Leop. Paljk
Drevesca bomo posadili
Sadna drevesca presajamo v ieseni, ko začne listje rumeneti in odpadati, ter spomladi, preden znova poženo. Jesensko presajanje je bolj priporočljivo zlasti za gorkejše in suhe lege, medtem ko se v težki, ilovnati in vlažni zemlji bolje obnese spomladansko presajanje v februarju in marcu. Koščičasto sadno drevje presajamo navadno le spomladi, ker se tedaj bolje prime in tudi bujneje poganja.
IViajprej izkopljemo jamo. Na vrtih, kjer je zemlja 50—60 cm globoko preko-pana, ali kakor pravimo, »rigolana«, to ne bo pretežko, saj zadostuje, če izkop-Ijemo jamo le toliko, da korenine na vse strani poševno razvrstimo in s prstjo zasujemo. Na celini pa moramo izkopati kvadraine (120—150 cm) in 50—60 cm globoke jame. Zgornjo, boljšo zemljo izmečemo na eno stran, spodnjo, slabšo, tako imenovano mrtvico, pa na drugo stran jame. Dno jame tudi prekopljemo. Drevesce bomo posadili šele čez 14 dni, ker ni dobro, če ga posadimo takoj, ko jamo izkopljemo. Tudi ako nameravamo drevesce posaditi šele spomladi, moramo izkopati jamo že v jeseni, da se zemlja pozimi prezrači in razpade. Med tem časom bomo pa pripravili vse potrebno za sajenje. Predvsem si priskrbimo sadno drevesce. Skoraj v vsakem večjem kraju imamo sadjarsko podružnico in dreves-nico, kjer lahko dobimo za majhen denar lepo razvito drevesce. Tudi pri mnogih šolah imajo lepo urejene šolske drevesnice, kjer se deca uči pravilno oskrbovati sadna drevesca. Kdor pa ne more dobiti drevesca v domačem kraju, ga lahko naroči pri zanesljivem drevesničarju. Za 5—8 din že lahko dobimo lepo razvito in zdravo drevesce kakršne koli vrste in plemena. Seveda si lahko drevesca vzgojimo sami iz semen in potaknjencev, a to traja daljšo dobo, celo do pet let.
Pravilno vsajeno drevo.                            ¦
Jama je izkopana. Drevesce tudi imamo. Poiščimo še primerno močan kol, t. j. vsaj trikrat tako debel kot drevesce, raven in olupljen ter vsaj dva in pol metra dolg. Na spodnjem koncu ga priostrimo ter približno 1 m visoko ožgemo, da nam v vlažni zemlji prehitro ne segnije.
Najprej posta^imo v sredo jame kol in nato jamo zasujemo. še bolje pa je, če opravimo to nekaj dni prej, nego drevo posadimo, da se zemlja med tem časom nekoliko posede. Slabšo mrtvico premešamo s kompostom ali s starim, dobro preležanim gnojem ler z apnenim prahom in pepelom. Boljšo zgornjo zemljo denemo na dno, slabšo pa na -rrh. Nekoliko dobre in rahle zemlje pa moramo priiraniti, da z njo pokrijemo drevesne korenine in napolnimo vse praznine med njimi.
Preden drevo posadimo, moramo z ostrim nožem gladko odrezati vse ranjene in potrgane korenine do zdrarega mesta in sicer tako, da so vse rane obrnjene navzdol. Pa tudi predolge korenine skrajšamo na približno 30 cm dolžine. Nato pomočimo korenine v gosto zmes ilovice, kravjeka in vode.
Ko je to opravlieno, začnemo saditi. Pri tem delu morata biti vedno dva. Prvi drevesce drži, drugi ga zasiplje. Najvažnejše je, da ne posadimo drevesca pregloboko. Drevo nikakor ne sme priti gfoblje v zemljo kot je bilo prej v drevesnici. Korenski ali drevesni vrat (korenjača) je tisti nekoliko odebelieni del drevesca med koreninami in deblom, ki nam kaže mesto, do katerega je bilo drevesce prej v zemlji. Prav tako globoko moramo zasaditi drevo na stalno mesto. Ker se pa zemlja v teku časa sesede in z njo drevesce za približno 10 do 15 cm pogrezne, je treba posaditi drevesce za toliko Tiše. Da ne bomo posadili dtevesca pregloboko, je najbolje, če položimo preko jame dolg in raven količek.
Tisti, ki drevesce drži, ga toliko vzdigne, da pride koreninski vrat 10—15 cm nad yodoravno položeni količek. Drugi razvrsti korenine na vse strani ter jih z rahlo in drobno zemljo zasuje. Prvi drevesce narahlo potresa, drugi pa polni praznine med koreninami z dobro zemljo. Ko so vse korenine pokrite, zemljo zmerno pohodimo in stlačimo. Nato potrosimo nekoliko preperelega gnoja, ki ga pa ne smemo poteptati in stlačiti. Tudi ga ne smemo dati preblizu korenin. Končno prisujemo še ostalo zemljo k deblu v obliki sklede.
Drevesce je posajeno. Ni pa še vse delo opravljeno. Spomladi mu moramo še krono primerno obrezati. Pustimo le 4—5 na vse strani lepo razraščenih vej, ki jih prikrajšamo približno na 30—35 cm, vrh pa pustimo 15—20 cm daljši. Vse druge mladike gladko ob deblu odrežemo. Drevesce nato močno zalijemo ter narahlo privežemo z beko h kolu. Šele čez nekaj mesecev, ko se je drevesce v zemljo posedlo, ga trdno privežemo. Ako bi drevo takoj ob saditvi pritrdili h kolu, bi na njem obviselo, ker bi se ne moglo z zemljo vred posedati.
Kol ne sme nikoli segati v krono, ampak nekoliko niže pod njo. Drevesca na planem zavarujemo pred zajcem in pasočo se živino.
KAJ BOMO V OKTOBRU ŠE DELALI V SADOVNJAKU?
Sadna drevesa bomo čimprej opasali z lepljivimi pasovi. Nanje bomo namreč ujeli samice metuljčka, tako imenovanega malega zimskega pedica ali zmrzlikarja, kisev oktobru v zemlji izleže in pleza po deblu v vrh, kjer odlaga svoja jajčeca med popje v kupčkih po 20 in še več skupaj. Najljubše so mu češnje in jablane. Na spomlad se izležejo iz jajčec požrešne gosenice, ki nam kakšno leto popolnoma ogolijo drevo. Kdor pa opaše šadna drevesa z lepljivimi pasovi, na katerih se zmrzlikarjeve samice ujamejo, se mu ni treba bati tega škodljivca.
. Proti koncu meseca že tudi laliko razredčimo drevesne kroae. To je potrebno zlasti pri starejših drevesih. 2 drevesno žagico odžagamo gladko ob deblu vse suhe, poškpdovane in pregoste veje. Pod drevesom razgrnemo kakšno plahio jn nato deblo ter debelejše veje qčistimp s strgalom in žično ščetko mahu in  lišajev.  Yso  nesnagp  sejžgemo.  S  tem  ujiičimo  vse  p.olno  sadnih   škpdljivcev.
Sadnemu drevju moramo jeseni tudi pognojiti s hlevskim gnoiem. Gnoj je treba raztrositi pod kapom krone, kjer je največ sesalnih koreninic, ki morejo vsrkavati hrano iz zemlje,  ne pa morda ob deblu, kjer teh  koreninic sploh ni.
DRAGE VRTNARIČICE!
Ste li potaknile na sončno leho zimski česen ia šalotko, kot sem vam zadnjič naročil? Motovilec in zimsko špinačo ter spomladansko čebulo ste tudi posejale? Prav je tako. Kai pa sedaj? Setve so za Ietos končane. Sicer še lahko posejete motovilec in zimsko -špinačo za spomladansko uporabo, a za druge setve je sedaj že prepozno. Pač pa lahko presadite v zatišne lehe v dobro in močno pognojeno zemljo zimsko solato, ki prezimi na prostem brez škode in začne zgodaj spomladi delati glave.
Poskrbite že sedaj za seme kumar, užitnih buč in sladkornih melon (lubenic) za prihodnja leta! Za seme pustite vedno najlepše in enakomerno razvite plodove. Potrgajte jih šele tedaj, ko so popolnoma rumeni. Da pa ne bodo začeli plodovi na vlažni zemlji gniti, jim podložite kakšno deščico ali opeko. Pod steklom dozore najprej. Če nimate drugega pri rokah, zapičite nad plodom v zemljo štiri količke in poveznite nanje kos šipe. Tudi jih čim bolj izpostavite soncu. Ko so plodovi popolnoma rumeni, jih poberite, na obeh koncih nekoliko odrežite ter denite na sončen prostor, da seme v njih popolnoma dozori. Šele nato prerežite plod, pobe-rite seme, ki ga v čisti vodi izperite, na suhem in zračnem prostoru posušite in spravite za prihodnje setve. Kumarčno seme in seme buč in melon, ki ostane kaljivo celo 6—8 let, sejemo navadno 2—3 leta staro.
Ker je bil letošnji avgust izredno dežeren in je tudi september hladen, zore paradižniki na vrtu le počasi, je kaj verjetno, da ne bodo vsi plodovi na rastlini dozoreli. Škoda bi bila, če bi nam jih slana uničila. Ko zaslutimo nevarnost slane, izrujemo stebla z nedozorelimi plodovi, odrežemo vse liste ter obesimo paradiž-nikove kite v kuhinji ali v kakem drugem toplem prostoru. Polagoma paradižniki dozorevajo in mamica jih bo lahko trgala še tja do božiča.
Za zimo bomo spravili zelenjad šele pozneje, v novembru. Ker bomo za vzimljenje zelenjadi potrebovali droben pesek ali mivko, poskrbile zanjo že sedaj.
Yčasih nam delajo žkodo bramorji. Na jesen jih najlaže zatiramo. Na vrtu izkopljemo na več krajih po pol metra globoke jame, ki jih napolnimo s konjskim gnojem, stlačimo ter pokrijemo z zemljo. Toplota gnoja privabi v te jame nešteto bramorjev, ki tu prezimijo. Zgodaj spomladi je treba jame prekopati in škodljivce uničiti.
Vse izpraznjene gredice je treba sedaj pognojiti in prekopati ter zemljo pustiti v grudah, da čim globlje premrzne.
NAŠIM CVETLIČARICAM.
Saj poznate tisto narodno pesem: »Je pa davi slan'ca pala...< In v oktobru se _to kaj pogosto dogaja. Zdaj še cveto na vašem vrtu jesenske astre, da-lije, krizanteme in cinije. A skoraj pride fas, ko boste zaman obiskovale svoje drage ljubljenke. Zalostno bodo povešale cvetne glavice in vaše srce bo žalostno. Zato poskrbite že sedaj, da vam huda slana ne popari vsega cvetja.
¦'¦'.¦•;¦..                                   54                       ¦¦.""¦
Krizanteme presadite v cvetlične lončke ter jih prenesite v sobo na okno. Upam, da ste posadile v lončke tudi druge cvetlice, kakor: naglje, rijolice, spominčice, zimske levkoje in zlatišeboj. V zadnji številki >Vrtca< sem vam to toplo priporočal.
Ko zaslutite slano, pokrijte d a 1 i j e čez noč s plahtami in vrečami. S tem iim podaljšate življenje, da vas bodo še naprej razveseljevale. Ko pa jih slana - končno pomori, odrežite stebla 10 cm nad zemljo, izkopljite gomolje in jih posu-šite na soncu. Odstranite nato še zemljo in jih shranite v kleti. Ako še niste izkopale čebulic mečkov ali gladijol, gomoljastih begonij in ko-renik k a n, storite to sedaj. Izpraznjene gredice pognojite in prekopljite, a zemljo pustite v grudah, da bolje premrzne.
Fuksiie/pelargonije, lavor, oleander in druge lončnice umak-nite pred slano z vrta ter jih prenesite v hladen, zračen in svetel prostor. Pozimi jih ne smete preobilno zalivati, ampak le toliko, da ostanejo žive.
Nizke vrtnice prisujemo kasneje, v novembru. Ako se nam pa ponuja v tem mesecu sneg, porežite visokim vrtnicam vezi, da jim sneg ne polomi kron. Zdaj tudi posajamo š i p e k, ki ga imamo za podlago vrtnicam. Prihodnje leto ga boste že lahko cepile.