154
Octiic m pou :ua ojHibiika^afi ni razstavah
ARHIVI XVIII 199?
povečalo število km-ilijskih posestnikov, sc je večalo število posestnikov - upravičeneev do umivanja sku piiih saških "Lemijišč. Ta pojav ju bil končno urejen s post op k; v okv ru agrarnih operacij. Na planinah so se v okviru agrarnih operacij izvajali postopki v zvezi z naturalnimi uiitk., melioracijami in i/bolj šanjem stanja pianin. Velikost uiitninske pravice v planini je bila večine ma povezana ž velikostjo kmetije upr^vičcnca v ravnmi, ki je pomenila pravice do Jtlf ona večjega števila glav živine na pašo v planino. Dobro go ¡podarje-nje s plrtiinami je bilo v interesu države, ki je zate podpirala t.i planinsko gospodarstvo
Ob izidu I. dela inventarja Komisije za agrarne opera cijc v Ljubljani p bilo z avtorjem Vhdimirjem Sunčicem dogovorjeno, oa sc zaradi večje preglednosti desjejev in boljše uporabnost .irhivskeg» gradiva v tretjem, tcjc zadnjem delu inventarja, dodajajo št naslednja poglavja kazale krajev in kazalo katastrskih sbčin, v katerih so se vršili pustooki agrarnih jperacij. Nadalje jc bile Sc dogovorjeno, da sc duda seznam kratic z razlage vsebine agrarne operacijo, da sc deda seznam starinskih pojmov, ki nastopajo v postopkih agrarnih operacij in sc jih v bodoče v korist lepše slovenščine zamenja s iodobncjsimi izrazi. Na koncu |k dela pa naj b; bil šc dodatek vsebinskih ickstovnih in tiskovnih ntipak. Vladimir Suncič se v celoti ni držal omenjenega dogovora in bo treba te pomanjkljivosti douati v 4. delu toga inventarja.
V 3. delu inventarja jc tudi r.ckaj tiskovnih in tis kaiskih napak Med njimi je omeniti pojem melio-rizacija, pravilne melioracija; med tiskarskimi so na straneh 1319, 1325, 1343 k naslovom poglavij napačne pripisan^ številke dosjeja agrarne i p'¡racije:, na strani 1339 pa manjka vsebina za dosje 224). Naoaljc manjkajc v kazaiu krajev imena za gradivo dosjejev nd štev 230C-2488. 7. a gradivo,, ki gaje po drugi svetovni vojni Ualij? vrnila Sloveniji, je treba odpraviti 4. del inventarja. Priporočljivo je tudi, aa sc izacla posebna karta (zemljevid), iz katere bo razvidno, v katerih predelih Slovenije so bili izvedeni postopki agrarnih operacij.
Inventar Komisije za agramc operacije, ki ga jc izdal Arhiv Republike Slovenije v treh delih,v letih ]99i, 1992, 1994, jc objavljen v najbolj aktualnem ča su, to je v letih boja Ta denacionalizacijo vaških sku pnih zemljišč. Struktura naših vasi in našega podeželja se jc v 50-lctih, jdkar so vaške agrarne skupnosti z nacionalizaciji; izgubile svojo večstoletno lastnino tako spremenila, da bo nekdanje posestno stanje našega podeželja in dela urbanih naselij ostalo doicu-menliranc le še v arhivskem gradivu tc komisije. Vladimir S unči č jc kljub nekaterim navedenim pomanjkljivostim oprav-1 z objavo tega inventarja orjaške in pomembno delo, za kar so mu Arhiv Republike Slovenije, siovcnskc vaške skupnosti in slovenski uporabniki arhivskega gradiva lahko ¿clo hvaležni.
Pfter Ribnikar
Majda Smole, Vicedomski urad za Kranjsko, 13 stol, - 1747, Cerkvene zadeve, peti del (W-B), Ljubijana I99t>,
Arhiv Republike Slovenije, 488 strani
Telko jc predstavljati peti del inventarja fonda Viccdnrruki urad za Kranjsko - Cerkvene zadeve, ne da bi ponavljal šivan, ki sem jih povedal že pri predstavitvi prvih štirih zvezkov. Zuo sc vsem tistim, ki ste nekatere stvari že slišali ali brali, opravičujem.
7a osvežite« spomina naj povem, da je bil vice-domski jriid vrhovni deželnoknežji finančni urad. V odnosu do cerkve je nadziral upravo tempiiralij in reševal probleme, ki so nastajali v zvezi s tem. Ohranjeno gradivo vicedomsksga urada _,e tako odra** kom-pcicnc svetne oblasti v ccrkvcnih zadevah, ali peveda no z drugimi besedami: onranjeno g radi v c nam nudi dragocen vpogicd v nolitikn svetne oblasti do eerkve.
Avtorica jc doživela izid le prvih tr;h delov svojega inventarja, četrti in peti sia izdana iz njene zapuščine in zato nista več avtorizirana. To pomeni, da uredil iški odbor ki je vzel na svoj", ramena nehvaležno naloge pripraviti za tisK tc zajetne zvezke inventaija, ne odgovarja za napake, ki jih jc "zakrivila" avtorica, ker ji jc zagodel tipkarski škrai, ker teksta morda prav razumela, ker kakšnega im:na ni prav piebraia in ker seje ob kopici gradiva, ki gaje morala predelati, preprosto zanašala, da bc doloccne napake možno popraviti, ko bo svoj tipkopis pripravljala za objavo. N? to moram opozorili, ker sem .ob bežnem listanju in vent^rja natetcl na nekatere napake, ki so tako očitne, da jih jc mogoče odpraviti brez primerjave z or.gina lom. Nekatere pr bo mogoče razvozlati šele ob natan čnem preverjanju originalnega dokumenta. Tc moram povedati zato, da se ob uporabi tega inventarja ne Hi preveč zanašali zgolj na izpovedno moč posameznih regest, Nekatere podatke bo nujno potrebno dopolni1' na podlagi originalnega 'eksta
S tem pa ne želim ra; vrednotiti dcia avtorico in še manj dela uredniškega odbora. Opravili jo ogromne in nadvse dragoccno delo. Približali so nam enega izmed dragocenejših fondov Arhiva Republike Slovenije. Ti inventarji so postali ncpogicšljiv kažipot, ki nam omegoča prvo informacijo o gradivu in kako do tega gradiva sploh pnti. Vsak regest je seveda nujno subjektiven Avtor regesta opozori pač na tisio, kar sc njemu v tistem trenutku idi pimcmbno ali zanimivo. V dokumentih samih pa sc mnogokiat skriva mnogo več, kot m.Dre tc povedati rigest. Povzetek niKoli ne more v ccloti izčrpati vsebine doKumenta, more pa razvneli našo radovednost, da vzamemo dokument, ki nas -.anima, v roke in si ga natančno preberemo. To pa je pokojni Majdi Smoletovi dejansko uspelo.
In kaj prinaša pcia knjiga inventarja?.Naslov nas opozarja, da gre za kraje na Kranjskem, ki sc lače njajo na črke M, N, O, P in R. Kraii so seveda na vedeni v svoji nemški ob1 i ki; Zato najdemo v nj.gi tudi-kraje kol so Velcsovo (nemško Miehlstatter -
ARHIVI XVIII 1995
Occnc in poročila o publikacijah m razstavah
155
nemško obliko navajam tako, kot je navedena v gradivu vicedomskcga uradu in ne v listi, kot smo je navajeni iz no vejic dobe), Šmarjc-Sap (St. Marci n), Kiprivnik (Ncs:cl Thall), G^mji Grad (Obcrburg), Zg )rnjc Gorje (Ohcr Gcriach), Vrhnika (Obcr-laybach), Bloke (Oblack), HiuŠ-ea (Piercnh; um\ Novo meslo (Rudolphswerth), Šentrupert (St. Ruprecht), Kočevska Reka iRicg).
Dragocenost te knjige so konkordanino vsebinsko kazalo z dvojezičnimi imeni krajev (slovcnsko-nem-ik'j, sir. 6-9) ter osebno in krajevno karalo. Uredniškemu odboru (Vesna Gotovina^ Vladimir KoloLa, Olga Pivk in Drago T.pin) in Arhivu Republike Slovenije bi se rad ponovne zahvalil, da ->c jc odločil, kljub navedenim pomanjkljivostim, izdati inventar do kunca in nam na la način omogočilo \ pogled v enega izmed dragocenih fondov naše preteklosti.
France M. Doli na r
Vladimir Žumer Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodovino, znanost In kulturo.
Založil in i^dal Arhiv Republike Slovenije, Ljub.jana 1995, 241 strani
Sredi leta 1995 je v založbi Arhiva Republike Slovenije izšla publikacija z naslovom Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodi, vino, znanost in kulturo, ki predstavlja nekolike skrajšano magislrsko delo Vladimirja Žumra, ki ga je uspešno obranil 6. oktobra 1994. Kljub temu, daje v pričujoči publikaciji objavljena skrajšana verzija, le-ta še vedno obsega kai 241 gosto potiskanih kujižnih strani. To samr dokazuje dejstvo, da se jc Vladimir Žumer zelo poglobljeno lotil enega temeljnih problemov arh: vi stične tc-ori|C, kije po letu 1945 po celem svetu ,.aradi eksplozije pisne dokumentacije vedno boli pereč.
Poleg uvoda ima Žumrova študija štiri nosilna po giavja in na koncu Se zclc obširni in zato za vsakega arhivista izjemno pomembni dei, ki t>c imenuje opombe, v katerem jc zbiana vsa pomebnejša svetovna in slovenska literatura, ki se na kakršen koli način dotika valorizacije dokumentarnega gradiva
V poglavju, ki nas na splošne uvaja v valorizacijo uokumeniamega gradi/a in s tem v proces odbiranja arhivskega iz dokumentarnega gradiva, jc navedena definicija tega temeljnega arh.visiičnega opravila, ki predstavlja "... najodgovornejše strokovno opravilo... arhivistike in arh.vov, ko. ovrednotimo, ocenimo oz. določimo vrednost dokumentarnega graaiva glede na njegov trajni pomen za znanost ¡n kulturo.(str. 11). Kot splošne teoretične osnove so opredeljena načela,
kot njihcva konkretizacija pa krtteriji va'orizauje. Srečamo se s pojmi ""negativna lista za odbiranje", po kateri se gradivo odbira pc preteku rokov hranjenja, "čisa negativna lisla za odbiranje", ki navaja dokumentarno gradivo, ki nima značaja arhivskega, to jc zgodovinsko pomebnega gradiva, in 'puzit:"na lisia za odbiianjc", k: na/aja oziroma deloča arhivsko gradivo. Ta ohlika valorizacije in odbiranja se jc med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami najbolj uveljavila v Sloveniji fstr 150). zlasti pc letu 1981, ko je bil sprejet Zakon o naravni in kulturni dedfičini. Avtor ugotavlja, da jc valorizacija dokumentarnega gradiva pogojena pndvsem z njegovo masovno: tj o in s tem povezanim pomanjkanjem prostora za njegovo hrambo, hkrati pa navric še na prvi pogled parrdok-salno misel, da jc zanimanje nnanosii za uporabe gradiva poeosic v obratnem sorazmerju s keličino gradiva, kajti"... kolikor vce gndiva jc o neki zadevi, tem maniše jc zanimanje za uporabe.." (str. 10). A"'or opozaria tudi na izjemno odgcvcrno in ui.odno arhivistovo poslanstvo v procesu valorizacije, ko z vrednotenjem gradiva dobejedno ustvarja zgodovino, saj sc uničeno gradivo ne oa več obnoviti. To dejstvo je zlasti zastrašujoče nb podatku, da proccru valorizacije dokumentarnega gradiva značaj arhivskega gradiva pridobi v povprečju le od 5%-10% celotne maso sodobne pisne dokumomacijc. Na tej točki arhivisti-čnega strokovnega dela so lahko usodno nevarna pc litična in idtokSka načela in kriteriji vaiorizaeijc do kumentamega gradiva. Zalo jc razumljivo, kot ugotavlja avtor, aa so poboji za kvalitetno opravljeno valorizacijo arhivistovo dobro poznavanje zgodovinske ga razvoja ustvarjalcev aokumcnfimega gradiva (poznavanje t.i. struktur institucij), njihove organizacije in sistemov poslovanja s spisi in s lem povednih vrst dokumentarnega in arhivskega gradiva pii ustvarjalcih
Tretje poglavje Zumrcvc Študije jc namenjeno kri ličnemi piika.:u proecsov valorizacije ter načelom :n kriterijem odhiranja arhivjkega gradiva, nastai ;ga pc letu i945 v Sloveniji in drugih delih v začciku devetdesetih let razpadle Jfgoslavijc V peldesetih letih sta sc uveljavili v svetu in v Sloveniji dve temeljni in relativno enostavni načeli valorizacije: načelo vs :binc dokumentov in načelo časa nastanka dokumente v. Po tem načelu imajo vrednost za zgodovino vsi doku mculi, ki so nastali preu določenim datumom ali pa so nastali v -»bdobiu izjemnih /."odovirskih doraiani, kol so vojne, velike krize itd. Uveljavilo Da sc jc tudi načelo ohranitve določenega števila vzorcev posameznih /rst gradiva. Kmalu sc jc pndruzilo še načelo kraia nastanka gradiva, ki so ga teoretiki utemeljevali z dejstvom slabe ohranjenosti fondov in neurejenostjo gradiva v nekaterih delih tedanji države po končani 2. svetovni vojni. V šestdesetih in sedemdesetih letih pa seje pridružilo še načelo specifičnosti socialističnega samoupravljanja. Vse bolj sc je začelo uveljavljati načelo pomena ustvarjalca dokumentarnega gradiva v družhciockonomsken in političnem življenju države