Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj X // Ljubljani y saboto 7. januaria 1854 List 2 Velika gnojna moč košene raoke Da zamore rastlina poganjati moćne bilke in krepko perje, in da rodí potem tudi obilozdatnega gnojno moe kosene moke ali da jim je 2) drug gnoj predrag in ga celo dobiti n e morejo. * Umni kmetovavci po Slovenskem poznajo vsi zernja, mora dobivati koj iz začetka posebno mali kmetiči pa se ve ljeja, kterih pa ne najde v goli kolikor ju potřebuje: ta dva življ da nimajo nobenega zapopadka od tega, ker, če ne in fosforokisl apno mo (bilke in perje) j e. O b oj emlji toliko, vidijo slamnatega ali listjega kupa spod živine ali sta gnjilec sekretov, vse drugo jim ni gnoj. Umni kmetovavci HH^HRtflhHMH ■■■■■^■■■■■HiHI * fosforokislo apno delà tovo radi segali po koseni moki, ako bi je bilimo Gnjilec delà posebno sla- posebno če jim zmanjkuje zivinskega gnoja j m ? ta živež pa je zedinj v našem navadnem gnoju, v moki kosti se melje iz itd 9 tistem ptujem tičjeku, ki se imenuje g gli dobivati po taki ceni, da se splačajo stroški. Blizo Duna ja v Atzgersdorf-u se je usta novila sedaj velika fabrika (J. F i ch tner & Šóhne) Ta dva eja sta posebno, po kterih vsaki ki melje moko iz kosti in jo prodaja na debelo; za dnost; logo ima na Dun a ju (vmestu, Wildpretmarkt Nr. gnoj dobiva svojo gnoj kolikor već teh življejev ima gnoj v sebi, toliko 580), od kodar jo vsakdo lahko dobi, kdorkoli jo močnejsi, toliko boljsi je Učeni možje, kteri znajo vsako stvarico tako razdeliti, da do zadnega cempera zvejo: kaj je v naroci, po ceni nji, so po taki preiskavi zvedili tudi natanko, liko gnjilca in fosforokislega apna je v živinskem gnoju, koliko v košeni moki, koliko v tićjekuguanu. ktero bomo naznanili na koncu tega sostavka. Prerajtati bo potem le treba: ali ne bo pre drago stalo, s koseno moko nadomestovati pomanj Naj dli so namrec gnjilca kanje gnoja. Da si bo pa to vsak kmetovavec pre rajtati zamogel, mu damo v prevdark, karnajime-nitniši kmetijski kemikar dr. A. Stôckhardt o i t v i • v t a V • t v 100 funtih zivinskega gnoja blizo pol funta v 100 v 100 r> 7) košene moke gu an a 4 do funtov 12 do 13 funtov fosforokislega apna • iem pise, ko priporočuje koseno moko za gnoj blizo pol funta, 45 do 48 funt. 27 do 30 funt. Gori smo rekli, da iz gnjilca se posebno On pravi: ďa 1 cent naj boljsi košene moke sploh toliko zdá na njivi, kakor 25 do 30 centov zivinskega gnoja, in da je cent košene moke v stanu narediti 3^20 rodi slama, iz fosforovega apna pa zernje. Ce do 400 funtov zern rèzi s slamo vred. sedaj pogledamo razmero teh dvéh delov na tablici, ki jo pred sabo imamo, nam bo berž očitno (Dalje sledi). 5 da košena moka je ne i zřečeno močen gnoj, ker na gn jilců, ki delà slamo, prekosi navadni živinski gnoj 10 do 12 k rat, na fosforovém a pnu, ki delà zernje, pa blizo stokrát. Da je to gotovo, ni dvombe več, ker 801etne skušnje angležkih kmetovavcov in ÍÍOletne sakson skih poljodelcov so to poterdile do dobrega. Odkar so začeli na Angležkem polja gnojiti s košeno moko lastno lepoto. Celo zima, ki se pozna zdí mnogim mno Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji. Poslovenil Mihael Verne. Prijetnost zime. Vsak letní čas ima svoje lastno veselje in svojo in pokladati živini ogeršične preše (pergo) 5 po kte gim ljadem vee prijetnosti in vsega veselja, pospesuje rih je gnoj veliko tečniši, pridelujejo dvakrat već o tem Stvarnikov namen Vam 5 bratje moji, ki iz ne kakor nekdaj. vednosti in predsodka tolikokrat grajate dobrotlj na Da pa kosti ne teknejo le dobro angležki in pravo zime, hočem ob kratkem razodeti veselj nemški, zemlji temuc tudi vsaki drugi, tedaj tudi vase serce vživa v tem letnem časa. y ki ga slovenski, učé gotove skušnje tudi pri nas, čeravno Al vas ne razveseli pogled, ko prisijati vidite ju- se je dosihmal le po malem poskušala košena moka. terno zarjo čez osneženo okrajno? Goste megle, ki so Ivosti domaće živine povsod obstojijo blizo iz po- ležale na zemlji in nam ovirale razgled, se na enkrat lovice fosforokislega apna in polovice limica(Gal- razkropé — vse germovje je z nježno slano potreseno lerte), limec pa je obilo gnjilčen, tedaj obstojí kosena moka povsod iz enakih delov pa si je tudi po celi Europi v tem enaka ? in v tisučerih barvah se razliva sonćna svetloba čez zemlja hribe in doline, in oživlja spet vae stvari. Juterno sonce j'««< vji j luui pu f l/ll jjui upi v li/in t/iiaaa * (1H j C jpi j t oui iiiaiu dwuivivoiií ^ui ina iu uui vi Dnnnijajuvwga v i «mvu^ ali ilovnata, pešena itd. Tedaj ne velja tišti prazni da si leti živeža iskat. Kakor je bila narava o sončnem r» 1 -î r\ Ci 1 1 aKi*a itAwvi a t\ Ch rvnVi aíIii »vt Affm ^ «i Ir a rw Sita î A n a /I n \ în vOrrTTA^ni in i A tř privabi malo seničicoiz germa in oživi skakljajočegavrabca, izgovor: „to ni za našo zemljo". Dobro vemo da zahodu mertva, tako ziva je sedaj, in razveseljuje v so razlocki zemlje v vsaki deželi, pa kar je svoji bell obleki popotnikovo okó. za peseno zemljo dobro v ti deželi, je gotovo do bro tudi v drugi itd. A1 ste podobo snega že kadaj pažljivo ogledali? A1 ste ćudež, ki se najde v osnovi vsake snežinke, Ako tedaj ljudstvo v eni deželi ne rabi tistega že premisljevali kadaj? Al ste preiskali že kterikrat 9 gnoja 5 kterega rabijo v drugi, je uzrok v tem ne poznajo druzega gnoja, kakor ? da zivinskega, kako lično se v snežinkah vodeni sopari visocega pod-nebjavledenujejo(kristalizirajo) v zvezdate ali i g lične podobíce in posamem ali združene padajo na zemljo? Premíslite enkrat natančno raz m ero, po kteri je vsaka napravljena, in neskončno število snežink, ki padajo z zraka. Kako prijetilo je viditi, kako se hribi, gojzdi ^Hh ^m ^^^■■lilMÉ^Bifii ■ f s sledecim dano besedo. Vem i da za mnogo bravcov bodo tî clanci preznanstveni , ceravno sem si prizadeval prav razumljivo pisati, vendar sem tudi prepričan, da drage naše „Novice" imajo dosti bravcev, kteri nimajo ne vinograda ne polja, ne gojzda ne travnikov, in kteri kmetijske sostavke prezirajo ; tim mislim ^MHtfrililMlHHHB^HHfeiHIH^^H- Slel in planjave na enkrat Z blesceco-belo obleko ogrinjajo ! po volji vstreči, ako jim kaj znanstvenega berila ponujam. Kako lepa je zmešnjava, v kteri vse eno verh druzega dite me z ono dobro voljo, s ktero sem jaz pisal te sostavke t leži ! Glejte zakaj oko se ne naveliča, ce to prijet- glejte, pravim, bleščeci kine, nost tudi večkrat vidi s kterim je germovje obloženo! Glejte, kako se šibijo Perm článek. 1. Meje Norika. gojzdi pod belim bremenom! Vse je edina nezmerna bela pušcava Norikum je 8 kakosnim očesom vas gledal vas ? ki pri tolicih spremembah nobenega ali saj tistega veselja ne cutite, ki ga Stvarnik po svojem Vinđ proti severu do Germ lai segal proti zapadu do R m od kterih ga je ločila reka Oenus (Ion) anie, kjer je Dunaj mejo de- t namenu v vas obuditi ? v iztoku je mejasil s P od ktereg ga je hoče? late ln vi, ki v tem letnem času druzega ne de- ločila v severu cetinska gora (mons Cetius, Kahlengebir » v • I i # -mr . mm mm m rr © kakor da tožite cez vravnavo narave, ste pač mi lovanja vredni! Ce vas ne gane čisto veselje narave po-zimi, se bojim, da bote brezčutno gledali tadi s pom-lad z vsimi njenimi lepotami. Vzdignite se prijatli moji , m v jug z It gornjo in P * kjer so ga kranske planine (alpes carnicae) in gora 0 k (Hrušica ali Kras?) ločile; tako da je obsegal z daj > gornjo in dolnjo Aust dunajskim gojzdom (Wienerwald), večidel Štirsk med loom, Dunajem in okusite in glejte, kako častí vredna je Stvarnikova mo- jn Koroskega, deloma kr a nsko in bavarsko zem o (Jnsko okrožje), Tu rois ko (Bistro dolino, Puster drost kako nezmerna njegova dobrotljivost v vsih delih zime. Narava, naj se sedaj pusta zdí se tako, vendar je umotvor božji. Le naša slepota nam lepoto njegovih del zakriva. Iz vsacega delà narave se sveti modrost thai , in Pincgavo) in Solnogradsko deželo 1 Pozneje se je Norikum razdelil v pob božja veliko vec pa nam je je sezakrite. Ne vidimo fike gore • •« lit à V . . i t V ™ (ripense), zemljo ravnico kraj Dunaja od Ina do cetin v dnji (mediterraneum) ali tudi imeno je na vsih njenih potih, temuc le tam, kjer se pribliza Van gora ti (montanum), obsegaje gorato zemljo Stir- nasim počutkom in občutljejem. In tudi tit smo kakor ekega, Koroskega, Solnogradskega in iztočnega Turola 2) nespametne živali, ki sonce, sneg in druge naravne pri- kazni vidijo, na Njega pa ne mislijo pride, i od kterega vse moji ? , kar se zgodi na nebu in na zemlji. Kolika prijetnost bo vašo duso prevzela, če se navadite, delà božja tudi pozimi pažljivo bo vi- bra tje ? premisljevati. Naj bo zrak okrog vas temen, naj harno in vsa narava veselja prazna, vas duh bo vendar pravo veselje vžival, ko bote v vsih rečéh iskali modrost mogočnost in dobrotljivost svojega Stvarnika. Naj bo vaša pamet še tako kratka, najdli bote vendar dovolj kar bo veselilo vaše počutke, vaš um in vaso vmišljavo. Ne bo vam treba radosti iskati v hrupečih društvih, ali igrah, ali pri plesu, temuč v svojih samotnih so- ) pri bah 5 ali vsred svojih otrok, prijatlov in domaćih bote vsak dan našli novo in pravo veselje l §. 2. Gore. Gore Norika so bile: Alpes noricae no 3 pogorje, ktero se od retskih planin ali , m m. a • • X » t « « Vf riške planine od izvira Drave, v severu Mare Austrio in Stirsko ločé do cetinske gore vleče. Dalje Alpes venetae planine venetske 4), in alpes carnicae y kranske - planine, pogorje, ktero se v severu od Verone v po dobi locena kraj Benečanskega, Turolskega in Koro ške Hi^H^BiM^^^^H^^^^H ga skoz Kransko do Istrie razteguje, kjer je ze zlo znižano, in se julske planine alpes julicae, veli G). Te gore locijo gornjo Italio in Panonio od Norika. * (Dalje sledi). Smešnice R Neka mlada groňoja je imela posebno ve Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak Posvećenje. Precastitemu visokoucenemu gospodu Dr. Pavlu Jožefu Šafaříku, vitezu reda Francisko-Johefovega, clenu c. k. akademije zna nosti in vec učenih drustev v Austrii in v inih dekelah, moj stru starinoznanstva slavenskega, v znamnje nar globlejega poštovanja. Vam, blagorodni gospodi posvećujem sledeci spis o Noriku in Noreji. ker A7i me prijazno obujate k trudapolnemu delu. Visokouceni Nemec Jakob Grimm je že pred vec leti iz- selje ljudém botra ali kuma biti. Ljudje pa so jo tudi radi prosili za botrico, ker je obilo obdarovala vsacega Z otrokom ni sicer šla v cerkev h kerstu, bila je zadovoljna, da se je zapisalo le ime njeno v kerstne bukve. Vendar pa je imela navado obiskovati otročnico in keršenika cez 4 ali 5 tednov po kerstu, in jima prine-sti še kakošno darilice. V tistem kraji, kjer je živela grofinja, je živei čevljar z ženo in petero otrok; naj mlajši de- tudi ubog ček je bil 3 leta star. Kaj se zgodi? Zima nastopi z vsim tištim strahom, ki ubogim ljudém glavo beli še dolgo dolgo pred začetkom in z britkostjo napaja serce. Naš čevljar stojí zra ven svoje žalostné žene in s solznim ocesom gleda na igro snez govoril iskreno željo, da bi Vi, preslavni gospod ! spisali kritično mitologio slavensko, ker Vi ste edini sposobni mož za takošno nih mačkov, ki naletavajo se na okna revne bajtice. delo. Vendar važnišc delà so Vas prečile takošnega delà se lo- Dnarjev ni, da bi si kupila derv za peč ali obutal in titi, in Zdaj, ker so po toliko trudapolnih slovstvenih delih in ,jubi kruhek preskerbela za prazne želodce. Dolgo veći starosti vase telesne moci ze gotovo precei oslabele, se ,», . . , , . , , , . ». . težko nadjati smerno iz Vašega slovecega peresa takošnega delà. mole. in tahta .n tohta, kako da bi 81 pomagal, kar Ali Vi ipak sodelujete na takošnem početju , ker Vas oštroumni se hipoma kakor vès prerojen vesel oberne k zeni duh blagovoljno presojuje gradivo , ktero mlajši slavenski spiso-vatelji nanašajo. Ako v teli ćlancih bodete našli kakošno dobro zerno in ga zalili s Svojim blagim dopadajenjem, verujte mi bode obrodilo stoverstni sad. Bog Vas živi še mnogaja let! ? da i or & „isuvtu uupi», pomagano nam bol Ves kaj rofioji grem, in jo bom prosil za botroa. rekoč: „Dobro došlo k SVOJI, Katra „Za božjo voljo! al si nor? 9 Sej nimamo koga kerstiti, Predgovor bravcem „Novic". Ta spis sem namenil přeje posebno natisniti dati, ali, ker sem castitim čitateljem „Novic" obij ubil naznanjati še skoz letošnji tečaj iz svojega rokopisa nekoliko sostavkov, izpolnujem Ptolomej II. 1. 18. VIII. 6.. Plinij XXI. 7. 20., Zo Sext Ruf. Breviar. rom. imper, cap; VU, s im IV . 35. Notitiae imperii occid. p. 7. 4) Ammian. Marceli. XX.X. 15. liiacon. II. 13. 3 Strabon. IV. s) Plinij. III. 33. 6 ) Paul komu pa bo botra?" „Vém, vém, ljuba moja! da ni mava deteta za kerst, pa bi ga znala imeti, in grofinji Ker se tedaj ima po gori omenjeni délit slovenske strani sekovske kofij bo tako dobra gospa, da obdaruje stariše, da si ravno P zgoditi vsem stranem že zdavnej zaželjeni as navdaja veselo upa ne gre z detetom v cerkev. Sila kola lomi" 5 Žena ga svari na vso moć, da to bi ne bilo po nje gnalo da to, kar se je že večkrat začelo, pa nikdar do > se bode doveršilo sedaj, ko je slavna vlada do pomaga me steno, da je greh goljufati itd. ; al vse ne on gré h grofinji in jo prosi za botro, přejme botrinsino ? dělila cerkvi, kar cerkvi gré, tedaj bode tudi ona dala kar ljudstvo od nje želí iskreoo. 9 godli, přiteče domii in vesel, kakor da bi mu jo angelci Čez 4 tedne po tem zagledata nekega dne čevljar in ona milostljivo grofinjo na ravnost proti nju bajti hiteti. kaj je Dioecesanus seccoviensis laicus 103 Iz Štajerskega a K dop Haložanov v Bog nebeski! Mertvaški strah ju napade listu 1. „Novic4' imam dostaviti, ker sem nekaj 1 • • • v « « « * v 9 storiti? AI oče čevljar, zvita buca, jo mahoma zadene casa med njimi živel, sledeče Mati Katra se mora vleči neutegoma v posteljo nega Jurcka pa stlačí v zibelko ter ga pokrij trilet- Oce Halože so troj gornje, srednje in spodnj čevljar se vsede na stol bij kar more in popeva: z Koliko vec se razprostirajo hribi od zapada proti izhodu, toliko se tudi vina boljsajo. Nar boljše vino je zato na • V ^ a ja j doni. f ajaj hoj hoj hoj sinek moj a da po bajtici v doljnih Halozah. Kupci ga čislajo veliko 9 In tako se serčno pričakuje grofinj Gospá pride ker se nagloma poštari. Haložani se v več rečéh raz ločijo od svojih sosedov Dravskih polj > Bice, in se prijazno bolj jednaki stopi k postelji domišljene otroč- go v svojih šegah bližnjim Horvatom Zagorcom. Prekli- , zaple- pogovarja ž njo, gré potem tudi k njajo posebno radi, v vsak govor, tudi prijazni zibelki in se ne more prečuditi viditi otroka stirih tednov iiiwvmi ju du uv ««v« v |fi VVWUIW ' — ------- tajo SVOj „Bo^ iiv i(/i uaiiinj . — ivu t jçAin uaugiiQ ^ je tako zalega in močnega. „Kako je pa imé temu fan- njih narečje čistejše od drugih Slovencov, pa bolj se se te ferdamaj Kar jezik zadene je tiču?" pobara očeta posmehovaj Pobič nadjavljiv, kak krajcarcek dobiti, se mahoma besedo stavko v locijo v izrekovanji besed. Govorij naglo 5 samo zadno vzdigne v zibeli in se zakremži rekoč : „Jarce mi je ime p r a v dolgo zavijajo, kar se zlo smesno zdí takim, kteri niso privajeni tacega izgovarjanja. Ven Vse drug si zamorejo misliti dragi bravci sami. dar Haložan svoj jezik hvali in pravi On in ona padeta na kolena pred gospó inji razodeneta gladko teče, kakor bi s hobličem reza!" 55 N jezik tako tici ? k svoje goljufive. Grofioja oziraje se po revni baj vidi zares revšino silno, ju pokrega enmalo in se obdaruje Po „ili. katli. Volksk Halozani so vsi mlinarji, ker v vsaki hisi imajo # po svoji potrebi in premoženji enega, dva ali cio tri mline (žermle), kjer že rano pred zarjo posli melejo. Novičar iz austrianskih krajev Oni melejo in spijo ob enem Kj ni poslov, opravlja gospodar ali gospodinja to zlo težavno delo, ker zavoljo % ~ 5 Stajerskega na novega leta dan. (Konec) Vi soka vlada je predlog dotičnima namestništvoma ko- če V 9 m in jerskemu poslala naj razodeneta svoje mnenje. Koroško je predlog s čednim in modrim pomanjkanja žita si prizadevajo porabiti vsako zernice. Kaj se spéci dá iz take moke, ni uganiti těžko kruha malo, pa toliko več pridelajo vina. Znano je, da so v Haložah skoro vsako leto gorice zlo rodne, ako uvodom spremilo in potřebnost vredjenja spoznalo pa je gradsko storilo, ne vémo; nadjamo se, Kaj da bo jih le zima ne vzame; toča redko te lepe griče pomlati 9 zato je pravlica: „Da nima (toča) s čem brodovine (cez pustivši vse netemeljite domislije, le reklo > p otreb 9 kar V « ljenje kersa nsk terja kar živa Naloga Dravo) platit '.U Zemlj v nogradih je skoro sam lapor ki le po malem ra?e, Haložan cerkve je sveta in njena sedanja delavnost ne obstojí več v tem narodom jemati bitnosti narodnega življenja, ampak v narode pozlahnovati po keršanskem nauku in keršanskem življenju. Ako pa hoče to doseći, je treba naravnih pri-pomočkov se posluževati, ne pa napčnih, kteri jo odvra-čujejo od svetega cilja. Tudi naša visoka vlada ima zdaj in malopeska. Trave, ne terpí v gorici, kakor je slaba navada v nekterih kra- jih Slovenskih goric, kjer so tudi senožeti. Kadar je Toto vina, pravi Haložan 55 dobra letina in prirase veliko sem jaz pripuval (přidělal)"; kadar ga pa je malo in slabo > reče: „Kakor je Bog dal u Imajo tudi navado, da se v kletih za sode skri drugi cilj pred očmi, kakor pa le narode druzih jezikov učiti nemški. Skusila si je zadosti in prepričala se, da je koristniše svoje podložnike na narodni podlagi izo-braževati, kakor pa jih spreobračati v polutane, iz kterih družtvo priraša cerkvi in deržavi škodljivo. Od raj-nega cesarja Jožefa II. eèm imamo po slavenskih zem-Ijah dosti nemških ljudskih sol; do nar novejšega časa se je učilo oštro po tišti osnovi, vendar ni se dosegla vajo » iln eden druzega sprašujejo, na primer (Mihael) še me vidiš Vidim, še te vidim 9 y Halca odgo- vori prašan, „pa Bog daj, da bi te drugo leto se manj vidil" S tem želi, da bi priraslo prihodnj Ker so Haložani po svoji legi od drugih loceni tudi nar raji med eabo zakone sklepajo; odtod pride da je veliko veliko rodovin, ki imajo jednake priimena Nar obširnejša je roiovina „Petrovičev". Hitro bi rekel, « V 9 f potrebna stopnja ljudst omike N učba jezikov ) ampak ucba in vadba svete vere in druzih ljudstvu potrebnih naukov je povsod v ljudskih šolah podlaga na-rodovega izobraženja, delà dobre, zveste in pokorne podložnike, izrejuje deržavi verlo , omikano družtvo. To da se skoro vsaka druga hiša tako zove. Ptujic se mora njih dobro obnašati, sicer mu hitro zakrožijo: „Prek a pri ž njim (čez Dravo) Da so pri Haložanih nektere napake domá spozna sedanja visoka vlada dobro in že sole poslednjega časa. Duhovniki in školniki na slovenskem god niso, stori obilnost vina se osnujejo prodati nemorejo ; tudi je to vzrok posebno 9 ako , ki druga hitro da pri njih poglavita ploh na drugi podlagi, kakor so bile osnovane do božja služba zarano opravlja. Zjutrej se jih pa veliko , ki potlej v svoje gorice grejo in tam včasi do snide mnogim ííStajarskem pa tudi pod nemškimi škofi vkljub neprijaznoetim niso zanemarili svojega važnega pokliča biti ljudstvu učeniki v njegovem jeziku. S polnim zau- bodno bi rekel terde teme praznijo kupico za kupico. Sploh pa so Haložani dobrovoljno, naravno, in, slo > pokvarjeno ljudstvo 5 ktere panjem na vsegamogocne do svete cerkve Boga, z iskreno pokoršin se dalo z dobrim nepremaklj zvestostjo do milostive- Radi poslusaj ga cesarja bodo oni zmiraj jezik slovenski ljubili, izobraževali in po njem narod slovenski, kterega uci telji so, da bode v svoji efêri srečen za čas in věčnost aspehom veliko dobrega vsaditi koristne nauke; pa kakor se ondi v hribih le malo v ti reci opraviti dá, tako tudi tù. Ní lepe y okinčane cerkve porajtajo veliko in v ta namen ob ter «•atvi veliko mošta darujejo; svoje duhovnike visoko čí is slajo io posebno sedajni cas se bahaj > imamo se 4 žive tehante" rekoć: „Mi znanilu izhaja letos v našem cesarstvu 72 politiških, 18$ pa iiepolitiskih ča sni kov. — Povsod je bila letos de- V J 4 J **w Toliko od Haložanov. Še več bi se povedati dalo, sihmal huda zima; celo na južnem Laškem je mraz ve pa naj je to zadosti v 9 Veronezi so bili kaj veseli, da so spet enkrat vi 1% Goriškega. Naša kmetijska družba je po i i ^■■■■■■■■■B dili sneg in da je obležal ene ure. Sliši se, da bi navadi tudi letos dala pratiko v laškem jeziku n Calen- 86 utěsnila zeleznica med L j u b 1 ja n o i n T e rs t o m dario" na svetio. Najdemo v nji lepe podacne sostavke o poljodelstvu za celoleto, o odpreti konec te«:a leta (?) V Galicii je pre bolezni grojzdja, krompirja teklo leto bilo 338 žganjarij; Poljcem je „vodka" draga itd. Posebno pa nam dopade popis vpeljanja předka Car rusovski je daroval mnogim reje sadnih drevés, murb in svil orej e v B staroverskim cer-kvam Karloviske škofije veliko bogoslovskih bukev iu in C Prebravši ta popis se prepriča vsakdo cerkvene oprave n Cernogore pregnana P e t e r P e lahko, da murvarstvo in sviloreja se dobro splačuje tudi tro vic (stric knezov) in serdár Perovič Kuza sta v bolj h in vam tedaj ljube „Nov Na severni dovitnih krajih. Pošljem nekoliko okrajšani popis. prišla te dní v Terst. Iz Kartu ma se je zvedilo, strani Goriskega okroga lezí Bovec, čez 1000 čevljev nad morjem. Bovško dolino ali bolje da vertnar Hruška, ki se je na cesarske stroške leta 1850 pridružil afrikanskim misionarjem, je ondi tako hudo zbolel, da pred ko ne bo umerl. — Poslednji pa- rečeno Bovški kotel obdajajo stermi in veličanski hribi, pezevi ogovor omeni le ob krátkém cerkvenega raz kakor k h (Rombon) 6970 Polo vnik 5244 pertja na Badenskem; sv. oce obzalujejo, da vlada Mangart 8500 in Trigl čez 9000 cevljev visoki kteri so pokriti vsako leto nar manj skoz 5 mescov z belim snenom Pred 60 leti so imeli v Bo dane obljube ni spoloila in pravde ni predložila pred-stolu njegovimu in da ne jenja ali v dnarjih ali z zapo- cerkvenega samo 2 rom kaznovati duhovnov, ki se zve&to deržé ali 3 verte za sadue drevésa. Leta 1830 je pa sedajni c. k. svetovavec deželne sodnije v Gorici gosp. Ferdi pokliča, parobrod iz Poslednje novice , ki jih je prinesel Lloydov ne dajo veliko upanja, da bi Carigrada, nand Huber napravil sadiše jabelk in hrušk, kïmor tu r s k o-r uso vska razpertija se resila z lepo je pmani drevesca žlahnega plemena přesadil iz Celovca. Spod-badal je vseskozi svoje rojake, in sadjoreja se je pomnožila tako, da zdaj ima gosp. Anton Ka us v Cersoči že čez 1000 sadnih dreveaic zasajenih. Leta 1833 je pohvaljeni g. Huber prinesel tudi nekoliko mur v iz Gorice, in tako lepo obudil tudi murvorejo. Nekteri posestniki so se podpisali in nekoliko i ker rusovski car bo tezko dovolil, kar terjajo Turki, nam rec : 1) da rusovska armada zapustí knezije o naj kraj-šem času, 2) da se poterdijo vse med Rusijo in Tur-čijo obstoječe pogodbe, 3) turska vlada se zaveže p r o ti zed i njenim 4 vladam, da bo ukazala: naj se vse kristjanom zagotovljene pravice spolnujejo zve-sto (od gerške cerkve ni nobene posebne besede), doarja zložili po nasvetu g. Iluberja, ki jím je potem vojska naj se ustavi berž ko rusovska vlada poterdi dobre murvine drevesca iz Ajela pri Vogleju pošiljal in te predloge, 5) kako naj se mir sklene 5 se ima izgo leta 1839 je bilo zasajenih že 6750 murv po nasvetu voriti v posebnem shoda. Scer je začelo zlo vreti v in vodilu gosp. Antona Huberja , brata imenovanega gosp. Carigradu, ko je ljudstvo slisalo , da se če sultan Pervi pridelk svile je imel tr » svetovavca. ber leta 1845, ter je přiděláno svilo prodal za 50 Anton Hu- vdati miru , je 21. dec. 2500 softov fučencovj začelo tako da ^^^m > m^M mmmm m To je bil okolici celi lepi izgled, in mnogi so se prebu-dili po njem. Zapunski svetovavec g. Miha Černota razsajati po mestu, proklinjati ministre itd., je bilo treba s topovi postrašiti nepokojneže, kterih so 400 zaperli. Ko se je miroljubi velki vezir Rešid- je tedaj leta 1847 100 murb na gmajui Hribovelski in na paša prepričal, da vojskoželjnemu vikšemu poveljniku Rihterci nanadil, in za listje teh drevés je županija sku- armade (seraskier ju) noče sultan slovesa dati, je hotel odstopiti on, al sultan tudi njegovega odstopa ni Angležka pila leta 1852 že 6 il. 40 kr. Leta 1852 je přidělal or © Ant. Huber 60 funtov, dovolil. Tako stojé řečí sadaj v Carigradu. g. Ferd. Ka u s pa 106 funtov kokonov, in oba sta in francozka vlada ste dale oblast svojim barkam odri funt po 1 prodala. 6 kr., skupej za 182 36 kr. v Vidmu niti v černo morje, kar se pa dosihmal se ni zgodilo Sliši se. da ste rusovska in turška vlada 18. dec. v Akoravno je letosnje leto bilo zlo deževno spomladi HBppi) H Petrogradu skleoile zvezo za brambo in upor Bogati je přidělal g. Huber vendar 30 jb pi luuiui li u u u i » giiuui «v/ , g. iv u u o f n i «- B" ' — ---*---v.^--J ~ j ----------* vanja Tomaž 23, Černota Miha 10, Musina dnarja posoditi, ako jim zastavi sv. zemljo Palestino. ug^VYUir npuiiiftaui^ * ---------- — ---- -------------------r o Ka us 54, Kra- tergovci Rotšildi (judje) so nek obljubili sultanu Gašpar 12, Mihelič Anton 16, in Mlekuš To . n>« maž 8 funtov 5 skupej tedaj 153 funtov. Popravek Tolikšen pridelk, posebno v letosnjem za svilorejo neugodnern letu, je nar gotoviši dokaz dobrega izida m napredovanja murvarstva in sviloreje v okolici Bovški. Da bi se pač Slovenci tudi drufod te koristne reje poprijeli! Naj jim bodo Bovčani lep izgled, kako „iz malega rase veliko" in iz velicega zmiraj večje! Z ve- V eeljem slišimo tudi iz Krajnskega in Stajarskega kako ondi napreduje murvarntvo in sviloreja, posestnikom v dobiček, celernu narodu v slavo in blagostanje. Bog daj srečo! V 1. listu na 1. strani v 2. versti odspod namest pope vajo beri popevaje. Na 3. strani 1. polovine v 22. versti iu 2. polovini v 12. versti od zgor se je po predstavku predloga pod namesto po pogrešekvrinul: namest vojvodu štajerskem beri vojvodom štajerskitn, in namest nadvojvodu austrian skem in vojvodu štajerskem beri nadvojvodom austrian skim in vojvodom štajerskim. Stan kursa na Duu Obligacije deržavnega dolga Novičar iz mnogih krajev 5 V '0 93 V8 fl. r> 81 V2 n 4 V) 73 7s 55 3 57 55 2 % 47 • 55 1854 Esterhaz. srećke po 40 fl. » 20„ « 20 „ 5,S ™ » 77 fl Windisgrac Waldštein. r> n 9 Presvitli cesar, ki je 2. dan t. m. přišel iz Monak ova nazaj, je iz svoje dnarnice daroval andasnjim Na taksah za o proštenje od vo- 0blig.5% od leta 1851 Bi Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 90 55 55 2« „ O77/ ** /8 r> Keglevićeve „ „ 10 „ 10 V8 „ Cesarski cekini......5 fl. 27 Napoleondor (20 frankov) . 9 fl. 6 Suverendor.......15fl. 53 Zajemi od leta 1834 227 '/, 2 55 ubogim 4000 n 57 1839 132 Nadavk (agio) srebra ^ na 100 fl. 16% fl ■A jaške«:» ntanu se je po čelem cesarstvu nabralo v letu 1852 2 miliona in 191.500 fl. — Po poštnem na- Lotei V Terstu 4 ine srećke : 1854: 27. 37. G2. 43. 51 Prihodnje sreckanj v Ter bo 18 1854 Odgovorili vrednik Ih Janez Bleiweis Natiskar in zaluzuik : Jozef Blasnik