Tezno; velikost, število prebivalcev in 
zaposlenih, delež kmečkega življa, vrednost družbenega proizvoda itd.).
Milan Orožen Adamič, The Effects of the 1976 Earthquake in the Soča River Basin.
Social and Econom ic Aspects of Earthquakes, str. 533— 556, Ljubljana — New York 
1982.
Tretje mednarodno srečanje z naslovom »Socialni in ekonomski aspekti zemeljskih potresov 
in načrtovanje omiljenja njihovih posledic«, ki je bilo na Bledu od 29. junija do 2. julija 1981, sta 
organizirala Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane in Center za urbane in regio­
nalne študije comelske univerze (Ithaca) izNew Yorka. V zborniku, ki prinaša referate omenjene­
ga posvetovanja, je med daljšimi prispevki tudi O r o ž n o v, in sicer o posledicah in učinkih po­
tresa v Posočju 1976. leta.
Uvodoma je prikazana potresna dinamika na Slovenskem v zadnjih dvajsetih letih, starost sta­
novanjskih zgradb in posledice katastrofalnega potresa v Posočju 1976. Omenjene so oblike začas­
nih bivališč, ki so nastala na vrtovih, športnih igriščih ali na drugih površinah neposredno ob seli- 
ščih porušenih domov ali naselij. Nakazana je metodološka zasnova ocenjevanja škode in na tej 
osnovi so začrtane regionalne (krajevne) razlike v stopnji poškodovanosti posameznih stavb na 
potresnem območju. Podrobneje so nakazane krajevne razlike z deležem prebivalstva brez strehe 
na območju Tolminskega, podana pa je tudi podrobna klasifikacija krajevnih skupnosti na osnovi 
temeljnih socialno-demografskih pokazateljev iz obdobja 1961—1971. Študija je opremljena s ta­
belami, kartogrami in fotografijami ter z izborom literature.
Barje. Gradivo s posveta o Barju, Kurešček, 8. aprila 1982. Izdal Izvršni svet Skupšči­
ne občine Ljubljana Vič-Rudnik, 43 strani, Ljubljana 1982.
Obsežna ravnina Ljubljanskega barja s svojstvenimi geografskimi značilnostmi predstavlja že 
več stoletij osrednje vprašanje, namreč, kako bi jo bilo mogoče najbolj gospodarno in funkcionalno 
vključiti v okvir potreb in različnih namenov današnjega osrednjega in največjega slovenskega 
mestnega organizma. Vprašanjem današnjih potreb in možnosti izrabe posameznih geografsko 
značilnih območij Barja za najrazličnejše gospodarske in druge namene je bilo posvečeno interdi­
sciplinarno posvetovanje, katerega vsebina je objavljena v posebni knjižici s 17 prispevki. Posebej 
velja opozoriti na osrednji referat »Problematika vodnogospodarske in prostorske ureditve Ljub­
ljanskega barja«, ki predstavlja sklepno poročilo raziskav predvsem z biotehniških in hidrotehni- 
ških področij v letih 1979—1980. Dragocena in kritična sta tudi prispevka A. S t r i t a r j a  
(Aktualna problematika prostorske in hidrološke ureditve Ljubljanskega barja) in A. L a h a  
(Prispevek k razpravi o urejanju in izkoriščanju Ljubljanskega barja).
M. Natek