Poštnina plačana t gotovini
Posamezna številka 8 din
Dolenjski list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
LETO ITT. - Štev, 3i.
NOVO MESTO, 1. AVGUSTA 1^2
ČETRTLETNA NAROČNINA HK> DIN
IZHAJA VSAK P KI K h
Dolenjsko pozdravijo svojo narodna heroja
J02E BORŠTNAR
Rojen je bil 8. novembra 1915 pri Sv. Križu nad Litijo. Skončal je gimnazijo, en semester prava in dvoletno železničarsko prometno šolo. Pred vojno je bil železniški prometnik.
Tovariš Borštnar je eden onih partizanskih kadrov, na katerih je ležala največja teža in odgovornost našega narodnoosvobodilnega boja. Najprej je delal leta 1941 in v prvi polovici 1942 kot partijski voditelj. Tu je bil organizator priprav prvih partizanskih enot. Po juniju 1942, ko je bil poslan v NOV, je ostal v vojski do osvoboditve. Bil je na najodgovornejših političnih in vo-
Od tedna do tedna
Zadnjič so nas dogodki v Egiptu prehiteli, tako da je bil položaj, ko ste dobili naš list v roke, Že drugačen, kot pa smo ga v tedenskem pregledu opisali. General Nagib bej je namreč izvedel državni udar in predsednik vlade je spet postal Ali Mahor paša, ki so ga iz pogostih egiptovskih vladnih kriz gotovo že spominjamo. Brž za tem pa se je odpovedal — verjetno ne prav prostovoljno — prestolu kralj Faruk v korist sedemletnega sina, kar pomeni, da bo vladal namestniški svet. V tega so imenovali tudi uglednega člana vafdistične stranke, ki je v Egiptu spet dobila, kakor v času zaostritve spora z Veliko Britonijo, precejšen i'pliu. Soj je tudi vodja te stranke, Nahas paa, že pripotoval v Kairo, se takoj sestal s predsednikom Maher pašo, in že napovedujejo, da se bo v kratkem sestal egiptovski parlament, ki so ga razpustili, ko so bili vafdisti potisnjeni v ozadje.
Kaj pomenijo vsi ti dogodki? V Kairu jih možje, ki so prišli na oblast, tolmačijo predvsem z urejevanjem notranjih razmer. General Nagib govori o čiščenju starih korumpiranih oficirskih krogov, razsipniškega dvora in podkupljivega administrativnega aparata.. V Ijondonu pa gledajo Nagibovo cUcetjo kot začetek vojaške diktature Prav rožnatih izgledov seveda ni, da bi med Londonom in Kairom kdo ve kako pospešili zadnji preobrati pogajanja, čeprav se je britanski poslanik v Kairu zadnje dni sestal s predsednikom Maher pašo. Vse bolj pa zlasti v Avgliji, pa tudi v Rusiji, ki je ni mogoče podcenjevati v zvezi z dogodki na Bližnjem vzhodu, kažejo s prstom na ameriški vpliv. Pravijo, da je ZDA največ do tega. da bi čim prej prišlo do pogodbe v obrambi Bližnjega in Srednjega vzhoda.
O povečanem ameriškem vplivu je mogoče marsikaj zvedeti tudi iz Perzije. Mosadik se je zdaj ponovno spet utrdil, napovedal široke reforme in zlasti čimprejšnja izkoriščanja petrolejske industrije. Perzijski parlament je v celoti podprl vladni program, ker verjetno najbolj vneto pričakuje*, kakšne namene ima Mosadik s petrolejem, da bi ga spet spravil na tržišče. Hkrati pa že prihajajo vesti, da so nekatere ameriške trgovske družbe že v zvezi s perzijsko vlado. Churchill je sicer izjavil, da se Anglija ne bo odpovedala perzijskemu petroleju, toda po odločitvi haaškega sodišča je Mosadik — kot kaže. — precej bolj samozavesten, saj je že poslal tajniku perzijske petrolejske družbe v Washington, kar zna precej zmešati štrene londonskim načrtom.
Vsa ta ameriška ofenziva — flko jo lahko tako imenujemo — pade v začetek predvolilne kampanje za novembrske predsedniške volitve. V zadnjem tednu se je kandidatu republikanske stranke Eisenhowerjn pridružil še demokratski kandidat Stevenson. Truma-nov vpliv je torej dokončno le zmagal, saj vemo, da je prav on najbolj podpiral Stevevsona, ki je končno zmagal,, čeprav je imel pri prvih glasovanjih na kongresu v Chicagu več izgledov blok kandidatov Harrimana in Ke-fauverja. Do končnega boja za predsedniško mesto v ZDA bo vendarle preteklo še nekaj časa in med tem bo laže oceniti, na katero stran bo padla odločitev — na Stevensonovo aH Eisen-howerjevo.
Evropsko politično pozorišče je vre-eej utihnilo, niti z nemškim vprašanjem si ne delajo preveč preglavic. Komin-formovski izpadi na naših mejah, zdaj pa tudi na grških, seveda ne poznajo počitnic in tudi italijanski iredentizem ne bi rad zapravil kake prilike, ki mu jo v Trstu nudijo londonski sklepi. Nekaj svojih zastopnikov so v Trstu že ustoličili, druge pa bodo postopoma in po čim »skrbnejšem-« izboru še postavili, da bi se z novimi močmi vrgli na zatiranje Trsta in zlasti Slovencev v njem. Pred svetom, bi sicer radi prikrili svoje podle načrte, toda nam nič ne pomagajo zahrbtne izjave, kakršno je n. pr. dal De Gasperi o nekakšnem zbližanju z Jugoslavijo. Maršal Tito mu je dovolj jasno odgovoril: mi smo *t>oje že povedali, na. osnovi naših predlogov se je mogoče razgovarjati, in ako resnično želite sporazum, jih morate upoštevati.
jaških položajih. Kot tak je delal v vseh pokrajinah Slovenije. Na Dolenjskem in v B,eli krajini se je udeležil vseh bojev naših enot in je odločilno prispeval k utrditvi vojaških in političnih razmer na tem ozemlju. V začetku 1944. leta je bil poslan na Štajersko, da tam po vseh uspehih XIV. divizije utrdi vojaške in politične prilike. Tovariš Borštnar je to nalogo kot komisar cone in potem kot njen poveljnik v celoti izpolnil. Politični položaj se je dalje ugodno razvijal, opravljena je bila mobilizacija, močno so se okrepile enote. Prav njegova zasluga je, da je bil izveden preokret v sistemu vodenja bojev. Začeto se je sistematično osvobajati ozemlje, iz planinskih grebenov so prišle enote v dolino itd. On je dal pobudo in tudi v kratkem času izvedel osvoboditev Savinjske doline. S tem je bilo omogočeno normalno delo vseh političnih in drugih organov za Štajersko. Te uspehe je tovariš Borštnar dosegel ne le s premišljenim poveljevanjem, ampak s tem, da je osebno sodeloval v najtežjih bojih in je pokazal vedno primer izredne osebne hrabrosti. Zato je imel velik ugled med starešinami in borci.
Zaradi vseh teb do tedaj doseženih uspehov in pokazanih rezultatov je bil poslan avgusta 1944 iz Štajerske na Primorsko za poveljnika IX. korpusa. To je bilo tedaj prav gotovo najbolj občutljivo ozemlje Slovenije in morda celo Jugoslavije. Vprašanje Trsta, možnost izkrcanja in drugo, vse to je dajalo posebno obeležje tej odgovorni in težki nalogi. Na Primorsko je prišel v času najtežjih bojev in največjih ofenziv četnikov in Nemcev. Posebno v zadnji ofenzivi, ko je bilo v akciji preko 50.000 Nemcev in četnikov, se je izkazal kot odličen poveljnik in borec. Ob proboju obroča na Vojskem nad Idrijo se je sam udeležil juriša na močno zasedene nemške postojanke. V tem jurišu je padlo okrog 20 odličnih borcev, med njimi tudi narodni heroj Stjenka-Šibelija. Kljub zapletenosti vseh enot IX. korpusa v težke boje z Nemci in četniki je uspelo štabu korpusa pravočasno preusmeriti enote za Trst. Enote IX. korpusa so prišle pravo-
časno In -so zato lahko odločilno pomagale IV. armadi v osvobodilnih bojih v Trstu in Gorici.
O njegovi hrabrosti bi lahko napisali nešteto primerov, a navajamo le enega izmed mnogih najbolj značilnih: skupno z 20 borci je jurišal po čistini na grič, kjer je bilo nad 100 Italijanor utrjenih v cerkvi. Z bombami so razbili cerkev in zasedli grič.
Vsi veliki in težki boji so zvezani 7 njegovim imenom. Tovariš Borštnar je dragocen partijski vojaški kader, ki je dokazal z vsem svojim delom in zadržanjem svojo visoko vojaško sposobnost m politično zrelost.
Zaradi vseh svojih osebnih kakovosti in širokega udejstvovanja v narodnoosvobodilnem boju je eden izmed najbolj poznanih in priljubljenih partizanskih poveljnikov. Zdaj je eden vodilnih ljudi v organizaciji Zveze borcev in podpredsednik Republiškega odbora. Pa tudi zvezni in republiški poslanec Ljudske skupščine.
FRANC HOČEVAR-CIRIL
Rojen je bil 16. septembra 1912 v Metliki pri Črnomlju. V narodnoosvobodilno gibanje se je aktivno vključil takoj leta 1941, dne 9. maja 1942 pa je vstopil v partizane. Naravno zelo inteligenten se je dvignil iz mlinarskega pomočnika brez vsaKih vojaških izkušenj v enega najsposobnejših partizanskih poveljnikov v Sloveniji. Zaradi predanosti, borbenosti in izrednih sposobnosti je v vojski zelo hitro napredoval in napravil lep razvoj.
Bil je vodnik, komandir čete, komandant brigade in komandant XV. divizije, kar je bil od jeseni 1943 do jeseni 1944, ko je bil težko ranjen. Kot komandir čete je pokazal izredne w>-jaške sposobnosti in veliko hrabrost ter je bil zato izjemoma dvignjen s položaja komandirja na položaj namestnika komandanta brigade, kjer se je takoj odlično izkazal. Kot komandirju čete in pozneje namestniku komandanta brigade mu je štab brigade odredil vedno najtežje naloge, čvrsto verujoč v njegove uspehe. Tovariš Hočevar v vsem
teh akcijah rri razočaral štaba brigade. To posebno potrjujejo akcije: napad na fašistično postojanko Hrast, napad na Suhor in na ustaško postojanko Kalje na Hrvatskem, napad na Pleterje, likvidacija belogardistične postojanke Sv. Križ pri Kostanjevici, napad na Stoj-drago in Metliko, borba pri Jelenovem žlebu, zavzetje Stične in Grosupelj, vse to pred kapitulacijo Italije.
Po kapitulaciji Italije pa je kot komandant XV. divizije vodil ofenzivne operacije proti nemškim postojankam v Zasavju. Njegova neposredna zasluga je bila, da so padle sovražno postojanke Stična in Grosuplje, Trebnje, Zdenska vas, Ig, Dobrava pri Žužemberku, kjer je znal v bojih vedno povezovati svojo veliko osebno hrabrost s poveljevanjem komandanta divizije. Posebno se je odlikoval pri popolnem uničenju ustaške postojanke Bosiljevo ter v mnogih drugih bojih in napadih.
Tovariš Hočevar j« bil skromen, osebno izredno hraber, že po naravi spreten v vodenju manjših in večjih vojaških enot ter vse divizije in gotovo
eden najbolj priljubljenih komandantov Dolenjske in Bele krajine. Njegovi borci so imeli vanj popolno zaupanje. Ce je bil navzoč pri akciji, je bila v partizanskih srcih brezmejna vera v zmago. V bojih je bil t^di večkrat teže ranjen, jeseni 1944 pa je bil težko ranjen v bojih pri Polšniku nad Litijo. Rana je bila tako težka, da se je moral nad štiri leta zdraviti in prestati vrsto operacij.
Sedaj je aktivni polkovnik JLA, komandant odreda JLA v Samostojnem tržaškem ozemlju in zvezni poslanec Ljudske skupščine.
Franc Hočevar-Ciril še danes živi v spominu borcev svoje brigade in divizije ter v spominu ljudstva Bele krajine. Dolenjske in Notranjske, kjer se je največ bojeval, kot svetel primer junaštva, požrtvovalnosti in skromnosti. V bojih s sovražnikom je bil lik komandanta, ki je junaško vodil borce in bil na najtežjih mestih vedno na čelu svoje brigade. Imel je izreden smisel za hitro ocenitev najtežjega položaja, z izredno prodornostjo je predvidel najšibkejše točke sovražnih postojank, znal sile svojih enot pravilno razporediti in usmeriti. Izvedbo svojega načrta je vedno osebno vodil. Stopil je na čelo in vodil partizane kot jurišač. bombaš in mitraljezec. čeprav je po vsakem boju sprejemal pohvale s strani nadrejenih štabov, čeprav je izredno hitro napredoval na višje poveljniške položaje, je vedno ostal isti preprosti partizan in borec, kot je bil pri vstopu v partizane.
BRIGADIRJI VABIJO
Brigadirji Tomšičeve brigade vabimo vse Novomeščane, ki ste s simpatijami spremljali naše delo, na
Osredotočimo rs© naše sil«, sposobnosti in znanje, politični, demokratični in gospodarski vzgoji naših delovnih množic in jih čim bolje in čim preje usposobimo, da se bodo same upravljale. Posvetimo tso našo pomnf demokratičnim organom upravljanja. Pounijmo z nasveti in s konstruktivno kritiko, a ne z ukazovanjim. Ziposajnio birokratizem povsod, koder koli se pojavlja. Mobilizirajmo delovne množice za aktiven odpor protj vfiakj samovolji in nepravilnostim v našem gospodarskem in družbenem Spravljanju, obenem pa odkrivajmo sovražne nergače, ki skušajo iz zlobnih namenov sejati razdor v. naše vrste, ki skušajo našo socialistično demokracijo zlorabiti za svoje sovražne politične namene. Delajmo z vsem našim znanjem in sposobnostjo na tem, da naši delovni kolektivi v tovarnah in zadrugah postanejo v celoti vzgojna šola zavednih socialističnih državljanov, ki se zavedajo svojih pravic in tudi dolžnosti do skupnosti. Imejmo polno zaupanje v naš delavski razred, ki je že z dosedanjim delom dokazal, da je sposoben in pripravljen voditi našo skupnost v socializem.
Miha Marinko
Bela krajina se je poklonila heroju komandantu Stanetu
Ob 11. obletnici vseljudskega upora slovenskega naroda se je zbrala v Lokvah pri Črnomlju tisočglava množica iz vseh krajev Bele krajijie in od drugod na mestu, kjer je 7. novembra 1944 postal žrtev izpolnjevanja svoje vojaške dolžnosti komandant NOV in POS generallajtnant heroj Franc Roz-man-Stane hkrati z zvestima spremljevalcema podpolkovnikom Štefanom Znidaršičem in Tončkom Dobrilovičem.
Na mestu njihove smrti jim je ZB odkrila lep spomenik. Slovesnost se je začela ob 13. uri popoldne s }iimno, ki jo je odigrala črnomeljska godba. Nato je govoril o slavni poti heroja Staneta sekretar OK KPS Janez Zunič, ki je nato tudi odkril spomenik. Predsednik okr. odbora ZB Janez Vitkovič je zatem prikazal velike napore belokranjskega ljudstva v letih NOV, predvsem pa globoko ljubezen vseh Belokranjcev do svojega dragega komandanta. Govornik je omenil dan pogreba komandanta Staneta, ki je vsem udeležencem še vedno živo v spominu. Bil je to dan, ko je belokranjsko ljudstvo jokalo za dragim in hrabrim junakom, katerega je nadvse ljubilo. Bil je najzvestejši sin in revolucionarni borec, ki ga je dalo
slovensko ljudstvo v slavnih dneh narodnoosvobodilne vojne.
Slovenosti je prisostvovala tudi delegacija ljudstva iz Pirnič, rojstnega kraja heroja Staneta. Skupno s sorodniki je delegacija položila pred spomenik vence, sekretar ZB iz Pirnič pa so je zahvalil belokranjskemu ljudstvu za skrb in počastitev padlih tovarišev.
Za Pirničani je položila venec belokranjska partizanska patrulja, ki so jo zbrani z navdušenjem pozdravili. Nato je bilo položenih pred spomenik nad 40 vencev, ki so jih prinesli ljudje in zastopniki organizacij iz vseh delov Bele krajine. Ogromna množica ljudstva je vzklikala maršalu Titu in Partiji, spominjajoč se slavnih dni NOV Med odkrivanjem spomenika je godba igrala žalostinko »Žrtvam«, oddelek črnomaljske garnizije JLA pa je izstrelil tri častne salve.
Na mestu, kjer je v bližini spomr-nika deloval Glavni štab NOV in POS, se je po slavju razvil pod smrekami in brezami partizanski miting.
Tako   je   Bela   krajina proslavili) enajsto obletnico upora in se hkrati dostojno oddolžila spominu svojega ko mandanta-heroja Staneta in njegovih tovarišev. K. A.
Mladinski festival v Dolenjskih Toplicah
Preteklo nedeljo je bil v Dol. Toplicah mladinski festival. Več kot dva meseca se je mladina v svojih aktivih In društvih pripravljala na ta praznik. Pri občinskem komiteju LMS Dol. Toplice je bil iz članov komiteja sestavljen pripravljalni odbor, ki Je s pomočjo ostalih mladinskih aktivistov in starejših ljudi pripravil festival. V novomeškem okrrjju se je prvič zgodilo, da Je mladinsko vodstvo s sistematičnimi pripravami uspešno Doživelo delo vse mladine v kraju in okolici in vzbudilo med njo tekmovalni duh, kdo bo za festival največ ih najbolje pripravil. Uspelo jim je pritegniti vse mladinske aktive, ki imajo pevske zbore, igralske skupine, telovadna društva itd. tako da Je na festivalu sodelovalo nad sto članov.
Festival se je pričel na glavnem trgu, kjer Je bilo zbranih veliko ljudi. Pred začetkom je orkester iz Dol Toplic zaigral himno, nato pa Je član občinskega komiteja LMS Jože Stok v kratkem referatu orisal delo mladine v času NOB in v izgradnji socializma. Pozdravne govore so imeli še org. sekretar OK LMS Viki Bartolj, član biroja OK LMS Franc Markovič in član občinskega komiteja KPS Jože Bradač Mladina predvojaške vzgoje Je nato priredila svečano parado, v kateri so sodelovali mladinci Iz vsesa sektorja Dol. Toplic- Sledile so kolesarske dirke na 5 km, tekme tekačev, gasilcev, strelcev itd.
Popoldanski spored se je pričel ob 15. uri v prostorih zadružnega doma. Tu so nasto-
ki bo t petek, i. avgusta 1952 ob 20. uri v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. Festival bo prikaz našega fiz-kulturnega in kulturno . prosvetnega dela, hkrati pa bo manifestacija brigadirjev in vseh delovnih prebivalcev Novega mesta, ki vlagajo svoj trud za dostojno ureditev našega mesta.
Na Vinjcm vrhu pri škocjanu so odkrili spominsko ploščo
V nedeljo 27. julija je krajevni odbor Zveze borcev v Škocjanu odkril ob navzočnosti 300 prebivalcev Skocjana, Šmarjete ter bližnjih vasi na Barbo-ričevi zidanici na Vinjem vrhu lepo spominsko ploščo. Ob odkritju plošče je govoril tovariš Blaž Sutar, predsednik škocjanske občine; omenil je zgodovinski pomen Dneva vstaje in vlogo Osvobodilne fronte v letih NOB. V Barboričevi zidanici je bil leta 1941 sestanek aktivistov OF, na katerem je bil šentjernejski rajon razdeljen na sedem terenov. O tem dogodku bo poznim rodovom pričala spominska plošča. Po odkritju plošče se je razvila na Vinjem vrhu zabava, na kateri so ljudje obujali spomine na leta NOB.
pile igralske skupine,  harmonikaši, rerita torji, pevci in telovadci s prostimi  vn jmih i Topliška mladina je prav dobro Igrala Linhartovo dvodejanko »2upanova Micka«.
Mladina Dol. Toplic je pokazala, da je krenila na pravo pot, vendar pa potrebuje porlpore ostalih množičnih organizacij, ki naj bi ji pomagale pri njenem delu. Dati pa ji je treba tudi primereen prostor, kjer bi so lahko zbirala; zato bi bilo potrebno In primerno, da bi uprava zadružnega doma do gradila že pripravljeno dvorano, da bi se v njej zbirala tudi mladina. V. B.
VELIK POŽAR .   NA IGLENKU PRI DOI./II
V soboto 26. julija je ob sedmih zjutraii začelo goreti v šupi Marije Hrovatič na Iglenku. S slamo krita streha je bila v hipu v visokem plamenu, tako da je ogenj preskočil nn stanovanjska in gospodarska poslopj-i Janeza Juršiča. Obema gospodarjornn je do tal pogorelo skupaj 9 poslopij Hrovatičeva ima škode za blizu H00.0.MI dinarjev, zavarovana pa je bila za 109 tisoč dinarjev. Juršič je utrpel za en milijon 200.000 din škode, zavarovan pa je bil samo za 145.000 din. Vzrok požara še ni končno ugotovljen. Na kraj požara so prvi prihiteli gasilci iz Sto-pič, kmalu za njimi pa tudi iz Novot; i mesta, vendar pa zaradi pomanjkanja vode niso mogli gasiti. Navzlic temu so požrtvovalno gasili; stopiški gasilci so dobili tudi opekline po rokah. Novomeški gasilci so bili na kraju pozam v rekordnem času — dobre pol ure po znaku s sireno so že pomagali v Iglrn ku. Domačini pa so ogenj le gledali Gasilci so rešili živino in nekaj pohišt va, Vse ostalo pa je postalo žrtev ognjenih zublje v.
Vremenska napoved
Okrog 4. avgusta močnejši dež in hladno. V ostalem suho oziroma lepo vreme s pogostimi krajevnimi plohami ki se zlasti pričakujejo okoli 7. in 8 avgusta oziroma od 10. dalje.
Sekretar OK LMS Ludvik Kebe pripenja uaoraikoai JU JH>B »Vide Tom«**
PohvaUeaJm brigadirjem čefriita komandant brigade Jar
2219
Stran 2
DOLENJSKI LIST
Štev. 31.
Takih
-Šumbephu ne marajo
ODKRTJS ŽUPNIKA PODLIPN KA: DOMOBRANCI SO HOT£LI BRANITI DOMOVINO PRED TUJCI...
Nekaj nad 70 volilcev se je 12. julija zbralo k sestanku v Sela-Sumberku, kjer so razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih. Na kraju sestanka so ljudje govorili tudi o žrtvah zadnje vojne. Iz selašumberške fare je precej mož in fantov stopilo v zloglasno belo gardo, odkoder se" jih mnogo fti vrnilo. Njihovi svojci pa še vedno razmišljajo, kdo je pravzaprav glavni krivec njihove nesreče. Prav na tem sestanku so se dodobra pogovorili o delovanju župnika Jožefa Podlipnika — glavnega krivca vsega zla, ki je doletela toliko družin v Sela-Šumberku in okoliških vaseh. Čeprav je župnik Podlipnik zagrizen nasprotnik vsega naprednega in organizator bele garde delal proti svojemu ljudstvu zelo zvito, mu je le-to vendarle snelo krinko »svetosti« in ga razgalilo.
2e v stari Jugoslaviji je bil župnik Podlipnik proti graditvi ceste v vas, prav tako pa tudi proti zidavi gasilskega doma. Bal se je, da ne bi njegove verne ovčice prišle v stik z naprednim svetom. Dobro se je zavedal, da bosta kultura in prosveta resno ogrožali njegovo prej neomejeno paševanje nad ljudmi. Lažje je držati v pokorščini ljudstvo, ki ni izobraženo in životari v gospodarski zaostalosti — to je »du-Šebrižnik« Podlipnik dobro vedel.
Svoje pravo lice je pokazal sela-šumberški župnik med vojno. Bil je veren sluga svojega vojskujočega se škofa — zločinca Rozmana. Ljudje so šele sedaj zvedeli za vse prefriganosti in hinavščino, s katero je župnik Podlipnik v sodelovanju z županom Antonom Vodopivcem prelisičil domačine pod krinko »obrambe svete vere«. Ljudem je govoril, da bodo šli skupno prositi Italijane, naj ne streljajo več v vas s topovi. Res se je zbralo 120 ljudi iz Podbukovja, Loga, Sel, Dol. in G-or. Šumberka, Babne gore, Orlaka, Zavrha, Arčevce, Kutne, Ripel, Volčjih jam in Vrtače. Ko pa so prišli s Pod-lipnikom ih z Vodopivcem k Italijanom v Žužemberk, so Italijanom rekli, da so prišli prosit za orožje, da bi se borili proti partizanom.
Ker v Žužemberku navzlic dobremu priprošnjiku in prijatelju dekanu Gnidovcu Podlipnik še ni dobil orožja je vrtal naprej. Svetoval je domačinom v okoliških vaseh, da so ovajali partizane in sovaščane Italijanom, po njegovem nasvetu pa so posamezniki tudi lovili partizane in jih vodili k Italijanom na streljanje. Ko se je župnik Podlipnik dovolj .»izkazal« pred Italijani in je že lahko pokazal na sadove svojega
Uredba o obvezni sečnji in oddaji lesa odpravljena
" Vlada I.RS je izdala uredbo, s katero je odpravljena obvezna sečnja in oddaja lesa iz nedržavnih gozdov. Vse odločbe o obvezni oddaji lesa, i/dane na podlagi odpravljene uredbe, se razveljavijo. Upravno-kaz.enski postopek /a radi kršitve odpravljene uredbe se ustavi, oziroma se ne uvede. £e pravno močno naložene kazni pa se izvršijo oziroma izterjajo.
ZAHVALA
Brigadirji I. novomeške srednješolske dvakrat udarne MDR >Vide Tom--ir« se najloplejp. zahvaljujemo vsem podjetjem in njihovim delovnim kolektivom /.a vso moralno in materialno pomoč, ki so nam jo izkazovali pri našem letošnjem delu. Iskreno se zahva-Iju]emo za pomoč in sodelovanje Svetu za kulturo in prosveto pri Ol,() Novo mesto, ga mizi j i JLA Novo mesto, trgovskemu podjetju Rog. I'pravi državnih posestev, (.Gospodarski šoli Grm. i Keramiki. F.'loktrodirekci ji. obratu Novo mesto. Upravi bolnišnico, industriji perila »Labod«, mestnemu čevljarskemu in mizarskemu podjetju, upravi invalidskih podjetij, Turističnemu društvu in vsem tistim, ki so spremljali naše delo. Prav tako se zahvaljujemo uredništvu »Dolenjskega lista*, ki je ves čas naše delovne akcije objavljalo naše delovne uspehe in dogodke iz življenja brigade.
izdajalskega dela, se je 3. septembra 1942. leta spet podal z gnojnim košem in z županom Kastelcem v Veliko Loko, kjer je pri Italijanih ponovno beračil za orožje, da bi lahko oborožil domačo postojanko bele garde. Tokrat je orožja tudi dobil in ga sam pripeljal v domačo vas, kjer je po italijanski ofenzivi in zaslugi župnika Podlipnika nastala oborožena bela vaška straža, v okoliških vaseh pa so ji pomagali z bombami oboroženi belogardistični goreč-neži-obveščovalci. Začel se je lov na partizane. Se preden pa so fantom orožje razdelili (pri čemer je župnik Podlipnik osebno ministriral), ki so se ga domačini otepali, je stopil Podlipnik še na Sela pri Radohovi vasi s pretvezo, da šo v Sela-Šumberku partizani. Prosil je Italijane, da so prišli v vas in nato sami postavili postojanko.
Po izdajstvu Bregarjevega sina iz Stehanje vasi so Italijani in domači izdajalci bele legistične MVAC posto- I janke v Sela-Sumberku ujeli v Bregar- I jevem hlevu ^y Stehanji vasi 6 parti- | zanov. 2upnik Podlipnik jih je v Sela- , Sumbcrku spovedal (tako seveda, kakor so spovedovaliv ujete partizane: izvlekel je iz njih vse to, kar je zanimalo Italijane in legistične ubijalce), nakar so jih na pokopališču umorili.
Podlipnik je dal Italijanom na razpolago cerkev in farovž. V cerkvi so imeli okupatorji skladišče municije. Danes pa v Sela-Šumberku ne morejo dobiti stanovanja za poslovodkinjo kmetijske zadruge, medtem ko je bil med vojno v farovžu cel belogardistični štab!
Tako je po Podlipnikovi zaslugi dal marsikateri Selašumberčan življenje za »sveto« stvar tujih imperialistov, mnogi pa še vedno blodijo po tujem svetu kot izgubljeni sinovi; ločeni od svojih dragih preklinjajo vse — od Vatikana, škofa Rozmana do Podlipnika, ki jih je spravil v nesrečo. Za »uteho« pa je gospod Podlipnik vsak prvi petek imel cerkveno opravilo izključno samo za — belogardiste...
Župnik Podlipnik je danes seveda na vse to že »pozabil«. Sam pravi in ocenjuje preteklih deset let takole:
»V Sloveniji leta 1941 ni bilo nobene državne oblasti. Ljudje niso vedeli, kaj bi storili. Zbirali so se v dve stranki, partizansko in domobransko. Partizani so šli proti Vzhodu k Srbom in Rusom prosit pomoči, domobranci pa so ostali doma in so hoteli braniti domovino pred tujci. Nobene državne oblasti ni bilo. Svobodno so se Slovenci odločili za prihodnost, eni tako, drugi tako. Ker ni bilo nobene državne oblasti, tudi ni moglo biti nobenega kazenskega dejanja proti oblasti, ki je ni bilo. Ce se je torej takrat zgodilo kako dejanje, katero sedaj naša oblast obtožuje kot kazensko, nima pravice do tega, ker ona takrat še ni obstojala.
Ali sem enkrat šel morda v družbi enega ali dveh na Vel. Loko italijansko posadko prosit pomoči, ali je to resnica, ali sem tam Italijane našel, z njimi govoril, s kakim uspehom, tega nič ne vem, sem popolnoma pozabil...
Za župnika Podlipnika ni bilo »nobene državne oblasti«; to, da je pri-beračil pri Italijanih orožje, s katerim so selašumberški belogardisti morili zavedne Slovence, zanj ni nikaka krivda! Župnik Podlipnik noče vedeti, da je bila Osvobodilna fronta že leta 1941 naša prva in vrhovna oblast! Ljudska volja po svobodi in oborožena vstaja slovenskega naroda zanj nista pomenila nič — razen toliko seveda, da se je proti narodu po naročilu svojega škofa boril.
Zdaj, ko se mora župnik Podlipnik zagovarjati zaradi svojih zločinov in ko je ostala njegova fara brez duhovnika, se je našla skupinica pobožnih žensk, ki so šle »prosit« duhovnika Jakija v Rič pri -Zagorici, da bi prišel k njim. Ta je bil seveda takoj pripravljen jim ustreči, toda tudi njega poznajo Sela-šumberčani od prave strani. Med vojno je bil v Dalmaciji, kjer je bil v svojem zadržanju precej podoben svojemu bratu, proslulemu organizatorju bele garde v Sentrupertu. Kako je prišel na faro v Bič, pravzaprav nihče točno ne ve. Ze ko je bil leta 1945 zaprt neki vojni
zločinec-duhovnik iz Stične, je Jaki organiziral »protest«. Volitev se ni udeleževal, temveč se je pred njimi skril doma pod mizo.
O vsem tem so razpravljali ljudje na sestanku, na katerem je bilo tudi več staršev in svojcev domobrancev. Čudno, pa vendarle resnično je, da so se nekaterim ljudem šele zdaj odprle oči, kdo je krivec njihove nesreče. Zato so ljudje potem, ko jim je bilo do potankosti obrazloženo protiljudsko delovanje duhovnikov Podlipnika in Jakija, soglasno sprejeli resolucijo, v kateri pravijo med drugim:
»Ljudstvo Sela-Sumberka in okolice, zbrano na množičnem sestanku 12. julija 1952, odločno odklanja,, da pride na Sela-Sumberk duhovnik, ki je bil v službi okupatorja in je kriv za pokolje nedolžnih ljudi.
Ne maramo duhovnikov kot je Jaki iz Biča pri Vel. Gabru, ki je bil strah in trepet naših ljudi v južnih krajih države v času okupacije, danes pa odvrača ljudi od sodelovanja z ljudsko oblastjo, se ne udeležuje volitev, ima razne ljudski oblasti in obstoječemu redu sovražne pridige in podobno. Poleg tega nam je dobro v spominu delo njegovega brata, glavnega izdajalca šentruperške doline.
Ne maramo duhovnikov kot je naš dosedanji župnik Podlipnik, ki je k Italijanom šel po orožje, ga pripeljal v naš kraj ter s tem pov>zročil ogromno gorja tukajšnjemu prebivalstvu. Ne maramo agentov Vatikana, ki na vsakem koraku kažejo svoj sovražni odnos do nove socialistične Jugoslavije. • Odločno poudarjamo, da takih duhovnikov ne bomo nikdar sprejeli na Sela-Sumberk. temveč zahtevamo duhovnika, ki je pošten, ki je slekel fašistično vatikansko suknjo in oblekel pravo slovensko. Hočemo zavednega Slovenca, ki ni sovražnik naše nove Jugoslavije in naše družbene ureditve, ki se je posvetil samo verskim vprašanjem, politična pa pustil državi in organizacijam, ki so za to poklicane.
Naj živi Osvobodilna fronta!
Smrt izdajalcem slovenskega naroda!
Prebivalci Sela-Sumberk in okolice.
Pododbor za vinogradništvo :n sadiarsivo pri Okraini zadružni zvezi že dela
Preteklo soboto je bila prva seja pododbora za vinogradništvo in sadjarstvo pri Okrajni zadružni zvezi v Novem mestu. Zaenkrat je obravnaval Je vinogradniška vprašanja. Tovariš inž. Hrček je predaval o obnovi vinogradov, o trsnent Izbora, mehanizaciji, zelenem gnojenju, o podlagah, o načinu vzgoje trte: dotaknil se je tudi vinarstva in kletarstva, pri čemer je naglasil. da novomeški okraj še do danes nima velike moderne vinske zbirne kloti. Akcija za zgraditev take kleli z zmogljivostjo najmanj 50 vagonov jr v teku. Omenil je perspektivni plan in drugo. Referat je bil tako zanimivo in poljudno podan, da je pododbor soglasno izrazil željo, naj bi ga tov. inženir objavil.
Razvil se je razgovor, ki seveda nikakor ni mogel zajeti vsega bogatega predavanja in se je v glavnem omejil na določitev izbora trt za no-
vomeško-mokronoško okrožje, ki bo merilo za obnovo in zasaditev novih vinogradov in seveda tndi za naše trsničarsrvo:
Ri/vanec 10, kraljevina 20, modra frankinja 20, modra portugalka 10, ža-metovka 35, game 2 in žlahtnina 3 procente. Iz tega trsnega izbora je raz-vidno, da je dano prvenstvo črnim sortam.
Na tem sestanku so izrazili lepe misli tudi tov. predsednik Pire in tovariši Cvetkovič, inž. ♦Lincner, Ka-strevc ter drugi praktiki iz podeželja. V kratkem se bo sestal pododbor za živinorejo, nato za sadjarstvo. Ti pododbori bodo imeli veliko vlogo pri preusmeritvi našega kmetijstva. Jasno pa J«, da brez sodelovanja naših kmetijskih zadrug in naprednih gospodarjev ne bo tistega uspeha, ki ga od njih pričakujemo. —č.
Na odprtem partijskem sestanku v šmarjeti so se pogovorili o problemih občine
Odprtega partijskega sestanka ▼ Šmarjeti 11. julija se je udeležilo šest komunistov in 25 nepartijcev. Od članov KP je neupravičeno izostal le Vidic Cveto, bivši poslovodja kmetijske zadruge v Šmarjeti.
Pri razpravi o liku komunista (kot prvi točki sestanka) so ugotovili, da je Cveto Vidic zagrešil že več ' nepravilnosti tako v službi kot v organizaciji. S tem je dokazal, da ni vreden biti član KP. Sprejet je bil soglasno sklep, da se ga izključi iz Partije. V vrste komunistov prav tako ne spada Gvido Krasnik, bivši administrator na KLO, ki je zanemarjal službo, popival in kvartal po gostilnah, pretepal ženo in bil splošno znan kot pretepač. Tudi njega so komunisti odstranili iz svojih vrst.
Delo množičnih organizacij z izjemo mladinske v Šmarjeti ni zadovoljivo, tako so ugotovili na sestanku. Vaški odbori OF razen v Zburah ne kažejo pravega življenja, vsled česar politično delo ni razgibano. Vse premalo se ljudem tolmači pomen dobre kmetijske zadruge, ki bi morala zajeti vse
— Cavagllere. vi Imate samo eno ndllkOT
— Da, na žaloat med vojno ni m-m o« vaj
anjer! al po Jugoslaviji.
(Prt >Xarodni Armiji<)
panoge gospodarstva. Iz zadruge j> treba sproti odstranjevati nepošten in nesposoben kader, v upravni- odbor pa izvoliti_najbolj.se napredne gospodarje. Močna, vsestransko razvita in od poštenih ter sposobnih ljudi vodena kmetijska zadruga je edina pot k naprednemu gospodarstvu, od katerega bi imel najprej korist vsak zadružnik, nato pa še vsa družba. Dvig kmetijske proizvodnje, ki pomeni družbi in posamezniku več dobrin, to je cilj kmečkega zadružništva. Za ta cilj se morajo zavzemati vsi komunisti in vsi pošteni člani množičnih organizacij ter ostali delovni ljudje.
Sveti pri občinskem ljudskem odboru še niso imeli sej. čeprav se že opaža koristno prizadevanje posameznih članov svetov. Dela na obnovi in popravilu šole so v teku. Izmenjana so tla v razredih, vse prostore belijo, na podstrešju pa urejajo dve sobi, ki bosta služili za pisarno in kabinet. Nov most pri Radulji je zgrajen, popravljana je pa tudi pot. Precej zaslug za to ima upravnik državnega posestva v Kle-vevžu.
K besedi se je oglasil tudi član okr. komiteja Ivan Grašič, ki je zlasti poudaril skrb- vseh organizacij, še posebej pa Partije, za pravilno vzgojo naših otrok. Nadalje so člani OPO razpravljali o pripravah za volitve občinskih ljudskih odborov, ki bodo v jeseni. Bolj kot do sedaj je treba v odbore voliti tudi žene in mladino, zlasti pa budno paziti na razne prikrite sovražnike našega napredka, ki se bodo skušali nri volit= vah vriniti v odbore. Od hodn*^ činskoga ljudskega odbora bo odvisen gospodarski razvoj o-JDČine.
Na koncu so člani Partije sprejeli sklepe in osebne zadolžitve za pomoč pri ureditvi šole, pri organiziranju pregledov krompirjevih nasadov in pri pripravi zborov volilcev, ki morajo biti v kratkem. Komunisti so se prav tako zavezali, da bodo imeli redne študijske sestanke, na katerih se bodo seznanjali z gospodarskimi in političnimi problemi doma in v svetu.
Tako so na odprtem partijskem sestanku neparcijci spoznali, da je Partija organizacija najbolj predanih in najbolj požrtvovalnih ljudi, ki se dosledno bori za splošni dobrobit vseh ljudi in napredek skupnosti na vsakem koraku. Spoznali so lahko tudi, da Partija v svojih vrstah ne trpi neiskrenih in nepoštenih ljudi. Pr.
Dan vsta e so v vseh krajih Dolenjske slovesno proslavili
ior Eki
Podietie za razdeljevanje električne energije »Elektro-Ljubljana« je po obsegu eno največjih republiških podjetij v Sloveniji. Poleg direkcije ima še 13 obratov na področju Gorenjske, delu Štajerske. Dolenjske in Notranjske. Najmlajši obrat je v Novem mestu. Na Dolenjskem se Je začela elektrifikacija sele leta 1936, ko Je bil zgrajen dalj-novod od Grosuplja proti Trebnjem in dalje po mirenski dolini proti Raihenburgu. Podjetje vodi upravni odbor, ki ga sestavljajo voljeni člani iz vseh obratov. Upravni odbor ima redne seje, vsako sejo pa na sedežu drugega obrata, tako da se vsi člani seznanijo s problematiko vsakega obrata. Četrta redna seja je bila v Novem mestu v novi razdelilni postaji v Bršljinu 11. Julija t. 1. Predsednik upravnega odbora Je Jože deležnik, ki ima zlasti za povojno elektrifikacijo Bele krajine veliko zaslug, direktor podjetja pa je Tone Staudohar,
Elektrifikacija ima na.lvaznej.se mesto v nase petletnem načrtu, saj si brez električne sile ni mogoče misliti naprednega gospodarstva   in  industrializacije.   Električna iuč v vsakem gospodarstvu Je želja vseh prebivalcev in cilj naše države,  to pa je tudi naloga  tega  podjetja.    Četrta    redna seja upravnega odbora Je bila tudi pregled izvršnih nalog v prvem polletju. Pri pregledu rklepov zadnje seje so ugotovili, da je član upravnega- odbora in obratovodja v Črnomlju Stanko Lah kršil sklep o zatiranju sušmar-stva s tem da Je sam šii.šmarll. Brez vednosti uprave podjetja in brez odobritve je napeljal elektriko dvema svojima prijateljema i«   turil   ritucim,   seveda  za   dobro plačilo. >eki priliki je izlavil, da je njemu me-'s»ča samo neke vrste napitnina torej n del njegovih dohodkov. Vse ob-njem vredno poleg tega še to, tii na državni praznik 1. mala aposlil  še enega delavca. Ker lekaj nerazčiščenih računov s irej. so člani upravnega od-^dlog Daneta  Riflja.  da se nadaljnjih Mj upravnega
odbora in preda Javnemu tožilstvu. Ta ukrep je bil takoj izveden. Nasprotno pa Je upravni odbor pohvalil za vestno prizadevanje obratovodjo novomeškega obrata tovariša Pirnata In mu dodelil denarno nagrado.
Podjetje je v prvem polletju zgradilo nad 29 km visokonapetostnih in nad lfil km nizkonapetostnih daljnovodov (od tega je bilo /grajeno na območju novomeškega okraja 19.580 metrov in na območju črnomaljskega okraja 2750 m). Letos predvidevajo še elektrifikacijo občine Prerigrad ob Kolpi ter področja Radovlca -Drašiči pri Metliki, za kar je OLO Črnomelj že odobril potreben kredit. Podjetju manjka projektantov za zakoliče-vanje vodov na terenu, sicer bi dela na elektrifikaciji še hitieje napredovala. Vprašanje materiala ni več tako pereče, tudi električnega toka.bo vedno več. saj po vojni zgrajene elektrocentrale že dajejo električno silo našemu gospodaistvu. v bližnji bodočnosti pa je bodo dale Se več.
Upravni odbor Je na seji podrobno razpravljal o vsem poslovanju podjetja. Tako je med drugim ugotovil, da ima podjetie precej dolžnikov iz lanskega leta na porabljenem toku in napeljavah. Okraj Novo mo-sto Ima še neporavnanih računov za lanske napeljave 238.925 din, okraj Črnomelj za porabljeni tok 49.975 din in za'napeljave 59 541 dinarjev. Zelo visok je odstotek izgubljenega toka, ki znaša skoraj 19% ln je posledica kiaje in slabih števcev. Upravni odbor je sklenil podvzetl potrebne ukrepe, da se izguba toka zmanjša.
Borba za znižanje stroškov, zadovoljitev potrošnikov toka in elektrifikacija sleherne vasi v Sloveniji so med glavnimi sklepi upravnega odbora. Med 760 uslužbenci in delavci, ki Jih zaposluje podjetje, Je nekaj tudi takih, ki nimajo politične in moralne kvalifikacij. Upravni odbor je posvetil precej pažnje temu vprašanju in predvidel potrebne ukrepe. Skratka, upravni odbor Elek-tro-LJubljana je na svoji četrJi redni seji pokazal, kako bi moral razpravljati o svojem podjetju vsak upravni odbor. E
Kup poročil iz kočevskega, črnomaljskega in novomeškega okraja 0 številnih dobro pripravljenih proslavah in prireditvah na Han vstajo 22. julija priča, da se naši delovni ljudje vedrin bolj zavedajo pomena tega dneva, ki postaja pravi narodni praznik. Poleg svečanega praznovanja pa se ljudje vedno tudi spominjajo (istih padlih borcev, ki so dali vse. kar more dati človek za svoj narod. Odkritje spominskih plošč na zgodovinskih krajih, obisk partizanskih družin in mater padlih borcev, obujanje spominov na dogodke pred enajstimi leti in pozneje in pod., vse to je ob praznovanju Dneva vstaje letos še bolj povsod prišlo do izraza.
Stari breg. Jelenov žleb, Glaž.ut«. Velika in Mala stena. Jazbina, Gora pri
Sodražici in drugi kraji na Kočevskem so bili oh tem prazniku zbirališče starih borcev, aktivistov in drtipih ljudi. Od blizu in daleč so prehiteli v te krajo delovni ljudje, da obudijo spomine na slavne težke dni ter se poklonijo padlim žrtvam. Na rojstni hiši narodnoga heroja Majde .Sile v mali vasi kržeti pri Sodražici je Zveza borcev Sodražica-Gora odkrila spominsko ploščo. Okrog 1000 ljudi se je zbralo v mali vasici ob tej priliki. Ploščo je odkrila Ivančeva mama, mati treh padlih borcev, mladina pa je imela lep kulturni spored. Pri odkritju je bil navzoč tudi ljudski poslanec kočevskega okraja dr. Metod Mikuž, ki je poudaril WS-lik pomen 22. julija za naš narod. Govoril je še prpdsodnik občinskega ljudskega odbora Sodražica Lojze Lušin, ki jo v imenu občine prevzel ploščo v varstvo.
Na Gori so praznovali še drug važen dogodek. Prvjč je v tem kraju zasvetila električna luč. Skupno ?. domačini so se gosti zadržali na Gori do pozne noči.
V Dolenjskih Toplicah je krajevna Zveza borcev ob podpoh ostalih mno-
žičnih organizacij vzidala spominsko ploščo na rojstni hiši partizanskega borca Maksa Henipmana, ki je padci v spopadu s fašisti že leta 1941. Odkritja
plošče so se poleg domačinov in gostov
udeležili tudi sekretar okrajnega komiteja KPS Martin Zugelj. predsednik OLO Viktor Zupančič in tajnik Ol O Zvono Pere. Z govori,, pesmijo in dckla-macijami so navzoči počastili spomin prvoborca Dolenjskih Toplic. Prav bi bilo, da se organizacije pobrigajo tudi /a spominsko ploščo aktivistu Josipu Kobetu, ki je padci v roke fašistom po izdajstvu in so pa ti ustrelili 27. avgusta 1'i42. potem, ko si je sam moral izkopati jamo.
V Mirni peči so proslav ili Dan vstaje na predvečer s številnimi kresovi, na sani praznik pa so imeli lepo proslavo s kulturnim programom v Prešernovi BObj v šoli. Na sporedu je bila med drugim tudi Bonova enodejanka KIk zemlje;, ki so jo igralci pod vodstvom Adalbcrta Rožiča prav dobro podali. Dvorana je hila nabito V*'1™ udeležencev. Poleg drugih organizacij so se to pot v velikem številu udeležili proslave tudi lovci, člani domače lovske družine. Na čast padlim žrtvam so od dali tri salve. Na Malem Cerovcu pri Badovincu pod Gorjanci je občinski odbor ZB Gotna vas odkril spominsko ploščo v spomin na prvi partizanski napad na fašistično postojanko v tem kraju.
Številni kresovi na predvečer po vseh krajih Bele krajine so naznanjali velik praznik, ki so pa Belokranjci tudi v resnici praznovali. Zlasti so lepo pro-
Popravck
Na željo gospoda Antona Peršeta popravljamo netočno vest našega rlopu-nika iz Sent-ruperta, ki smo Jo natisnili v. Dolenjskem listu Jetos 4. julija v članku »Po 45 letih spet v domovini*. Gospod Anton Perše izjavlja, da se je v času svoje 45-letne odsotnosti od doma nd časa rio rasa nahaial tudi v ostalih krajih ZDA in ne le v Clevelandu. Pravtako sporoča, ;ia ne opravlja gostilniška obru sam, pač pa da le pomaga svou hčeri-
slavili narodni praznik v občini Gradac. Proslave v prosvetni dvorani v Gradarn mj se zavedni Gradčani udeležili v velikem številu. O pomenu praznika je govoril učitelj Šolan, nastopili pa so rodi. tamburaši, pevski zbor in druge skupine. Na vzpetini pri Grib-Ijah je ob velikem kresu govoril učitelj Prusnik zbranim Gribel jčanom, mladini, borcem in aktivistom. Prebivalci Podzemlja in okolice so se zbrali ob kresu vrh Kučerja. Velik ogenj, rastra streli tpr vesela pesem so naznanjali, da prebivalci te okolice praznujejo velik pranznik. Zbranim je govoril o pomenu praznika domačin Janez 2u-nič, sekretar okrajnega komiteja KPS. V mnogih, vaseh so postavili slavoloke in očistili hiše, le Krasinčani so bili kot običajno tudi tokrat izjema. Se toliko časa niso imeli, da bi prišli na proslavo. S tem so pokazali, da so ostali taki, kot so bili. Tudi to si je treba zapomniti.
Pojasnilo
Občinski ljudski odbor v Šmarjeti nam Je
na članek "Za resnično demokracijo v ljudskih odborih«, ki smo ga objavili v zadmi številki našega tednika, poslal pojasnilo, da naš dopisnik ni naletel ob svojem obisku na »obremenjevanje davčnih navezancev«, pač pa na Izdelavo nekakega osnutka za to obremenjevanje. Naslednji dan pa je 14 odbornikov od pol osme ure do 6. ure zvečer zasedalo in razdeljevalo III. akontacijo davkov za kmete.
Ugotavljamo, da so na dan obiska našega rlopisnika v pisarni občine Smarjeta razdeljevali dav'ke za obrtnike. Članek še zdaleč ni imel namena škodovati ugledu in del'-' sedanjih odbornikov občine Smarjeta, kar je iz nadaljevanja članka tudi jasno razvidno. Članek ludi ne govori o tem. da so sedanji uslužbenci občine podobni uslužbencem bivšega KLO; prav nasprotno je članek ugotovil, da se rielo občinskega ljudskega odbora v Šmarjeti bistveno razlikuje od nekdanjega KLO. Drži da. sveti v občini Smarjeta še ne delajo in ne izpolnjujejo nalog, zaradi katerih šo bili ustanovljeni. Glavni namen članka pa je bil pokazati slabosti . pri vseh tistih občinskih ljudskih odborih, pri katerih sveti, državljanov še ne delajo. Primer šmarješke občine velja torej prav tako za vse ostale občine, kjer sloni delo se vedno samo na predsedniku, tajniku ali nekaj odbornikih.
897194
33
^91141
Ste v. 51*.
DOLENJSKI LIST
Stran 3
IZ BASIH £RAJ£V
Nekaj novic iz Brusnic
Na mestu, kjer je stala stara šola, se dviga nova stavba — občinski dom, ki bo jtolg 23, širok pa nad in metrov. Poslopje bo enonadstropnn. Spodnji prostori so dolo-za prodajalno in skladišče KZ, v gornjih pa bodo pisarne, se.ins soba občinskega odbora in stanovanje. Vod6tvo del je poverjeno tov. Pepetu Hudoklinu in poslovodji tov. Lojzetu Jakliču.
Tudi notranjost osnovne šole so preuredili. Sobe in hodniki so preslikani, okna in vrata prepleskana. Skoda le. da niso stavbe tudi na zunaj ometali. Morda pa bi se dobil še kakšen kredit. Dajte, vrtajte, drezajte — morda bo kaj. Kdor Jezika špara, kruha strada ... v teku so tudi pogajanja, da bi se V občinskem domu nastanil še poštni urad. Tudi matični naj bi bil v domu. da bo boli pri roki za razne vesele dogodke!
Čeprav so polja po toči ozelenela, doživljajo naši kmetje veliko razočaranje, zlasti ko kopljejo krompir. Ta je droban in odganja. Za seme ga gotovo ne bo. Tudi trsje 1e znova vzcvetelo in ima že drobne grozdke, seveda pa ne bo nič iz njih. Se eno zanimivost: tri tedne po toči so vinogradniki v Bendilah našli točo. ki Je bila nakopičena v kotanjah, na katere Je voda naplavila zemljo ln jo prekrila, vinogradnik Košele je s točo pokril sod, da mu ne bi vino zavrelo. Pa to ni kakšna raca! Sala ni tudi to. da hodijo kmetje v Novo mesto kupovat fižol, kumare in drugo zelenjavo. Pri vsej žalosti Pa je razveseljivo dejstvo, da je naša ljudska oblast po reku: »Dvakrat da, kdor hitro da!* znižala takoj vsem prizadetim davke v izdatni meri. In to Je lepo, prav in pravično. —č.
Naloge in delo invalidske organizacije v Novem mestu
Sleherna Zveza vojaških vojnih invalidov mora skrbeti za otroke padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, v Novem mestu je *s eno in dvostranskih vojnih sirot, katere smo vključili v skupno organizacijo pod imenom »Mladina padlih borcev« — »Majde Sile«. 26. aktivnih članov je že pričelo z delom. Prirejen je bil izlet k spomeniku padlih borcev pri Sv. Roku nad Smihelom. Tu so lepo uredili spomenik in nanj položili cvetje. Ustanovili bodo tudi pevski zbor. dramatski krožek 'in folklorno skupino. Da bi jim Mestni odbor WI čimbolj pomagal, smo fi. Julija priredili invalidsko veselico, katere čisti dobiček — sedem tisoč dinarjev — je namenjen za Izlet naših otrok na Rab. Ob tej priliki se moramo zahvaliti tov. Jožetu Ferliču iz Novega mesta, ki Je daroval za našo mladino 300 din rekoč:* Ker Je za otroke naših padlih borcev, prav rad prispevam ta znesek*. Drugo nič manjšo zahvalo pa moramo "izreči tov. Justini Mora-vec. ki Je na veselici zelo veliko pomagala našim vojnim sirotam.
Omenjena veselica bi lah to bolje izpadla kot je, toda zaradi nepovezanosti z ostalimi organizacijami je bil uspeh nekoliko manjši. V bodoče želimo, da bi v take namene imeli odbori vseh organizacij prel skupni sestanek.
Peter Hercog
Kočevje
Mestna občina je pričela popravljati pročelja najbolj poškodovanih poslopij. Tlakovanje ceste in priprave za ureditev zelenih nasadov ob cesti tudi prav dobro napreduje. Mesto dobiva tako vse lepSi in prijaznejši Izgled. Tudi prahu smo se delno iznebili, ker popravljena avtocisterna vsak dan Škropi ceste po mestu. Mestna občina pripravlja več investicijskih del. med drugimi gradnjo jezu na Rinži, čiščenje požiralnikov in splošno ureditev toka Rinže, kar bo dokončno sprejeto na prihodnji seji občinskega odbora.
*
Združenje rezervnih oficirjev je imelo terensko vajo v orientaciji in »poznavanju terena. Starejši so tolmačili mlaJSim in praktično vodili vajo, pri kateri so vse udeleženci veliko pridobili, člani združenja se pripravljajo na obvezno streljanje, ki se ga bodo vsi udeležili. Člani so sodelovali tudi pri partizanskih patruljah za praznik dneva vstaje.
•
Pretekli teden Je Kulpa zahtevala smrtno žrtev. Pri kopanju ob skali »Maverca* se je nenadoma začel potapljati učenec v gospodarstvu Alfred Rus. Ker ga je tok vode potegnil v globino, ga navzoči kopalci navzlic takojšnjemu reševanju niso mogli najti. To jim je uspelo šele s pomočjo čolna, toda rešitev Je bila že prepozna In so ga lz vode potegnili že mrtvega. Prepeljali so ga v Kočevje. Dobrega in marljivega mladeniča je Imelo vse rado, kar so prebivalci Kočevja dokazali na njegovem pogrebu, ki je btl res lep. Sodelovala je tudi rudniška godba, pri kateri Je bil tudi pokojnik vnet sodelavec. +
Mesarija državnega gospodarstva je dobila >metno Hladilnico ki bo zadostovala za celotno obratovanje mesnice. Tako bodo sedaj lahko postregli strankam vedno s svežim mesom.
Na trg smo dobili sir nove mlekarne državnega kmetijsko-gozdarskega podjetja Kočevje. Sir Je prav dober, pa tudi cena ni pretirana in ga potrošniki radi kupujejo. Nova mlekarna Je moderno urejena in obratuje pod dobrim strokovnim vodstvom-
Črnomelj
Gasilno društvo Črnomelj proslavi 3. avg-gusta 70-letnico svojega obstoja. Ta dan bo v Črnomlju tudi revija gasilskih moči iz vseh krajev Bele krajine. Obiščite v tem času Črnomelj in dajte priznanje delu in stremljenju gasilcev naše socialistične do-movined
Šentjernej
Pri odhodu patrulje na Gorjance, se je zbralo na trgu precej ljudi. Tov. Justina Vidmar, dijakinja vzgojiteljske šole, Je lepo recitirala priložnostno pesem v pozdrav bivšim borcem, predno so se podali na pot.
Na dan vstaje Je bila v dvorani proslava z lepim sporedom Osrednja točka večera je bila igra: »Mladost pod soncem«, ki so jo dovršeno podali učenci m učenke šole za učence v gospodarstvu. Preteklo nedeljo so to igro Igrali na Raki pri polni dvorani, prej pa že dvakrat v Šentjerneju. Udeležba v Šentjerneju bi bila lahko lepša, da bi naša mladina, ki j> v to igro vložila mnogo truda, dobila moralno zadoščenje m pobudo. Na dan vstaje so igralci želi od precej številnega občtnstva vse priznanje. Upam. da nas bodo v jeseni spet razveselili s kakšno igrico. Hvala jim!
Pred igro je bil govor, ostali spored pa sta lepo izvajala četrtošolca Franci Babic jz Brežic in Janko Saje iz Šentjerneja. Prvi je Igral na harmoniko in klavir, drugi pa na kitaro. Tudi tema dvema vse priznanje! Bil Je lep večer, ki ga nam je pripravila naša
Težave novomeškega Aerokluba
Vsi se gotovo še spominjate aernmitinga lani septembra, ki Je pokazal velik politični, moralni in strokovni uspeh. Po mitingu Je delo v Aerokluba zaradi splošnih gospodarskih sprememb in sprememb finančnega poslovanja nekoliko zaostalo, po novem letu pa Je spet nekoliko oživelo. Borba za denar, za dograditev hangarja v Prečni Je delno uspela pri Letalski zvezi Slovenije, nanes, ko Ima Aerokluh dpnar, pa pričakuje, da mu bodo razna podjetja v Novem mestu pomagala pri delu, vendar je bilo doslej za to prav malo razumevanja.
Predno bi omenili nekaj konkretnih primerov nerazumevanja, je treba povedati še nekaj o delu in razumevanju pri drugih Aerokluhth v Sloveniji in ostalih repuhlikah.
Najprej moramo naglasiti, da je pokrovitelj Letalske zveze Jugoslavije naš maršal Tito, česar se v drugih krajih dobro zavedajo ln Aerokluhom prav radi ln Izdatno pomagajo. Republiško gradbeno podjetje »Beton« v Celju Je leta 195« zgradilo celoten hangar kot neplaniran objekt in pri tem prispevalo precej svojega gradbenega materiala. Mnoga podjetja v Celju so pomagala organizirati prostovoljno delovno silo v okviru svojih delovnih kolekttVov. Kombinat »Rorovo« Je tamkajšnjemu Aeroklnbn zgradil na lastne stroške najlepši hangar v Jugoslaviji. Po dograditvi ga je na slovesen način izročil Aerokluhu. v Novem Sadu je mestni sindikalni svet v letu 1951-52 Izvedel akcijo za nabiranje materialnih in finančnih sredstev za gradnjo ohjektov svojega letalskega centra. V tej akciji so darovala podjetja in ustanove v tem mestu v gdrtovtnl ln delu   nad   5   milijonov   dinarjev.   I.ahko hi
mladina, katero Želimo še večkrat videti na I omenili se mnogo primprov vsestranske pomoči raznih podjetij in ustanov Aeroklubom v Crni gori, Bosni in Hercegovini in ostalih republikah, kjer je uspelo dvigniti letalstvo v povojnem času na višjo stopnjo kot prt nas na Dolenjskem.
Vprašujemo se, zakaj letalstvo na Dolenjskem ne nspeva, posebno še, ker Imamo vse pogoje za uspešen razvoj. Prostor za letališče imamo, hangar je pod streho ln bi ga bilo treba samo še dograditi. Tudi jadralna letala že imamo in avtovltlo za dviganje letal. Tudi mladine, najslbo delavske, kmečke in mestne, Je dovolj. Treba bi bilo samo malo dobre volje ln razumevanja s strani podjetij, ustanov in šol. Tega pa do danes naš Aeroklub
našem odru!
*
23. julija Je bil v Šentjerneju živinski rdemenski sejem. Prignanih Je biln P.4 glav goveje živine. Opazili smo, da je imela rodovniška živina boljšo ceno, kar Je razumljivo. Kupci so prišli tudi iz Štajerske. •
Preteklo nedeljo je predava! tov. Stanko Somrak, personalni referent OLO, o reorganizaciji ljudske oblasti. Zanimivo in poljudno predavanje 1e sprožilo živahen razgovor Slišali smo o vzrokih reorganizacije, o svetu proizvajalcev-delavcev m kmetov, ki bodo sodelovali pri državni upravi itd. —*
»Dolenjski list« - prijatelj Dolenjcev
»V vsako dolenjsko jjiišo Dolenjski list!< to je bila parola okrajnih odborov OF Noro mesto, Črnomelj in Kočevje v začetku letošnjega leta. In v resnici si vDolenjski list«- polagoma, a vztrajno utira pot do dolenjskih vasi in tudi med Dolenjci drugod po Jugoslaviji in v inozemstvu. Mnogo so k temu pripomogli dobri frontovci in prodajalci na terenu, še veliko več pa bi lahko napravili. <*e bi se za razširitev lista zavzeli prav vsi frontovci in komunisti. Pa ne samo za razširitev >Do-
Naravno gibanje prebivalstva
Okraj Kočevje
V mesecu juniju 1952 s« je rodilo v kočevskem okraju 40 otrok, od teh 20 dečkov in 20 deklic. Umrlo js -3 oseb. od teh U moških jn I žensk, porok Pa je bilo 2fi.
Poročili so se:
Kmetovalce Vesel Frane iz Podpr«ska in nameščen k a Mihslie Olga iz Podpreske. Delavec Tihaiit Slefan iz Kočevja in delavka J.-1J-A '■ '■' .i •" Kocevj*. Kmetovalec škrbin Štefan iz Starega Iona in poljedelka Holik Koza iz Starega loga Poljedelec Malešift Jo-nftz iz Kočevja in poljedelka Bencina Antonija iz Kočevja. Kmetovalec Bambie Jane* iz Travnika m poljedelka Debeljak Marjet.ka iz Kočevja. Rudar Mavric Henrik iz Kočevja in trgovska pomočnica Vršaj Ana i« Kočevja. Kamešće-nec Oiglič Rruno iz Borovca in nameščenka Ozanič Marija [t Kočevja. Nameščenec Žagar Jože iz Kočevja in nameščenka Trpin Marija 18 Slovenske vasi. Poljedelec Žagar .Jakob iz Pri možev in poljedelka Vindi* Jožefa iz Primožev. Poljedelec Ozanič Matija ki Pire in poljedelka Papež Ana iz Vasi. Gozdni delavec Rakarič Tomo iz Jelenovega žleha in kmetovalka Lavrič Pavla iz Srednje vasi. Kmetovalec Stare Franc iz Sinovice in kmetovalka Turk Stanislava iz Retij. Kmetovalec Stimee Valentin ■z Krizmanov m kmetovalka Malnar Slavka iz Mahnisča Pek Oarol PuAan iz Ribnice in delavka Sporar Marija ll Ribnice.
Poljedelec Oblak Ciril iz Sinovice in poljedelka Sile Neža iz Gorenjih laz. Kmetovalec, Lovšin Leopold iz Sajevea in kmetovalka Pust Marija iz Sodražica. Poljedelka Gornik Marija iz Jelovoa in kmetovalec Zaje Anton iz Podklanca. Lesostrugar Stupica Milan iz Sodražiee in poljedelka Vavtar Terezija, iz Sodražir«. Poljedelec Perm* Janez iz
Borcem Tomšičeve, Gubčeve, Cankarjeve in šercerjeve brigade!
Desetletnico ustanovitve prvih Štiri h slovenskih brigad bn dolenjski list« počastil s l«-m, da bo izdal bogato razSirjeno številko, ki ho izšla v petek 12. septembra. Zato prosimo nekdanje borce in oficirje Tomšičeve, Gubčeve, Cankarjeve in Sercprjeve brigade, naj nani najkasneje do 20. avgusta t. I. popijejo na posodo fotografije it življenja in borb teh brigad, »like padlih junakov, komandantov in komisarjev, k vsaki fotografiji pa naj prilože kratke podatke t navedbo imen- krajev in časa dogodka, ki ga slika predstavlja. Mnngn takšnih se ne objavljenih zgodovinskih dokumentov imajo številni tovariši. Vi jih i razum. Ijivo skrbnostjo hranijo kot spomin na leta NOB. Ob prazniku prvih slovenskih brigad pa je treba te fotografije pokazati vsej naši javnosti. Zato se uredništvo obvezuje, da bo:
vse spejete slike prefotografi-ralo in nepoškodovane takoj vrnilo lastnikom. Poleg tega pa bo vsak lastnik originalne slike dobil zastonj tudi po eno prefntngrafirane povečavo, L. nir., mu bomo brezplačno dostavili hkrati s slavnostno številko >Dolenjskega lista«.
Uredništvo pa hkrati prosi v«e nekdanje borce, vojaške in politične voditelje prvih Štirih brigad ter aktiviste, ki so na trenn sodelovali s temi slovenskimi brigadami, da hi prispevali slavnostni številki >Dolenjskega Ista« svoje spominske ali literuarne prispevke, opise posameznih bitk, akcij in partizanskih podvigov-
Podfcabora in kmetovlka Gruden Jožefa iz Velikih Lašč. Kmetovalec Zakrajsek Jožef iS Velikih Lašč in kmetovalka Preleemk Ivana ijs Velikih LaAč. Kmetovalee Podržaj Jota |z Podtabora in kmetovalka Jak** Marija iz Velikih Lašč. Kmetovalec Ture.k Jože iz Ve bikih Lašč in kmetovalka Praznik Frančiška iz Velikih Lašč. Kmetovalec Porok Anton iz Starega trga pri Rakeku in kmetovalka Za krajšek Ivana iz Velikih Lašč.. Kmetovalec Mustar Anton iz Dobrega polja in Musiar Veronika, kmetovalka iz IlobregaiHilja, Kmetovalec Vodioar Janez iz Dobregapolja in kmetovalka sJporar Ana iz Dobregapol ja. Kmetovalec Hren Anton iz ilohregapolja in kmetovalka Dren Marija iz Dobregapol ja. Lmrli so:
Kmetovalka Levstik Frančiška iz Prigo-rioe, stara 72 let. Gospodinja Malnar Helena iz Srednje vasi- stara 72 lel. Kmetovalec Za--gar Anton {% Podplanine, star 70 lat.. Cestni delavec Hudorov.č Anton iz Kočevja, star 20 let — proglašen k mrtvim. Otrok tlrčančič Anton iz Mahovmka. star 2 meseca. Otrok Slekovec Majda iz Brega, ntara I leto. Otrok Jurjevič Štefan iz Mahovnika, star 7 mese cev. Ipokojenec Conč Franc is Kočevja. Mar «4 let. Otrok AndoljAek Marija iz Slovenske vasi, stara t dan, Preužitkariea Pantar Uršula iz Ograje, stara 80 let. Natakar Ozanič .loze iz fitalcerjec. star 30 let — proglašen k mrtvim. Trgovec Južnič Alojzij iz Fare. star 22 let — proglašen k mrtvim. Kmetovalka Tomec Zof.ja iz Padova, stara S" let. Preužit-karica Zakrajsek NeAa iz Sajeroa. stara 7S let. Kmetovalec Oražem Andrej iz Gorice vasi. star 86 lel. Preuzitkar Peterlin Anton ls Slatnika, atar 74 let. Upokojenec Rajh Alojz iz Ribnice, staru 42 let. Poljedelec Kozar Jože ia Sinovice. star 39 let. Kmetovalec Kosmerlj J<*ze is Gore, star so Jet. Kmetovalka Zabukovec Neza lz Zamoetoa. stara 47 let. Kamnosek Miklič Franc, iz Velikih Lašč. star 70 lel. Poljedelec Rus Jurij iz Velikih Lašč., eiar 81 let. Kmetovalec Nose Franc iz Dobregapolja. star 72 let.
Okraj Črnomelj
Umrli so: Kralj Ivan is Tribnč star 33 let- Potek Nada iz Doblir stara 1 me-ser. Kramarič. Jane/, ir, Črnomlja star 5fi let, Tkalčič roj. Greguraš Katarina iz Pod klanca stara 77 let, Žalec roj. Lesar Frančiška iz Speharjev stara ii5 let. Sveh roj. Mihelčič Barbara iz Učakovoev stara fifi let, Deželak Alojzija iz Retje vasi stara 1 leto, Hlupar An« iz Samica stara 77 let, He-mgsman roj. Brunskole iz* Vavpčje vasi "»'ara 74 le* Kump Anioa ll Krupe otrok, Kočevar Jakob Is Gradaca star S3 let. Štefani* Janez iz Dragatuša star 80 lel, Simšič Ana iz Rosalnic stara 29 let. Rozman Andrej  iz Metlike star 8R let.
Poročili ho n«; Fujs Franc polj. delavec is Peearoveev in Stajdohar Zora poeestniea is Deskove vasi. Tomašič Josip posestnik iz TomaSevcev in Spehar Marija poseetnica iz Daljnih njiv. Butala Anion delavec iz Petrove vasi , in Koren roj.. Trtnik Ana poljska delavka iz Cužnj* vasi. Kavči* Mi roslav Pom. farmac. ta Bohinjske Bele in W*i*s Marija poštna uradnica iz Črnomlja, Badovinac Stanislav posestnik iz Jugorja in Popovič Marija kmetovalka iz Jugor.ia, ftprejeer Anton poljski delavec iz Črnomlja in Klemenčič Antonija poli- delavka iz Krupe. Kolenc Rudolf rudar iz Središča in Zgaga Angela gosp. pomočnica iz Svibnika. Vitnar Jožef t posestnik iz Desinca in Kam bič Marija hči posestnika is Gradnika. Jankovič Jote uslužbenec L Tribnč in Cvitkovi Stanislava poljedelka is Tribuč. Malnarič Franc, posestnik is Krupe in Plut Amalija hči  posestnika  iz Lipovca.
Opozorilo vsem zbiralcem ln prodajalcem materiala za »Odpad« ■
Ker se kljub večkratnim opozorilom neprestano ponavlja, da posamezniki namerno uničujejo in razbijajo razne predmete iz litega ali kovanega želez«, ki imajo umetno obrtno in kulturno zgodovinsko vrednost, ter jih prodajajo »Odpadu«, ponovno opozarjamo prodajalce in nakupovalce na kazenska določila Zakona o varstvn kulturno zgodovinskih predmetov in izjavljamo, da bo vsak, kdor bo take predmete razbijal in jih prodajal, prijavljen Okrožnemu javnemu tožilcu v kaznovanje.    Dolenjski muzej Novo mesto.
len jskega lista« v vsako hišo. Tudi dopisnika, ki bi poročal o delu in življenju naših ljudi, bi morala imeti vsaka naša ^as in vsak delovni kolektiv.
>Brez Dolenjskega ji^ta bi res ne mogla več živeti,* pravi Nežka iz Bistrice pri Mokronogn. Redno plačuje naročnino, čeprav s težavo. Da se je list razširil tudi na Ristrici. jc precej njena zasluga. Dobrn jP izpolnila svojo obljubo Francka Bo v ban iz Ost rožnika, ki je poslala 6 novih naročnikov, mladinka Francka pa trdi. da niso to zadnji! Ali pa Micri korac,jnoV|l \z Mokronoga, ki je poslala 26 novih naročnikov in še pridno dela za razširitev lista! Na Tre bel nem imajo vsi člani KP naročen »Dolenjski list«, sa} prinaša poleg dobrih novic tudi razne uradne objave, s katerimi se morajo vsi seznaniti. Naročniki > Do I en jskega lista« so tudi člani občinskega ' ljudskega odbora, kar je zasluga tajnika Marjana Hočevarja.
Ameriška rojakinja Meri ^kerlj iz Moktonopa pi>e \? -rijaerike. da se oh večerih zberejo domačini in berejo z največjim zanimanjem »Dolenjski list«. Piše. da iz njega zvedo največ resnice o Jugoslaviji in dragih domačih krajih in ljudeh. Sie več bo povedala osebno, ko pride te dni donV>v na obisk.
»Ko prebiram »Dolenjski list*, me spomin privede v vse tiste domače kraje, na katere tako pogosto mislim,' piše Ivan Zaletel j < i* Burne. Tako pa pišejo tudi mnogi drugi- fantje od vojakov iz vseh krajev države.
»Dolenjski list« prodajajo tudi trafike in trgovine. Prodaja iista je odvisna od d/»bre volje prodajalca. Prav ruden odnos do prodaje časipisa je pokazala prejšnji mesec trafikantka Žlajpahova v Mokronogu; ponujala je
bralcem staro števjiko. no-vo, v kateri je bil članek iz Mokronoga in je prebi .lice najbolj zanimal, pa je vrnila upravi neprodano! Seveda so se bralci nad takim početjem /tlajpahove upravičeno razburjali. V Sentrupertu trdijo, da ni mogoče lista prodati. Seveda ne, ker list nima nog in ne ust, da bi se sam prodajal! Ce bi se pa vo^aj malo potrudili, bi ga z lahkoto prodali tako kot ga v drtigih krajih, saj Sentruper-čane zanimajo novice, posebno tiste iz domačega kraja. Ker sla se za prodajo lista v Sentrupertu zavzela še. Darinka in Peter, oba dobra prodajalca, upamo da bo šlo v bodoče bolje.
V KZ Dobrni so se za p>rodajo lista zavzele prodajalke v trgovini in z lahkoto prodajo v.sak teden 30 izvodov Ljudje radi segajo po časopisu, če jim ga kdo ponudi in pokaže. Poslovodki-nja v Sentlovremru se v zadnjem času dobro jirizadeva za razširitev časopisa, prav tako uslužbenec na železniški po staji tovariš Frane Rozman. Na Veliki Loki pa niso preveč agilne pri prodaji »Dolenjskega lista«. Seveda brez trnda posebno v začetku ne gre. Ce se bi za razširitev -Dolenjskega lista« res zavzeli vsi aktivisti in člani množičnih organizacij, bi kaj kmamu dosegli parolo: i v vsako hišo »Dolenjski list«, ki bi lahko postal resnično glasilo vseh delovnih ljudi na Dolenjskem ter veren odraz naporov, dela, uspehov, neuspehov in slabosti ter napak pri graditvi naše lepše bodočnosti.
Ta cilj pa moramo doseči! Zato pro-, sita uredništvo in uprava --Dolenjskega lista vse naročnike in bralce, naj vsak pridobi v vrstah svojih prijateljev in znancev vsaj še. enega naročnika! Čim močnejši bo list, tem lažje bo izhajal — toliko boljši bo!
ni dočakal, čeprav Je vložil veliko truda in časa, da bi seznanil mlado m staro s svojim delovanjem. •
V jeseni 1951 je Aeroklub povabil vse ustanove, podjetja in iole za vpis v tečaj jadralnega letalstva. Na to vabilo pa se ni Javil niti en mladinec. V začetku tega meseca smo ponovno povabili vsa večja podjetja (Pionir, Tekstilno tovarno, Tovarno igrač, poŠto itd.) pa rto danes Se ni nobene prijave. V aprilu in maju smo povabili vse sole iz. Novega mesta in bližnje okolice na izlet k hangarju, kjer bi si ogledali delo Letalske iole. Tudi temu pozivu se ni odsvala niti novomeška gimnazija, niti učiteljišče, pa tudi nižja gimnazija iz Mirne peči in Šentjerneja. Veliko več zanimanja so pokazale osnovne šole.
Tudi na gospodarskem polju Aeroklub nI dosegel boljših uspehov. Vsi vemo, da se v Letalski soli, ki je v sklopu Aerokluba, vzgajajo mladi ljudje v letenju in sestavtjanju raznih delov letal. V Novem mestu imamo modelarsko delavnico, ki Še daleč ne odgovarja svojemu namenu, vendar pa se mora Aerokluh zaenkrat s tem zadovoljiti, ker Je stanovanjska kriza. Ne moremo pa razumeti, da mora za ta neprimeren prostor plačevati mestnemu odboru vsak mesec 200 din, posebno Se, ker nima nlkakth lastnih dohodkov.
Hangar smo pričeli graditi že leta 1950, vendar pa še zdaj ni dograjen. Pa tudi to delo, kolikor ga Je narejenega, ni tako, kot hI moralo hiti. Ciradheno podjetje »Pionir« Je nad levim prizidkom napravilo krivo ploščo, tako da zaradi tega prepušča vodo. Danes Ima Aeroklub na razpolago 200.000 din, vendar pa ne more dohiti podjetja, ki bi za ta denar hotelo hangar do konca zgraditi. Podjetje »Remont« je ie pred enim mesecem obljubilo, da bo izMelalo predračun, pa ga še do danes nismo prejeli. Jadralni soli se je na treningn pok\-ar11 menjalnik pri avtovitli za dviganje letal. Gradbeno podjetje »Pionir« Ima tri menjalnike v rezervi, čeprav nima nobenega vozila, za katerega hi ti odgovarjali. To podjetje prodaja Aerokluhu za 20.oon din dve zobati kolesi ln eno osovino, dolgo prlbilftno 30 cm lz enega teh menjalnikov. V Ljubljani lahko dobimo celo motorno kolo znamke BMV 750 cm s prikolico za R5.0O0 din. Kje Je tu sorazmerje? Aeroklub ne potrebuje avtovitle za pridobivanje novih dohodkov, temveč za vzgojo mladega kadra v letalstvu!
Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj nerazumevanje za Javna dela, zlasti do organizacij, ki imajo po svojem značaju vzgojni pomen. Ali nismo vsi dolžni podpreti tako organizacijo, zlasti še, ker je mladina lsven svojega dela ali učnega časa zaposlena pri koristnem delu in izobraževanju in je na ta način tudi odtegnjena pohajkovanju po gostilnah ln kavarnah, ali pa »romanju« na Trško goro, ki je Novomešeanhm tako priljubljeno, a prav malo koristno.
Z malo razumevanja in dobre volje bi lahko premagali vs* težave. Aeroklub prosi vse ustanove in podjetja za pomoč, da bo hangar čimprej dograjen in da bomo lahko nadaljevali z jadralnim tečajem. Upravni odhor Aerokluba dela z dobro voljo v zavesti, da vzgaja mladino v socialističnem duhu. Naši sovražniki pa se našemu neenotnemu delu lahko samo smejijo in po naši krivdi žanjejo uspehe.
C OBVESTILA )
POZTV
Okrajna obrtna zbornica v Trehnjerm je vsled raz.mejitve okrajev po skle/pu ohč.nega zbora prešla dne H. julija !<Vv2 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike vn dolžnike, da pr javijo svoje terjatve oziroma poravna i" svoj« obveznosti na ikasneje do 15. avg.
Likvidatorji
ameriški l"'hn
KINO   NOVO   M USTO PREDVAJA: Od  1. do 4. avguata: ameriški  film »Po
lina orlov«.
Od   .V  do  7. avgusta:
barvah »Ples na vodi«.
Od 8. do 11. avgusta: ameriški film »Vsj>
o Evi«.
KINO   DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA
3.  avgusta:   angleški   film »Sat-ji-
2.
banda«
s.
otroci
in   7.   avgueta:   francoski film
»Ml
0g£asL
Km.etij«ka zadruga Do hm I č išče dobro trifov sko moč ter upravnika (gospod arj a i. Službo lahko nastopita takoj Poceni prodam star stavbni les. žlehnike. strešnike, vrata, okna, peči in štedilni ke. vse v dobrem stanju.
Julij K obe ml-, Novo mesto
0 $6flG$0fll od ČrnomoSntic do Doža
Danes smo imeli srečo. Na glavni cesti smo blizu Malertška prestregli Janeza Popotnega in ga pregovorili, da nas je spremljal v Podgorje. Začudil se je, da se ob tej vročini sprehajamo ln zapravljamo dragoceni čas. Pomiril se je, ko smo mu povedali, da smo ječmenovo in Pšenično slamo ze poželi in da je košnja tudi že pri kram. Na drva za zimo še ne mislimo, saj snega še ne bo, še dež se nas ogiblje. Ce kje kaj toče ostane, jo zmečejo peklenske sile kar v našo kotlino. Plačamo za dež. a glej jra spaka, vsuje se toča, ali pa pritisne taka vročina, da sc možgani kuhajo.
Pri Malenšku smo se pokrepčali z dobro kapljico, katere cena in kvaliteta se ravna po človeku, oziroma po obleki. Tam smo se spoznali z gosti obeh spolov i7j Podgorje, ki so nadvse marljivo hladili vroča in suha grla, pri tem pa vneto preštevali nagrade, ki jih naša oblast širokogrudno deli vsakemu, ki pokaže že samo voljo za kakšno javno delo. Pripravljajo se nagrade tudi za tiste, ki se vsako nedeljo sprehajajo po krompirju s ponosno dvignjenimi glavami. Saj zato ni pri nas krompirjevca in ga tudi ne ho . . .
Ko smo si privezali dušo, smo jo ubrali levo po pori proti mostu v CrmoSn.Ilcah. V veselo razpoloženi »Lajšti-« so prepevali kosi in gimpeljni. Na mostu smo se spoštljivo ognili luknli, ki Jo je izvrtal neki nepridiprav.
Crmošnjice so prilazna vas, ki ima najboljši vaški odbor OF in ne pije vode iz kapnic. Ob križišču- smo bili v zadregi, kam naj krenemn. da pridemo v stopiče — metropolo Podgorja, potokaz leži neusmiljeno oklofutan na tleh že od zadnjega viharja. Ves je zmešan. Gaberje Je na jugu, Novo mesto na vzhodu od nas Itd. Nas domačine to sicer ne moti, saj brez potokaza najdemo vsak ponedeljek in petek v Novp mesto, tujci pa k nam ne prihajajo, ker rfismo turistična točka.
Pred majhno kočico nas čaka Mica, občinska reva.
»Počakajte, rada bi vas vprašala za svet! Premišljujem, če bi naredila pogodbo z občino za socialno pomoč aH ne. Nihče mi nič ne da, tudi če delam, od tam pa 1e dobim, da lahko živim. v
»Mlca, pamet v roke!" smo Ji odgovorili in Jo o stvari poučili. Marsikdo si želi Mi-cine bajte s koščkom zemlje ob njej, toda bolna Mlca Je na možganih zdrava.
Vrh zvonika se zablešči v soncu. To so Stopiče. Prvo kar nam pade v oči, je šola na hribu. »Kdaj ste pa to dozidali?« vpraša Janez. Stotisoč komadov opeke so dvakrat preložile in zložile mlade pionirske roke. Obdali so šolo z debelim zidom opeke, sedaj, pa čakamo, da se pionirji vrnejo in bomo delo nadaljevali. Razumevanja imajo ti mali graditelji več kot odrasli. So pač pionirji nove dobe. Obenem z vrtanjem, kopanjem in odnašanjem žive skale za temeelj so si
gradili tudi mlade značaje. Skromna nagrada za več tisoč udarniških ur jim Je bil plačan Izlet v Taborsko jamo, ki jim bo ostal v neizbrisnem spominu.
Pri delu za obnovo moramo omeniti tudi šeferje, ki so nam dovažali material. Ko so se mlade roke utrudile, so pristopili oni in jim pomagali nakladati, da je bilo delo prej gotovo. Zelo zadovoljni so bili pionirji s tovarišem Matijem in Lojzetom, s tov. Rifljem pa so sklenili večno prijateljstvo. Prebrisani so ti naši mali. Prišli so do prepričanja, da strizu Rlflju bije pori lirio kn/.o mehko očetovsko srce — ln to drži!
Mimogrede moram povedati, da smo poleg vsega zmagali tudi učni načrt. Kako smo to uspeli, zaenkrat še ne povemo.
Nadaljujemo pot. Za nami se pnkadi tovorni avtomobil, naložen s peskom. Začudeni Janezov obraz sili k razlagi:
»Veste ta pesek vozijo iz Pogancev na Dolž, kjer ometajo šolo. da se ne bo podrla«. S to razlago pa nismo zadovoljili sopotnika. In kako tudi? v Stoplčah so štirje peskolo-mi, kt daiejo odličen pesek. G. Mikulan pa ga dan za dnem prodaja v Novo mesto. To je izvedel tudi Janez iz Dolža. Potrkal je pri g. Mikulanu. Imel pa Je slabo srečo. Mikulan za občino in prosveto nima peska drugače kot za visoko ceno in za naprej plačan denar. Janez pravi, da bo šolo ometal brez Mikulanovega peska, čeprav mu ne bodo pomagali Nemci, kot svojčas Mikulanu. Občina pa ho Mikulanu shladila razgrete možgane. S prosveto se g. Mikulan bori že dalj časa. Ce ga učiteljica opomni, naj opozori otroka na čistočo in lepo obnašanje, kar njegov ljubljenček rad pozablja, jo ria-hruli nekako tako:
»Vsi ste osli. Dajte milo in srajce, pa bo otrok čist. Kakršen je učitelj, tak je učenec!«
Poleg tega pa pismeno dovoliuje, da mu Jih namečemo na zadnjo plat. kar 50 s ko-stanjevko! Na roditeljskih sestankih pa nimamo časti, da bi se z nJim razgovarjali o vzgojnih problemih, ki so pri njegovem otroku dokaj pereči.
Sonce žge. Prispeli smo do Zagarjeve gostilne. Vstopimo. Cista soba nudi prijeten oddih. Tudi kapljica ne zaostala za Malen-škovo, celo hladnejša je in kar za 10 din cenejša. Posebno živahno je tu ob nedeljah med mašn — ljudje, ki po ves teden ne spre-govore niti pet besedi, takrat par pridigam in ogovarjajo ter obirajo poštene ljudi! Spoznaš jih tudi po tem, da samo »jarnrajo«, čeprav bi jim to bilo najmanj potrebno. Z dobro hladno naravno vodo ti pa lahko postreže samo strojnik v vodovodu, ki nesebično oddaja pitno vodo v Novo mesto, do-člm se vas zadovoljuje z deževnico iz kapnic. Kdor pa niti teh nima. si. lomi vrat s škafom po 500 metrov visokem hribu Naši predniki so spoštovali fizkulturn, v kolikor nI krnMa njihovih starih navad, ki so kore-ninile v peklu. Mladi rod pa drugače misli. V zapisniku komisijskega ogleda šole z dne
5. junija letos so navzoči podčrtan potrebo vodovoda pri šoli. Ce so bili predniki vasi Stopiče tako starokopitni, da so odklanjali zajetje vode sploh in se niso potegovali ob graditvi vodovoda tudi za vodovod na vasi. se bodo njihovi nasledniki potrudili, da pride vodovod v vas čimprej in da ne bodo več nosili vode po strmem bregu.
Nadaljujemo pot mimo šole. Okleščeno sadno drevle nas spominja na neurje, ki nam Je uničilo bogat pridelek. Poljski pridelki se obraščajo, tako da lačni ne bomo, fte tudi je marsikdo obupaval. Nekaj šepetajo, da komisija za ocenjevanje škode ne zna računati procentov. To je samo grdo obrekovanje, saj je že vsak točno izračunal, koliko procentov davkov mu bo oblast brisalci v zvezi s točo.
Bližamo se Vel. Orehku. Ze od daleč nas je opazila Pipanova, Urška. Z naglico, ki bi jo njeni starosti ne prisodili, se je umaknil.^ za hi«o. Veste, strašno huda Je na vse Stop-čane, č.eš da so Ji sk.ihali tisto kašo v zvezi z njenim lovskim pismom na ameriški konzulat. Njena sorodnica — hišna gospodinja in mati tistega raztrganega šolskega dečk.n pa kar bruha svoj srd po Stopičah in dolii Sivko vre nesreče, ki je s tem doletela njihovo hišo. Pa ne mislite, da je to krava Sivka! Ne! To tudi Pipanovi vedo, da krava ni zmožna tako hudobnih dejanj pač pa je tista Sivka neka dobro poznana oseba, ki nima toliko časa, ria bi si nekje v beli Ljubljani barvala lase ah pa obiskovala olepševalne zavode. Cm in rjav je danes UbkO vsak. nima pa vsak korajže biti siv' Urška! Stopičani so nedolžni, tudi Sivka ti ni vzela časti, ampak sama si knva svoje smole.
Na Malem Orehku smo naglo zavili mimo hiše hude Ančke in nadaljevali pot na Dolž. Delo Dri šoh lepo napreduje. Matija je sicer svetoval, naj šolo podro, ne pa popravljajo Podreti, hej Matija, pa še kakšno zidanico postaviti v Rukovčah lz porušenega mate riala, pa naj se srce razveseli ob dišeči Šmarnici kajne?! 2elja se ti ne bo izpolnila' Da ho Sola prej in ceneje popravljena. Je celo stopiška šola odstopila potreben les in deske za .oder. K sreči nimamo preveč takih možakarjev, ki mislijo, da so popili vso modrost tega sveta.
Tako — pa smo na Dolžu. Janez Popotni se poslovi od nas, vlečejo ga gorjanske košenice in hlad prostranih bukovih gozdov Nam pa se mudi nazaj med drage Podgorce.
TTreja uredniški odbor Odgovorni urednik Tone Oosnik — Tiska tiskarna Liudske prs vice v Ljubljani - Naslov uredništva in unrave: Vo-ro mesto. Ljubljanska rests ' — Postni predal M - Telefon nredniltv i in uprave 127 — Tekoči račun pri Narodn-banki v Novem mestu štev. s.lfi-1 90822 i četrtletna naročnina 10.1 din. polletna 200 din celoletna 400 din.
Stran 4
DOLENJSKI LIST
Ste*. 5«.
6e nekaj nepozabnih utrinkov
i msm\ v\m\i\\sm pairulj v deli krajini
Nad 60 starih borcev in aktivistov v patrulji je v Podzemlju toplo pozdravil stari aktivist Janez Segina iz Prilozja. S pesmijo in vriskanjem so stopali pod zastavo znani borci Julij Stampohar. Janez Pe/clirc, Anton Novak. Jule Marentič, Ferdo Sobar. Janez Dragoš in drugi med belimi brezami in vrbami ob Kolpi skozi Grm. kjer je patrulji pripravil zajedo sekretar okrajnega komiteja Janez Zunič, skozi /.cmelj v Otok, kjer je patruljo pričakalo staro in mlado z barilci vina in belim kruhom. Tu jih je prisrčno po zdravil aktivist iz leta 1^41. danes slep vojni invalid Franc Križan. Njegove besede so šle vsem dO srca. Ta vas je dala v času NOB 30 borcev; 8 se jih ni vrnilo. Obiskali so spomenik ne/.nnue ga hrvaškega boren pod vrbami od Kolpi in položili venec na njegov lepo Urejen grob. Po »spopadu- mi Primost-ku ni manjkalo dobrot. Kruh iu partizanska konzerva — čebula — še sol in ko/aree vina, pa liajdi bi/, nia pot proti Krivoglavicani. Borci so obiskali /iini«r\o mamo ter šli po poti. koder je zadnjič stopal njen sin aktivist Miha Zunič, ko so ga gnali na strel janje fa-Šisn. Proti Giršienm in Dobravicam, ki še danes nosijo pečat rimske kulture, jih je vodila pot, Zasedo je patrulja spretno obšla ter ji vpadla v hrbet. Tu
Se je izkazal intendant Jo/e Simonič z dobro pripravljenim kosilom. Čeprav se je že marsikdo iz patrulje srečal ž volkom, se je precej nog hitro zavrtelo v Mntkovičevi hišj / domaČimi dekleti takoj po kosilu. Ilarmonikaš Ferdo Potočnik je vse spravil pokonci.
Pred Metliko so partizani ujeli vohuna in se z njim po partizansko po-govirili. Metlika jih je sprejela najprej s točo krogel, petem pa z godbo in vso metliško gostoljubnost jo. Lep viY>r so borci preživeli s številnimi Metličani in Metlic ankami.
Na t"re.šnjevcc je prispela črnomaljska patrulja skozi Gradac in Stransko vas. V le j vasi jo bila partizanska bolnišnica, katere se dobro spominja marsikateri partizan. Borci so obiskali po-
kopališče na- Krinvčjcm vrhu, kjer so položili venec na grob žrtev fašističnega terorja. Belokranjska gostoljubnost je tudi tu pričakala borce v vsaki hiši. škoda r jeva in Zagorčcvn mama sta z odprtimi rokami pričakali stare znance. Z njim sta obudili spomin na grozen dan 10. april [943, ko sta jima /goreli domačiji, /gorel i domačiji, dva dni nato pa še belogardisti i/ postojanke v Semiču odpeljali in ubili moža. S kopico otrok sta ostali doma 'sami na pogorišču svojih domačij. S pomočjo ljudska ob
borci so se zabavale in prepevale partizanske peami. Nato so nadaljevale pot v Belo krajino, partizane pa so zvabili v svoje osrčje, košati Gorjanci.
lasti sta. s domačiji.
,,Srce me še vedno vleče v rodni Kr«*f
Komandir Jaklič deli cigarete
Vas Corovec je bila ta dan spet popolnoma partizanska. Morda bi se borci še /,idr/ali v teh prijaznih vaseh med starimi znanci, toda patniljo so napadli Strekljevčani in jo prisili, da je obiskala še njihovo vas. Pojačana z borci iz Slrekljevca je patrulja v naskoku zav/ela močno branjeni Semič. Patrulja je položila venre na grobove padlih soboreev pri Sv. Duhu.
Stranska belokranjska patrulja je šla iz Radovice, preko Drašičev, Boža-kovega, Rosalnic, Lok vic, Dragumlje vasi. 0« ho rja, Bavnae. Drag. Popovičev, Gaja Trdinovega vrha do Miklavža na Gorjancih. Povsod so bonci obiskovali stare znane parlizanske družine iu mamice, povsod so bili navdušeno sprejeti. Slefanovičeva mama v Drušičih je bila zelo vesela, ko so jo obiskali stari znanci Tri sinove- je izgubila v vojni. Bekla je, da si okupacije ne želi nikdar več, toda če bi bilo potrebno, ba še danes prav tako kuhala in pomagala partizanom kot je takrat. Mucova mama. ki je izgubila edinega sina, pa je pripomnila, da ima še dane« rada partizane in se dobro spomin ja. kako je bilo lak ral. saj je bila med njimi na Gorjancih več mesecev. vCeprav nismo preveč Verjeli v boga, smo takrat vsega pridelovali, da smo lahko pomagali našim borcem U je pripomnila. Dober prigrizek in drašička kapljica, vse je bilo v izobilju na razpolago dragim gostom-boreem. Patrulja je sodelovala jpri napadu in proslavi v Melliki. nato pa nadaljevala pot proti Suhorjn, Ravno med »borbo« za Sulior so prispelo sem na obisk ameriške progresivne Slovenke. Navdušene so prisostvovale obujanju spominov na slavne, težke dni naše zgodovine in še same videle sledove borbe za Suhor leta  1942 in  1943. Z
Skozi žabjo vas koraka predhodnica
Letos 1. maja smo objavili v Dolenjskem listu pismo gospoda Antona Jordana iz Fontane, v Kaliforniji, našega rojaka iz Grobeij. Pred dnevi pa nas je spet preseneetilo njegovo pismo: poslal nam je naslove 7 novih naročnikov in 14 dolarjev za naročnino. Naročnike je nabral med znanci in prijatelji, saj ž>ivi v Fontani veliko Dolenjcev. Pismu pa je priložil tudi pozdrav nove naročnice gospe Marije Vidergar, ki piše takole:
»Cenjeno uredništvo
Dolenjskih novic!
Prilagam naročnino za list iz naše lepe Dolenjske. Tukaj v ZDA smo že 32 let, vedno pa nas srce še vleče tja, kjer je bil naš prvotni dom, katerega sem tako ljubila — dom, kjer še žive moji bratje in sestre, dom neizbrisljivih spominov.
Resničen je pregovor, da dokler človek ne gre nazaj, ima dve duši. Z eno živi za svojo krušno domovino Ameriko, ena pa še sanja življenje rodnega doma.
Tukaj je precejšnja slovenska naselbina, okrog 200 slovenskih družin.
Mnogo jih je, ki imajo narejene načrte za potovanje domov Marsikomu pa je že smrt ali bolezen prekrižala račune. Upam, da ne bom uvrščena med tiste, temveč da bom še enkrat videla svoje drage, kateri me, vem, težko čakajo.
Zdaj pa še povem prav od kje sem prišla. Iz lepe polšenske župnije, Voje-tova Micka iz Tep, ki še po tolikih letih rada zapoje:
Crešnja vsa bela na vrtu stoji,
gleda na breskev, ki v Tepah cveti. S tem skromnim dopisom naj bo pozdravljeno uredništvo Dolenjskih novic, pozdravljeni vti dolenjski Slovenci, dokler se ne vidimo, z vzdihom:
Domovina, ti ši kakor zdravje!
Marija Videgar,. 158 Cypress Ave Fontana, Calif.«
Dobesedno smo prepisali pozdrave naše rojakinje, ki po tolikih letih želi na obisk v rodne domače kraje. Zahvaljujemo se ji za pozdrave, prav tako pa tudi g. Antonu Jordanu za prijazno naklonjenost in nove naročnike! Priporočamo ga v posnemanje vsem našim bralcem v Ameriki in v vseh tistih državah, kamor prihaja Dolenjski list med drage Dolenjce!
Nečloveško ravnanje gostilničarja Bulca v Mokronogu
Od Krajevnega odbora AFZ in Zveze borcev v Mokronogu smo prejeli naslednje pismo:
»V Mokronogu se dogajajo čudne reči. Vsi poznnmo gostilničarja Toneta Bulca in njegovo ženo Marijo, roj. Hočevar. Ze v bivši Jugoslaviji se je Bule poročil i Ivo Zupančič iz Ljubljane, ki mu je prinesla v zakon lepo doto, s katero je lahko rešil svoje posestvo pred prodajo. Poplačal je z ženinim denarjem vse dolgove. »Sele« po večih letih pa je Bule opazil, da njegova žena Iva ni normalna — opazil pa je to seveda zato, da se je lahko od nje ločil in se poročil letu I94S z Marijo Hočevar, ki je prej služila v njegovi hiši. Marija Hočevar je že pred zakonom dosegla v hiši vso oblast. Ivo Zupančič sta Bule in Hočevarjevn prelepala že večkrat pred sklenitvijo njunega zakona, tako da sta jo s tem prisilila k ločitvi zako-
Celih 14 dni je potreboval v septembru I9"SH revizor Zadružne zveze, da je razvoz.ljal goljufije in zamotane vknjižbe, razne knjigovodstveno *pre-noso« in izmišljeno postavke, s katerimi je dekan Gnidovec slepil člane žu emberške Hranilnice in posojilnice ter molzel iz revnih suhokranjskih vlagateljev njihove prihranke. Razmere Py so bile take, da je največ, kar je v takratnih razmerah zadružni revizor iz Ljubljane, mogel storiti, bilo to, da je napisni v revizorsko poročilo:
>... poslova njo posojilnice je bilo neodpuslno malomarno — Z denarjem se je ravnalo kakor s Mnefmi . . .<
Ugotovili smo že. da se gospodu dekanu Gnidovcu za njegovo milijonsko tatvino hranilničnegn premoženja ni skrivil niti In s na glavi I Hladnokrvno je sicer podpisal /adolžnico: gospod je dobro vedel, da ga Zadružna zveza ne bo i/ilala. Preveč uslug ji je naredil, predobro je poznal njene skrivnosti in ona njegove, ©e si je župnik v St Petru pri Novem mestu lahko izposodi I« iz skrite rezerve v hranilnici 30.195 dinarjev to je bilo "50. janua-ja 1953. leta — če je v Kmečki hranilnici in posojilnici v Pišecah po krivdi načelnika /adnige /upnika Toplaka nastal primanjkljaj v znesku 120.000 predvojnih dinarjev, če sta si v Mirni peči kaplan Jožef Poje in poslovotlkin ja zadruge »kupila« z ukradenim hranilniči-nhn denarjem hišo, v kateri je bila zadruga čemu bi se bal Zadružne zveze, revizorja in »neumnih Suhokranjcev in pa boga boječih žu/emberških vlagateljev vseganiogočni dekan Gnidovec? Predobro je duhovni oče Suhe; krajine vedel, da |e 'i pi". ob smrti župnika Fngelberla Berlaua v Zagradcu, ki je bil načelnik tamkajšnje zadruge, manjkalo 7955 k t on. blagajna pa je bila v
na in na prenos premoženja na Bulca.
To pretepanje pa se je po zakonu Bulca s Hoeevurjevo nadaljevalo in je bilo vedno hujše. Pri nekem pretepanju je sedanja Bulčeva žena izbila Ivi Zupančič zlate zobe iz ust. Višek tega nečloveškega in nesramnega prelepa njn iu izkoriščanja pa ke je odigral IT. julija letos, ko je Bule Marija Zupančičevo tako hudo pretepla, da je niokronoški zdravnik ugotovil težko telesno poškodbo.
Pripominjamo, da se je mučenje in pretepanje Zupančič Ive že večkrat uradno obravnavalo n,i bivšem okraju v Trebnjem, kakor tudi na bivšem KLO v Mokronogu, vendar pa še do danes ni bilo ničesar |>okreiijenega proti temu nasilstvH. Zato vsi občani Mokronoga odločno zahtevamo, da se temu mučenju, ki je podobno Dachau, napravi koner.
SLUČAJ PROFESORJA CERNETA
Nt zgolj naključje, da se Je vik in krik o
»preganjanju vere in cerkve« dvignil posebno močno v trenutku, ko smo začeli malo boli poudarjati vzgoino stran našega šolstva, s tem pa tudi zahtevati, da nepoklicani odstranijo svojo roke od šole in vzgojnega dela. Dobro poznamo kričače. ki vpijejo o »preganjanju vere« in pod. Dejstva pa potrjujejo, da ne gm za svobodo vere, pač pa za borbo cerkve, ki zahteva tudi v sedanjem stoletju in naši napredni družbi privilegije, kakršne je imela v srednjem veku.
Vpitju o »preganjanju vere« se je aktivno pridružil tudi dr. Franc Cerne, profesor novomeške BfconomslH srednje šole. Ni težko uganiti, da se Je kot pristaš Idealističnega svetovnega nazora čutil dolžnega, da po svojih močeh zastruplja mladino z mračnjaštvom, licemerstvom ln peslmimzmom. Kot profesor prava in predavatelj ustave F]_rt Jugoslavije (!) Je imel dovolj prilike, da je to svojo raboto dobro opravljal. Kako naj si sicer razlagamo njegove opazke med predavanji, da »naši zakoni nič ne veljajo, da se Jih vedno krši, gre preko njih« itd.? Dr. Cerne trdi, da obstaja pri nas preganjanje cerkve. Po njegovem mnenju hodijo ljudje v cerkev samo iz kijubovalnosti in zato, da nagajajo ljudski oblasti, ki da je »prva začela zaostrovati ndnose med državo in cerkvijo«. Ubogi dekan pa 00 rn°ral Potrditi — pravi etnično dr. Cerne, — da pri nas nI preganjanja vere ...
»V Jugoslaviji ni demokracije, pri nas vlada ininoriteta nad majoriteto, nekaj ljudi, to je Komunistična partija!« — to je ugotovitev profesorja Ccrneta v letu 1952, vredna človeka, ki Je diplomiral v Ljubljani 10 julija M41, doktorat pa položil v senci liktoiskili sekir v juniju 1943. Člani Partije, avantgarde delavskega razreda .Jugoslavije, so za prof. dr. Ccrneta »levčki* ki sami ne vedo, kako veliki revčki so« ... Za gospoda Cerneta Je svoboda samo na zapadu, »kjer se nikomur ne vsiljuje prepričanje, kjer se nikomur nič ne zgodi in kjer delavci s štraj-ki dosežejo svoje". Ko so Novomeščani 15. majn protestirali pred Kapltljem ln jasno povedali, da pari Ižansko Novo mesto ne dovoli namestniku vojnega zločinca škofa Rozmana, Antonu Vovku, ki je sokriv mnogih zločinov nad slovenskim ljudstvom, da bi btrmal otroke v mestu s ponosnimi tradicijami NOB, Je profesor Cerne smatral za potrebno, da spet alobno namigne:
»A, to Je bil potem namen demonstracije — pa pravijo, da je vera svobodna.«
O tem. da je ljudstvo demonstriralo proti vsem tistim duhovnikom, ki so ob vprašanju Trsta spet stopili na stran Vatikana in s tem izdajali narodne interese, dr. Cerne sevda noče ničesar vedeti. V ljudski demonstraciji vidi le »nevarnost« za vero.
Kler, s katerim se v protiljudski raboti bratijo informbirojevci in različni reakcio-narji, lovi najraje v motnih vodah. Prof. Cernctu Jasne vode zato niso pri srcu; dijakom 4. letnika je rad poudarjal, da govori zrelejšim ljudem, ki bodo žc razumeli njegova izvajanja, hkrati pa jih Je opozarjal, naj njegovih izvajanj ne raznašajo po mestu (!). Pri pouku prava profesor Cerne kar ni mogel skriti, da mu je stari družbeni red bolj pri srcu. DtJake, ki so pri odgovarjanju v šoli hoteli podkrepiti svoja izvajanja z našim sodobnim aktualnim razvojem in z idejo socialističnega patriotizma, Je zavračal, češ da naj to govorijo na množičnih sestankih. Pri socialističnem pravu je nekatere teme obdeloval zelo površno ln »svetoval« dijakom, naj jih sami preberejo, »ker Je to tako samo frazarenje«.
Ne bomo naštevali vsega nergaštva in dvoumnih opazk, ki st jih Je dovoljeval med poukom in izven njega profesor Cerne. Kaj
Je o njem mislila mladina na šoli. naj pove dejstvo, da so dijaki po pouku večkrat govorili, da si veliko upa. Ko si Je dr. Cerne letos samovoljno podaljšal prvomajske po-, čitnlce od 4. do 8. maja, pa je mladina vse šole bila prepričana, da je pobegnil v Ttalijo, o kateri je rad govoril, da jo zelo dobro pozna in da so tam boljši ljudje.
Poklic vzgojitelja je po svoji družbeni vlogi višji od poklica navadnega državljana. V tem izrecno družbenem poklicu morajo biti v osebt vzgojitelja zgoščene vse naj-plemcnitejše lastnosti narodne zavesti in najboljše težnje naše družbe. Vzgojitelj brez idealov, brez povezanosti s težnjami in borbo svojega naroda, brez jasnih ciljev, da živi in dela za družbo, ki se je odločila za zgraditev socializma — tak vzgojitelj na naših šolah nima kaj iskati.
Z ustavo je zajamčena slehernemu državljanu svoboda vesti in veroizpovedi in nihče ne more biti samo zaradi svojih zaostalih nazorov klican na odgovornost. Naša šola pa ima kot družbena ustanova svojo vest, svoje idejne osnove m vzgojne cilje, ki so skladni z značajem in težnjami našega družbenega razvoja. Ti cilji so izraz naše družbene vesti in morale. Izraz zgodovinskih stremljenj naših narodov. In ker so ti cilji po svojt vsebini globoko patriotični in vseskozi prežeti s svobodoljubnim in humanističnim duhom, naša družba zahteva od šole (to se pravi od prosvetnih delavcev), da razvija prav tako zavest in moralo v mladem rodu in jo osvobaja predsodkov in zaostalosti.
Profesorju Cernetu nihče ne bo kratil njegovih zaostalih nazorov. Tak »prosvetni« delavec kot je dr. Cerne. je lahko v imenu svobode vesti svoboden državljan in svobodno lahko zapusti šolo, ker se z njenimi vzgojnimi cilji ne strinja. Nikakor pa tak »prosvetni« delavec od socialistične družbe ne more zahtevati, da bi mu zaupala vzgojo mladega naraščaja. Svoboda veroizpovedi in individualne vesti je eno, nekaj povsem drugega pa je vprašanje, ali nekdo, katerega individualna vest je zaostala v primerjavi z družbeno vestjo, moralo in cilji, lahko v imenu svobode te svoje osebne vesti zahteva od družbe celo to, da bi mu omogočila s svojimi zastarelimi nazori in delom v šoli ovirati stremljenja ln pot naših narodov v socializem.
Ker se je prof. Cerne zavestno oddaljil od lika prosvetnega delavca, so ga člani sindikata prosvetnih delavcev v Novem mestu soglasno izključili lz članstva Zveze sindi-kato Jugoslavije. V Imenu vzgojnega poslanstva šole in v imenu naprednega novomeškega javnega mnenja pa postavljamo ob ukrep članov sindikata Se zahtevo, da ljudska oblast ne dovoli več dr. Cernetu vzgoje naše mladine.
Primer dr. Cerneta je sicer redek, a vendarle ne edini primer v vrstah naših prosvetnih delavcev, katerih velika večina trdno stoji v klesanju lika prosvetnega ustvarjalca-vzgojitelja na strani svojega ljudstva in niegove poti v socialljem. Močno pa nas Cernetov primer spominja na človeka, ki je grel kačo na prsih.
Obiskali so partizansko vdovo
Novomeška partizanska patrulja je na pohodu 17. julija obiskovala po vseh partizanskih vaseh važne zgodovinske točke in partizanske družine.
V Žužemberku je patrulja obiskala tudi partizansko vdovo Jožefo Rusovo, s katero se je največ pogovoril komisar patrulje tov. Avgust Jazbinšek-Iko, ljudski poslanec za novomeški okraj. Ker jo pozna iz časov narodnoosvobodilne borbe, sta se lahko prijetno po-razgovorila o vseh težkih in veselih urah med vojno. Rusova je bila zelo vesela obiska, saj je spoznala, da je stari borci-partizani niso pozabili, dasi-ravno je od tedaj, ko so se med vojno čestokrat oglašali pri njej, minulo že več let. Tovariš Jazbinšek ji je ob tej priliki izročil skromno darilo Okrajnega odbora Zveze borcev Novo mesto, za katerega se je s solzami  v  očeh iskre-
no zahvalila. Tov. Jazbinšek, Rusova in njen sin Tonček, ki je star 19 let, a je vendar pri hiši najmanjši, so se nato fotografirali, da bodo imeli spomin na čase iz NOB, ko so preživljali hude, a tudi lepe partizanske čase. _
Tovarišica  Rusova  se bo t*p.-j hvaležnostjo spominjala starih borcev, ki na tem partizanskem pohodu niso pozabili na njo in njene otroke.
Ob razvalinah Žužemberka
KRINKA NEKRONANKGA CFSAB.TA SI IIK KRAJINE JE PAOI.A
največjem neredu. Će je načelnik Hia nilnice in posojilnice v Robu, župnik Zabukovec, za svoje »težko« delo v hranilnici lahko poneveril leta 1937 31.479 dinarjev in sialno kradel denar iz po-sojilnične blaga/ne za lastne potrebe, čemu tega ne bi smel delati tudi gospod dekan, ki je za stopnjo višji od navadnega vaškega župnika? ln če si je gospod župnik v Dobrniču vsak dan jemal v Mlekarski zadrugi v Dobrniču po 90 litrov posnetega mleka, da je. z njim krmil svoje prašiče, kako torej ne bi bilo dovoljeno >po božjih in suhokranjskih postavah« gospodu dekanu Gttidovco, da je smel seči kolikor globoko je. hotel v blagajno zu/emberške hranilnice?
KAR NI Z NAMI, JK PROTI NAM! KAK PA JE PROTI NAM, JE TREBA UNIČITI!
Zu/emborški farani še niso pozabili grmenja svojega dekana s prižnice, ki je že v stari Jugoslaviji rohnel z »božje« lece nad suhok ran jskimi grešniki in jim pretil z večnim ognjem in pogubljenjem. Najbolj so ga bodli v oči napredni uradniki, ki so prinašali v Suho krajino vsaj kolikor toliko svežega vetra v za sm raj eno klerikalno vzdušje. Prižnica je bila dekanovo politično srodstvo za obračunavanje z liasprotniki. Znana je njegova izjava: : Kar ni z nami. je proti nam! Kar pa |e proti nam. je treba uničiti 1« *
ln uničevalo se je! Predvsem z gospodarskim pritiskom in z goljufijami
(Nadaljevanje)
hranilnih vlog, /. odkupovanjem knjižic za nižjo vrednost, s pritiskom na občino, da je z davki pomagala postavljati mogočni farovž, enega največjih v Kranjski deželi' Dekanu Gnidovcu ni bilo dovolj, da je po mili volji šaril s hranilnicnim denarjem in ga obračal po svoje v korist cerkve in farovžal Za gradnjo žnžemborškoga farovža je moral prispevati sleherni občan! Pri vsakem litru piva so plačali Suhokranj-čani za gospodov farovž 5t) par, pri vsakem litru alkohol« 5 dinarjev in pri vsakem litru vina po 1 dinar. Občutno doklade so v teku let nanesle težke deset tisočake — v predcln, ki je bil in je med najrevnejšimi v Sloveniji! Doklnde na direktni davek so znašale od 30 do 70%. Tudi tu se je vsako leto nabralo približno po 100.000 dinarjev ogromen denar za pasivno, /e tako dovolj izmozgano Suho krajino, no. Za odplačilo dolgov na farovžu pa je bilo to še premalo.
Da se je klerikalna gospoda rešila velikega dolga, ji je prišla prav agrarna reforma, ki je prizadejala predvsem kneza Auersperga. Pobrali so mu predvsem njive, ki so jih dotlej imeli v najemu razni revni ljudje, nato pa so jih prodajali na dražbah. Kupci so bili seveda petični gospodarji, kol n. pr. Velim ee, Gliha in drugi, ki so z. dražba-njem iztrgali revežem njive. Glavno besedo pri tem je imel čevljar Jože Stupica, desna roka dekana Gnidovca. S pomočjo mahinacij pri vložnih knji-
žicah si je nabral lepo premoženje. Na goljufiv način je Hranilnica kupovala knjižice za polovične in še nižje cene. nato pa so si izplačevali gospodje polne naložene zneske. Rasle so hiše, zemlja iz agrarnega sklada pa se je kupičila v rokah posameznikov. Neusmiljeno so klerikalni veljaki raztrgali tudi bivše Dereanijevo premoženje, 1
Pri gradnji luksuznega farovža, ki je zrastel na koži davkoplačevalcev Suhe krajine, so po dekanovi želji in zahtevi vozili specialni, pesek in mivko iz Ljubljane po železnici do Stične, od tam pa z vozmi v Žužemberk — čeprav so imeli prav dober in odgovarjajoč pesek le 5 km izven trga! Leseno ostrešje farovža je bilo narejeno v Ljubljani in prepeljano v Žužemberk. Apno za farovž so vozili v Žužemberk i/. Kamnika, čeprav je apnenic z najboljšim apnom več kot le dovolj v bližini. Vse to je seveda požiralo sto in stotisočake — ljudskega denarja. V »Slavo božjo« in dekanovo brezmejno častihlepje se je ponosno dvignil mogočni farovž . ..
Tako je delal z ljudskim denarjem v Žužemberku dekan Gnidovec. Pomilovalno se je moral nasmehniti revizorjevi opazki, da >se je z denarjem ravnalo kakor s smetmi-?. Gemu si je Zadružna zveza sploh drznila pokukati v njegovo hranilnico? Mar niso klerikalno vodene zadruge vsa leta z Zadružno zvezo vred poklanjale za razne strankarsko-politične, cerkvene in kle-
rikalne namene ogromne zneske? Mar niso župniki, kaplani, dekani, župani in načelniki hranilnic podpirali najrazličnejše klerikalne organizacije, telovadna, kulturna, prosvetna'in drugače prebarvana klerikalna društva in ustanove? Nič zato, če je bil to denar žuljev slovenskega delovnega človeka — za božjo čast in blagor klerikalcev je bilo vsako sredstvo dovoljeno. Zadruge, to je denar kmetov in delavcev, je nabavljal cerkvam orgije in zvonove... Gospodje s0 delili podobice in odpust-«ke zadružni načelniki pa nakazila za nikoli vrnjena posojila za zvonove, za darila in podpore. Med velikodušnimi darovalci so bile tudi zadruge, ki so šle pozneje v konkurz —iz katerih jih je spet reševala Zadružna zveza z denarjem, ki ga je prejemala od države /a sanacijo slovenskega zadružništva... Dvakrat je šlo to »velikodušje< skozi o/.ek žep slovenskega zadružnika — delavca in kmeta.
Vse to gospod^ Gnidovcu ni bilo neznano. Žužemberk ni smel zaostajati! Ce je n. pr. Hranilnica in posojilnica v Zagradcu podarila leta 1931 župni cerkvi 12.100 din, za župnišče pa 13.500 din. če je Hranilnica v Višnji gori izplačala za darilo prvoobhajancem, za napeljavo elektrike, v kaplanijo in za podporo zavodu st. Stanislava 3418 din, če je Hranilnica v Smarjeti >podprla< z denarjem zadružnikov župno cerkev v letu 1920 z 1500 din, 1921 z 2650 din, 1922 z. 10.000 din. 1923 s 16.000 din. 1924 ? 19.625 din, 1925 s 33.000 din in leta 1926 z 29.000 dinarji, čemu potemtakem ne bi smela žužemberška Hranilnica in posojilnica s svojim premodrim vodnikom Gnidovcem podpreti zidave največjega farovža na Dolenjskem? Kdo si je upal nasprotovati in izzvati božjo ter Gnidovčevo jezo nad svojo glavo?