PODLISTEK. Zadnja ura v Pompejih. Bilo je dne 24. avgusta 1. 79. po Kristusovem rojstvu, Cvetoci vrtovi v bajni Kampaniji na podnožju Vezuva so žareli v ljuti pripeki, ptičice so ljubko prepevale na bujnili poinarančnili vejah. Meščani iz Pompeja so vrveli po ulicahi in zdelo se je, da se prav nič ne zmenijo za neznosno pripeko. Bil je sveSan dan. Kaj P'ufecij je priredil v svoji hiši gladijatorske, igre, kjer je moralo izgubiti življenje tisoč sužnjev za pusto naslado razuzdanih Rimljanov. Po neki ulici sta se šetala dva mladeniča, oblečena v belo togo, ki je bila obšita s širokim škrlaiastim robom. Njun učitelj je bil odet v surovo haljo ter je nosil v roki pisali in ploščico s pergamentom. Pod vratom je imel železea obroC, na katerem je sta- 10 napisano: ,,Suženj Kaja Fulecija Panse." Mlajši učenec Celso spregovori: ,,Odkod ti, dragi Teofil, veS, za te mnoge skrivne stvari? Kaj si bil prej, preden te je kupil moj o6e :za 800 sestercev?" Teolil odgovori: ,,Bil sem svoboden mož, po rodu Grk." • Licinij vpraša otroCje: 4,Kaj vaši bogovi ne morejo vas ubraniti pred sužnostjo?" Teofil se razvname: ,,Dragi Licinij, prosim te, ne govori neumnosti, 11 dobro veš, da mi kristjani verujcmo samo v enega Boga. No, sedaj pa prihaja somkaj vajin oče, pripo^vedujta mi rajSe o 6em drugem!" Mali se ni hotel pomiriti, pa jo Celso dal]e raaadadaJ: ,,V spisih. modrijanov stoji, da je samo en Bog in ne več bogov, kakor verujemo mi." Učitelj Teofil potrdi. ,,Hvala ti, dragiCelso, imašpopolnoma prav!'..." V tera razgovoru so dospeli do dolge, četveronadstropne palače, koje vhod sta krasila dyia korintska stolpa s fino izrezanima glavama. Pri vstopu v palafio sta derjka pazila, da sta čvrsto stopila s petttmi na prag, dočim se Teolil ni najmanje zmenil za ta predsodek. Licinij je pristavil: ,,,Teofil, ti nisi krepko stopil s petami na prag pajače, glej, da se ti danes ne zgodi kaj usodnega." Teolil se je sladko nasmejal na to naivno opomb'o. KonBno so stopili v razkošen, z mozaik.om okrašen hodnik. Papiga je zakričala: ,,Salveu (Pozdravljen), globoko sta se priklonila dvema domacima bogovoma, ki sta stala pri vhodu na podstavku, dva sužnja sta jih spremila v sobe. Teofil je odšel takoj v knjižnico, odloživši ondi pergament, je vzel omot, v kajterera so bile Homerjeve pesmi, in odšel je na vrt, da se naslaja pod lavorjevira drevesom nad verzi z večno slavo ovenSanega starca Homerja. Tako se je zatopil v sladko pesniško motrivanje, da pi Cul sužnja, ki ga jo klical na yes glas. Nazadnjo je stopil k njemu suženj in ga prijel za ramo: ,,Najb'oljŠe je biti dandapes za uSitelja, 'ta; se more zatopiti v čitanje, pa se ne briga za nobeno resno delo in dolžnost. SpoŠtovan je poklic učitelja, v resnici te zavidajn!" Teofil reče: ,,In kdo rae kliče?" Suženj odvrne: ,,Stirikrat sem te klical, in nisi se mi odzval. Kaj Fufecij te klifce. Pojdi takoj!" Teofil jo vstal in odšel v, sobo. Kaj Fufecij se je leno pretegal na počivalniku iz rdečega žameta pri trinožni mramorni mizi, okrog katere sta sedela njegova sina Celso in Licinij. Kaj Fufecij je bil velik oboževatelj Epikura, pa se je slepo držal pjegovega nagela: ,,Vživaj vse slasti tega sveta, da si ne boS nifiesar pritrgal!" Za znanost in umetnost se ni dosti brigal, samo slast po telesnem vži^anju je prevzela um in srce tega mehkužnega Rimljana. Njegove razkošne gostije so bile na glasu v Pompejih. V istem času je bilo znano, da je dal kuharju izpnliti jezik, da ne bi bil pred svojim gospodarjem pokusil jedi. Pri mizi je moral imeti suženj železno masko, da ne bi bil s sv^im suženjskim dihom okužil jedi. Pri gostiji je bilo vedno dovolj plesalk, tudi borilcev ni manjkalo, ki so se morali med lukulsko pojedipo med sebojboriti, dokler niso poškropili tal s svojo rdečo, servilno krvjo. Teofil je hotel stopiti h gospodarju, a ta mu je dal znamenje, naj ostane na svojem mestu. Prezirljivo ga je pogledal, kakor bi mu hotel refii:. ,,Ddstopi od mene, ti nefiisti stvor; jaz sem ponosen Rimljan, a ti suženj, slabši od živipe!" Teofil je otrpnil, čakajoč pri vratih na ostro iajavo svojega gospodarja: ,.Suženj," zaSkriplje Kaj z zobmi, ,,Bemu vodiS mojo deco po mestu, da se parita v neznosni vročini. Kaj pa blebetaš ž njima cel dan?" Teofil odvrne trepetaje: ,,Gospod, delam to, kar mi ti zapovedujeŠ." Gospodar nadaljuje ostreu?. ,,,Vem dobro, da uriiš moja otroka ftitati in pisati, zato sem te tudi kupil. A ftujem tudi, da kvasiS Celsu 0 nekem Bogu, katerega mi ne poznamo, ip ga tudi mi Rimljani nikdar ne bomo. Ti molCiš na to? Dalje ne muiČi ju z Ezoponovimi basnimi, s pesnimi slepega Homerja in Santovega Tirteja, Cemu obtežuješ spomin s temi budalostmi ? Dovolj je, *da se 6eznarnita s pastirskimi pesmimi Virgila^ z Ovidom in zkw- (imi nauki božanskega Epikurja. Hočem, da bodeta vsalc dan pri moji mizi, da j,u sam poučujem o pravi modrosti. Co ju priSneš učiti po mojih nacelih, ie čaka kmalu svoboda. Idi!" Teofil odsrovori: ,,Zlata je svoboda, katero cenim nad vse, avendar je ne sprejmem za ceno, za katero mi jo nudiš." Gospodar se raziezi, ,,Kaj, ti hočeš meni kljuboviati!" Teolil nadaljuje: ,,Jaz ljubim tvoja sinova, in ne morein na noben način dopustiti, da se ky,arita tvoja otroka z nečistuni in gnusnimi nauki Epikura." Kaj Fufecij zroji. ,,Kaj ne delam prav?" Teofil se zdrzne. ,,Ne delaS prav ..." Gospodar prebledi ko zid in zagrmi: ,,Suženj, ti si upaš, meni ugovarjati?" In potegnil je bodalo, da bi zabodel Tieoiila> Srečno se mui je umaknil in pri tem je prevrnil vr6 vina, ki se je razlilo po mramornih tleji.. Oba degka sta padla na kolena pred očeta, proseft, da jima ne umori ufeitelja: ,,Oh, ljubezrijivi o5e, prizanesi dobremu učitelju, midv;a ga tako ljubiva, milost, milost!" O5e zarohni: ,,,Odstopita od mene. Ta nifivrednež vaju je,.pomehkužil, odgojil vaju je za ženske, a ne za bodoče riraske državljane. AFjaz hofiem drugače z vama. Kri morata videti, cele potoke suženjske krvi!" ,,Sužnji, ali ste poklicali gladijatorje, da so takoj tu?a Defika sta prosila: ,,Dragi oče, dovoli nama iti vsaj na vrt, da ne bova videla groznega prizora!" O6e odloCno odvme:! ,•; , ,,Ne, ne, vidva ostaneta tu, 6im preje se morata privaditi BloveŠki krvi, kakor se je že davno navadil vajin oče, Kaj Fufecij. Kaj je meni za takega piškavega ufiitelja, sto drugih morem dobiti." Nato je pristopil Teofil bližje in dejal je dostojanstveno: ,,Kaj Fufecij, ne tako, ker ne uideS ostri božji k,azni!" Kaf Fufecij za&kriplje z zobmi: ,,MolSi pes, kaj se naj bojim boga, ki ga je križal rimski namestnik, in ki je bil suženj kot ti? Sedaj izpijeŠ na Čast božanstvenemu 'Jupitru vrč vina, da pripoznaS, da je 7upiter najvefiji in naimogognejši izmed vseh bogov. ,,Alo, sužnji, napolnite vrč, da ga Teofil Bim preje izprazni!" Teolil s prezirom odrine vrS, rekoč: ,,Kristjan sem, priznavam samo enega Boga. Samo temu se klanjam, kakor se ti klapjaš svojim poganskim malikom." Dy;a gladijatorja stopita v sobo. Sinova Kaja Fuleoila sta hotela oditi. Ofie jui je zadržal, ,,Le fiakajta, sokola moja, hofieta biti bojefie žene, sedaj bodeta imela priliko, videti, kako teče ljudska kri! ,,Sužnji! Privežite Teolila za steber, da se bode kopal v lastni krvi, Eden mefievalec naj stopi paprej, a druga dva naj ga moCno držita, da se ne more gaAiti." Gladijatorji so takoj izvršili povelje svojega grozovitega gospoda. NajmoČnejŠemu zapove Kaj Fulecij, da seka ubogega Teofila z ostrim mofiem na tanke kosoe, a zelo po^asii . Trpefii je zastokal: JMe prelivaj, gospod, nedolžne krvil* Kaj Fuleoij zarohni: ,,Pokažem ti, k.do je gospodar tvojega podlep;;; telesa, tvoje živalske duie!" Gladijatorji so sekali mufiencu s telesa kosce udov, odpirali so mu rano za rano. Vroča kri je tekla na mramornata tla. Trpeči Teolil se je zvijal kot 5rv od grozpih boleSin in se tako ustavljal, da so se 6udili gladijatorji, ki so bili naivajeni mu6iti brez usmiljenja ljudi. Celso je omedlel, Licinij je trepetal po celem lelesu, samo Kaj Fufecij se je satansko naslajal. Kaj pa je bilo krutemu Rimljanu za fjloveško življenje? Z,a njega je bil suženj slabši od živali. Tako je na primer dal cesar Domicijan pribiti sužnja na križ, ker mu ni dobro pripravil merjasca. Cesar Avgust je dal obesiti sužnja, ker mu je ukradel nekega ptiča, in neki Rimljan je dal peči živega sužn}a, ker mu ni dobro pripravil pefienke. Samo krščanstvo se je v resnici potegnilo za uboge suižnje, zlati žarki bratovslce krščanske ljubezni so prodrli v temo groznega suženjstva. Teofil zastoka: ,,Le hitro, hitro sekaj!" Kaj Fufecij zavpije: ,,Ti pes, ti mi hočeš skrajšati vžitek? — — _ Naenkrat pridrvi v sobo tropa sužnjev. Njihov krik je zadu&il bolno stokanje trpeeega mu6epca. Kaj Fufecij zarohni nad njimi: ,,Kaj ste pri&li semkaj, živina, zmetati vas boui dal psoml" A ti so vpili vedno glasneje: ,,Naša zadnja ura je prišla!" Od vseh strani je bilo Čuti grozno gromepje in divjal je potres. pVgzuv se je razjezil in bljuje na nas kamenje in Živ pepel. Ni je reSitvel Zivi bomo pokopani!" (Koneo prih.)