ka kšna usoda nas čaka Bazovica 2012: danes osrednja p včeraj BOP Danes bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili ZIMSKI VOZNI RED1 AVTOBUSOV podjetja Trieste Trasporti Primorski Zbogom pokrajine in morda še kdo SandorTence Usoda pokrajin res ni bistvena za prihodnost prebivalcev Furlanije-Julijske krajine in tudi ne bo, vsaj tako upamo, glavna tema volilne kampanje. Res pa je, da se o pokrajinah v tem času dosti govori in razpravlja. Namesto, da bi deželni svet o tem odločal v začetku mandata, se o pokrajinah govori ob izteku zakonodajne dobe. Kot se o državni volilni reformi govori tik pred volitvami namesto v času takoj po volitvah. Kandidatka za predsednico Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani se je včeraj opredelila za ukinitev pokrajin v sklopu prenovljene vloge deželne uprave in zlasti občin. V času nedorečenosti, obotavljanj in polovičnih stališč sta jasnost in iskrenost nedvomno dobrodošli, ko nekaj rečeš, pa si moraš prevzeti odgovornosti ne samo za izrečene besede, temveč tudi za politične posledice svojih besed. Predsednik goriške Pokrajine Enrico Ghergetta, ki je kot Serracchianijeva član Demokratske stranke, je ukinitev pokrajin svojčas brez dlak na jeziku označil za fašistično in torej nedemokratično dejanje. Včeraj je Gherghetta bojkotiral skupščino s Serracchianijevo in pričakovati je nove polemike ter spore. Velika zagovornica pokrajin je tudi stranka Slovenske skupnosti, ki se pripravlja na obnovitev volilnega zavezništva z demokrati in torej z njihovo predsedniško kandidatko, ki je za ukinitev pokrajin. ŠOLA ZA NEMŠČINO Hildegard Bayer Profesorji nemškega maternega jezika C Največ po 8 slušateljev v skupini Tečaji: - za različne starostne stopnje - za podjetja - individualni tečaji G Certifikati za študijski kredit Bogata knjižnica in videoteka INFORMACIJE: pon. - pet. 10.15-13.00/15.30-18.30 Ul. Ginnastica 3,1. nadstropje Tel. 040 661050 e-mail: hildegardbayer@tin.it (Šola Ima pooblastilo - MD 19.11.1983 - ¡tal. Šolskega ministrstva, Splošnega ravnateljstva za kulturne izmenjave.) dnevnik NEDELJA, 9. SEPTEMBRA 2012 Št. 2 1 3(20.536) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € cernobbio - Italijanski predsednik vlade se je srečal s predsednikom EU Van Rompuyem Monti: Evropi grozijo nevarni populizmi Napolitano pozval k doslednemu vztrajanju na poti reform sežana - Sinoči slavnostna podelitev Vilenica književnikov-nomadov pisatelju Davidu Albahariju SEŽANA - V kraški jami Vilenica je sinoči nastopil čas za zadnje in najbolj slovesno dejanje 27. mednarodnega literarnega festivala, podelitev nagrade vilenica v Kanadi živečemu pisatelju judovskega rodu in srbskega jezika, Davidu Albahariju. »Po naravi stvari morajo pisatelji biti lisjaki, lisjak vseh lisjakov med njimi pa je postmoderni pisatelj. Preprosto povedano, slednji - ta postmodernist - preobrne vsako situacijo v lastno korist,« je dejal Albahari. Tudi v času, ki na postmodernizem gleda kot na preživeli pojav, sam ostaja prepričan, da je postmodernizem »trajno stanje, danost in ne naključje, neizpodbitna značilnost duha in ne modna poza«. Slavnostni govornik je bil slovenski predsednik Danilo Türk. Na 9. strani CERNOBBIO - Predsednik vlade Mario Monti je včeraj med letnim mednarodnim srečanjem v Cernobbiu opozoril na nevarne pojave populizmov, ki se širijo in uveljavljajo v številnih evropskih državah. Ta demagoška gibanja izkoriščajo krizne razmere za to, da oživljajo stare antagonizme in stereotipe ter širijo napetost med severnimi in južnimi evropskimi državami, je poudaril italijanski premier na tiskovni konferenci po srečanju s predsednikom Evropske unije Hermanom Van Rompuyem. Predlagal je srečanje evropskih predsednikov držav in vlad, na katerem bi razpravljali o fenomenu odklanjanja Evropske unije. Na 19. strani Debora Serracchiani za ukinitev pokrajin Na 3. strani Tržaška Infordata na forumu OZN Na 5. strani Uspeh koncerta za mir v Zgoniku Na 6. strani Energetsko varčen vrtec odprli v Zagraju Na 16. strani Spletni goljufi dejavni tudi na Goriškem Na 17. strani Praznik novogoriški, nagrada čezmejna Na 17. strani IMSIIf® PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. -50% € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. FA Q / €476,00-dvop. "JU /0 € 119,00-enop. € 238,00 - dvop. Ležišče € 498,00 - enop. «AA / ločene vzmeti _ ^ 11 /n €996,00 - dvop. JU /U € 249,00 - enop. € 498,00 - dvop. Ležišče € 698,00 - enop. PAQ/ memory foam € 1.396,00 - dvop. "jU /0 € 349,00 - enop. € 698,00 - dvop. Vzglavniki lateksa in € 98,00 memory foam preobleka proti pršicam ■50% €49,00 Električni € j 590 00 počivalnik ■50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 - na vogalu z ul. Giotto Delovni čas: Tel.: 040.37.11.35 Pon'15 45 "19 30 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 2 Nedelja, 9. septembra 2012 ALPE-JADRAN / aktualno - Dobra novica iz Rima SKGZ pozdravlja umestitev omizja o slovenski manjšini Presenečenje nad kritiko nedavnega srečanja s članicami - Nasprotovanje predlogu Občine Rezija TRST - Slovenska kulturno-gospo-darska zveza z zadovoljstvom pozdravlja umestitev manjšinskega vladnega omizja, ki ga je s posebnim dekretom ustanovila ministrica za notranje zadeve Anna Maria Cancellieri. Omizje, ki ga bo vodil podtaj-nik na istem ministrstvu Saverio Ruperto, bo povezovalo državno s krajevnimi upravami glede uveljavljanja zaščitnega zakona ter sprožalo pobude za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti v FJK v spoštovanju samega zaščitnega zakona in mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela italijanska država. Vladno omizje, ki ga bo sestavljalo več stalnih članov (predstavnik predsedstva vlade in notranjega ministrstva, tržaški prefekt, predstavnik Dežele , predsednica in italijanski član paritetnega odbora ter predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO), bo v okviru svoje dejavnosti in argumentov, ki jih bodo obravnavali, lahko k sodelovanju povabilo tudi predstavnike ministrstva za šolstvo in izobraževanje, ministrstva za gospodarstvo in finance, ministrstva za kulturne dobrine ter drugih ministrstev. Na osnovi posebnega sklepa se bo vladno omizje sestalo najmanj trikrat letno, na sedežu tržaške prefekture pa bodo ustanovili delovno sekcijo omizja. SKGZ je mnenja, da se je z ustanovitvijo tega omizja končno zapolnila vrzel zaščitnega zakona. Sedaj bo imela namreč naša skupnost stalen stik z rimsko vlado. Vodstvo krovne organizacije je mnenja, da bo tudi vladno omizje moralo nameniti posebno pozornost kritičnemu finančnemu stanju naše narodne skupnosti. Informacije, ki prihajajo iz finančnega ministrstva kažejo, da bodo naše organizacije letos deležne nižjih prispevkov, prejele pa jih bodo v veliki zamudi v primerjavi s prejšnjimi leti. »V tem smislu so povsem upravičena prizadevanja, ki jih je SKGZ usmerila v pripravo informativnih srečanj s svojimi člani, ki so izraz številnih organizacij in ustanov. Zaradi tega presenečajo nekatera kritična tiskovna poročila (Sveta slovenskih organizacij, op.ur.), saj pobude SKGZ nikakor ne nižajo dosedanjega nivoja sodelovanja z drugimi manjšinskimi dejavniki in so obenem izraz suverenosti krovne organizacije«. SKGZ pozorno sledi dogajanju v Reziji glede vprašanje nadaljnje uporabnosti kulturnega središča na Ravanci, kjer občinska uprava želi prekiniti odnos s kulturnim društvom in folklorno skupino. SKGZ nasprotuje predlogu Občine, po katerem bi morali center zapustiti člani kulturnega društva Rozajanski dum, svoj sedež pa bi tu dobilo društvo, ki nasprotuje slovenski pri- sotnosti v dolini pod Kaninom. Zaradi zapletenosti položaja je potrebno poiskati takšne pristope, ki ne bodo dolivali olja na ogenj. Nesprejemljivo pa je po mnenju SKGZ, da se na takšen način ravna z rezi-janskimi društvi, ki več desetletij s svojim delovanjem izkazujejo skrb za rezijansko kulturo in jezik. Kulturno središče je nastalo prav s temi nameni in ob celoviti finančni podpori slovenske vlade, kar tudi rezijan-ska občinska uprave ne sme spregledati. Vodstvo SKGZ bo prvo sejo svojega deželnega sveta, ki jo bo predsednik Rudi Pavšič sklical 18. septembra, namenilo vprašanju reorganizacije javnih uprav, ukinjanju oz. združevanju pokrajin ter aktualnim tematikam. »Glede vprašanja obstoja pokrajin, o katerem se v zadnjih tednih potekale avdicije na Deželi FJK, bi bilo primerno da se znotraj naše skupnosti, po razpravah v posameznih manjšinskih komponentah, poišče skupno besedo in mnenje. Najbolj primerno bi bilo, ko bi takšna sinteza nastala znotraj skupnega predstavništva ali vsaj v dogovoru z njim,« pravijo pri SKGZ. Notranja ministrica Anna Maria Cancellieri je sklicatelj rimskega omizja o slovenski manjšini ansa manjšina - Strankina slovenska komponenta Slovenci v DS zahtevajo jamstva za ponovno izvolitev parlamentarca TRST - Vodstvo slovenske deželne komponente Demokratske stranke se je ukvarjalo z bližajočimi se volitvami in z javnim soočenjem o prihodnosti pokrajin. Glede volitev so ugotovili, da obstaja trenutno še precej neznank, ki na nek način ovirajo bolj dorečena stališča, predvsem kar zadeva kandidature. Odprta so vprašanja novega volilnega zakona, zmanjšanja števila parlamentarcev, zmanjšanje deželnih svetovalcev, volilne povezave, primarne volitve itd. Prav zaradi tega so si zadali nekaj konkretnih nalog za bližnjo prihodnost, v prvi vrsti srečanje slovenskih članov stranke s tajnico in kandidatko za Deželo Deboro Serracchiani, piše v tiskovnem sporočilu. Na sestanku naj bi še enkrat - čeprav v DS nihče ne postavlja v dvom teh zahtev - izpostavili nekatere prioritete: garancijo za izvolitev slovenskega parlamentarca Demokratske stranke, nujnost slovenskih kandidatur za Deželo v vseh treh pokrajinah, kjer so prisotni Slovenci, ustrezno poglobitev vprašanja morebitnega volilnega dogovora s stranko Slovenske skupnosti. Upoštevajoč, da je volilni program Serracchianijeve v marsikaterem aspektu po mnenju Slovencev v DS precej različen od stališč slovenske stranke. Kar zadeva deželne kandidature bodo po posameznih pokrajinah evidentirali imena, ki bodo nato predmet širšega posvetovanja. Na sestanku je bilo govora še o drugih vprašanjih, ki so v tem trenutku v središču pozornosti manjšine: od težav v zvezi z veliki zamudami pri financiranju manjpinskih organizacij in ustanov, do bližnjega sklicanja deželne konference o slovenski manjšini, od ukinjanja pokrajin do zastopanosti v Svetu slovenske vlade za Slovence v zamejstvu. V zvezi s pokrajinami se je razvila živahna razprava, v kateri so bili osvetljeni različni aspekti. Debata naj bi se v prihodnjih tednih še nadaljevala znotraj načrtovanega srečanja slovenskih izvoljenih predstavnikov in upraviteljev DS, upoštevajoč tudi predloge deželne kandidatke na to temo. Izpostavljeni sta bili predvsem dve zahtevi in sicer, da se zadevo uokviri v splošno institucionalno preureditev Dežele FJK, ki ima na tem podorčju primarne pristojnosti in nadalje, da mora vsakršna reorganizacija zagotavljati sedanjo raven zaščite slovenske manjšine v Italiji, kot je predvideno v zaščitnem zakonu. »Same na sebi namreč pokrajine nimajo neposrednih pristojnosti v zvezi z zaščito manjšine, so pa postale v teh letih pomembno sredstvo za uveljavljanje manjšine na zadevnem teritoriju«. Člani konponente menijo, da je bila dosedanja razprava o odpravi pokrajin, tako kot jo je nastavila deželna uprava, zgrešena in sterilna, znotraj manjšine pa dokaj poenostavljena in včasih tudi nekoliko demagoška. To narekuje vsem drugačen, bolj strokoven pristop, še posebej če želimo postaviti v središče pozornosti državljane in njihove potrebe in pravice, med katere spadajo tudi manjšinske pravice, podčrtujejo Slovenci v DS. iztok mirošič »Računam na skupna stališča Slovencev« Iztok Mirošič RIM - »Računam, da bodo Slovenci prišli v Rim dobro pripravljeni in istočasno s skupnimi stališči,« pravi slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič. Za sklic vladnega omizja o slovenski narodni skupnosti je vložil veliko truda, energij in osebnih prepričevanj. Po njegovem gre to priložnost čim bolje izkoristiti. Mirošič, ki je v skoraj vsakodnevnih stikih z Dragom Što-ko, Rudijem Pavšičem in ostalimi predstavniki slovenske manjšine, je glede omizja v času Berlusconijeve vlade vzpostavil »privilegiran odnos« s tedanjim podtajnikom na predsedstvu vlade Giannijem Letto. Z operativo, če jo lahko tako imenujemo, sta se ukvarjala predvsem podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica in slovenski minister Boštjan Žekš. In to kljub temu, da je bil za odnose s Slovenci na italijanskem notranjem ministrstvu zadolžen podtajnik Nit-to Francesco Palma, ki se med svojim mandatom nikoli ni srečal s predstavniki manjšine. Vse je bilo pripravljeno za sklic omizja, ko je prišlo do padca Berlusconijeve vlade in posledično do novih zamud. Šele imenovanje Saveria Ru-perta za odgovornega za narodne manjšine na notranjem ministrstvu je pospešilo umestitev omizja, ki se bo prvič sestalo 24. septembra. V Rimu in tudi v Ljubljani se je sprva razmišljalo, da bi to omizje delovalo v sklopu zunanjega ministrstva, izbira je potem padla na notranje ministrstvo, saj sodi zaščita manjšin v italijanski notranji pravni sistem. izobraževanje - Novi programi konzorcija Slov.I.K. v letu 2012 - 2013 Štirje različni programi za dijake in študente Prijave se zbirajo na e-naslovu do 15. septembra GORICA/TRST - Slovenski izobraževalni konzorcij razpisuje za leto 2012-2013 štiri izobraževalne programe, in sicer program Ekstra za dijake, Mul-tidisciplinarni program za študente ter splošna programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Vse štiri programe odlikujejo vsebinsko bogata in metodološko dovršena predavanja, ki tečajnikom omogočajo neposredno seznanjanje z novimi vsebinami, možnost interakcije v razredu, delo v skupini. Tečajnikom so na razpolago sodobno opremljeni prostori. Izvajanje vseh štirih programov podpirajo podjetja in ustanove, ki so članice konzorcija. Njihovi prispevki omogočajo tečajnikom dostopne šolnine in koriščenje štipendij. Program Ekstra je obšolski program, ki dijakom višjih srednjih šol ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. Letno je predvidenih šest predavanj za starejše dija- Med enim izmed minulih predavanj Slovika bumbaca ke (3., 4. in 5. razred) in tri predavanja za mlajše dijake (1. in 2. razred). Predavanja iz različnih vsebin, ki smiselno dopolnjujejo šolsko snov, potekajo od petkih popoldne, ločeno v Trstu in v Gorici. Multidisciplinarni program je triletni ciklični obdiplomski študijski program, namenjen univerzitetnim študentom. Dejavnosti potekajo izmenično v Trstu in v Gorici, praviloma ob sobotah zjutraj, v skupnem obsegu 60 ur. Program omogoča seznanitev s široko paleto tem; približno polovica ur je namenjena ekonomsko-managerskim temam, druga polovica pa družboslovju, humanistiki in znanosti. Pomemben poudarek je na komunikacijskih spretnostih. Poleg rednih predavanj sta po programu predvidena še obiskovanje mednarodnih poletnih šol in delovna praksa. Intenzivni program Nastopanje v javnosti je namenjen osebam, ki pogosto nastopajo v javnosti, dajejo izjave in intervjuje, predavajo, vodijo poslovne sestanke in pogajanja in ki želijo izpopolniti svoje znanje na področju poslovne komunikacije v slovenskem jeziku. Predavanja se bodo izvajala od oktobra 2012 do marca 2013, praviloma ob petkih popoldne, v skupnem obsegu 36 ur. Program Podjetništvo za neeko-nomiste je namenjen predvsem mladim humanistom, družboslovcem in znanstvenikom, ki nimajo strokovnih znanj s področja ekonomije, podjetništva ali financ in želijo ali morajo kljub temu pridobiti ID DDV in s tem postati podjetniki. Srečanja bodo potekala od oktobra 2012 do marca 2013, praviloma ob petkih popoldne, v skupnem obsegu 24 ur. Na vseh štirih programih je razpisanih 15 mest. Vpisnine za posamezne programe znašajo 150 evrov, razen za program Ekstra, za katerega znaša vpisnina 30 evrov. Prijave se zbirajo na e-naslovu in-fo@slovik.org do 15. septembra 2012. Vsa razpisna dokumentacija, opisi programov, roki, informacije o šolninah in štipendijah, prijavnice in drugo gradivo je na spletni strani www.slo-vik.org. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 9. septembra 2012 3 codroipo - Skupščina deželnih upraviteljev Demokratske stranke Debora Serracchiani se zavzema za ukinitev vseh štirih pokrajin Cosolini: To je zelo dobra zamisel - Pomisleki Basse Poropat in nasprotovanje Gherghette CODROIPO - Ukinitev vseh pokrajin in več oblasti Deželi in zlasti občinam. Debora Serracchiani, kandidatka za predsednico Furlanije-Julijske krajine, se je na skupščini javnih upraviteljev Demokratske stranke zavzela za ukinitev tržaške, goriške, videmske in pordenonske pokrajine. Evropo-slanka torej ne soglaša niti s predlogom rimske vlade (ohranitev tržaške in videmske pokrajine) in je v Codroipu zavzela radikalno stališče, ki bo tako ali drugače pogojevalo njeno volilno kampanjo. In najbrž tudi volilna zavezništva, začenši z volilno povezavo s Slovensko skupnostjo, ki je - kot znano - velika zagovornica sedanje pokrajinske ureditve. Predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta je bojkotiral včerajšnjo skupščino in s tem znova dal vedeti, da nikakor ne soglaša z usmeritvijo Serracchianijeve. Velike po- Debora Serracchiani in Renzo Tondo, tekmeca na deželnih volitvah, sta na tej fotografiji videti dobre volje misleke nad ukinitvijo pokrajin brez ustrezne presnove lokalnih uprav je izrazila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, »ki ji ni jasno kakšno je v resnici stališče De- mokratske stranke o tem kočljivem problemu«. »Ni čas za majhne popravke in začasne rešitve, temveč za nove in inovativne projekte,« je stališče o ukinitvi pokrajin utemeljila deželna tajnica DS. Furlanija-Julijska krajina nujno potrebuje učinkovite lokalne uprave, ki morajo biti v službi ljudem in ne politiki. Serracchianijeva je prepričana, da so pokrajine očitno naredile svoje, sedaj je treba več pozornosti nameniti zlasti občinam, ki morajo stremeti po večjem združevanju. Dežela bi morala po novem ovrednotiti zakonodajno vlogo in se bolj posvetiti načrtovanju. Njene besede je toplo pozdravil tržaški župan Roberto Cosolini, tudi sam velik zagovornik ukinitve pokrajinskih uprav. Cosolini ni izključil možnosti ustanovitve sporne tržaške mestne (ali metropolitanske) občine, ki po njegovem sicer še ni za vogalom. Podobno razmišlja tudi videmski župan Furio Honsell, ki se bo prihodnjo pomlad na volitvah znova potegoval za to mesto. srečanje V Aosti tudi SSk AOSTA - V petek se je v kraju Advise v Dolini Aosta začela poletna univerza ALE, ki jo skupaj organizairata politično gibanje ALPE (Autonomie-Liber-te'-Partecipation-Ecologie) in European Free Alliance. Na tridnevnem srečanju se vrstijo okrogle mize in predavanja o aktualnih tematikah, ki zadevajo upravljanje teritorija in zaščito narodnih manjšin. Udeležencem so se pridružili tudi evroparla-mentarca François Alfonsi in Ana Miranda ter znani italijanski klimatolog Luca Mercalli. Na pobudo deželnega svetnika Doline Aosta Roberta Lou-vina (Union Valdotaine) je povabilo za sodelovanje prejela tudi stranka Slovenske skupnosti. Za SSk se te »poletne univerze« udeležuje pokrajinski tajnik za Goriško Julijan Čavdek. Več podrobnosti in informacij o tej pobudi je mogoče dobiti na spletni strani gibanja Alpe: www.alpevda.eu. fjk - V deželnem tiskovnem uradu spet novinar z znanjem slovenščine Slovenski jezik končno znova na uradni spletni strani Dežele notizie daila Giunta >ri hi liui.r iiChrrvj itr □ T.Û4.1Ï KPilTŽEVNnST: NA V [J FNTCI O NOMAD5TVLJ AVTClRïÉV h -".t, -i r,Ii---ih.i ■ Sí'C'Ti/il 2? "-îi' ilr.T rjHlftÉ^I fcfbväiä i Uilçnkâ., ki it bs juIj i i-k 11 ri i I v Jami v y i trti (Jpl4ï.i aviorm, novinaricrr^ m tíru-; r-, c»t!5.r;DVJ:ccm L_i ■■_ti •--■■» ■■»■■■■ ».i i » i-i-i. » T - ii .i; i■ i M_■ v» « ¡ i ■■_■_ irifenica uFîici e contatt: Açïnna Ctonach« al tre notizie gnc p d _ Kocjančič in Gabrovec sklicujeta slovenske upravitelje TRST - Deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič sklicujeta skupščino vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov v javnih upravah, od rajonskih svetov do parlamenta, ki bo v ponedeljek, 17. septembra ob 20.30 v rojstni hiši Iga Grudna v Nabrežini. Predlog o sklicu vseh izvoljenih Slovencev v italijanskih javnih upravah je izšel pred nekaj tedni na zasedanju deželnega vodstva SSk, ki je bilo mnenja, da je v fazi pogovorov o bodočnosti pokrajin potrebno v skupno razmišljanje soudeležiti vse politične komponente naše skupnosti. V drugi polovici avgusta je posebna paritetna komisija deželnega sveta, ki se ukvarja z vprašanjem reorganizacije pokrajin, začela z nizom avdicij, ki se bo zaključil v prihodnjih dneh. To pomeni, da bomo imeli kmalu dokaj popolno sliko o tem, kaj pisana deželna stvarnost misli o vlogi in pomenu pokrajin. Že danes lahko trdimo, da je na avdicijah iz več strani (ne le s strani Slovencev) prišel na dan pomen pokrajin pri zaščiti, razvoju in promociji večjezičnega in večkulturnega značaja naše dežele, ki svojo »posebnost« danes morda bolj kot kdaj koli prej snuje na zgodovinskih pristnosti jezikovne in narodnih manjšin. TRST - Na uradni spletni strani Dežele Furlanije-Julijske krajine se je končno spet pojavila slovenščina. Za to nosi zaslugo novinar z znanjem slovenskega jezika, ki je znova nameščen v tiskovnem uradu deželne uprave. Lanskega januarja so ga dejansko čez noč odslovili skupaj s kolegicama tiskovnega urada deželnega parlamenta, kjer je zmanjkala novinarka, ki je obvladala slovenščino. Ta problem ostaja žal še vedno nerešen. Odslovitev edinega novinarja, ki je obvladal slovenščino v deželnem tiskovnem uradu in njegove kolegice v skupščini, je med Slovenci vzbudila upravičeno ogorčenje, oglasil se je tudi novinarski sindikat FNSI. Deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Ga-brovec sta večkrat protestirala pri pristojnemu odborniku Andreii Gar-lattiju, njuni protesti pa so naleteli pri deželni vladi na gluha ušesa. Angažiral se je tudi predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojan Brezigar, na zadevo je predsednika Renza Tonda med obiskom v Gorici opozoril celo slovenski predsednik Danilo Türk. Stvari so se premaknile v pravo smer šele, ko je deželni odbor zapustil »neomajni« Garlatti, ki je stalno govoril o nepremostljivih birokratskih težavah pri zaposlitvi edinega novinarja, ki v sklopu deželnega aparata obvlada slovenski jezik. Kdor čaka tudi dočaka, pravi pregovor, spletna stran FJK z novicami v slovenščini pa je bila dolgo časa »bela«, kar ni sicer veljalo za novice v furlan-ščini. Na Deželi so tudi v tem primeru spregledali, da je Furlanija-Julijska krajina dobila upravno avtonomijo zaradi narodnih in jezikovnih skupnosti, posebno slovenske. In to je še danes edina realna osnova za posebni deželni statut. V času levosredinskih deželnih uprav je več novinarjev v odboru in v skupščini obvladalo slovenščino, nekaj časa sta bila Slovenca istočasno za krmilom obeh tiskovnih uradov. Potem pa dolgo let nič. Em edilmaster LA SCUOLA EDILE DI TRIESTE V =FF=PI hi-aa-ji uiKr.kii ^Lli PROGRAM ZA IZOBRAŽEVALNO LETO lOll / 20I3 Dokončaj obvezno šolanje, povečaj svojo profesionalnost in postani: GRADBENI DELAVEC - ZADOLZEN ZA DELA V GRADBIŠČU Brezplačen poklicno izobraževalni tečaj s štipendijo Upravičenci: mladi do 18 leta ali po 18. letu, ki niso prekinili izobraževanja. Trajanje: Triletni tečaj; 1056 ur/leto; v okviru tečaja je predvidenih 400 ur pripravništva v mestnih gradbenih podjetjih, ki po koncu triletja pogosto omogoči zaposlitev. Štipendija: Povraalo za navzočnost na tečaju za vse in štipendija za najboljše dijake. Vpisovanja še sprejemamo! Za informacije: Ul.dei Cosulich št. 10 Tel.+39 040 2822412 www.edilmaster.ts.it Tečaj financira: REGIQN E AUTONQMA FRiyLI VÉNEZIA GIUÜA ■¡ÍADRTAKER keramika, kopalniška oprema in parket Popusti do 50% tudi v septembru! bogata izbira in hitra dobava tehnično svetovanje razstavni prostor na 1000 m2 Urnik: pon. - pet.: 8.30-13.00 15.00-18.30 sobota: 9.00-12.00 www.adriaker.it / ŠPORT Nedelja, 9. septembra 2012 4 APrimorski r dnevnik IZ L-1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu » ■■«-'* ■ V v-v- I Uj .J. V. UII<.lllU>.ljJHI ^Ul IUU III LUk^l I ■■ V ^ V_ I I j »Ta kraj je prežet z ideali dvajset in tridesetletnikov« Danes ob 15. uri bo na gmajni osrednja proslava v spomin na štiri bazoviške junake Bazovska gmajna je prežeta z ideali 20 in 30-letnikov, ki so tu pred 82 leti izgubili življenje, da bi današnja mladina uživali več pravic. Ideali prijateljstva, poguma, svobode. Prav zato pa spomin nanje ne sme postati nekaj samodejnega in prisiljenega, saj bi se tako »sporočilo štirih« izgubilo. »Predajanje tega sporočila pa potrebuje prenovo in svežino. Tu so padli štirje mladi junaki in tu je prav, da njihov spomin gojijo njihovi sedanji vrstniki.« Tako je med drugim sinoči dejal Andrej Marušič, starosta tabornikov in tabornic Rodu Modrega vala, po prižigu tabornega ognja na bazovski gmajni. In svojim vrstnikom zaželel, da bi v sebi ohranili čim več tistega uporniškega duha in tudi tako negovali »neizmerno dediščino« bazoviških junakov. S kulturnim sporedom, ki so ga izoblikovali člani organizacije, in nagrajevanjem Bazoviškega orientacijskega pohoda se je zaključil včerajšnji dan, ki je bil v celoti v režiji RMV. Pohoda se je udeležilo enajst ekip, med udeleženci je bilo tudi nekaj skavtov SZSO in ljubljanskih tabornikov. Danes ob 15. uri pa bo kot zna- Skupina mladih udeleženk včerajšnjega Bazoviškega orientacijskega pohoda kroma no ob spomeniku bazoviškim junakom osrednja proslava. Ferdu Bidov-cu, Franju Marušiču, Zvonimirju Milošu in Alojzu Valenčiču se bodo med drugimi poklonili ministrica za Slo- vence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, zgodovinar Franco Ce-cotti in kulturni delavec Igor Komel, ki bodo nagovorili množico. Nastopili bodo združeni pevski zbori Gruden- Grbec-Vodnik in Godba ljubljanskih veteranov. Že ob 9.30 pa je pri kalu v Bazovici predvideno zbirališče vseh, ki se želijo udeležiti tradicionalnega spominskega pohoda na Kokoš. Predavanje KZ o posegih ob trgatvi V sredo 12. septembra ob 20. uri bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah strokovno predavanje o trgatvi in posegih, ki spremljajo predelavo grozdja in nego mošta. Srečanje prireja svetovalna služba Kmečke zveze. O aktualni temi bo predaval priznani enolog Boštjan Zidar, ki bo seznanil prisotne vinogradnike z najsodobnejšimi strokovnimi prijemi v zvezi z omenjeno tematiko. Kmečka zveza vabi svoje člane, da se udeležijo zanimivega srečanja. Analize grozdja Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba v prihodnjih dneh opravljala meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja in sicer v torek, 11. septembra, od 15. do 16.30 pri Marti Žigon, Zgonik 35 in v četrtek, 13. septembra, od 15.00 do 16.30 pri Renzu Tavčarju, Repen 42. Danes nastop godbe Arcobaleno V okviru 15. pokrajinskga srečanja pihalnih orkestrov bo danes ob 11. uri na Verdijevem trgu nastopila pihalna godba Arcoba-leno iz Trsta. zanimovost - Glasilo La nuova alabarda De Henriquez je videl umreti štiri junake! Diego de Henriquez ob enem »svojih« tankov arhiv Zgodovinarji in ostali preučevalci tržaške polpreteklosti so že večkrat opozorili na neverjetno bogastvo, ki se skriva v dnevniških zapiskih Diega de Henri-queza. Strastni zbiralec orožja in druge vojaške opreme (1909-1974) je bil namreč tudi strasten pisec dnevnikov, saj nam je zapustil skoraj 50.000 popisanih strani! Ob osebnih življenjskih izkušnjah je v svojih skoraj tristo zvezkov zabeležil tudi pomembne dogodke tržaške zgodovine. Sedaj je jasno, da je med temi tudi ustre-litev štirih bazoviških junakov. Zanimivo novico prinaša septembrska številka glasila La nuova alabarda, ki ga ureja Claudia Cernigoi. Na prvi strani lahko preberemo krajši zapis, v katerem Vincezo Cerceo povzema de Henriquezovo pisanje v zvezku številka 254 (stran 36.720). Septembra 1930 je bil 21-letni Diego rezervist fašistične policije: 6. septembra mu je bilo naročeno, naj sledi eksekuciji Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča. De Henriquez je v svojem dnevniku opisal dogajanje na bazovski gmajni in ga opremil tudi s skico, iz katere je jasno, kje je stal vod fašistične policije in kje štirje fantje, ki so čakali na smrt. Avtor zapiskov je bil sicer nekoliko oddaljen od kraja dogajanje, a ne toliko, da ne bi mogel podrobno opisati, kaj je videl in slišal. Njegovo pisanje na primer potrjujejo, da so štirje bodoči bazoviški junaki svoje zadnje besede namenili Jugoslaviji. Ko je poveljnik eksekucijskega voda dal ukaz za streljanje, so začeli fantje, sicer ne glasno, a jasno vzklikati Jugoslaviji. Diego de Henriquez je v dnevniku tudi zapisal, da je poveljstvu policije podrobno poročal o dogajanju na bazovski gmajni. Kdo ve, koliko zanimivih podatkov še skrivajo dnevniki Diega de Henriqueza. Ravno Vincenzo Cerceo, Claudia Cernigoi in Livio Fogar so pred dvema letoma na nekem posvetu opozorili, da je v njih veliko koristnih informacij, ki bi nam lahko marsikateri pretekli dogodek prikazale v drugačni luči. Do dnevnikov, ki jih hranijo Mestni muzeji, pa imajo žal raziskovalci še dalje zelo omejen dostop. (pd) bazovica 2012 - V Narodnem domu zanimiva predstavitev knjige Spomini in razlage Draga Žerjala soborca bazoviških junakov Pelicon, Klabjan, Kalc in Pahor med predstavitvijo v Narodnem domu kroma Če želimo razumeti, zakaj in kako se je sredi dvajsetih letih prejšnjega stoletja primorska mladina odločila za antifaši-zem, potrebujemo spomine in razlage takratnih protagonistov,a tudi zgodovinarjev, ki se s temi spomini in razlagami ukvarjajo. »Spomini in razlage - o protifašističnem boju primorske mladine med vojnama« je naslov knjigi, ki so jo v četrtek predstavili v sklopu niza Bazovica 2012: gre za spomine in razlage Draga Žerjala, v Borštu rojenega soborca bazoviških junakov. Zbral, zapisal in uredil jih je tržaški zgodovinar Aleksej Kalc; bralci imajo tokrat v rokah dopolnjen in s številnimi opombami obogaten ponatis knjige, ki je prvič izšla leta 1990. Spomine in razlage je izdal Odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici, založilo pa Društvo za negovanje tradicij organizacij TIGR Primorske (na tržaški predstavitvi ga je zastopal Lucijan Pelicon, ki je med drugim spomnil, da bo 28. septembra v Ljubljani slavnostna akademija ob 85-le-tnici Tigra). Menda je bilo leta 1986, tako se spominja Milan Pahor, ko je Drago Žerjal prišel v prostore zgodovinskega odseka v Uli- ci Petronio v družbi Vida Vremca; s sabo je prinesel mapo tipkopisov - svojih spominov. Pojasnil je, da jih je skušal objaviti v Sloveniji, a da za to ni našel potrebnega posluha. »Vedno je ponavljal, da je bil član tajne organizacije Borba in da oni niso bili obveščevalci: s tem je želel podčrtati njihovo čistost, načelnost, natančnost.« To je potrdil tudi Aleksej Kalc, ki je z Žerjalom tesno sodeloval več let. Od tu tudi naslov Spomini in razlage, saj je Žer-jal trdil, da protifašistični upor ni monolit: treba ga je razčleniti, pojasniti, kaj je bil Tigr in kaj je bila Borba. Po prvem tržaškem procesu so postale razlike še očitnejše. Kalc je spomnil, da se je Tigr odrekel nasilju in prevzel druge metode, Žer-jal pa je bil na primer med tistimi, ki so tej odločitvi nasprotovali: v danih zgodovinskih okoliščinah je zagovarjal nasilna dejanja, a tudi izogibanje človeškim žrtvam. Drugi si tega vprašanja niso postavljali, je opozoril Kalc in dodal, da je bila za Žerjala definicija terorist vrednota. Besedi terorist, ki ni imela vedno istega prizvoka, se je posvetil zgodovinar Borut Klabjan. Dilema, ali so bili bazoviški junaki teroristi, marsikoga bega, po nje- govem mnenju pa končnega odgovora ni, saj je stvar različnih interpretacij. Spomnil je, da je zadnjih 150 let prežetih s terorističnimi metodami, od Guglilema Oberdana do sodobnih napadov in vojne proti »globalnemu terorizmu«. Beseda terorist je nekoč označevala skrajne primere, danes pa postala vsakdanja: svet je danes predstavljen v črno-beli tehniki, ki jo vse pogosteje uporabljajo tudi za pretekle dogodke. Klabjan je prepričan, da je treba postaviti pod vprašaj tako gledanje: v tem smislu je ponatis Žerjalove knjige še kako pomemben, saj nam ponuja eno od razlag, zakaj se je skupina čisto »normalnih« mladih ljudi, ki so ljubili morje, hribe ali nogomet, odločila za ekstremna dejanja. Kalc je opozoril na močno simbolno vrednost spomenika na bazovski gmajni: v njem se prepoznavajo vse struje slovenske skupnosti, vsi se z istim čutom zbiramo okrog njega, čeprav ostajajo naše razlage tistega dogajanja različne. Spomenik je stilizacija neke ideje, sposobni pa moramo biti videti tudi raznolikost tistega obdobja, je dejal Kalc: kajti nobena pripoved ni linearna, niti tista o protifašističnem uporu primorske mladine. (pd) / ŠPORT Nedelja, 9. septembra 2012 5 Ekipa podjetja Infordata v kongresnem centru v Neaplju Veliki posel se je obnesel. Podjetje Infordata je s poklicno sposobnostjo dokazalo, da lahko tudi majhni veliko zmorejo. In to kljub gospodarski krizi, o čemer zgovorno pričata podatka, ki ju je posredoval Marko Petelin med vračanjem v Trst. Infordata je letos vzela v službo dve osebi in v naslednjih mesecih namerava še okrepiti svoje vrste. Lanski promet je znašal milijon 200 tisoč evrov. Letošnji se bliža dvema milijonoma. Čestitamo! M.K. gospodarstvo - Tržaško podjetje na mednarodnem forumu v Neaplju »Palček« Infordata v poslu z velikanom Združenih narodov Zagotovil si je in izpeljal akreditiranje 8.300 udeležencev iz 156 držav Zgodba o velikanu in palčku, bi lahko malce pravljično poimenovali to, kar se je pred dnevi zgodilo v Neaplju. Vlogo velikana je odigral svetovni forum Združenih narodov o življenju v mestih, ki se ga je udeležilo 156 držav iz vsega sveta s skupno 8300 predstavniki, palčka pa tržaško podjetje Infordata z vsega desetimi zaposlenimi. Že dejstvo, da je tako majhno podjetje - mikro podjetje ga je imenoval njen predstavnik Marko Petelin - sodelovalo pri organizaciji in upravljanju tako pomembne in obsežne svetovne manifestacije, predstavlja izjemen poslovni dosežek. Način, kako je do tega prišlo, in kako je bilo vse skupaj izvedeno, pa že skoraj meji na podjetniški čudež. Torej: Organizacija združenih narodov prireja vsaki dve leti svetovni forum o mestih, katerega namen je poiskati rešitve za izboljšanje kakovosti življenja v urbanih območjih. OZN je pred dvema letoma izbrala Neapelj, ker so ga takrat tone odpadkov po ulicah spravile na prve strani časopisov po svetu in s tem nakazale enega od problemov, s katerim se bo treba v prihodnosti soočiti. Logistično organizacijo manifestacije sta prevzeli dežela Kampanja in neapeljska občina. Med organizacijske zadolžitve sodi tudi sprejem udeležencev, njihovo akre-ditiranje in nadzor. Prav to je področje, na katerem deluje podjetje Infordata. Organizatorji so izvedeli zanj preko spleta, vzpostavili so stik z njim, izvedeli za usluge in tudi za njihovo ceno. Svetovni forum se je začel 1. septembra. Organizatorji so Infordati potrdili posel 18. avgusta, le 13 dni pred odprtjem. V enem tednu so pri podjetju poskrbeli za vso potrebno dotacijo (70 računalnikov, 25 posebnih tiskalnikov za tiskanje akredita-cij in osebnih kartic udeležencev, 400 operaterjev za koordinacijo izdajanja kartic), 25. avgusta so odpotovali v Neapelj, kjer so v kongresnem centru Mostra del mare pripravili potrebno instalacijo. 1. septembra je bil kompleten sistem za akreditiranje in monitoriranje podatkov o udeležencih nared in izdajanje kartic udeležencev, opremljenih s fotografijo, se je začelo brez zapletov ter se nadaljevalo z nadzorom vseh šest dni neapeljskega foruma. kontovel - Vedno manj vode Mlaka kliče na pomoč! Rajonski svet za Zahodni Kras sklical za četrtek, 13.septembra, srečanje za reševanje Mlake Kontovelska Mlaka se nahaja v kritičnem stanju. Vode je zaradi velike suše vse manj, vodna gladina se niža in tudi dež iz preteklega tedna ni bistveno spremenil klavrne slike, ki jo že nekaj mesecev kaže Mlaka. Življenje rib je ogroženo zaradi vse večjega pomanjkanja kisika. Pretekli mesec so tako odkrili na vodni gladini več krapov (od 70 do 90 centimetrov dolžine), ki so poginili prav zaradi pomanjkanja kisika. Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza je že takrat opozoril občinske oblasti o kritičnem položaju Mlake in jih pozval, naj pač kaj ukrenijo. Potem ko ni prejel odgovora, se je odločil za drugo potezo. Za četrtek, 13. septembra, je sklical sestanek, na katerega je povabil tržaškega občinskega odbornika za okolje Umberta Laurenija, predstavnike kontovelskega jusa, društvene gostilne, mladinskega krožka, ŠD Kontovel, rajonske svetnike in predstavnike okoljevarstvenih organizacij, da bi se skupno domenili, kaj storiti za »rešitev« Mlake. Dnevi odprtih vrat na Glasbeni matici Glasbena matica ima koristno navado, da vsako leto nudi vsem zainteresiranim, ki razmišljajo o začetku glasbenega študija, enkratno priložnost, da se seznanijo z glasbili in profesorji šole v okviru pobude odprtih vrat. Šola bo ta teden odprla svoja vrata za informativna srečanja kar štirikrat, dvakrat v Trstu in dvakrat na Goriškem. Profesorji vseh inštrumentov bodo na razpolago za informacije o pouku 13. septembra na sedežu šole v Rojanu in 14. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah, od 16. do 18. ure. Z istim urnikom bodo tudi profesorji goriške šole sprejemali zainteresirane otroke in starše in sicer 14. septembra na sedežu društva v Doberd-bu in 15. septembra na sedežu v Gorici. Rezervacija ni potrebna. Zbor Vesela pomlad vabi nove pevce V preko tridesetletni zgo-dovni otroškega in mladinskega pevskega društva Vesela pomlad so se pri vodenju otroškega zbora zvrstili uveljavljeni profesionalci kot tudi mladi, nadarjeni zborovodje, ki so potrdili upravičeno zaupanje v njihove sposobnosti tudi s sijajnim razvojem glasbene kariere. Obveznosti poklicne glasbene dejavnosti ali študija so v letih privedle do nujnih zamenjav, ki prinašajo veliko novosti in prenovljenega ela-na. Otroški zbor bo z letošnjim pevskim letom začel novo obdobje svoje dolgoletne zgodovine pod vodstvom dejavnega in pri najmlajših posebno priljubljenega zborovodje Gorana Ruzziera. Mladi glasbenik bo delil s pevci Vesele pomladi svojo izkušnjo poklicnega glasbenika, solopevca, ustvarjalnega pedagoga, ki zelo uspešno vodi tudi šolske tečaje za širitev pevske kulture med najmlajšimi. Vaje zbora pod novim vodstvom se bodo pričele na koncu septembra, pred tem pa bodo stari in novi člani vabljeni na informativno srečanje. Zainteresirani, ki bi se želeli pridružiti zboru ali bi se udeležili sestanka za podrobne informacije, lahko pokličejo na št. 040 327208. Sporočilo kvesture Tržaška kvestura sporoča, da bo v petek, 14. septembra v popoldanskih urah zaprt njen urad za priseljence. kmetijstvo - Srečanje v proseškem Kulturnem domu »Tudi novi vinogradi pod Prosekom in Kontovelom v sozvočju z okoljem« V Kulturnem domu na Proseku (foto Kroma) so predvajali dokumentarni film Piccola terra (mala zemlja), ki govori o kmetijstvu na gričevnatem vinorodnem območju Ca-nale di Brenta v Venetu. Film je delo režiserja Marca Romana, ki je prikazal kako so obdelana terasasta območja v sozvočju s tamkajšnjo naravo, dejansko so njen sestavni del. Ne samo narave, temveč tudi tamkajšnjega človeškega okolja. Predstavitev zanimivega dokumentarca je sad pobude tržaške sekcije WWF-Svetovnega sklada za naravo in ustanove, ki upravlja Miramarski morski park. Predstavili so ga na Proseku, ki glede vinogradov spominja na področje Canale di Brenta. Škoda, da so se nekateri vidni člani WWF (glej članek v reviji Konrad) vehementno spravili na nove vinograde pod Kontove-lom in Prosekom, kjer nameravajo predvsem mladi vinarji gojiti glero in iz nje pridelati vino Prosecco DOC. boljunec - In memoriam Prijatelju Robiju Oti v hvaležen spomin Spoznala sva se v nižji srednji šoli, prihajal si iz Boljunca, srečala sva se pod Dolino in ob vsakem vremenu s težko torbo korakala proti šoli. Mnogo sva debatirala in že takrat imela mnogo skupnih pogledov. Igral si nogomet in za eno sezono tudi odbojko. Spominjam se tekme in tudi srčno zmago proti takrat močni ekipi CRDA. Že kot mladoletna sva odkrila in vzljubila naše gore in opravila mnogo skupnih vzponov. Nikoli ne bom pozabil, ko se je nama pri sestopu iz Begunjščice proti Zelenici pri prečkanju utrgal mali plaz in sva se izkopala iz snega brez poškodb. Nekoč sva bila tudi še kar zaskrbljena, ko so nam lovci sporočili, da so v bližini medvedi. Čeprav so bile gore naš ambient, sva se včasih odpravila tudi na morje. Ko si študiral v Ljubljani sem te večkrat obiskal in prvič sva si ogledala opero, večkrat tudi razne predstave v gledališču. Imela sva ogromno skupnih interesov. Čeprav nas je življenje vodilo na različne poti, sva se včasih srečala in obujala spomine lepo preživetih trenutkov. Ne morem sprejeti dejstva, da te ni več med nami in da je bila usoda tako kruta s tabo. Za vedno in ob vsakem pogledu na naše gore boš spet pred mano s tvojim glasom in vedno modrimi nasveti. Dragi prijatelj, naj ti bo lahka domača zemlja, ki si jo tako ljubil. Družini in svojcem moje iskreno sožalje. Tvoj prijatelj Walter Žerjal 6 Nedelja, 9. septembra 2012 TRST / zgonik - V petek na prireditvenem prostoru pred županstvom Koncert za mir za mlade (a tudi za manj mlade) Na osmi izvedbi koncerta je sodelovalo deset skupin - Sejem izmenjave rabljenih oblek Za mlade, pa tudi za manj mlade. Tak je bil letošnji koncert za mir v Zgo-niku, ki se je izpel v prvih sobotnih urah. Pojem mladih je poosebljala skupina 16-in 17-letnih članov češkega benda The Clients; zastavo manj mladih je na odru v ritmu nekdanjih zimzelenih melodij vihrala 11-članska skupina I 60 ru-genti. Njihova skupna starost znaša 793 let, so iz generacije Micka Jaggerja, je včeraj življenjskost teh glasbenih dedkov hvalila zgoniška odbornica za kulturo Monica Hrovatin. Na odru se je zvrstilo deset skupin, rekordno število nastopajočih v letošnji osmi izvedbi koncerta za mir. Glasba je bila spet protagonist pobude, ki žanje iz leta v leto vse več pokroviteljstev iz vse širšega zaledja. Ni pa bila edini. Ze v popoldanskih urah je na prireditvenem prostoru zaživel sejem izmenjave oblek in modnih dodatkov. Tako je prišlo do marsikatere izmenjave predvsem ženskih oblek, plaščev, majic, torbic, pasov. Kdor si je zaželel kos rabljene obleke, si ga je lahko preskrbel s prispevkom. Obenem so svoje delovanje predstavile organizacije Libera, Emergency, Omizje za mir, Trgovina Koncert za mir v Zgoniku je privabil mnogo mladih kroma sveta, združenje Basaglia in Zavod združenega sveta jadranskega morja iz Devina. Preden je pred županstvom zago-spodarila glasba, je ob dvigu zastave mi- ru pozdravil zgoniški župan Mirko Sar-doč, besede pa so pospremili zvoki godbe na pihala iz Komna. Mladi (in manj mladi, kajti I 60 ruggenti so privabili kup lastnih fansov ...) so se nato predali glasbenim užitkom rock, folk in drugih zvrsti glasbe, ob tem pa so se tudi pošteno okrepčali, saj so -po podatkih odbornice Hrovatinove -»vsi čevapčiči pošli.« 25 let uspešnega delovanja Jubilejna izvedba s tremi koncerti v gotski štivanski cerkvi - Otvoritev 17. septembra z deželnim orkestrom Mitteleuropa Koncertna sezona Note Timave praznuje 25. obletnico uspešnega delovanja in si je z daljnovidnim upravljanjem Carle Agostinello zagotovila zelo dragocen dar trajne podpore odborništva za kulturo Dežele FJK v časih radikalnega zmanjšanja sredstev za kulturne dejavnosti. Po mnenju odbornika Elia de Anne je društvo Punto Musicale ustrezalo potrebnim kriterijem, po katerih bo javna inštitucija, tudi v bodoče porazdelila finančna sredstva, to so kakovost ponudbe, kontinuiteta in sposobnost ustvarjanja »sistema«, kar pomeni delovanje na deželnem in ne samo lokalnem območju. Že skoraj deset let se ta koncertna sezona odvija namreč tako v Štivanu kot na gradu Colloredo di Montalbano (v načrtu je tudi širitev na pordenonsko po- krajino), ima za seboj dolgoletno tradicijo in privablja številne obiskovalce, ki so se v zadnjih letih navdušili tudi za žanr-sko razvejano ponudbo. Jubilejna izvedba pa bo zaradi svečane priložnosti oblekla gala toaleto izvorne, bolj klasične usmeritve s tremi komornimi koncerti v priljubljeni gotski cerkvi in dva večera na gradu na Videmskem. Otvoritev v Štivanu bo oblikoval deželni orkester Mitteleuropa, ki bo 17. septembra nastopil z romantičnim programom pod vodstvom Micheleja Santorsole. 24. septembra pa bo sledil klavirski recital italijansko-švedskega pianista Olafa Johna Lanerija, ki je izbral monografski program skladb Johannesa Brahmsa, kar bo po mnenju organizatorke primerno tudi glede na posebno akustiko cerkve. Na zaključnem večeru v Štivanu pa Na predstavitvi bo igral violinist Cristiano Rossi z godalno skupino. Na gradu Colloredo se bo sezona pričela 22. septembra z bivšo čudežno deklico, violinistko Mašo Diatchenko, 29. septembra pa bo na vrsti večer baročne glas- .TACCAMMIA I I^ic: ' SANTA CftDCf TRJtiTEl MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri TRSTU pod pokroviteljstvom OBČINE DEVIN NABREŽINA vabi na Končen GLasBena srečanja v programu izbor iz opere ^ Don Giovanni W W.A.Mozart W v nedeljo, 9. septembra, ob 20.30 v Auditorium Zavoda Združenih Narodov v Devinu Vstop prosti Včeraj danes Danes, NEDELJA, 9. septembra 2012 PETER Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.29 - Dolžina dneva 12.53 - Luna vzide ob 0.30 in zatone ob 15.13 Jutri, PONEDELJEK, 10. septembra 2012 NIKOLAJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj C, zračni tlak 1015 mb raste, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro severo-vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. OKLICI: Nicola Lorusso in Lara Muscardin, Alessandro Ranieri in Sabrina Argenta, Dario Reggio in Silvia Ellero, Claudio Monaro in Nicoletta Lucatello, Mauruzio Garbellotto in Chiara Santin, Carmine Lucariello in Amalia Rosano, Diego Fantoma in Liana Zonta, Luciano Paolini in Susan Ortiz Cifuentes, Lorenzo Cercego in Katia Simonini, Gra-ziano Grando in Clara Metelko, Farid Namroudi in Tania Cartaya Ortega, Leo-nildo De Petris in Alexandra Udriste, Giorgio Muha in Laura Mikulich. be z dunajsko skupino Musikalische Blumen (sopranistka, violistk in čembalistka). Vsi koncerti se bodo pričeli ob 21.00 in bodo s prostim vstopom. Na tiskovni konferenci, katere se je udeležil tudi župan občine Devin-Nabre-žina Vladimir Kukanja, je odbornik De Anna pojasnil prisotnim novinarjem stališče Dežele do nujne prenove pri financiranju kulturnih organizacij: dogodkov je preveč v odnosu do povpraševanja publike in podpora javnih ustanov mora biti zato še bolj motivirana in utemeljena. Glavno gledališče iz vsake pokrajine bo upoštevano kot ustanova primarnega pomena, večina ostalih organizatorjev in ustanov pa bo morala poiskati privatne sponzorje in pot do evropskih skladov. ROP www.primorski.eu1 Loterija 8. septembra 2012 Bari 28 33 72 62 88 Cagliari 56 48 45 3 9 Firence 63 78 62 53 31 Genova 80 26 61 64 76 Milan 42 25 55 41 20 Neapelj 70 35 67 6 10 Palermo 37 3 62 45 72 Rim 22 53 36 6 26 Turin 69 10 77 21 62 Benetke 38 40 78 58 88 Nazionale 27 80 2 60 38 opcine Letna publikacija župnije sv. Jerneja Naša beseda tudi letos z bogato vsebino V ospredju verske, šolske in kulturne teme Super Enalotto Št. 108 Vera, kultura, šola: lahko bi mirne duše zatrdili, da omenjeni trije dejavniki predstavljajo glavnino vsebine letošnje izdaje publikacije Naša beseda, ki jo slovenski verniki v župniji sv. Jerneja na Opčinah, pri Banih in na Ferlugih prejmejo vsako leto. Publikacijo, ki sta jo založila društvo Finžgar-jev dom in založba Mladika, je tudi letos v tristo izvodih, tiskani v tiskarni Graphart s prispevkom Zadružne kraške banke, izdala domača župnija, uredil pa uredniški odbor vernikov, ki so tudi tokrat poskrbeli za kar bogat oris enoletnega verskega in kulturnega utripa na Opčinah, pri Banih in na Ferlugih. Začnimo z vero, ki zaznamuje začetni del publikacije in se začne z velikonočnim razmišljanjem župnika Franca Pohajača o pomenu evharistije ter sporedom obredov za veliki teden in velikonočno tridnevje. V nadaljevanju najdemo zapisa Silve Resino-vič Valenčič in Berte Vremec, v katerih prva obelodanja tri utrinke iz arhiva božjega služabnika Jakoba Ukmarja, druga pa se spominja stoletnice prihoda na Opčine dolgoletnega župnika in dekana Andreja Zinka. Ob zapisu Draga Štoke o dušnih pastirjih, ki jih je v svojem življenju spoznal, je v Naši besedi objavljena tudi božična misel, ki jo je na lanskem božičnem koncertu v open-ski cerkvi podal Marij Maver, ki med dru- gim piše, da nas sedanja gospodarska kriza morda opozarja, da božič ni v zunanjosti in blagostanju, ampak v pristnosti in toplini medsebojnih odnosov ter v zdravih družinah. Andrej Štekar piše o pripravi birman-cev v openski župniji, kjer med drugim ugotavlja, da se Cerkev veliko trudi pri verski pripravi mlajših, vendar se o veri in Bogu premalo govori z nekoliko bolj odraslimi osebami, Breda Susič pa piše o delovanju v dvojezični župnijski družinski skupini, ki se je v lanskem letu precej okrepila. Razmišljanja o kulturi se začenjajo z za- pisom Maje Lapornik o kulturi v času krize, kjer ima kultura še vedno nalogo krepiti identiteto in biti most med različnimi kulturami, prav tako mora biti vrhunska, pristna in žlahtna. O tem bogatem kulturnem življenju na Opčinah piše Kostanca Mikulus, ki še posebej opozarja na delovanje knjižnice Pinko Tomažič in tovariši. Naša beseda objavlja govor, ki ga je Marjan Škerlavaj imel na tradicionalnem Večeru slovenske pesmi in besede v Finžgarjevem domu, Majda Artač Sturman pa je prispevala intervju z domačim ustvarjalcem, pisateljem in režiserjem Markom Sosičem. Med zapisi o šoli bi omenili razmišljanje Ivana Peterlina Kam pluje naša šola, v katerem se zelo kritično opredeljuje do zadržanja »naših vodilnih«, kot jih imenuje, do šolske problematike. Daljši zapis o srečanju openskih in proseških srednješolcev z Miroslavom Košuto in Klavdijem Palčičem ob dnevu slovenske kulture, obogaten z vtisi nekaterih dijakov, je prispevala Majda Kodrič, medtem ko Nadja Sossi Perini piše o delovanju Osnovne šole Franceta Bevka, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 83 učencev, letošnja skupna tema pa je Živeti varno, zdravo in uzaveščeno v duhu naše zgodovine. Med ostalimi prispevki velja omeniti dnevnik, ki ga je Matej Lupinc napisal ob ne- davnem požaru med Fernetiči in Opčinami, ki predstavlja izhodiščno točko za razmišljanje o nižanju stopnje ravni zaščite za Slovence. Podpredsednik ZKB Adriano Kova-čič je prispeval zapis o letošnjem mednarodnem letu zadrug, Marko Milkovič piše o delovanju vzhodnokraškega rajonskega sveta, Pavel Vidau o prvem popisu prebivalstva pri Banih, Renato Štokelj o bivši bolnišnici Santorio Santorio, Zoran Sosič o ledinskih imenih, Robert Petaros o »fotografikah« Marka Lupinca, Jelka Cvelbar o Skladu Mitja Čuk, Mitja Petaros pa o šahovskem krožku na domačih šolah in v Finžgarjevem domu. Prav tako velja omeniti zapis Elči Abram o romanju v Santiago de Compostela, medtem ko o romanjih in izletih, delovanju domačih zborov, Finžgarjevega doma in skavtov pišejo Marica Dolenc, Marija Štekar Košuta, Alenka Hrovatin, Marjan Škerlavaj, Lučka Peterlin Susič, Manica Maver in Lucija Tavčar. O dogajanju pri Banih in na Fer-lugih pišeta Pavel Vidau in Nadia Roncelli, na koncu pa je Berta Vremec prispevala zakramentalno sliko openske župnije, ki letos med drugim tudi slavi 390-letnico ustanovitve. Publikacijo bogatijo številne fotografije, zato, da bi tudi poezija ne izostala, pa sta s svojimi pesmimi poskrbeli Majda Artač Sturman in Srečka Černe Artač. (iž) 5 13 31 42 43 73 jolly60 Nagradni sklad 2.353.146,46 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 4.615.343,68 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 6 dobitnikov s 5 točkami 58.828,67 € 1.120 dobitnikov s 4 točkami 340,99 € 43.718 dobitnikov s 3 točkami 16,80 € Superstar 21 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 34.099,00 € 220 dobitnikov s 3 točkami 1.680,00 € 2.896 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.196 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.137 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ¿Pogte&tto podjetje a OWIg<.S3T ti M- hb I ALABARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 / ŠPORT Nedelja, 9. septembra 2012 7 Drufitvo Fini^rjcv dum - Opfiiu* Viäbi m PeterliDovTestivfll v t'v\ž.tj(irjev > žalost-šola križ strah-šola bazovica JEZA 'ŠOLA OPONE STRAH - ŠOLA PROSEK i Ifl ŠOLA TREBČE Pl ŠOLA PROSEK ! : šolacol Ó¿ it. JEZA- ŠOLA BAZOVICA talostIolaopčine t,. : m M—J M» V ŠOLA OPONE ŠOLA BAZOVICA li šola križ / NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. septembra 2012 13 centrom melanie klein - Izvajalka: diplomirana vzgojiteljica Samoa Mauro STVA LL\L GRADIMJ šola kriz 1 4 Nedelja, 9. septembra 2012 KMETIJSTVO / V teh dneh se je začela trgatev. Prepričani smo, da je koristno, če tudi letos spregovorimo o posegih, ki zadevajo predelavo grozdja in jih strnemo v pregledne sheme. Slednje se ločijo glede na predelavo belega in rdečega grozdja ter z ozi-rom na uporabljeno tehnologijo (tradi-cijonalno in sodobnejšo). SHEMA PREDELAVE BELEGA GROZDJA S TRADICIONALNO TEHNOLOGIJO Drozganje in pecljanje Drozgi dodamo 5g K metabisulfi-ta ali 2,5g SO2/100 kg. Možna je tudi kombinacija žvepla z askorbsko kislino, ki je antioksidant ali kombinacijo z gal-no kislino (odmerki so odvisni od razmerja med sestavinama v raznih pripravkih in zato sledimo navodilom, ki spremljajo pripravek). V primeru prisotnih gnilih jagod odmerek K meta-bisulfita povečamo na 8 - 10g, po potrebi do 15g. Dodatek selekcioniranih kvasovk, hrane za kvasovke in encimov Drozgi dodamo 20g selekcioniranih kvasovk/hl mošta, 20 - 40g hrane za kvasovke/hl mošta (prvi odmerek 20g dodamo takoj na začetku, drugega pa 20g samo če se fermentacija ne odvija na pravilen način) in 2 - 3g encimov na 100kg grozdja. Encimi razkrojijo celično membrano, kar omogoči stiskanje drozge v kratkem časovnem presledku po predelavi grozdja. Mošt naj ostane na drozgi 24 - 36 ur, da dobi vino snovi, ki so sortno tipične. Klobuk potapljamo v kratkih časovnih presledkih (4 - 6 ur), da preprečimo oksidacijo zgornje plasti. Burna fermentacija Po prešanju skrbno sledimo burnemu vrenju, ki naj poteka pri 18/20° C. Temperaturo kontroliramo s hlajenjem mošta. Po burni fermentaciji dolijemo posodo. Mošt čistimo z uporabo bentonita ali drugih kom-plesnih čistil. Tiha fermentacija Ob koncu tihe fermentacije opravimo zračen pretok. Po pretoku je obvezno žveplanje s 5g K metabisulfita/hl. SHEMA VINIFIKACIJE Z UPORABO SODOBNEJŠE TEHNOLOGIJE Glej zgornjo shemo. Drozganje in pecljanje: 5g K metabisulfita ali 2,5gr S02/100 kg. Prešanje. Hlajenje mošta na 10 stopinj C: encimi za čiščenje 1 - 2gr/hl ali 60 - 100g bentonita. Čiščenje z bentonitom 60 -100gr bentonita/hl mošta. Bistrenje mošta 12 ur. Odtočitev umazane usedline do čistega vina: selekcionirane kvasovke 20gr/hl in hrana za kvasovke20 - 40gr/hl. Začetek fer-mentacije. Fermentacija pri 18 - 20 stopinj C. Dolivanje posode. Nadaljevanje fermen-tacije (tiha fermentacija). Ob koncu tihe fer-mentacije 1. zračni pretok - po pretoku obvezno žvepljanje s 5gr/hl K metabisulfita. SHEMA PREDELAVE RDEČEGA GROZDJA Drozganje in pecljanje Drozgi dodamo 5 gr/hl K metabisulfita ali 2,5 g S02/100 kg, 3 - 4 gr/hl encimov za ekstrakcijo barvil. OBVESTILO Zapadlost plačilnih kuponov Koristnike papirnatih kuponov, ki jih s tujko imenujemo »voucherje«, želimo obvestiti o novostih, ki zadevajo uporabo tega plačilnega sredstva. Vse papirnate kupone (voucherje), nabavljene na sedežih ustanove za pokojninsko zavarovanje INPS do konca lanskega leta (31/12/201), je treba obvezno uporabiti do konca letošnjega septembra (30/09/2012), neuporabljene pa unovčiti do iste časovne zapadlosti. Gre dodati, da je možno nabaviti in vnovčiti kupone na poštnih uradih, pri poverjenih trafikah in preko interneta. Svetovalna služba Kmečke zveze Dodatek selekcioniranih kvasovk in hrane Na vsak hl mošta dodamo 20 g selekcioniranih kvasovk in 20 - 40 g hrane za kvasovke. Maceracija Pri maceraciji potapljamo klobuk vsakih 6 ur. Po 2 - 3 dneh izvedemo kontrolo jagodne kožice, če še vsebuje barvila (roza barva proti soncu) in degustacijo mošta, da ni preveč trpek. Maceracijo prekinemo, ko postane kožica prosojna. Pri re-fošku in teranu je maceracija ponavadi daljša (5 - 7 dni), pri ostalih sortah (kabernet, merlot, ipd.) pa krajša (3- 5 dni). Temu sledi prešanje. Fermentacija se nadaljuje v než-veplenem sodu. Po končani burni fer-mentaciji dolijemo posodo. Po prvem pretoku, ki je obvezno zračen, žveplamo z 3 g K metabisulfita ali 1,5 S02/hl. Za dodatna pojasnila se vinogradniki lahko obrnejo na Svetovalno službo Kmečke zveze. STROKOVNI NASVETI AKTUALNO ZA OLJKARJE Pozor na oljčno muho in oljčno kozavost Vsako leto, ko pade prvi poznopoletni dež, se poveča verjetnost napada oljčne muhe. Sedaj se namreč pojavi druga generacija oljčne muhe, ki je najbolj nevarna. Obenem se z dežjem plodovi odebelijo, tako da postanejo ugodni za napad. Najbolje je, da od sedaj naprej skrbno sledimo navodilom strokovnjakov glede morebitnega škropilnega posega. OLJČNA MUHA (Bactrocera oleae) je nekoliko manjša od navadne muhe. Krila ima prozorna in razprta. Na skrajnem robu kril sta temni progici. Pri samici se zadek konča z leglom, s katerim leže jajčeca, pri samcu pa je zadek okrogel. Samica odlaga jajčeca v plodove oljk, iz jajčec se izležejo belkaste ličinke. Muha ima v naših krajih navadno 2 generaciji, izjemoma 3. Prva generacija se pojavi v juliju in le redkokdaj povzroča večjo škodo. Veliko bolj nevarna je druga generacija, ki se pojavi približno od konca avgusta do polovice septembra. Njena prisotnost pa ni vsako leto enaka in se razlikuje tudi od kraja do kraja. Najbolj izpostavljene so nižje ležeče lege, ki so blizu morja, v višjih in notranjih legah se muha po navadi manj pojavlja. Tretja generacija se pojavi pozneje in se navadno ne razvije do praga večje škode. Napad oljčne muhe prepoznamo po vbodu v obliki enakokrakega trikotnika, ki ga sicer opazimo že s prostim očesom. Vbod pa si ogledamo s pomočjo povečevalne leče. Na manjši stranici trikotnika opazimo nekaj mm dolgo zarezo. Tik pod njo se nahaja skoraj mm dolgo jajčece, ki se pozneje razvije v belkasto ličinko. Prisotnost jajčec in živih ličink prvega in drugega razvojnega stadija v plodu oljke rečemo tudi aktivna okužba. Pravi čas škropljenja določimo s pomočjo feromonskih vab. Feromoni privabljajo samce, ki se ujamejo na lepilo na spodnji strani vabe. Ko se ulovi 10-15 muh na teden, moramo prešteti vsaj 200 oljk po vsej krošnji drevesa in na več drevesih. Če je na vsaj 10 odstotkov plodov aktivne okužbe, moramo škropiti. Oljke lahko nadzorujemo tudi brez namestitve feromonskih vab, s pomočjo rumenih lepljivih ploščic, čeprav je ta način nekoliko zahtevnejši. Proti oljčni muhi uporabljamo sredstva na podlagi dimetoata ali druge insekticide. Škropiti moramo, ko so ličinke še na površju. Ko namreč prodrejo v notranjost ploda, ni več pomoči. Biološki oljkarji lahko škropijo oljke le s pripravki na podlagi naravnega piretra ali rotenona, ki pa imajo veliko manjšo učinkovitost. Proti muhi lahko škropimo tudi s preventivno metodo. Poslužujemo se vab na podlagi hidroliziranih beljakovin (NU LURE), ki privabljajo muhe. Vabo zastrupimo z insekticidom in s tem pripravkom škropimo zid, deblo ali le del krošnje. Liter te mešanice zadostuje za 5 do 10 dreves. Na ta način se izognemo direktnemu škropljenju plodov in uporabimo veliko manj škropila. S to metodo pa moramo škropiti takoj, ko se v oljčniku pojavijo prvi odrasli, to se pravi veliko prej, kot pri klasičnem škropljenju. Na istem principu temelji masovni ulov muh, ki je dovoljen v biološkem kmetijstvu. S tem tudi uničimo odrasle muhe preden zalegajo jajčeca. Na vsako ali vsako drugo drevo obesimo vabo. Vsaka vaba je sestavljena iz kartončka, ki je lahko različne oblike in je prepojen z insekticidom. Na kartončku sta tudi amonijeva sol in ferormon. To privablja muhe moškega spola, ki se zastrupijo. V primeru zelo močnega napada ali v primeru manjših površin ta metoda ni povsem učinkovita. Pogosto se zgodi, da škropljenje proti oljčni muhi sovpada s trgatvijo. Oljkarji, ki imajo v bližini oljk trte, morajo strogo upoštevati karenčno dobo insekticida ali pa škropiti takoj po trgatvi. Še enkrat poudarimo, da moramo glede morebitnega škropljenja slediti navodilom strokovnjakov. V tem času so zelo ugodni pogoji tudi za širitev OLJČNE KOZAVOSTI (Cyc-loconium oleaginum). Na zgornji strani oljčnih listov se pojavijo okrogli sivkasti madeži, ki se lahko obrobijo s črno barvo. Madeži so najprej majhni, nato se večajo in dosežejo velikost 10 do 12 milimetrov. Končno postane tudi sredina madeža rumenkasta. Včasih se madeži obrobijo z rumeno barvo. Oljčna kozavost je najhujša glivična bolezen oljke. Dobri pogoji za širitev bolezni sta temperatura med 10 in 20 stopinjami Celzija in pa vlažno vreme. Zato se oljčna kozavost pojavi bodisi jeseni, kot pomladi. V primeru mile in vlažne zime se bolezen izjemoma pojavlja tudi pozimi. Bolezen se najraje širi na starejših ali slabo vzdrževanih drevesih. Madeži spominjajo na piko v obliki oči na repu pavov. Zaradi tega bolezni pravijo tudi pavje oko. Listi kmalu nato porumenijo, se posušijo in odpadejo. Odpadanje listov je najpogostejše pomladi. Zaradi pomanjkanja listov se proizvodnja v naslednjem letu zmanjša. Ob hujšem napadu se lahko cele veje posušijo. Oljčno kozavost zatiramo z bakrovimi pripravki (1%), na primer RAME CAFFARO, ali pa z 2 odstotno modro galico. Z istimi sredstvi branimo oljko pred morebitnimi drugimi, manj pogostimi glivičnimi boleznimi, ki se prav tako največkrat pojavijo jeseni in pomladi. Škropljenje opravimo brž ko opazimo prve znake bolezni. Važno je predvsem vzdrževanje dobrega zdravstvenega stanja oljke in pravilno obrezovanje. Mlajše rastline so v primerjavi s starejšimi bolj odporne. Magda Šturman Vplivi temperature na alkoholno fermentacijo Med dejavniki, ki največ vplivajo na ta biološki proces, je nedvomno temperatura, ker učinkuje direktno in indirektno na metabolizem kvasovk, le-te pa imajo pri tem dogajanju najpomembnejšo vlogo. Zato je za vinarje kontrola temperature najučinkovitejše sredstvo za uravnavanje procesa alkoholne fermentacije. Tako prenizke kot previsoke temperature povzročijo prekinitev aktivnosti kvasovk. Alkoholna fermentacija pri prenizki temperaturi upočasni hitrost in povzroči zastoj procesa. Previsoke temperature zaradi motenja delovanja encimov pa ravno tako zaustavijo fermetacijo, ki ne sme biti preveč burna, temveč enakomerna, z uspešnim povretjem sladkorjev do želenega ostanka nepovretega sladkorja. Vplivi temperature, tako nizke kot visoke, so različni. Oglejmo si najvažnejše. Nizka temperatura fermentacije izpod 20°C manjša občutljivost kvasovk na večje koncentracije etilnega alkohola ter upočasni rast kvasovk takoj po dodatku vrelnega nastavka, zato se priporoča segrevanje mošta na 20°C pred dodatkom nastavka, pozneje pa spet hlajenje. Višja temperatura fermentacije nad 20°C pa pomeni višjo občutljivost kvasovk na večje koncentracije etanola, hitrejšo rast kvasov, hitrejši padec aktivnosti proti koncu fermentacije. Predvsem pa višja temperatura fermentacije vodi do večjih izgub etil-nega alkohola in hlapnih aromatičnih snovi. Vsled navedenega se bela vina fermentira pri nižjih temperaturah, od 15 do 17°C, kar povečuje njihovo sadnost, ki je posebej pri določenih sortah zelo želena. Rdeča vina pa fermentirajo pri višjih temperaturah, med 24 in 27°C. Temperatura in alkohol sta namreč glavna dejavnika, ki vplivata na ekstrakcijo fenolov, tako barvnih snovi kot taninov iz kožic in pečk. Med fermentacijo se sprošča veliko toplote. Če se ta toplota ne odvaja dovolj uspešno, lahko kva-sovke odmrejo preden končajo fermentacijo, kar je predvsem pomembno pri večjih fermentacijskih posodah. Regulacija temperature se dosega na več načinov. V manjših posodah je možno doseči želene temperature s prenosom toplote skozi stene s hlajenjem z vodo ali drugim hladilnim sredstvom. Če to ni dovolj, se lahko mošt hladi s toplotnimi izmenjalci ali s hladilnimi cevmi direktno v moštu. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB / MANJŠINE Nedelja, 9. septembra 2012 1 5 Mladenič, ki je iz ljubezni do majhnega jezika odšel na daljno Aljasko Francoski »misijonar« oživlja jezik eyak Na slikah: pod naslovom Guillame Leduey pred tablo; spodaj levo Marie Smith-Jones, zgoraj desno jezikovni pouk, spodaj desno mesto Cordova na Aljaski. Brezplačni študij na univerzi v Los Angelesu? Ne, hvala! »Dejstvo je, da nisem nikoli želel biti v soju žarometov.« Tako pojasnjuje Guillaume Leduey, ki je postal nekakšna medijska zvezda, ker je iz Francije prišel na Aljasko učit ljudi domorodni jezik eyak. Res pa je, da se je začel za manjše jezike zanimati pri 13 letih, ko je na televiziji poslušal litovsko pesem na festivalu Evro-vizije. »Tako milo je zvenela,« je dejal. Potem mu je oče kupil knjigo, v kateri so bili navedeni vsi jeziki na svetu in na mizi so mu ostale odprte strani o jezikih na Aljaski. In tako se je zgodilo, da se je 10 let kasneje znašel na Aljaski kot učitelj enega najmanjših jezikov na svetu, jezika eyak, ki ga je tekoče govoril samo še en človek. Zaslugo za to ima njegov mentor, 78-letni zadnji govorec tega jezika profesor Michael Kraus. Le-dueya je očaral na prvi pogled. »To je eden največjih živečih jezikoslovcev na svetu,« je dejal. Vendar to še ne pomeni, da je postal jezik eyak njegov življenjski cilj. »Videl bom, kaj se bo zgodilo, zaenkrat pa se bom osredotočil na nekatere projekte,« pojasnjuje. Dejstvo pa je, da je sodelovanje s Kraussom popolnoma ustrezno za njegov podiplomski študij. Je pa tudi nekaj posebnega, ker se Krauss vseskozi izogibal timskega dela in je svojo raziskovalno dejavnost opravljal zelo samotarsko. Z mladim Francozom, od katerega ga je ločilo 7.000 kilometrov in 50 let, pa je bil takoj v sozvočju. Njegova zavzetost je za starega profesorja predstavljala majhen up, da njegovo življenjsko delo le ne bo zaman. Sedaj Leduey že razlaga nov projekt: »Skupaj bova sestavila slovar, ki pa mora biti interaktiven: veliko video posnetkov, veliko zvočnih posnetkov, vsega, kar je lahko v pomoč pri učenju jezika. To bo nekaj zelo modernega,« pojasnjuje. Zelo jer v zadregi, ko ga ljudje kličejo kar »prerok«. Nič preroškega ni v njem, je pa postal zanimiva osebnost; tako zanimiva, da mu je univerza v Los Angelesu ponudila brezplačni tečaj lingvistike. To pa bi pomenilo, da bi moral za daljši čas pustiti Aljasko in oditi na specializacijo globoko na jug. Svojih novih prijateljev in predvsem učencev pa ni hotel pustiti na cedilu. »Mislim, da so bili v Los Ange-lesu zelo razočarani, ko sem njihovo ponudbo odklonil,« je komentiral. Lanskoletni prihod 22-let-nega francoskega študenta Guillauma Le-dueya v Cordovo, obalno mesto na Aljaski, je bil za jezik eyak velik dogodek. Ta mladi Francoz je pri 15 letih med deskanjem po spletu naletel na to besedo. Sam se je naučil jezika z gradivom, ki ga je naročil na Aljaski. Zanimanje za jezik je bilo povod, da ga je leta 2010 profesor lingvistike z univerze na Aljaski Michael Krauss povabil v Združene države Amerike. Michael Krauss je bil še eden redkih prebivalcev Aljaske, ki je obvladal jezik eyak, potem ko je umrla častna poglavarka Marie Smith-Jones, zadnja domačinka, za katero je bil eyak materni jezik; eyak je govorila tudi nekdanja televizijska novinarka Laura Bliss-Spaan, ki si je ohranitev jezika izbrala za poslanstvo, potem ko so jo pred nekaj leti poslali na Aljasko z nalogo, da poroča o zimskem festivalu v Cordovi. Krauss in Bliss-Spanova sta se želela seznaniti z mladeničem, da preverita, ali je on res pravi človek za nalogo, o kateri sta razmišljala, in kaj kmalu ugotovila, da je bila njuna izbira pravilna. Tako se je letos spomladi mladi Francoz vrnil na Aljasko, kjer je ostal več mesecev in se zaposlil kor Kraussov asistent. Guillaume Leduey sedaj tekoče govori eyak, pa ne samo to, jezik celo poučuje, s čimer si je prislužil vzdevek Super G. V zadnjih tednih so se domačini, pripadniki rodu eyak in drugi ljudje, ki se zanimajo za ta jezik, zbrali na nekaj jezikovnih delavnicah v Anchorageu in v Cordovi. Jezikovni tečaj sta vodila Leduey in Roy Mitchell, sociolingvist z univerze na Aljaski, ki je razvil sistem učenja jezika brez posredništva angleščine za številne domorodne jezike na Aljaski. Leduey je Mitchella učil jezik eyak, Mitchell pa je Ledueyu pomagal pri pridobivanju in rabi pedagoških metod, predvsem tistih, ki omogočajo učenje drugega jezika. Od udeležencev jezikovnih delavnic sta zahtevala, naj se vzdržijo rabe angleščine in naj sledijo Ledueye-vemu pouku, ki je poleg jezika vseboval tudi petje in ples. Mitchell je pojasnil, da ta način poučevanja temelji na postopku, s katerim se majhni otroci učijo maternega jezika: to pa so poslušanje, gledanje in ponavljanje, torej daleč od tradicionalnega sedenja v učilnici, kjer morajo učenci spregati glagole, ne da bi jih to usposobilo, da karkoli smiselnega tudi povejo. Potrebna je bila samo ena ura, da so se učenci - slušatelji - navadili na način pouka in se navsezadnje z njim tudi zabavali. Dvodnevnega tečaja v Cordovi se je udeležilo približno 30 ljudi, med katerimi nekaj otrok z materami in celo babicami; večina udeležencev je bila iz rodu Eyak. To je bil buren in živahen skok v jezik. Delavnice v Anchorageu pa se je udeležila manjša skupina ljudi, v glavnem pripadnikov družine Smith-Jo-nesove. V Anchorageu so opravili 16 ur pouka v dveh vikendih. Slušate- lje so seznanili s Kraussovim slovarjem, edinim slovarjem v jeziku eyak, učili pa so se tudi, kako izgovarjati jezik, kako sestavljati besede, katerih sestavni elementi so tudi nekakšno grgranje in šepetanje. Na obeh tečajih so udeleženci z mešanimi občutki govorili o jeziku eyak; starejši so se spominjali otroštva, svojih mater in babic, ki so doma skrivaj govorile ta prepovedani jezik. Vznemirjalo jih je že to, da so bili osamljeni govorci tega jezika in da je šlo dejansko za umirajoč jezik njihovih družin in njihovega naroda. Doslej za ohranitev jezika eyak ni bilo na razpolago veliko sredstev. Nekaj denarja so v ta namen nakazale zasebne fundacije in organizacije, pa tudi krajevne uprave. Vsa prizadevanja so zrasla v kraju samem, med prebivalstvom, veliko zaslugo za to pa ima Bliss-Spaanova, ki je več let vztrajno snemala Smith-Jonesovo in Kraus-sa ter tako dejansko ohranila govorico, ki je skoraj popolnoma izumrla. Bliss-Spaanova je pripravila DVD jezikovni tečaj, s katerim se je Leduey v začetku naučil jezika. Ta DVD pa je dokaj akademski, namenjen predvsem znanstvenikom, jezikoslovcem, Ledueyeva spretnost in zanimanje sta ta tečaj pretvorila v pouk jezika, ki je bil razumljiv in sprejemljiv za vse; izkazalo se je, da je to mogoče, še več, celo zelo učinkovito. Boj za jezik eyak se je tako okrepil in kart naenkrat postal zanimiva novinarska tema. O njem sta na prvi strani pisala New Yorker in celo Wall Street Journal. Še pred nekaj leti je New Yorker poročal, da je ta jezik izumrl, lansko leto je Wall Street Journal z veliko mero skep-se, pa tudi s trohico upanja, objavil novico o mladem Francozu, ki je prišel oživljat jezik Bliss-Spaanova pa opozarja, kaj je zares bistvo boja za ohranitev nekega skoraj izbrisanega jezika. Eyak je jezik, ki je zakoreninjen v okolju, kjer je nastal, se je razvil in se je ohranjal. Njegov besedni zaklad se nanaša na značilnosti teh krajev, literarno je ta jezik del dežele, kateri pripada. Na primer, v deželi Eyak sta samo dva letna časa, poletje in zima. Za jesen uporabljajo besedo »proti zimi«, za pomlad pa »proti poletju«. Za domačine je to modro in zabavno obenem. Jezik ni samo zelo opisen, na primer hobotnici pravijo »več stvari sedi pod skalo«, ampak tudi razodeva ljudi in njihovo kulturo. V jeziku eyak ni besed za lovca ali ribiča. Eyak ne pozna besede vojna. Mitchell je prepričan, da bi lahko jezik oživili tako, da bi ga ljudje spet tekoče uporabljali. Onemi+l je drugi jezik, manx, ki je skoraj popolnoma izumrl pred nekaj leti, a ga danes potomci ljudi, ki so ga nekoč uporabljali, zopet tekoče govorijo in je ta jezik postal sestavni del njihovega vsakdana. Rezultat je, da ga njihovi otroci tekoče govorijo. Res pa je, da eyak ni lahek jezik. Zvoki so kompleksni tudi za lju- di, ki se spoznajo na domorodne jezike Aljaske. Če pa je treba obrazložiti, da vendar ne gre za brezupen poskus, velja opozoriti na Angelo Arnold, vodjo enega starih naselij območja Eyak in seveda potomko tega prebivalstva, ki je pred kratkim napisala nekaj pisem v jeziku eyak in v tem jeziku tudi pozdravila ugledne goste, ki so si prišli ogledat tamkajšnji hidrocentralo. »To je prvič v mojem življenju, da sem bila sposobna javno povedati nekaj besed v svojem jeziku in bila sem zelo ganjena,« je dejala in dodala, da je vedno želela, da bi bila sposobna česa takega. Sedaj, ko dva človeka, Krauss in Leduey, tekoče govorita ta jezik, in ko se je v poučevanje vpeljal tudi Mitchell, pa seveda s polno zavzetostjo Bliss-Spaanove in z veliko dobre volje potomcev rodu Eyak obstaja vsaj skromno upanje, da ta jezik je bo izumrl. Sedaj že govori-jo,da bi Ledueya zaposlili kot učitelja in mentorja; kot za veliko dobrih stvari v življenju pa primanjkuje denarja. 1 6 Nedelja, 9. septembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica-doberdob - Stroški ob začetku šolskega leta za šolo se družine potrudijo Največji finančni zalogaj predstavlja obiskovanje zadnjih treh razredov višje srednje šole V obdobju splošne gospodarske krize se je treba marsičemu odpovedati; družine zategujejo pas, izogibajo se nepotrebnim stroškom in se maksimalno potrudijo, da bi njihovi otroci ne občutili težav. Še zlasti si starši prizadevajo, da bi njihovi sinovi in hčerke ne bili prikrajšani pri šolanju, da bi imeli na razpolago vse, kar šolanje zahteva. To opažajo v večini slovenskih šol vseh stopenj, ki so razpršene po goriški pokrajini in v katerih se bo jutri začel pouk. In ravno začetek šolskega leta spravlja številne družine v težave, saj gre za nakup šolskih potrebščin kar nekaj denarja, medtem ko v zadnjih letih dobivajo otroci knjige na razpolago zastonj. V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom poskrbijo za nakup knjig v italijanščini občine, ki v ta namen črpajo denar iz posebnega deželnega sklada, medtem ko zagotavlja knjige v slovenskem jeziku učbeniški sklad iz Slovenije. Starši morajo kupiti le delovne zvezke in še nekatere knjige, ki jih njihovi otroci na šoli ne dobijo, za kar gre nekaj desetin evrov. Na nižjih srednjih šolah v Doberdobu in Ivan Trinko v Gorici so učbeniki in knjige učencem na voljo na posodo. Junija starši izpolnijo obrazce, s katerimi zaprosijo za knjige, ki jih njihovi otroci dobijo z začetkom šolskega leta. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko bodo tako jutri razdelili knjige učencem tretjih razredov, v torek bodo na vrsti učenci drugih razredov, v sredo pa učenci prvih razredov. Tudi za nižjo srednjo šolo velja, da morajo starši kupiti le nekaj knjig; skupni strošek je vsekakor razmeroma nizek, saj gre v Gorici od sedem - osem evrov za drugi in tretji razred do nekaj manj kot trideset evrov za prvi razred. Nižješolci morajo seveda s svojimi izposojenimi knjigami lepo ravnati; učbeniki morajo biti zaviti, po njih ne smejo packati, za podčrtovanje lahko uporabljajo le svinčnike. Ob koncu šolskega leta doberdobski in goriški nižješolci knjige vrnejo šoli; če želijo, jih lahko tudi odkupijo po znižani ceni. Če med šolskim letom kako knjigo poškodujejo, morajo junija plačati njeno polovično vrednost in jo vsekakor vrniti šoli. Knjige dobijo na posodo tudi dijaki prvih dveh razredov višje srednje šole, medtem ko dijaki trienija morajo knjige kupiti. Zaradi tega predstavlja obiskovanje zadnjih treh razredov višje srednje šole kar zahteven finančni zalogaj, saj stane nakup vseh knjig tudi do tristo evrov. Dijaki si seveda pomagajo tako, da kupijo knjige, ki so jih v prejšnjih letih uporabljali njihovi starejši predhodniki. Na ta način se strošek za družine precej zniža, čeprav morajo odšteti za višješolsko šolanje svojih otrok še kar nekaj denarja. K strošku za nakup potrebščin in višješolskih knjig je treba pri- Za nahrbtnik, peresnico, predpasnik, copate in vse ostale šolske potrebščine je potrebnih kar nekaj desetin evrov šteti še morebitne avtobusne abonmaje, ekskurzije in izlete. Nekaj družin vsako leto zaprosi prispevek za plačilo izleta, večina pa se jih potrudi, da kljub stiski zagotovijo svojim otrokom ves denar, ki ga potrebujejo za šolanje in za ekskurzije. Starši morajo v zadnjih letih šolam odšteti še letni prispevek, s katerim krijejo stroške za zavarovanje, za fotokopiranje, za nakup opreme, za tiskanje spričeval in dijaških knjižic. Starši otrok, ki obiskujejo šole in vrtce iz goriške Večstopenjske šole, letno prispevajo po dvajset evrov, starši otrok iz vrtcev in šol doberd-obske Večstopenjske šole pa med 10 in 20 evrov. Na višjih srednjih šolah je prispevek višji. Starši dijakov licejskega pola prispevajo po petdeset evrov letno, prispevek na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega znaša 55 evrov, na zavodih Ivan Can-ka in Žiga Zois pa 45 evrov. Da so starši v zadnjih letih pozorni na vsak evro, opažajo v Katoliški knjigar- ni na goriškem Travniku. Starši so pri nakupu šolskih potrebščin zelo pazljivi, po novih knjigah skušajo posegati, ko res jih ni mogoče dobiti rabljenih. Za šolske potrebščine morajo seveda največ denarja porabiti starši otrok, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole. Prvošolčki se bodo v šolo odpravljali z nahrbtnikom, ki stane med 30 in 80 evrov. V njem mora seveda biti peresnica s svinčnikom, radirko, šilčkom, lesenkami in flomastri, za kar bodo starši odšteli med 15 in 25 evrov. Seveda tudi brez zvezkov ne gre: otroci jih bodo potrebovali med deset in petnajst (vsak od 1,20 do 1,50 evra). K vsemu temu je treba dodati še rizmo papirja (od 3,20 do 3,80 evra), predpasnik (od 12 do 25 evrov), copate (okrog 20 evrov) ter še brisačko in prtiček. Sto evrov za vse skupaj verjetno ni dovolj. A kot rečeno se bodo starši kljub kriznim časom potrudili, da bodo njihovi otroci prvič prestopili šolski prag z vsem, kar danes šolanje zahteva. (dr) gorica-doberdob Vrnitev v klopi Tudi na Goriškem bodo jutri ponovno oživeli otroški vrtci in šole vseh stopenj. V vrtcih večstopenjske šole v Gorici in v prvem tednu oz. dokler ne bodo občinske uprave delile kosila, bo urnik naslednji: Ringaraja (Ulica Brolo) od 7.30 do 12. ure, Sonček (Ulica Max Fabiani) od 7.30 do 12. ure, Pika Nogavička (Štandrež) od 7.45 do 12. ure, Pikapolonica (Pevma) od 7.30 do 12. ure, Kekec (Števerjan) od 7.30 do 12. ure, Mavrica (Bračan) od 7.40 do 12. ure. Urnik osnovnih šol pa bo z jutrišnjim dnem naslednji: Oton Župančič (Ulica Brolo) od 8. do 13. ure, Fran Erjavec (Štandrež) od 8. do 13. ure, Josip Abram (Pevma) od 8. do 13. ure, Alojz Gradnik (Števerjan) od 7.50 do 12.50, Ludvik Zorzut (Bračan) od 7.40 do 12.40. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko se bo pouk začel ravni tako jutri, že s prvim dnem pa bo urnik poln, in sicer ob 8.15 do 13.45. V vrtcih večstopenjske šole Doberdob bo od 10. do 14. septembra urnik naslednji: v Doberdobu (7.45-12. brez kosila), v Sovodnjah (7.30-12. brez kosila), rupen-ski vrtec na Vrhu (7.40-12. brez kosila) in vrtec Barčica v Romjanu (7.45-12. brez kosila); od 17. septembra bodo vrtci delovali po običajnem urniku s kosilom. Na osnovni šoli Peter Butkovič Domen v Sovodnjah bo pouk jutri od 7.50 do 12. ure, ob 12.15 bo v vaški cerkvi šolska maša v spremstvu staršev; od torka, 11. septembra, bo pouk po običajnem urniku od 7.50 do 12.50. Na osnovni šoli na Vrhu bo pouk jutri od 8.45 do 13.20, ob 8. uri bo v vaški cerkvi šolska maša v spremstvu staršev; od torka, 11. septembra, bo pouk po običajnem urniku od 7.55 do 13.20. Na osnovni šoli v Romjanu bo od 10. do 14. septembra pouk potekal od 7.55 do 13. ure brez kosila; šolska maša bo v petek, 14. septembra, ob 12.15 v cerkvi sv. Štefana v spremstvu staršev. Na osnovni šoli Prežihov Voranc v Doberdobu bo pouk od 7.45 do 13.10, ob 7.45 bo za starše otrok sestanek po razredih. Na nižji srednji šoli bo pouk od 7.45 do 13.45; šolska maša za osnovno in nižjo srednjo šolo v Doberdobu bo v nedeljo, 16. septembra, ob 10.30 v vaški cerkvi. Pouk se bo jutri začel tudi na višješolskih izobraževalnih zavodih Cankar-Vega-Zois in Gregorčič-Trubar v Gorici; jutri bo trajal od 8.10 do 12. ure. Veroučite-ljice vabijo dijake in profesorje, da se po pouku udeležijo šolske maše, ki bo ob 12.15 v cerkvi sv. Roka v Podturnu. zagraj - Prvi na Goriškem Odprli energetsko varčen otroški vrtec Goriška pokrajina je včeraj dobila svoj prvi energetsko varčni vrtec. Zgradili so ga v Zagraju in se zgledovali po podobnih strukturah, ki jih že leta gradijo na Južnem Tirolskem. Poslopje je iz vidika porabe energije povsem samostojno, saj je opremljeno s fotovoltaičnimi panoji, za njegovo gradnjo pa so uporabili les in druge materiale, ki zagotavljajo izredno dobro izolacijo v vseh letnih časih. Vrtec odgovarja vsem zahtevam protokola CasaClima, tudi zaradi tega so bili na včerajšnjem odprtju poleg za-grajske županje Elisabette Pian in drugih domačih upraviteljev tudi pred- stavniki agencije za energijo APE, ki je certificirala, da poslopje odgovarja najzahtevnejšim protokolom o energetskem varčevanju. Za gradnjo vrtca je bilo potrebnih 1.460.000 evrov; večji del zneska je zagrajska občina krila z deželnim prispevkom, manjši del pa s posojilom. Ob novem vrtcu so uredili tudi dvorišče, na katerega bodo namestili dve igrali, posadili pa so tudi nekaj javorov in deset jablan, ki bodo s svojimi cvetovi oznanjala pomlad. V novem zagrajskem vrtcu bo prostora za sto otrok, ki bodo razdeljeni v štiri sekcije. Podoben vrtec bodo v kratkem odprli tudi v Koprivnem. Novi vrtec v Zagraju bumbaca gorica - CISL »Velika distribucija neizogibna, kino odveč« »Družba, ki namerava uresničiti multikino pri Vilešu, naj naredi korak nazaj, saj kina ne potrebuje. Če bo vztrajala pri svojem namenu, utegne celo oškodovati novi komercialni park ob Ikei, v kolikor mu bodo ljudje nenaklonjeni, ker jih je prikrajšal mestnih kinodvoran. Dobro poznamo navezanost Goričanov na film, kina v Gorici in Tržiču pa še prej kot komercialni dejavnosti sta nezamenljivi kulturni postojanki.« Tako pravi pokrajinski tajnik sindikata CISL Umberto Brusciano, ki je pred nekaj dnevi vznemiril trgovce iz Gorice, ker je o novem komercialnem parku dejal, da je pomembna priložnost za goriško gospodarstvo tudi zato, ker naj bi zagotovil do 1.500 novih delovnih mest (vključno z zunanjimi podjetji in kooperanti) ter »absorbiral« en del ljudi, ki naj bi zaradi krize še letos ostali brez zaposlitve. Za Brusciana je v goriški pokrajini na prepihu 1.800 delavcev. »To je le ocena, a bojimo se, da se bo uresničila. Kriza se je razpasla po vseh sektorjih. Najbolj je udarila po kovinarskem oz. industrijskem sektorju, toda hirajo tudi podjetja, ki lahko še vedno računajo na tržišče in imajo celo naročila, nimajo pa likvidnosti za nabavo surovin,« opisuje položaj goriškega gospodarstva Bru-sciano, ki se zaveda, da načrtovani komercialni park ne bo pometel z vsemi težavami. Sindikalista pa je vznemiril podatek, na katerega je opozoril goriški predsednik trgovcev Confcommercio Benedikt Kosič, in sicer da bi komercialni park utegnil »upepe-liti« tisoč delovnih mest v goriškem trgovskem sektorju. Teh ljudi na prepihu Bru-sciano še ni vključil v svojo oceno o ogroženih delovnih mestih. »To, kar trgovci trdijo, je le polovična resnica. Goriški trgovski sektor je že danes v krizi, trgovine odpuščajo. Ikea pa je že zagotovila 280 do 300 novih delovnih mest in dodatnih sto v zunanjih podjetjih, zato je naš sindikat odločno zagovarjal njeno priselitev v našo deželo in posebej v goriško pokrajino. Ne moremo se izogniti veliki distribuciji, še posebno v času, ko morajo družine popaziti na vsak evro. Zato se obračajo na komercialna središča, kjer najdejo cenejše blago,« razlaga Brusciano in dodaja: »Trgovine v mestih se morajo spremeniti, ne morejo tekmovati z veliko distribucijo, a se morajo približati občanom, jim ponuditi neko specializacijo in dodatne storitve, če pa tega ne zmorejo, vsaj konkurenčne cene. V Gorici ne morejo na primer še vedno ponujati blaga, ki je v preteklosti privabljajo kupce iz Jugoslavije. Zapravili smo priložnost komercialnega centra v Ulici Terza Armata, tok odjemalcev se je zato preusmeril in nakupovalni center čez mejo uspeva ravno po zaslugi Italijanov. Občinske uprave pa morajo še naprej vlagati v atraktivnost mest, s parkirišči vred. V to atraktivnost sodi tudi obstoj ki-nodvoran,« je prepričan sindikalist. (ide) fffbruw^ffiix sezona 20/2-20/*$ na koncert IVAN SKRT KLAVIRSKI RCCITAL Koncert je v sklopu mednarodnega festivala Kogojevi dnevi 2012 Na sporedu: M.Kogoj, A.Ginastra, A.Skrjabin, M.Ravel, R.Ščedrin Kulturni center Lojze Bratuž Petek, 14. septembra 2012 ob 20.30 / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. septembra 2012 17 gorica - V zadnjih dneh več primerov spletnega ribarjenja Zahteve po denarju pošiljajo spletni goljufi Vdor v elektronsko pošto prepreči sprememba gesla »Sem na potovanju v Edinburg-hu na Škotskem, kjer so mi ukradli torbico z dokumenti in denarnico. Na veleposlaništvu so mi izročili začasni potni list, vendar nimam denarja, da bi plačal račun hotela in da bi si kupil letalsko vozovnico. V stik sem se postavil s svojo banko, a bom moral čakati pet dni, da bom lahko dvignil denar s svojega računa. Wester Union Transfer je najboljši način, da bi čim prej prišel do denarja, ki ga potrebujem. Če potrebuješ moje osebne podatke, ti jih bom takoj poslal, drugače pošlji mi elektronsko sporočilo ali pa telefoniraj v Kingsbridge Hotel. Upam, da mi boš res lahko pomagal.« V prejšnjih dneh so številni Goričani na svojem naslovu elektronske pošte dobili omenjeno sporočilo, ki jim ga je navidezno pošiljal prijatelj. V resnici pa je šlo za primer spletnega ribarjenja ali »phishinga«, ki ga spletni goljufi uporabljajo za iskanje svojih žrtev, pri čemer so bili v zadnjih časih uspešni tudi na Goriškem. Na njihove prošnje po denarju so namreč nasedli tudi Go-ričani, ki se niso zavedali, da gre za zavajanje. Na goriški poštni policiji so v zadnjih dneh prejeli več klicev spletnih uporabnikov, ki so opazili, da je nekdo vdrl v njihovo elektronsko pošto. To so storili ravno spletni ribiči, ki so na vse naslove v rubriki poslali elektronska sporočila z omenjeno prošnjo po pomoči. Kdor je dobil spletno sporočilo, je mogoče začetno pomislil, da mu ga pošilja prijatelj, kaj kmalu pa je ugotovil, da gre za poskus goljufije, saj pošiljatelj ni nikakor na Škotskem ali kjerkoli drugje po svetu, pač pa doma. Goriški poštni policisti zato pozivajo vse prejemnike sumljivih spletnih sporočil z zahtevami po denarju, naj se jim ne nikakor odzovejo in naj ne nikomur pošiljajo svojih zasebnih podatkov. Pred spletnimi ribiči se je treba zaščiti tudi s spremembo gesla, kar bo onemogočilo vdore v elektronsko pošto. Policisti svetujejo, naj »password« vsebuje številke, črke in druge znake, v geslo pa naj ne bodo rojstni datumi, imena družinskih članov in drugi osebni podatki. Policisti opozarjajo, da je v zadnjih letih zelo razširjen tudi virus Ran-somware, ki »prizadene« Microsoftov program Windows. Hekerji tudi v tem primeru zahtevajo osebne podatke in denar. Pogosto pri svojih zahtevah uporabljajo naziv in logotip banke ali kake ustanove, v zadnjih mesecih celo poštne policije. Virus Ransomware preprečuje uporabo računalnika in njegovega lastnika opozarja, da mora plačati sto evrov ali pa klicati na telefonsko številko z drago tarifo. Le v primeru plačila naj bi se računalnik na novo zagnal, kar seveda ni res. Poštni policisti pojasnjujejo, da računalniški tehnik brez večjih težav izbriše virus in ponovno usposobi računalnik za delovanje, hkrati pa opozarjajo, da so tovrstne spletne zahteve po denarju prepovedane. Za zaščito pred spletnim goljufi policisti svetujejo uporabo programa Firewall ali operativnih sistemov Linux, ki jim tovrstni virusi zaenkrat ne pridejo do živega. (dr) nova gorica - Županov sprejem s podelitvijo občinskih nagrad Nikogar ne zanima, kje je meja Za zasluge s prekomejnim predznakom so bili nagrajeni Jože Šušmelj, Marjan Terpin ter filmski avtorici Nadja Velušček in Anja Medved Nadja Velušček in Anja Medved, med njima župan bumbaca Da je Nova Gorica mlado mesto in da svojo sa-mopodobo gradi na dosežkih svojih mladih občanov, je izpričal petkov večer ob občinskem prazniku s slavnostno sejo mestnega sveta in podelitvijo občinskih nagrad na odru gledališča. Občinstvo je napolnilo dvorano - kot vsako leto so bili goriški Slovenci iz Italije zastopani, nikogar ni bilo z občine Gorica -, na odru pa so Kosovelu posvečeni program »Kons: Go« odigrali odlična plesalca Nastja Bremec in Michael Rynia, pevka Mara Ro-gelja in raper Valter, ki se je po koncu svojega hita o Go-ricjanih zahvalil »Srečku za tekste«. Tudi v nagovoru župana Mateja Arčona se je neprestano pojavljala prihodnost in z njo povezan apel k optimizmu: »Gospodarstvo je ključni dejavnik našega razvoja. V naslednjih treh letih načrtujemo za 100 milijonov evrov investicij, ki bodo prispevale k izboljšanju kakovosti življenja občank in občanov ter hkrati dodatno spodbudile gospodarski razvoj. Naša vizija razvoja mestne občine temelji na treh ključnih elementih. Prvič: izobraževanje, kjer vodimo pomembne investicije v osnovnih šolah in na področju predšolske vzgoje. Drugič: ureditev centra mesta s prenovo Trga Edvarda Rusjana, Bevkovega trga in magistrale. In tretjič: skrb za okolje z gradnjo sodobnega regijskega centra za ravnanje z odpadki in osrednje čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda.« Evropskega združenja za teritorialno sodelova- nje, h kateremu je mestna občina pristopila z Gorico in Šempetrom-Vrtojbo, Arčon ni imenoval, je pa izpostavil evropsko tekmovanje kajakašev in kanuistov v Solkanu in Gorici, ki je povezalo obe mesti, Sočo, ljudi, športnike: »Nikogar ni zanimalo, kje je meja. Če želimo napredek, moramo združiti naše potenciale in ustvariti skupno blagovno znamko Goriške, s katero bomo prepoznavni v Evropi in drugod po svetu.« Prihodnost in preteklost sta se povezali ob podelitvi občinskih nagrad. Izpostavili bomo le štiri nagrajence, katerih zasluge imajo čezmejni predznak. Župan je nagrado mestne občine izročil Marjanu Terpinu »za dolgoletno delovanje v slovenskih prosvetnih in političnih organizacijah v Italiji ter nenehno skrb za uveljavljanje slovenske besede in pravic Slovencev izven matične domovine«. Isto nagrado je prejel Jože Šušmelj »za skoraj petdesetletno družbenopolitično udejstvovanje ter za izvirne publicistične in knjižne objave«. Za delo na področju dokumentarnega filma in čezmejnega sodelovanja, »saj v svojih filmih skušata s subtilnim liričnim pristopom prikazati občutke in tematike z goriškega kompleksnega ozemlja, tako da filmi predstavljajo dokument pomembnega obdobja nastanka in razvoja Nove Gorice,« pa so z nagrado Franceta Bevka počastili filmski avtorici in obenem mater in hči Nadjo Velušček in Anjo Medved, nav-dihovalki produkcijskih ambicij goriškega Kinoateljeja. gorica V sredo venec k* ■ V v* novi plošči pred postajo V sredo, 12. septembra, ob 18. uri bosta mestni sekciji VZPI-ANPI in AVL položili venec na pročelje železniške postaje v Gorici, kamor sta aprila letos postavili ploščo v spomin na padle na Goriški fronti. Priložnostni nagovor bo obnovil dogodke izpred 69 let, ko se je več kot tisoč delavcev in kmetov s tržiškega območja in iz spodnje Furla-nije zavzelo železniško postajo in njeno okolico ter preprečilo nemški vojski prevzetje nadzora nad mestom in komunikacijskimi povezavami. Pri tem so sodelovale številne slovenske partizanske čete. Med 8. in 12. septembrom so italijanski vojaki skušali zaustaviti prodor nacistične vojske v Soški in Vipavski dolini in v severnem delu mesta. Južno železniško postajo so Nemci zavzeli z vojaškimi silami, ki so prišle z Videmskega. Boji so se nadaljevali do konca septembra in v partizanskih vrstah povzročili preko tisoč mrtvih, med temi tudi preko 150 pripadnikov razsule italijanske kraljeve vojske, okrog 3.000 ujetih pa so Nemci odpeljali v taborišča. Goriška fronta je bil začetek italijanskega od-porništva, ki se je zaključilo z zmago nad na-cifašisti 25. aprila 1945. Marjan Terpin in Jože Šušmelj (zgoraj), plesalca na odru SNG nova gorica - Včeraj na trgu pred županstvom Brigadirski »Zdravo« Kučan opozoril na nesprejemljivo večanje socialnih razlik med državljani - Tito spet na Sabotinu Kaj nekajkrat je na travniku pred novogo-riško občino včeraj odmeval brigadirski »Zdravo«, ki so ga izzvali predstavnik prirediteljev, napovedovalka in župan ter slavnostni govornik Milan Kučan. Po srečanju v Velenju so se nekdanji udeleženci najrazličnejših mladinskih delovnih brigad zbrali v mestu ob Soči. Pred odrom, ki so ga napolnili pevci iz Branika in Šempetra ter novogo-riški godbeniki, se je zbralo pod žgočim soncem več kot štiristo nekdanjih mladincev in mladink, na bližnjih zasenčenih površinah pa še drugih sto. Zbor in orkester sta pela in igrala priložnostne domovinske, narodne in brigadirske pesmi. Po branju poezije iz časa povojne obnove je predstavnik prirediteljev Dominik Soban pozdravil župane briških in vipavskih občin ter spomnil za začetek udarniške gradnje Nove Gorice. Uvedel je program, ki se je začel z državno himno. Župan Matej Arčon se je najstarejšim zahvalil za začetek gradnje mesta in poudaril, da ni šlo le za vožnjo samokolnic, temveč tudi za tovarištvo, vzajemnost in odgovornost. Če naj mladi prevzamejo izročilo, je odvisno od vodilnih ljudi, ki naj dajejo jasne in pravične smernice. Kot avtoriteta v vlogi bivšega državnega predsednika in še prej aktivnega člana delovnih brigad je Milan Kučan posegel v družbena, gospodarska in politična vprašanja. Spomnil je na pritisk, ki ga doživljajo učitelji, policisti, ročni delavci in ostali zaposleni. Menil je, da je varčnost nujna, veliko pa je ocen, da je ponujanje rešitev nepremišljeno. Potrebno je dogovarjanje, sicer Slovenja tvega pogorišče. Odgovornost naj čutijo vlada, stranke in socialni partnerji. Tolikšno večanje Tito na Sabotinu (zgoraj), Kučan govori socialnih razlik ni sprejemljivo. Dogaja se že, da sta kakovostno izobraževanje in zdravstvo dosegljiva le premožnim. Odpiranje ideoloških zdrah, spreminjanje himne, zavračanje simbolov upora, preimenovanje vojašnic, rušenje avtoritete državnega poglavarja, razgrajevanje pravnega reda so hudi pokazatelji v smeri spreminjanja Slovenije v neko »drugo republiko«. Kakšna je usoda družbene lastnine, ki je nastala z naporom vseh, zlasti infrastrukture z znojem brigadirjev? Komu bo koristilo preostalo skupno imetje, kam silijo novi lastniki in koliko vlagajo v skupno dobro? Sedaj ni čas za zapečkarstvo; ponos in spomin na opravljeno delo sta opori v težavah; brigadirske vrednote bodo z zadoščenjem živele tudi v prihodnosti. Tiste vrednote naj prevladajo med predsedniškimi volitvami, na katerih naj bo izvoljen državnik, ne pa zgolj politik vezan na trenutne družbene napetosti, je še dejal včerajšnji govornik. Med predajo »štafetne palice« med odgovornimi za brigadirska srečanja so našteli nekatere delovne akcije: ureditev Lijaka, obnova Posočja, vodovodi na Krasu in v Istri ob spominu na gradnje železnic Šamac-Sarajevo in Brčko-Ba-noviči. Vseh slovenskih brigadirjev je bilo več kot 50.000. Kronist dodaja, da so se gradenj množično udeležili tudi mladi s Tržaškega in Goriškega, takoj po vojni tudi Furlani in Italijani. Ob koncu programa so otroci-modelarji z mestne hiše spustili na travnik na desetine lesenih aviončkov za brigadirje, da jih odnesejo svojih vnučkom; srečanje se je zaključilo s pesmijo Vstajenje Primorske in novico, da je na Sabotinu spet izpisano ime Tito. (ar) 18 Nedelja, 9. septembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Pobuda SSO za višješolce in študente Privlačna tehnologija Člani skupine bodo izdelali robot, ki bo nudil pomoč osebam s težavami s premikanjem V organizacijah slovenske narodne skupnosti iz Italije se veliko mladih udejstvuje na različnih kulturnih področjih. Do sedaj pa je ostal popolnoma odkrit segment »tehnologije«, čeprav mnogi dijaki izberejo to smer študija na višji srednji šoli in univerzi. Prav zato bodo pri SSO nudili mladim priložnost, da se izkažejo tudi na tem izredno perspektivnem področju. SSO bo nudil prostore, opremo in logistiko, mladi pa ideje in trud, ki bo potreben, da jih uresničijo. Ravno ob koncu šolskih počitnic se je že zbrala skupina mladih in se lotila izvedbe projekta, med katerim bodo izdelali robot, ki bo sposoben nuditi pomoč osebam s težavami s premikanjem. Načrt je izredno ambiciozen in Dosedanji člani skupine, ki bo izdelala robot predvideva reševanje problemov mehanike, optike, elektronike, informatike, inženiringa in dizajna. S svojim specifičnim znanjem bodo na svoj račun prišli prav vsi člani skupine, ki jo zaenkrat sestavljajo višješolci in univerzitetni študentje fizike, informatike, elektronskega inženirstva in »menagementa«. K skupini so že pristopile tudi pripadnice nežnega spola, k sodelovanju pa so vabljeni še drugi dijaki slovenskih višjih srednjih šol oziroma univerzitetni študentje, ki jih zanima tehnologija. Kdor se želi vključiti v skupino, lahko piše na naslov elektronske pošte inovacije@ssorg.eu. Pri SSO bodo z veseljem vključili v skupino še druge mlade tako z Goriškega kot s Tržaškega in iz Benečije. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEATRALE PER IL DIALETTO bo nastopila v amfiteatru gradu Kromberk danes, 9. septembra, ob 20. uri z gledališko predstavo »El Todero bron-tolon«; vstop prost. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA (na ploščadi pri gledališču, ob slabem vremenu odpade): danes, 9. septembra, 20.30 (Eugene Ionesco) »Deliri u dvjeh«, vstop prost; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Bella Addormentata«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.50 - 22.10 »The Bourne Legacy«. Dvorana 2: 15.15 - 17.00 - 18.40 -20.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 - 18.30 -20.20 - 22.10 »Ribelle - The Brave«. Dvorana 4: 15.30 - 18.30 - 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 5: 15.20 - 17.40 - 19.50 -22.10 »Bella Addormentata«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »The Bourne Legacy«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 - 20.40 »Ma-dagascar 3 - Ricercati in Europa«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 - 20.20 -22.10 »Ribelle - The Brave«. Dvorana 4: 18.30 - 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Bella Addormentata«. Razstave Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 18.30 -21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 »Madagas-car 3 - Ricercati in Europa«; 20.00 -22.00 »Monsieur Lazhar«. Dvorana 3: 15.20 - 17.40 - 19.50 -22.10 »Bella Addormentata«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 17.30 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; 20.00 - 22.00 »Monsieur Lazhar«. O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 NA SEDEŽU POKRAJINSKIH MUZEJEV V GORICI je v atriju palače At-tems Petzenstein na ogled instalacija »Ouverture«, ki jo je postavila goriška umetnica Annibel Cunoldi At-tems; še danes, 9. septembra, po urnikih muzeja. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »6 ZA ENO ... RAZSTAVO« je na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v organizaciji fotokrožkov Castrum iz Gradeža, Isontino iz Gorice, Il Torrione iz Romansa, Lo scambio iz Gorice, Skupina75 in Fotocluba iz Ločnika; gost razstave je Fotoklub Nova Gorica; do 14. septembra od ponedeljka do petka 17.00-19.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici prireja v petek, 14. septembra, ob 19. uri odprtje razstave Roberta Kusterleta z naslovom »Segni di pietra«. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled dokumentarna razstava ob 35-letnici pobratenja Renč in Štarancana z naslovom »Pobratenje v slikah«; do 21. septembra. 9 Šolske vesti ZA DIJAKE - SLOVIK zbira prijave za vpis na program Ekstra, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org. ZA ŠTUDENTE - SLOVIK zbira prijave za vpis na Multidisciplinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja sklop pet- najstih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org. KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE -SLOVIK zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16. ure. (tel. 0481-531508). SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 (tel. 0481-532163, info@emil-komel.eu). V mesecu septembru nudi šola tudi brezplačne poskusne lekcije instrumentov. MLADINSKI DOM - GORICA obvešča, da bo v ponedeljek, 10. septembra, ob 18. uri na sedežu v Ulici don Bosco 60 informativno srečanje s starši letošnjih gojencev. Pošolski pouk za učence osnovne in srednje šole se bo letos začel v ponedeljek, 17. septembra; informacije in vpis po tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040. S Izleti GORICA Postavitev družine združi tisto, kar si je prej nasprotovalo V Tumovi dvorani v KB centru na Korzu Verdi v Gorici bo jutri ob 20.30 terapevtka Silvia Miclavez spregovorila o metodi družinskih postavitev, ki temelji na dejstvu, da je posameznik lahko res uspešen in srečen šele takrat, ko je v sozvočju s svojim družinskim sistemom, kadar imajo vsi, ki pripadajo družini, v njej svoje mesto. Namenjena je iskanju rešitev za težave, ki so povezane z našim družinskim sistemom. Naši globoko osebni odnosi s starši, partnerji, otroki in drugimi nam nudijo temeljno oporo življenju. Vendar nam skrite ovire v teh odnosih pogosto preprečujejo, da bi čutili te pozitivne vplive. Metoda sistemske družinske postavitve je zasnovana na femenološkem pristopu, ki ga je razvil Bert Hellinger, filozof in psihoterapevt. Metoda je razširjena v več kot štiridesetih državah po svetu. Jutrišnje srečanje prirejata ALCI in ZSKD, v soboto, 15. septembra, med 15. uro in 18.30 pa bo potekala prva delavnica; informacije in prijave sprejemajo na naslovu elektronske pošte gorica@zskd.org in na tel. 0481531495. ¿J Čestitke »Nikoli ti ni dana želja, ne da bi ti bila dana moč, da jo uresničiš.« MAJDI za pridobljeno diplomo na Katehetsko-pastoralni šoli - biblična smer iskreno čestitamo. Edi in vsi domači SOFIJI želimo veliko srečnih dni, očku mamici in sestrici pa kar se da mirne noči. PD Rupa-Peč □ Obvestila KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za 10-dnevno bivanje v termah Strunjan od 7. do 17. oktobra; vpisovanje in informacije v goriški pisarni, tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure) ali v tržaški pisarni, tel. 040-360072 (vsak dan). SPDG vabi danes, 9. septembra, k udeležbi na spominskem pohodu Bazoviški junaki. Zbirališče ob 9.30 Pri kalu v Bazovici. Organiziranega prevoza ne bo. Hoje, vključno s postanki, je okrog pet ur. Priporoča se primerna planinska obutev. SPDG organizira v nedeljo, 16. septembra, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a kolesarski izlet na Kobariški Stol. Predstavitev izleta bo v četrtek, 13. septembra, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v nedeljo, 16. septembra, ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 45 km, tura je zahtevna. Obvezna čelada; informacije po tel. 3288292397 (Robert), zaželjena je prijava udeležencev. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo celodnevni avtobusni izlet v Brkine, Prem, Trsat in Opatijo v soboto, 20. oktobra; odhod bo ob 6.30 iz Jamelj, ob 6.40 iz Doberdoba, ob 6.45 iz Selc in ob 6.50 iz Štivana. Rok za vpis bo zapadel 5. oktobra; informacije in vpisovanje na tel. 380-4203829 (Miloš) ali 0481-78398 (zadruga Mila). Cena izleta znaša 50 evrov. Memorial Semolič v Jamljah Društvo Kremenjak prireja danes z začetkom ob 15. uri na igrišču ob večnamenskem centru v Jamljah košarkarski turnir v spomin na Martina Se-moliča, ki je bil košarkar in je pred devetimi leti umrl v prometni nesreči. Nastopile bodo ekipe under 17 iz Nove Gorice, Gorice (Goriziana), Krmi-na (Alba Cormons) in Tržiča. Okrog 20. ure bo nagrajevanje. Danes koncert tamburašev Ob 60. obletnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca prireja moški pevski zbor Kromberški Vodo-pivci koncert Vipavskih tamburašev, ki bo danes ob 17.30 v spominskem parku Vinka Vodopivca pri cerkvi Marije Tolažnice v Kromberku. V nedeljo, 16. septembra, ob 20.15 pa bo na sporedu Vodopivčeva spevoigra v treh dejanjih »Kovačev študent«. O gorah in Krasu v Tržiču V Tržiču se danes zaključuje desetdnevni niz dogodkov, posvečenih alpinizmu in goram. Ob 10. uri bodo na Trgu Republike odprli razstavo Mountaineers, ob 17. uri pa bo v galeriji na Trgu Cavour mednarodni posvet o zaščiti gozdov in ovrednotenju Krasa. Med udeleženci bosta tudi Zoran Zavrtanik iz slovenskega Zavoda za gozdove in Tanja Menegali-ja iz Triglavskega narodnega parka. S Poslovni oglasi BUKOVA DRVA 134€/PALETA, PELETI 23Q€/TONA DRVA NA DOM Gorica + 30 km prevoz v ceni. +38631770410, +38670328667 OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah 15.0018.00, ob torkih in četrtkih 9.00-12.00, tel. 0481-882721. KRUT obvešča, da je goriška pisarna spet odprta vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na »Drugo društveno regato« danes, 9. septembra, s startom ob 12. uri pred Se-sljanskim zalivom. Vpisi pred regato. V popoldanskem času, po zaključku regate, praznovanje za mlade uspešne prvake kluba. AŠZ DOM obvešča, da so odprta vpisovanja za športno sezono 2012-13: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek 16.30-17.30, minibasket (2003-2004) ponedeljek, torek in četrtek 16.30-18.00, under 13 (2000-01-02) ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, torek 18.00-19.30; vadba se bo začela 10. septembra. Male che-erleading (osnovna šola) sreda 16.3018.00, petek 16.00-17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola) sreda 18.30-20.00, petek 17.00-18.30; vadba se bo začela 12. septembra. Športni vrtec (2007-08-09) torek in četrtek 15.3016.30; vadba se bo začela 2. oktobra. El Prireditve GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk na predstavitev knjige »Goriški nadškof Alojzij Matija Zorn«, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba, v torek, 11. septembra, ob 20. uri. Knjigo bosta predstavila avtor Andrej Vončina in Branko Marušič. AŠZ HORSE CLUB REMUDA v Ul. Bel-laveduta 13 v Pevmi prireja »Western Show Remuda«: danes, 9. septembra, ob 8.30 tekmovanja, med 10.30 in 12.30 staž country plesa v parih, ob 14. uri tekmovanja in nagrajevanja; dve kočiji s konjsko vprego bosta povezovali pevmski park s palačo Co-ronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici, na voljo bodo enogastronom-ske stojnice. IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Imam veliko izkušenj. Gorovim slovensko in hrvaško. Tel.00386-70426768 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v mirnem kraju Gorice, v Ul. Pellis 40, med splošno bolnišnico in gasilci, samostojni vhod, garaža za dva avtomobila, shramba; tel. 0481-390688 ob uri obedov. OPREMLJENO STANOVANJE v predmestju Gorice dajamo v najem; klicati ali pustiti sporočilo na tel. 0481522206. Prispevki V spomin na mamo Almo in očeta Maria darujeta Marija in Pepi Semolič 30 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Jamljah. Ob zlati poroki Rozine in Maria Pahorja darujeta Karla in Renato Jazbec 100 evrov za AŠKD Kremenjak. V spomin na pokojne svojce darujeta Vida in Ciril 50 evrov za Združenje prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje ob Soči. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Riccardo Tonzar iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta Silvana Radinie se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam kakorkoli pomagali, predvsem Štmavrcem, pevcem in članom društva Sabotin ter župniku Marjanu Markežiču. Vsi njegovi / ITALIJA, SVET Nedelja, 9. septembra 2012 19 cernobbio - Italijanski premier se je srečal s predsednikom EU Van Rompuyem Monti svari pred nevarnostjo populizmov v evropskih državah Predsednik republike Napolitano pozval k vztrajanju na poti reform CERNOBBIO - Predsednik vlade Mario Monti je včeraj med letnim mednarodnim forumom Ambrosetti v Cern-obbiu opozoril na nevarne pojave populizmov, ki se širijo in uveljavljajo v številnih evropskih državah. Ta demagoška gibanja izkoriščajo krizne razmere za to, da oživljajo stare antagonizme in stereotipe ter širijo napetost med severnimi in južnimi evropskimi državami, je poudaril italijanski premier na tiskovni konferenci po srečanju s predsednikom Evropske unije Hermanom Van Rompuyem. Predlagal je srečanje evropskih predsednikov držav in vlad, na katerem bi razpravljali o fenomenu odklanjanja Evropske unije. Za kraj srečanja je predlagal Rim, kjer je bila na Kapitolu pred desetletji podpisana evropska pogodba. Monti in Van Rompuy sta na bilateralnem srečanju govorila o položaju Italije. Predsednik EU je ocenil, da so bile za sanacijo države izvedeni impresivni ukrepi s spodbudnimi rezultati. Obenem je po- udaril, da je treba s tem nadaljevati, kajti današnje žrtve se bodo obrestovale v prihodnosti z razvojem in novimi delovnimi mesti. Na forumu je po videokonferenci posegel tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je opozoril na dejstvo, da je pot za izhod iz krize še dolga. Nihče naj si glede tega ne dela iluzij, je dejal predsednik in ugotovil, da je Italija v manj kot desetih mesecih izpeljala zelo intenziven program ukrepov za sanacijo javnih financ in nastavitev potrebnih strukturnih reform. Država je okrepila svojo finančno strukturo in ponovno pridobila ugled na mednarodni ravni. Predsednik je poudaril nujnost, da se italijanske politične sile »evropeizi-rajo». Izrazil je željo, da bi se mandat parlamenta zaključil pozitivno v predvidenem roku, evropski dejavniki pa pričakujejo, da se bo »krepostna politika« nadaljevala tudi po volitvah, ki bodo spomladi naslednjega leta. Herman Van Rompuy in Mario Monti na srečanju v Cernobbiu ansa vladivostok - Vrh držav članic Azijsko-tihomorskega gospodarskega sodelovanja Na Daljnem vzhodu se kregajo Ozemeljski spori med Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo - Vroči ameriško-kitajski odnosi glede Južnokitajskega morja VLADIVOSTOK - Na vrhu držav članic Azijsko-tihomorskega gospodarskega sodelovanja (Apec), ki poteka v pristaniškem mestu Vladivostok na vzhodu Rusije, so voditelji včeraj pozvali k enotnosti v boju z množico gospodarskih izzivov. Letno srečanje se je sicer začelo v luči globokih razhajanj med državami zaradi nekaterih poslabšanih ozemeljskih in drugih sporov. Gostitelj vrha, ruski predsednik Vladimir Putin, je dvodnevno srečanje Apec odprl s pozivom k obnovljeni skupni zavezi za odprtje regionalne trgovine. «Z združenjem in odpravo ovir spodbujamo dinamičen razvoj celotne azijsko-tihomorske regije in svetovnega gospodarstva na splošno. Pomembno je graditi mostove, ne zidove,» je dejal svojim kolegom. 21 članic Apeca, ki predstavljajo skoraj polovico svetovne trgovine, se sreča vsako leto, da bi izrazile naklonjenost prizadevanjem v rušenju trgovinskih ovir, a prav letos so se med njimi razplamteli številni dvostranski spori. Ozemeljski spori med Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo so tako podpihovali nacionalistične plamene, segrevajo pa se tudi ameriško-kitajski odnosi glede Južnokitajskega morja. Japonski premier Jošihiko Noda je povedal, da na vrhu sicer ne bo imel običajnih dvostranskih pogovorov niti s kitajskim predsednikom Hu Jintaom niti z južnokorejskim Lee Myung Bakom. Kot razlog pa je navedel »posamezne ozemeljske spore« z državama. Vietnam in Filipini sta svojo močnejšo sosedo Kitajsko obtožila ustrahovanja, da bi na ta način izsilila uresničitev svojih zahtev glede Južnokitajskega morja. Kitajska pa je po drugi strani nezadovoljna zaradi vztrajanja ZDA glede pravil ravnanja in vztrajanja pri svobodi plovbe na posameznih območjih morja. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je že na četrtkovem poslovnem forumu ob robu vrha dejala, da so ZDA odločene povečati svoj gospodarski in politični vpliv v regiji. Kitajski predsednik Hu pa je včeraj pozval države, naj zagotovijo, da napetosti ne bodo prerasle v resnejše konflikte. Tudi Putin jih je še pred srečanjem podobno pozval, naj dvostranskih odprtih vprašanj ne izrabijo za konfrontacije na vrhu. Članice Apec medtem vztrajajo, da bo pri odpiranju njihovih gospodarstev kljub vsemu v Vladivostoku prišlo do napredka. Pozvali bodo k večjim prizadevanjem za »podporo rasti, spodbujanje finančne stabilnosti in ponovne vzpostavitve zaupanja,« je razvidno iz osnutka izjav voditeljev, ki bo objavljen ob koncu vrha. (STA) Ameeriška državna sekretarka Hillary Clinton (levo) in ruski zunanji minister Sergej Lavrov ansa gospodarstvo - Kljub posegu ECB na trg državnega dolga S&P ne bo spreminjal ocen Negativni obeti za 15 od 17 članic območja evra ostajajo, prav tako velika negotovost FRANKFURT - V bonitetni hiši Standard & Poor's (S&P) so ocenili, da bi četrtkova odločitev Evropske centralne banke (ECB) o vnovičnem posegu na trg državnega dolga lahko koristila nekaterim članicam območja evra, a še vedno ostajajo tveganja glede izvedbe novega programa odkupovanja državnih obveznic. V agenciji tako za zdaj ne bodo spreminjali ocen evrskih držav. Odločitev ECB, da pod strogimi pogoji in v primeru potrebe na sekundarnem trgu neomejeno odkupuje državne obveznice držav v težavah, je bila v veliki meri skladna s pričakovanji ene od treh vodilnih svetovnih bonitetnih hiš in zato ne spreminja trenutnih ocen in obetov za članice območja skupne evropske valute. »Verjamemo, da lahko ti ukrepi stabilizirajo trg državnega dolga članic območja evra in okrepijo odločnost ranljivih držav na obrobju evrske skupine, da nadaljujejo s svojimi varčevalnimi in reformnimi ukrepi,« poudarjajo v S&P. »Trajni napredek na področju reform bi lahko utrdil kreditni rating teh držav,« dodajajo. Vendar pa negativni obeti za kar 15 od 17 članic območja evra ostajajo, saj odražajo mnenje agencije, da obstaja še vedno zelo veliko negotovosti glede prihodnjega ukrepanja evrskih držav. To utemeljujejo z razvojem do- godkov od začetka krize v območju evra in načinom sprejemanja odločitev tako na nacionalni kot na evropski ravni, pri čemer izpostavljajo znake razdora med stabilnejšim severom in ranljivim jugom ter politično negotovost v državah, kot sta Italija in Španija. Še posebej jih skrbi obdobje po italijanskih parlamentarnih volitvah prihodnje leto. (STA) Umrl najstarejši Evropejec Francisco Fernandez (111 let) MADRID - V Španiji je v petek pri 111 letih umrl najstarejši Evropejec Francisco Fernandez Fernandez. Oče petih sinov z osmimi vnuki, 14 pravnuki in prapravnuki-njo je prisegal na naravno hrano ter skodelico kave na dan. Med drugim je delal kot pastir, kmet in rezbar. Rodil se je 24. julija 1901. Preživel je obe svetovni vojni, državljansko vojno in diktaturo Francisca Franca, v petek pa je umrl v svoji domači vasi Pinil-la de la Valderia v severozahodni provinci Leon. Vlak v traktor: osem mrtvih BUKAREŠTA - V Romuniji se je včeraj zgodila hujša prometna nesreča, ko je vlak trčil v traktor s prikolico na železniškem prehodu. V nesreči v mestu Sfantu Gheorghe, 150 kilometrov severno od Bukarešte, je umrlo osem ljudi, dva sta ra-njena.Vzrok nesreče še preiskujejo. Večina od 15 kmetov, ki se je peljala s traktorsko prikolico, je sicer uspela pravočasno izskočiti, medtem ko 78-letni voznik, kot kaže, ni slišal približevanje vlaka. »Porno« svetnica MADRID- Občinska svetnica v španskem Los Yebenesu Olvido Hormigos se je znašla v kočljivem položaju, potem ko je erotičen film, ki ga je posnela za svojega moža, pristal na svetovnem spletu. 41-letna učiteljica in mati dveh otrok ne ve, kako se je film znašel na internetu. Občinska svetnica se je s svojim mobilnim telefonom posnela pri samozadovoljevanju. Sodni preiskovalci pa so že identificirali osebo, ki je osumljena objave filma. Učiteljici kljub temu ni jasno, kako se je posnetek znašel na internetu, saj njen telefon ni bil ukraden. Krajani Los Yebenesa so nad posnetkom zgroženi in so svetnico, ki prihaja iz vrst socialistov, ostro kritizirali. Med drugim so jo na ulici zmerjali za »kurbo« in »cipo«. Svetnica je najprej ponudila odstop, nato pa si je premislila, saj je prepričana, da ni storila ničesar narobe. Župan kraja Pedro Acevedo se o aferi ni izrekal, je pa njegova Ljudska stranka odločno zanikala nekatere navedbe, po katerih naj bi stala za objavo posnetka. www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje \ Bo Slovenija za premostitev gospodarske krize prisiljena prositi za mednarodno pomoč? O Da O Lahko se izvleče sama O Pomoč ni potrebna O Pomoč je škodljiva 20 Nedelja, 9. septembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka Gurugu - Drevo življenja 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Narodni Dom, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 Rubrika: MixIta-lia 2012-2013 (v. F. Rocca, C. Giallonardo) 9.55 Aktualno: Linea verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes sv. Maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.10 Rubrika: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: VN Italije (Moza) - Formula 1, prenos dirke 16.30 Dnevnik 16.35 Film: Katie Fforde -Senza passato... non c'e futuro (rom., Nem., '10) 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 5' di recupero 20.40 Show: Miss Italia 2012 (v. F. Frizzi) 0.30 Dnevnik in rubrike 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: Circle of Life 11.00 Film: Vita da camper (kom., Nem./ZDA, '06, i. R. Williams) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Belli dentro 14.10 Film: Rosamunde Pilcher - I giorni della tempesta (rom., Nem., '93) 16.00 Film: Spanglish (kom., ZDA, '04, i. A. Sandler) 18.30 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Film: Avatar (fant., ZDA, '09, r. J. Cameron, i. S. Worthington, Z. Saldana) 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.30 Film: Infamous (biogr., ZDA, '06) O Italia 1 ^ Rai Due 7.00 Nan.: Il mondo di Patty 7.40 Risanke 10.10 Film: La storia infinita 3 (zf, ZDA, '95) 11.50 Rubrika: Grand Prix 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: Emma e Missi a cavallo di un sogno (kom., Nem., '07) 16.00 Film: Charlie's Angels piu che mai (akc., ZDA, '03, i. C. Diaz) 18.00 Nad.: Le cose che amo di te 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Scuola di poli-zia - Missione a Mosca (kom., ZDA, '94) 20.40 Nan.: CSI - New York 22.15 Nan.. Person of Interest 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 Igra: Battle Dance 55 9.50 Rubrika: Numero 1 GP, sledi Avtomobilizem: GP 2 Italije (Monza), prenos dirke 11.30 Film: La nave dei sogni Shanghai (rom., Nem., '07) 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Nan.: Il commissario Herzog 14.45 Nan.: Delitti in Paradiso 15.45 Film: Gli incredibili (anim., ZDA, '04) 17.40 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Film: Fantasmi dal passato (triler, ZDA, '07) 19.35 Nan.: Il Clown 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 21.50 Nan.: Hawaii Five-0 22.40 Nan.: The Good Wife 23.20 Športna rubrika 0.30 Dnevnik ^ Rai Tre 7.05 Nan.: Wind at my back 7.50 Film: Il bi-done (dram., It., '55) 9.40 Film: La bella Mu-gnaia (kom., It., '55) 11.10 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 12.00 Dnevnik in Speciale Tg3 12.25 TeleCamere Salute 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Film: Maradona - La mano de Dios (bio-gr., Argen./It., '06) 16.25 Film: Delitto d'amore (dram., It., '74) 18.05 Nan.: I mi-steri di Murdoch 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Rubrika: Pronto Elisir (v. M. Mirabella) 0.05 Film: Saw - L'enigmista (triler, ZDA, 04) La 7 LuA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: Ti ci porto io 11.15 Mo-tockilizem: WSBK Nemčije, prenos 1. dirke 13.00 Rubrika: Paddock Show 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Nell (dram., ZDA, '94, i. J. Foster) 16.00 Motockilizem: WSBK Nemčije, prenos 2. dirke 17.15 Nan.: The District 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Cash Taxi 21.00 Film: Killshot (triler, ZDA, '08, r. J. Madden, i. D. Lane, M. Rourke) 22.40 Dnevnik in deželni dnevnik 22.55 Film: Vendicami (triler, Fr./Hong Kong, '09) u Rete 4 6.30 Dnevnik 7.20 Nan.: Vita da strega 8.20 Dok.: A caccia di insetti 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 II cam-mino di Padre Pio 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Dok.: I miti dello spettacolo 14.00 Dnevnik 14.40 Aktualno: Donnav-ventura 15.15 Film: Marcellino pane e vino (dram., Šp., '55) 17.00 Film: Gli uomini della terra selvaggia (dram., ZDA, '58) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Nan.: Tierra de Lobos 23.40 Film: Travolti da un insolito destino nell'azzurromare d'agosto (kom., It., '74) 21.10 Film: II postino (dram., Fr./It., '94) 23.05 La valigia dei sogni 23.45 Omnibus Notte ^ Tele 4 no 20.50 Rubrika: Italia Economia e Prometeo 21.00 23.05 Deželni dnevnik 21.15 Glasb.: Mille voci 23.20 Film: Un avventu-riero a Tahiti (kom., Fr./It., '66) (T Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Prisluhnimo tišini 11.25 Oza-re (pon.) 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Graška gora poje in igra 2012, 1. del (pon.) 15.25 Film: Tisočkrat močnejša 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Legende velikega in malega ekrana - Tone Fornezzi Tof 18.20 Igralci tudi pojejo 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nan.: Doktor Martin 20.50 Dok. film: Eisensteinov učenec: Režiser Igor Pretnar v Moskvi 21.45 Dok. odd.: Netopirji 22.15 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.50 Ars 360 23.05 Nan.: Stebri zemlje 0.05 Slovenski magazin (t Slovenija 2 8.15 Skozi čas (pon.) 8.40 Globus (pon.) 9.15 Minute za... (pon.) 9.50 Žogarija 10.15 Dok. serija: Zgodbe izza obrazov 10.45 Biseri glasbene prihodnosti, 1. del 11.50 Čudežne goslice: Koncert Folklorne skupine Tine Rožanc, 2. del 12.55 Slovenski magazin 13.55 Formula 1: Velika nagrada Italije, prenos iz Monze 15.45 Gorsko kolesarstvo: Svetovni pokal - Olimpijski kros (Ž), posnetek iz Leoganga 16.50 Odbojka: Kvalifikacije za evropsko prvenstvo (Ž), Slovenija : Belgija, prenos iz Maribora 19.30 Športni magazin 19.55 Žrebanje lota 20.10 Jadranske igre, prenos iz Biograda 22.10 Paraolimpijske igre: Povzetek dneva, posnetek iz Londona 22.40 Dok. odd: Gonzo: Življenje in delo dr. Hun-terja S.Thompsona (t Slovenija 3 6.05 Primorska kronika 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50 Tedenski pregled 7.20 Svet v besedi in sliki 9.20 13.00 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 11.15 15.55, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 16.10 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs119.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.50 Zrcalo tedna 21.05 Tedenski izbor Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.30 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Števerjan 19.00 22.10, 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.10 Mednarodno finale jadranskih iger 2012, neposredni prenos 22.25 Back Stage Live 22.45 Alpe Jadran 23.15 Glasb. odd.: S.0. Swing 0.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.00 Tv prodajno okno, Glasbeno popoldne 16.30 Pod drobnogledom 17.30 Odmevi Primorske 18.30 Naš čas 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Nova Gorica praznuje 21.45 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.00 11.50 Aktualno: Salus Tv 7.15 12.00 Aktualno: Musa Tv 7.30 11.30 Rotocalco Adnkronos 7.50 Italia Economia e Prometeo 8.50 Dok.: La laguna di Caorle 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.45 Le perle dell'Istria 12.20 Rubrika: Super Sea 12.45 Dok.: Bor-go Italia 13.10 Aktualno: Camper Magazine - Anno 2012 13.30 Dok.: 20 minuti... 13.50 Dok.: Ca' Rezzonico Museo 700 Ve-neziano 16.00 Film: I sette magnifici Jerry (kom., ZDA, '65, i. J. Lewis) 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Musa Tv 19.40 Aktualno: Dai nostri archivi - 2012 20.00 Rubrika: Epoca... che storia 20.30 Dok.: Il portola- 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.00 Nan.: Castle 10.50 Nan.: Razočarane gospodinje 11.45 Dok. serija: Zvezde pred kamero 12.45 Dok. serija: Opremljamo za najemnike 13.15 Resn. serija: Kuharski mojster 14.15 Film: Umor v svetu mode (triler, Kan., '10) 16.00 Serija: Franklin in Bash 16.55 Film: Flicka (druž., ZDA/VB, '06) 18.40 Čista desetka 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Nedeljski filmski hit: Noč v muzeju 2 (akc., ZDA/Kan., '09, i. B. Stiller) 22.05 Film: Zravsal sem Ernesta Hemingwaya (rom., ZDA, '93) 0.30 Film: Spomini nevidnega moža (kom., ZDA/Fr., '92) Kanal A bitev 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle ekstremni športi 12.35 Resn. serija: Fantastična Beekmana 13.10 Film: Brata Solomon (kom., ZDA, '07) 15.00 Film: Rdeče superge (fant., ZDA/Kan., '02) 17.00 23.55 Dok.: Posel mojega življenja 18.00 Nan.: Vlomilci 18.30 Pazi, kamera! 19.05 Adrenalina, Življenjski stil 20.00 Film: United 93 (krim., ZDA/VB/Fr., '06) 21.55 Film: Doktor Mladen (voj., Jugoslavija, '75) 7.50 Nad.: Merlinove pustolovščine 8.45 Nan.: Moja super sestra 9.35 Nan.: Ugra- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Evelina Umek - ''Mizica, pogrni se!'' Igrata Ana Facchini in Adrijan Rustja; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Bazovica 2012 - neposredni prenos; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Važno je sodelovati; 18.00 K izviru navdiha; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opol-dnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.05, 12.15 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00, 10.35, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Glasba danes; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Ba-bele (pon.); 11.30 Quilisma; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tempo scuola; Luoghi e tra-dizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 15.00-17.00 E ...state freschi (pon.); 17.00-18.00, 23.00 Pic-nic Elettronique; 18.00 Album Charts; 19.00 La Via Franci-gena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Večerni radio Koper 21.00 My chance on air (pon.); 21.30 Sonoricamente Puglia (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 17.00Snl 8. krog: Mura : Triglav; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumental-na glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Imeli boste dobre živce. Tudi v stresni situaciji boste ostali potrpežljivi in umirjeni. Pozitivno boste presenetili sebe in sodelavce. Doma boste sprostili nakopičeno energijo. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Vaša trenutna naloga je, da se osredotočite na prihodnost. Kar je bilo v preteklosti, je mimo, vaše življenje pa teče naprej, zato se prepustite toku. Odprite se prijateljem. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čaka vas sprememba na čustvenem področju, ki bo v vaše življenje prinesla nekaj napetosti. Namesto da se začnete smiliti samemu sebi, poglejte s pravimi očmi. RAK 22.6.-22.7.: Na delovnem mestu vas lahko dobra ideja dvigne po hierarhični lestvici, vi pa doživite tisti pravi preboj, o katerem že dolgo sanjate. Vendar uspehi niso zagotovljeni sami po sebi. y^ LEV 23.7.-23.8.: Pred vami je (^^r prijeten teden. Znali boste uživati življenje tukaj in zdaj. Osredotočeni boste na pomembne stvari, zato vam bo morda ušla izpod nadzora kakšna malenkost. DEVICA 24.8.-22.9.: Čeprav ^^ je neka huda preizkušnja za vami, ne pozabite na obveznosti, ki sledijo. Vzemite si čas zase in ga preživite v krogu družine, prijateljev in partnerja. Zdravje: dobro. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ime-^ ^ le boste odlične miselne sposobnosti, zato boste v službi lahko veliko naredili. Vaša prednost bo tudi zavzetost za delo. Delo vam bo v veselje in izziv. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Samskim se v prihodnjih dneh obeta priložnost, ki je ne smete izpustiti iz rok. Pridobite samozavest, v pogovoru z osebo nasprotnega spola pa bodite sproščeni in prijazni. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu se lahko znajdete v slepi ulici, sami pa ne boste zbrali dovolj poguma, da bi se o težavi posvetovali z nadrejenim. Ne bodite nestrpni do oseb. KOZOROG 22.12.-20.1.: Če ste v čustveni stiski, tega nikakor ne zadržujte zase, ampak poiščite uteho pri svoji družini ali pa poiščite strokovno pomoč. S partnerjem se bodo odnosi popravili. VODNAR 21.1.-19.2.: Bodite prepričani vase in v svoje sposobnosti ter se obremenjujte z malenkostnimi napakami. Samozavest na delovnem mestu vam bo dala dodaten zagon pri obveznostih. RIBI 20.2.-20.3.: Jupiter bo okrepil vašo trgovsko žilico, s čimer se lahko malce pozabavate na delovnem mestu v odnosu s strankami. Pazite, da ne boste pretiravali in premočno verjeli vase. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. septembra 2012 21 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Števarjan 2012 - Ansambel Tik Tak 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due V" Rai Tre borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.15 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Film: Il fantasma di San Valentino (kom., Kan., '07) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.10 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 4 23.30 Film: Palermo - Mialno, sola andata (dram., It., '96, i. R. Bova) 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Show: Miss Italia 2012 (v. F. Frizzi) 0.45 Talk Show: Miss Italia Notte O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 7.30 Risanke: Cartoon Flakes 10.05 Rubrika: Protestantesimo 10.35 Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.45 Nan.: Army Wives 15.39 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: Blue Bloods 17.00 Nan.: 90210 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.20 Nogomet: Italija - Republika Irska, U21, kvalifikacije za Evropsko Prvenstvo 2013, prenos 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 23.35 Dnevnik 23.50 Dok.: Almost true 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Film: Cerasella (kom., It., '59) 9.40 Dok.: La Storia siamo noi 10.40 Aktualno: Cominciamo bene (v. G. Anversa, A. Ciam-poli) 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Film: Il giorno prima (dram., Kan./Fr./It., '87) 17.30 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Una settimana da Dio (kom., ZDA, '03, r. T. Shadyac, i. J. Carrey, J. Aniston) 23.10 Film: Norbit (kom., ZDA, '07, i. E. Murphy) La 7 LA 6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.55 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.45 Nan.: Agente Speciale Sue Thomas 12.30 18.25 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.55 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.20 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 21.05 Film: 007 Goldeneye (voh., VB/ZDA, '96, r. M. Campbell, i. P. Brosnan) 23.20 Nočni in Deželni dnevnik 0.00 FIL - Felicita interna lorda u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Cara-binieri 4 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.45 Film: Il comandante Florent - La grotta (krim., Fr., '97) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Aktualno: Quinta co-lonna (v. P. Del Debbio) 23.30 Film: United 93 (dram., VB/ZDA, '06) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, 7.00 Deželni dnevnik 7.3514.10 Dok.: Bor-go Italia 8.00 22.35 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Dok.: Ca' Rezzonico Museo 700 Veneziano 12.15 Variete: Camper magazine - 2012 12.35 Rubrika: Epoca... che storia 13.05 Aktualno: Le-zioni di pittura 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Mukko Pallino Summer 2012 16.05 Šport: Super Sea 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Chioggia tra cielo ed ac-qua 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Il porto-lano 20.20 Italia Economia e Prometeo 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Gli onorevoli (kom., It., '63, i. Toto) 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.27 Film: Il generale della rovere (dram., It., '59, i. V. De Sica) Jr Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.05 15.40, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.15 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: Taksisti (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.15 Poučna nan.: Ali me poznaš? 16.20 Nan.: Ribič Pepe 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Duhovni utrip (pon.) 17.35 Dok. odd.: Od njive do mize: Oljke (pon.) 18.00 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Podoba podobe 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Koncert: Artbeaters Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 10.25 Dobro jutro (pon.) 13.00 Med valovi (pon.) 13.25 Dok. odd.: Moja čudovita dačija(pon.) 14.20 Dok. film: Eisen-steinov učenec 15.10 Odd.: Kaj govoriš? = So vakeres? 15.30 Paraolimpijske igre: Zaključek, posnetek iz Londona 16.30 Dober dan, Koroška (pon.) 17.00 Dok. odd.: Rim, odprto mesto (pon.) 18.00 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic - Gastronom hotelir in turistični tehnik 19.00 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Diana Damrau - Božanska diva 20.50 Dok. film: Dediščina Evrope -Opevani Pariz 21.45 Nan.: Izgnanstvo 23.10 Peklenski izbor Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 12.30 Poročila 9.10 21.30 Žarišče 9.4012.35 Tedenski izbor 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 Satirično oko 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi Dnevnik 15.30 Poročila 15.45 Satirično oko 17.00 Tedenski napovednik 17.25 Poročila 17.50 19.30, 21.45 Kronika 18.40 21.25 Beseda volivcev 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Summer Holiday 16.00 Back Stage Live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in... 17.20 Istrska potovanja 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 Obisk v akvariju 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 20.30 Nautilus 21.00 Dok. odd.: Sergio Endrigo 21.30 Sredozemlje 22.15 Kino premiere 22.30 Žogarija 23.40 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00 -16.00 Novice, Videostrani 17.30 Aktualno 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Literarni večer s Tomažem Šalamunom 21.00 Na obzorju 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Grda račka 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 16.35 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.40 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 14.30 Dok. serija: Zdravilna moč narave 14.40 Nan.: Grda račka 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Ljubezen, poroka, zakon (kom., ZDA, '11, i. M. Moore) 21.40 24UR Zvečer 22.10 Nan.: Na trdih tleh 23.05 Nan.: Chuck Kanal A 10.00 18.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 17.05 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 13.45 16.35 Nan.: Semafor 14.10 Nan.: Will in Grace 14.40 Film: Noč v muzeju 2 (akc., ZDA/Kan., '09, i. B. Stiller) 18.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Operacija mečarica (akc., ZDA/Avstralija, '01) 21.50 Film: Universal soldier (akc., ZDA, '92) 23.50 Film: Lažna agencija (kom., ZDA, '06) 7.15 Risane serije 8.05 Svet 8.30 Nan.: Vlomilci 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Alenka Hrovatin in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Glas iz tujine; 12.15 Potovalna agencija Karl May; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Peter Rustia in Jan Leopoli; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Scipio Slataper: Moj Kras - 9. nad.; 18.00 Pogovor s filmskim amaterjem Aljošo Žerjalom ob izidu monografije, posvečene njegovemu 60-letnemu filmskemu ustvarjanju; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Med platnicami; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.35, 15.00, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00 La radio a scuola; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E ...state freschi; 18.00 In orbita; 19.00 La Via Fran-cigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 London Calling (pon.); 21.00 Glasba danes (pon.); 21.30 Proza; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botr-stvo: Zgodba o 13 letnem Tomažu in njegovi sestri Nataši; 10.10 Teren; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.00 13. Biena-le arhitekture v Benetkah; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja (pon.); 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 2 Nedelja, 9. septembra 2012 APrimorski r dnevnik HAMILTON S PRVEGA MESTA MONZA - Britanski dirkač formule 1 Lewis Hamilton (McLaren) bo današnjo dirko za veliko nagrado Italije v Monzi začel s prvega startnega položaja. Poleg njega bo v prvi startni vrsti njegov moštveni kolega in rojak Jenson Button, tretji čas pa je danes dosegel Brazilec Felipe Massa (Ferrari). Vodilni v svetovnem prvenstvu Španec Fernando Alonso (Ferrari) je dosegel šele deseti čas, svetovni prvak Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) pa je bil šesti. Kot četrti bo startal Paul di Resta, peti pa je najtrofejnejši dirkač v Monzi Michael Schumacher. SLOVENSKI OLIMPIJCI V SOLKANU UBRANILI NASLOV SOLKAN - Kanuista Luka Božič in Sašo Ta-ljat sta na evropskem prvenstvu za mladince in mlajše člane v slalomu v Solkanu v kategoriji do 23 let osvojila nov naslov evropskih prvakov. Primorca, ki sta nastopila tudi na OI V Londonu, sta tako ubranila naslov iz Banjaluke. Njun uspeh je ponovila kajakašica Eva Terčelj (na fotografiji ANSA, arhivski posnetek iz Londona), ki je prav tako ubranila naslov. Olimpijka je zmago slavila pred Italijanko Mario Giai Pron in Francozinjo Nourio Newman. Popoln slovenski dan v Posočju je dopolnil kajakaš Simon Brus s srebrom. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu CIMOS KOPER LETOS BREZ LIGE PRVAKOV ST. RAPHAEL- Rokometa-ši Cimosa Kopra so v Saint Raphaelu proti istoimenskemu klubu s 23:28 izgubili polfinalno tekmo kvalifikacijskega turnirja za Ligo prvakov, kar pomeni, da jih letos ne bo v najelitnejšem tekmovanju. St. Raphael je vseskozi diktiral ritem, izjema je bilo dvakratno izenačenjo ob koncu prvega polčasa. Nastop Košprčanov je pokazal, da so še daleč od prave forme. V finalu za nastop v ligi prvakov se bodo domačini pomerili z Hamburgom. paraolimpijske igre - Večer sklenil Južnoafričan Oscar Pistorius Najhitrejši naš pogovor - Pavel Križmančič »Zanardi si to lahko privošči« Najelitnejši športni dogodek za športnike invalide Paraolimpij-ske igre v Lonodnu je spremljal te dni tudi Pavel Križmančič s Padrič, ki s svojim vozičkom že vrsto let nastopa na različnih tekaških prireditvah, leta 1997 pa se je udeležil tudi newyorškega maratona. »Letos sem še posebej spremljal paraolimpijske igre. Škoda, da so se televizijski mediji osredotočili na atletiko, nekoliko pa zanemarili druge športe. To sem opazil predvsem pri preizkušnji kolesarjenja z rokami, kjer kamer ni bilo na progi, kot so recimo med Girom in Tourom. Gledalci smo lahko spremlajli le prihod v cilj, ne pa cele dirke,« je pojasnil 71-letni Križmančič. Ste torej spremljali povečini atletiko? Tako. To me tudi najbolj zanima, ker se z njo ukvarjam. Naj povem, da so se paraolimpijske igre razvile šele v zadnjih 20 letih. Šele v Seulu so pridobile tako obliko. Pred tem so bile bolj pionirsko organizirane: spominjam se, da so v Los Anglesu odklonili njihovo organza-cijo, tako da so tekmovanja v atletiki organizirali v New Yorku, ostale preizkušnje pa v zibelki paraolimpijski iger v Stoke Madenvillu, severno od Londona. Razlika je tudi v tem, da so zdaj športniki specializirani za določeno panogo, nekoč pa je vsak tekmovalec nastopal v več panogah. Ali morda poznate kakega udeleženca letošnjih iger? Osebno poznam Alviseja De Vidi, tetraplegika, ki je na 100 me-trvo osvojil 2. mesto. V Pekingu in v Atenah ni nastopil, ker je olimpijski komite zaradi maloštevilčnosti ukinil to kategorijo. Letos pa so tetraplegiki lahko tekmovali spet, a izključno na 100 metrov, čeprav je pred tem tekmoval na daljših razdaljah in v maratonu. Na paraolimpijsih igrah je sicer veliko različnih kategoriji. Kje je največja težava? Predvsem v tem, da včasih nastopajo v isti kategoriji osebe z različnimi poškodbami, tako da so nekateri vedno oškodovani. Kako pa ocenjujete uspešne nastope bivšega voznika formule 1 Alexa Zanardija, ki je osvojil kar dve zlati kolajni? Povedal bom le, da poznam veliko amputirancev, ki pa nimajo dovolj denarja, da bi prodrli. On pa nasprotno nima finančnih težav, ob sebi ima vedno veliko spremljevalcev, privošči pa si lahko tudi poseben voziček, ki je sestavljen izključno zanj. Nasprotno pa ostali dobimo voziček neposredno iz tovarne ... Zanardi je nastopal z vozičkom, s katerim vrtiš kolesa z rokami. Takega uporabljate tudi vi. Tako je, čeprav je moj enostavnejši. To je t.i. handbike. Vožnja je lažja, ker imaš tudi prestave, na spustih pa lahko dosežeš tudi 50 km/h. Na olimpijskih igrah ga uvrščajo med kolesarske preizkušnje, čeprav z njim nastopamo med letom tudi na tekaških preizkušanjh kot so maratoni. Pristnejši način tekmovanja pa je po mojem mnenju uporaba navadnega vozička brez prednjega dela, s katerim vrtiš kolesa z rokami. Z navadnim vozičkom tekmujejo na paraolimpijskih igrah maraton. Takega sem tudi sam uporabljal na začetku, nato pa ga opustil, ker je nevarnejši, če treniraš na cestah. Tačas tudi vi redno trenirate. Ali se pripravljate na maraton? Ne ne, treniram za boljše počutje. Treniram glede na razpoložljiv čas in vreme. Mogoče se bom udeležil šele polmaratona v Palmanovi novembra meseca. Dovolite še zadnje vprašanje. Kaj pa menite o Pistoriusu, ki je nastopal že na olimpijskih igrah? Nastop na olimpijskih igrah se mi je zdel predvsem politična odločitev, saj so hoteli pokazali svetu invalidski šport. Ne vem, če mu bodo nastop še dovolili ... Veronika Sossa LONDON - Danes se bo z maratonom in finalnimi dvoboji v golbalu in ragbiju na vozičku zaključil tekmovalni del paraolimpijskih iger, zvečer pa bo na vrsti še zaključna prireditev. Včerajšnji tekmovalni dan je zaznamovala ikona paraolimpijskih iger Južnoafriški tekač Oscar Pistorius, ki je prepričljivo zmagal na 400 metrov in se veselil prve posamične zlate kolajne (pred dnevi je bil zlat v štafeti). Napovedanega dvoboja z Brazilcem Oli-veirom ni bilo, saj je Pistorius že po 200 metrih pospešil in sam prečkal cilj z osebnim rekordom 46.68. Na atletskem stadionu je Pistorius spet nastopil po skoraj mesecu dni. Svoje nastope so včeraj zaključili tudi slovenski tekmovalci. Kot zadnji je tekmoval plavalec Darko Duric, ki je v tretjem letošnjem finalu osvojil četrto mesto, tako da je svoje nastope zaključil brez kolajne. Italija pa je včeraj osvojila še 28. zlato kolajno. V cestnem kolesarstvu v kategoriji B je zmagal Ivano Pizzi, ki ga je na tandemu vodil brat Luca. V kategoriji 1-2 pa je bil srebrn Giorgio Farroni, sedem sekund hitrejši je bil svetovni prvak Britanec David Stone. Zadnjo kolajno dneva pa so osvojili Zanardi, Podesta' in Fenocchije-va, ki so bili v ekipni kolesarski cestni preizkušnji srebrni. Nekdanji voznik formule 1 Alex Zanardi bo tudi zastavonoša na današnjem zaprtju iger. Pokal Kras: danes finalni dvoboji Danes se bo s finalnimi dvoboji od 9. ure dalje zaključil Pokal Kras. Domače igralke bodo igrale za končno 5. mesto, v boju za uvrstitev od 1. do 4. mesta pa se bodo po dveh kvalifikacijskih dnevih borile Duga Resa, Mladost Petrinje, TIS Zagreb in TT Genova. Gaja Pela' državna prvakinja Jadralka Sirene Gaja Pela' (letnik 2003) je na državnem prvenstvu optimistov za Pokal Primavela v Cagliariju osvojila po šestih plovih 1. mesto. Zadnjič je državni naslov v tej kategoriji osvojil Jaro Furlani leta 1996. O prvenstvu, na katerem so nastopili še ostali jadralci Čupe in Sirene, bomo še poročali. košarka - Od jutri dalje Dom, Sokol, Breg Bor in Jadran na turnirju K2 sport Ze več let je prava generalka pred začetkom košarkarskih prvenstev trofeja K2 sport Mark v organizaciji ŠD Dom. Večdnevni turnir, ki ga gosti Kulturni dom v Gorici devetnajstič, bo letos prva uradna vitrina za vse naše članske postave: nastopili bodo domači Dom, Sokol, Kontovel, Breg, Bor Radneska in Jadran. Tekmovanje se bo začelo jutri, nadaljevalo pa v sredo, petek in v ponedeljek naslednji teden, finalni dvoboj za 1. mesto pa bo v četrtek, 20. septembra ob 21.00. Naslednji konec tedna pa bo prav tako goriški Dom organiziral prvo trofejo junior K2 mark sport za kategorijo U17. V soboto, 15. in nedeljo, 16. septembra se bodo med sabo pomerili Dom, Breg, Jadran in Ardita. Turnirja organizira goriško društvo s podporo dežele FJK , fundacije goriške hranilnice in ZSŠDI. Program članskega turnirja: jutri, 19.00 (tekma A) Fogliano - Kontovel, 21.00 (B) Goriziana - Breg; sreda, 12. sepmtebra: 19.00 (C) Dom Mark - Sokol, 21.00 (D) Bor Randenska - Romans, petek, 14. septembra: 19.00 (E) zmagovalec tekme A - Ajdovščina, 21.00 (F) zmagovalec tekme B - Jadran; ponedeljek, 17. sepm-tember: 19.00 (G) zmagovalec C - Alba Krmin, 21.00 (H) zmagovalec tekme D - Ardita Isogas; četrtek, 20. septembra: 19.00 zmagovalec tekme E proti F, 21.00 zmagovalec tekme G proti H; četrtek, 20. september: 19.00 tekma za 3. mesto, 21.00 tekma za 1. mesto. tenis - US Open »Serena bi premagala tudi moške« NEW YORK - Belorusinja Viktorija Azarenka in Američanka Serena Williams sta letošnji finalistki teniškega odprtega prvenstva ZDA v New Yorku. Williamsova je brez težav - v 64 minutah - premagala Italijanko Saro Errani s 6:1 in 6:2 ter tako potrdila izjemno formo. Na letošnjem US Opnu je dosegla že rekordnih 50 asov, na igriščih Flushing Meadows pa je v šestih krogih preživela le šest ur in 37 minut. »Kljub porazu, sem zadovoljna,« pa je priznala Erranijeva (na fotografiji ANSA). »Ko Serena igra tako, je res najboljša na svetu. S fizičnega vidika nisem nikoli popustila, tudi koncentracija je bila na višku, tako da imam zelo pozitivne občutke, čeprav je bila premoč Serene očitna. Nihče pa ni nepremagljiv. Zelo rada bi gledala Sereno na moških turnirjih. Mislim, da bi moški turnir z nagradnim skladom 10.000 dolarjev zagotovo zmagala. Po intenzivnosti in kakovosti je boljša od moških,« je še povedala Erranijeva, ki je z nastopom v polfina-lu izenačila dosežek Corrada Barazzuttija, ki je v New Yorku igral leta 1977. Prva nosilka Azarenka pa je s 3:6, 6:2 in 6:4 premagala tret-jepostavljeno Rusinjo Marijo Šarapovo. Prvi moški finalist pa je Andy Murray, ki je Čeha Tomaša Berdycha premagal s 5:7, 6:2, 6:1 in 7:6 (6). kolesarstvo Kolesarji Devina v Ločniku tudi na stopničkah Kolesarji SK Devin so prejšnji teden zaključili nastope v Pokal Junior Bike off Road 2012 z zadnjo tekmo v Ločniku pri Gorici, zdaj pa jih čakajo še nastopi na pokalu Junior Cross (proge so lažje, nastopajo pa lahko tudi s posebnim kolesom) vse do oktobra. V Ločniku se je na zahtevni progi pomerilo 90 kolesarjev, med katerimi so bili posebej uspešni vsi devinovci. Posebej velja omeniti tekmovalca v kategoriji G4, kjer je bil Peter Chenda prva, Tristan Ta-verna pa kljub poškodbam tretji. Med mlajšimi pa sta Dean Tence in Noel Boneta bila druga. Na končni društveni lestici je Devin osvojil tretje mesto. Vrstni red: G1: 2. Dean Tence; 5. Petra Godnič; G2:4. Daniel Moi-mas; 6. Vanja Ražem; 7. Alessia Ma-strangelo; G3: 2. Noel Boneta; G4: 1. Peter Chenda; 3. Tristan Taverna; 7. Thomas Balzano; G5: 7. Jan Godnič ; G6: 10. Max Zannier (vsi Devin). kolesarstvo Contadorju se nasmiha spet zmaga MADRID - Vse kaže, da se bo po letu 2008 španski kolesar Alberto Contador spet veselil zmage na Vuelti. Včeraj je peklensko 20. etapo - kolesarji so se povzpeli na tri vzpone prve kategorije, za konec pa jih je čakal še 11-kilo-metrski vzpon ekstra kategorije na Bolo del Mundo (2.247 m) z 23% naklonom - zaključil na 12. mestu, a odbil vse napade Alejandra Valverdeja, kar pomeni, da se bo danes v Madridu skoraj zagotovo veselil skupne zmage. Pred njim ima minuto in 16 sekund prednosti. Včerajšnjo 170 kilometrov dolgo etapo je zmagal Rus Denis Menčov. Z Avstralcem Richiem Portejem sta skupaj premagovala zadnje kilometre. 200 metrov pred ciljem pa je Rus potegnil in se odpeljal prestižni zmagi naproti. PARIZ - BRUSELJ - Kolesarsko dirko iz Pariza do Bruslja pa je osvojil Tom Boonen. POŠKODBE - Italijanski repre-zentant Daniele De Rossi, ki je moral na tekmi proti Bolgariji zapustiti igrišče, bo zaradi mišične poškodbe bržkone odsoten dva do tri tedne. Igralec Udineseja Luis Muriel pa bo zaradi poškodbe stegnenice počival dva meseca in pol. SP V GORSKEM KOLESARSTVU - Na svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu v Saalfeldnu v Avstriji je bila Slovenka Blaža Klemenčič 10., Tanja Zakelj pa 13. Naslov svetovne prvakinje je osvojila olimpijska prvakinja Francozinja Julie Bresset. V moški konkurenci pa je Italijan Marco Aurelio Fontana, bronast v Londonu, zasedel 6. mesto. Zmagal je Švicar Nino Schurter. KOŠARKA - Kvalifikacije za EP: Italija - Belorusija 83:58. ODBOJKA - Kvalifikacije za EP - moški: Slovenija - Nemčija 3:0, ženske: Slovenija - Črna Gora 3:0. □ Obvestila ■ ■ ŠD KONTOVEL, odsek ritmična telovadba, vabi deklice od 4. do 8. leta na prvi trening, ki bo v ponedeljek, 17. septembra 2012, ob 17.00, v telovadnici na Kontovelu. Urniki treningov: ob ponedeljkih in četrtkih od 17.00 do 18.00. Toplo vabljene! Za vpis in ostale informacije pokličite na tel. št. 338-5000643. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR v sodelovanju z ZSŠDI vabita učence 3., 4. in 5. razredov osnovnih šola na uvajanje v atletiko ob ponedeljkih od 17.30 do 18.30 (16.30 - 17.30) in četrtkih od 16.30 do 17.30 s pričetkom 17. septembra 2012.Vadba bo potekala na stadionu 1. Maja in na atletskem igrišču na Kolonji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR v sodelovanju z ZSŠDI vabita učence 1., 2. in 3. razredov osnovnih šola na ure športne vzgoje ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30 s pričetkom 17. septembra 2012. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com ŠD ZARJA - obvešča, da bo prvo srečanje z mladimi nogometaši letnikov 2002, 03, 04, 05, 06 in 07 ter njihovimi starši v jutri, 10. septembra ob 16.30 v športnem centru Zarje v Bazovici. Za informacije in vpisovanje: 3345431375 (Vojko) ali 3392447832 (Mirjan) AKK BOR sporoča, da bo v torek, 11. septembra, prvi zbirni trening minibasketa za vse letnike ob 16.00 na Stadjonu 1. maja. Med letom bodo veljali sledeči urniki: letniki 2002/03 torek 16.30-18.00 Lonjer, petek 16.00-18.00 Stadjon, letniki 2004/05/06/07 torek in petek od 16.00-17.30 Stadjon. Za informacije: Malalan Karin 340-6445370, karinmalalan@gmail.com. AKK BOR sporoča, da bo v torek, 11. septembra, prvi zbirni trening za letnike 2000/2001 ob 17.30 na Stadionu. Med letom bodo veljali sledeči urniki: torek 17.30-19.00,sreda 17.30-19.00, četrtek 18.0019.30 na Stadjonu. Za informacije: kkbor@libero.it. / ŠPORT Nedelja, 9. septembra 2012 23 promocijska liga - V zahtevni skupini B 1. amaterska liga - Skupina C Juventina med favoriti Primorec in »Vesna lahko preseneti« Sovodnje med r protagonisti? V Križu najeli Brazilca (ex Koper) - Martin Cheber ne bo igral pri Vesni »Letošnja skupina B promocijske lige bo izjemno izenačena in kakovostna,« je opozoril športni vodja Vesne Paolo Soavi, ki je med favoriti za prvo mesto omenil kar sedem ekip: Tricesimo, Juventina (ekipi bosta igrali med seboj že danes), Mug-gia, Ol3, Pro Fagagna, Zaule in Trieste Calcio. Soavi v to skupino ni postavil Vesne, ki pa jo je kot morebitno presenečenje omenil trener Ju-ventine Franco Murra. »Vesna ima dobro ekipo in bo za vse zelo trd oreh,« opozarja Juventinin trener. Pri Vesni so zadovoljni z opravljeno kupoprodajno borzo, čeprav ni šla brez težav. »Tomizza se je sredi poletja odločil za Rivignano, z nami pa letos ne bo niti Martina Chebra, ki bo igral pri Trieste Calciu. Kljub temu smo z ekipo, ki smo jo sestavili zadovoljni. Popolni smo na vseh pozicijah. Ciljamo pa na čimprejšnji obstanek v ligi, ki bo letos zelo zahtevna,« je o moštvu in ciljih povedal Soavi. Pri Vesni so pred kratkim najeli še enega igralca: to je Stefano Spi-nelli, napadalec z brazilskim potnim listom in italijanskimi koreninami. »Stefano živi na Proseku. Lani pa je igral pri Kopru v prvi slovenski ligi. Odigral je nekaj tekem. Pred tem pa je bil pri Ponziani,« je o njem povedal Soavi. Pri Juventini pa ne skrivajo ambicioznih načrtov, čeprav ostajajo z nogami trdno priklenjeni pri tleh. »Pri Juventini se vsakič potrudijo in zgradijo kompetitivno ekipo. Nato je treba kvaliteto pokazati tudi na igrišču. Sezona je dolga in se med njo Domači šport 25-letni Martin Cheber bo po osmih letih zamenjal dres. Od Vesne se seli k tržaškemu Trieste Calciu kroma lahko pripeti veliko stvari. Za uspeh je treba biti konstantni. Imamo dobre igralce, doslej pa smo imeli precej težav pri zaključkih v vrata. Želim, da bi čimprej rešili te težave in da bo ekipa konkretna. Že v prvem krogu proti Tricesimu bomo videli, koliko je ura,« je povedal Murra. (jng) 3 ekipe (2., 3. in 4. na lestvici) se bodo po koncu rednega dela uvrstile v play-off za napredovanje v prvenstvih promocijske, 1., 2. in 3. AL. Neposredno bosta izpadli dve ekipi. 13. in 14. na lestvici pa bosta igrali še dodatni tekmi za obstanek. Če bo med njima po koncu rednega dela več kot osem točk razlike, pa bo 14. ekipa na lestvici direktno izpadla v nižjo ligo. Napredovanja v play-offu bodo tudi letos odvisna od izpadov deželnih ekip iz D-lige. r^Triestina začenja med amaterji V elitni ligi bo danes začela svojo pot med amaterji tudi tržaška Triestina, ki je še do lani igrala v B-ligi. Moštvo trenerja Fabia Sambaldija bo v prvem krogu igralo proti gradiški ekipi ISM, ki se je pred nekaj sezonami podobno morala odpovedati igranju v drugi poklicni diviziji (ex C2-li-ga). Tržaška ekipa bo domače tekme igrala na tržaškem stadionu Nereo Rocco. Prav gotovo bo ob igranju Triestine v elitni ligi veliko zanimanja. »Rdeči« seveda ciljajo na napredovanje v D-ligo. V skupini C 1. amaterske lige bomo tudi v novi sezoni imeli dva predstavnika naših društev. Podobno kot lani bosta to Primorec in Sovodnje (oba trenerja, Corona in Coceani, sta bila potrjena), ki imata tudi letos precej ambiciozne cilje. V Primorčevem taboru so že izpolnili prvi cilj in so se uvrstili v osmino finala deželnega pokala. »V letošnji sezoni bi radi igrali mirno sezono, po možnosti v zgornjem delu lestvice. Mediji in druga društva nam pripisujejo vlogo favoritov. Bomo pač videli sproti. Zadovoljni smo, ker nam je letos uspelo precej pomladiti ekipo. Prav zaradi tega ne vemo, ali se bodo mladi takoj vključili, ali bodo za to potrebovali nekaj časa. Naša točka plus bosta vratar in izkušena obramba, čeprav je lani večkrat naredila kako napako. V napadu smo malo manj izkušeni, to pa še ne pomeni, da ne bomo prodorni,« je povedal predsednik Darko Kralj. V taboru Sovodenj so pred začetkom sezone manj optimisti. »Žal bomo prvenstvo začeli s celo vrsto poškodb. Ne glede na to pa ciljamo, da bomo vsaj ponovili lansko uspešno sezono, ko smo se uvrstili v playoff in smo v zadnjem krogu 'zgrešili' napredovanje,« je jasno dejal Danes Nedelja, 9. septembra 2012 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Giorgione PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna -Valnatisone; 16.00 v Tržizmu (Tricesimo): Tricesimo - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trstu, Ul. San Cilino: Esperia - Sovodnje; 16.00 v Gorici, Ul. Capodistria: Pro Gorizia - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Zarja; 16.00 v Podgori: Piedimonte -Breg; 16.00 v Tapoljanu: Torre - Primorje DEŽELNI POKAL 3. AL - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Centro Sedia NAMIZNI TENIS 29. POKAL KRAS v organizaciji SK Kras: v Zgoniku od 9.00 do 11.00 finalne tekme, ob 13.30 agrajevanje Ponedeljek, 10. september 2012 KOŠARKA 19. TROFEJA K2 Sport Mark v organizaciji SD Dom: v Kulturnem domu v Gorici, 1. krog: od 19.00 Fogliano - Kontovel, ob 21.00 Goriziana -Breg 2. amaterska liga - V skupini D »Naši« se skrivajo Zarja cilja na play-off - Pri Bregu in Primorju se otepajo vloge favoritov - Vsi pomladili ekipe Kot kaže, čeprav nihče ni odkrito povedal, naj bi ekipe naših društev v skupini D 2. amaterske lige - Breg, Pri-morje in Zarja - igrale letos pomembno vlogo. Mnogi jih celo vidijo v samem vrhu. »Ampakpočasi,« so bile besede načelnika Bregove nogometne sekcije Giuliana Prašlja in nadaljeval: »Že nekaj let se trudimo, da bi sestavili kompetitivno ekipo, ki bi se borila za zgornji del lestvice. Potem pa se nam vsakič nekaj zatakne. Letos ciljamo na čimprejšnji obstanek v ligi. Želimo pa predvsem sestaviti lepo skupino, s katero bi lahko delali še naprej v prihodnjih sezonah.« Prašelj je kot točko plus letošnjega moštva omenil zvezno linijo in napad. »Nekaj šibkih točk pa je še v obrambi,« je priznal. V taboru Primorja je predsednik Roberto Zuppin slikovito orisal cilje rdeče-rumenih: »Še do pred kratkim so bili cilji visoki. Nato pa so nam nekateri igralci odrekli sodelovanje (Muiesan je odšel k Triestini op. av.) in smo morali precej spremeniti naše načrte, saj smo morali šele poiskati druge okrepitve. Želim si predvsem to, da bi igrali lep nogomet in da bi se naši navijači, po po- Stebra Zarje (prej Zarj e Gaje), 32-letna Goran Križmančič (levo), doma iz Bazovice, in Marko Kariš (desno), doma iz Peska, sta po lanski sezoni obesila čevlje na klin. Oba sta svojo nogometno pot začela pri Zarji in jo nadaljevala pri združenih mladinskih ekipah kroma vratku na domačo »Rouno«, znova zabavali. Ekipa je zelo motivirana in zagrizena, nekateri igralci pa se želijo dokazati. To zelo cenim.« Med hibami je Zuppin omenil pomanjkanje visokega srednjega branilca in pravega režiserja na sredini igrišča, ki bi obrambo povezoval z napadom. Pri Zarji so se morali še pred začetkom priprav soočiti z odstopom trenerja Miloša Tula, ki ga je nato zamenjal Rajko Zeželj. »Kljub temu ostajajo naši cilji nespremenjeni. Želimo si uvrstitve v play-off. Prepričan sem, da imamo kar dobro ekipo. Vratarja sta solidna, prav tako napad s Kočičem, Ruggierom in Bernobijem. Povrh tega imamo nekaj dobrih mladih domačih igralcev, med katerimi se je doslej izka- zalDaniel Hoffer (letnik 1993), doma iz Bazovice,« je povedal športni vodja Zarje Robert Kalc. Pri Zarji, pri kateri sta po lanski sezoni obesila čevlje na klin domača stebra Marko Kariš in Goran Križmančič, iščejo še eno okrepitev v obrambni vrsti. Poleg treh ekip slovenskih društev se bodo za zgornji del lestvice potegovali še Piedimonte, Turriaco in Roia-nese. Morebitna presenečenja pa so vedno na dnevnem redu. 3. AL začenja kasneje Prvenstvo 3. amaterske lige, v kateri bosta letos igrali doberdobska Mladost in novinec gropajsko-padriška Gaja, se bo začelo 23. septembra. (jng) D-liga: Kras v Repnu proti Giorgioneju V D-ligi bo Kras na domači zelenici gostil Giorgione, ki je v prvem krogu zmagal proti Sacileseju. Kras pa je moral na uvodni tekmi priznati premoč Tamaia. Tudi danes (začetek ob 15.00) bo trener Alejnikov imel nekaj težav s postavo. Odsotni bodo njegov sin Artur, Božič, Grujič in Favero. Sodil bo Daniel Pedretti iz Brescie. M. Sau (Prim.) in S. Tomšič (Sov.) predsednik Zdravko Kustrin, ki je še dodal: »Na papirju smo močnejši kot v lanski sezoni. Šibka točka je mogoče še sredina igrišča, kjer smo izgubili Komica. Upam pa, da se bodo zvezni igralci kmalu igrali in da ga ne bomo več pogrešali.« Sovo-denjsko ekipo so predstavili v petek zvečer na sovodenjskem igrišču. V »pole positionu« skupine C so poleg Primorca in Sovodenj še Costalunga, San Giovanni, Isontina in Pro Gorizia. (jng) 71 Obvestila AŠD BREG, košarkarska sekcija vabi vse osnovnošolske otroke (deklice in fantki od letnika 2002 do 2006) k spoznavanju košarke. Tečaj bo razdeljen na dve skupini, ki jih bosta vodili Tamara Vecchiet in Tine Krašovec. Sestanek v petek 14. septembra ob 16.30, v dolinski telovadnici. PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bo vadba za vse skupine začela v ponedeljek, 10. septembra, po sledečem sporedu in urniku: MOTORIKA (2007/08) ob sredah 16.15 - 17.15 občinska telovadnica v Repnu; MIKROBASKET (2005/06) ob ponedeljkih 16.15 - 17.15 telovadnica na Rouni pri Briščikih, ob sredah 17.15 - 18.15 občinska telovadnica v Repnu; MINIBASKET (2003/04) ob torkih in četrtkih 16.15 - 17.15 telovadnica na Rouni pri Briščikih; U-12 (2001/02) ob torkih 17.15 - 18.15 telovadnica na Rouni pri Briščikih, ob sredah 18.15 - 19.30 občinska telovadnica v Repnu, ob četrtkih 17.15 - 18.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih. Informacije na tel. 340/4685153 ali email picerik@hotmail.it (Erik Piccini). AŠD SOKOL obvešča, da se 12. septembra t.l. v nabrežinski občinski telovadnici začenja otroška-mladinska dejavnost 2012/2013: minimotorika za letnike 2007-08-09, ob sredah, 16.00-17.00; motorika za letnike 2003-04-05-06 ob sredah, 17.00-18.00 ter ob meseca oktobra dalje, ob ponedeljkih, 17.00-18.00 v devinski osnovni šoli; minikošarka za letnike 2001-02-03-04 ob sredah, 18.00-19.00 ter ob meseca oktobra dalje ob ponedeljkih,18.00-19.00 v devinski osnovni šoli; miniodbojka za deklice letnik 2002-03-04 ob petkih v nabrežinski telov., 16.00-17.00 ter od oktobra meseca dalje ob ponedeljkih v Sesljanu (šola De Marchesetti), 17.15-18.30. Dodatne informacije v telovadnici na dan vadbe. ŠD BREG, nogometna sekcija obvešča, da bo prvi trening za mlade nogometaše od letna 2002 do 2007 v torek, 11. septembra, ob 17. uri v športnem centru Silvana Klabjana v Dolini. S seboj prinesite športno opremo. Informacije: 040227044 po 19. uri. AŠD BREG, odbojkarska sekcija sporoča, da se bodo začeli treningi za letnice 1999 in 2000 v ponedeljek, 10. septembra, ob 19.00 v Dolini. Treningi bodo v ponedeljkih od 18.00 do 19.30, sredah od 17.00 do 19.00 in četrtkih od 18.00 do 19.30 v telovadnici Silvana Klabjana v Dolini. AŠZ DOM obvešča, da so odprta vpisovanja za športno sezono 2013/13. Vadba bo potekala po sledečem urniku: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek od 16.30 do 17.30; minibasket (2003-2004) ponedeljek, torek in četrtek od 16.30 do 18.00; under 13 (2000-01 -02) ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.00 torek od 18.00 do 19.30, vadba se bo začela 10. septembra; male cheerleading (osnovna šola): sreda od 16.30 do 18.00, petek od 16.00 do 17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola): sreda od 18.30 do 20.00, petek od 17.00 do 18.30, vadba se bo začela 12. septembra; športni vrtec (2007-08-09): torek in četrtek od 15.30 do 16.30, vadba se bo začela 2. oktobra. Nedelja, 9. septembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 1.52 najnižje -33 cm, ob 8.51 najvišje 22 cm, ob 14.43 najnižje -3 cm, ob 19.48 najvišje 20 cm. Jutri: ob 2.25 najnižje -41 cm, ob 9.03 najvišje 28 cm, ob 14.55 najnižje -10 cm, ob 20.24 najvišje 29 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI DANIEL, 20 LEI, ROJEN V SARAJEVU, DANES STOPENJ NA HARVARDU. gl 877 ©•KM * j ■ \ ---I It tvoj -\ do kam fuhktt nošo? Edinost je tokrat poročala o proslavitvi pete obletnice Narodne delavske organizacije: »Dasi vreme ni bilo ugodno, je vendar proslava obstoja Narodne delavske organizacije vspela nad vsako pričakovanje lepo. Slavje se je začelo s sprejemom članov ljubljanske N.D.O., ki so prišli - njih preko tristo po številu - s posebnim vlakom, da prisostvujejo proslavi tržaške N.D.O. Vreme ni bilo naklonjeno posetu bratov iz Ljubljane v našem Trstu. Ponoči je deževalo in pihal je precej oster veter. Tudi zjutraj še je vela ojstra sapa in nebo je bilo zastrto s temnimi oblaki, deževalo pa ni. B*Vreme ni bilo torej ugodno in vabljivo, vendar je sprejem in pozdrav Ljubljančanom vspel, kakor pač vedno vspevajo pri nas take prireditve: bil je prisrčen in je prišla bratska ljubav do izraza na manifestanten način. Došli vlak je pozdravila godba z našo himno Hej Slovani, a gostje so že iz vagonov navdušeno klicali. Godba je svirala in gostje so začeli odhajati s perona. Prihajajoče na trg jih je tisočera množica pozdravljala z navdušenimi klici in mahanjem s klobuki in robci. Gostje in množica so se razvrstili v sprevod, godba je zasvirala koračnico in vsa velika masa se je jela pomikati proti Narodnem domu, iz katerega okna je goste pozdravljala ogromna slovenska trobojni-ca. Viharno poudravljen je v dvorani pozdravil goste v imenu tržaškega Slovenstva državni poslanec dr. Otokar Rybar. Popoldne se je vršil izlet po morju, katerega se je vdeležilo preko tristo oseb. Vreme je bilo takemu izletu precej neugodno, a vendar so gostje, in osobito oni, ki še niso bili na morju - in teh je bila velika večina - bili izredno zadovoljni z užitkom, ki jim ga je nudila ta vožnja po morju. Vdeležba pri popoldanski veselici je bila izredno velika, na prostranem vrtu gostilne Jadran je bilo zbranega na tisoče našega delavstva in njega prijateljev.« TA TEDEN A PHIMOHSf DHEVHIK T BI... III JLIL . II lllfl IIIUIUII ■ 11.11 lil JIIJ..I PRED 50 LETI C C L t N I C A F A v ti K o- ZOBOZDRAVSTVENA KLINIKA IN CENTER ZA ZOBNO HIGIENO KAKOVOSTNO ZOBOZDRAVSTVO V TRSTU. Ulica Conoreo 21 - Trst / Tel 040 43535 W W i n ica fa vero J t v 300 ftSft J QC Na stadionu Prvi maj so tokrat priredili zanimiv koncert: »Tako kot hlastne puščavski potnik po kapljici vode, tako se mi je zdelo, da smo sinoči sprejemali vaše ubrane akorde iz mladih grl primorskih akademikov pevskega zbora Vinko Vodopivec, ki se je na svojem povratku iz Arezza ustavil pri nas. Lačni in žejni lepega petja, prelepe slovenske in slovanske melodije, smo se odžejali za vso dolgo dobo nazaj in okrepčali za dneve, tedne in morda mesece naprej, dokler nam spet ne bo dana taka edinstvena priložnost, kot nam je bila dana tokrat. Da prihaja zbor Vinko Vodopivec med nas z legitimacijo odličnega zbora ni bila tajnost za nikogar. Ves italijanski in evropski tisk je pred dnevi - ko je poročal o mednarodnem tekmovanju zborov v Arezzu - pisal tudi o zboru V. Vodopivec, kot o zboru vsestranskih kvalitet. Zaradi tega smo vedeli in tudi pričakovali, da bomo slišali dovršeno, tehnično in glasovno do kraja dognano izvajanje. A kljub temu smo bili presenečeni. Naša pričakovanja so bila presežena v vseh pogledih, povrhu pa so nam Vodopivci s svojo simpatičnostjo takoj posegli v najgloblje kotičke naših src in vzdramili tudi tiste žlahtne občutke, ki lahko ob pomanjkanju rednega kulturnega življenja počasi otopijo in otrpnejo. Zbor Vinko Vodopivec razpolaga z zelo dobrimi glasovi, ki se zlivajo v krasno harmonično celoto, oplemeniteno z vzgledno pevsko disciplino. Pod sposobno roko svojega dirigenta Braneta Demšarja dosega tako v pianissimih kot v fortih in v prehodih čudovite učinke, vedno skladne z vsebino in značajem pesmi. Zato ne poje po šablonih, temveč je vsaka pesem umotvor zase in vsaka zablesti v njegovi izvedbi v vsej svoji lepoti, pa naj si bo madrigal ali slovenska, srbska, makedonska, ali pa ruska in moravska narodna ali umetna pesem. Za vsako pesem so bili pevci bogato nagrajeni z aplavzom, ki ni bil samo izraz priznanja za brezhibno izvedbo, temveč tudi iskreni izraz hvaležnosti za nepozaben večer.«