CENA 400 din - Leto XLI - Št. 22 Kranj, petek 18. marca 1988 sUGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ZA GORENJSKO fcbljanska banka Temel ina banka Gorenjske RADO JAN VALENTIN PIVK Z nasiljem ni mogoče vzgojiti svobodnega človeka ALENKA PUHAR Elitizem znanja da, socialni ne Neznosna puhlost Šolanja Dogodek svetovnih razsežnosti Mihail Gorbačov nas je obiskal Ljubljana, 17. marca — Obisk generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova v Jugoslaviji je bil včeraj končan. Po dvanajstih letih nas je ponovno obiskal prvi mož socialističnega bloka. Obisk ni bil le senzacija in uspeh jugoslovanske diplomacije, saj je Gorbačov v času svojega vladanja doslej obiskal le vzhodne države in Združene države Amerike, ampak ima širše razsežnosti. Prvič za Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Potrjeno je bilo dosedanje sodelovanje, iz ust prvega človeka sovjetske partije je bilo povedano, da je bila informbirojevska gonja zoper Jugoslavijo velik nesmisel in škoda za delavsko in komunistično gibanje, da sta obe državi in partiji povsem enakopravni, v obeh državah pa se lotevajo globokih gospodarskih in družbenih reform. Dokumenti o sodelovanju med državama so po besedah Gorbačova del sodobne politične kulture. Izjemne so širše, svetovne razsežnosti obiska. Gorbačov je v dvorani jugoslovanske skupščine pozval svet k dodatnim naporom za sožitje in mir, sklicujoč se na Helsinke in svoje pogovore z Reaganom. Narodi morajo danes vedeti za vse, o vsem morajo soditi zavestno, je dejal, v miru in enakopravnosti. Posebno odmevno pa je bilo njegovo poudarjanje pomena mirovnih prizadevanj v Sredozemlju. Zanj je to zibelka naše civilizacije, pa ranljiva točka evropskega sporazumevanja. Terjal je nujnost popolne varnosti tega območja, zamrznitev vojnega ladjevja, obveščanje o manevrih in zagotavljanje varne plovbe. Več na zadnji strani. J. Košnjek Sliki: F. Perdan ^°fcdrav z ljudmi, ki so ga čakali na Trgu revolucije Pred zgradbo Ljubljanske banke Mihail Gorbačov s soprogo Raiso v Ljubljani Korak za korakom Z občinskimi kandidacijskimi konferencami, na Gorenjskem so bile v sredo, je "*da zaključena pomembna etapa v letošnjih »malih« volitvah, ko se odločamo o no- vodstvih naših skupščin in republiškem ^"U ali pa tem ljudem podaljšujemo man- po preteku dveh let. Čeprav je tudi pri *°vrstnih volitvah še precej formalizma in jjvtomatizma, oboje se v naši volilni proceduri trdovratno brani na škodo demokracije ln odgovornosti svojih izvoljenih, je vseeno ^navnih nekaj prijetnih novostih, ki bi-^jo na trenutke kalne politične volilne Vode. V tokratni volilni igri še naprej ostaja v*č kandidatov, tudi po občinskih kandidatskih konferencah, ki so doslej spuščale ^°zi sito ponavadi le po enega kandidata. * bistvu gre že za elemente neposredne vo-igre, ki dobiva v državi vedno več pri-J^encev in jo, še precej boječe, podpirajo udi predlogi za spremembo zvezne ustave. *ndar za takšno igro še nimamo pravil 8**e» pravil ponašanja in postopkov, ki bi ^ kandidate postavili v enakopraven in v enako odgovoren položaj do volilcev. Se vedno ima namreč zvenečejše ime določeno prednost pred imenom, ki prihaja iz ozadja, kar je še posebej pomembno, odločujoče v začetnih etapah volilnega postopka. In drugič. Volitve vedno bolj postajajo javno politično dejanje. Večina predlaganih za najodgovornejše dolžnosti, posebej v predsedstvu republike, je prišla pred ljudi s programi, kaj kanijo storiti, če jim bo javnost izrekla zaupanje. V tem je bistven prelom: odločanje o ljudeh se pretapija v odločanje o programih in videnjih prihodnosti naše družbe. Javno povedan program zagotavlja dvoje: če ga ljudje sprejmejo, so ga pripravljeni uresničevati in se za ceno pozitivnih sprememb tudi marsičemu odpovedati, prav tako pa je na glas izražena obljuba odgovornost kandidata. Tudi zaradi tega, ker so doslej kandidati molčali, je volilni sistem deležen tolikšnih kritik. Korak za korakom, sicer počasi, razbijamo monotono volilno tihožitje in upamo, da korak ne bo zastal. 1 J. Košnjek lan- Sg«o ustavnih spremembah valitetna in ostra razprava Kmetijstvo in ustavne spremembe Britof, 17. marca — Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko in Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske organizirata v ponedeljek v prostorih KŽK-jeve temeljne organizacije Oljarica Britof osrednjo gorenjsko razpravo o kmetijstvu in ustavnih spremembah. Seje se bo poleg kmetov in delegatov v kmetijstvu udeležil tudi Andrej Marine, član predsedstva SR Slovenije. C. Z. Dražje oskrbnine za šolarje in upokojence Škofja Loka, 17. marca — Občinski izvršni svet je potrdil za šestnajst odstotkov dražje oskrbnine v domu učencev Franjo Klojčnik v Škofji Loki. Oskrbnina bo tako od marca naprej znašala 140.592 dinarjev. Samo hrana, ki v ceni predstavlja skoraj 55 odstotkov, stane 75.000 dinarjev. Tudi oskrbnina v domu ostarelih je z marcem dražja za še-steset odstotkov. Oskrbni dan stane 8435 dinarjev in je še vedno najcenejši med sorodnimi domovi na Gorenjskem. Za tolažbo upokojencem, ki žive v domu: oskrbnina se je podražila za manj, kot so porasle pokojnine. H. J. Obremenitve gospodarstva spet večje Računska »napaka« manj odmeva Kranj, 15. marca — Te dni poslušamo ostre reakcije na večkratno povečanje prispevkov za nerazvite, in pa jih zaradi prenosa prispevkov iz dohodka v prispevke iz osebnih dohodkov, kar je prav tako povečalo obremenitev gospodarstva. V kranjski Savi se jih je povečala za 17,2 odstotka in odločili so se, da na računsko »napako« javno opozore. Na večje obremenitve gospodarstva so ostro reagirali na nedavni seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, saj se je odliv dohodka lani v primerjavi z letom poprej stvarno povečal za 18 odstotkov, nominalno pa za 137 odstotkov. Posebej so opozorili na večkratno povečanje prispe\*kov za nerazvite, saj naj bi gorenjsko gospodarstvo izločilo 20.698 milijonov dinarjev, kar predstavlja dobro tretjino akumulacije, saj je gorenjsko gospodarstvo lani ustvarilo 58.263 milijonov dinarjev akumulacije. Obremenitve pa so v nasprotju z resolucijskimi določili letos še večje, kot so bile lani tudi zaradi računske »napake«, ki je »hote« ali »nehote« nastala pri prenosu prispevkov iz dohodka v prispevke iz osebnih dohodkov, kar je povsem slovenska zadeva in ima morda vsled tega manj odmeva. V kranjski Savi so se odločili, da javno opozore nanjo, saj so se jim obveznosti povečale za 17,2 odstotka. Več o tem na 3. strani- M. V. Teden mednarodnega sodelovanja Alpe — Adria LJubljana, 17. marca — Ob 9. tednu mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria bo v Ljubljani naslednji teden (od 21. do 26. marca) tudi 27. mednarodni sejem Alpe-Adria. Organizatorji letošnjega tedna mednarodnega sodelovanja so Gospodarska zbornica Slovenija, Gospodarsko razstavišče in ljubljanska turistična zveza. Na sejmu bo šest različnih predstavitev, razstav, ki bodo predstavljale človeka in prosti čas, turizem, šport in rekreacijo, navtiko, kamping in karavaning, sliko-zvok ter salon, prehrane in kozmetike. Sejem bo odprt od 9.30 do 18.30 ure, vstopnina pa bo 2 tisoč dinarjev. V. S. H| "k 1 mladinci so na razpravi v šolskem centru Boris Zi-?ravnaval vrsto lastnih pogledov na posamezne osnutke a,najev. Govora predvsem o JLA in šolstvu. s^Vodničar Vlado Gerič, pred-*tJ*lk komitije za politični si-O .Pri RK ZSMS, je v svojem te^sljanju predvsem opozoril v,, ^en instituta javne razpravi* ♦ U ni omogočeno, da bi se lih S^išca izrečena v posamez- ^sbaZpravah našla na enem fM ? ^stavodajalec bi se mo-^pati, da narod dejansko i/JJ? suveren, sicer pa je Ge-^dv priCu3°co razpravo videl ^ Vsem v moralnem smislu. s^v^Pravi so nastopili pred-l*i posameznih razrednih skupnosti z zelo konkretnimi in jasnimi stališči, ki so bila deležna aplavdiranja sicer polne velike predavalnice šolskega centra. Mladi so se v svojih razpravah predvsem dotaknili načina financiranja JLA, obveznega navodila višjih javnih tožilcev nižjim ter skupnim jedrom v šolstvu. Razmišljanja pa so šla tudi v smeri razlik znotraj države, tako so na primer ugotavljali, da izgleda edino perspektivno biti nerazvit, kajti le na takšen na- čin lahko nekaj stalno dobivaš. Nekateri so se tudi javno izrekli proti celotnemu osnutku ustavnih amandmajev, mnogo pa jih je podpisalo zahtevo po razpisu referenduma. Ob zaključku je razpravo ocenil Janez Zavrl, predsednik OK SZDL, ki je menil, da je šlo za dosedaj najboljšo javno razpravo o ustavnih spremembah v občini. Posamezne razprave bomo zaradi obsežnosti objavili v eni prihodnjih Odprtih strani. Vine Bešter Nova jeklarna že dosega načrtovano proizvodnjo Jesenice, 17. marca — Vodstvo jeseniške Železarne je skupaj s predstavniki sozda Slovenske železarne in jeseniške občinske skupščine včeraj seznanilo novinarje slovenskih in jugoslovanskih novinarskih hiš s doseženimi rezultati v novi jeklarni, z energetsko, ekološko in kadrovsko problematiko ter s finančnimi in komercialnimi učinki nove naložbe. Ukinitev Siemens-Martinovih peči in plavžev je za Železarno pomembna prelomnica: ob tem pa je še najbolj spodbudno to, da v novi jeklarni dosegajo načrtovano mesečno proizvodnjo. Več o tem bomo pisali v torkovi številki. C. Z. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUOOSl AVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 GLAS 2. STRAN NOVICE Df DOGODKI Petek, 18. marca JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Strogo zaupno, za koga... Predsedstvo republiške konference socialistične zveze in slovenska skupščina sta se v torek in sredi seznanila z zaupno informacijo o naših pogojih z mednarodnim denarnim skladom pred podpisom povega memoranduma. O stanju pogajanj in zahtevah mednarodnega sklada vemo bore malo. V javnost je pronicalo to, da je mednarodni sklad prav dobro seznanjen z našim pešajočim gospodarsimm položajem in vedno večjimi zadregami v plačevanju v tujino. Znane so nam zahteve, vsaj štiri bistvene, da moramo sprostiti cene na ravni pred zamrznitvijo, da moramo zagotoviti delovanje deviznega trga, sprostiti uvoz in doseči največ 60 odstotno inflacijo. Kaj mi načrtujemo sami zase, vemo. Vemo tudi, da bore malo od tega, kar terja od nas sklad. Slovenska skupščina je med drugimi menila, da je treba nov sporazum skleniti, daje zato pooblaščena zvezna vlada, vendar zavezana in polno odgovora za spoštovanje dogovorjenega in za ukrepe, ki bodo uresničevanje dogovora omogočili. Razumemo, da gre za izredno zahtevne dogovore in da za vse, kar se v jugoslovanskem gospodarstvu dogaja, niti ne vemo. Ne razumemo pa, da se vse skupaj odvija pod takšno tančico skrivnosti, saj bo nov sporazum globoko zarezal v sedanjo jugoslovansko gospodarsko politiko. Ne stresajmo jeze nad mednarodnim denarnim skladom. Pripravljen nam je pomagati in vso pravico ima reči, kaj je pogoj za pomoč. Pogoj pa po sedanjih vesteh sodeč ni nič več kot odprava nesmislov, ki jih že predolgo vgrajujemo v napše plane, naše gospodarjenje, naše ukrepe enodnevnice. Zanje se je moral že marsikdo odpovedati, pa želenega učinka ni bilo. Molk o tako pomembni zadevi, ki večine Jugoslovanov zanesljivo ne bo obšla, pa je upravičena. Ljudje, na katere bo padlo breme, morajo biti spretno obveščeni. Tako pa begajo, ugibajo, poslušajo vesti, ki prihajajo k nam iz tujine. Nihče nima pravice od nekoga zahtevati, naj stori to ali ono, če ne ve zakaj, s kakšnim ciljem, na račun katerih načrtovanih učinkov. Javnost dela je tokrat padla na izpitu. V čigavem interesu. Zanesljivo ne v interesu tistih, ki nas bo doletelo to breme in tudi generacij, ki bodo tudi dobile ta del dediščine. Papež bo 25. junija maševal na Krki na Koroškem Množična udeležba slovenskih vernikov Ljubljana, 14. marca — Po prvih ocenah, ki so jih povedali na ponedeljkovi novinarski konferenci, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, se bo papeževe slovesne maše 25. junija, ob 16. uri pred stolno cerkvijo na Krki na Koroškem udeležilo najmanj 70 tisoč ljudi. Med njimi bo veliko slovenskih vernikov, ki bodo šli tja na romanje. Uporabljena bo tudi slovenska liturgija, je ob tem poudaril nadškof in dodal, da bo to srečanje treh narodov iz Slovenije, Italije in Koroške, treh kultur, treh jezikov z enim skupnim ciljem: zbliževanje in sodelovanje med narodi, prav tako pa srečanje s papežem, ki bo od 23. do 27. junija na obisku v Avstriji. Slovenski škofje in verniki so povabljeni k maši kot enakopravni sodelavci. V programu bodo sodelovale tudi slovenske kulturne skupine, med drugim okrog 1000 pevcev, ki bodo gostje slovenskih pevskih zborov na Koroškem. V soboto, 25. junija, se bo program začel že opoldne in bo trajal do 14,45, ko bo papež izstopil iz helikopterja, se z avtomobilom peljal skozi množico, se poklonil grobu sv. Eme, ki je na Krki pokopana in potem ob 16. uri maševal. Organizatorji shoda že sedaj opozarjajo na disciplino, pa na to, da naj bo to romanje in ne nakupovanje. Hrano je treba vzeti s seboj, varnost pa prepoveduje nošnjo in uporabo dežnikov. Če bo slabo vreme, bodo na voljo polivinilasta ogrinjala. Junijsko romanje na Krko ima za slovenske vernike še dodaten pomen. Na Krki bo srečanje sosednjih škofij: ljubljanske in mariborske ter iz Furlanije in Julijske Krajine ter krške. Prvo je bilo na Višarjah in je bilo med drugim tudi že na Brezjah. Sodi v praznovanje Marijinega leta, ki je bilo začeto lani in slovesnosti v počastitev sv. Eme, ki je bila pred 700 leti razglašena za blaženo, leta 1937 pa za svetnico. Svoje posesti je imela tudi na Slovenskem. V Volaki je po izročilu imela svoje gradišče, njej je posvečena cerkev v Podčetrtku, po nekaterih virih pa naj bi bila doma iz Pilštajna na Kozjanskem. Na prelomu tisočletja je stolnico in samostan na Krki na Koroškem poklonila cerkvi. j Košnjek Program ustavnih razprav Kranj, 14. marca — Danes bodo na sporedu razprave o spremembi zvezne ustave v treh krajih kranjske občine: v Goricah, Kranju in Predos-ljah. Jutri, 16. marca bosta dve razpravi: ob 18. uri v dvorani krajevne skupnosti Planina za Planino, bratov Smuk in Čirče in Huje, ob 19. uri pa v Domu Kokrškega bataljona v Naklem za Naklo, Duplje in Podbrezje. V četrtek bodo tri razprave. Ob 18. bosta razpravi pri Vodovodnem stolpu in v Stražišču za Stražišče, Gorenjo Savo, Žabnico, Bes-nico, Jošt, Orehek, Drulovko, Bitnje, Mavčiče in Podblico, ob 19. uri pa bo razprava v Zadružnem domu na Prim-skovem za Primskovo. V petek, 18. marca ob 19. uri bo razprava v domu Kokrške čete v Šenčurju za Šenčur, Vo-klo, Voglje in Trboje. J. K. Volitve 88 Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel rea zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jeiovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladinu, gocpodai stvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika), Vine Bes ter (mladina, kultura), Igor Pokora (oblikovanje), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Občinske kandidacijske konference Podpora predlaganim funkcionarjem glasov dobil Ja— člana predsedstva pa 3 lan Pintar. Potrebno večmo^ ™ Aau vsem Kan"',. Jesenice, 16. marca — V jeseniški občini so potekale temeljne kandidacijske konference od 22. februarja do 4. marca 1988. Na njih se je zbralo prek 2500 prebivalcev. Osnovna značilnost teh konferenc je bila, da so jih v večini primerov povezali z razpravo o zaključnih računih, planskih aktih za letošnje leto in osnutku ustavnih sprememb. Za obravnavo na temeljnih konferencah je bilo na razpolago potrebno gradivo, ostalo pa je tudi dovolj časa za vse priprave. Vseeno so ponekod, kot ugotavljajo v občinski konferenci SZDL na Jesenicah, zamujali pri dogovorjenih rokih in poenostavljali volilna opravila. Na temeljnih konferencah sta bila dodatno predlagana za republiški funkciji dva kandidata; Emil Milan Pintar za predsedni- ka predsedstva SRS in Tone Anderlič za predsednika skupščine SRS. S tem se nista strinjala, zato so predloge umaknili iz nadaljnje obravnave. Na današnji občinski kandidacijski konferenci so sprejeli poročilo o opravljenih volilnih nalogah. Zatem so določili predlagane kandidate za dolžnosti v občini in republiki. Za predsednika predsedstva SRS je največ glasov dobil Janez Stongn*i! ;či k*1"!*! tom za nosilce funkcij v skup , ram za iiusnuc luunvj . ni SRS. Delegata z Jesem republiški kandidacijski ° renči pa bosta Milan Svetu« Anton Dežman. Nedomišljen volilni postopek Kranj, 16. marca — Kranjska občinska kandidacijska konferenca je minila domala brez razprave le ob stališčih že minulih temeljnih kandidacijskih konferenc so povzeli nekaj misli o nerazjašnjenih merilih glede predlaganih kandidatov, o prekratkem roku za razpravo, o tem, da se na novo predlagani kandidati niso mogli enakovredno kosati s prej predlaganimi (sicer pa so vsi novi kandidaturo odklonili), o odstopih kandidatov, potem ko so jih nekatere temeljne kandidacijske konference že podprle. Vse to zbuja pomisel, da volilni postopek ni do kraja domišljen. Brez pripomb so delegati izglasovali predlagane kandidate za funkcije v očinski skupščini in skupščini SIS. Prišlo je le do majhne spremembe, ker je predlagani podpredsednik zbora izvajalcev v telesnokulturni skupnosti Milan Turel umaknil kandidaturo. Delegati so se strinjali, da to funkcijo prevzame Iztok Krašovec. Soglasno podporo so doživeli tudi predlagani kandidati za nosilce funkcij v republiških skup- ščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Med možnimi kandidati za republiko pa je konferenca podprla Mirana Potrča za predsednika skuščine SRS, za podpredsednika Jožeta Kneza in domačina Aleksandra Ravnikarja ter vse predlagane kandidate za predsednike skupščinskih zborov, za člane predsedstva pa Emila Milana Pintarja, Milico Ozbič in Janka Pleter-skega. Ko so glasovali o kandidatih za predsednika predsedstva SRS, so se delegati najbolj^ vilčno izrekli za Janeza Sta" ] nika z 78 glasovi, podprli pa80 kandidaturi Mojce ĐrĆ8^> Murko 75 glasov in Cirila *> ca 7. Podobno razmerje sil je. lo tudi na temeljnih kandK>*l skih konferencah, kjer je ig } glasov dobil Stanovnik (*JJ njim Zlobec (90) in Drčarja (88)- -J Na republiško kandidacU-J konferenco pojdeta iz Kr8^ Tone Bajuk in Stane Božič. D. z. Največ glasov za Janeza Stanovnika Tržič, 16. marca — S temeljno kandidacijsko konferenco v Se-benjah so se v tržaški občini končale konference v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Na vseh so podprli kan-didatez a nosilce odgovornih funkcij v občini in SIS —ih s tem, da so na nekaterih temeljnih kandidacijskih konferencah predlagali, da bi bilo nasledjič več kandidatov za posamezne funkcije tudi v občini (na letošnjih volitvah je bil za vsako funkcijo predlagan le en kandidat). V nekaterih krajevnih skupnostih so konference združili z zbori krajanov, v delovnih organizacijah pa z zbori delavcev, ki so obravnavali zaključne račune za preteklo leto. Vsi pa so se strinjali s predlogom, da novi ustavni amandmaji ne bi več predvidevali dvo — letnega mandata, ampak naj se ta izenači s štiriletnim mandatom delegatov. Tudi na občinski kandidacijski konferenci v sredo so delegati večinsko podprli vse kandidate za nosilce individualnih funkcij v občini in s tem zaključili kandidacijski postopek. Pri glasovanju za predsednika pred- sedstva SRS je dobil najv*{J sov (glasovalo je 47 del«B^J Janez Stanovnik, sledita Pj Zlobec in Mojca Drčar—"" J —j—--- _ Za člana predsedstva ie ^ največ podpore Janko Per,; sledita Milica Ozbič in Eflg*! lan Pintar. Za republiško *■* dacijsko konferenco so lZ* dva delegata, Ivana Kap61 Branka Veselinoviča. ,„ V. Stano^ Volitve radovljiškega župana: vse se začenja znova En ostal brez baze, dva brez delegatske podpore Ji Radovljica, 16. marca — Volitve predsednika radovljiške občinske skupščine bi lahko označili kot domiselno politično dramo s številnimi igralci v glavnih in stranskih vlogah ter z večimi režiserji in scenografi. Drama, ki se je začela zapletati na seji občinskega komiteja ZKS in na izredni seji predsedstva občinske konference SZDL, se je dokončno razpletla v torek na redni seji predsedstva in v sredo na seji občinske kandidacijske konference, s katere smo odhajali z mislijo, da se za navidez široko demokratičnostjo in številnimi in (pre)žapletenimi postopki skriva lažna demokracija, ki jo nazadnje skroji vsega nekaj ljudi. Naj bo tako ali drugače: čeprav so v radovljiški občini za župana štirinajst kandidatov pa zdaj nimajo niti enega, ki bi ga uvrstili na kandidatno listo za volitve 13. aprila letos. Pavel Že-rovnik, ki je na temeljnih kandidacijskih konferencah dobil daleč največ podpore, je ostal brez delegatske baze, druga dva kandidata Marko Bezjak in Jože Re-bec pa na občinski kandidacijski konferenci nista dobila tretjin-ske delegatske podpore. Vse se torej začenja znova, z evidentiranjem in drugimi postopki. uredništvo tel. 21860 Med možnimi kandidati za predsednika predsedstva SRS sta največ glasov dobila Janez Stanovnik in Mojca Drčar-Murko, med kandidati za člane predsedstva pa Emil Milan Pintar in dr. Janko Pleterski. za župana. O predlogu (evidentiranih je bilo deset) pa niti ni bilo treba razpravljati, ker je Žerov-nik obvestil predsedstvo, da umika izjavo, s katero je zaprosil za razrešitev s funkcije predsednika izvršnega sveta. Razlog: Žerovnik ni dobil za kandidiranje za predsednika občinske skuščine potrebne deegatske baze, ker delovna skupnost radovljiških Zaporov ni soglašala s spremembo samoupravnega sporazuma o oblikovanju skupne delegacije za zbor združenega dela oz. s tem, da bi delegacija štela dvanajst namesto enajst delegatov; njen član pa bi bil tudi Žerovnik. Brez spremembe sporazuma ni bilo mogoče razpisati nadomestnih volitev, zato je predsedstvo ugotovilo, da Žerovnik ne more kandidirati za župana. Predstavnik Zaporov je približno takole pojasnil njihovo odločitev: Žerovnika poznamo kot dobrega poštenega delavca, moti pa nas kandidacijski postopek. Pred desetimi dnevi so prejeli dopis o tem, naj bi delegacijo povečali za enega člana. Dvakrat smo se zbrali na zboru delavcev in dvakrat smo bili proti podpisovanju. Potem je bilo veliko te-lefonarjenja, posredovanj, pritiskov... Ne vem, zakaj bi samo enemu zagotavljali delegatsko bazo in ne tudi vsem ostalim, ki so bili evidentirani, pa niso imeli baze. To je tako, kot bi vsakemu, ki bi storil kaznivo dejanje, prilagajali kazenski zakonik. Tudi v naši delovni skupnosti smo pripravljeni pristopiti k spremembi sporazuma, vendar ne tako na hitro. Zakaj nismo prejeli pobude pred tremi meseci? Kaj dodati k njihovemu pojasnilu? Zdi se, da so tudi tisti, ki so vodili postopek, delali forfl>9 in rutinsko, brez pravega r ha za politično akcijo... 1 Delegati občinske kand*1L ske konference so bili v j nemalo presenečeni, ko fig deli, da sta za župana gffjfjj mo še dva kandidata. ^f*Jt so zahtevali, da bi koaJJjJ ponovno sklicali, ker so &j< meljnih okoljih opredeUf^ treh kandidatih in po *0gfl Žerovnika niso imeli stallJ/gp ze, za koga bi glasovali- * J imajo delegati tudi takšn?* nost, da odločajo samostoJPf je seja le nadaljevala, ven j0t ne Bezjak ne Rebec nista ^ tretjine glasov - prvi 2y „ in drugi šest. Vsi ostali J-Jj kandidati za funkcije v o&J skupščini in skupščinah JJ| pravnih interesnih skup*1" dobili zadostno podporo. Predsedstvo občinske konference SZDL je nameravalo na torkovi seji med drugim oblikovati predlog za novega predsednika izvršnega sveta, ker je bil sedanji predsednik poleg Bezjaka in Rebca tudi možni kandidat Kot je povedal Anton To-man, predsednik občinske konference SZDL, je Žerovnik dobil podporo na 104 temeljnih kandidacijskih konferencah, Bezjak na 56 in Rebec na 43. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA organizira TEČAJ ZA VŽIG AN JE ORNAMENTOV & ČRK V LES IN USNJE Tečaj bo potekal od 11. do 15. aprila 1988. Informacije ifl prijave po telefonu 61 -865. j Škofja Loka Največ glasov za Mojco Drčar Murko "Male skupščinske volitve" so v Škofji I^oki minile brez posebnih pretresov. Od 96 povabljenih se je občinske kandidacijske konference udeležilo 73 ljudi. Potrdili so ugotovitve oziroma pobude, ki so vznikle na temeljnih kandidacijskih konferencah (teh je bilo kar prek 60); tisti, ki kandidirajo za najodgovornejše funkcije, bi se morali predstaviti s svojimi "volilnimi programi", in to javno že pred začetkom temeljnih kandidacijskih konferenc; prav tako bi kandidati mo- rali pristati na kandidaturo že ob evidentiranju, sploh pa bi bilo za nosilce funkcij v skupščini SRS zaželenih več kandidatov. Škofjeločani so se tudi pritožili, da slabo poznajo kandidate za nosilce funkcij v republiških interesnih skupnostih. Pripomba na zaprto občinsko kandidatno listo je bila tokrat osamljena, najverjetneje zato, ker se mandat večini funkcionarjev podaljšuje. Kot dodatno kandidatko za članico predsedstva SRS so na temeljni kandidacijski konferenci v krajevni skupnosti Kam-nitnik predlagali Mojco Drčar — Murko, ki jo je tudi občinska kandidacijska konferenca uvrstila na kandidatno listo. Enako je bilo s predlogom za Marjana Gabrijelčiča kot kandidata za predsednika republiške kulturne skupnosti. Občinska kandidacijska konferenca je, kot že rečeno, dala zaupnico vsem predlaganim kandidatom za funkcije v sku-ščini občine in občinskih sisih. Novosti so tele; podpri $ skupščine občine D°,b0J|\ Okorn, predsednik druZ%/ litičnega zbora Štefan Y*đ^ podpredsednik Miran P^jfl Največ glasov za pre»% predsedstva SRS (43) sO ^ ločani dali Mojci Drčar" jji Janez Stanovnik jih je a..c{ Ciril Zlobec 25, Ivo JI Tomaž Ertl 2. Za člana Pjy stva so dali največ glas0 ^ Milanu Pintarju. H je'1 i Petek 1 fi marca 1988 , Obremenitve gospodarstva se stopničasto povečujejo 3. stran mm^sss^soiAs Računska napaka dodatno obremenila gospodarstvo 16. marca — Že od začetka osemdesetih let naši politiki govore o razbremenitvi gospodarstva, v •jT?*81 pa se besede sprevračajo v popolno nasprotje, saj se obremenitve gospodarstva iz leta v leto stop-.^s*° Povečujejo. Te dni je največ vroče krvi zaradi večkratnega povečanja prispevkov za nerazvite, •N* pa se ne oglasi, ker je pri prenosu prispevkov iz dohodka v prispevke iz osebnih dohodkov »vede« »nevede« prišlo do računske napake, ki ima v končni posledici večjo obremenitev gospodarstva. V j*ranjski tovarni Sava so se odločili, da javno opozore nanjo in o tem so spregovorili na torkovi časnički konferenci. "Na januarski in februarski Plačilni kuverti ste verjetno opa-£ili, da so se prispevne stopnje iz kosmatih osebnih dohodkov krepko povečale. To se je zgodilo zaradi prenosa nekaterih prispevkov iz dohodka v prispevke j* osebnih dohodkov. Tako so cenimo v kranjski občini lani prispevki iz osebnega dohodka znašali 30,49 odstotkov, januarja letos pa 41,17 odstotka, februar-Ja Pa po celotnem prenosu 43,88 odstotkov. Prenos je spremljalo navodilo službe družbenega knjigovodstva, naj se vsled tega čisti osebni dohodki ne zmanjšajo. Preprosto povedano, plač nam zaradi tega ----- Jnešal wrat niso zmanjšali. pa se je računski Pri tem prenosu pa so se pla-ner|i krepko ušteli, »hote« ali 'nehote«, seveda ne vemo. Če se asnikarji pri napakah običajno ogovarjamo na tiskarskega SKrata, si lahko mislimo, kakšen Je ta računski škrat, d/*1Stvo napake je v tem, da je ^pdatno obremenila že tako preobremenjeno gospodarstvo, izra-namreč pokaže, da so pri-JPsvki realno v denarni masi po-.?sli, drugače povedano, planerji niso upoštevali, da je v Sloveli uzakonjen bruto sistem °°računa osebnih dohodkov in ~j*radi preračunavanja odstopov mora v končni posledici gospodarstvo po prenosu prispevno^ odriniti za porabo realno ^denarja kakor poprej. »višja« matematika je se- j^da zapletena, preprostemu § Veku težko razumljiva. Tudi v Oda1' k° so se odločili, da javno P°zore na to računsko napako, Pripravili izračun, ki jasno i?Ve. kolikšne so te dodatne 0bremenitve. Savi so se obveznosti povečale za 17,2 odstotka Vinko Perčič, direktor sektorja za plan in analize ter računovodstva je dejanski poslovni rezultat lanskega leta primerjal z rezultatom, kakršen bi bil, če bi že lani uveljavili omejeni prenos prispevkov. Izračun je pokazal, da bi se Savi obveznosti iz dohodka zmanjšale za 2.556 milijonov dinarjev oziroma za 29,4 odstotke, iz osebnih dohodkov pa bi se prispevki povečali za 5.218 milijonov dinarjev oziroma za 76,5 odstotkov. Razlika torej znaša 2.662 milijonov dinarjev, kar predstavlja 17,2 odstotno večjo obremenitev. Stvarno so se torej Savi letos obveznosti vsled tega prenosa prispevkov povečale za 17,2 odstotka. V drugih delovnih organizacijah takšnih izračunov še niso napravili, vsaj vemo, ne zanje, prav tako ni napravljen izračun za vso občino. Na vprašanje, kolikšna je po njegovi sodbi v povprečju dodatna obremenitev kranjskega gospodarstva, je Vinko Perčič navedel ocene, da verjetno od 14 do 15 odstotna. Dodatna obremenitev bi pobrala vso akumulacijo Kolikšna je ta dodatna obremenitev še bolj jasno pove primerjava z akumulacijo. V Savi je lani znašala 2.659 milijonov dinarjev, dodatna obveznost, kakor smo že zapisali, pa 2.662 milijonov dinarjev. Če bi torej veljala že lani, bi Sava izgubila vso akumulacijo in imela celo 3 milijone dinarjev izgube. Če bodo torej v Savi letos dosegli podobno sestavo celotnega prihodka in dohodka kot lani, potem ob nespremenjenih obre- menitvah torej lahko že zdaj napovemo izgubo v letošnjem letu. Zadoščala bi 36,9 odstotna prispevka stopnja Vinko Perčič je dodal tudi izračun, kolikšna naj bi bila prispevna stopnja iz kosmatih osebnih dohodkov, da se obremenitev gospodarstva ne bi povečala, velja seveda za kranjsko občino. Zadoščala bi v višini 36,9 odstotkov, morala bi biti torej nekje na sredini med lansko, ko je v Kranju znašala 30,49 odstotkov, in letošnjo, ki zdaj znaša 43,88 odstotkov. Denar leži na računih Kam bo šel denar, ki ga mora letos gospodarstvo dodatno izločati za porabo, pa je seveda že druga zgodba, bolj ali manj znana popevka našega vsakdana. Dodatni denar bo namreč obležal na računih, saj je skupna in splošna poraba omejena, čez mesece bodo morda napravljeni poračuni in znižane prispevne stopnje, denarja pa gospodarstvu praviloma ne vračajo, iz preteklih let poznamo le en primer, pa še ta je povzročil veliko vroče krvi. Denar bo torej lahko obračala banka in ga seveda po običajnih obrestih ponudila gospodarstvu. Za poslovnimi bankami pa seveda stoji Narodna banka, ki zdaj z nizko obresto-valno obvezno rezervo »pije kri« poslovnim bankam, saj jo pestijo strahotne dubioze. Kratki konec je torej spet potegnilo gospodarstvo Od začetka osemdesetih let pri nas politiki že govore o razbremenitvi gospodarstva, v praksi pa se besede sprevračajo v popolno nasprotje, gospodar- stvo iz leta v leto vleče krajši konec, saj se mu obremenitve stopničasto povečujejo. Leta 1981 je gospodarstvo razpolagalo z 64,1 odstotka ustvarjenega dohodka, leta 1982 s 63,3 odstotka, leta 1983 s 61,4 odstotka, leta 1984 s 58,1 odstotka, leta 1985 s 51,5 odstotka, za leto 1986 in 1987 točnega podatka nimamo, brez dvoma pa je padel pod 50 odstotkov, saj v kranjski Savi ocenjujejo, da se je zdaj zaradi dodatnih obremenitev razpolaganje zmanjšalo za približno 5 odstotnih točk. Večkratno se je povečal prispevek za nerazvite Dodatna obremenitev gospodarstva zaradi prenosa prispevkov je seveda povsem slovenska zadeva, morda si s tem lahko razlagamo dejstvo, da o njej vsi previdno molče, ploha vročih besed pa se ta čas zliva na večkratno povečanje prispevkov za nerazvite. Kako neradi vsi pometamo pred svojim pragom! V Savi so nam postregli tudi s podatki, kako so se jim večkratno povečali prispevki za nerazvite, ki jih gospodarstvo izloča iz sredstev ustvarjene akumulacije. Po zaključnem računu za lansko leto so bili februarja izračunane nove mesečne akontacije, ki za Savo znašajo 155,8 milijonov dinarjev, letna obveznost pa letos 1.869,6 milijonov dinarjev. Za primerjavo povejmo, da je lanska obveznost znašala 950 milijonov dinarjev in se je glede na zadnje podatke znižala za 18 odstotkov, kar pomeni, da se je znižala na 779 milijonov dinarjev. Vendar pa se letošnje akontacije ne znižujejo, vsled tega to zniževanje ne pomeni veliko. Za plačilo »desetine«, kakor mnogi že pravijo prispevku za nerazvite v Savi praktično porabili vso ustvarjeno akumulacijo, ki je v poslovnem skladu, od koder se ta sredstva izločajo, znašala 1.068 milijonov dinarjev, dodatno pa bodo morali pri poslovni banki celo najeti kredit, da bodo lahko plačali preostalih 801 milijonov dinarjev. M. Volčjak Jprave na letno sezono na Bledu in v Bohinju Ne moremo, ne znamo, nočemo? _ ed, 16. marca — Razgovor, ki ga je imela predsednica republiške-jp komiteja za turizem in gostinstvo Milica Mitičeva s turističnimi klavci Bleda in Bohinja ter predsednikom radovljiškega izvršnega ^e*a Pavlom Žerovnikom, je ponovno odkril najšibkejše točke naše ^'stične ponudbe. Kljub minimalnim sredstvom, ki jih naše turi- 'čno gospodarstvo še zmore, je vedno znova lahko slišati ugotovi-s.e> da bi tudi ljudje, tako turistični delavci, domačini in tisti zapolni v drugih dejavnostih, lahko več storili za raznovrstnost turisti-Ponudbe, za njeno kvaliteto, če ne za drugo pa vsaj za domač z Ni bil namen tokratnega ra- pa s ponudbo večinoma tudi niso govora, da bi govorili o razvoju pft1Zrna v radovljiški občini, pač < • da turistični delavci, direk-^p1 hotela, predstavniki HTP tj ed- trgovine in krajevne skup-j0 s" povedo, kako se pripravljanj *\a letošnjo sezono, kako je s Izdajo, kaj so Bledu in v Bohi-strl i^e st°rib za boljšo infra- I1**- Kot je že na začetku poučila Milica Mitičeva je o Blesk V ^0venskem in jugoslovan-ti 6Ri prostoru vedno manj sliša-nek • iz8UDlJa domače goste, ^^aj^boljše je sicer s tujimi, ki zadovoljni. Lepa podoba kraja, z jezerom in čudovito naravo, ki si jo predstavlja gost, ko si ogleduje prospekte Bleda, kaj hitro izgine, ko na Bled res pride. Zanemarjene gredice, pločniki, slaba cesta, razbite ograje, polomljena cestna razsvetljava, gradbišče sredi centra, zanemarjeno kopališče in še in še stvari so omenjali, ko so govorili, kaj vse bi bilo mogoče popraviti. Velike vsote denarja, ki se v obeh krajih združujejo za komunalno ureditev gredo kdo ve kam, le tja ne, kjer bi se to kaj poznalo. Bled, nekoč prvi na področju alpskega kontinentalnega turizma ni več zanimiv. Tisti, ki radi smučajo in imajo denar gredo v tujino, tisti, ki tudi radi smučajo in imajo manj denarja pa na Ko-paonik, Jahorino... Blod pa je sredi zimske sezone komaj polovično zaseden. Nekoliko bolje je sicer poleti, toda gostje nimajo tako debele kože, da bi vse pomanjkljivosti kratkomalo prezrli. Kdo bo plačal sobo v hotelu, če mu ob osmih zjutraj pod oknom vključijo mešalce, priključijo svedre... in gradijo. Hotel bo denar nazaj, pa še odškodnino za psihične bolečine zaradi neizpolnjenih objub in porabjen dopust... Martin Merlak, ki je govoril o trženju je na pogovoru povedal, da je treba na Bledu pripeljati take goste, ki bodo uspeli dokaj visoke cene v tamkajšnjih hotelih tudi plačati, poleg tega pa de- nar porabiti še za kaj drugega. a To pa bo nemogoče vse do takrat, ko bo pri ljudeh, tako pri turističnih delavcih ali domačinih, čutiti apatičnost, nezanima-nje za svojo okolico in svoj kraj. Kajti, kot je razmišljal Tone Až-man iz HTP Bled, gosta ne zanima, kdo ureja ceste, pločnike, gredice, kdo skrbi za pestro ponudbo v trgovini, ali je to krajevna skupnost ali komunala ali kdo drug. Gost enostavno to pričakuje in zahteva. Še o marsičem so se na sestanku pogovarjali: o premajhnem igrišču za golf, o urejanju smučišč na Straži, o gradnji cest, o možnosti posebne ponudbe na Bledu in v Bohinju. Ob koncu vsakega pogovora pa se je zastavljalo vprašanje — mar res ne moremo, ne znamo ali nočemo? V. Stanovnik Turizem, vino in še marsikaj Pos? vški seJem »Gast 88« je predvsem to J^o-turistični sejem, ki pa ga vsako leto lščejo številni Avstrijci in tudi tujci, zada im° tokrat končno tudi pri nas sklenili, P^vn^°S dobro poskrbimo za jugoslovanski ska **" tem sod610™'8 Gospodarski h i rn'ca Slovenije, ki bo vodila vsebin-posi ^-Predstavitve, za organizacijo pa bo •"eni L Poslovno prireditveni center Go-JSki sejem. So DJr.ot Je na tiskovni konferenci, na kateri di K avstrijski novinarji, povedal Ru-Sosl r°.?ivr"k iz Gospodarske zbornice Ju-s SoaVl^ev Celovcu, naša blagovna menjava 'obj^dnjo Avstrijo ni takšna, kot bi si jo na Hjen straneh želeli. Še naprej se (sicer zad-*a v/t° manJ) zmanjšuje delež našega izvoli^- VstriJo, pa tudi Avstrijci k nam vedno da 5 1Zvažajo. V interesu obeh držav pa je, Pri z skuPna izmenjava začne povečevati, W erner naj bi v zadnjem času pomagalo petnajst mešanih družb na Koroškem. turjV^dsednica Republiškega komiteja za PovJj111 m gostinstvo, Milica Mitičeva, je Vjij, a'a, da je avstrijskih gostov v Jugosla-$love °-rog 10 odstotkov, podobno je tudi v Avstr^1^' kar pa Je odločno premalo. Je pa V^/18 za nas pomembno turistično tržiš- če in tako je celovški sejem ena izmed priložnosti, da Avstrijce privabimo k nam. Zato jim bomo tokrat predstavili najkvalitetnejše programe in posebnosti, ki jih ponuja naš turizem (kraške jame, naravne parke, zdravilišča in seveda morje). Direktor jugoslovanskega paviljona na »Gast 88« Janez Dolničar je novinarjem po- Franc Ekar, direktor PPC Gorenjski sejem: »Sejmi pomenijo mozaik kraja, dežele, so pa tudi barometer napredka, zato je cilj naših sejmov pa tudi naših sejemskih predstavitev, dviganje kvalitete ponudbe. Izpostaviti pa moramo tudi željo in upanje, da bi se izvoz iz Jugoslavije izenačil z veliko ugodnejšimi pogoji, ki veljajo za članice EGS. O tem smo že govorili v sejemski skupnosti Alpe-Jadran, ki ji sedaj predseduje direktor Celovškega sejma dr. Pavvlik. Cilj sejemskega sodelovanja naj bi bil na smotrnih ekonomskih smislih in informatiki, ki bi se kasneje lahko tudi uresničila. vedal, da bomo na sejmu v Celovcu na domi-selen način predstavili celotno turistično ponudbo Slovenije, predstavili bomo izdelke živilske industrije in program za opremo: gostinstva. Skupni moto naše predstavitve pa bo nakupovalni turizem, saj bi k nam radi privabili sosede, ki jih zanima naša turistična ponudba, pa tudi nakupi v naših trgovinah. Jugoslovanski paviljon bo oblikovan v smislu morja, ob vhodu se bo predstavil Elan s svojim čolnom in drugimi programi, portoroška Droga pa bo ponudbo na paviljonu popestrila z vsak dan svežimi ribami in školjkami. Na sejmu se bodo predstavili tudi Eta, Mercator, Pršutarna Sežana in še nekatere delovne organizacije, skupno bodo nastopili slovenski vinarji, slovenski turizem bo predstavljal Center za turistično in ekonomsko propagando iz Ljubljane, TOP iz Portoroža in naše turistične agencije. Prvič se bodo skupaj predstavile vse slovenske igralnice (Portorož, Nova gorica in Bled). Tako bo 21. marca poslovni dan za razstavljalce s področja turizma in gostinstva, 22. marca pa se bo predstavila živilska industrija. V. Stanovnik Maček naj miši lovi Kitajci pravijo, da ni najvažnejše, kakšne barve je maček. Pomembno je, da zna loviti miši. Kitajci so na osnovi tega gesla marsikaj spremenili v svoji gospodarski politiki. Nam pa očitno ta resnica prav preveč ne diši. Miselno konzervativni smo, obsedeni od raznih idejnih ovir in vsiljuje se vtis, da nam je »idejna čistost« pomembnejša od prizadevanj, da gospodarsko izplavamo. Slovenski gospodarstveniki tako trdijo v razpravah o spremembi zvezne ustave, pri čemer pa zagovarjajo in ločujejo spremembe, ki so v prid gospodarstvu. Postopoma skušajo razbijati strahovito dominacijo etatizma in tudi razmejiti, kaj je domena samoupravljanja in kaj poslovodenja, si tudi izboriti pravico, da bo zbornica enakopraven predlagatelj v zvezni skupščini, vendar ne v smislu dodatnega skupščinskega zbora. Izraz »strahovita dominacija države«, izrečen na torkovi ustavni razpravi v Kranju, ki jo je vodil dr. Rado Bohinc, ni pretiran. Predlogi za obdavčevanje izjemnega dohodka so način dodatnega jemanja denarja dobrim. Pod fasado enotnega urejevanja infrastrukturnih dejavnosti se skriva nevarnost centralnega vodenja panog in širitve takega ponašanja še na druga področja, čeprav nihče ne nasprotuje tehničnemu in tehnološkemu poenotenju. Predlagani davčni sistem ima za bregom prelivanje in centralizacijo denarja, centralne fondovske težnje, s katerimi imamo slabe izkušnje. Zbornica zato predlaga ustavno prepoved ponavljajočega sprejemanja interventnih zakonov, njihovo preverjanje in tudi glasovanje o zaupnici predlagatelja, če so bili takšni zakoni brez koristi. Dvomimo, da bo v tem uspela, vendar je odprta nova, zdrava fronta na strani tržnega gospodarstva, brez kakršnih koli želja po ohranjanju dogovorne ali kakšne druge nesprejemljive ekonomije. Ideološki predsodki nas bremenijo, da maček, v tem primeru gospodarstvo, ne bo lovilo miši. Bojimo se za samoupravljanje in socializem, trepetamo za razbohotene, tudi sisovske formacije, čeprav je prav v revnem gospodarstvu kal negacije samoupravljanja. Bojazljivo odpiramo vrata tujemu kapitalu in njegovi trajni prisotnosti pri nas. Pod geslom zaščite družbene lastnine, za katero pa sami ne znamo skrbeti, le na pol odpiramo duri zasebni pobudi, tako domači, kot tuji, trgu vrednostnih papirjev. Trga delovne sile in kapitala, osnovnih produkcijskih dejavnikov, se branimo. Bojimo se priznati, da bo sčasoma tudi pri nas delovno mesto zagotovljeno samo sposobnim, za brezposelne pa je dolžna skrbeti sociala, za katero imamo v družbi že kup, večkrat tudi neučinkovitih ustanov. Utopija je dobro gospodariti v podjetju, kjer delovna sila predstavlja 70 odstotkov stroškov, pa ni pravice in moči, da bi razen v primerih prekrškov ločil sposobne od nesposobnih. V teh in še mnogih drugih stalnicah sodobne ekonomije je ključ do svobodnega in tržnega gospodarjenja. In v ničemer drugem. J. Košnjek IZ GOSPODARSKEGA SVETA Ekološko čist detergent Tovarna kemičnih proizvodnih Hinom iz Novega Miloševa je začela izdelovati prvi domači detergent, ki po zatrjevanju izdelovalcev, odstranjuje madeže brez kuhanja. Tako lahko pri pranju prihranimo tudi do 45 odstotkov električne energije. Ta tekoči detergent pa je tudi ekološko čist, saj namesto sredstva za oplemenitenje, ki je največji onesnaževalec človekovega okolja, uporabljajo površinske aktivne snovi domače proizvodnje. Tovarne detergentov so pri nas do sedaj, zaradi cene, izdelovale praške, ki so mnogokrat vsebovali precej fosfatov in so bili zato za okolje zelo škodljivi. V sodelovanju z znanstveniki, pa skušajo pri Hinomu razviti programe tekočih sredstev za pranje, ki bodo morda dražji, vendar bodo bolj uporabni in ekološko čistejši. V. S. LIP prihodnje leto ne bo več član sozda GLG Večina glasovala za izstop Bled, 15. marca — Delavci LIP-a so na referendumu prejšnji petek glasovali o izstopu delovne organizacije iz gorenjskega goz-darsko-lesarskega sozda GLG Bled. Izid je bil, sodeč po razpoloženju v delovnem kolektivu, pričakovan. Od skupno 1200 delavcev jih je glasovalo 1048 ali 87 odstotkov, za izstop pa je bilo 920 delavcev, kar predstavlja več kot tričetrtine vseh zaposlenih. LIP bo letos formalno še član sozda, prihodnje leto pa ne več. C. Z. V DELOVNI HALJI Duško Dudič C>: KOM PAS VJ?j JUGOSLAVIJA Zanimivo delo v turizmu Škofja Loka, 16. marca — V prvem nadstropju škofjeloške Name je ta teden začela z delom nova Ko m pasova poslovalnica. Tako bodo Škofjeločani tam lahko dobili vse informacije o Kompasovih izletih, počitnicah, potovanjih, dopustih, kupovali pa bodo lahko tudi avionske karte, železniške in ladijske vozovnice, skratka vse, kar ponuja Kompas v svojih poslovalnicah. Duško Dudič, ki je vodja poslovne enote pa pravi: »Vedno je bila moja želja, da bi delal v turizmu. Ko sem se pred kratkim vrnil iz enega mojih številnih potovanj, sem se zaposlil pri Kompasu. Na filozofski fakulteti sem doštudiral nemščino in angleščino, nekaj časa sem učil na srednji šoli v Škof-'mrw -Jš ji Loki, veliko pa sem potoval. ■avJRr Od novega leta naprej sem bil v Ljubljani pri Kompasu, sedaj pa sva s sodelavko Jožico Stanešičevo v novi poslovalnici tukaj v škofjeloški Nami. Kaj vse boste ponudili domačinom in tujcem, kakšne usluge? »Ponujali bomo vse Kom-pasove programe, ki jih bodo lahko vsi dobili tukaj in jih potem doma pregledali. Lahko bodo rezervirali vse vrste naših uslug, saj predstavljava Kompas s celotno ponudbo. Prav tako je možno organizirati sindikalne izlete po željah, dopolniti posamezne programe. Dobila bova tudi vse vrste voznih redov (avtobus, ladja, letala,...), tako da bova lahko postregla z najrazličnejšimi informacija- V. Stanovnik GLAS 4. STRAN Petek, 18. marca Po obnovi strehe še pod — V krajevni skupnosti Lom v tržiški občini so lani poleg gradnje pokopališča in vodovoda s prostovoljnim delom obnovili tudi streho Doma družbenih organizacij, kjer imajo poleg dvorane in skupnih prostorov tudi bife. Letos imajo v krajevni skupnosti tudi več precej zahtevnih načrtov. Čeprav bodo imele ceste, elektrika, vodovod in trgovina z gostinstvom prednost, nameravajo v Domu začeti tudi precej veliko akcijo. Lotiti se nameravajo izolacije oziroma obnova poda. — A. Ž. Zahvala za sodelovanje Cerklje — Novinarski večer v Cerkljah, prva tovrstna prireditev pod naslovom Gorenjski glas več kot časopis, je za nami. Da je prireditev uspela, o tem smo najbrž vsi enakega mnenja, pa gre zahvala številnim, ki so tako ali drugače (poleg krajevne skupnosti Cerklje in ostalih krajevnih skupnosti) pripomogli k organizaciji in izvedbi. Glavni pokrovitelj je bila Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj. Pokrovitelji so bili Penzion Jagodic, Vopovlje, Gostilna pri Cilki — Zgornji Brnik, Gorenc (Ludvik Stare) Izdelava kmetijske mehanizacije — Spodnji Brnik, Ambrož — Avtokleparstvo, avtoličarstvo, zaščita podvozja — Cerklje, Mizarstvo (Ivan Kern) — Lahovče. Med sopokrovitelje so se podpisali: Gostilne Zaje (Lahovče), Pri Kernu (Cerklje), Erjavšek (Cerklje), Pavlin (Sentur-ška gora), bife Melona (Velesovo), Avtoprevoznik (Čebulj Stanislav, Vopovlje), Obdelava in montaža naravnega marmorja in teraserstvo (Jože Jerič, Velesovo), Strojno ključavničarstvo (Peter Slatnar, Cerklje), Kovinoplastika (Stane Kandolf, Grad). Finančno so prireditev podprli: Ansambel Lipa Cerklje, kmečki turizem Florjan Slatnar (Ambrož pod Krvavcem), bife Dom na Krvavcu, Kovinska galanterija (Ludvik Galjot, Grad), Picerija Kovačnica Grad, Avtoprevozništvo (Lojze Ščap, Cerklje), Avtokleparstvo (Milan Krničar, Dvorje), Avtoprevozništvo (Miha Zorman, Dvorje), Avtomehanika in avtokleparstvo (Jerko, Praprotna Polica), Avtomehanika Renault IMV, (Preša, Cerklje) in Modno krznarstvo Androjna (Cer- k,Je>- Nagrade za žrebanje pa so prispevali: Gorenjski glas, Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj, Petrol TOE Kranj, RTC Krvavec, DO Jelovica Obrat žaga Dvorje, Kmečki turizem Novak (Apno), GKZ TZO Cerklje, Gostilna Pod Krvavcem Rezar, Gostilna Bavant Dvorje, Elektromehanika Jože Ciperle (Dvorje), Kmet Ivan Kurlat (Cerklje), čebelar Drago Petrine (Cerklje), kmet Miha Remic (Vasca), Dom na Krvavcu (Franc Prudič), Pletiljstvo Ferbežar Albina (Dvorje), fotograf Viktor Uranič (Cerklje), Ostrobrusilstvo Alojz Gašpirc (Vasca), Avtoličarstvo Peter Kuhar (Luže), Krovstvo in vodnoinštalaterstvo Slavko Hočevar (Visoko), Izdelovanje cokel in copat Jože Grošelj (Cerklje), Avto klepar Jože Korošec (Cerklje), kmet Miha Jenko (Praprotna Polica), kmet Franc Bohinc (Cerklje), kmet Jože Koželj (Cerklje), Izdelovanje cokel Majda Fajfar (Spodnji Brnik). Vsem se za sodelovanje še enkrat zahvaljujemo. A. 2. Obrezovanje drevja in predavanja Preddvor, Kranj — Hortikulturno društvo Kranj bo jutri, 19. marca, ob 9. uri organiziralo prikaz obrezovanja sadnega drevja. Obrezovanje bo v Preddvoru, prikazal pa ga bo inž. Marko Babnik. Zbirališče (ob vsakem vremenu) bo pod streho sortirnice sadja. V dvorani številka 14 občinske skupščine v Kranju pa bo v torek, 22. marca, ob 17. uri zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi o obisku slovenskih vrtnarjev na BUGA 87 oziroma potovanju po Nemčiji, Nizozemski in Belgiji in z ogledom otoka Mainau. Predavala bo inž. Anka Bernard. Prodajna razstava A ž Jesenice — Planinsko društvo Jesenice odpira danes ob 18. uri v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah prodajno razstavo slik s planinskimi motivi. Slike so nastale v slikarskih kolonijah na Vršiču, ki jih je organiziralo Planinsko društvo Jesenice. Izkupiček od prodanih slik je namenjen dograditvi Erjavčeve koče na Vršiču. Kot je znano, je jeseniško planinsko društvo lani začelo obnavljati Erjavčevo kočo, letos pa naj bi obnovo končali. Razstava bo odprta do 30. marca vsak dan med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. Na otvoritvi nastopa s krajšim koncertom oktet iz Žirovnice. Z DOPISNIKI SPOROČAJO Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne O dejavnosti Medobčinskega društva civilnih invalidov vojne Kranj za minulo leto nam je poslal prispevek Jože Mrovlje z Jesenic. Po tradicionalnem srečanju in proslavi, ki je bila 6. aprila lani v Škofji Loki, je potem društvo pripravilo v Domu invalidov in borcev v Kranju še eno srečanje in takrat pripravilo v srečelovu 500 lepih dobitkov. Jeseni so potem organizirali izlet po Dolenjski, športniki pa so se redno udeleževali različnih športnih prireditev. Danes so med člani medobčinskega društva tudi republiški prvaki z Gorenjske; in sicer ekipno v kegljanju, ženske pa v streljanju. Uspelo je lani tudi medobčinsko tekmovanje v streljanju, kegljanju, plavanju in namiznem tenisu, ki so ga pripravili v Železnikih. Imeli so še več drugih prireditev, ob koncu leta pa je društvo namenilo denarno pomoč desetim članom za nabavo ozimnice. Za novo leto pa so tudi obiskali 17 starejših in bolnih članov in jih obdarili. Za letos pa napovedujejo, da bo program različnih dejavnosti še bogatejši. Spomenik NOB pred hotelom Ciril Rozman sporoča, da je bila v petek, 11. marca, v Radovljici seja predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na kateri so razpravljali o skrbi in urejanju spomenika NOB pred hotelom Grajski dvor v Radovljici. Na dnevnem redu pa je bila tudi razprava o možnih kandidatih za nosilce funkcij v občini. ureja ANDREJ ŽALAH Stanovanjska gradnja v Drulovki Minerski potresi sejejo preplah in povzročajo škode Drulovka pri Kranju, 17. marca — Dokler je zaradi komunalnega urejanja zemljišča za stanovanjsko gradnjo in tudi za gradbene jame posameznih objektov miniral skale Gradbinec, ni bilo posebnih težav. Odkar pa posamezni graditelji v Stanovanjski zadrugi Kranj pripravljajo zemljišče za gradnjo, je miniranje neurejeno, nevarno in škode, pa tudi nesreče, niso izključene. Zato bo svet krajevne skupnosti takoj posredoval pri republiškem rudarskem inšpektoratu in pri oceni dosedanjih škod. Ukrepal pa bo tudi gradbeni inšpektorat Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Vsako gradbišče, pa naj bo še tako urejeno in dobro organizirano, je neke vrste nadloga za okolico. Če pa ni ne eno, ne drugo, imajo težave že izvajalci, še večje pa okolica oziroma stanovalci. Takšno, slabo urejeno in organizirano, kot kaže, je pa zadnje čase gradbišče stanovanjske gradnje, katerega investitor je Stanovanjska zadruga Kranj v Drulovki. Na tem območju naj bi namreč v prihodnje zraslo 25 stanovanjskih blokov s povprečno po 8 do 9 stanovanji in prek 100 individualnih stanovanjskih hiš. m* ■ dokler Gradbinec je, je kot izvajal« vljal svoja de-. .0 Marjan Bajt Poleg organizacij in služb se je sestanka udeležilo okrog 20 prizadetih krajanov Vse do nedavnega so prebivalci Drulov-ke oziroma stanovalci okrog sedanjega gradbišča z dobršno mero razumevanja prenašali težave, ki so običajne za gradbišča. Razumeli so, da ceste ne morejo biti vedno čiste, da brez ropota ne gre in da je gradbeni material (začasno) pač treba nekam zložiti. Tudi takrat, ko je Gradbinec s svojo minersko ekipo z občasnim miniranjem terena pripravljal zemljišče za vgraditev komunalnih naprav in za gradbene jame za kletne prostore nekaterih objektov, ni bilo posebnih težav. Odkar pa se je v gradnjo na gradbišču vključil še drugi izvajalec, to pa so individualni graditelji v Stanovanjski zadrugi, stanovalci niso priča le velikemu minerskemu neredu, marveč so nenehno izpostavljeni nevarnostim in škodam. Stanovanjska gradnja v Drulovki Prav zato je svet krajevne skupnosti Ore-hek-Drulovka v sredo popoldne povabil na sestanek vse prizadete krajne pa tudi predstavnike nekaterih organizacij in služb. Pogovor je bil strpen, pripravljenost in razumevanje za težave na gradbišču v Drulovki med krajani velika. Škoda pa je, da ne rečemo nerazumljivo in celo neodgovorno, da se sestanka ni udeležil predstavnik Stanovanjske zadruge, saj je ocena nazadnje bila, da je prav zadruga (z graditelji) edini in glavni krivec za sedanje nevzdržne razmere. Predstavnik Domplana je pojasnil, da je bilo po prvotnem načrtu (izpred let) v Drulovki mišljeno stanovanjske naselje s skupno kotlarno. Po spremembi načrta pa je bila takšna kotlarna črtana, zato je pri stanovanjskih objektih zdaj treba zgraditi kleti. Teren pa je za gradnjo izredno težak in miniranja so nujna. Božidar Kos na gradbišču - ^ minersko ekipo-je seveda dela* skladu s predpis predvsem varna pa so se na graj" ču pojavili posajj zni Vaditelji, zad£ ga, kot^ investi^ Gradbinceve P°n ■ be za strokovna m niranje ni sprejel Razlaga je b»*£ 0* predragi. Vendar se zdaj dogaja, na ^ stoječe hiše nenormalno (?) tresejo, dje nikdar ne vedo, kdaj bodo miniran v^. bo to podnevi ali ponoči) in kar je n ^gj. pomembno, škode na objektih je ze P .g Na srečo še ni bilo nesreče, vprašanje p , kako je z okruški skal, ki jih je vedno v kanjonu... . 11*> Prav gotovo takšnega razpleta, "^"^ sedaj sledil, ne bi bilo, če bi se ^^ge. udeležil predstavnik Stanovanjske f80*^-Odsotnost pa so udeleženci sestanka meli kot priznanje za krivdo m ?f i* kar zadeva miniranje. Zato so s*" jj-zahtevali, da gradbeni inšpektor UpJaV v špekcijskih služb za Gorenjsko "^^o okviru svojih pristojnosti, prijavo.P8«^« poslali tudi na republiški rudarski in^jflj-torat. Za vso dosedanjo škodo zaradi f, ranja pa bo krajevna skupnost .f*111^^' lastniki poskrbela za oceno, slednji pa ^ potem, če bo treba, s tožbo uveljavljal1 škodnino. v0ž Enako pa so se dogovorili tudi &e nje težkih kamionov, razkladanja grv -t nega materiala in predvsem glede č}s?v8r cestišč. Vsakega voznika, ki bo ogrožal . nost ali stresal material in ne bo počiš sabo (redno) ceste, bodo prijavili. ,eJl. Kot rečeno, težko bi očitali ude,e ^ cem sestanka oziroma prizadetim ne nost zaradi sedanjih razmer in ^^^kof slabo organiziranega gradbišča. ^se\ffjtf pa za zdaj velja očitek za neurejenost, <* rečemo neodgovornost (drugačne raZ pač ni bilo) Stanovanjski zadrugi- A Žal* 985 CENTER ZA OBVEŠČANJE Plemenito krzno ob zelenjavi Vojvodinca Steva Šordjana je pred osmimi leti posel pripeljal v Kranj, odtlej tod gostuje pretežni del leta. Njegova stojnica na • kranjski tržnici se vidno razlikuje od drugih, vredna je kar nekaj milijard in nekako ne sodi med te oboke. Stevo namreč ponuja izdelke iz krzna, od jopičev, ovratnikov, brezrokavnikov, kučem, do kož na opremo stanovanja. Ko ga vprašam, ali ne bi izdelki iz plemenitega krzna bolj sodili v kako elitno prodajalno ali vrhunski butik, se smeje, češ potem bi bili perzijanerji in jopiči iz lisičjega krzna še dražji. Že zdaj si jih večina težko privošči, naložba v trgovino in stroški v zvezi z njo pa bi jim ceno še dvignili. Sedanje zmerne cene pa omogočajo, da si jopič ali krznen ovratnik privošči tudi kaka delovna ženska, ki bi sicer lahko le sanjala o njem, ne le premožne dame. Strankam, ki jim zaupa, Stevo prodaja tudi na obroke. Še nikoli ni doživel, da bi izdale njegovo zaupanje. Ob koncu sezone, letos v marcu, pa je sklenil prodajati tudi s popustom. Po 20. marcu se namreč vrača v Vojvodino, potreben mu je denar za gradnjo, sicer bi blago, ki mu je ostalo, raje prihranil za prihodnjo sezono, ko bo dražje. Vendar je sklenil izdelke, ki jih je veliko na zalogi, na primer ovratnike in kože, razprodati po mnogo nižjih cenah. Steva vleče v Vojvodino, čeprav se po nekaj letih v Kranju počuti že domačina. Tudi govorica ga le redko izda. Doma bo gradil. Kr-znaril bo skupaj s sinovoma. Lovci so jima že zdaj nanosili »surovin«, da bo dovolj za prihodnjo sezono. Ta se za Šordjane — razen Steva in dveh sinov sta krznarja tudi brata, eden v Kranjski gori in drugi v Murski Soboti — začenja že julija. Tedaj prinese tostran Karavank petične tujce, ki radi sežejo v svoje globoke žepe za nakup plemenitega krzna, zlasti še, ker je za njih tako rekoč zastonj. D. Ž. Tekmovanje plesalcev in izvolitev lepotice Cerklje — Od danes (petek) do nedelje prireja Picerija Kovačnica iz Grada pri Cerkljah v dvorani doma v Cerkljah tekmovanje v disco plesih. Drevi se bo prireditev začela ob 19. uri, jutri pa bo med drugim nastopil tudi ansambel Melos. Predstavila se bo tudi plesna skupina Andreje Makoter. Razen tega bo jutri na programu tudi polfinalno tekmovanje v disco plesih. V nedeljo ob 17. uri bo spet nastopil ansambel Melos, hkrati pa se bo začelo tudi tekmovanje za lepotico plesnega vikenda. Na tekmovanju lahko sodelujejo dekleta iz cele Slovenije, ki se ne ukvarjajo aktivno z manekenstvom. Na programu pa bo tudi finalno tekmovanje v disco plesih. Prireditelj je pripravil lepe nagrade: po dve vstopnici za ogled koncerta Michaela Jacksona in sto tisoč dinarjev, po ena vstopnica za ogled koncerta M. J. in petdeset tisoč dinarjev, vstopnica za ogled koncerta M. J. in še več zanimivih nagrad. Prijave tudi po telefonu (064) 42-249. Praznik Vodovodnega stolpa in zborovanje na Planici Kranj, Žabnica — V krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju z okrog sedem tisoč prebivalci vsako leto 21. mare praznujejo. Ob letošnjem krajevnem prazniku bo v krajevnj skupnosti več športnih tekmovanj, osrednja prireditev pa "° drevi (petek) ob 18. uri v Domu JLA v Kranju. V programu b°' do nastopili učenci in pevski zbor osnovne šole Simona Jenk*j folklorna skupina Kadu krajevne skupnosti Punat iz Krka 1 ansambel Doma JLA. Slavnostna govornica bo predsednic krajevne konference SZDL Jolanda Polanec. Po svečanosti b° tovariško srečanje s plesom. ■ Vsako leto 27. marca pa se prebivalci krajevnih skupno*0 Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica ob skupnem krajevnem praZ niku spomnijo tragičnega dogodka iz Rovta nad Črngrobon^ Tistega 27. marca pred 46 leti se je Selška četa Cankarjeveg bataljona borila z desetkrat močnejšim in veliko bolje opre*0, ljenim sovražnikom. Takrat je padlo 150 partizanov in rn^0 njimi tudi narodni heroj Stane Žagar. Tako kot vsako leto, D° do tudi letos v vseh štirih krajevnih skupnostih različne prn*^ ditve. Praznovanje se bo začelo že jutri, 19. marca, ko bo 0 kegljišču Poden v Škofji Loki tekmovanje v kegljanju. Org* nizator tekmovanja je ŠD Polet Sv. Duh. V ponedeljek, *1-marca, pa bo ob 16. uri v kulturnem domu Ivana Cankarja Duh tekmovanje v namiznem tenisu. Organizator je tudi Polet. fl Poleg drugih prireditev pa bo v soboto, 26. marca, ob *■ uri na Planici tudi tradicionalno množično zborovanje. m * A- PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Lisice brez rogov »Veliko se govori o steklini, ki je po pričakovanju preplavila tudi Gorenjsko. Skopi podatki že laiku povedo, da je to še vedno neozdravljiva bolezen in da je zelo resna. Vendar, kot kaže, se je Lovska zveza stvari lotila na (zanje) zelo enostaven način: z množičnim pomorom mačk in psov. Primeri v Kovorju pri Tržiču, pa v Novakih, Križah, kjer je bila menda lisica ubita kar v pasji koči in so obenem pokončali tudi dva psa in verjetno jih bo še nekaj, nam zgovorno kažejo, da je lisic dovolj. In to lisic brez rogov. Zakaj brez rogov? Če bi se lisičja trofeja lahko primerjala s trofejo jelena, ki je bil uplenjen v Jelendolu (članek Gorenjski glas, 23. februarja 1988, 'Jeleni ne padajo za drobiž') in ki jo je predsednik izvršnega odbora Lovske zveze za Gorenjsko Franc Primožič ocenil kar na 18.000 nemških mark, potem bi, verjemite, lisic ne bilo več. A ker je lisica tatica in jo je treba zalezovati dalj časa, je laže zalezovati jelene m in zbirati njihove rogove jih prodajati tujim turist0 ^ Tako pa lisica (brez r°a^ mirno seje strah in smrt po ^ ših gozdovih in naseljih, In kaj lastniki psov? y $ skrivamo svoje hišne čuv&l6j kleti pred nabitimi 'flinta\ji, zelene bratovščine? Naj lju ki šolajo svoje pse v kin°j ških društvih, od zdaj n0^i utrjujejo vaje in znanje d° j, po hodnikih in sobah. Naj v°oi< niki reševalnih lavinskih P*"3 preizkušajo njihove sposob1^, sti v hladilnikih in zamrzo^ nih skrinjah, na sprehod ^ naj se odpravijo le tistU imajo psa v specialni dv°"^ kletki (mimogrede: ti P51..^ uradno vsako leto cepti proti steklini!). ^ Lovcev, kot kaže, to ne ma. Vendar bo nekaj vS ^ treba narediti; in to predv3 ^ pri lisicah brez rogov, nCJ? pri psih in mačkah. Moj strokovni) predlog je: Pov&"U{ '1 nemško marko' za boj V $ steklini in ostalo vam °°' u 17.999 nemških mark. To pHf še vedno veliko denarja, j ™...?«_janez Tehniški muzej Jesenice , OHRANITI ŽELEZARSKO DEDIŠČINO Jesenice — Potem ko se je okoli Stare Save, začetku jeseniškega železarstva, razrasla nova železarna, je ta zgodovinski spomin postal muzej, do katerega je mogoče priti le z dovolilnico. Povsem razumljiva stvar. Vendar pa pot, po kateri bi se lahko Tehniški muzej bolj Povezal z ostalimi muzejskimi hišami v jeseniški občini, prav tako — vsaj za sedaj — pozna vrsto ovir. Skoda — ko pa gre v bistvu za izredno reprezentativen muzej železarstva, ki mu vsaj v Sloveniji ni enakega. ^nice — Tehnični muzej jeseniške Železarne ima bogato zbirko železarstva. — Foto: L. M. Pravzaprav ne nenavadno, a yendar za naše razmere prav nič $emno, da se jeseniški Tehniki muzej pojavlja v večini kata-J>gov tujih kulturnih institucij. u,oma, to je na Jesenicah, pa ga m najti v telefonskem imeniku, n&nj ne opozarja napis ob cesti, J kar je naj važne je - kar tako Mimogrede, če se komu ravno Jhoče sprehoditi mimo železarne kulturne dediščine, si muze- Do nedavna še uporabna ozkotirna železnica z lokomitivo je danes že zgodovina. •k?6 ne da ogledati. Kajti Tehni-J^uzej je za tovarniško ogra- šel u se ^e v minulih letih zna" r1- ko so se okoli njega razširile farmska poslopja Železarne.. J?jnočje, sicer spomeniško žalnih Fužin na Savi, je kot eic&k otok sredi zdaj opuščenih t^-ZVOdnih 0Drat0V- ki s0 Jih za" «di spremenjene tehnologije iz-JP^Hi. Okoli starih muzejskih °lektov na Fužinah - grašči-.e- kasarne, fužinske cerkve -1 Pravzaprav nastala nova teh-oioska dediščina - za katero Je seveda vprašanje, če jo bo "0goče že kar zdaj vključiti v "fanjevanje zgodovinske tehta Ške zapuščine. Kajti - kar zapuščine. Kajt 3utri zgodovina se v - je S„A2. ezarstvu danes opušča, podobno, kot je zgodovina vse kar spominja na nekdanjo železarsko zapuščino na Stari Savi. *■ O tem, da bi Tehniški muzej, ki je pravzaprav muzej jeseniške Železarne, bolj odprli za javnost oziroma, da bi muzeju spremenili status, so na Jesenicah že nekajkrat razmišljali. Muzej je v bistvu "tovarniški", saj ga je ustanovila Železarna, obenem pa opravlja tudi nekaj muzejskih nalog na ravni občine, za kar dobiva od jeseniške kulturne skupnosti tudi nekaj denarja. Že lani so na Jesenicah pripravili predlog, po katerem bi tudi Tehniški muzej postal občinska muzejska organizacija, obenem pa bi Železarna ohranila soustanovitelj stvo ter s tem tudi določen del pristojnosti oziroma vpliva na delo in programe; žal je predlog za sedaj ostal na mrtvi točki, saj se zaenkrat železarna ne odloča za spremembo ustanovitelj stva in s tem tudi drugačnega statusa Tehniškega muzeja. Vendar pa vprašanje statusa ni edina težava, s katero se ubadajo v Tehniškem muzeju. Muzej sam čeprav je v dokaj repre- zentativni stavbi stare graščine z lepo urejeno zbirko o zgodovini železarstva, kar najbrž dobro poznajo predvsem jeseniški šolarji, pa tudi poslovni partnerji Železarne, ni nekaj, kar se ne spreminja. Zbirke je pač treba nenehno dopolnjevati. Toda, kljub temu da muzej stoji dobesedno v središču včerajšnjega in današnjega železarstva, včasih le s težavo ujame kos tehniške dediščine. Nekaj takega se je pred kratkim zgodilo s Peltono-vo turbino, ki je po več kot osemdesetih letih obratovanja obstala v letu 1985. Turbina ima kolo, ki je z 9,3 metra premera največje turbinsko kolo v Evropi, verjetno pa tudi med največjimi na svetu. Skratka imenitna tehniško kulturna dediščina, ki bi jo kot vpijoče nasprotje sodobne tehnologije lahko postavili kje blizu nove elektrojeklarne. Vendar pa so jo delavci razrezali kot nevredno staro železo. Morda je ta dogodek vplival na to, da bodo poslej železarsko zapuščino, ki postaja zgodovina, drugače cenili. Konec tega meseca ali v začetku aprila bodo namreč svečano pospremili v po- koj ozkotirno parno vleko, nekaj lokomotiv pa zaščitili in postavili na nekaj izbranih mest v železarni. Sicer pa je letošnji program Tehniškega muzeja dokaj obsežen. Razen treh "zunanjih" razstav, poleg dveh razstav iz zbirk starih razglednic je mišljena še razstava paleontološke zbirke, si bo muzej prizadeval ohranjevati tehnološko dediščino, ki je na Stari Savi ravno ne manjka. Že lani so začeli obnavljati plav-ški dimnik iz leta 1796, ki ga načenja zob časa, nekaj pa tudi posledice nestrokovnih obnavljanj iz preteklosti. Fužinska cerkev naj bi v bodočnosti postala stalna galerija za sakralne predmete, med katerimi je nekaj pomembnih in vrednih platen, ki čakajo v muzejskih depojih. Zaščita fužinske kasarne nekdanje stanovanjske stavbe za železarske delavce pa je prav gotovo zalogaj, ki se ga je treba lotevati postopoma, še posebej, ker stavbi še ni določena namembnost. Podobne naloge čakajo muzej tudi glede zaščite ostalih objektov na Stari Savi. L. M. KULTURNI KOLEDAR Pregled pevske ustvarjalnosti ODMEVNA PEVSKA REVIJA kvaprani — Minuli konec tedna se je na dveh koncertnih večerih odvila letošnja Občinska pevska revija v organizaciji ZKO Kranj — kot "btetni pregled in srečanje vseh odraslih pevskih skupin v Kranju. Nastopilo je 17 zborov z več kot 400 pevci obakrat v prepolno zasedeni dvorani. vprft}eraJ znova se zastavlja vSa?SanJe, kaj je tista sila, ki Pevp° - usPesno združuje ^tvaVn P°s'usalce na ten prire-PristlT Zanesljivo je to najprej ^sba m globoka notranja po-v k'0-6*0 ^a ^n^608 sprosti- jo pevec ob poustvaritvi °^ČUf 2 ln 8a zadovolji šele, ko jo Podoživi tudi poslušalec. ^iim $el skupine, ki Jim Je tek smi" fftert rovstva bistveno vodilo, Pev1 zanesljivo P° pravi poti očit ga napredka, kar je bilo gft n° tudi na reviji. Današnje-vSeu0slušalca, ki je pod vplivom ^Ult Soaobnih medijev že precej narr.Urn° osveščen in vzgojen, JjUi et nikakor več ne zadovo-vesernivo PetJa> ki temelji le na p 'Ju do prepevanja. 0 ^notnem mnenju je treba v ?5?ltev šteti med uspešnejše krat I*Jih letih' k čemur je to-d0v; del gotovo prispevala tudi OdJ?: akustika, ki je zagotovo Upu1 .lni psihofizični faktor za Stat 'n d0Dr0 del0Van3e Ie ke8a instrumenta, posebno tev ^.nešolanih pevcih. Priredi-ftiin«t-je DUa v znamenju spo-V^vk n obeležij skladateljev je . na. Fleišmana in Liparja, sled°Se8la svoj namen zlasti pri v^gteni, saj je bilo skupno iz-^db* 8 njegovih pesmi in pri-zivn • Pa ni bilo nobene od-boij^^i v tem smislu zlasti pri &j rJJ in najboljših zborih. Tu-strok ^nJo revijo je spremljala Vr.*9vna komisija v sestavi ki v?1 šak. Fabijan in Gašperšič, kj jnak° leto s koristnimi napot-tvj rwTudi Pogovorom po priredile maga nsmerjati zborovo-j»P° njihovi poti do napredka. UN a Prvem koncertu revije Je PAPrei Zapel MOPZ KUD JOŽE ■ iz Besnice, ki ga vodi Hetiv 1 Jerala- Pokazal je prese-HeJlv napredek, ki pa ga obe- MiJl2avezuje k še bolj poglo-'tenemu „J4„,---------- ?dil strokovnemu delu. SVOBrm je MESANI pz DPD 8aUs pA Stražišče, za katere- rJ°st si že drugo leto pri-3e y a Draguška Vlašič, kar ji °b tem ^nji meri uspelo tudi >VWkaJsnji ^HAvJ nastopu. Iz KUD DO-*Šti?£ Naklo smo prvič slišali u«*tett& PRIJATELJI, ki ga ___K° oblikuje Marko Kav- čič. Izkazal se je s presenetljivo dobro oblikovanim zvokom, zaostajale pa niso tudi ostale glasbene prvine, tako da je napravil prepričljiv umetniški vtis. MOPZ KUD MATIJA VALJA-VEC iz Preddvora - vodi ga Marjanca Rehberger, je bil edini zbor, ki je hotel zadostiti vsem trem programskim sugestijam, kar mu pa predvsem zaradi glasovno tehničnih problemov ni povsem uspelo. Pravilnost in potrebnost strokovnih nasvetov pa je zlasti potrdil nastop mešanega zbora KUD VALENTIN KOKALJ z Visokega, saj je prizadevni zborovodji Mariji Kos uspelo poustvariti tako, kot smo od pevcev iz Visokega že kar nekaj časa pričakovali. Marije Kos pa se je predstavila tudi na drugem koncertu, tokrat z zborom iz TEKSTILINDUSA, s katerim je tudi pokazala napredek, ki pa bi bil z okrepitvijo,, zlasti v sopranu lahko še prodornejši. MOPZ KUD TRIGLAV Duplje že drugo leto uspešno vodi Jože Mohar. Glede na sestavo in glasovne zmožnosti je zbor nastopil še kar solidno. Jože Mohar pa se je ponovno kot umetniški vodja OKTETA SAVA predstavil tudi v soboto. Oktet je nastopil v popolnoma prenovljeni zasedbi, tako da je pred njimi še vsa dolga pot glasbenega in tehničnega usposabljanja. Višek prvega koncerta je bil vsekakor nastop ženskega noneta TOMO ZUPAN, ki deluje pri Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih, že vseskozi pod umetniškim vodstvom Marinke Mihelčič. Nastop nam bo ostal v spominu kot nepozabno doživetje. "Oj le vetrc potegni, meglice razžen', da bom vid-la svoj vrtec, svoj vrtec zelen", so nam med drugim zapele in zares smo namesto njih videli in občutili vse, kar so nam hotele povedati skozi pesem. Obrtniški MOPZ, ki ga že od ustanovitve vodi Janez Foršek, je kljub nevarno znanemu programskemu izboru pesmi, solidno zaključil prvi koncertni večer. Drugi koncert je začel MOPZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV Kranj, ki ga je v zadnjem letu prevzel Edo Ošabnik. Zboru se pozna napredek zlasti pri glasovnem oblikovanju in disciplini podajanja. Presenečenje prireditve je bil tudi nastop Ženski PZ FRANCE PREŠEREN Kranj, ki ga nismo slišali že vrsto let. Jubilej njihovega nekdanjega dirigenta Petra Liparja jih je spodbudil, tako da so s pomočjo Lie Lipar obnovile del programa, pripravljajo pa tudi spominski koncert Liparjevih pesmi v maju. Pokazale so še vedno lepo glasovno svežino, zvočno ubranost in prepričljivo interpretativno moč. Prav tako je presenetil tudi mladi dirigent Damjan Močnik z mešanim OKTETOM MLADIH iz DPD SVOBODA Šenčur. Izredni glasovi zlasti v ženskem delu in smiselno oblikovane interpretacije skladb so zasluženo sprožile navdušeno odobravanje poslušalcev. Da pa smo v Kranju res pridobili novega dirigenta, je Damjan Močnik pokazal tudi z MEŠANIM PZ ISKRA, ki ga je prevzel po odhodu Marka Studena, saj je zbor dokaj zahteven program interpretiral prepričljivo in solidno. V druge koncertnem večeru je nastopil tudi zbor, katerega uspešnost se v zadnjem času strmo dviga. To je Mešani PZ DPD SVOBODA Primskovo, ki ga vodi Nada Kos. Lepo oblikovan in zahteven program so zapeli doživeto in prepričljivo in za celoten umetniški vtis zaslužijo vso pohvalo, predzadnji je nastopil OKTET VI-GRED iz Predoselj, ki ga že deseto leto umetniško oblikuje Nace Gorjanc. Zapeli so v okviru svojih zmožnosti izbran program tako, kot smo jih vajeni. Revijo je zaključil naš najboljši zbor APZ FRANCE PREŠEREN Kranj, s katerim uspešno poustvarja že nekaj let dirigent Tomaž Faganel. Zbor je prepričljivo in zvočno bogato predstavil program, oblikovan že v znamenju priprav na tekmovanja, ki čakalo zbor v tem letu. Miha Plajbes Zapis s koncerta MED POLITIKO IN GLASBO Torkov nastop Janija Kovačiča bi pravzaprav morali ocenjevati na strani, kjer prostor namenjamo notranji politiki, kajti "Jani Kovačič show", kot je bila prireditev naslovljena, je potekala v okviru okroglih miz, ki jih pripravlja kranjska OK ZSMS. Janija smo v Kranju tudi na odru koncertne dvorane Delavskega doma v preteklosti imeli priložnost že nekajkrat poslušati. Šlo je seveda za njegove samostojne in skupinske ali kot jim sam pravi, v avtobusne koncerte. O njegovem mestu v zgodovini in sedanjosti slovenske oziroma jugoslovanske popularne glasbe v tem zapisu ne gre izgubljati besed, stvari so namreč dobro poznane. Zadnji Kovačičev nastop se je glede na namen bistveno razlikoval od njegovih preteklih kranjskih snidenj. V prvem delu je predvsem naredil kratek sprehod skozi svetovno popularno glasbo, v drugem delu pa z njemu lastnim načinom komentiral posamezne aktualne dogodke pri nas, vseskozi pa je besede povezoval z glasbo. Večer je seveda razočaral vse tiste, ki so pričakovali klasičnega Janija, in razveselil obiskovalce, ki so hoteli "vep kot koncert". Tehtnost in na čase ostrost posameznih misli je bila namreč v izrednem sozvočju z osnovno nitjo doslej izpeljanih mladinskih okroglih miz. Kaj reči drugega kot, čimveč podobnih prireditev! Vine Bešter KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja slikar Tone Tomazin arhitekturne krajine. V Mali galeriji Mestne hiše se predstavlja avstrijski slikar Bern t Svetnik. V galeriji Mestne hiše pa razstavljata akad. slikarja Vinko Tušek in Franc Novine. V Gorenjskem muzeju v Tavčarjevi ul. 43 razstavlja akad. slikarska Marjanca Jemec — Božič. V galeriji Kavka razstavljajo zairski impresionisti. V srednji šoli Iskra na Zlatem polju razstavlja slike in skulpture Meri Primožič iz Kranja. V Prešernovem gledališču Kranj bo danes, v petek, ob 19. uri predstava Smoletove Antigone za red petek I. Jutri, v soboto, ob 19. uri bo predstava za red sobota I. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delav-4^JAR ski dom, vhod 6, bo danes, v petek, ob 19. uri projekci-V Ji IM Ja ^d60 filma Angelsko srce, režiserja Alana Parker-jaj ob 21. uri pa vrtijo film Okoli polnoči, režiserja Bertranda Taverniera. Jutri, v soboto, ob 19. uri vrtijo film Velike težave v kitajski četrti, ob 21. uri pa film Pismo Brežnjevu režiserja Chrisa Bernarda. PREDDVOR - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v Domu krajanov v Preddvoru premiera igre s spletom starih običajev, pesmi in plesa Večer pod gorami. Ponovili jo bodi tudi v nedeljo, 20. marca ob 18. uri. JESENICE - V Gledališču Tone Čuf ar bo v nedeljo, 20. marca, ob 10. uri v matinejski predstavi nastopila kranjska lutkovna skupina Gledališča čez cesto z igrico Ele Perocijeve Stara hiša številka tri. V galeriji Kosove graščine je odprta razstava starih razglednic — Jesenice pred prvo svetovno vojno. V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. uri odpirajo prodajno razstavo slik 38 slovenskih slikarjev, ki so svoja dela podarili Planinskemu društvu Jesenice za obnovo Erjavčeve koče. Ob otvoritvi razstave bo pel oktet iz Žirovnice. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. kipar Janez Pirnat. V fotogaleriji Pasaža v radovljiški graščini je na ogled kolekcija fotografij delo članov foto krožka OŠ Karavanških kurirjev NOB s Koroške Bele. ZAPUŽE - V galeriji Sukno razstavlja oljne slike Sejemske tarče akad. slikar Matej' Soklič iz Ljubljane. ŠKOFJA LOKA - Na Loškem odru gostuje danes, v petek, ob 19.30 Mestno gledališče ljubljansko s predstavo A. Gelmana Klopca. V galeriji Ivana Groharja razstavlja plastike akad. kipar Tomaž Kolarič. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja akad. slikar Ferdo May- ' er. KAMNIK — Gledališča skupina Češpljev drevored bo danes, v petek, ob 20. uri ponovila Pomladni kabaretTomaža Boleta v Kinu Dom Kamnik. Jutri, v soboto, ob 20. uri pa nastopajo v Kulturnem domu v Mengšu. V razstavišču Veronika razstavlja akvarele, gvaše in tempere akad. slikar Dušan Lipovec. PESMI IN PRAVLJICE NA RISBAH PETRA JOVANOVIČA Škofja Loka - V ponedeljek, 21. marca, ob 19. uri bodo v galeriji ZKO-knjižnica v Knjižnici Ivana Tavčarja odprli razstavo risb in plastik na temo slovenskih ljudskih pravljic. Ob tej priložnosti bo predstavljena tudi mapa risb na temo slovenskih narodnih pesmi. Pred dvema letoma je Jovanovič izdal bibliofilsko mapo svojih risb na Cankarjeve črtice Podobe iz sanj. Tokrat pa predstavlja mapo desetih risb na temo narodnih pesmi izbranih iz pesniške zbirke Tristo narodnih. Kranj — Plečnikove arkade, ki ločujejo in obenem povezujejo roženvensko cerkev in stopnišče s Plečnikovim vodnjakom na vrhu Vodopivčeve ulice bodo zdaj po dolgih letih vendarle očistili saj in umazanije. Polde Šajn, ki je prevzel naročilo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorenjske je med več postopki izbral najučinkovitejše — suho peskanje s kremenčevim peskom. Le na ta način gre proč dolgoletna naslaga umazanije, zaradi katere je lehnjak in tudi ostali kamen domala črn. Nekaj dni se bo še okoli arkad prašilo, nato pa bodo ostanke prahu odplaknili z izpiranjem. Plečnikov spomenik bo nato deležen še manjših korektur in silikonske zaščite. — L. M. — Foto: F. Per-dan__ GORENJSKO LINHARTOVO SREČANJE 88 Prihodnji četrtek, 24. marca, pa do nedelje, 27. marca, se bodo v Boh. Bistrici in na Boh. Češnjici srečali gledališčniki Gorenjske, ki jih je za letošnje srečanje amaterskih odrov izbral selektor Peter Militarov. Bohinjska Bistrica - Na razpis Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske za letošnje srečanje se je prijavilo trinajst gledaliških skupin s štirinajstimi predstavami iz jeseniške, radovljiške, kranjske, domžalske in kamniške občine. Selektor Peter Militarov si je ogledal v Gledališču Tone Čufar na Jesenicah komedijo Sama in Belle Spewack NAŠI TRIJE ANGELI in Hiengovega IZGUBLJENEGA SINA, satirični kabaret Linhartovega odra iz Radovljice: ALENKA BOLE VRABEC - HISTERIČNI KROKI - K.B.I.Ž.M. 89 ali S.S.Z.D.A.T.L. 87, dramo Iva Leskovca DVA BREGOVA DPD Svoboda Bohinjska Bela, krstno predstavo Iztoka Alidiča GOMBA kranjskega Gledališča čez cesto, Molierovega ZDRAVNIKA PO SILI in Mrožkovo ČAROBNO NOČ KUD Borec Velesovo, Javorškove MANEVRE v izvedbi dramske skupine KUD Matija Valjavec Preddvor, MICKO Ž. IN GE-ORGEA DANDINA Amaterske skupine Prešernovega gledališča. POMLADNI KABARET Tomaža Boleta in Tomaža Habeta in igralci Če-špljevega drevoreda KUD Domžale, KUD Domžale, BOGA Woodyja Allena KUD Franc Terzin in kar tri različne Patrljičeve ŠČUKE PA NI dramske skupine Gasilskega društva Bohinjska Češnjica, KUD Jože Papler Besnica in DPD Svoboda Duplica Kamnik. Na zaključni prireditvi Linhartovega srečanja, ki bo med 24. - 27. marcem v Bohinjski Bistrici in Bohinjski Češnjici, se bodo predstavili MICKA Ž. in GEORGE DANDIN, ČAROBNA NOČ, IZGUBLJENI SIN, MANEVRI, BOG, POMLADNI KABARET, GOMBA in kot gostja predstava SPD Brnca z avstrijske Koroške TOLMUN IN KAMEN Toneta Partljiča. ___tj «,;-A,-_ POEZIJA ALOJZA GRADNIKA Radovljica - Danes, v petek, ob 18. uri bo v Šivčevi hiši literarni večer poezije Alojza Gradnika, ki so ga pripravili člani Gledališča Tone Čufar z Jesenic. Pesmi je izbral Miran Kenda, pesnika pa bo predstavila Alenka Klemene. ~ ureja LEA MENCINGER GLAS 6. STRAN / PODLISTEK, PISMA, OBVESTILA, OGLASI Petek, 18. marca Obiščite prodajalno ALPINA v Kranju, kjer bomo zaradi adaptacije razprodajali smučarske in tekaške čevlje, moške in ženske čevlje, cokle, gumijaste škornje, PVC sandale in natikače, športne in sobne copate po ugodnih (večinoma še lanskih) cenah. Za obisk se priporoča kolektiv Alpina Kranj. Trgovino zapremo 5.4., -zato pohitite.- ttrS alples industrija pohištva Železniki telefon: 064 66-155 OBIŠČITE V MERKURJEVO prodajalno ELEKTROMOTO v Radovljici, Kranjska cesta 2, kjer vam ponujajo na odelku MOTO avtoplašče, platišča, rezervne dele za avtomobile in avtokozmetiko od šamponov, lakov, pasi drugo. Naše sistemsko pohištvo in dopolnilni kosovni program vam je na voljo v vseh salonih s pohištvom in v naši maloprodaji v Železnikih. Obiščite nas lahko vsak dan od 8. - 19. ure in ob sobotah od 8. - 14. ure. V marcu vas vabimo k nakupu, ob katerem vam poleg stalnih ugodnosti nudimo še naslednje: 15% POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU OBROČNO ODPLAČEVANJE NA 6 OBROKOV BREZOBRESTNO PRODAJAMO TUDI KUHINJE PROIZVAJALCEV MAR LES IN BREST PROSTOR ALI SKLADIŠČE Gorenjski glas, 19.2.1988 Zadeva: Odgovor sveta KS Ko-vor na piSmo tov. Dragice Fran-tar V rubriki "PISMA, ODMEVI" v Gorenjskem glasu, dne 19.2.1988 Intenzivne aktivnosti za razvoj telefonije v krajevni skupnosti Kovor, občina Tržič potekajo že več kot osem let. V teh letih je svetu krajevne skupnosti in prizadevnim članom gradbenih odborov uspelo v naseljih, katere KS Kovor obsega, zagotoviti vsega skupaj 86 telefonskih priključkov, v letošnjem letu pa bo telefon zazvonil še v 40 gospodinjstvih v naši KS. Glede na to, da so finančne obveznosti poravnane, je skladno s spiskom naročnikov, telefonski priključek namenjen tudi tov. Dragici Frantar, Kovor 72. V pismu tov. Frantarjeve v Gorenjskem glasu, 19.2.1988, je na račun sveta KS Kovor ter posredno Podjetja za PTT promet Kranj precej krivičnih očitkov in podtikanj, zato razvoj telefonije v KS Kovor razčlenjujemo nekoliko širše: — po večkrat izraženih pobudah, pripravah ter usklajevanju tehničnih rešitev je bilo strokovno utemeljeno, da se območje KS Kovor, razen naselja Loka, veže na KATC Križe. V juniju 1982 je bila med Podjetjem za PTT promet Kranj in KS Kovor sklenjena osnovna pogodba o gradnji telefonske mreže v naseljih Kovor, Zvirče, Hudo ter del Loke, ki pa je zajela le gradnjo (dela + oprema) za osnovno tj. primarno mrežo brez razvodne-ga, tj. sekundarnega omrežja. Navedena pogodba z aneksom je še vedno v realizaciji, ker predvideva 126 telefonskih naročnikov, vendar ob pogoju, da bo večina le — teh vključenih na tt mrežo po zgraditvi nove KATC v Križah. Ta centrala bo vključena v promet letos, torej bodo tudi pogodbene obveznosti letos do konca izpolnjene. Poudariti je treba, da je bila gradnja primarnega voda Križe — Kovor— Zvirče—Hudo in del Loke izredno zahtevna investicija, tako finančno kot tehnično, ter da smo jo uspeli uresničiti le ob razumevanju vseh 126 potencialnih telefonskih naročnikov, ki so sovlagali v gradnjo kljub temu, da osnova (telefonska centrala) sploh še ni bila v gradnji. V prvi fazi je bilo možno od 126 soinvestitorjev vključiti le 27 priključkov, kolikor je bilo možnosti v stan KATC Križe. — v tesnem sodelovanju med Podjetjem za PTT promet Kranj in KS Kovor smo v obdobju 1983- 1987 uspeli za območje KS Kovor zagotoviti še 59 dodatnih telefonskih priključkov, ki so bili zgrajeni postopno. Veliko razumevanja in truda pri teh priključitvah je pokazalo prav vodstvo podjetja za PTT Kranj. Stroški sekundarnega razvoda pa so posamezne naročnike bremenili glede na dejanske cene. Uspelo nam je, da v letu 1988 ostaja le še 40 nerealiziranih priključkov od kvote 126 iz leta 1982, poleg tega pa nam je zaKS Kovor z novo KATC Križe na voljo še dodatnih 86 številk. — Trenutno na območju Ko-vorja, Zvirč, Hudega in del Loke poteka intenzivna gradnja raz-vodnega omrežja. Zaradi racionalnosti rešujemo sočasno zgraditev potrebnega razvoda (kar znese kar precej kilometrov kablov, drogov itd.!) za preostalih 40 naročnikov iz osnovne pogodbe ter za nove naročnike, za katere so priključki razpoložljivi v okviru skupne akcije krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Senično in Kovor (za skupno 379 priključkov). Glede na fazo gradnje, finančno situacijo in program izvajalca del je zanesljivo, da bo v KS Kovor letos 126 novih telefonov. — glede na ostre očitke tov. Frantarjeve o vplačanem denarju v letu 1982 in valorizaciji teh sredstev: pristojni občinski upravni organ je v oktobru 1987 izdelal valorizacijo lastnih prispevkov za gradnjo telefonskega omrežja na območju občine Tržič, kjer so akcije potekale preko krajevnih skupnosti. Iz tega revalorizacijskega izračuna je razvidno, da so pogodbeniki v KS Kovor (kot npr. tov. Dragica Frantar) po cenah oktober 1987 vplačali 501.758.- din za gradnjo primarnega kabla (valoriziranih 21.500.— za kable in dela plus dodatnih 7.558.— din za fizična dela, vplačano 1982 oz. 1983). Ker je tudi v občinski resoluciji določeno, da naj bo finančna obremenitev krajanov, udeleženih v krajevnih investicijah enakega pomena, čimbolj enaka, smo v svetu KS Kovor pri izračunu dolžnega zneska preostalih 40 naročnikov za gradnjo sekundarnega omrežja izhajali iz obveznosti, kakršne imajo ostali naročniki (ki so vplačali v začetku leta po 374.000.- din, kar je oktobra pomenilo 564.000.— din, zraven pa še 80.000.— avgusta istega leta). Osnovna orientacija za določitev finančne obveznosti so bili stroški v KS Bistrica iz leta 1979, ki so posameznika obremenili za 685.966.— din po cenah oktober 1987. Sklep sveta KS Kovor je bil, da v januarju 1988 naročniki iz pogodbe 1982 vplačajo še po 200.000.— din, kar pomeni, da bo dokončna valorizirana cena priključka po cenah oktober 1987 vsega 700.000.- din. Ker je v sredstvih javnega obveščanja precej novic o tem, kolikšne cene plačujejo za telefonski priključek drugod, smo prepričani, da smo v KS Kovor, razvoj telefonije zagotovili za relativno sprejemljivo ceno. V svetu KS Kovor smo zadovoljni, da se je pred osmimi leti pričeta akcija razvoja telefonije uspela razviti in zagotoviti krajanom vsako leto več telefonskih priključkov. Če bi v KS Kovor čakali na normalen razvoj telefonije, tj., da bi do omrežja prišli samo z družbenimi sredstvi, potem vsaj še desetletja po Kovorju, Zvirčah, Hudem in Loki ne bi bilo speljanih telefonskih kablov in ne bi zvončkljali telefoni. Ce smo v svetu KS Kovor, glede na pismo tov. Frantar, dolžni dajati tak obširen odgovor, ker očitno sprotne informacije na zborih krajanov, v Radiu Tržič itd., niso bile dovolj, pa izkoriščamo še za oris odnosa krajanov do gradnje telefonske mreže. Kljub temu, da je telefon dobrina za vse in naj bi vsakdo pos-vojih močeh prispeval k temu, da čimprej in čim ceneje zgradimo celotno omrežje, se v praksi dogaja, da posamezniki onemogočajo gradnjo, zahtevajo druge trase kablov (kar pomeni krepke podražitve gradnje!), 9ro£^%; odškodninskimi zahtevki (, prav gre zračni kabel zgolj ^ njihovo posestjo in ni J^rL^ poškodb) in nasploh akcijo čno otežujejo. S tem želimo opozoriti nO. kako težavnega dela sta se 1° svet KS v prejšnji in sedanji stavi, vključno z gradbenim1 ^ težav bori, ter da so ravno spori" povzročili precej krajevni samoupravi. Kljub temu, da telefonski tf[ ključek naročnika v KS K° J ne glede na to, kdaj mu je . zgrajen, stane več kot dve rvjfl prečni mesečni plači, pa °lv stroški še bistveno višji, c.g vseh fazah razvoja telefon*] v naši KS ne bi bili deležni $ , družbene pomoči. Poleg sre<* * tržiškega združenega delo* r^f, čnih sredstev občine in M0*}, cijskih sredstev naše KS, n? ^ iselej priskočila na pom°c.Mi zavarovalna skupnost ^Lfi To še posebej velja za P^.Af ke v razvoju kovorske telef0 ^ ko smo bili še "bela lisa" " ški telefonski mreži. . ^ Tov. Frantarjeva, veseli0 4 vašega obiska v prosto^'1 ^ Kovor, kjer vam bomo raz91 •,' vse dokumente kot dokaz n ^ trditev v tem odgovoru tex^ argument poštenega in V ^ devnega dela, ki pa žal my jani nima zadostnega posW Predsednik sveta KS Ivan Jan STRDENOVI 14 Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi, ki opisuje življenje partizanske družine iz Selške doline na začetku druge svetovne vojne. Knjiga bo izšla v založbi Partizanske knjige v Ljubljani. Objavili bomo nekaj odlomkov. A tudi nekatere starejše, zgarane ljudi so premaknile Gornikove besede o pravičnosti. Zgrabile tako, da so marsikateremu v oči prišle solze. Njegove besede so v prenekaterem golcarju, bajtarju ali kajžarju in njihovim ženam vsaj za nekaj časa vzbudile hrepeneče želje po lepšem življenju, kakršnega so tolkli doslej. Gornik je govoril tudi o strankarstvu! O tem, kako so politiki umetno delili ljudi na klerikalce, sokole, liberalce, komuniste, socialiste in še druge stranke, samo da delovni ljudje ne bi bili enotni. Da ne bi spregledali njihove igre. "Zdaj bo konec s strankarskim zastrupljeva-njem in hujskanjem! Odtlej bo pomembno samo dvoje: ali z borečim se ljudstvom za svobodo in pravico, ali z okupatorjem proti njemu! Težko je zamišljati, da imamo tudi take izvržke, a jih je nekaj. Poslej bo pomemben le delovni človek, ki se upira in bori za narodni obstoj! Uprli pa se nismo samo okupatorju, temveč tudi tistim domačim gospodom, ki so nas s kraljem vred izdali in raje odšli v tujino ali pa se vdinjali okupatorju!" Tudi Rafku in prijateljem niso ušle tihe solze starejših, ki jih dotlej še nikoli niso videli jokati. Najvznemirljivejša je bila misel na svobodo, ki naj bi prišla morda že spomladi! To bi bilo najlepše od vsega, je kopalo po notranjosti navzočih. uredništvo tel. 21860 Prelepo je, aa bi bilo mogoče upati že zdaj! Pa vendar? Fantje bi še in še poslušali tako Gornika, kot Španca in lepe, vznemirljive pesmi! Starejši sicer nikakor niso mogli verjeti, da bo pomladi že svoboda, kajti okupatorjeva moč je bila velikanska. Zato pa so mlajšim besede o svobodi, ki da bo prišla s pomladjo, najbolj ostale v ušesih, predvsem takim, kot so bili Peter, Rudi, Ciril in Rafko. Med prelivanjem navdušenja, zaskrbljenosti in ugibanja, kako bo z vsem tem, kar je opisoval in obljubljal Gornik, se je spet oglasil partizanski zborček, ki so mu spet vsi tiho prisluhnili. Razložili so jim, da so te pesmi prepevali že na Jesenicah, v Kranju in v Tržiču, kjer so od bogatašev zahtevali večje pravice za delavce in kmete. "Zdaj je nujno tudi okrepljeno sodelovanje delavcev in kmetov. Nič ne bomo uspeli drug brez drugega!" je še razlagal Gornik. Ljudje so se razhajali šele pozno zvečer, čeravno je bilo potem po hišah slišati zaskrbljena razpredanja. Nič čudnega! Nacisti so ubijali in požigali že za malenkost. Peter, Rudi in Rafko pa so se še dolgo pomenkovali. Potem ko je Rafko povedal, da so Nemci tepli tudi njega, je rekel: "Rudi, zdaj te razumem, zakaj si tako prenešal udarce! Tedaj , ko si mi pravil o njih in pokazal rane, nisem bil prepričan, če bi jaz to vzdržal brez priznanj. A takrat tega nisem upal pokazati." Zadnji bi odšli iz dvorane, a Milan in Gornik sta opazila Rafka! Poklicala sta ga! In sledilo je natanko tisto, česar se je Rafko bal najbolj: nobenemu ni bilo prav, da je zapustil dom in prišel v bataljon! "Kaj ne razumeš, da zdaj ne moreš po svoje!" mu je potem, ko so se sicer veselo pozdravili, očital brat Milan. "Saj je lepo, da si tako vnet. Še lepše pa bi bilo, Gornik pa je dodal: če bi bili taki starejši fantje, ki se nikakor ne morejo odtrgati od doma. A ti boš več koristil doma! Poleg tega vaša hiša ne sme biti kompromitirana!" Kaj pa spet pomeni ta beseda, je mimogrede obšlo Rafka, a mu je Gornik kmalu to pojasnil. "Saj veš, kaj je pri vas!" Pogovorili so se, na koncu je Gornik odločil: "Zjutraj se boš vrnil domov. A previdno. Skrbel boš za zveze in obveščanje, ki bo zdaj z vsakim dnem važnejše! In še marsikaj bo potrebno storiti!" Niso mu bile všeč take besede, a "ukaz je ukaz", mu je zjutraj rekel Milan. Prav on je v štabu odgovarjal za obveščanje, kar pa seveda ni razglašal.. 'Tu imaš pošto za kranjsko javko, tu pa pištolo! Karabinko moraš prepustiti nam!" Povedal mu je, kam naj gre, kako naj se obnaša, kakšna so gesla. To se mu je še bolj upiralo, a moral se je prilagoditi. Rafko je spet vzel pot pod noge. Razočaran nad enodnevnim partizanstvom, užaljen, ker je moral pustiti puško! Vendar bogatejši za tisto, kar je slišal in videl na mitingu. Tega pa je bilo veliko! Domači so ga sicer pogrešili in se jim je čudno zdelo, vendar so se zadovoljili že s tem, da se je vrnil. Toda Rafko jim o vzrokih odsotnosti tokrat ni povedal. "Zakaj bi jih težil. Že tako imajo preveč skrbi. Posebno mama," si je dopovedoval potem, ko sta si z mamo pogledala globoko v oči. Hudo pa ga je skrbelo, ker je blizu Smrekovca srečal Viktorja, ki se mu je posmehnil, kot bi hotel reči: "Vem, kje si bil." Spet proti Kranju in nazaj Že drugi dan je Rafko s pošto šel na javko v Kranj. Najprej v predmestje pod Šmarjetno goro. Blizu tod je skril smuči in naprej šel peš. Ni pa se vračal pištol 1 prazen. Na javki je dobil dve bombi i*J i, na vrh pa še pismo za Gornika. Vsf .v skril blizu poti, nato pa se je prek mostu odP še v mesto. Druga javka je bila v znani lekarni, je samo čudil, kako temeljito je speljana org cija OF. Lekarnar mu je potem, ko sta izmenjala napolnil nahrbtnik z obvezili in zdravili. Vr«1 sta zložila zavojčke cigaret, ki so odigravala no vlogo: maskirno, za vsak primer, in tolažb partizane — kadilce! Ker je hodil povsem brezbrižno, ga niti fl* ^ stu čez Savo ni nihče ustavljal. Lepo je p°z stražarja in vse je bilo v redu. . £ Pod Šmarjetno goro je dvignil še smuči to orožje, zato se je dalje pomikal mnogo V,J neje. Zdaj ga ni smel ustaviti ali celo pregib j nihče! Tudi, če bi naletel na Nemce, se ne b° vil. Njih še celo ne! Usmeril se je kar povprek in sneg je P™ šumel pod smučmi. ■ Ni še mogel dalje proti domu. V g°st Jjl Žabnico je imel še eno javko. Poleg tega je j, lačen in žejen. Ob vseh naporih že ves dan žil prav ničesar, v lekarni pa tudi ni mogel f8* sa- "Kakor bo, pač bo! Tja moram! Se bom & J tal, če bo kaj nepredvidenega! Sicer pa mc * ničar pozna." se je tolažil. ,;i; Nahrbtnik, ki je bil zaradi izrednega to^ J lo velik, je spustil z ramen v kot za vrati. *\< ni je bilo le pet, šest gostov, ki so žulili vsaK p merico. Zato mu je gostilničar lahko km3• j stregel s čajem in klobaso. Vse to mu je V J tako, da je pod kruh na krožnik zložil neke" je. Sporočila za Gornika! t Ko se je okrepčal in med brisanjem u^jl papirje neopazno spravil v žep, je Rafko v* koč: f "Tako, kar dobro sem se podprl in hval*' se 01 TV SPORED PETEK 10.00 10.40 18. marca 17.20 17.35 17.50 18.15 18.45 18.53 19.00 19.01 19.13 19.18 19.22 19.30 19.55 19.59 20.14 20.22 21.20 21.25 22.15 22.30 00.30 Dokumentarec meseca: Jukrlošter I. Bergman: Fannv in . Alexander, ponovitev 2. dela švedske nadaljevanke Video strani V znamenju dvojčkov, 3. del Grizli Adams, 7. del ameriške nanizanke 20 ton na dan, dokumentarna oddaja TV Novi Sad Risanka Video strani Vreme Obzornik TVokno Zrno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Propagandna oddaja H. Dietl-P. Siiskind: Kir Royal, 1. del nemške nadaljevanke Propagandna oddaja Zmagoslavje zahodne civilizacije, 8. oddaja TV dnevnik Kronika s srečanja gledališč Alpe-Jadran Tema, sovjetski film Video strani —- Oddajniki H. TV mreže: S'1S 77 dnevnik '•« Otroška oddaja "»•00 Znanstveni razgovori, 1ft izobraževalna oddaja Risanka 8-00 Domači ansambel m •> Braneta Klavžarja Sf« TV dnevnik ^•00 Iz koncertnih dvoran. Koncert simfoničnega j« orkestra SF, prenos **00 Nevesta na oglas, ameriški film TV Zagreb I. program: Poročila Otroška oddaja TV v šoli:Zakaj, zakaj. Živimo z glasbo, Angleščina, TV gledališče Poročila TV v šoli: Razlaga antičnih Poetik, Risanka, Knjiga, Risanka, Mi in živali Poročila TV v šoli: Angleščina, TV gledališče Dober dan Kronika reke Otroška oddaja Znanstveni razgovori, izobraževalna oddaja Risanka številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Lovec, serijski film Kvizkoteka TV dnevnik Kulturni magazin BIS-nočni program, Magnum, serijski film Poročila '0.35 '2.30 15.00 n.oo 17.10 7.30 18.00 18.30 8.40 9.00 9.10 L930 20.00 S-55 22.00 23.50 01.35 SOBOTA 19. marca 8.25 8.40 8.55 9.25 Video strani Radovedni Taček Koza Pamet je boljša kot žamet: Koristen lesk, 11. oddaja V znamenju dvojčkov, Ponovitev 3 dela ZBIS: Srečni metulj, 3. oddaja Legende sveta. 2. oddaja TVSa rajevo Cvrano de Bergerac, 4 del 9.50 Periskop 10.50 Studio je vaš: Moja živalca in jaz, 1. del 11.35 Naša pesem, 15. oddaja 12.05 Aktualno, ponovitev 14.25 Jubilejna teveteka, ponovitev 8. oddaje 15.55 Video strani 11.30 Video strani 11.45 Kronika s srečanja gledališč Alpe-Jadran, ponovitev 17.05 Blodnjak orientacijskega tekača, češkoslovaški film 18.25 Da ne bi bolelo: Kronični bronhitis 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TVoko 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 Tv dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, 21. del avstralske nadaljevanke 21.20 Večer z Josipo Lisac, oddaja TV Zagreb 22.15 TV dnevnik 22.30 Rdeči baron, ameriški film 00.05 Video strani Oddajniki II. TV mreže 14.25 Kako biti skupaj 14.55 Zaročenka za Davida, kubanski film 11.25 Kapelski kresovi, TV nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Zamejci v Cankarjevem domu, prenos 22.10 Košarka-Cibona : CZ, posnetek 23.50 Športna sobota TV Zagreb I. program: 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.30 BIS-ponovitev nočnega programa 14.55 DPv nogometu-Rad : Priština 11.45 Poročila 11.50 TV koledar 17.00 Kritična točka 17.45 Narodna glasba 18.15 Švenk, dokumentarna oddaja Novi Sad 19.00 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.15 Bolje življenje, humoristična serija 21 00 Madame z Beverly Hillsad, ameriški film 22.35 TV dnevnik 22.50 Nočni program 00 50 Poročila NEDELJA 20. marca 9 10 9.20 10.15 10.15 11.30 12.00 12.30 15.50 11.05 Video strani Živ žav Grizli Adams, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke Vrnitev v Paradiž, ponovitev 21 dela avstralske nadaljevanke Domači ansambli: Ansambel Vita Muženiča Ljudje in zemlja Video strani Video strani Kako zelena je bila moja dolina, 5. del ameriške 18.15 Slovenci v zamejstvu 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV dnevnik 19.11 TVokno 19.18 Zrno °erož«t°!°mne vožnje, malo najstniške ljubezni, pasti akrii.L ,a.stnikov stez, to je osnovna značilnost ami celjskega filma Peklenska steza BMX. ameriškega veijL m civilna patrulja, prav tako ameriški, je prenesen na Polici mestne u,ice' ki 80 "dom" vseh vrst kriminalcev. Ko 'e n 18 ne.more n'č več, stopi na prizorišče civilna patrulja, ki nanarf tavl'a P° rODU podivjanim bandam, ki pustošijo in kri n m° nedo|zne meščane. V oboroženih obračunih teče •Padajožrtve na obeh straneh. Thom°m8s Fox 'e P°klicni telesni stražar. Bogataš John Susar8VrT,U ponud' zajetno nagrado, če poišče nečakinjo rirn.Lj je bojda izginila nekje v Evropi. Punco najde v •moriliT lclu^u kot prostitutko boljše vrste. V glavni vlog FfRrt v**??8 filma Dvojna ugrabitev nastopa igralec - atl 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Bogdan Pop Čorčev: Trsi via Skopje, nadaljevanka TV Skopje 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Zdravo 22.35 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in igrani film 19.30 TV dnevnik 20.00 Čas negotovosti, poljudnoznanstveni film 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Mali koncert 21.20 Športni pregled _TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 V vrtincu stoletja, izobraževalna oddaja 13.30 Potopisna reportaža 14.00 Srce, italijanski film 14.55 Dokumentarni mozaik 16.50 Drevo raste v Brooklvnu, ameriški film 18.55 Čarovnik iz Oza, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Trst via Skopje, 4. del nadaljevanke TV Skopje 21.00 Ciklus oskarjevcev: Gospa Miniver, ameriški film 22.30 TV dnevnik 22.50 Vedno z vami 00.50 Poročila PONEDELJEK 21. marec 10.00 Naš utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Prijatelji Eddija Covla, ameriški film 11.55 Video strani, mozaik ponovitev 17.10 Naš utrip 17.25 Zrcalo tedna 17.40 Radovedni Taček: Vrata 17.55 Legende sveta: Marko, 3. oddaja TV Sarajevo 18.20 Boj za obstanek: Kdo je bil prej 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.bb Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 A. Cullen: Intimni stik, angleška nadaljevanka 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Aktualno 21.45 TV dnevnik 22.00 Kronika srečanja gledališč Alpe - Jadran 22.20 Video strani Oddajniki II TV mreže TOREK 22. marca 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 17.45 Otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Leto varstva okolja _TV Zagreb I. program: \ 8.25 Poročila 8.30 Pozabljene bajke, otroška oddaja 8.45 Najlepše antične pripovedke, otroška oddaja 9.00 TV v šoli: Tednik, Kaj bi bilo, če bi bilo. Risanka, Književnost, Risanka, Angleščina 12.30 Poročila 16.00 Dober dan, šport 17.10 Kronika Bjelovara in Varaždina 17.30 Pozabljene bajke, otroška oddaja 17.45 Najlepše antične pripovedke, otroška oddaja 18.00 Nekaj več, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Brešan: Trideset konjev, TV drama 21.10 Znanost in mi 21.55 TV dnevnik 22.15 Vedno z vami 00.15 Poročila 10.00 TV mozaik: Šolska TV: Kemija: Sublimacija in ekstrakcija Fizika: Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Nevvtonova dinamika 11.00 Tuji jeziki: Angleščina 34. lekcija 11.25 Video strani 11.40 Mozaik-šolska TV, ponovitev 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 12. oddaja 17.45 Tedenski zabavnik, oddaja TV sarajevo 18.45 Risnaka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 M. Ijas: Rokoborec, finska drama 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.15 TV dnevnik 22.30 Video godba 23.15 Video strani _Oddajniki II TV mreže: 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 20.45 20.55 22.30 TV dnevnik Otroška oddaja Tuji jeziki: Angleščina, 34. lekcija Risanka Številke in črke, kviz Glasbena parada Radenci 88: Big band RTV Ljubljana TV dnevnik Po sledovih Slovencev v Svetu: Dežela neskončnih možnosti L, 3. oddaja dokumentarne serije Žrebanje lota Poročila Zabavni torek Oddaja,iz kuiture SREDA 23. marca 9.45 Propagandna oddaja 9.50 Saalbach: Svetovni pokal v alpskem smučanju smuk (ž), prenos 10.40 M. Ijas: Rokoborec, finska drama 12.05 Osmi dan, oddaja o kulturi 15.35 Video strani 15.50 Propagandna oddaja 15.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju-smuk (ž), posnetek iz Saalbacha 11.25 Mozaik: Osmi dan, ponovitev 17.05 Tuji jeziki: Angleščina, 34. lekcija 17.30 ZBIS: Srečni metulj, 4. del 17.45 Cyrano de Bergerac, 5. del mladinske predstave 18.15 Pokaži mi kako: Vse, česar niste vedeli, pa niste smeli vprašati, 1. oddaja TV Beograd 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Film tedna: Ciklus filmov Petra VVeira: Gallipoli, avstrijski film 21.55 J. S Bach: Brandenburški koncert, št. 3. G-duru 22.10 Propagandna oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Legende sveta, otroška oddaja 18.00 Ljudje pripovedujejo, izobraževalna oddaja 18.30 Video godba 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer 21.30 Poročila 21.35 Budimpešta: SP v umetnostnem drsanju-športni pari prosto, posnetek 22.30 Umetniški večer: Shakespeare: Othello ČETRTEK _24. marca 8.50 Propagandna oddaja 8.55 Saalbach: Svetovni pokal v alpskem smučanju-veleslalom (ž), prenos 1. teka 9.45 Rdeči baron, ameriški film 11.20 Propagandna oddaja 11.25 Saalbach: Svetovni pokal v alpskem smučanju-veleslalom (ž), prenos 2. teka 12.00 Šolska TV: Glasbena vzgoja-zapisi za mlade: Matija Tome, Kulturna dediščina: Dubrovnik 13.00 Risanka 13.20 Propagandna oddaja 13.25 Saalbach: Svetovni pokal v alpskem smučanju-supervelesla-lom (m), prenos 15.20 Video strani 15.35 Propagandna oddaja 15.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju-veleslalom (ž) in superveleslalom (m), posnetek iz Saalbacha 11.40 Šolska TV, ponovitev 17.40 Studio je vaš, 2. oddaja 18.15 Makedonske ljudske pesmi: Zborovske skladbe na besedila Koča Racina 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Tednik 21.07 Propagandna oddaja 21.12 I. Bergman: Fanny in Alexander, 3. del švedske nadaljevanke 22.10 TV dnevnik 22.25 Jubilejna teveteka 23.50 Video strani Oddajniki II. TV mreže: 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 22.30 22.35 23.05 TV dnevnik Druga izmena, otroška oddaja TV Skopje Poklicno usmerjanje, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke, kviz Alpe Jadran TV dnevnik Kronika telesa in Odraščanje, kratka filma Tel Aviv: Košarka Maccabi : Partizan, prenos Šanson Rogaška Poročila Knjige in misli Budimpešta: SP v umetnostnem drsanju plesni pari »»'Hiamson atlet RADIO PETEK, 18. marca: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Mladina poje — 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za... — 11.05 G. Bizet: Carmen - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 13.20 Osmrtni ce, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Govorimo angleško - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Minute z ansamblom Štirje kovači — 18.15 Gremo v kino - 19.00 Radijski dnevnik - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Mladi mostovi - 20 30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program SOBOTA, 19. marca: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Pionirski tednik — 9.35 Danes smo izbrali — 1005 Sobotna matineja — 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Kulturna panorama - 15.10 —15.35 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.30 S knjižnega trga — 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči -23.05 Literarni nokturno -00.05.5 - 5.00 Nočni program -glasba NEDELJA. 20. marca:_ Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program — glasba - 8.07 Radijska igra -9.05 Še pomnite, tovariši? -10.05 Nedeljska matineja - 11.00 —17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.20 Za naše kmetovalce — 15.30 Poročila — 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Poje Slovenski oktet - 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 21. marca: TOREK, 22. marca: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka — 8.40 Izberite pesmico — 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza — 11.05 Izbrali smo — 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Ponedeljkov križem-kraž - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.25 Zvočni signali - 19.25 Ob-vestrla in zabavna glasba — 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev - 21.05 Zaplešite z nami -22.30-24.00 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program -glasba Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Aktualni problemi marksizma -12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Iz naših krajev — 14.05 Znanje za jutri - 14.35- 15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Mozaik lahke glasbe -00.05 — 4.30 Nočni program — glasba SREDA, 23. marca: Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba — 8.30 Instrumenti se vrstijo — 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba — 14.05 Mehurčki -14.45—15.25 Popoldanski mozaik — 15.30 Dogodki in odmevi — 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 Iz oper slovenskih skladateljev - 22.25 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 24. marca: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za — 12.10 Pojemo in godemo — 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Za mlade radovedneže - 14.45-15.25 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba — 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer -22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni večer -00.05 - 4.30 Nočni program -glasba um KRANJ CENTER 18. marca: amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 16., 18. in 20. uri, nem. erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUT-ZENBACHER ob 22. uri 19. marca: amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 16, 18. in 20. uri, nem. erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 22. uri 20. marca: amer. ris. film LARIFARI ZAJČEK ob 10. uri, amer akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 15., 17. in 19. uri, nem. erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 21. uri 21. marca: amer akcij, film CIVILNA PATRULJA ob 16. in 18. uri, Nastopajo: DON JU-AN, JAKA ŠRAUFCIGER in DU-DEK ob 20 uri 22. marca: amer. akcij, film CIVILNA PATRULJA ob 16., 18. in 20. uri 23. marca: amer. akcij film CIVILNA PATRULJA ob 16., 18. in 20 uri 24. marca: prem amer akcij filma DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 16. uri, slov. polit, drama HUDODELCI ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 18. marca: amer. superspekt. CONAN II. ob 16., 18. in 20. uri 19. marca: amer. pust. film ZLATI FANT ob 16. in 20. uri, amer. izrael. komed. VSE V ROK SLUŽBE ob 18. uri 20. marca: amer. fant. srhlj. TERMINATOR ob 14. in 18. uri, amer. izrael. kom. VSE V ROK SLUŽBE ob 16. uri, prem. amer. ital. krim. filma DVOJNA UGRABITEV ob 20. uri 21. marca: amer. ital. krim. film DVOJNA UGRABITEV ob 16., 18. in 20. uri 22. marca: amer. ital. krim. film DVOJNA UGRABITEV ob 16., 18. in 20. uri 23. marca: hongkon. barv. karate film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 16., 18. in 20. uri 24. marca: amer. barv. krim. film MURPHYJEV ZAKON ob 16. 18. in 20. uri _ŽELEZAR_ 18. marca: ang. pust. akcij, film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 15.30. in 17.45. uri, prem. amer. ital. krim. filma DVOJNA UGRABITEV ob 20. uri 19. marca: angl. pust. akcij, film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 15.30. in 17.45. uri, prem. amer. akcij, filma CIVILNA PATRULJA ob 20 uri 20. marca: hongkon barv. karate film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 16. uri, angl. pust. akcij, film JAMES BOND 007 -DIH SMRTI ob 17.45. in 20. uri 21. marca: prem. amer. akcij, filma DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 16., 18. in 20. uri 22. marca: amer. akcij, film DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 16., 18. in 20. uri 23. marca: amer. akcij, film DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 16. in 18. uri, slov. polit, drama HUDODELCI ob 20. uri 24. marca: angl barv. thrill. SANJAVI MORILEC ob 16., 18. in 20. uri _DOM KAMNIK_" 18. marca kinopredstava odpadel 19. marca: amer superspekt. CONAN I. ob 16. uri, amer. pust. srhlj. PIRAMIDA STRAHU ob 18. in 20. uri, prem. angl. thrill. SANJAVI MORILEC ob 22. uri 20. marca: amer. ris film LARIFARI ZAJČEK ob 15. uri, amer. pust. srhlj PIRAMIDA STRAHU ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma PEKLENSKA STEZA BMX ob 21 uri 21. marca: slov. polit, drama HUDODELCI ob 18. in 20. uri 22. marca: amer. barv. film MOJA LEPA ŠOFERKA ob 18. in 20. uri 23. marca kinopredstava odpadel 24. marca: angl. pust. akcij, film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 17.45. in 20. uri _TRŽIČ_ 18. marca: amer. akcij, film OBRAČUN OB 3.15 ob 18. uri, prem. amer. akcij, filma DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 20. uri 19. marec: amer. akcij, film DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 16. in 18. uri, amer. komed. HOT DOG ob 20. uri, prem. amer. akcij, filma PEKLENSKA STEZA BMX ob 22. uri 20. marca: amer. akcij, film DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma CIVILNA PATRULJA ob 21. uri21. marca: angl. thrill. SANJAVI MORILEC bo 18. in 20. uri 22. marec: amer. fant srhlj. TERMINATOR ob 18. uri, slov. polit, drama HUDODELCI ob 20. uri 23. marca, kinopredstava odpade! 24. marca: amer. barv. film MOJA LEPA ŽOFERKA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 18. marca: amer. akcij, film PEKLENSKA STEZA BMX ob 17. in 19. uri 22. marca: angl. pust. akcij, film JAMES BOND 007 -DIH SMRTI ob 17. in 19.15. uri i _KOMENDA_ 18. marca: amer. film MOJA LE PA ŠOFERKA ob 19. uri 19. marca: amer. krim. film MURPHY-JEV ZAKON ob 19. uri _LAZE__ 18. marca: amer. pust. srhlj. PIRAMIDA STRAHU ob 19. uri ČEŠNJICA 18. marca: | amer. krim. film MURPHYJEy ZAKON ob 20. uri MEDVODE 18. marca:, a|mer. psih. thrill. STRIPTEASE SMRTI ob 19. uri 19. marca: a'mer. film MOJA LEPA ŠOFERKA ob 18. in 20. uri 20. marca: amer. superspekt. CONAN II. ob 17. in 19. uri DUPLICA 19. marca: amer. ital. krim. film DVOJNA UGRABITEV ob 20. uri 20. marca: amer. pust. film ZLATI FANT ob 18. in 20. uri 23. mar- ca: angl. pust. akcij, film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 17.45. in 20. uri 24. marca: amer. barv. akcij, film PEKLENSKA STEZA BMX ob 20. uri _DOVJE_ 20. marca: amer. akcij, film obračun ob 3.15 ob 20. uri 21. marca: angl. pust. akcij, film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 19. uri _CERKLJE_ 19. marca: amer. akcij, film OBRAČUN OB 3.15. ob 18. uri, amer. barv. srhlj. PSYCHO III. ob 20. uri _ŠKOFJA LOKA_ 18. marca: amer. drama UPOR V VOJNI AKADEMIJI ob 18. in 20. uri 19. marca: fran. ris. film ASTERIX PROTI CEZARJU ob 10. uri, hongkon. akcij, film MAFIJA PROTI NINJI ob 18. in 20. uri 20. marca: fran. film ASTE-RIX PROTI CEZARJU ob 16. uri, hongkon. film MAFIJA PROTI NINJI ob 18. in 20. uri 22. marca: ital. groz. PHENOMENA ob 20. uri 23. marca: ital. groz. PHENOMENA ob 18. in 20. uri 24. marca: amer. erot. film STRIPTISE-TE ob 20. uri ŽELEZNIKI 18. marca: hongkon. film MAFIJA PROTI NINJI ob 18. in 20. uri 19. marca: amer. drama UPOR V VOJNI AKADEMIJI ob 20. uri 20. marca: amer. komed. FERRI-SOV NORI DAN ob 18. in 20. uri 23. marca: amer. avant. film KA-LIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 20. uri v POUANE 18. marca: amer. komed. FERRI-SOV NORI DAN ob 19. uri 20. marca: amer. avanturist, film KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 17. uri 22. marca: slov. film MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK ob 19. uri 24. marca: slov. film MOJA ATA, SOCIALISTIČNI KULAK ob 20. _RADOVLJICA_ 18. marca: amer. barv. krim. film SMRTONOSNI LASER ob 20. uri 19. marca: amer. barv. krim. film SMRTONOSNI LASER ob 18. uri, amer. barv. film BOUNTY ob 20. uri 20. marca: amer. barv. film BOUNTY ob 18. uri, amer. barv. film STRIPTIS SMRTI ob 20. uri 21. marca: amer. barv. film BAUNTI ob 20. uri 22. marca: amer. barv. film STRIPTEASE SMRTI ob 20. uri 23. marca: amer. barv film STRIPTEASE SMRTI ob 20. uri 24. marca: amer. barv. vvest. film VOJNA STEZA ob 20. uri _BLED_ 18. marca: jap. nem. barv. film ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 20. uri 19. marca: amer. barv. krim. film POLNOČNI MORILEC ob 18. uri, amer. barv. akcij, film HOLKROFTOVA POGODBA ob 20. uri 20. marca: jug. barv. ris. film ČUDEŽNI GOZD ob 16. uri, amer. barv. akcij, film HOLKROFTOVA POGODBA ob 18. uri, jap. - nem. barv. film ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 20. uri 21. marca: amer. barv. krim. film SMRTONOSNI LASER ob 20. uri 22. marca: amer. barv. film BO UNTY ob 20. uri 23. marca: amer. barv. krim. film SMRTONOSNI LASER ob 20. uri 24. marca: amer. barv. film STRIPTEASE SMRTI ob 20. uri BOHINJ-BOH. BISTRICA 19. marca: jap. barv. nem. film ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 20. uri 20. marca: amer. barv. krim. film POLNOČNI MORILEC uredništvo tel. 21860 '^MSSgaJgESnGLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI. Petek, 18. marca 1 GLASOVA INTERVJU Jože Kuhelj Pokojninski - zrcalna slika delitvenega sistema Da bi se prebili skozi skrivnostne labirinte pokojninskega sistema, bi potrebovali kaj več kot nekaj časopisnih stolpcev. Vendar ljudje vse sistemske tančine niti ne zanimajo, natanko pa hočejo vedeti, kdaj naj se upokojijo, da bo njihova pokojnina najznosnejša, kako se jim bo povečevala, kakšna pogoje morajo pravzaprav izpolniti, preden jim je dano užiti pokoj... Najvažneje pa je, ali gre obstoječemu pokojninskemu sistemu zaupati, ali je dovolj trden, da se lahko zanesejo na njegove temeljne določbe in da ga ne bo ob prvi priložnosti zamajala že najrahlejša sapica dnevnopolitičnega pragmatizma. Čas, ko se pokojninskemu sistemu spet obetajo spremembe, je priložnost za besedo. Tokrat smo jo rekli z Jože-tom Kuhljem, svetovalcem direktorja strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, ki je tudi avtor pred časom izdane knjižice "Kdaj in kako v pokoj", nekakšnega "turističnega vodiča" po neznani pokojninski deželi. Pokojninski sistem naj bi bil trden, zanesljiv in varen, videti pa je, da je naš vse prej kot to. Spreminjamo ga, kot se nam zdi. Kako ga ocenjujete kot poznavalec? "Nedvomno bi moral biti ta sistem trden, vsaj temeljne pravice naj bi držale dlje časa, tako kot je to v sosednjih državah. Nekatere temeljne določbe, denimo tiste, ki se dotikajo pogojev za pridobitev pravic do starostne, invalidske in družinske pokojnine, tudi pri nas veljajo že dve desetletji, z vsemi pa ni tako. Vendar je iluzorno pričakovati, da bo ob dinamiki siceršnjih družbenih sprememb to področje ostalo nedotaknjeno, saj se mora tudi prilagajati spremenjenim razmeram." V pokojninskem zakonu je kopica neskladij, ki jih upokojenci krepko občutijo na svoji koži. "Pokojninski sistem se navezuje na večji, delitveni sistem in vse pomanjkljivosti zadnjega se zrcalijo v prvem. Ko so snovali pokojninski sistem, so ga s predpostavko, da bi bil čimbolj odvisen od delitvenega. Seveda tedaj niso pričakov-li, da bi bil čimbolj odvisen od delitvenega. Seveda tedaj niso pričakovali, da bo utrpel takšne deformacije, kot jih je. Neskladja so pri delitvi dohodka, prihaja do razlik med plačami delavcev istih poklicev, enakih delovnih mest, izobrazbe,... Tudi upokojence zadene enaka usoda, le da je vse skupaj še občutnejše, ker ima pač tudi pokojninski sistem svoje zakonitosti. Višina pokojnine ni odvisna le od OD, temveč tudi od dopolnjene delovne dobe, vse to pa se odraža na višini pokojnine. So pa tudi tu "varovalke", kot je na primer odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove, kadar bi bila pokojnina, odmerjena od OD pod dogovorjeno ravnijo, ki ne zagotavlja materialne in socialne varnosti." DVOREZNOST DOBRONAMERNIH DOLOČB_ Kako se izogniti nedosledn stim? "Popolnoma se jim ne da. Za ilustracijo primer: za osnovo pokojnine se jemlje OD iz kateregakoli zaporednega desetletja, ki daje zavarovancu najugodnejšo pokojninsko osnovo. Toda celo tako dobronamerni določbi lahko sledijo negativne posledice. Denimo, da so dobri dohodki tega ugodnega desetletja rezultat konjuk-turnega, monopolnega položaja delovne organizacije. Dobre plače, dobra osnova za izračun pokojnine, kasneje dobra pokojnina. Nato pa gre z delovno organizacijo navzdol. Zavarovanec, ki gre v pokoj z izračunano pokojnino za najugodnejše desetletje, pa ima lahko v tem primeru višjo pokojnino, kot je plača zaposlenega." Na takšne in drugačne zanke opozarjate tudi v brošuri Kdaj in kako v pokoj? "Od nekdaj je veljalo, da moraš imeti pri odhodu v pokoj tudi kanec sreče. Ne priznam, da je odhod v pokoj loterija, temveč odvisen od spleta več okoliščin, na primer OD, gospodarskih gibanj... OD so do nedavna preračunavali na predzadnje leto obdobja, ki je služilo kot podlaga za izračun pokojninske osnove. Posledica tega je, da je bila pokojnina v določenem obdobju nižja. Na pokojnino je nehvaležno vplival porast OD vseh zaposlenih v Sloveniji: dokazano je namreč, da čim večji je porast OD v posameznem letu pri takšnem izračunavanju pokojninske osnove, tem manj ugodno je bilo to za višino pokojnine. Odkar pa je obveljal nov zakon (1983), je to postalo problematično. Prej so se pokojnine izračunavale na predzadnje leto desetletnega obdobja in človek je imel možnost izbirati med leti, ko je bil dosežen različen porast. Za večino upokojencev se je izkazalo kot najbolj ugodno tisto obdobje, ko so OD najmanj rasli. Zdaj veljavni zakon pa je vpeljal preračun pokojnin na predzadnje leto dela in novi upokojenci so, zahvaljujoč inflaciji in neugodnim gospodarskim tokovom, v primerjavi s starimi potegnili kratko. Razlike so velike. Te učinke blažimo na podlagi druge določbe zveznega zakona — o usklajevanju pokojnin, uveljavljenih v različnih razdobjih. V družbeni dogovor smo v zvezi s tem vnesli določilo o izrednem povečevanju pokojnin, kar se je izkazalo kot dobro. Izhod pa je v drugačnem načinu preračunavanja pokojnin, in sicer na zadnje leto dela. Izvajanje tega določila je zvezni zakon preložil na boljše čase. Pri nas pa postopoma že prehajamo na ta način." PASTI IN ZANKE Upokojevanje torej ni stvar sreče, temveč razmisleka. Kaj v knjižici še priporočate? "Tudi drobnarije, kakršna je na primer ugodnejša upokojitev v prvi polovici koledarskega leta, se izkažejo kot pomembne. Sicer pa v knjižici opozarjam tudi na spremembe, ki jih pogojuje nov način izračunavanja pokojninske osnove. S postopnim prehodom nanj je zakonodajalec stvari sila zapletel. Ljudje bi radi spremembo, zlasti če je za njih ugodnejša, tako rekoč čez noč. To pa ne gre, kajti strokovne službe so poleg treh obremenjene še z naraščajočimi novi- mi upokojitvami, uvajanjem novih pravic (od vključevanja nadur v pokojninsko osnovo do uveljavljanja tako imenovanih italijanskih pokojnin) — tako rekoč potrojenim delom ob istem številu strokovnih delavcev in še s plačami "na ledu ". Vrniva se k začetku. Zaupanje v pokojninski sistem je lansko jesen močno omajala po hitrem postopku sprejeta sprememba zveznega pokojninskega zakona, ki je še za preostale upokojence uvedla izplačevanje pokojnin za nazaj. Vemo, kaj so s tem izgubili upokojenci, toda kdo je s tem kaj pridobil? "Pokojninska skupnost s tem ni skoraj nič pridobila, saj se je z zamikom izplačil spremenilo le obračunsko obdobje. Skupnosti prvega v mesecu ni bilo treba poskrbeti za sredstva, s čimer si je okrepila likvidnost. Med upokojenci pa je tedaj vladalo prepričanje, da jih je zakonodajalec pripravil ob eno pokojnino. Vendar to ne drži, še vedno v letu dni dobijo vseh dvanajst. Drugo pa je kajpak način, kako so sprejeli odločitev o tako pomembnih stvareh, kot so temeljne pravice, izhajajoče iz minulega dela." V POKOJ STAREJŠI Pred vrati so nove zamisli o posegih v zvezni pokojninski zakon, dvig starostne meje kot pogoja za pridobitev pravic ih pokojinskega zavarovanja. S kakšnimi argumenti in kakšna usoda se jim piše? "Življenjska doba ljudi se je v zadnjih desetletjih podaljšala, odkar veljajo temeljne določbe dvajset let starega zakona, ki ureja pogoje za pridobitev pravice do pokojnine. Od tod misel, da bi starostno mejo za odhod v pokoj dvignili za 3 leta. Gre pa tudi za nadaljnje gmotne možnosti pokojninskega zavarovanja, ki se jim bo morala "poraba" na tem področju tako ali drugače prilagoditi. Delež družbenega proizvoda potrebnega za pokojnine, se povečuje, pa ne le zato, ker narašča število upokojencev, zaradi česar se razmerje med aktivnim in upokojenim prebivalstvom spreminja v prid slednjim. Temveč tudi zato, ker se je v krizi zmanjšal družbeni proizvod. Misel o dvigu starostne meje kot pogoja za upokojitev je sicer v navzkrižju z nekaterimi drugimi idejami, pa tudi že uveljavljenimi zakonskimi določili, če za primer vzamemo le pobudo o skrajševanju delovne dobe. Pri tem pa gre spet za poseg v temeljne pravice, torej v tisti del sistema, ki bi moral biti stabilen, zaupanja vreden in varen. Preden se bo o tem odločalo, bo treba stvar temeljito strokovno in politično pretehtati, da se ne bi ponovila izkušnja lanske jeseni. Že zdaj pa se vidi, da ima pobuda med ljudmi nesluten odmev. Večina ji odločno nasprotuje. Ta učinek čutimo tudi v strokovni službi skupnosti, kjer so se zadnji čas. zahtevki za upokojitev močno povečali. Mnogi, ki so tik pred pokojem, so pač pohiteli, da jih morebitni zakon ne bi prehitel." D. Z. Žlebir *&** POPULARNI NA GORENJSKEM Tomaž Žontar Pomaranča in Gu-gu * sto komercialna, Sveti duh, 15. marca — Tomaž Žontar je kljub štiriindvajsetim le tom že dolgo popularen. Pri šestnajstih je začel igrati pri Pomaran- volji tudi glasbene^ či, ansamblu, ki mu še danes radi prisluhnemo. Kasneje je nastopal všeč mnogim poslušal ^ še pri drugih ansamblih, igral tudi sam, leto dni pa je že član enega Knn»n Mna ste s< najpopularnejših slovenskih ansamblov, Gu-gu, ki je minuli konec tedna nastopil tudi na prireditvi za izbor pesmi Evrovizije. Glasba, igranje v ansamblih, te spremljajo že vrsto let. Kako pa se spominjaš začetkov? »Pri Pomaranči sem začel igrati s šestnajstimi leti, prej pa sem hodil v nižjo glasbeno šolo. Lahko celo rečem, da se mi je kar malo zamerila, saj mi je šola naredila skoraj več škode kot koristi. Veliko pa sem se naučil pri igranju v ansamblih. Vedno sem igral z glasbeniki, ki so znali več od mene, zato sem se moral potruditi še toliko bolj. Seveda pa je bilo to dobro, saj sem se vedno kaj naučil, pri vsakem ansamblu kaj novega. Vendar pa je res omembe vredno le igranje pri Pomaranči in pa sedaj pri Gu-gu.« Član Gu-gu-ja še nisi dolgo, kako si se jim pridružil? »Moram reči, da sedaj le zamenjujem klaviaturista, ki je na služenju vojaškega roka, in bo z ansamblom le še do konca maja. Je pa pri ansamblu zelo dobro delati, saj vsi vedo, kaj hočejo, kakšno glasbo hočejo igrati. Vedo, da v glasbi ni filozofije in Gu-gu poznajo svoj cilj. To pa ni, da bi bili najboljši v Sloveniji, pač pa, da so vedno nekje blizu vrha. V njihovi družbi se počutim fino tudi zato, ker iz vsake stvari, vsake pesmi, znajo narediti štos. Igramo glasbo, ki ni či- Konec tedna stei di na izboru za letofagPJ Evrovizije, ki bo nasledW sec v Dublinu? A{u »Sprva smo kot »kancj za ta izbor predlagali s popularno Moja Lulu, ve ljubljanski studio ni sprej to smo sprejeli ponudbo s»| RTV in nastopili skupaj*. Odžaklijevsko ter se uvrs tretje mesto. Mislim, daj naša pesem bila boljša©" so zastopale RTV LjuMj«J Z družino, ženo D"*!0 j letnim sinom Kristjano* pri Svetem duhu. K8*^ imaš načrte? m »Ko bom maja pre" igranjem pri Gu-gu, videoteko v Ljubljani. , pa bom ostal tudi Prl J Imam že nekaj novih r vendar še ne vem, kakohi odločil. Če si nekje na vrjj glasbene scene, se profesionalni glasbenik 1 gače je tudi težko, saj Je j nastopov, veliko sem tu0v.| ma, posebno čez v'l^e^ pa ima vsako delo dobr • strani, tudi delo gla^b|^ Foto • F- SVET BREZ BLEŠĆ+C Živeti od pokojnine Kadar se upokojenci oglašajo v pisarni svoje socialne delavke, običajno pridejo s tremi papirji: izpiskom od pokojnine za tisti mesec in položnicama za stroške bivanja in elektriko. V brezupni stiski sprašujejo, kako naj s tem živijo, odgovora na njihovo retorično vprašanje pa nihče ne ve. K ubožni pokojnini sociala lahko primakne le kako denarno pomoč, vendar tudi ta kaj prida ne okrepi proračuna. Lahko pomagajo pokriti stanarino, vendar glavnina stroškov bivanja še vedno ostane zaradi astronomskega računa za ogrevanje. Kakšne položnice za elektriko pa prihajajo te dni, tudi vemo. Tisti z nepreskrbljenimi otroki so še na slabšem, čeprav dobijo zanje nekaj otroškega dodatka. Ta pa komaj zadošča za žepnino in vozno karto do šole. Tudi Marija sodi med tiste, kiji zneski na treh papirjih nikakor ne gredo skupaj. De- cembra je bila njena pokojnina nekaj nad dvanajst starih milijonov, domala tolikšen pa je bil tudi znesek, napisan na pložnici, s katero mora poravnavati stroške bivanja v eno-inpolsobnem stanovanju. Od tega je že odštet znesek blizu treh starih milijonov, kolikor znaša subvencija stanarine. Za svoji deklici, obe še osnov-nošolki, dobi nekaj otroškega dodatka, nekdanji mož pa zanju plačuje tudi okoli petih milijonov preživnine. To pa je tudi ves denar, ki pride v hišo za življenje tričlanske družine. Kako lahko s tem živijo? Mariji ponos ne da, da bi jadi-kovala nad revščino, čeprav se temu res ne da reči drugače. Kot da se je vse zgrnilo nanje nekaj let nazaj, ko je Marija, še sorazmerno mlada po 20 letih delovne dobe morala invalidsko v pokoj. Plača proizvodne delavke je bila slaba, takšna je tudi pokojnina. Že prej so skromno živeli, zdaj pa so primorani še bolj- ^?^P seca težkega srca 0"n trgovino. Marija si u* pritrgovati od ust, saj * jočima hčerkama tezk° vse, kar je za njune sos , kaj samo po sebi urr\rSai pa naj gre za obisk a , ali pa nakup modnega n nika iz jeansa. Dekle" ^ tistih let, ko ju je tezk° ^\ stano oblačiti v P° J oblačila, ki so jih odst°K dodarni premožnejši v..^| sreča, da jim v naiteJoi nutkih priskoči na P° rijina družina. Kadar revščina ta, si ljudje pomagaj0 J čne načine: hitijo za a ^ zaslužkom, obdeluje]0 J prihranijo pri nak^r^ hrane, nekateri se iz0Aafif di plačilu položnic M v more nič od tega: za V dovolj zdrava, za dra9 > betonske džungle n nosti, za tretje je Pre.VM vesti. Le varčuje la$ii SVI odreka in zateguje kaj let, dokler hčeri ^ \ do svojega kruha. ^ ^ * IZ ZGODOVINEbtb _1*1 NOB Metod - sinonim odpora in junaštva (13) Zadnjič omenjeni Metod, za katerega so Nemci — gestapo z zasliševanjem Ivana Urbanca in še nekaterih, da je bil Duhovna glava,« ki je prišel iz Ljubljane, je bil zelo iskan in končno 10. marca 1942 tudi aretiran. Tega večera je izdajalec pripeljal gestapovskega šefa z Jesenic Druschkeja v Tr-boje v hišo, kjer je Metod prenočeval. Zgrabili so ga dobesedno med spanjem. Tako je v roke gestapa padel Metod — za gestapovce vedno še Janez Habe. Dejansko je bil to Tone Dolinšek — z ilegalnim imenom Metod, česar pa gestapovci tudi z najhujšimi mučilnimi sredstvi niso in niso mogli izvleči iz njega, ki je bil res partijska glava: sekretar Pokrajinskega komiteja KP za Gorenjsko. Novembra 1941 je bil iz CK KPS iz Ljubljane poslan na Gorenjsko. Bil je preizkušen, z besedami in dejanji vztrajen revolucionar, ki so ga mučili že po jugoslovanskih ječah. Metod je bil dragocen »plen« in gestapo je iz njega hotel izvleči veliko podatkov. Metod bi jih tudi res lahko dal, ker je veliko vedel, toda tudi najhujša mučenja ga niso zlomila. Postopoma so gestapovci v begunjski kaznilnici sicer zvedeli kaj in kdo je, a Druschke je bil prepričan, da bo tudi Metod »spregovoril«. V celici je bil vedno v težkih okovih na rokah in nogah, čeprav tudi sicer ni bilo možnosti za pobeg, na kar je kljub hudim okoliščinam Metod mislil vseskozi. Ko so ga vodili k zasliševanjem, je še hodil, potem pa so ga mučili tudi po več ur tako, da so nazadnje razbitega, okrvavljenega, včasih tudi nezavestnega, prinesli ali privlekli v odeji in ga spet okovanega vrgli v celico, v bunker. Kljub vsemu gestapovci od Metoda niso zvede- i li niti za njegovo pravo ime, kaj da bi J1 nI vedal kaj drugega. Metodova odporno5 V nezlomljivost in junaštvo so kmalu zfl'mI begunjskih zaporih in hodniki. Sozap°r A petaje govorili o Metodu in njegovem J pred podivjanimi gestapovci. Na vsak0 »v^ je bilo največ to, da jim je spet in spet PV mo to, da je Metod — in konec. GestaP°^r neli, zapokom pa je postajal simbol ju" I nosa in odpora! ,e'A In ime Metod je preskočilo tudi deb* ^ zidove — ter tudi med prebivalstvom ^ i težkih dneh (spomladi 1942), ki so bili »y skem za NOG najhujši, podvigalo boj11* duh. , Gestapo je nazadnje poskusil z di Metoda so obsodili na smrt. Dne 31 -; jt'f so jih 30 odpeljali v Drago, med nji^'J] povečini njegovi znanci in sodelavci tudi Metod. Pred njimi so streljali o0.Z¥f in tri. Metoda so hranili do zadnjega- ' J ral priti pod strel, ga je namesto strelo . lo vprašanje, naj vendar pove pravo i^j v) »Če že zaradi drugega ne, vsaj zar ■ bomo lahko napisali, koga smo ustre'' ' tal gestapovec. ^,1' A kljub bolečinam ob mrtvih tovar^ tudi zdaj ni klonil! Tak je bil sekretar 1 j|> šek-Metod, ki je potem moral trpet1 ^ snu, v taborišču smrti. In ostal je ŽiVi ^ tvi star 35 let. Živi še danes, sicer na r% ne prizadet, a živi. Živa legenda odp° štva! ^ Prihodnjič: Zadnji boj Žagarja in sob© Petek, 18. marca 1988 V////^ i/M'" 9. STRAN ■''•■roj)^^H3@IEMIJIS EMIL MILAN PINTAR Slovenci so že davno pogmntali, da je pamet boljša kot žamet Za današnji čas je značilno hitro spreminjanje tehnološke strukture sveta. Medtem ko je sredi Prejšnjega stoletja tehnološki val oziroma tehnološka generala trajala petdeset in več let, *o soljudje tisto, česar so se nabili v mladosti, potem delali vse ^ljenje, traja danes tehnološki yal povprečno deset let, v nekaterih panogah, na primer v mi-J^oelektroniki, samo pet do šest *L Na drugi strani pa se človekov delovni ciklus podaljšuje. se vrnemo v prejšnje stoletje, ^emo, da so bili ljudje po dvajsetih letih dela izčrpani; danes «aja delovni ciklus trideset do štirideset let. ^ed tema dvema elementoma v vseh družbah nastaja temeljno Nasprotje, ki ga bolj ali manj Uspešno zglajujejo z izobraževala. A čeprav izobraževanje tra-J.a že osemnajst, dvajset let (da dobimo dobrega zdravnika, inže-JJula, ekonomista) znanje zadoš-Ca le za en tehnološki val. Pome-Wi da bo moral človek v življemu zamenjati tri, štiri, nekateri '"di pet tehnoloških ciklusov, to- tudi več poklicev. ^° pa seveda terja drugačno razmerje med delovnim ciklusom ^ izobraževanjem. Spreminjala smo se v Sloveniji lotili tako, ,a smo odprli vrsto šol, v kateri* so ljudje lahko poceni prišli ?° višješolske ali visokošolske izobrazbe. Celo več, uvedli smo tl- z delovnimi izkušnjami pridane izobrazbe. Tako imamo ^aj v Sloveniji prek 40.000 ljudi 2 visokošolsko izobrazbo, samo Približno 55 odstotkov jo je pridobilo po redni in kvalitetni poti. frcalna slika je pri višješolski teobrazbi. Vprašam, ali bi bili Pripravljeni zaupati zdravniku z U'plomo iz večerne šole? Izobraževanje moramo priznati *°t najpotrebnejše delo, česar nismo. Pri nas so v zadnjih desetih letih najbolj obremenje-*U srednješolci, za njimi študen-»• ki študirajo, in to za najmanj ?° odstotkov bolj obremenjeni ?°t povprečni slovenski delavec. *n vendar njihovega statusa ne Poznamo kot delovnega! Jugoslavija je nastajala kot izra-2lto politična država. Partija je razumela logiko hitrega odmira- VALENTIN PIVK nja tehnologije in znanja, vendar se je problema lotila reševati s političnimi stališči, normami, namesto da bi spoznanja spremenila v ekonomski sistem. Ekonomski sistem so gradili zunaj tega konteksta. Ekonomija nam tako danes dopoveduje, da se ne splača izobraževati, kajti razlike v plačah med visoko in nizko izobraženimi delavci so premajhne, da se ne splača zelo prizadevati pri delu, kajti tudi razlike med tistimi, ki dobro delajo in tistimi, ki malo ali nič, so nebistvene, da se ne splača varčevati, graditi hišo, kajti priden in varčen plačuje davek, tisti, ki vse sproti poje, pa dobi družbeno stanovanje in za nameček mu družba plačuje še velik kos stanarine. Kdor se ne trudi za izobrazbo, za delo, za stanovanje, je pravzaprav socialno ogrožen, je socialni revež; njemu podjetje da sto milijonov dinarjev, tehnološkemu geniju približno pet milijonov. Bistvo socializma ni, da podpira socialne reveže, ampak da vsakomur omogoči, da se izobražuje, dela, študira. Za rastočo konkurenco na ekonomskem področju se moramo usposobiti, povečati količino znanja. Delo in kapital namreč nista več poglavitna nosilca razvoja. Dominantno postaja znanje. Kosovo, na primer, je v zadnjih desetih letih investiralo enajstkrat več na zaposlenega kot Slovenija, pa vendar je Slovenija še povečala svojo prednost v razvoju. Slovenci so že davno pogruntali, da je pamet boljša kot žamet. Bistveno več kot 50 odstotkov vrednosti produktivnosti izhaja iz znanja, niti 50 iz dela in kapitala. Čaka nas torej temeljni preobrat. Časa imamo približno petdeset let. Znanje, ki smo ga povzdignili deklarativno, moramo povzdigniti tudi v praksi. To bomo uspeli predvsem v treh smereh. Prvič. Ukiniti moramo monopol na delovno mesto. Niti en slovenski delavec ni od 1972. do 1983. leta izgubil tožbo proti podjetju, ker bi bil slab delavec. Nihče nas ne more tako slabo plačati, kot lahko slabo delamo. Zato se uveljavlja filozofija, da se ne splača bolje delati. Delo je postalo politična, ne ekonomska kategorija. Dokler tega konflikta ne bomo rešili, izhoda iz krize ne bomo našli. Ni pa mogoče spremeniti zaposlitvene zakonodaje in ukiniti monopola na delovno mesto, če hkrati oziroma prej ne ukinemo monopola na politične funkcije. Drugič. Švedski delavec, na primer, namenja okrog 20 odstotkov prostega časa za izobraževanje, da obvlada svoje delo. Mi hočemo potisniti celotno izobraževanje v delovni čas, ga plačati pa še kljub temu se nočemo izobraževati. Pri nas je razlika med tehnološko zmogljivostjo in načinom uporabe tehnologije vedno večja. Lahko pripeljemo najdražje, najsodobnejše stroje, uporabljamo pa jih uro do dve na dan. Zato se ne iztrošijo, ne amortizirajo, zato jih ne vržemo ven, zato imamo vse več starih strojev. Podaljšujemo življenje zastareli tehnologiji. Slovenija ima v povprečju tako dobro tehnologijo kot srednja Italija ali srednja Avstrija, imamo pa bistveno slabšo organizacijo dela in tehnološko znanje. Izločiti bi morali ljudi, ki ne obvladajo tehnološkega procesa. Družba, ki tega noče, hoče revščino. Dežele OECD, ki imajo največjo stopnjo razvoja na svetu, imajo 12-odstotno nezaposlenost, znotraj tega pa le dva odstotka »težje zaposljivih«, medtem ko so drugi v fazi prekvalifikacije, čakajo na drugo delo. Tretjič. Menili smo, da je treba filozofijo gospodarjenja nasloniti predvsem na delovne kolektive. Ti pa so reagirali tako, da so zaprli meje, izključili konkurenco, ustavili monopole. Če hočemo vpeljati ekonomske kategorije in razbiti monopole, moramo odpreti meje evropskemu gospodarstvu, sami pa delati le tisto, kar bomo lahko s konkurenčnimi evropskimi cenami prodah\_ (Iz neavtorizirane razprave Emila Milana Pintarja, podpredsednika slovenskega komiteja za znanost, na seminarju škofjeloških komunistov, 26. februarja 1988. Pripravila: Helena Jelov čan Urednikova beseda V današnji številki Odprtih strani se lotevamo izobraževanja; našega šolskega sistema in stalnih reform, odnosa učitelj učenec in učnih programov. Za sogovornika smo izbrali ravnatelja kranjske srednje naravoslovne, matematične in računalniške usmeritve (gimnazije) prof. Valentina Pivka, prof. Rada Jana, sodelavca marksističnega centra pri CK ZKS in nekdanjega pedagoga ter ravnatelja predreformira-ne gimnazije v Škofji Loki ter novinarko ljubljanskega Dela Alenko Puharjevo, ki se je analitično lotila šolskih programov oziroma učbenikov. Naslednja številka Odprtih strani bo izšla 1. aprila. V njej bomo predvidoma objavili zapis z Glasovega kulturnega večera, na katerem se bosta v petek, 25. marca, v hotelu Creina pogovarjala slovenska razumnika Viktor Žakelj in dr. Matjaž Kmecl. Druga tema bo govorila o etiki javne besede — poročali bomo s tribune v Cankarjevem domu, ki jo pripravlja društvo slovenskih novinarjev. Veseli bomo tudi odmevov na današnjo številko ali vaših razmišljanj o aktualnih dogodkih v družbi. Leopoldina Bogataj RADO JAN Ž nasiljem ni mogoče vzgojiti svobodnega človeka_ ALENKA PUHAR Neznosna puhlost šolanja Elitizem znanja da, socialni pa ne Hiše sedanjosti so le šotori. q>. Potujoča samo karavana, t9tPa" našimi poti prižgana W morgana — (O. Župančič) ^^nJ» dan pred informativnim zah"* na obeh slovenskih univer-pre.sta se najavila na šoli dva teu^.^vnika neke ljubljanske vila iCne f?kultete- da bi predsta-niih tr*°šolcem način študija na J "Oveni nH,l,.IL->. u,-„l,„imi. tor tol 0vnjak mače ■uvem oddelku strokovne ter rovske potrebe tovrstnih stro-ov v naši družbi. Njuno j — enje je poslušala ena sama j. ^resentka. Ta neverjetno maj-tiin u^2^ niti ni P°sebej presene- sta°rf Skova,ca šole> P°udarila Pa tjV. da je njun osnovni cilj obiska j 1 splošne izobraževalne šole ta, ganimirata za stroko učence teh 'za njihov študij, ker jih iz sa-Sol ^inovin srednjih strokovnih n. dobijo premalo in predvsem dm° 2adostno pripravljeni za na-^ študij. u^enieni dogodek na šoli sem ni^rabil Predvsem za razmišljali tn° P°^mu znanja in njegovi vlo-rav r do nJeKa- Danes na vseh vacne!) Kovorimo o prehodu v ino-*S1 j? družbo (delovna organi-fce 'Ja že skoraj ne more obstajati, pr. saJ v enem splošnem samou-vaeim£m aktu nima "bdelane ino-(?Ov dejavnosti), v Sloveniji W°rim° ° dvatisoč raziskovalcih, tja , °' da 00 tehnologija 21. stole-**lW*ni* in še bi lahko naštevali Skerlf ki so prav P°bvalne člove-promu umu. Ob vsem tem pa prelji ^° Pozabljamo, da vse to temelj a obsežnem znanju in to ne inaJU Posameznika, temveč na ?naJU dveh in več generacij. To *a )Je je treba generacijam dati, naši ^e naJprej treba sprejeti v spoznanje, da je zna-OrRjr°trebno, nato pa je potrebno kraže 'rati zaklJucen sistem izo-Vanja ter ga materialno omo- gočiti. Vseh treh naštetih potreb — sprejeti spoznanje, da je znanje potrebno, organizirati izobraževanje in organizacijo izobraževanja materialno omogočiti — pa pri nas še nismo sprejeli kot neobhodno potrebno celoto, zato so vsi naši prejšnji pogledi v prihodnja desetletja bolj bleščeč cilj, po katerem nemočno segamo, saj se nam iz dneva v dan oddaljuje. Nekaj tednov nazaj smo v televizijski oddaji o reformi reforme srednjega šolstva slišali, da so v sosednji Madžarski v zadnjih 45 letih porušili dve nasprotujoči si ideološki barieri v svojem šolstvu in da danes poskušajo vse, da bi dali generacijam maksimalno znanje: pred vojno je bilo večina šolstva v cerkvenih rokah, po vojni so imeli šolstvo realnega socializma, danes pa so pripravljeni vabiti na svoje šole tudi angleške učitelje. Ne omenjam angleških učiteljev zato, ker bi bili le-ti več vredni, mislim, da ima vsak narod svoje dobre učitelje, omenjam pa jih kot primer, kakšne idejne premike so bili sposobni napraviti, da bi dali generacijam kar največ znanja. Preobrazba našega sistema srednjega usmerjenega izobraževanja, ki smo ga pričeli uvajati 1981. leta, pred tem pa pripravljali nekaj let, je kot načelo enega temeljev našega šolskega sistema postavila, da mora izobraževanje vedno in na vseh ravneh usposabljati človeka za začetek dela in za nadaljnji študij. Prvi odstavek 6. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju pravi: »Izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe omogoča pridobiti zaokroženo splošno in strokovno teoretično izobrazbo, praktična znanja, sposobnosti in spretnosti za začetek dela v določeni stroki in za nadaljnje izobraževanje..." Vsa pedagoška praksa je te- daj opozarjala, da je nemogoče po isti metodi in ob istih predpisanih vsebinah oblikovati dva povsem različna profila: pripraviti nekoga za delo, drugemu pa dati zadostno osnovno znanje za nadaljnji študij. Toda ideološki tabu je bil tako močan, da je moralo miniti šest let, da smo prišli vsaj do nivojske diferenciacije, ko v hlinjeni sramežljivosti zunanje diferenciacije nočemo priznati. Tisočletja so minila, ko se je potrjevalo pravilo, da nihče ni za vse sposoben, vsak pa za nekaj je — pri nas pa smo skoraj hoteli dokazati, da smo sposobni vsi za vse. Ob reformi srednjega šolstva leta 1981 in še nekaj let potem smo s famoznim razmerjem 70 : 30 hoteli opredeliti razredno naravnanost izobraževanja, čeprav vse napredne družbe vedo, da pomeni veliko število zaposlenih v primarnih in sekundarnih dejavnostih znak nerazvitosti, in da je naraščanje zaposlenih v terciarnih ter kvartal-nih dejavnostih znak tehnološkega in družbenega napredovanja. Navedena primera iz preteklih let, s katerima smo vneto mahali v prvih letih srednješolske reforme, sem namenoma poudaril prav zato, da bi tudi v reformi šolstva videli naše povojno ideološko gledanje, da je razredno pravilno in družbeno pomembno predvsem fizično delo, in da je inteligenca, če že ne ravno sovražnik družbe, nazadnje le element, ki mu ne smemo v celoti zaupati, in ga je z raznimi omejitvami treba nadzorovati. Takšne ideološke zavore so bile v reformi jasno prisotne in je trajalo kar nekaj let, da so začele popuščati. Skozi takšna ideološka očala smo gledali na izobraževanje in znanje. Šole, ki so predvsem izobraževale, pripravljale za nadaljnji študij, je bilo treba ukiniti. S še ved- no ne povsem dorečeno vlogo in vsebino osnov tehnike in proizvodnje ter proizvodnega dela smo želeli vse srednje šolstvo razredno naravnati. Nekdanjo gimnazijo, ki je bila »vase zaprt in od združenega dela odtujen sistem šolanja...« — tako piše v obrazložitvi družbenega dogovora o razmestitvi vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji — je bilo treba ukiniti in zavestno prepovedati locirati na istem mestu nanovo ustanovljeni naravoslovni in družboslovni program, ker bi se oba skupaj kaj lahko spečala s kakšnim gimnazijskim satanom. Nekatere nove vzgojnoizobraže-valne programe, čeprav so bili tudi ti otroci reforme, so pričeli imenovati elitne. Elitizem, ki v načelu pomeni poudarek določene kvalitete, čeprav običajno z neomajh-nim prizvokom zavisti, je često v določenih druženih plasteh poj-movan kot negativen pojav. S takšnim ideološko obarvanim prizvokom elitizma so zače|i opremljati tudi nekatere vzgojnoj-zobraževalne programe po reformi, predvsem novega naravosld-vno-matematičnega in tudi druž-boslovno-jezikovnega programa. Še danes ne vidim razloga, čemu takšen vzdevek. Programi so imeli in še vedno imajo določene vsebine kot drugi, kar je nujno, če naj bodo samostojni programi. Prej navedena programa sta zahtevna, vsaj toliko kot drugi, in jima ne moremo zato očitati, da bi ime|i udeleženci v njem določene prednosti. Če bi bilo to, potem bi bil očitek utemeljen in program ne bi imel mesta med ostalimi. Programa res ne dajete zaključene izobrazbe po štirih letih, vendar to še ne pomeni, da ne vzgajata za delo. Miselnost, da intelektualno delo ni delo, je žal ori nas še kako prj- sotna in ta miselnost nemalokrat pogojuje tudi razmere v naši družbi, kar se kaže predvsem v neurejenih odnosih med gospodarstvom in drugimi dejavnostmi. Elitizem — nekaj izbranega, prvovrstnega. Toliko elitizmov je lahko, kot je stvari. Po raznih kriterijih lahko opredeljujemo elitizem. Tudi za vzgojnoizobraževal-ne programe to velja: po opremljenosti z učnovzgojno tehnologijo, po materialnih možnostih, strukturi vpisanih učencev, po osebnih dogodkih zaposlenih, po znanju, ki ga šola dosega itd. Kadar določeni šoli očitajo elitizem zaradi znanja, ki ga učenci dobijo, je to samo prav in je škoda, da tega ne očitajo vsem. Dejstvo pa je, da bi moral biti sistem tak, da bi omogočal neko specialno izstopanje — ali če kdo želi tudi elitizem — vsakemu področju. Zelo napak pa je, če se oblikujejo tudi na področju šolstva posamezne strukture, ki so posledica socialnih razmer. Ni izključeno, da se pojavljajo tudi neki trendi. Toda, ali je krivo za to šolstvo? Krive so socialne in družbene razmere. Če sem v prejšnjih ugotovitvah navajal nekatere razmere, ki se preprosto upirajo, da bi se lahko uveljavilo znanje kot neobhoden element kateregakoli napredka in da bi se vzpostavil temu primeren izobraževalni in informacijski sistem, moramo končno le ugotoviti, da zadnja leta le predstavljajo določen napredek pri afirmaciji znanja in iskanju poti do njega. Predvsem mislim, da je pomembno, da s širšim uveljavljanjem demokracije izginjajo prenekateri ideološki predsodki, da v sistemu prenove izobraževalnih programov ocenjujemo nekatere stvari, ki so bile pred nekaj leti še nedotakljive in na katere smo vezali uspeh reforme, danes skoraj nepotrebne, če ne celo zaviralne. Res je pri tem pohvalno, da v relativno kratkem času beležimo takšen napredek v miselnosti in morda je prav to garancija, da bodo naslednja leta ugodnejša. Tudi znanje dobiva vsaj deklarativno svojo vlogo, če ne več, vsaj toliko, da nimamo strahu pred njim. Morda bo prav to dalo pojmu elitna šola, elitna po znanju učencev, pohvalen, ne pa odbijajoč pomen. Kljub velikemu napredku pri odpravljanju ideoloških tabujev v izobraževalnem sistemu in kljub odločni družbeni orientaciji, da je znanje temelj vsega našega nadaljnjega razvoja, pa moramo reči, da so materialni pogoji za izobraževanje skrajno neugodni. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje se je delež sredstev za usmerjeno izobraževanje v družbenem proizvodu od leta 1980 do 1986 gibal takole: 1,57 — 1,43 — 1,47 — 1,17 - 1,16 — 1,18 — 1,52 (ocena). Vseh šest let po letu 1980 smo bili pod nivojem leta 1980, kljub temu da smo obseg večali in večali. Vse razvite in tudi manj razvite države večajo delež izdatkov za skupne potrebe (izobraževanje, zdravstvo, pokojnine, drugi socialni izdatki) v družbenem proizvodu od približno 0,5 do 1 % letno. Pri nas, vsaj za usmerjeno izobraževanje, po letu 1980 stalno padamo. Kam to vodi, je odgovor znan. Znanje, ta neobhoden element v razvoju človeške družbe, postaja v sedanjem času prava dragocenost in bojazen je, če se ekonomske razmere ne bodo pri nas bistveno spremenile, bo postala izobrazba tudi težko dostopna. Če smo se znebili marsikaterega ideološkega tabuja, če smo spoznali, da brez znanja ne moremo sodelovati z razvitim svetom, nam ekonomske razmere grozijo, da bomo pričeli doživljati tudi na področju izobraževanja socialno diferenciacijo. Pojavil se bo določen elitizem, tudi v tem, kdo se bo izobraževal, kdo ne. Toda tega niso krivi programi, šole — vzrok so socialne razmere. To je socialni elitizem. Ne, tega ne želimo! (m^mmMGLAS 10. stran & J/km/' Petek, 18. marca 1988 HELENA JELOVČAN Z nasiljem ni mogoče vzgojiti svobodnega človeka Veliko stvari iz mladosti znamo ceniti šele, ko so že zdavnaj mimo. Nekdanji maturanti škofjeloške gimnazije po petindvajsetih in več letih, ko imamo sami otroke v srednjih šolah, radi povemo, da smo imeli dobro šolo in da naši usmerjenci nimajo enake sreče. Pri tem mislimo na povsem določeno obdobje, na leta med 1960 in 1968, ko je bil ravnatelj gimnazije profesor Rado Jan. Za tedanje čase in razmere je uvajal v pouk in življenje v šoli demokratične pedagoške oblike, o kakršnih še danes marsikje lahko le sanjajo. Zato ni naključje, da smo v času, ko se reformirana in nazadnje ukinjena gimnazija po koščkih spet vrača, njega poprosili za sogovornika na Odprtih straneh. Pogovor je vodila od-govorna urednica Leopoldina Bogataj, besedilo pripravila za objavo novinarka Helena Jelovčan. Katera močna sila vas je gnala, da ste se postavili pred svoj čas, v bran ideji o bolj demokratični šoli, s katero vam najbrž ni bilo lahko prodreti in jo potem tudi negovati? "Demokratična družba rabi demokratične odnose. S tega izhodišča smo v letih od 1960 do 1968 v škofjeloški gimnaziji postopoma zavestno in vsestransko razvijali samoupravni, družbeni, pedagoški in tudi ekonomski odnos. V tem kontekstu se je dogajala tudi demokratizacija oziroma se je avtoritativna pedagogika in šola preoblikovala v demokratično. Vse družboslovne znanosti, ki se ukvarjajo s človekom, nas namreč uče, da z nasiljem ni mogoče vzgojiti svobodnega človeka. Če naj bo ta človek subjekt družbe, mora biti tudi subjekt v učnovzgojnem procesu. Seveda stanovski tovariši, ki so bili podvrženi tradicionalni avtoritativni pedagogiki, sprva niso bili enodušno za ta koncept, postopno pa je, ne samo v naši šoli, začel prevladovati. Res pa ima še danes nasprotnike. V kriznem obdobju še toliko bolj, ker mnogi menijo, da bi se vse v družbi dalo urediti na avtoritaren način." V svetu velja, da ima šola toliko večji ugled, kolikor več njenih učencev je v življenju uspelo in izstopajo iz povprečja. Med vašimi približno 360 maturanti jih je kar nekaj, ki so se dokaj mladi uveljavili v Sloveniji in v tujini. "Dejansko se vrednost šole meri po tem, kaj so njeni učenci v življenju dosegli. Pri tem seveda sodeluje več dejavnikov: že sama kvaliteta osnovne šole, razpoloženje do učenca v družini, družbena motiviranost učenca za učenje glede na možnost zaposlitve, zlasti pa glede socialne promocije. Dve tretjini učencev naše šole je bilo iz dolin in hribov, tretjina iz mesta in okolice, v glavnem delavsko kmečki sinovi in hčere brez štipendij in precej skadro-vani, izbrani. Zaradi tega so tudi dosegli kar soliden uspeh in se večinoma v življenju tudi dobro uveljavili. Seveda pa so v vsakem oddelku še taki, ki izstopajo iz povprečja, na primer, Miloš Mitič, Marko Vraničar, Ivan Cankar, ki je postal direktor francoskega državnega znanstvenega inštituta, Silvo Ma-renk, bivši slovenski minister za kmetijstvo, Vinko Potočnik, ki je pri veliki kanadski industriji aluminija vodja raziskovalnega teama, pa Bojan Klemenčič, Albin Igličar, Emil Milan Pintar, Drago Bajt, slovenska Antigona Spomenka Diklič, Ivan Bernik in drugi. To so bili zelo samozavestni mladi ljudje." Sami ste že dejali, da je bila večina tedanjih gimnazijcev s podeželja, kjer so imeli po današnjih merilih slab pouk; kombinirane razrede, bili so brez učnih pripomočkov. Tudi škofjeloška gimnazija je bila majhna šola, skoraj brez opreme, brez kabinetov, učnih pripomočkov, brez katerih si danes ne morem predstavljati uspešnega pouka. "Šola so učitelji. Niso bistvene zavese, oprema, celo ne učila. Šola stoji in pade z učiteljem. Kar zadeva strokovno usposobljenost učiteljskega zbora, je bila zasedba v letih mojega rav-nateljevanja po smeri in stopnji izobrazbe vedno kvalitetna. Bistvena za dobro delo je ustvar- jalna klima in delovna morala. Obojega je bilo. Res se dostikrat sliši opravičilo, češ da učni uspeh ni boljši, ker šola nima sodobnih učil. Partizanska šola jih tudi ni imela, pa je dosegala briljantne rezultate. Dosežki izvirajo predvsem iz zavzetosti vseh; učiteljev, učencev, staršev. V manjših šolah je lahko učenec deležen veliko večje pozornosti kot v mamutskih. Seveda se je pa v drugi polovici šestdesetih let v procesu reforme in verifikacije gimnazije v Sloveniji tudi škofjeloška gimnazija posodobila opremila s kabinetskimi učilnicami, sodobnimi učili, kar je pouk še izboljšalo." V šestdesetih letih so veliko večino podeželskih šol ukinili, naredili množico vozačev z ukinitvijo šol pogasili tudi kulturna žarišča po vaseh. Podobne težnje kot v osnovnem so bile tudi v srednje šolstvu. Spomnimo se samo poskusov za poenotenje in združitev Centra usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki. Učni programi so se stalno dopolnjevali. Otroci hodijo v lepe, sodobne, dobro opremljene šole, vendar se raven znanja ni povečala. Nasprotno. Torej je za dobro šolo potrebno več kot le učilnice in učila in vsako leto novi učni programi? "Uspeh reforme ni polovičen samo zaradi neprimernih programov, ampak tudi odtujenosti med učencem in učiteljem. Včasih so se učenci počutili v šoli kot doma; vse je bilo jasno, razvidno. V mamutskih šolah pa odnosi niso tako jasni in razvidni in zato prihaja do odtujevanja, popuščanja pristne vezi med učencem in učiteljem. V sociološki raziskavi, ki sem jo tedaj delal, se je pokazalo, da so bile prav male šole kulturna žarišča krajev. S koncentracijo v velike osnovne šole je kvaliteta pouka sicer porasla, kulturno življenje v vaseh pa je zamrlo, ker ni bilo več učiteljev, nosilcev kulturnega dogajanja. Sploh se pripisuje sredstvom prevelik pomen in odnosom premajhnega. Učenci, ki so nekoč prihajali iz podružničnih šol, so gimnazijo ravno tako dobro izdelovali kot drugi." V vaši gimnaziji, saj dovolite, da jo tako imenujem, smo tedaj uvedli kar nekaj, tudi za današnji čas. neobičajnih oblik dela. Tako smo, na primer, dijaki predlagali, profesorski zbor pa je pobudo na vaš predlog sprejel: klasičnega spraševanja in lovljenja, kdo zna in kdo ne, ni bilo več, zato pa so se v razredu sami dogovorili, kdo se bo pripravil in javil za določen predmet. Za vsako uro so se morali pripraviti trije ali štirje. Šele če se niso, je profesor lahko poklical kogarkoli. Tak način preverjanja znanja je zahteval dobro organizacijo in je pravzaprav pomenil dobro in našo prvo solo samoupravljanja, ki je dosledno združevala svobodo in pravico z odgovornostjo. Namesto te praktične oblike so usmerjenci dobili s teorijo nabit, nerazumljiv in od resničnega življenja močno oddaljeni ter zato osovraženi predmet Samoupravljanje s temelji marksizma. "Pouk samoupravljanja je lahko zasovražen, če v šoli ni samou- pravljanja. Teorija in praksa se morata pokrivati, druga drugo oplajati. V tem smislu sem razvijal razredno skupnost kot temeljno skupnost v šoli, v kateri so prihajali do izraza interesi učencev in učiteljev, ki izhajajo iz učnovzgojnega procesa. Razredna skupnost je bila tudi tista, v kateri se je izvedla interesna diferenciacija za vključevanje v šolska društva in posamezne oblike dela šolskih društev, medtem ko se je mladinska organizacija ukvarjala izključno z idejnopolitičnimi vprašanji, klub Združenih narodov še posebej poglobljeno z zunanjepolitičnimi in marksistični klub s teoretskimi vprašanji. Vsak učenec je praviloma sodeloval po lastni izbiri v dveh oblikah interesnih dejavnosti: v eni športni in v eni družboslovni ali kulturni. Tako se je v šoli razvilo šolsko gledališče, ki so ga upravljali učenci sami, pevski zbor, gledališka skupnost, s pomočjo katere smo dopolnjevali šolski program s programom Drame, Mestnega gledališča, galerij, s koncerti. Na ta dogajanja se je odzivala tudi Škofja Loka. Prav tedaj so, na primer, dobili poklicno knjižnico, gledališče. S tem smo pri učencih odpravljali podeželsko zakompleksanost in utrjevali v njih ustvarjalno samozavest, ker so se preizkušali tudi v matematičnem klubu, klubu fizikov, astronomov, biologov, kemikov in se tako pripravljali za univerzitetni študij. Takšno dejavnost smo lahko razvijali, ker so bili domala vsi učitelji ustvarjalni. Glede preverjanja znanja pa bi rekel tole. Največji problem učenca je, kako vsak dan zadostiti vsem učiteljem. Razmišljal sem, kako bi jih rešil pritiska in prišel na idejo, da bi dali učencem svobodo, naj se sami javljajo k spraševanju. To delo je seveda odgovorno, zato so bile pri razrednih skupnostih ustanovljene študijske komisije, ki so spremljale delo posameznih učencev, vodile evidenco, da načelo ne bi bilo kakorkoli izkrivljeno. To je omogočalo učencu načrtovati šolsko delo, učitelju pa je prineslo olajšanje, ker se je otresel lova na neznanje. Metoda se je dobro obnesla." Učitelj ima v šoli vedno prav, je načelo, ki še vedno najpogosteje opredeljuje odnose med učitelji in učenci. Na ta način je tudi najlaže dosegati disciplino. Spominjam se, da ste imeli precej težav v svojem učiteljskem zboru, ker ste se večkrat postavili na stran učencev. "Sta dve vrsti discipline; eno dosegaš s kaznijo, druga se zavestno gradi v skupnostih zaradi doseganja skupnih ciljev. Najlažje je administrativno ukrepati, ustrahovati, lažje kot vzgajati, spodbujati, razpravljati, razčiščevati. Ne bi rekel, da sem imel težave v zbornici, res pa je včasih prihajalo do konfliktnih situacij, če se je upoštevala samo ena plat, resnica pa je večplastna. Pedagoška resnica je vedno dialektičen odnos med učiteljem, učencem, starši, razredno skupnostjo, učiteljskim zborom; vse je treba upoštevati, da se pravično presoja. Nisem bil vselej na strani učencev. Enako sem pred njihovo sicer redko nesramnostjo zaščitil učitelje." Za takšno ravnanje in demokracijo je potrebno imeti pogum in veliko avtoriteto? "Pedagoško vodstvo veliko tvega. Taka pedagogika je bolj za pogumne ljudi, ker je včasih treba ne le tvegati, ampak tudi iti v spopad z določenim preozkim gledanjem, zlasti tedaj, ko gre za učenčevo usodo. V svojem pedagoškem delu sem imel vedno pred očmi Levstikovo usodo in usodo nekaterih drugih naših velikih mož, na primer Hribarja, Turne, ki jim je ena negativna ocena pokvarila vse življenje. Tisti, ki to oceno daje, se tedaj morda sploh ne zaveda škode, pedagoško vodstvo pa se mora zavedati." V vseh štirih letih, kar sem bila v gimnaziji, ni padel niti en ukor, profesorji učencev niso zapisovali v dnevnike. Vzgojnih kazni torej ni bilo? "Zame je vedno veljalo pedagoško načelo, da je cilj šole učenec, vzgojen mlad človek. Zaradi tega, ker sem bil nasprotnik represije, tudi ni bilo izrekanja kazni, ukorov. Ni bilo tiste preže, s katero bi učenca zatolkli. Kazni smo se posluževali le v izrednih primerih, na sploh pa menim, da bolje deluje pohvala kot kazen." Gimnazije so kasneje reformirali, jih natrpali z dodatnimi programi in jih nato kot elitne šole, ki naj bi povzročale socialno razlikovanje, ukinili. Toda po nekaj letih usmerjene šole ugotavljamo, da so med usmerjenci enake socialne razlike, raven znanja pa se je močno znižala. Iz srednjih šol prihajajo ljudje, ki so na pol pismeni (ugotavljam iz prakse), imajo zelo pomanjkljivo humanistično znanje in o proizvodnji vedo le to, kako se izogniti delu. "Menim, da so bila izhodišča v osnovi zgrešena zato, ker človeško enakopravnost istovetijo z enakostjo v sposobnostih posameznikov. Nismo vsi enako sposobni. Družba potrebuje čim več široko razgledanih ljudi, kajti čim širša je temeljna razgledanost ljudi, tem lažje se v življenju prilagajajo poklicnim zahtevam. Zato mislim, da gimnazija ni bila prav nič elitna šola, saj je bila tako pripravljalnica za študij na univerzi kot zaključna šola. Današnji usmerjenci dobivajo preveč informacij, osvajajo pa premalo za življenje bistvenih znanj. Znanje se ne povečuje z večjo količino informacij, ampak z večjo sposobnostjo za samostojno reševanje problemov. To pa ni odvisno predvsem od količine informacij, pač pa od sposobnosti za logično mišljenje. Tu se pokaže, koliko je neka vzgojnoizobraževalna koncepcija (ne)učinkovita. Pri tolikšnem osipu, kot je zdaj že v srednjih šolah in potem na univerzi, upam trditi, da je s temi šolami nekaj močno narobe. Še zlasti, ker se je zelo jasno pokazalo, da v krizo nismo zašli, ker imamo premalo polkvalificiranih delavcev, ampak premalo diplomiranih inženirjev, ekonomistov, magistrov, doktorjev znanosti." Kako je lahko prišlo do takšne neumnosti, da je celoten šolski sistem prirejen trenutnim potrebam industrije, namesto da bi z elitizmom znanja ustvarjali pogoje za hitrejši razvoj? "Kadri rešujejo vse. Brez njih ni tehnološke prenove in ne modernega socializma. Zaradi konceptualno napačne predpostavke, da bomo s kvantitativnim razvojem, s količinskim širjenjem proizvodnje nekega dne stopili v višjo kvaliteto, smo zapostavljali pomen izobraževanja za čim višja znanja. V razvitih deželah šole vzgajajo za prihodnost. Na Japonskem, na primer, je prav višja kadrovska struktura, kot so jo tovarne potrebovale povzročila inovativno revolucijo. Bolj izobraženi, tehnično kultivirani ljudje so sami začeli na svojih delovnih mestih poiskati boj-še rešitve." Vaš nekdanji dijak, pomočnik slovenskega ministra za znanost Emil Milan Pintar je dejal, da za izobraževanje in znanost dajemo tako malo denarja, ker je zaradi naveza-, nosti na tuje licence (in denar) ne potrebujemo. "Razvijati je treba lastno izvirno znanje in ga zamenjavati s tujim znanjem. Znanje je postalo glavni kapital, prvenstvena proizvodna sila. Kriza slovenskega, gorenjskega in tudi loškega gospodarstva je ravno v pomanjkanju visoko strokovno izobraženih ljudi vseh vrst. Domačega znanja niso cenili. Raje so kupovali zastarele licence. Novih kajpak nihče ne ponuja. In ker so lahko vsi vse prodali, so premalo mislili naprej. Svet je že v začetku šestdesetih let začel stopati v znanstevno tehnično in tehnološko revolucijo in že pred koncem šestdesetih let je bilo napovedano, da bodo v začetku osemdesetih let večino izdelkov, ki so bili tedaj na trgu, spodrinili novi. To se zdaj dogaja. Ima pri tem prste vmes tudi politika, ki ni poslušala gospodarstva, strokovnjakov? "To je zelo zapleteno vprašanj *• Vsi jugoslovanski narodi smo civilizacijsko kulturnem, industrijsko tehničnem m nološkem pogledu zamu?nn!ia narodi. Ko je Evropa že stop«« v tretjo industrijsko revolucij • se je pri nas v Sloveniji za*« čevala druga. Okrog leta nastopil trenutek, ko bi se ničli odločiti za intenzivno kva» . tivni razvoj. Toda v Jugosia je čakala armada rok na del° pod silo razmer smo se name dvosmerno - enosmerno ra j ali naprej predvsem pojkV tativnih kazalcih. Zato teda] šni talenti, kot sta Ivan Can£i0 in Vinko Potočnik za domajw-niso bili potrebni. Revež živi rok v usta in zato je bila poj« dolgoročnosti odsotna. ™ana. nas to tepe. Če bi imeli racioj^, len sistem upravljanja, bi P Z vržena sredstva za najrazličn^ še administrativne aparate ko usmerili v znanost in raZ.l!Leij valna dela. Tako bi danes jj^g močne znanstvene P°tenC'aie'ori bi nam bili v veliko P°m t£ga premagovanju krize. Razen tes^ je treba upoštevati, da je na četku šestdesetih let zavesx kadrovsko tehnološki Pr^n-ki bila tako nizka, da so obcin5.^ gospodarski subjekti v anketi javili potrebo zgolj po treh vi ko strokovnih kadrih. Zaostal^ razmeram odgovarjajo nalTtl.: zaostale teorije in pogledi. PO "SJ logiki bi moral tedaj postati kvidator gimnazije. Izdelal se načrt, po katerem bi lahko m spodarstvo in družbene s*Hr!2 rabile letno približno 40 do 60 v soko izobraženih ljudi in z . odprt vzporeden oddelek. CaSJ pokazal, da je bilo potrebno^ preti še tretjega in četrtega- **■ j drovska lakota pa klub temu ^ potešena. Gorenjska bi 4af* potrebovala vsaj 800 inženir! ' ki jih nima kje vzeti, hkrati v ima armado neustrezno 'cV*Sl ciranih delavcev, ki ne ve njimi. O tem bi lahko še o13"^) kaj rekla, vendar po toči zvon1 je prepozno." Letos bodo zaživeli prvi rflj"^ di znova reformirane srednj* šole. je korak pravi? Kako*J lati mlade ljudi, da se b°re znašli v obdobju računalni*" revolucije? "Tudi to vprašanje je kom» sno. Če hočemo razvijati sa^i(^-pravni družbenoekonomski ,e nos, potrebujemo široko razi9 dane (ne le tehnično usposop^ ne) ljudi. Odtod "spoznanje - ^ vse staro le ni bilo tako zanic^ da vse novo tudi ni zmeraj 0 bro. Menim, da potrebuje, kvalitetno splošno izobraže ■ no šolo, ki bo pripravila kar J\g, j več mladih ljudi za študij na ^ jih in visokih šolah. Sedanja litev se mi ne zdi najbolj us ^ zna, saj tudi tehnični kader \^ j naj ne bo tehnokratski) potre\ . je široko kulturno razgledan ^ Mislim, da bomo v nekaj 1^ prišli do takšne šole (za ilus tehniko bosta iz oddelka sa■ dva učenca odšla na fakul"^ a. pa še ta dva omahujeta!)- ln. posled ki misli , kje je rečeno, da nej^« :li na študij naravoslo ne bo družboslovec in obra ^ Samo v široki splošni izobr8^ je zagotovilo, da se bodo lJ11^ lahko prilagajali zahtevam p vega časa, spreminjali poklj^; delovna mesta, se na tej tt osnovi zlahka izpopolnjeval1 « nove zahteve, kadar bo življ^i njihovo znanje preraslo, profili se novim zahtevam te' $ prilagajajo. Vprašanje se l. jji rej glasi, kako prekalificira0^ okvalificirati armado ne $V stno usposobljenih ljudi, ^gii', mo Gorenjsko pa me predv ^ zaskrbljuje dejstvo, da ^A mladi tako malo ambicij io^r po znanju, da so osipi tako ki in kadrovski izplen tako ^. zek. Ali morda ne gre za S0!!,^ ski utilitarizem - zgolj z* pfT koročno iskanje koristi? Z* *f šeren je namreč rekel: ti sam dobička išeš..." Petek, 18. marca 1988 11. STRAN (^IM3KOTMGLAS ALENKA PUHAR Neznosna puhlost šolanja Nekaj zgroženih spoznanj o spoznavanju narave in družbe v osnovni šoli_ Med strokovnjaki, poznavalci in osveščeno javnost kroži na račun osnovnega šolanja veliko kritičnih pripomb. Med njimi so najbolj znane: da so naše šole strokovno naravnane in s tem prezahtevne, da so programi Prenatrpani in zato otroci preobremenjeni, da so pričakovanja odraslih vse večja, šolarji pa potemtakem pod vse hujšim psihičnim pritiskom, da so torbe zmeraj težje, hrbtenice otrok pa vse oolj krive, da je za dobro spričevalo potrebna krepka pomoč staršev in podobno. Mislim, da je skrajni čas dodati tem trditvam za družbo še nekaj drugačnih, na primer: ^a je današnja osnovna šola Prelahka. Da njen učni program ai samo lahek, pač pa lahkoten ln puhel. Da je v njem narav-aost neznosna količina banalnosti in trivialnosti. Da se šolarji Pri pouku pogosto dolgočasijo. Da so pogosto zbegani od plazov teško razumljivih fraz, ki so največkrat v nasprotju s tem, kar jim pripovedujejo vsakdanje življenjske izkušnje. Da šolam Prav zaradi vsega tega balasta In neznosne puhlosti zmanjkuje moči, volje, ambicij in denarja 2a tako težko in resno opravilo, kot " izvedbena cenenost g" je študij. In da se v glavah šolarjev zelo hitro oblikuje misel, da je ne jemljemo resno, kar Pogubno vpliva na njihovo motiviranost za študij. ^e svoje trditve o neznosni puhlosti šolanja opiram na natan-oen in pošten pregled učbenikov 2a tako imenovano spoznavanje narave in družbe (v 4. razredu le družbe), se pravi predmeta, ki na nižji stopnji združuje osnove zgodovine, zemljepisa in priro-dopisa. Šolarji naj bi se pri tem seznanili s temeljnimi spoznanji o človeškem in naravnem svetu, se pravi s tistim, kar jih vse po vrsti izredno zanima — saj v kaj drugega pa so naravnani vsi tisti neskončni zakaji, s katerimi Začenjajo otroci oblegati odrasle, kakor hitro spregovorijo. Ko Pa si človek temeljito ogleda, ko-**ko poskupajo neizmerni otroški radovednosti ugoditi učbeniki ga najprej obide osuplost ob njihovi skrajni preproščini in Oeinformiranosti, potem pa tudi sveta jeza nad nezaslišanim opustopšenjem osnovne šole. Učbeniki SND prispevajo k te-fou opustošenju dvoje: v izobra-*evalnem pogledu dajejo zelo malo, v vzgojnem pogledu pa vcepljajo nekaj izrazito kočij i-Vl.h lastnosti. Pregled seznanjala z zgodovino (ki bi zajel vso osemletko in ga tu ne morem po-nUditi) bi pokazal, da si šolarji Priučujejo in privzgajajo nekakšno puhlo aroganco, ki bi se lah-*o imenovala socialistični samoupravni šovinizem. ^e sem malo prej trdila, da so u^oje bogokletne trditve o nez-Uosni lahkosti in puhlosti šolala oprte na natančen pregled Učbenikov SND, se moram zdaj Uekoliko popraviti: učbenikov tako rekoč ni. Spoznavanju narave in družbe se že prva tri leta Uradno pravi delovni zvezek, kar med drugim pomeni, da je snov v njih podana polovično; Manjkajoče dopolnijo učenci Ustno in pismeno s pomočjo učiteljic in staršev. V četrtem letu se njihovi knjigi ne reče več delovni zvezek, a je po svoji naravi se najbolj to; za učbenik je namreč skrajno neinformativna, n,amesto da bi podajala snov, po-sdja učenca stalno nekam dru-8am. Kljub temu bom, zaradi Preprostosti, vse imenovala uč-beniki SND. Poudariti pa mo-r&m, da ni ne gre za celovito obravnavo tega predmeta v pr-^o štirih letih šolanja, za primerjavo zamisli in izvedbe, za Primerjavo obsežnosti snovi in Metodologije nekoč in danes ali Podobno. Predstavila bom le ne-*aJ najbolj eklatantnih značilnosti poučevanja SND, tistih, ki ®° Po mojem najbolj odgovorne *a Puhlost šolanja. V mnogočem ^.Prekrivajo, kljub temu pa jih uko uvrstim v štiri vrste: 2* *zvedbena cenenost, 3 trivialnost snovi, 4" repetitivnost snovi, j'neinformativnost, združena z žlstrokovnjaštvom. Učbeniki SND so vsa štiri leta knjige velikega formata in bogato ilustrirani, prva tri leta z risbami, četrto pretežno s fotografijami. Ves čas likovni del precej prekaša verbalnega, kar je na pogled lahko simpatično, a je vendar tudi sporno. Navsezadnje naj bi se otroci za začetek šolanja naučili predvsem brati in na ta težji način zbirati informacije o svetu. Pri tolikšni množici risb in fotografij pa je celo vrsto odgovorov mogoče uganiti, ne da bi se človek pretirano mučil z branjem ali razmišljanjem. Obseg likovnega dela vsekakor povzroči, da so učbeniki že na pogled zelo podobni magazin-skemu tipu periodike, se pravi ilustriranim revijam, stripom, fotoromanom ipd., to je publikacijam, ki se bolj gledajo, kot berejo ali ki pri branju vsaj ne zahtevajo daljših obdobij koncentracije In kakšna je kvaliteta likovnih del, s katerimi so opremljeni ti učbeniki? Dokaj uborna, sem in tja celo zelo slaba. Niti približno se ne more meriti s knjigami, ki so jih šolarji dotlej lahko spoznali, to je z ilustriranimi knjigami, ki so pri nas v glavnem dobre, ali pa s stripi ali bolj kičastimi publikacijami, ki so neprimerno bolj pisane in bogate, in nadalje z zabavnoglasbenimi revijami, ovitki plošč,, posterji ipd., kar vse sodi v likovni svet otrok. SD za 4. razred, ko se učbenik nenadoma odene v barve, pa kaže tudi to, tako je izdaja lahko bogata — število barvnih fotografij je prav osupljivo — vendar slabo narejena. Grafični obdelavi se ne vidi, da bi tehnični urednik kaj vedel o pomenu izrezov, formatov, menjave tota-lov in detajlov, uporabi prvega in drugega plana in podobnih elementov oblikovanja. V neskončnost se vrtijo razgledniške podobice krajev z večno modrim nebom, tako da je delo bolj podobno nedomiselnemu turističnemu prospektu kot knjigi modrih spoznanj o svetu. Vendar učbeniki SND ne spominjajo na ilustrirane revije samo zaradi obilice ilustracij, pač pa tudi vsaj v#4. in 5. razredu, zaradi mnočice reklam. Najprej človek komaj verjame očem, kajti politične propagande je vajen in jo pričakuje. Da pa bo v učnih knjigah srečal ekonomsko propagando, je pa le hud udarec. V učbeniku za 4. razred je dobilo prostor za reklame približno petdeset podjetij, ki so predstavljena z zaščitnimi znaki, imeni izdelkov in firm, fotografijami stavb in delavnic. Nekatere reklame so črno-bele, druge barvne. Nekatera podjetja so predstavljena samo enkrat, druga kar trikrat — denimo Meblo ali ABC Pomurka. V množici propagandnih izdelkov je mogoče najti tudi osem alkoholnih pijač: Laški golding, pivo Union, kraški teran, metliško črnino, briški merlot, traminec, ljutomer-čana in šipon (predstavljeni so z buteljčnimi etiketami). drugi dve značilnosti. Nekaj primerov iz 4. razreda: SND IV, str. 5 Odstavek z naslovom »Socialistična republika Slovenija v socialistični federativni Jugoslaviji« se začne takole: »Na zemljevidu ugotovi, koliko socialističnih republik in kateri dve socialistični avtonomni pokrajini sestavljajo našo širšo domovino SFRJ Jugoslavijo.« — Skratka, v štirih vrstah se petkrat pojavi beseda socialističen. S pomočpjo ritualnega ponavljanja je dosežena politična pravovernost, močno pa je zmanjšana sporočilna vrednost stavka. »Imamo pa kljub temu možnosti za razvoj industrije, zlasti take, ki nam daje visokokvalitetne izdelke. Tak razvoj pa je mogoč le, če delajo v industriji strokovno izšolani delavci. Zato je razvoj šolstva eden od pomembnih dejavnikov, ki ga moramo upoštevati pri našem nadaljnjem načrtovanju.« Vsa štiri leta pa se kar naprej govori o delovnih ljudeh, delovnih organizacijah, ma ne bodo več trpeli«, »prispevali svoj delež k zmagi nad fašistično zverjo«, »velik sin Primorske. .. priča o delovanju zavednih primorskih otrok«, »kdo je s svojo smrtjo polagal temelj naši socialistični domovini?« itd. itd. Poudariti kaže, da takšna usmeritev ni slučajna, temveč skrbno pretehtana in izpeljana. Vseh prvih pet let šolanja naj pouk aktivira predvsem emotivne plasti, izobračevanje pa je daleč na zadnjem mestu. Pouk zgodovine, »družbe«, zemljepisa namenoma ni racionalno početje, pač pa je zbujanje ustreznih strasti — sovraštva do fašističnih zveri in hvaležnosti do onih, ki so darovali kri... Tomaž Weber, avtor Pripravkov k^ metodi spoznavanja narave in družbe (ter avtor učbenika SD za 4. in 5. razred) trdi: »... je potrebno poudariti, da pri obravnavi zgodovinskih, geografskih fragmentov izredno pozornost posvetimo emotivnemu dejavniku, čeprav, morajo biti tudi zaključki fragmentarne sestave znanstveno verodostojni. Torej si moramo zelo prizadevati, da učenci vsebine predvsem doživijo. Torej so racionalni elementi skrčeni na minimum zato, da bi učenci doživeli pojav. »pozitivističnega faktografskega znanja«. Ti nazori so očitno vplivali na to, da sedanji predmetniki vsebujejo veliko snovi, ki je pod ravnijo učbenikov SND dobi človek vtis, da šola prevzema nase celo vrsto nalog, ki jih sicer znajo opraviti starši (to je večina staršev) in to tudi počnejo, zato pa ji hkrati zmanjka časa in moči, da bi šolarjem ponudila tisto, kar jim večina staršev ne zna dati, ali pa to zmore le z mnogo truda. Drugače rečeno: osnovna šola postaja vse manj akademska institucija. Še nekoliko drugače, bolj hudobno rečeno: šola podcenjuje civilizacijsko raven povprečne slovenske družine (in vrtcev). Naj to ilustriram z nekaj primeri: SND I, str. 44 V 1. razredu se pri spoznavanju narave in družbe učijo jesti: »Jemo s priborom in ne z rokami.. Pri jedi uporabljamo jedilni pribor«; učenci morajo povezati žlice, vilice in nože z ustrezno hrano. Pri tem pa v marsikateri šoli pri kosilu dajo otrokom le žlico, »da ne bi bilo nesreč, ker je preveč pomivanja« in podobno. Str. 83 Učijo se, da se je treba pozimi toplo obleči in tudi »Kako uporabljam robček?« Str. 51 Učijo se »Kako se oglašajo domače živali? Katera žival čivka? Katera žival mi javka? — skupaj deset živali, od ptička do goske. SND II, str. 56 V drugem razredu se učijo (spet po učbeniku SND) pomivati posodo, se pravi, da najprej »odstranimo ostanke hrane«, nato »dobro pomij emo v vroči vodi s čistilnim praškom«, potem »speremo s čisto mlačno vodo« in (Bežen pogled v 5. razred, ki ni več predmet obravnave: 25 reklam, sredi juh Podravka in Ga-vrilovičevih salam pa tudi 4 vina.) K izrazni cenenosti veliko prispeva tudi jezik. Ne gre za to, da bi bil pravopisno ali slovnično slab. Sporno se mi zdi, da je tako reven in neprijeten. Zvrstno sodi v publicistični jezik, kar je za učbenike o naravi in družbi pač običajno, vendar je poganjek najslabše vaje v tej zvrsti — žurnalističnega jezika. Njegov osnovne značilnosti so: zelo majhno število uporabljenih besed, stalna, tako rekoč obvezna raba političnih izrazov v skladu z zadnjo ideološko modo in pa kršenje te besedne puščobe z nekaj metaforami, ki so ponavadi tako vsakdanje, da so postale najnovejše faze. Ker bi bila za dokazovanje ma-loštevilnosti uporabljenih besed potrebna poštena, računalniško opravljena lingvistična analiza, bom bežno predstavila samo pridobitvah narodnoosvobodilnega boja, odločanju o življenju in del po svojih delegatih, kar dosega včasih tudi nehote komične učinke, na primer: SND IV, str. 68 »Slovenski alpski svet daje delovnemu človeku obilo možnosti za gibanje, telesno udejstvova-nje, šport in rekreacijo. Posebno možnost za sprostitev omogočajo delovnemu človeku zaščitene pokrajine, polne naravnih lepot — narodni parki.« — Nabritemu otroku bo čisto jasno, da pokrajine, polne naravnih lepot, omogočajo natanko tako sprostitev tudi čisto nedelovnemu človeku in lenuhu. Posebno pozornost bi kazalo posvetiti deplasirani metaforiki, zlasti tisti, ki se veče na NOB. (NOB je nemreč v osnovnih šolah tako dominantna tema pouka, da tako rekoč zasede ves historični horizont; delna izjema sta 6. in 7. razred.) Vse vojno dogajanje je predstavljeno izrazito demagoško, z emocionalno nabitimi izrazi in s tisto mistifikator-sko metodo, v kateri prispodobe nadomeščajo stvarne informacije. Na primer: SND IV, str 43, 84, 117 »Ljubljana je bila med narodnoosvobodilnim bojem srce narodnoosvobodilnega gibanja,« — Kaj naj bi to srce pomenilo, ni razloženo, kasneje pa bodo imeli šolarji priložnost zvedeti, da sta bila srce tudi Kočevski Rog in in Bela krajina, recimo: »V krafkih kočevskih gozdovih je bilo jedro narodnoosvobodilnega gibanja v naši ožji domovini.« In: »Pred Gorico je nastala celo bojna črta, imenovana goriška fronta, ki je sovražniku preprečevala vpad v srce svobodne Primorske.« Izhajati moramo iz predpostavke, ki pri nas še nikakor ni razčiščena, da je za mlajše učence pomembnejše doživetje zgodovinske, geografske aliprometne vsebine, kot pa pozitivistično faktografsko znanje. Učitelj nikakor ne bi smel dopustiti, da bi učenci neustrezno doživeli zgodovinske, geografske ali prometne vsebine zaradi prevelikega napora, ki ga vlagajo v pomnjenje množice dejstev. Tako je na primer manj pomembno, koliko bodo učenci vedeli dejstev o Sutjeski, od tega, kako bodo to bitko doživeli(l)... Podatke iz preteklosti obravnavamo v obliki krpic in fragmentov, predvsem je treba razmisliti, kako naj /.../ se do njih čustveno in zatem razumsko opredeli.« Potem Tomaž VVeber to nekoliko dopolni, se zgrozi »zaradi prehitre racionalizacije« in potem opozori, da bi »si težko predstavljali emotivno motiviranost učencev« brez popisa klanja otrok. Takšen prizor je vključen v učbenik za 5. razred. Izognila se bom mislim, ki mi jih zbuja tak pogled na šolanje, in dodala le to da so taki pogledi kot ustvarjeni za rast demagogije in malone grotesknih prispodob: SND IV, str. 6 »Nastala je svobodna socialistična Jugoslavija. V njej smo vsi enaki, enotni in vselej pripravljeni pred vsakim braniti svobodo in pridobitve našega osvobodilnega boja, priborjene s krvjo naših sinov.« — Odmislimo vse zaklinjevalske politične om-lednosti, a da morajo devet- in desetletni otroci slaviti svoje stare starše kot naše sinove, je pa res prehuda. 2. Trivialnost snovi SND IV, str 117 Druge metafore, ki potrjujejo misel, da so fraze sestre kiča: »trdno odločeni., da tujega jar- Omenila sem že, da si z velikimi dozami ekonomske propagande osnovna šola začenia ugled akademske ustanove in tudi, da se nekateri njeni tvorci zelo bojijo končno »dobro zbrišemo«. Str. 57 Učijo se prati periic na roke in. na stroj, se pravi vrstni red: »namakanje, mencanje, kuhanje, splakovanje in ožemanje«, nato pa še nazive za stopnje pranja v pralnem stroju. S prijaznim nasvetom: »Če ne znaš, vprašaj mamo in napiši!« SND II, str. 25 Učijo se peljati z avtobusom: »Ko vstopamo na avtobus, se ne prerivamo, temveč vstopimo drug za drugim po vrsti. V avtobusu poiščemo prost sedež. Mirno, brez prerivanja se pomaknemo do sedeža. Prtljago spravimo na prtljažnik. Če vstopi starejši potnik, invalid ali mati z otrokom, odstopimo svoj sedež. V avtobusu ne kričimo, se ne prerivamo«. Na koncu te lekcije pa je zabičano: »Hrani vozovnico do konca vožnje!« SND III, str. 33 V 3. razredu se znova — repeti-tio est mater studiorum — učijo peljati z avtobusom, le da to ni medkrajevni, pač pa mestni avtobus: »Potniki čakajo na postajališčih in pripravijo denar ali vozovnico. Ko se trolejbus ustavi, hitro vstopijo in pokažejo vozniku vozovnico. Počasi se pomikajo proti sredini vozila. Nekateri se usedejo, drugi pa stoje in se trdno držijo za ročaj. Pred izstopom se počasi pomikajo proti izhodu. Ko se avtobus na postajališču ustavi, se vrata avtomatično odpro. Potniki hitro izstopijo in se hitro umaknejo s cestišča. Za njimi se vrata avtomatično zapro.« Tej lekciji sledi še utrjevanje znanja, ko je treba odgovoriti na vprašanja kot: Str. 34 »Zakaj se potniki od vhoda pomikajo proti sredini in proti izhodu? Zakaj se morajo potniki, ko izstopijo, hitro umakniti s cestišča?« Čeprav so se že drugošolci naučili, da vlak vozi po tračnicah in ne po cesti, da se vanj vstopi s perona, da se pogleda na železniški vozni red in da se vozovnico kupi pri blagajni in ne, recimo, v garderobi, se vse to učijo znova tudi v 3. razredu. Opisati morajo železniško postajo in odgovoriti, kako se reče tistemu, po čemer vozijo vlaki. Leto prej so jih učili: SND II. str. 27 »Vlak težko vozi po hribih in dolinah, zato so pod hribi naredili (predore), a čez reke in globoke soteske so zgradili (mostove in viadukte).« V tretji šoli pa jih sprašujejo: »Zakaj je železniška proga speljana skozi predore, čez mostove in viadukte?« SND III, str. 36 In kakor so se leto prej učili na suho prati, se zdaj učijo na suho telefonirati. Najprej morajo povedati, kaj je slušalka in kaj so številke, potem pa gre lekcija takole: SND III, str. 28 »Pri Anki doma še nimajo telefona, zato je poklicala svojo prijateljico Evo kar iz javne govorilnice. Anka je vzdignila slušalko in slišala glas tu-tuut, tut-tuut. Odložila je slušalko in premišljevala, kako bi telefonirala. S številkami označi pravi vrstni red! Anka je: — zavrtela klicno številko — poiskala klicno številko — se predstavila — vzdignila slušalko — vrgla denar — počakala, da se oglasi Eva.« Naj za konec navedem še tale testni drobec. V učbeniku sta lepo narisani namizna številka in baterija. To je pospremljeno s temle študijskim navodilom: SND III, str. 45 »Oglej si namizno in žepno svetilko. Pomisli, kaj moramo narediti, da bosta svetili.« Zares: pomislimo, kaj moramo narediti, da bo ljudi razsvetlila pamet! Na kateri gumb bi bilo treba pritisniti, da bi se ta šolska mašinerija ustavila in preklopila v kakšno pametnejšo prestavo! Kajti, ljudje božji, menda ne pošiljamo svojih otrok v šolo zato, da bi se naučili prižgati luč?! Ta reakcija je rezultat zdrave pameti v slogu mojih babic in prababic iz devetnajstega stoletja, ki so natanko vedele, kaj zgubijo in kaj pridobijo, če pošljejo otroka v šolo. Vendar nas tudi trezen in stvaren premislek, usklajen z normami sodobnega sveta, privede do podobnega sklepa. Glavni razlog za izum in uvedbo šol ie gotovo ta, da se nove generacij■: v njih naučijo tistega, česar jih starši ne morejo naučiti, ali vsaj ne dovolj dobro, in kar je pomembno za njihov razvoj in s tem za razvoj vse družbe. Šole so torej rezultat ambicije, da bi otroci čimbolj izkoristili svoje umske potenciale in, govoreč na socialni ravni, presegli svoje starše. Ti starši so v to pripravljeni veliko investirati, saj vzdržujejo poseben sloj ljudi in tip zgradb za ta namen. Preostane torej vprašanje, česa se otrok lahko nauči doma, česa se ne more, pa lahko pogreši, kaj je nujno itd., kar je zmeraj znova predmet nekakšnega družbenega dogovora. In zdaj me zanima, kako je prišlo do tega družbenega dogovora, katerega rezultat je neznosna puhlosi šolanja. Ali je res smotrno in ko mu se zdi smotrno, da se na kon cu dvajsetega stoletja otroci 1 šoli učijo obleči pozimi dolg< hlače, smrkati v robec, natikal koščke mesa na vilice, hranil vozni listek do konca vožnje, ne močiti perilo pred žehto, razpc znati glas tu-tuut v slušalki, pr žgati plinski štedilnik, kupit kruh v samopostrežni, ločiti pi smo od razglednice, prižgati luč radio, televizor in druge ropota joče škatle in tako dalje? Ali st ne naučijo tega doma, od svoji! staršev, sorodnikov in prijate ljev, in to v živo, ne pa po učbe niku? In če se ne, ali se ne bod tedaj in od tistih ljudi, ki bod< pri roki, ko bodo takšno znanj> potrebovali? In če tudi to ne, al ne bi kratko malo tvegali, da b. ena generacija ljudi hodila po svetu smrkava in pomanjkljivo oblečena pa brez znanja, da muce mijavkajo in da moraš pritisniti na gumb, če hočeš, da luč sveti? * Tomaž VVeber, Spoznavanje družbe (Prispevki k metodiki spoznavanja narave in družbe, DZS, Ljubljana 1984, str. 79 in 80.) @@££I£SSraEQCkLAS 12. STRAN Petek, 18. marca 1988 (nadaljevanje z 11. strani) 3. Repetitivnost snovi Učbeniki SND za prvi, drugi in tretji razred so si močno podobni. Isti avtorji, ista metodologija, ilustracije iste vrste in le neznatne variacije v tipu črk. Tudi snov je vsa tri leta močno podobna. Ker je v drugem in tretjem razredu uporabljen tudi skoraj isti tip črk, se knjigi oziroma delovna zvezka le s težavo ločita. Ob podrobnejšem branju pa človek začudeno ugotovi, da težav pri razločevanju teh treh knjig niso krive le te najbolj vpijoče značilnosti. Ne, cela vrsta stvari, ki so natisnjene v enem učbeniku, se ponovi tudi v drugem; včasih dobesedno, drugič v neznatno spremenjeni obliki. Skratka, ko človek bere te knjige, ga nenehno spremlja čuden občutek dejavu, ali pa, če naj se slikovito izrazim, da se razgleduje po svojem prejšnjem življenju. In ker gre za šolske zadeve, se mu jezik sam od sebe spomni šolskega žargona: Saj to je preplonka-no! V dokaz naj ponudim nekaj primerov; proslavimo najprej kulturni dan: SND I, str. 149 »Kdor piše povesti, je pisatelj. Katere pisatelje poznaš? Izpiši iz zadnje številke Cicibana vse pisatelje! Kdor piše pesmi, je pesnik. Naš največji slovenski pesnik je dr. France Prešeren. Katere pesnike še poznaš? Iz zadnje številke Cicibana izpiši imena pesnikov! Izpiši tudi imena ilustratorjev! Koliko knjig si že prebral? Ali tekmuješ za Cici-banovo bralno značko?« (1. razred). SND II, str. 131 »Naš kulturni praznik praznujemo dne (8. februarja). V spomin smrti našega največjega pesnika (Franceta Prešerna), ki se je rodil v (Vrbi). Povesti in zgodbe pišejo (pisatelji), pesmi pa (pesniki). Koliko knjig si že prebral? Si že obiskal šolsko knjižnico? Tekmuješ za cicibanovo bralno značko?« (2. razred). SND III, str. 66 »Naš največji pesnik je (France Prešeren). Rodil se je v (Vrbi) na Gorenjskem. Študiral je (pravo).« Temu sledi še, da je bil zaveden Slovenec in da je umrl v Kranju, kjer je tudi pokopan. In ena kitica iz Zdravljice. (3. razred) Proslavimo zdaj dan JLA: SND I, str. 143 »Kako imenujemo našo armado? (Jugoslovanska ljudska armada). Ali veš, kakšna je njena naloga? (Braniti našo domovino). Vojaki živijo v velikih, prostornih hišah. Ali veš, kako jih imenujemo? (Imenujemo jih vojašnice). Vojaki se urijo za obrambo domovine. Dosti telovadijo, da bodo močni. Učijo se, da bodo iznajdljivi, hitri in sposobni. Kdo jih vodi in uči? (Njihovi oficirji). Ali poznaš orožje, ki ga imajo vojaki? Naštej ga (...) Kaj bi naredila naša vojska in mi, če bi sovražnik napadel našo domovino? (Branili bi domovino). Aii veš, kdo je najvišji poveljnik naše vojske? (...) « (1. razred). SND II, str. 129 »Dan naše armade praznujemo (22. decembra). Naša armada se imenuje (Jugoslovanska ljudska armada). Njen najvišji poveljnik je (...). V napadu je njena naloga (braniti našo domovino). Vojake učijo in vodijo (njihovi oficirji). Vojaki živijo v (vojašnicah). Vojaki imajo vojaško obleko, opiši joU Opisu uniforme sledi še podatek, da vojaki pomagajo ob naravnih nesrečah, in naloga: »Napiši čestitko vojakom za njihov praznik!« (2. razred) SND III, str. 64 Vsako leto, 22. decembra, praznuje naša vojska svoj praznik. Tuda mi ga praznujemo, ker spoštujemo našo armado. JLA varuje našo domovino pred sovražniki. Ste opazili, da nimajo vsi vojaki enake uniforme? Oglej si vojake na sliki, opiši jih in napiši na črto, kam bi jih uvrstil.« Temu sledi križanka, v kateri je treba vpisati besede vojašnica, oficir, graničar, pehota itd. (3. razred). Podobno duhamorno ponavljanje je na vrsti tudi za dan pionirjev, pa za 29. november, dan republike, pa za 27. april, ki je dan OF, in za 8. marec, dan žena, da ne omenimo 1. novembra, ki je dan mrtvih, in 1. maja... Res je, v tem mogočnem proslavljal-skem kolu je težko biti inovati-ven, res pa je tudi, da šolarji praznik povezujejo samo s praznino — in s tistim prostim dnevom, ki ponavadi sledi. Toda kot je bilo omenjeno že v poglavju o trivialnosti, se tudi nekatere lekcije le neznatno spremenjene prenašajo iz razreda v razred. Tako je lekcija o avtobusnem prometu v drugem razredu skoraj natanko ponovljena v tretjem, le malo podaljšana je. In o železniškem prometu v tretjem razredu tudi ni bistvenih novosti, če jo primerjamo z drugim. Saj je že začetek enak. V drugem razredu hočejo najprej vedeti: SND II, str. 26 »Kje je tvoja najbližja železniška postaja?« SND III, str. 36 V tretjem razredu pa se vprašal-ni stavek prelevi v trdilnega: »Naša najbližja železniška postaja je...« V drugem morajo šolarji opisati železniško postajo s pomočjo risbe, v tretjem pa se od njih pričakuje, da to storijo na pamet. V drugem morajo s številkami opremiti naslednje aktivnosti: SND II, str. 26 — kupimo vozovnico — spravimo prtljago — vstopimo na vlak — čakamo na vlak — peron — blagajna — čakalnica — garderoba V tretjem razredu pa morajo s črkami označiti naslednje: SND III, str. 36 — blagajna — čakalnica — garderoba — peron — restavracija — spravljanje prtljage — vstopanje na vlak — prodaja vozovnic — čakanje potnikov — prodaja hrane in pijače Kakor so prazniki prazniki, avtobusi avtobusi, železniške postaje pa pač železniške postaje, so tudi koledarji pač koledarji. V 1. razredu se naučijo januar, februar itd., ko pridejo v 2. razred, se znova učijo januar, februar itd. Da bi lekcija ne bila prehuda, je pouk olajšan z znano Stritarjevo uganko. V prvem razredu se glasi: SND I, str. 148 »UGANI! Dvanajst vej ima drevo. Vsaka veja gnezda štiri, v vsakem gnezdu sedem mladih se šopiri! KAJ JE TO?... V drugem pa pravi: SND II, str. 16 »Vpišite rešitev! Dvanajst vej ima drevo, vsaka veja gnezda štiri, sedem mladih se šopiri v vsakem gnezdu. Kaj je to?« Ker so te šolske zadeve očitno puste in dolgočasne, se zdi nujno ob vsaki ugodni priložnosti s prstom požugati, da se je treba učiti in še enkrat učiti. Ta naloga je tudi danes, tako kot že štirideset let, prepuščena avtoriteti pokojnega predsednika Tita. Njegova zapoved se redno ponavlja: SND I, str. 3 Za uvod v SND 1 geslo na prvi strani: »Le kdor se uči, bo kaj znal! Tito.« Str. 137 Za dan pionirjev v SND 1: »Kaj naroča Tito pionirjem? (Da se morajo učiti.) « Str. 161 za 25. maj v SND 1: »Besede tovariša Tita, ki jih je izrekel nam, pionirjem: 'Rad bi vas spomnil, da je za vas, pionirje, najpomembnejše to, da se učite, hodite v šolo in tekmujete v znanju in pridnosti...'« SND II, str. 123 Za dan pionirjev v SND 2: »Katera je prva dolžnost vsakega pionirja? (Prva dolžnost pionirja je pridno učenje.) « Str. 137 Za 25. maj SND 2: »Ali veš, kaj je (Tito) naročil pionirjem? (Da se morajo pridno učiti.) « SND III, str. 70 Za 25. maj v SND 3: »Dolžnost in naloga mladega rodu je, da nadaljujemo njegovo (Titovo) delo. Za to se pripravljamo tako, da se pridno učimo...« SND IV, str. 147 Na koncu 4. razreda, ko imajo fantje in dekleta za sabo prvo stopnjo šolanja, pa jim SND 4 naroča: »Vedno se spominjaj besed pokojnega predsednika Socialistične federativne republike Josipa Broza Tita: »Poglavitna naloga vsakega pionirja je učiti se in zopet učiti se.« Toliko o dolžnosti učenja, kar zadeva spoznavanje narave in družbe. Enake in podobne besede pa je mogoče najti tudi v berilih in na zidovih marsikatere učilnice, hodnika, zbornice, dvorane in podobno. Sem in tja se Titu pridruži tudi Lenin, ki je znan kot avtor še danes kurant-nega gesla: »Učiti se, učiti se in še enkrat učiti se!« in njegove ostrejše variante: »Kdor se ne uči, ovira izgradnjo socializma!« Naj to dolgočasno popotovanje po poteh šolske učenosti zaključim s potmi v dobesednem pomenu besede. V današnjih osemletkah ima zelo pomembno mesto tako imenovana prometna vzgoja; resnici na ljubo ima včasih človek vtis, da otroci hodijo v šolo zato, da bi znali hoditi v šolo, kjer se bodo učili, kako hoditi v šolo. Večina tega pouka oziroma vzgajanja se opravi pri spoznavanju narave in družbe in je tudi podana v učbenikih za ta predmet. Pregled te »snovi« samo še poglobi vtise, ki so služili za podlago poglavja o trivialnosti in poglavja o repetitivno-sti. Lahko bi rekli, da je prometna vzgoja naj odličnejši primerek neznosne puhlosti šolanja. Sodobni otroci, ki so v velikem številu v vrtcih, se začnejo tako imenovane prometne vzgoje učiti že pri treh, štirih letih. Učenje je sistematično. Promet se igrajo v igralnicah, na sprehode hodijo po realnih cestah k realnim križiščem, mimo realnih prometnih znakov in oznak. Vzgojiteljice jim to znanje zelo pogosto, včasih vsiljivo, drugič posredno vcepljajo v glave. Na umetnost takega početja so opozorjeni tudi starši. V mali šoli, ki jo opravijo tako rekoč vsi otroci, je promet pomemben del učnega načrta. Zdi se torej umestno pričakovati (moja ad hoc ustna anketa to potrjuje), da večina slovenskih otrok ob vstopu v šolo ve, kaj je semafor in kaj pomenijo rdeča, rumena in zelena barva. strahu pred "pozitivistično faktografijo"! Zato prav malo pove, rajši učenca kar naprej pošilja po podatke kam drugam. Za zgled najprej prva stran, kjer bi človek pričakoval nekaj osnovnih podatkov, potrebnih za skico Slovenije. SD IV, str. 3 "V preteklem letu si spoznal dom, šolo in občino, v kateri živiš. Naša ožja domovina SR Slovenija, ki je sestavni del naše širše domovine SFR Jugoslavije, je dosti večje območje. • Ugotovi na zemljevidu v Mojem prvem atlasu število občin v SR Sloveniji. • Poskusi odgovoriti na vprašanja ob zemljevidu. • Določi na zemljevidu lego naše ožje domovine. Pomni: V Sloveniji žive pretežno Slovenci: govore slovenski jezik, v njem sporočajo svoje misli, imajo podobne običaje in navade in družita jih skupna preteklost in sedanjost. • Ugotovi nekaj običajev, značilnih za vaš kraj, ob nekaterih letnih časih in praznovanjih." Škoda tako lepe bele strani, okrašene s sliko modro pobarvane Slovenije in štirih parčkov v narodnih nošah, Na takem prostoru bi lahko ljubeznivo povedali vsaj število občin, če že ne, koliko je ta Slovenija velika in koliko pretežno Slovencev živi v njej. Naslednji zemljepisni stavki pridejo na vrsto po hudo ideološko prikrojenem zgodovinskem fragmentu, glasijo pa se takole: SND IV, str. 9 "Slovenija je zelo raznolika de-žala. Na kratkih razdaljah se pokrajina spreminja. Na poti po slovenski deželi spoznamo visoke gore, nižine, kraške in primorske predele. • Na zemljevidu ugotovi, kje v Sloveniji so nižine, kje pa visoke gore. • Kakšna je pretežna podoba slovenskega ozemlja (Glej barvo zemljevida.) • Na koliko naravnih zemljepisnih enot delimo slovensko ozemlje (MPA, stran 15)? in boljše življenje ustvariti le z odstranitvijo kapitalistov, stare oblasti in prevzemom tovarn v svoje roke, kar mora danes vedeti vsak učenec četrtega razreda. Če ne ve, pa na pot in "prepričaj se ob obisku najbližje delovne organizacije, kakšno je življenje in delo delavcev danes, kakšno pa je bilo v preteklosti?" (Opomba: vprašaj ni moj.) V istem razredu mora tudi znati definirati, kaj je to krajevna skupnost. To pa je "območje v kraju ali naselju, v katerem odločajo krajani o svojem delu in življenju." Kaj pa potem delajo v občini? To so se otroci naučili že v 3. razredu, ko so morali vedeti, da "več krajevnih skupnosti, ki so med seboj povezane sestavlja občino". In tudi to, da "skupščino občine sestavljajo delegati, ki jim predseduje predsednik skupščine. Skupščina odloča o pomembnih skupnih zadevah v občini. Za izvrševanje sklepov in opravljanje drugih nalogima skupščina izvršni svet in svojo upravo, kjer delajo upravni delavci. Skupščina sodeluje z vsemi organizacijami združenega dela, ki skrbe za potrebe občanov." Jasno, da se šolar nauči takšne stavke, se mora kar precej potruditi. In takšnih dokaj težavnih ali vsaj kočljivih snovi je pri Spoznavanju narave in družbe • izredno velik. Vsa štiri leta (nedvomno pa tudi kasneje) se vrstijo tiste vrste vprašanja, ki bi jih najbolje označevala sintagma ideološke pasti. Gre za pozvedo-vanja o tistih "dejstvih" ali "podatkih", kjer je za poiskanje pravega odgovora potrebna določena ideološka kondicionira-nost, v značajskem pogledu pa ne pretirana iskrenost. Takšna so na primer vprašanja o 1. maju, uvrščena v snov za 3. razred: SND III, str. 69 "Zakaj praznujemo praznik dela? — ker je delo največja vrednota — ker so bili delavci izkoriščani — ker so se delavci borili v NOB Zakaj tudi učenci praznujejo praznik dela? — ker so njihovi starši delavci — ker je na praznovanju lepo — ker se z učenjem pripravljajo na delo" Sodeč po tem, kar fantje in dekleta poslušajo v šoli (in mimo- 4. Neinformativnost, združena za lažistrokovnjaštvom Kot že omenjeno, je snov za spoznavanje narave in družbe za prva tri leta zaj2ta v delovnih zvezkih, ki so namenoma napolnjeni predvsem z vprašanji in s praznimi prostori, ki jih morajo učenci napolniti s smiselnimi in/ali pravilnimi odgovori. Potemtakem očitek o neinforma-tivnosti ni nepričakovan in tudi ne docela fair. Nekoliko drugače je s spoznavanjem družbe za 4. razred, ki pa je že knjiga. Gre za knjigo, ki je namenjena prestavitvi Slovenije in je velika, skoraj razkošno opremljena, prepolna barvnih fotografij, skic, risb, faksimilov. Je tudi edina knjiga v osemletki, ki se ukvarja s Slovenijo, "našo ožjo domovino", kot je neštetokrat ponovljeno. Bila bi lahko torej tehten vir vseh osnovnih podatkov o domovini za vso družino; v časih, ko so bile knjige dragocenost, je učbenik te vrste to tudi bil. Kako zmotna so takšna pričakovanja, se hitro pokaže, že kar na prvi strani. Tudi ta knjiga, kot spoznavanje narave in družbe nasploh, je narejena po meri "krpic in fragmentov", v hudem • Vstavi ustrezno sliko v značilno naravno zemljepisno enoto. • V katero naravno zemljepisno enoto sodi vaš kraj? • Ugotovi na zemljevidu, ali so med naravnimi zemljepisnimi enotami Slovenije ostre meje?" Vsa knjiga je napisana v takšnem slogu. Da se človek v njej znajde, nepotrebuje samo točno določenega atlasa, ki vsaj za silo kaj razjasni, potrebuje tudi pridnega otroka, ki v šoli skrbno posluša, in po možnosti, še kakšno drugo zemljepisno knjigo. Brez tega ali ne bo znal odgovoriti ali pa bo v večni negotovosti, kaj se pravzaprav od njega pričakuje, kolikšna natančnost, kakšen vidik. Takšno podajanje, kjer učbenik tako rekoč nič ne pove, pač pa le sprašuje in ukazuje, pa nima neljubih posledic samo za znanje zemljepisa, ampak tudi za primerjave med včeraj in danes in vsi po vrsti zahtevajo od otrok večno ponavljanje, da živijo v najboljšem od vseh možnih svetov. Zakaj? Ker njihovi starši v samoupravnih organih odločajo o proizvodnji in presežkih, saj so po zaslugi komunistične partije delavci spoznali, da je mogoče pravične medsebojne odnose grede ujamejo iz radia, televizije in časopisja), so pravzaprav pravili vsi odgovori — le predzadnji zanesljivo ne. V treh letih šolske dresure se vsakdo nauči, da prostih dni ni pametno hvaliti, če hočeš dobiti dober red. Zelo podobno so zastavljena ženska vprašanja ob 8. marcu: SND III, str. 67 "Osmi marec je praznik — Žensk vsega sveta — Samo žensk bork — Vseh žensk pri nas. Katera dela opravljajo ženske? — Vsa, ki so zanje primerna — Tista, ki so slabo plačana — Tista, ki niso za moške." Vsak otrok ve, da je v vsakem odgovoru nekaj resnice, večina jih živi v družinah, kjer rtiaa^ opravijo večino tistega, kar p° očetovem mnenju ni moško delo, in večina jih ima mame, ki so slabše plačane kot očetje. D116" me pri iskanju "pravilnega odgovora" — in to se od njih zahteva — so hude, razreši pa jih lahko samo ideološka odločitev. Še primer iz 4. razreda: SD IV, str. 7 in 27 "Kdo je povedel narode in na; rodnosti Jugoslavije v boj VT0. sovražniku in domačim oblastnikom?" Str. 44 In: "Kdo je bil pobudnik in organizator narodnoosvobodilneg* gibanja v zasedeni Ljubljanir Tudi tu je dilema težka. Po rih letih šolanja vsak otrok ve, da je pobudnik in vodja partizanov, delavskega gibanja, stavki naprednih ljudi, OF ipd. konni' nistična partija. Najbolj varno je torej v takšnih primerih odgovoriti "komunisti" ali pa "komn* nistična partija s tovarišem y" tom na čelu". A tu je kleč, ker v drugem primeru to napačen odgovor; pravilen se glasi: "O? vobodilna fronta je bila pobud' nik in organizator narodnosvo; bodilnega gibanja v zasedeni Ljubljani." Res pa je seveda tudi to, da je nekaj vrst prej mal° drugačen odgovor: "Ko je ^ vražnik zasedel našo domovin0 in z njo Ljubljano, so se vsi za; vedni prebivalci mesta odzvali klicu komunistov za boj proti so; vražniku." Če so torej komunisti poslali v svet klic za boj proti sovražniku, ali niso bili potemtakem pobudniki narodnoosvobodilnega boja in gibanja? Kakor se vzame, zanesljivo je tole: "Komunisti so bili jedro Osvobodil; ne fronte, njeni najaktivnejši člani." Ljubljana pa "je bila med narodnoosvobodilnim bojem srce narodnosvobodilnega gib8' nja." Subtilne razlike med jedri; srci, pobudami, klici in vodstvi verjetno sodijo med najtrše orehe četrtega razreda. Zdi se tfji da marsikoga preganjajo še v sanjah. 1 Morda je zdaj bolj razumljiv0' zakaj sem si za naslov tega p^| gleda sposodila le idejo in °~ treh besed Milana Kundere " eno in torej ne govorim o nezncr sni lahkosti šolanja. Ne verj^ mem, da so naše šole lahke, Si*' be, da, priskutne, nezanimive; ( puhle tudi. Kar zadeva izobraZ' ii| bo, ponujajo znanje, ki je 1 mentarno, zmaličeno in kratkO" trajno. V vzgojnem pogledu P* vcepljajo ošabnost, svetohlip' stvo in nagnjenje k vdanemu Pfl navijanju fraz. Na kratko: sami meji znosnega so. Znanje, uporabljeno v pregled* je vzeto iz naslednjih virov: Vida Blažko in Mira CenciČ: M0* ja igra je delo (Delovni zveze* za SND, 1. razred, Ljublja»' 1981), Mira Cencič: Moje delo je učenj* (Delovni zvezek za SND za 2. *3' zred, Ljubljana 1981), Mira Cencič: Učenje je moje v*|j selje (Delovni zvezek za SND 3. razred, Ljubljana 1983), Marija Košak in Tomaž VVeb**' Slovenija moja ožja domovio SD za 4. razred, Ljubljana 1983' ISggjški planinci zbirajo denar Nadaljevati obnovo Erjavčeve koče Jnice, 15. m aninsko društvo»Jesenice ki skrbi kar« >stojank, se je lani lotilo P^^^^S^J^^««-J^0 stavbo je zamenjala nova koča, v kateri name^agruštvu bo-h vsaj skupna ležišča, kuhinjo s strežbo in «j52£*2S5> dobrodošla sleherna pomoč, zato od danes tudi prodajna razsia s»k na Jesenicah. ^ enem najlepših delov naših tea. malo pod vršiškim prelaga, so v letu 1891 postavili Er-Jcevo kočo. Z njo že od 1948. 2 dalje uspešno gospodari je-Jiško planinsko društvo. Potanka ob naši najvišji gorski p. na 1515 metrih nadmorske *lne. je skoraj celo stoletje snovala viharjem, strelam in ^.gim nevšečnostim, premagal »jo je 6as. Ker ni več ustrezala janjim potrebam planinskega lztna, so se jeseniški planinci *71U za temeljito prenovo ivbe. »Pred tremi leti smo se resno lotili priprave projekta,« pripoveduje Pavle Di-mitrov, '■■i posedli1 p& Jesenice, pa pojasnjuje: /l^črtu, ki ga je izdelal inže-r..wnan Žepič, smo upoštevali Ql Pripombe planinske orga- nizacije in uprave Triglavskega narodnega parka. Stavba je ohranila prvotno podobo in tudi njena okolica ostane nespremenjena. Konec maja lani smo začeli z rušenjem koče, pri čemer so pomagali poleg mladih planincev, alpinistov in reševalcev še učenci ŽIC z Jesenic. Kljub zapletom zaradi prenove mostu na vršiški cesti smo konec julija lahko začeli z gradbenimi deli. Delavci jeseniškega Gradbinca so se potrudili, da so do začetka oktobra pokrili novo stavbo in v njej izdelali kanalizacijo, del instalcij in notranje omete.« Prizadevni gradbeni odbor, ki ga vodi Vojko Koblar, si je za letos zadal zahtevne cilje. V dveh zgornjih prostorih koče nameravajo urediti 30 skupnih ležišč, v pritličju kuhinjo s strežnim pultom in prostor za oskrbnika, v kleti pa sanitarije. Pozneje bodo postopno opremili restavracijo in bivalni prostor v pritličju ter 68 ležišč po sobah v nadstropju. Glede na to, da je bilo prej v koči le 48 ležišč, bo posodobitev Erjavčeve koče velika pridobitev tako za osebje kot za obiskovalce. »Kočo radi obiskujejo številni izletniki, planinci, smučarji in udeleženci na tečajih raznih družbenih organizacij,« nadaljuje predsednik Dimitrov in dodaja: »Tudi pozimi, ko je večina drugih koč zaprta, njeno osebje nikoli ne sameva. Zato upravičeno upamo, da naše prošnje za pomoč ne bodo naletele na gluha ušesa. Čeprav naše društvo dobro gospodari, bo celo ob pomoči vse planinske organizacije težko kos taki nalogi. Tudi letos smo prisiljeni zbirati prispevke na več načinov.« Denar lahko organizacije in posamezniki nakazujejo na žiro račun PD Jesenice (št. 51530-678-81339 — za obnovo Erjavčeve koče). Za 10 milijonov dinarjev ali več bo darovalec dobil v koči 100 ležišč zastonj za tri leta, soba bo dobila njegov naziv, razstavljal pa bo lahko tudi svoj propagandni material. Društvo je prav tako veselo pomoči podjetij z materiali in storitvami. Razen tega sprejema obveznice za sklad nerazvitih SFRJ ter odprodaja darilne bone in reklamne oglase v biltenu o izgradnji koče. Od 18. marca zvečer pa do konca meseca prireja v salonu DOLIK na Jesenicah prodajno razstavo slik s planinskimi motivi. S. Saje t k Hodila se je igrača Hjc<^toP'š v domačo delavnico Olge Brezar v Britofu, imaš občutek, da si prišel v igral-NliSk P°Ucah v ličnih škatlicah stoji igrača pri igrači, narisani obrazi cunjastih lene j1 ^.smejijo s stene in kamor pogledaš, povsod raztegujejo svoje krake iz blaga ze-^ n pisane žabe... Olga pa se z njimi ne iera, temveč jih izdeluje. %oja^a' utruJena od večne rutine pisalnega Privia-ln sneJe računalnika, si je poiskala •Hi in (^še delo. Sklenila je uživati z igrača-Pupaj1 nJih živeti. Prvo ni težko. Ob veselih ^rko ' nasmeJanih lutkah, otožnih klovnih, ?'hžah-"vf'n usn.ien'h buldogih, naščeperje-^'1i j-- m°dnri dirkačih in drugi igrivi druker cas kar prehitro mineva. Neredko ji že ia hjtP0 u^a v delavnico, ko zašije zadnji žep fovan;ln* °bleki. Rada šiva, ima roko za obli-ena |e.!n dolga leta je v njej dremala nepote-■lekorat- ^° ustvarjalnosti. Z izdelovanjem ^Uška lVn'n igrač je vsemu temu lahko dala k S» staža pri igračah še krepko na začet kupj^ajPrej je bilo treba opremiti delavnico, ^ateri S|tro^ an ^va' urediti status, nakopičiti a*- zdaj pa izdelke že ponuja trgu. Zami- J"V8o pa je od igrač živeti. Posebno na za-Ušl^^ težko 'n Oitfa je po dveh mesecih obr- «li fr- spretno roko jih tudi hitro »lovnost... te se bo morala še v gorah nas opozarjajo naučiti. Zdaj še ne ve, ali so njeni izdelki tržno zanimivi. Prodajalne, ki tako blago ponujajo so previdne pri sklepanju poslov, za začetek so dale v prodajo le po nekaj primerkov. Pa še to le v Ljubljani, v Centromerkurju in Domu. Lepo priznanje Olginim izdelkom pa je prodor v elitni Filipov dvorec. Kako se rodi igračka? Večina zamisli nastane, ko Olga razmišlja, kaj bi lepega sodilo na polico v dnevni sobi, kaj v vitrino, kaj bi podarila odraščajočemu otroku, kaj ob dnevu žena. Njena igrača ima večidel le estetsko vrednost, uporabne pa ne, saj ni namenjena majhnemu otroku za igro. Izdelek po zamisli ukroji v tekstilu, usnju ali katerem drugem materialu, ki si ga je nakopičila na policah, ga sešije, napolni s posebnim polnilom (PVC gra-nulatom) in do kraja zašije. Potem vsi ti drobni pisani stvori, od žab, psičkov, punčk, klovnov, do kač in medvedkov, v velikem kovčku romajo s prodajalcem od vrat do vrat ali pa na police prodajaln. Olga se veseli vsakega izdelka posebej, od osnutka pa do trenutka, ko mu vdihne »plastično dušo«. Njen namen pa je, da bi se teh lepih okrasnih igrač veselili tudi vsi, ki si jih izberejo zase ali za darilo drugemu. D. Z. Zlebir ari zime skrivajo nevarnosti 'iUč^r?Sen'ce, marca — Predzadnja sobota letošnje zime je zvabila v višave številne *j Port!u.In P'anince. Žal je to bila za nekatere zadnja pot v gore in dolino. Da se ne bi Mi uei ~nega kmalu ponovilo, smo zbrali podatke o nesrečah v zadnjih zimah in na-■hZ J opozoril pred nevarnostmi ter navodil za ravnanje ob nesreči. aprila pa so reševalci pohiteli na pomoč ljubljanski smučarki, ki je na Krvavcu padla v prepad. Primeri iz letošnje zime prav tako dokazujejo, da je smučanje izven urejenih smučišč nevarno. Decembra je italijanski smučar zgrmel v jamo na Kaninu in zaradi poškodb poznaje umrl v bolnišnici. Začetek marca je smučar zapustil smučišče nad Mežico, padel po strmini in se ubil ob skali. Še bolj tragična je bila nedavna nesreča mladih Belgijcev na Voglu. Istega dne je zdrsnil avstrijski planinec z Grintovca, kjer je zdrs ugasnil življenji dveh domačih planincev že januarja. 1 h Shjnaliz Podatkov o nesrečah v naših j Pon6sra^vidno, da se na sneženih poboč-i ■ v- mnoS° planincev, zlasti zaradi rja v"SelrJenje zanimanja za smučanje pa četrtin^ žrtev tudi med smučarji, bilo „°, Predlanskih nesreč, skupno jih e zakrivil jih prav toliko te-4 nesrečah na turnem JrS;umVrlslovenskih gorah 61,' j v PoŠkrJ"3e 7 ^u«" in se Jih Pra> **8etS^ ^ ^g^il življenje 1 smučar, 2 pa k. ^Zje ranila. Plaz je terjal 1 smrtno žr- ikiaSSk iz lftnske zime si velja pogleda-' Vr- • zaradi njihove raznolikosti. Ze 1. VQ Ja 3e smučar iz Laškega tvegal spust P° zaPrtem Žagarjevem grabnu; tonjj ^Pla^al s padcem in pretresom mo-fršai- Deset dni pozneje sta bila še drz-]ubljanska smučarja, ki sta kljub mo-QdšU enJu in slabi vremenski napove-N- n* na turno smuko k Triglavskim jezerci t,* srec° sta se prebila do koče, reše-Nien S° 3U iskali več dni- V Podobnem r^nie Je 20- marca med vračanjem z ^ecari ,me skupino šestih planincev iz etii Prja (nameravali so na Triglav) prese-" Plaz in delno zasul peterico; ra- jasnju k*>* planincu *rca Se *riamncu so pomagali reševalci. Sestopue ZaTadi zdrsa težje ponesrečil s Kočne planinec iz Zagreba, Previdnost in razumnost »Na snegu je lahko en sam naroben korak planinca usoden,« opozarja načelnik podkomisije za vzgojo in tehnično reševanje pri GRS Slovenije Marjan Salberger, ki je že skoraj štiri desetletja v vrstah reševalcev. Iz izkušenj po-»Veliko zdrsov se primeri pri hoji navzdol, ker koncentracija popusti in je hoja hitrejša, zato pa se je tudi težje ustaviti. Brez prave opreme ni dobro odhajati niti na ture, ki so poleti povsem enostavne; smučarske palice zadostujejo le za normalno pot, za strmino pa potrebujemo cepin v rokah in dereze na čevljih. Seveda je treba znati pravilno uporabljati to opremo, sicer prav nič ne koristi. Obenem je treba upoštevati, da se pozimi markacije večinoma ne vidijo, da je dan krajši in da so koče zaprte. Zato je bistvenega pomena telesna pripravljenost in prilagoditev ture lastnim sposobnostim. Kdor ji ni kos, ali ga zaloti sprememba razmer, naj pravočasno odneha!« Prehod s teptanih in zavarovanih smučišč je nevaren, kot naglasa reševalec Sal- berger, če ni izpolnjenih nekaj osnovnih zahtev. Smučar se mora seznaniti s trenutnimi vremenskimi in snežnimi razmerami na terenu, obvladati mora tehniko smučanja v celcu in orientacijo ter mora imeti primerno opremo, za varovanje v strmini tudi cepin in vrv. Ob nesreči popolno obvestilo »Pozimi, ko preti več nevarnosti,« razlaga Janez Brojan, načelnik mojstranske postaje GRS, »se ni dobro odpraviti na turo sam, ampak v manjši skupini. Tako lahko nekdo iz skupine obvesti reševalce, če pride do nesreče, sicer je posameznika zelo težko najti ob izgubi sledi zaradi vetra ali novega snega. Pred odhodom na turo je treba seznaniti domače s točno smerjo vzpona in časom vrnitve, da ne bi alarmirali reševalcev po nepotrebnem, ali iskali na nepravem kraju.« Kaj storiti ob nesreči? Na to vprašanje odgovarja reševalec Brojan v dveh delih. Najprej je treba, kot našteva, ponesrečencu dati prvo pomoč, kolikor so zanjo tovariši sposobni. Zatem ga je treba namestiti na varnem kraju, da ne bi prišlo do nove nesreče, pa ga zavarovati pred podhladitvijo. Ob nesreči v plazu morajo nezasuti planinci takoj iskati tovariše pod snegom, posebno če je daleč do reševalcev. Kot drugo je vedno nujno čim hitrejše in čimbolj točno obvestilo reševalcem o nesreči. V njem je treba sporočiti kraj nesreče, število ponesrečencev in vrsto poškodb. Če se sporočilo prenaša prek več oseb, mora biti napisano. »Slovenski reševalci smo pripravljeni za reševanje tudi z najtežjih terenov. Pri tem so nam že dve desetletji v veliko pomoč pripadniki letalske enote milice, ki skupaj s približno stotimi reševalci in zdravniki zagotavljajo hitro in učinkovito reševanje s helikopterjem. V naši organizaciji si vseeno prizadevamo, da bi s planinsko vzgojo in opozorili pred nevarnostmi zmanjšali število nesreč,« sklene sogovornik. S. Saje PETKOV Pv VRTRET Stanka Zupan Pogosto jo videvam v radovljiških delegatskih klopeh, na sejah socialistične zveze, na sestankih krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, kjer je že devetnajst let poklicna tajnica, v komisiji za volitve in imenovanje pri radovljiški občinski skuščini... V pisarni krajevne skupnosti se pogosto ustavljajo domačini, iz Bohinjske Bistrice pa tudi iz sosednih vasi, ljudje, ki rabijo pomoč, morda le nasvet, so v stiski za stanovanje, vrtec in podobno. Tudi novinarji se radi oglasimo, ker zvemo veliko novega o dogajanju v kraju in v vsem Bohinju. Stanka namreč dobro pozna krajevne razmere in ljudi in ve še veliko več, kot povedo suhoparni zapisniki, poročila in drugi papirji. Čeprav veliko presedi na (razvlečenih) sestankih, dopoldne, največkrat pa zvečer, rada prizna, da delo opravlja z veseljem, da gre rada med ljudi, tudi na sestanek, ker sliši marsikaj zanimivega in takšnega, kar lahko pove naprej ljudem, krajanom. Ne more mimo krajevnih problemov. Kdaj se bomo lahko v Bohinju kulturno pogovarjali s svetom, se sprašuje ob vsakodnevnem telefonskem infarktu. V turizmu se sicer nekai premika na bolje, ugotavlja, vendar pa ta dejavnost ne bo zaživela, dokler je Bohinjci ne bodo vzeli za svoje. Veseli jo, da se je zadnje čase le začela večja družbena skrb za varovanje okoja, še zlasti Bohinjskega jezera, da se tudi stanje cest izboljšuje, da v šolstvu in otroškem varstvu ni perečih problemov... Stanka je znana po odločnosti. Na sestankih se rada oglasi, še posebej, če dobro pozna problematiko in ve, da ima prav. Na programski seji radovljiške socialistične zveze je brez dlake na jeziku razpravljala o zapostavljanju amaterske, množične kulture in društev, ki delujejo po krajevnih skupnostih. Razmere v kulturi namreč dobro pozna. Rada pomaga društvu v Bohinjski Bistrici, bila pa je tudi predsednica izvršnega odbora zveze kulturnih organizacij, vendar je odstopila, ker se ni strinjala s politiko in ni hotela na silo tuliti v isti rog. "Preveč denarja se namenja za administrativno delo in premalo za strokovno. Če je administracija problem, potem naj bi se o tem pogovarjali, ne pa, da so nekateri že vnaprej užaljeni," pravi Stanka Zupan, ki je vajena odkritega pogovora, brez ovina-krjenja. Hčeri sta ji že odrasli.v prostem času plete, veseli pa se že pomladi, ker je rada v naravi, na svežem zraku. Z možem, ki je lovec in gozdar, se vsako leto za nekaj dni odpravita v gore, celo na alpinistične vrvi se še spravita... Zakaj je na sestankih tako malo žensk, zakaj med štirinajstimi evidentiranimi za radovljiškega župana ni bilo niti ene ženske? "Mlade, ki si šele urejajo dom in ustvarjajo družino, so preobremenjene. Druge bi bile pripravljene delati, pa jih vedno ne znamo poiskati, jih spodbuditi," pravi Stanka. C. Zaplotnik Tu me blagajničarka ne bo opazila. Družinska košarica je že brez mene predraga... — Foto: F. Perdan Psihoanaliza prišla tudi do Kranja Prejšnji torek so mladi na ciklusu okroglih miz, ki ga organizira občinska konferenca ZSMS Kranj govori o psihoanalizi. Uvodno predavanje so pripravili trije študentje filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti Janez Krek, Gorazd Korošec in Mojca Rupnik. Ti študentje so tudi pripravili 35-urni kurz psihoanalize, ki se je odvijal na Srednji družboslovno-jezikovni šoli v Škofji Loki. Tokratno okroglo mizo, ki je bila v kadilnici Prešernovega gledališča, je obiskalo približno 40 obiskovalcev. Pogovor je začel Janez Krek, ki je govoril o Sigmundu Freudu, kot ustanovitelju in prvem teoretiku psihoanalize in o razvoju človeškega individuuma, kot ga konceptualizira psihoanaliza. Nadalje je opozoril tudi na nekaj sodobnih političnih primerov, predvsem na primer Waldheima in priznanje simbolne avstrijske krivde. Gorazd Korošec je govoril o psihoanalizi kot ideologiji, kjer je poudaril Freudove besede, da psihoanaliza ne more zagovarjati svetovnega nazora. Govoril je tudi o srečanju psihoanalize z marksizmom. Uvodne besede je zaključila Mojca Rutar z razpravo vloga ženske v psihoanalizi. V nadaljevanju se je razvil pogovor, pri katerem pa je prišlo do nekakšnega konflikta. Obiskovalci niso poznali psihoanalize, mladi predavatelji pa verjetno niso razumeli tega neznanja. p g uredništvo tel. 21860 GLAS 14. STRAN V nedeljo start v republiških nogometnih ligah /^PORTn^REKREACgAJ^ Petek, 18. marcais^ Triglav je močnejši Kranj, 16. marca — V nedeljo bodo oživela slovenska nogometna igrišča. V prvi članski republiški ligi bo v pomladanski del startal edini gorenjski ligaš, Triglav iz Kranja. Gostuje pri neugodnemu nasprotniku Domžal. Triglav se je za ta del prvenstva precej okrepil in trener Hasan Ibrašimovič ter igralci upajo, da se bodo obdržali v ligi. V prvi članski republiški ligi bo kranjski Triglav to nedeljo startal v Domžalah. Po jesenskem delu so Domžalčani na petem mestu, Triglav pa je bil deseti. Po besedah trenerja Hasana Ibrašimo-viča se v pomladanskem delu obetajo zanimivi boji. V jeseni bo reorganizacija lig in ne bo več druge zvezne lige, temveč bo prva B zvezna liga. Republiška liga bo razdeljena v dve skupini. »Upamo, da se bomo borili tako dobro, da bomo v ligi tudi ostali. Vseh triindvajset igralcev je začelo s pripravami v sredini januarja. Petkrat tedensko smo vadili v telovadnici tekstilne obutve šole v Kranju in nato nadaljevali na stadionu Stanka Mlakarja. Moštvo je zagnano treniralo in igralo deset tekem za trening. Nato smo bili pet dni na skupnih pripravah v Rovinju. Prvo prijateljsko tekmo smo odigrali doma z Ro-vinjem in ga premagali s 4 :0. Nato smo premagali Kamnik s 4 :3. V začetku marca smo bili v Rovinju in v prijateljski tekmi smo ga premagali s 4 :1. Igrali smo tudi s Puchon iz Avstrije in dobili s 3 : 1, premagali smo republiškega ligaša Bežanijo iz Beograda z 2 : 1, izgubili s beograjsko Budučnostjo, premagali nato s 4 : 0 Vižinado in remizirali zVoj-vodinci. V nedeljo smo doma igrali z Jesenicami pokalno tekmo Slovenije in igrali 2 :2. Upam, da smo vse priprave dobro izkoristili. Okrepljeni smo, saj se je iz Gošk Juga vrnil Taneski, Eržen je prišel iz Nakla, Čampa, Herzegonja, Bricelj iz ljubljanske Ilirije. Borenović pa iz Jedinstva iz Banja Luke. Ti bodo lahko igrali v drugem kolu. V Kranju takrat gostuje Maribor in bomo videli, kaj lahko naredijo naši igralci. Igrali bodo še Jakara, Zupančič, Gros, ki je kapetan moštva, Juršič, Lotrič, Pihler, Nonkovič, Perhavec, Djukič, Stenovec, Atlija, Vodon, Klemenčič, Mirtič, Delič in mladinec Kondič. Zal pa je prenehal z igranjem Rade Radosavljevič. Rade je bil dolgoletni kapetan in steber celotnega moštva. Ostal je v klubu in postal trener mladincev. Naš cilj je, da se v ligi obdržimo.« D. Humer V gledališču Toneta Čufar j a razglasili najboljše športnike Železarne Pokali in priznanja za nagrado Jesenice, 16. marca — V dvorani gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah so v ponedeljek razglasili rezultate letnih in zimskih sindikalnih športnih iger Železarne. Po uvodnih akordih plesnega orkestra jeseniških Železarjev, ki ga vodi Franci Košir in po pozdravnem govoru predsednika izvršnega odbora sindikata Železarne Janeza Kovačiča so razglasili najboljše športnike in športnice za letne in zimske sin- vrstitvi so bili spet najboljši OOS ETP pri moških, pri ženskah OOS ETP, prehodni pokal za množičnost pa so osvojili OOS Strojne delavnice. Proglašenih je bilo tudi po deset najuspešnejših športnic, športnikov in športnih referentov za leto 1987. Deset najuspešnejših športnic za leto 1987 - 1. Pika Ferk (Komerciala), 2. Lilijana Pretnar, 3. Milena Lužnik, 4. Andreja Mah-nič, 5. Bojan Sušnik (ves ETP), 6. Alenka Žvab (Strojne delavnice), 7. Saša Kofler (FRS), 8. Vojka Mihelič (KSI), 9. Bojana Lav-tižar (Jeklarna), 10. Diana Až-man (ETP); moški — 1. Janko Zupan (HV Bela), 2. Janez Babic (ETP), 3. Tonček Urbas (Valjar-na Bluming Steckel), 4. Rado Tolar (Jeklarna), 5. Marko Žmi-tek (Remontne delavnice), 6. Sa-id Čučuk (Strojne delavnice), 7. Anton Kalan (ETP), 8. Janko Legat (KSI), 9. Ivan Šušteršič (Vzdrževanje), 10. Slavko Koselj (HV Bela); športni referenti: 1. Jože Trplan (ETP). 2. Janko Zu- dikalne športne igre Železarne za leto 1987. Železarji imajo v svojih letnih sindikalnih igrah tekmovanje v streljanju, kegljanju na ledu, kegljanju na asfaltu, plavanju in v zimskih športih. Prehodni pokal za letni del tekmovanja so pri moških osvojili OOS ETP osvojili pa so ga tudi za zimske igre. V skupni raz- pan (HV Bela), 3. Franc Grah (Strojne delavnice), 4. Borut Zvelc (Remontne delavnice), 5. Emili Subelj (Jeklarna), 6. Ham-dija Alagič (Žicama), 7. Miha Smolej (Valjarna Bluming Steckel), 8. Marjan Trontelj (Vzdrževanje), 9. Franc Pintar (KSI), lO.Mirsad Musič (Livarna). D. Humer Foto: F. Perdan Smučarski maraton Yassa v nedeljo Kranj, 16. marca —Smučarski klub Snežinka iz Ljubljane bo pod pokroviteljstvom DO Yassa in SZ Slovenije v nedeljo na Pokljuki organizator četrtega smučarskega maratona v okviru Alpe Adria Loppet. To bo že deseti jubilejni mednarodni tekaški maraton Yassa. Hkrati bo v nedeljo na Pokljuki tudi letošnje državno prvenstvo v maratonu. Člani bodo tekli 42, mladinke in mladinci pa na 20 kilometrov dolgi smučini. Smučine Yassa maratona bodo dolge od 21 do 42 kilometrov. Ob 9. uri bo start za klasični tek in ob 9.45 za prosto tehniko. Prijavite se lahko še v nedeljo, od 7. do 8.30, za klasični tek v koči Jelka, in od 7. do 9.15 za prosto tehniko ter oba teka na 21 in 42 km. Razglasitev rezultatov bo ob 15. uri. Z Bleda bo na Pokljuko organiziran skupni prevoz. D. H. ureja JOŽE KOŠNJEK Bronasta kolajna naših kegljačev Jesenice, 11. marca —Jugoslovanska reprezentanca v keglanju na ledu je na 38. evropskem prvenstvu, ki je bilo v Celovcu, dosegla svoj cilj. Naši so bili najboljši v zbijanju in bližanju, kjer je bil Borut Berčič osmi, Rudi Šapek dvanajsti in Franc Kralj štirinajsti, ekipno pa so bili naši tretji za Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo. V moštvenem delu je prvak Avstrija, Jugoslavija II (Franc Kralj, Milan Radanič, Lado Sodja, Alojz Babnik in Rudi Šapek) je bila sedma , Jugoslavija I (Sandi Lužnik, Milan Lindič, Simon Bedene, Sašo Obreza in Ivan Piber) pa je bila osma. Sodelovalo je 14 ekip. Tekmovala je tudi ekipa naših mladincev, ki je popravila lansko uvrstitev. Moštveno je bila deseta, v zbijanju in bližanju pa peta, med posamezniki pa so bili Janez Mohorič trinajsti, Rudi Šepek mlajši 20., Dragan Mušič 22 in Dragan Jašarevič 26. Strelske novice J. K. Praznično tekmovanje —Občinska strelska zveza Kranj je pripravila za 8. marec tekmovanje v streljanju z zračno puško, za članice kranjskih strelskih družin in sekcij. Tekmovalo je 23 članic, mladink in pionirk. Najboljša je bila Darinka Smrtnik s 186 krogi od 200 mogočih. Po tekmovanju je bila pogostitev tekmovalk, predsednik kranjske strelske zveze Alojz Lakner pa jim je izročil spominska darila. Najboljših deset: 1. Darinka Smrtnik, 2. Lidija Vodopivec, 3. Ana Brovč, 4. Sonja Hafner, 5. Andreja Malovrh, 6. Jelka Bauman, 7. Monika Gašperič, 8. Neva Lotrič, 9. Bernarda Lokar, 10. Alenka Le-ban itd. Juretu Frelihu občinska zlata puščica —Konec marca bo v Kamniku zaključno tekmovanje za »zlato puščico«. V Kranju so društvena tekmovanja končana in je bilo zato že organizirano občinsko tekmovanje. Tekmovali so s serijsko zračno puško, med 39 tekmovalci pa se je spet izkazal Jure Frelih iz strelske sekcije Iskra, ki je s 569 krogi od 600 mogočih krepko prehitel ostale in napovedal, da se bo boril za regijsko ali celo republiško puščico. Visoko sta uvrščeni članici Darinka Smrtnik (4. mesto) in Lidija Vodopivec (7. mesto), s 15. mestom pa je presenetila pionirka Andreja Malovrh. 24 nastopajočih ima pravico tekmovanja na regijskem prvenstvu. Najboljši so bili Jure Frelih, Dušan Naglic, Joče Osterman, Darinka Smrtnik, Franc Strniša, Vinko Frelih, Lidija Vodopivec, Marjan Umnik, Janez Korent in Andrej Kne. Kranjski strelski prvaki — Za prvake v ekipnem in posamičnem tekmovanju so se pomerili še člani, članice, mladinci in mladinke. V ekipnem tekmovanju so bili pri članih najboljši strelska sekcija Iskre, SD Franc Mrak in strelska sekcija Stane Kovačič, pri članicah SD Bratstvo in enotnost, strelska sekcija Tone Nadičar in SD Franc Mrak, pri mladincih pa strelska sekcija Tone Nadižar I, Tone Nadižar II in SD Bratstvo in enotnost. Ekip mladink ni bilo. V tekmovanju posameznikov so bili pri članih najboljši Jure Frelih, Franc Strniša in Marjan Umnik, pri članicah Darinka Smrtnik, Sonja Hafner in Lidija Vodopivec, pri mladincih Boštjan Jalen, Nurfet Alidja-novič in Matej Malovrh ter pri mladinkah Monika Gašperšič, Bernarda Lokar in Milka Djurič. # g B. Malovrh Hokejski turnir v Kranju Kranj, 16. marca — Pred dnevi je bil v Kranju zanimiv prijateljski hokejski turnir, ki so ga organizirali Kokričani. Nastop lo je šest ekip. Na tem turnirju so se borile hokejske ekipe iz Avstrije, Kranja in okolice. Nastopili so Gasilci, Altz Vien in Post iz Avstrije, veterani Triglava, Sv. Duh in Kokričani. Po šesturnem turnirju, ki ga je sodil Kranjčan Sofrienevski, v pomoč pa mu je bil Rudi Zalokar, so zmagali Kokrčani. Drugo leto bo turnir v Celovcu. Vrstni red: 1. Kokrica 5, 2. Veretani 4, 3. Post 3, 4. Gasilci, 5. Sv. Duh, 6. Altz Post vsi po 2 točki. D. H. Jesenic« 41 Priprave za proglasitev najboljšega gorenjskega športnika, športnice in ekipe v letu 1987 se počasi bližajo koncu. Slavnostna prireditev bo tokrat na Jesenicah, v petek, 1. aprila, ob 18. uri v gledališču Tone Čufar v organizaciji ZTKO Jesenice in uredništva Gorenjskega glasa. Več o prireditvi prihodnjič! Gorenjska moška kegljaška liga Jeseničani še vodijo Kranj, 13. marca — V gorenjski moški članski ligi so odigrali dvanajsto in trinajsto kolo. Največ so dosegli kegljači Jesenic, saj še vedno vodijo z dvema točkama prednosti pred Kranjsko goro. Izidi 4964 :5025, 4918 :4617, 4708:4880, 5165:5148, 5165:5148, 4813:4870. 4843 : 4888 Vrstni Bled . Ljubelj Lubnik : Gradiš Elan : Triglav Jesenice : Sava Sava: Elan Gradiš : Bled Ljubelj : Kranjska red — Jesenice 16, Kranjska gora 14, Ljubelj, Sava, Elan vsi po 12, Bled in Lubnik po 6, Gradiš O, zunaj konkurence Triglav 17 točk. D. H. Začetek kolesarske sezone Kranj, 16. marca — Ze leta je Poreška riviera prvi preiskus za jugoslovanske kolesarje. Skoraj vsi naši kolesarski klubi imajo svoje prve letne priprave v Poreču, med temi so tudi kolesarji KK Save iz Kranja. Na četrti dirki za Veliko nagrado Poreške riviere je nastopilo nad sto petdeset tekmovalcev iz Avstrije, Italije, ČSSR in Jugoslavije. Na 142 kilometrov dolgi progi je zmagal Šebenik, ki je bil v ciljni ravnini hitrejši od svojega sotekmovalca iz Koga Ugrenoviča, na tretje mesto pa se je prebil Marko Polanc iz Save. Vrstni red četrte dirke: 1. Šebenik 3;43,12, 2. Ugrenovič (oba Rog), 3. Polanc, 9. B. Žumer (oba Sava) vsi v času zmagovalca. Skupni vrstni red po štirih dirkah: 1. Šebenik 21, 2. Rnjakovič (oba Rog) 20. 3. Tajhmajster 19, 5. Pagon (oba Sava) 15; ekipno — 1. Rog 70. 2. Sava 51, 3. Krka 32. D. H. Uspešen naslov Radovljičanov in Kranjčanov Kranj, 16. marca — Zrenjaninski zimski bazen je gostil naj^°^^ jugoslovanske mladince in mladinke na državnem prvenstvu, sto petdesetimi tekmovalci in tekmovalkami so se za te naslove _^ li tudi Radovljičani in Triglavani. V obeh kategorij ah. so se dobro kazali, čeprav ni bilo rekordnih dosežkov. ^grii Radovljičanka Robova je bila druga na 100 m hrbtno, dve mesti pa je osvojila na 400 m mešano in 200 m hrbtno. Od "^"^j čanov se je izkazal tudi Potočnik, ki je bil na 400 m mešano tre V konkurenci mladincev je prednjačil član Triglava Stancar. ^ žavni naslov je osvojil na 200 m kravi, na 200 km mešano je bil ^ in na 200 m hrbtno tretji. Triglavanka Neža Rebolj je bila djT^j. druga: na 400 m mešano in na 200 mešano. V štafeti so mladink glava bile na 4 x 400 m kravi druge in na 4 x 100 m kravi t^."^) i red - 1. Primorje (Reka) 402, 2. Proleter (Zrenja^ D.H- Pionirji Triglava ekipni državni prvato Kranj, 16. marca —V Sarajevu je bilo letošnje zimsko državno pr venstvo za pionirje in pionirke do dvanajst let. Najbolje so se iz sQ li tekmovalci in tekmovalke kranjskega Triglava. Tako kot la prepričljivo osvojili ekipni državni naslov. Zbrali so 491 točk in ^ za 234,5 točk prehiteli drugouvrščeno reško Primorje. Na tem PvTjD stvu so bile tudi tri Radovljičanke. V ekipnem delu so se dobro zale, saj so bile s 155 točkami šeste. »j^a V konkurenci pionirk se je najbolje izkazala Radovljičanka ^ Sekovanič, ki je bila dvakrat prvakinja in enkrat druga. Na L ^ prsno pa je dosegla tudi edini republiški rekord. Triglavani so . tudi v posameznih kategorijah uspešni. Najbolj sta izstopala An ^ Studen in Marko Milenkovič. Na 200 m mešano je bil Studen p ^ Milenkovič drugi. Na 400 m mešano pa je bil vrstni red obraten. ^ nirji so bili uspešni tudi v štafetah. Zmagali so na 4 x 200 m kra - 4 x 100 m kravi pa so bili drugi. ^ Ekipni vrstni 357, 3. Triglav (Kranj) 305,5. V Planici konec tedna finale Kranj, 16. marca —Smučarski skakalni skub Iskra Delta Triglav iz Kranja bo to soboto in nedeljo organizator letošnjega finala alpskega pokala OPA v smučarskih skokih in klasični kombinaciji. Nastopili bodo člani, mlajši člani in mladinci-Pokrovitelja tega finala sta Iskra Delta in OK Planica. Danes bo od 10. do 13. ure trening na 90-metrski skakalnici in od 14-do 16. ure trening za tekače. V soboto bodo ob 10. uri na 90-metrski skakalnici prvi nastopili člani, starejši in mlajši mladinci za kombinacijo, ob 12. uri bodo posamični skoki za člane in mladince. V nedeljo pa bo pred Kompasom v Ratečah ob 9. uri start tekačev za kombinacijo. Nastopilo bo nad 120 tekmovalcev iz Avstrije, ZRN, Franci' je, Švice, Italije, Španije in Jugoslavije. Med dosedanjimi šestimi tekmovanji mladincev v smučarskih skokih so bili vedno v ospredju skakalci iz Jugoslavije, še posebej Triglavan Marjan Kropar in član Alpine iz Žirov Primož Kopač. Oba imata možnosti, da v Planici osvojita skupni alpski pokal. Tudi naša ekipa se bo prav v Plahici borila za ekipno zmago z Avstrijo I. D. H- Od tekme do tekme Ratečanke tekmovale v smučarskih tekih — Za dan žena so v RatSl)c- spet pripravili za dekleta in žene tek na smučeh, tokrat že enajstič. M movalo je 20 tekačic. V posameznih starostnih kategorijah so zxna&py Neža Mežik, Polona Erlah, Mojca Petrič, Marija Zagoršek in Tončka j» dar. Vse tekmovalke so prejele spominske kolajne in nekaj za spon*' —A. Kerštan ^ Tržiški veleslalom za trim pokal — Za tržiškimi smučarji je drugo movanje za trim pokal. Zaradi slabega vremena je tekmovalo le 38 s y carjev in smučark. Najhitrejša sta bila Marko Ribnikar in Beti Božna posameznih starostnih kategorijah so zmagali Boštjan Uzar, Mark cev iz sekcij Ziri, Gorenja vas in Poljane. Med pionirji A (30 ^5.^ skakalnica) so bili najboljši Zirovci Sebasijan Jereb, Sašo Kovač, 1" Bogataj, Boštjan Zver in Matej Že r jal. med pionirji B (20 metrska-^j kalnica) Zirovci Gašper Poljanšek, David Pagon, Andrej Gladek, rr ^ Mlinar in Uroš Ceferin, med pionirji C (15 metrska skakalnica) Pa^f razd Kajnč in Jernej KumerZin, Rok Oblak Gorenja vas, Primož T» Poljane in Gašper Eniko Poljane. — Ivan Zakelj Vabila, obvestila Sava Commerce in Triglav igrata doma — Košarkarice S* va Commerce bodo jutri, ob 18. uri na Planini igrale z Gale* bom, članska vrsta Triglava pa ob 20. uri na Planini z Mariborom 87. —D. H. Tržiške prireditve za konec tedna — TVD Partizan obvešC** da bo v Partizanu vsak torek, ob 20. uri rekreativna vadba moške.Turistično društvo Podljubelj prireja v nedeljo, 5 marca, ob 14. uri na naravni progi za Šijo sankaško tekmOv* nje z navadnimi in samotežnimi sanmi. Prijave bodo sprej mali eno uro pred začetkom tekmovanja. ZŠAM Tržič prireja v soboto, 26. marca, ob 10. uri na Wg niči regijsko prvenstvo šoferjev in avtomehanikov v velesla* . mu. Prijave sprejema tržiško združenje do 18. marca v pisaf~ na Cesti JLA. NK Tržič je že priredil turnir v malem nogon1^ tu. Zmagali so Blue Racersi. Zaradi velikega zanimanja bo^ nedeljo, 20. marca, ob 8. uri na igrišču pri Bračičevi šoli ^ turnir. Tržiško obrtno združenje pripravlja v nedeljo, marca ob pol enajstih na Zelenici veleslalom za svoje čl**'VJ delavce, svojce in upokojence. Prijave sprejemajo še dane* ^ 12. ure v pisarni združenja. Planinsko društvo Križe pa v*^. na občni zbor, ki bo jutri, 19. marca, ob 19. uri v osnovni |fl Pred zborom bo himalajsko predavanje Filipa Benceta. «' I ninsko društvo Tržič pa vabi danes, 18. marca, ob 19. uri v P striški osnovni šoli na predavanje dr. Iztoka Tomazina o vzp^ nu na Daulagiri. — J. Kikel m Na Bledu šahovski festival —Včeraj se je na Bledu v bo^e Toplice začel 9. mednarodni šahovski festival, ki bo trajal 27. marca. Na sporedu je turnir, tekmovanje v aktivnem ša in za konec še hitropotezni turnir. J. K. Petek, 18. marca 1988 RAZVEDRILO, 15. stran (^msmssss^oiM polde milek Eden redkih Gorenjcev je, ki je bil na olimpijskih igrah, pa ni predstavnik zimskih športov. Le —ti namreč med našimi olim-pijci prevladujejo. Polde je bil odličen skakalec v višino in v daljavo, državi prvak in rekorder, ki se je znal odriniti prek dva metra visoko in nad 7 metrov daleč. Povsem po naključju je postal atlet. Leta 1963 je zmagal na osnovnošolskem prvenstvu v skoku v višino. Odrival se je z desno nogo, pa mu je kranjski atletski trener Milan Zoran sve-z j toval, naj to v prihodnje počenja atlet°w- ^a Potem Pa Sa Je naPreJ vzgajal znani kranjski val w *rener Peter Kukovica Polde Milek je izredno hitro napredo-196RS vedno višje, bil državni mladinski in članski prvka, leta kord SG ^e 0<^rmil 213 centimetrov visoko in postavil državni re-2n \ ^azen Poldeta so bili takrat Prezlji, Švab in Laibacher najbolj šii" i, anJski skakalci v višino, v Jugoslaviji pa so bili takrat "najvišjo' lodosijevič, Andželkovič, Vivod in Siladži. Polde je leta 1968 za-varf ^u§oslavijo na olimpijskih igrah v Mehiki. Slabše od pričako-sta "*e 0c*re7£d- Plačal je davek neizkušenosti. Pri dveh metrih, ki xm . ua pogoj za vstop v finale, je šele začel skakati, pa ju ni preskoku m je izpadel. začele so me preganjati poškodbe kolen. Po prvi operaciji leta ven lf^m Presedlal na skok v daljino, s 749 centimetri postavil slo-kom « reHor^' ki je držal še do pet let nazaj, skakal skupaj z Ra- > Stekičem in Spasojevičem za državno reprezentanco, leta 1973 be rt111 mora' zaradi druge operacije kolena nehati. Zakaj poškod-0io^Cen^u^em* ^a sem D'' pač med tistim odstotkom športnikov, ki ten •>e^a tfeninga na daljši rok ne zdržijo, atletski trening pa je in- Perestrojka v komunali Kranjskih komunalcev se je lotila pomladna pospravljal-na mrzlica. Skorajda jih ni prepoznati, tako vneto čistijo okolico. Tudi kranjskih cest skorajda ni moč prepoznati, saj so učakale temeljito čistko, z njih je izginila navlaka, ki je motila že več let. Celo podrti znaki so doživeli milost, da so j in znova postavili. So to prva znamenja "perestrojke" v kranjski komunali ali pa je taka vnema le v čast Mihailu Gorbačovu, ki se te dni vozi skozi Kranj? Brzda bo drugo, saj so komunalci s svojim delom počastili v glavnem le traso, po kateri se je peljal visoki obiskovalec. Foto: F. Perdan L GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI 1 Lestvico lahko poslušate v sredo, 23. marca, ob 17. uri v glasbeni sredi na valovih Radia Žiri. Kupon Domača pesem. Tuja pesem. Novi predlog. Naslov:. dinl **°'go trajajoč, ponavljajoč," ocenjuje Polde Milek, 40 letni nj2 0rn'rani inženir strojništva, vodja oddelka tehnologije za vulka- 91 o v tovarni avtopnevmatike kranjske Save. Ajošnl01* Sem vec'no jemal kot dopolnilo. Redno sem končal sred-dal absolviral fakulteto, le z diplomo sem malo potegnil. Zavele \u^m Se' ('a športa ne bom v nedogled uganjal in da v športu tudi težlc'7 °sta''" Pravi Polde. Poškodba kolen ga še danes ovira. Teče o. le na kolo se od časa do časa usede ali stopi na tekaške smuči, sam /r*z,nere v nftši atletiki so približno take kot takrat, ko sem še tekmoval. Imamo samo dobre posameznike, moštva pa ne, saj ^ mvn°žičnosti, zaledja, v katerem bi lahko zbirali. Atletiko je na-, c dolgočasno trenirati, kot plavanje na primer. Kranjska atleti-v danes spet na ravni leta 1966, 1967, ko smo bili mladinci drugi DiJ-^av'" ' ° Je spodbudno, vendar bi bilo treba narediti še korak na-HreJ. meni Polde. J. Košnjek Premočena do kosti Velika italijanska dramska igralka Eleonora Duše (1859 — 1924) je bila na začetku svoje igralske kariere zelo mršava. Nekega večera, ko je šla igrat v torinsko gledališče Cari-Snano, jo je ujela ploha in jo premočila. "Kaj se vam je pripetilo," jo je vprašal Cesare Rossi, ki je vodil igralsko družino. "O strašno! Pravi vesoljni potop. Prav do kosti mi je prodrl dežr "No, pot res ni bila dolgaf je z rahlim nasmeškom pripomnil glavni komik. Nagradna križanka: Nitev PREDLAGAMO: Obiščite dobre gostilne Tokrat: PRI DARJI V BREZJAH PRI TRŽIČU Lahko bi rekli, da je gostilna Pri Darji nova gostilna v Brezjah pri Tržiču. Pa ni čisto nova, le da je prej nosila več drugih imen, Tržičani in okoličani so jo poznali predvsem kot gostilno Pri Dolinšku. Ko sta jo vzela v najem Darja in Drago Rajsar, sta jo dodobra prenvoila in od konca lanskega leta je to spet prava gostilna, gostilna s kuhinjo in tudi dobro postrežbo. Takole pravi Drago Rajsar 'Tu je izhodišče za lepe izlete v bližnje hribe, zato je največ obiska konec tedna, v petkih, sobotah in nedeljah. Vedno imamo pripravljenega odojka, sedaj tudi zelje in pečenice, veliko, predvsem mladih gostov pa prihaja k nam na pizze. Imamo tudi tri lepe sobe, ki so primerne za manjše druščine, in točilnico." Gostilna je odprta vsak da, razen ponedeljka, od 13. do 23. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 11. do 23. ure. V. Stanovnik Domača sestvica 1. Agropop — Samo milijon nas je 2. Andreja Makoter in Don Juan — Govorijo, da bo drugi prstan dal 3. Doris Dragovič — Oprosti 4. Bazar — Na glavo si klobuk bom dal 5. Don Juan - O vem, da njena mati joče 6. Nace Junkar — Daleč od doma 7. Magazin — Tri sam ti zime šaptala ime 8. Big Ben - Adijo Špela 9. Majda Arh — Ne glejte, fantje, za menoj 10. Marijan Smode — Zapoj še pesem zame, stari muzikant NOVI predlog: Gu - Gu - Sam po parku Tuja lestvica: 1. Francesco Napoli — Bala bala 2. Pet Shop Bovs - Always on my Mind 3. Los Lobos — La Bamba 4. Judy Buncher — Can't Stay with you Tonight 5. %The Fans - Ole ole 6. Diana Ross - Teli me Again 7. Madonna — Over and over 8. Cliff Richard - Some People 9. Modem Talking - In 100 Years 10 Blue System — Gangster Love NOVi predlog: George Michael - Father Figure Glasovnico izrežite in jo v šestih dneh na dopisnici pošljite na naslov: Radio Ziri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. • Današnja izžrebanka Ivanka Gartner, Selca 140, Selca bo dobila kaseto. Na sredini oddaje pa bomo izžrebali poslušalca, ki bo v eni naših prihodnjih glasbenih oddaj gost v studiu. Gostje studia bodo od 16. do 17. člani skupine Gu.Gu. LJUDSKI OBIČAJI Jožefovo Sveti Jožef, ki goduje 19. marca, velja za patrona vseh slovenskih dežel, zavetnika cerkve, v novejšem času pa tudi delavstva. Jožef je bil tesar, zato je tudi priprošnjik tesarjev, kolarjev, mizarjev in drvarjev. K njemu pa se obračajo tudi zaročenci in zakonci v družinskih težavah, glede otrok in v stanovanjskih stiskah. Če bo sv. Jožef lepo vreme dal, bo kmet prav dobro stal, pravijo na Krasu. Sveti Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Če je lepo vreme na Jožefovo, naj veselo bo srce kmetovo. NAGRADNA KRIŽANKA 0~. vcv ,z prejšnje številke ~ Ro ^r. Ta prstan, rutina, ebonit, lina, Ike, al, čtivo, storž, Orion, nota, žman, se, obnova, Usma, Astaire, Nen, stažist, Kvarner, ton, stas, Alta, gl, eh, salo. Vion, Stanek, Ravne na Koroškem, talka, astma, ne. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Andrej Kodele, Luznarjeva 22, Kranj; 2. nagrada: Sonja Lavren-čič, J, Puclja 7, Kranj; 3. nagrada: Simon Pire, Glavarjeva 1, Ljubljana; Marko Logar, Stara cesta 11, Škofja Loka in Magda Senk, Britof 207, Kranj. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev 3. tretje nagrade po: 3.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 23. marca, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, Kranj (aa nagradno križanko). /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ENA HRANILNA KNJIŽICA - MANJ STROŠKOV IN BOLJŠI PREGLED NAD PRIHRANKI Mnogim varčevalcem se je zaradi različnih razlogov nabralo več hranilnih knjižic, za poslovanje z banko pa uporabljajo največkrat le eno ali dve. Ker moramo v banki tudi za najmanjši znesek na hranilni knjižici, voditi sezname in vsako leto pripisovati letne obresti, vam priporočamo, da se odločite le za eno hranilno knjižico. Da bo saldaci-ja potekala hitro smo pripravili poseben obrazec — zahtevek za ukinitev in prenos hranilne vloge. Sami boste vpisali številke odvečnih hranilnih knjižic in številko tekočega računa ali hranilne knjižice, kamor vam bo banka prenesla sredstva. S tem boste sebi in banki prihranili nepotrebne stroške in prispevali h kvalitetnejšemu poslovanju, sami pa boste imeli boljši pregled nad prihranki. o/ RUS NARODNI PLES SCEPE TANJEM MESOJEDA MOČVIRSKA RASTLINA KAJNOV BRAT POJAVNA RAZBURKA NI VODI KRAJŠE IME GR LADJARJA ONASSISA RAJKO TURK PREBI VALCI IGA SKUPINA PTIC V ' LETU JANEŽ (LATINI NEUMNOST OSLARUA NAS ALP SMUČAR Z JESENIC ŽIDOVSKA VERSKA SEKTA REKA V FIRENCAH lAMINi SOSS ORODJE ZA PILJENJE ANDREJ KURENT FJORD NA NORVEŠKEM INDUSKI DROBIŽ UMETNI LESNI KAMEN FR REKA IN DEPARTMA FR REKA V SAVOJIH OTOK V KVARNERJU SOD SLOV PESNICA MUSER <Ž7 STIK DVEH KOSTI STRAH PRED NASTOPOM RADIOAKTIVNI ELEMENT (Ril ANT MESTO VSIRUI PRETNAR IGOR PRVI VELIKI KNEZ MADŽAROV NEM FILM IGRALKA DAGOVER REŠETO NOČNA PTICA RAJKO RANFL ODPRTINA ZASTRE- ST ŠVIC SMUKAČ (BRUNO) SARA ROPOTUA ANTON JANŠA ODŽAGAN KOS DEBLA OBOLENJE PRI DOJENČKIH GOBICE TRIZLOŽ-NAPESN STOPICA K0SČEV0 ORODJE HOKEJSKO IGRIŠČE PRIZORIŠČE HOKEJA NA LEDU BRZICE NA REKI VUOKSI NEKD CELJSKI ATLET. TEKAČ RADUSKA ODDAJA VELIKAN VGR MIT FR BAR0Ć NI SLIKAR 'CLAUDEl DELOVNO OBLAČILO IZ ENEGA KOSA OBMOČJE LUKA V MAN DŽURUI ITALIENI PENEČE VINO MARINC ANDREJ NEM. SKLADATELJ (FRANZ) NIKOLA TESLA UČENEC ZA VITEZA OBDEL0VA LEC LESA LETOVIŠČE PRI NOVlGRADUl NAJVEČJI JADRANSKI OTOK AVTOR KRIŽANKE R NOČ AVTOMOBIL IZ SARAJEVA ureja DARINKA SEDE] GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 18. marca 1988 M-KŽK GORENJSKE TOZD Komercialni servis Kranj V našem SKLADIŠČU PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO V KRANJU vam nudimo po ugodnih cenah: krmila za nosnice, krmila za piščance, ostala krmila, koruzo, pesne rezance, krmilno moko, jedilno olje, jajca itd. Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po tel.: 21-652. . STREŠNA OKNA/ , RADOVLJICA H Tel.:75-036 GIP GRADIŠ TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA n^ol.o. Po sklepu sveta TOZD LIO Škofja Loka z dne 27.1.1988 bo prodala na javni licitaciji: 1. RABLJENA OSNOVNA SREDSTVA: — pisalni stroj - Biser izkl. cena 10.000 din — krožna žaga - PTC AS izkl. cena 3.000.000 din — krožna žaga - PCP 450 izkl. cena 2.000.000 din 2. STAVBNO MIZARSKE IZDELKE — vrata — vratna krila — podboji — polkna — ograj ne deske 3. RAZNE REPROMATERIALE — žičniki — vijaki — nasadila — barve — kiti — svedri — rezkalne glave Licitacija bo v sredo, 23.3.1988, ob 15. uri v prostorih Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Blago si interesenti lahko ogledajo uro pred licitacijo. Davek plačajo kupci od izlicitirane cene. Kandidati morajo pred licitacijo položiti 10 odstotkov kavcije od izklicne cene. TE KSTILINDUS ISMABMJ Odslej redno V INFORMATIVNO PRODAJNEM CENTRU VELIKA IZBIRA K0LEKCIJSKIH TKANIN UNIKATNI VZORCI Pridite, obiščite nas! Informativno prodajni center Kranj, Prešernova 1, tel.: 25-168 TOZD MALOPRODAJA V sodelovanju z DO AGRARIACOOP Zagreb organiziramo PRODAJO sadnega drevja in okrasnega grmičevja pred prodajalno SP Storžič na Kokrici od 17. do 19. marca od 10. do 16. ure Če ste v zadregi, kako saditi, vam bo na voljo priznani strokovnjak z nasveti! Če bo vreme zelo slabo, bo prodaja kasneje. O datumu vas bomo pravočasno obvestili! Izkoristite izredno priložnost za pravilno izbiro in sajenje sadnega drovja ter okrasnega grmičevja! NI VSAKA MAJONEZA THOMY MAJONEZA Kolinska še vedno izdeluje samo majonezo [THOMYl Potek, 18. marca 1988 OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN CmMmm&lOLAS GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n.sub.n. TZO SLOGA KRANJ Zbor delavcev TZO Sloga razpisuje prosta dela in naloge BLAGAJNIČARKE v Stražišču Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — srednja izobrazba ekonomske oz. druge ustrezne smeri 1 leto delovnih izkušenj izpit B kategorije, zaželeno lastno prevozno sredstvo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga Kranj, Jezerska c. 41, za razpis. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. L. Oeletekstil" VELETEKSTIL, Trgovina in proizvodnja n.sol.o. LJUBLJANA, MASARYKOVA 17 TOZD TRGOVINA NA DROBNO n.sub.o., Ljubljana Iščemo sodelavce, za poslovalnico, ki bo nanovo odprta na Jesenicah Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 2a nedoločen čas s polnim delovnim časom L POSLOVODJA POSLOVALNICE Kogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, poslovodske ali komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del tečaj iz varstva pri delu Od kandidata pričakujemo, da pozna trgovOnsko poslovanje, da je sposoben voditi poslovalnico in da obvlada program prodaje tekstilnega blaga. 2. NAMESTNIK POSLOVODJE Pogoji: IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe trgovinske smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del 3. DVA PRODAJALCA TEKSTILA Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovinske smeri, 1 mesec poskusnega dela Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi Ve-letekstil Ljubljana 61001, Masarvkova 17. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovno razmerje. SLrnVENUATURIST Jg ttg SLOVENIJATURIST JOZD TURIZEM, LJUBLJANA Pivovarniška 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ZA OE MENJALNICA JESENICE Menjava valut na mednarodnih vlakih - 2 delavca Pogoji: V. stopnja zahtevnosti ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo, znanje enega svetovnega Jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Delo je pri-rnerno samo za moške kandidate. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-. Jev v kadrovski službi delovne organizacije, Ljubljana, Pivovarni ška 1. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi oglasa. O izbiri bomo obvestili vse prijavljene v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov dbcine radovljica na podlagi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delovne skupnosti upravnih organov občine Radovljica objavlja naslednja prosta dela in naloge: i SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA UREJANJE PROSTORA £ STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PODROČJE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE 3- TEHNIČNEGA SODELAVCA PQleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev mora kandi-dftt izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod l) *" da ima izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti - smer arhitektura in 5 let ustreznih delovnih izkušenj s poznavanjem Prostorskih značilnosti občine Pod 2) da ima višjo izobrazbo VI. stopnje zahtevnosti - gradbena, komunalna ali geodetska usmeritev in 2 leti ustreznih de-»ovnih izkušenj Pod 3) **" da ima srednjo izobrazbo V. stopnje zahtevnosti - gradbena ali geodetska usmeritev in 6 mesecev ustreznih delovnih »skušenj s smislom za grafično obdelavo. poseben pogoj je določeno poskusno delo, in sicer pod 1 in v rajanju 3 mesecev, pod 3 pa v trajanju 1 meseca. ^.vsa dela in naloge je zahtevano tudi znanje slovenskega ^e!ovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim dednim časom. Pisn<» -----,--------1..----4ev m kratkim . roku 8 dni po d^y* Pošljejo na naslov: Občina Radovljica - Komite za zbene dejavnosti in občo upravo. NePopoh oD: e Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje obia m dosedanJ»h del in nalog naj kandidati v drujhLpoš,JeJ° na naslov. Občina Radovljica zoene dejavnosti in občo upravo. bo «^ n,n ln Prepozno vloženih prijav razpisna komisija ne "j ot>ravnavala. zh^r^i(?atl bod° obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku roka za U|panje prijav. INDUSTRIJSKI KOMBINAT PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: UREJANJE INFORMIRANJA Zahteva se: — višja strokovna izobrazba družboslovne ali humanistične smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — poznavanje fotografske tehnike — sposobnost komuniciranja, — poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska Loka 21 v 15 dneh po obja- i TEKSTILINDUS DAMJ" DO TEKSTILINDUS KRANJ Kranj, Gorenjesavska c. 12 p.p. 75 Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela oz. naloge v DE Pleminitilnica VODENJE ODDELKA BELILNICE Pogoji: VII. st. zahtevnosti (diplomirani inženir tekstilne ali kemijske tehnologije), štiri leta delovnih izkušenj na področju plemenitenja tkanin, — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, troizmensko delo trimesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbi- DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA bo v sodelovanju z Višjo upravno šolo Ljubljana izvajala program za pridobitev naziva VIŠJI UPRAVNI DELAVEC — stopnja zahtevnosti programa — trajanje izobraževanja: 4 leta. Predavanja in vaje se organizirajo v zgoščeni obliki in obsegu, ki znaša približno 1/3 rednega študija — pogoji za vključitev v program: brez preizkusa znanja se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali štiriletni srednji program administrativna dejavnost ali druge štiriletne programe, ki imajo najmanj 385 ur predmeta slovenski jezik in književnost. Predavanja bodo organizirana ob petkih popoldan od 15.30 do 19.30 in ob sobotah dopoldan od 8.00 do 12.30, vendar ne vsak teden. Vpisne obrazce in podrobnejše informacije o pogojih za vključitev v program ter potek študija dobite na Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik 1/a, soba št. 160/1. nadstropje ali po telefonu 60-888. ALPETOUR OTOK VIS Z OGLEDOM SPLITA IN TROGIRA, ODHOD 14.4. ZVEČER UPOKOJENCEM NUDIMO POCENI POČITNICE V RABCU (TEDENSKO BIVANJE V MARCU ZA DIN 54.000, V APRILU PA ZA DIN 75.000) OHRID, LETALO AA, ODHOD 26. IN 28.5. ČEŠKOSLOVAŠKA ZA SKUPINE (PRAGA, BRATISLAVA, BRNO) VEČ ODHODOV V APRILU IN MAJU ČEŠKI GRADOVI, 6 DNI, ODHOD 27.4. (UGODNO) BRATISLAVA (ZA POSAMEZNIKE IN MANJŠE SKUPINE), 3 DNI, ODHOD 15.4. KRETA - GRČIJA STARE CIVILIZACIJE, 6 DNI, ODHOD 26 4 ŠPANIJA (BARCELONA, MADRID, ANDALUZIJA), VEČ ODHODOV OD 20 4. NAPREJ COSMOPROF,FRIZERSKI SEJEM V BOLOGNI, ODHOD 24.4. INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH. ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ vabi k sodelovanju za izvajanje določenih del in nalog pri zdravstvenih in drugih letovanjih otrok v Gorenjskem letovišču Novigrad — Pineta in letovišče Stenjak — Jerolim pri Puli v času od 1.6. do 8.9.1988: 1. 11 PEDAGOŠKIH VODIJ 2. 11 POMOČNIKOV PEDAGOŠKIH VODIJ 3. 11 ZDRAVNIKOV 4. 11 MEDICINSKIH SESTER 5. 250 VZGOJITELJEV Pod točko 1, 2, 3 in 4 zahtevamo ustrezno izobrazbo s triletno prakso, pod točko 5 pa najmanj končano srednjo šolo (dokazilo o končanem šolanju). Delo v izmeni traja 10, 15 ali 17 dni. Rok za pisne prijave je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Prijave pošljite na Zavod za letovanja Kranj, Stritarjeva 8. Vse informacije dobite na omenjenem naslovu ali po telefonu 22-052. KMETIJSKA ZADRUGA, p.o. ŠKOFJA LOKA Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: KOMERCIALIST ZA ORGANIZACIJO PREDELAVE IN ODKUPA LESA Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pogoji: višja ali srednja izobrazba (VI. ali V. stopnja) tehnične (lesarstvo, gozdarstvo, kmetijstvo itd) ali ekonomske usmeritve. Delovni čas je prilagojen naravi dela. Terensko delo, obvezno znanje vožnje osebnega avtomobila, lasten prevoz. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, 15 dni po objavi oglasa. ggpollks žiri Delavski svet POLIKS, TOZD Kovinarstvo Žiri razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. INDD7IDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - VODJE TOZD KOVINARSTVO za mandatno dobo 4 let Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — višja izobrazba strojne ali ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali srednja izobrazba strojne ali ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj — sposobnost organiziranja delovnega procesa — izpolnjevanje pogojev, določenih z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka — moralne kvalitete, ki ustrezajo sistemu socialističnega samoupravljanja — izpolnjevanje pogojev, ki so določeni z zakonom Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: POLIKS splošni sektor, Strojarska ulica 12, s pripisom — za razpisno komisijo za imenovanje IPO TOZD Kovinarstvo. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po opravljeni izbiri. 2. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA TOZD za mandatno dobo 4 let Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — višja izobrazba strojne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali srednja izobrazba strojne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj — moralne kvalitete, ki ustrezajo sistemu socialističnega samoupravljanja — izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, predvidenih za ta dela in naloge Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh razpisa na naslov POLIKS splošni sektor, Strojarska ulica 12, Žiri, s pripisom — za razpisno komisijo TOZD Kovinarstvo. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po opravljeni izbi- KOMPAS JUGOSLAVIJA Cankarjeva 2 64260 BLED Komisija za delovna razmerja TOZD KOMPAS HOTELI BLED objavlja prosta dela in naloge: - VODJA STREŽBE v hotelu Kompas Ribno - KUHARJE - NATAKARJE Pogoji:l) V. stopnja gostinske smeri, tečaj za spremljanje stroke, znanje enega tujega jezika aktivno in dva pasivno, 3 leta delovne dobe, izpit iz higienskega minimuma. Pogoji: 2) IV. stopnja gostinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma. Pogoji: 3) IV. stopnja gostinske smeri, dva tuja jezika pasivno, eno leto delovnih izkušenj. Razen primernih osebnih dohodkov, vam nudimo delo v urejenem delovnem okolju, mladem kolektivu in na visokem strokovnem nivoju. Od vas pričakujemo inovativnost in angažiranost na delovnem mestu ter solidno usposobljenost. Prošnje z dokazili sprejema kadrovska služba KOMPAS HOTELI BLED, Cankarjeva 2, v 14 dneh od dneva objave. SREDNJA DRUŽBOSLOVNO JEZIKOVNA ŠOLA BORIS ZIHERL ŠKOFJA LOKA Svet srednje družboslovno jezikvne šole Boris Ziherl v Škofji Loki, Podlubnik lb razpisuje za nedoločen čas dela in naloge RAČUNOVODJE ŠOLE Pogoj: srednja ekonomska šola ali poslovno finančna šola z izkušnjami na enakih ali podobnih delih Začetek dela takoj ali po dogovoru Prošnje bo svet šole sprejemal 8 dni po objavi razpisa in o ^njih odločal v 15 dneh. SCT n.sol.o. Ljubljana Titova 38 TOZD Družbeni standard, n.sol.o. Ljubljana, Dvoržakova 3, objavlja po sklepu Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: KUHAR SPECIALIST II 1 delavec Pogoja: tehnik kuharstva in 3 leta delovnih izkušenj Delo se opravlja v Počitniškem domu SCT na Bledu. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s pogojem poskusnega dela, ki traja dva meseca. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi oglasa: Kadrovsko splošna enota TOZD Družbeni standard, Ljubljana, Dvoržakova 3. 18. stran / MALI OGLASI, OGLASI Petek, 18. marca 1988 M-KŽK-AGROMEHANIKA Kranj Hrastje 52/a Nudi brezobrestni kredit: — za traktorje TV 420 TOMO VlNKOVIČ, Bjelovar — za lastno proizvodnjo: škropilnice, pršilnike itd. Tel.: Kranj - Hrastje HC 34-034, 34-035, Kranj, Koroška c. 25, 24-786 Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO. Sp. Bitnje 17_3698 Ugodno prodam strešno OPEKO špi-čak. Potočnik, S. Žagarja 34, Kranj _3742 Prodam rabljeno cementno OPEKO folc. Smledniška 31, Kranj, tel.: 34-574 ______ 3756 Kupim zidarsko še uporabne PLOHE 5 cm. Tel;. 39-320, zvečer_3773 Prodani betonske STEBRIČKE-gradis, 180 cmia žično ograjo. Tel.: 70-202 3778 Ugodn^ prodam OPEKO špičak Tel. rabljeno 39 321 stresno 3780 MALI OGLASI 960 ccrta JlAt6 apa»atl,»tfojl Prodam krzneno JAKNO-volk in VIDE-OPLEYER fumai. Tel.: 73-039, po 14 uri _3621 Prodam avtomatski in polavtomatski sadilec krompirja. Žabnica 37 3628 Prodam barvni TV grunding, ekran 67. Tel.: 74 386_3652 Barvni TV iskra, daljinsko upravljanje, še v garanciji, prodam. Tel.: 78-230 _3666 Prodam barvni TV gorenje, star 5 let. Eržen, Kamna gorica 24 3669 Prodam rabljen VO 4-PAJK in varnostni lok za TD-4506. Toman, Breg 22, Žirovnica tel.: 80-074 3676 Prodam RADIO KASETOFON fischer, dobro ohranjen. Tel.. 70-179, po 14. uri ___3678 Prodam motorno ŽAGO, varilni aparat in vodno črpalko-hišno ter motor od R 4. Fojkar Peter, C. talcev 27, Škofja Lo-ka _3679 Prodam PUHALNIK tajfun, strešnike betonske 800 kosov, rabljeno, porolit 8 cm 100 kosov. Petrič, Orehoviie 1, Kranj 3684 Prodam traktorski lok za štore 404 in garažna VRATA. Tel.: 65 157 3689 Prodam CENTRIFUGO za točenje me-du. Krivec, Skladiščna 3, Jesenice _3722 Prodam barvni TV gorenje, dobro ohranjen. Poženk 46, Cerklje, tel: 42 077_ 3731 Prodam novo LTH toplotno ČRPALKO VTČ-2 YU, cena 600.000 din. Tel.: 62-040 3735 Prodam glasbeni Tel.: 36 357 STOLP 2 x 50 W 3760 Prodam TRAKTOR TV 18 in priključke: enobrazdni obračalni plug, kultivator in kosilnico. Globočnik, Pšata 9, tel.: 42-371_3764 Prodam ZX SPECTRUM in CB postajo. Tel: 60-461 3797 Prodam MLIN Bašelj 20 šrota.. Franc Roblek, 3812 Nujno prodam tri mesece staro barvno TV gorenje orbiter-stereo za 38 SM ceneje in pralni STROJ gorenje, izpraven za 30 SM Tel: 28-576 3816 KINOPROJEKTOR dam Tel: 42-113 "RUS" nov. pro-3818 Prodam pralni STROJ candv novejši model Bogataj, Selo 20/a, Žirovnica, tel.: 80-752_3832 Singer nov šivalni STROJ prodam Tel.: (061) 223-838, dopoldan in (061) 266-940, popoldan 3843 Prodam novo motorno ŽAGO tomos husquarna Zg Besnica 14, pri Kranju __3853 Prodam barvni TV iskra, brez daljin skega upravljanja. Tel: 34-302 3855 Poceni prodam črno belo TELEVIZI JO, POMIVALNI STROJ in nerjaveče dvojno POMIVALNO KORITO. Kamen skega 7, Kranj, tel.: 25 853 3861 Barvno televizijo GRUNDIG in HAR-MONIKO melodija 96 basno, prodam Alojz Jan, Višelnica 12, 64247 Gorje _3874 Prodam črno-beli TV rudi čajevec, ce na 25 SM Aleš Kert, Gorenjesavska 22, Kranj 3880 Prodam STRUŽNICO, starejšo Naglic, Zg. Bela 4_3884 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje akvamarin, ekran 66 Miran Zupanec, Drulovka 43/d 3887 Prodam TRAKTOR TV 420 Tel 66 459 3896 DEŽURNI VETERINARJI Prodam barvni TV sprejemnik iskra jfcur, star 4 leta. Markun, Zabukovje 7, ^g. Besnica 3913 *- Prodam črno-beli TV. Djurice Adamo-vič. Tuga Vidmarja 4, Planina II, Kranj 3921 Prodam STOLP vamaha, ojačevalec A 560, tuner T 520, kasetofon T 520 in zvočnike JBL proferionalni 4411, bas refleks, 2 x 300 W. Horvat, Sp. Otok 12, Radovljica 3934 Prodam gradbeno dvigalo ali zamenjam zli gradbeni material. Informaci-je v sotfcto čez dan na tel: 25-135 3836 Prodam macesnove PLOHE 2 Tel.: 23^425 kub. 3854 Ugodno prodam nova balkonska VRATA termopan. Blejska 12, Tržič, tel.: 50-270_3895 Prodam 80 kvad.m bukovega lamelnega PARKETA, 60 kvad. m kombi PLOŠČ 5 CM, 8 PLOŠČ bakra. Eržen, Zg. Bitnje 167, tel.: 22-525_3918 Prodam hrastove DESKE, debeline 50 in 30 mm in smrekove colarice. Partizanska 3/a, Bled 3935 Prodam AVTOMATIK tomos, letnik 1982. Tel: 38-748_3670 Prodam FORD ESCORT, letnik 1975. Kovic, Ručigajeva 54, Kranj 3671 ALFA SUD 1,2, letnik 1975, motor ge neralno obnovljen, karoserija letnik 1981, prodam. Matjaž Lavseger, Ro-čevnica 30, Tržič 3673 Prodam Z 101, letnik 1976. Boris Ko-tnik, C. 1. maja 69, 11. nad., Kranj 3680 Ugodno prodam Z 101 GTL 55/5, letnik 1983. Tel.: 78-151_3683 Prodam Z 750, letnik 1984. Frankovo nas 175, stanovanje 4, Škofja Loka _3688 Prodam 126 P, letnik 1979. Hudobivnik, Hotemaže 78, Preddvor 369T2 Prodam TALBOLT SAMBA LS, letnik 1982, 49.000 km. Tel.: 82-231, od 16. do 18. ure 3693 Prodam R 4, letnik 1980. Drinovec, Par tizanska 10/a, Kranj, tel.: 21-780 3695 Prodam FIAT 750, letnik 1978. Franc Šušteršič, T. Dežmana 6, Kranj, tel.: 35-004_3696 Prodam Z 101 JUGO 1,1 GX, letnik 1987 avgust, dobro ohranjeno, prevoženih 6000 km. Jože Nograšek, Pre-doslje 128, Kranj 3699 VELEBLAGOVNICA .4^ nama ŠKOFJA LOKA Ugodnosti pri nakupu na obročno plačilo nad 50.000 din • oblačila, usnjena galanterija -' na tri obroke BREZ POLOGA, BREZ OBRESTI • bela tehnika, akustika, električno ročno orodje na PET OBROKOV, prvi obrok je polog 17,387% preračunanih obresti • smuči, porcelan, keramika, neijjaveča posoda na štiri obroke, prvi obrok polog 13,763% preračunanih obresti • šivalni stroji na tri obroke, prvi obrok polog in 10,213% preračunane obresti • preproge na šest obrokov prvi obrok polog in 10% obresti • POHIŠTVO na šest obrokov 30% polog in BREZ OBRESTI VARILSKO -KLJUČAVNIČARSKO DELO POSAMIČNA ALI SERIJSKA IZDELAVA (TUDI ZAHTEVNA) SPREJMEM. C. NA BELO 8, KOKRICA PRI KRANJU Prodam bakrene PLOŠČE za žlebove Zupanec, Retljeva 10, Čirče 3939 Prodam OPEKO strešnik betonski špičak. Tel.: 47-212 3942 kupim Kupim PARCELO za vikend v okolici Škofje Loke Naslov v oglasnem od delku._3627 Kupim starejšo HIŠO v okolici Škofje Loke Naslov v oglasnem oddelku. 3640 Šlibar, Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto ter NSU PRINZ 1000, letnik 1972, registriran celo leto. Tel.: 65-073, od 16. do 18. ure_3701 Prodam nov TOMOS TORI moped in moško športno kolo. Tel.: 50-961, int. 583 ali Pristava 28/a, Tržič_3705 R 18,letnik 1981, zelo dobro ohranjen, malo vožen, z dodatno opremo, ugodno prodam. Tel: 51-935 3706 Prodam JUGO 45, Hlebce 4, Lesce letnik 1984 Sodja, 3707 Kupim deske ali plohe javor tel.: 43-131_ Marela VOZIČEK kupim. Tel 3646 gradbeni mal Ugodno prodam gradbeno DVIGALO s košaro in REDUKTOR pr. 5:1. Tel.: 73-744_3555 Prodam 50 kvad.m DESK za pobjon, širine 9 in 7 cm ter zunanje marmornate okenske police dim. 125 x 20 x 3 cm 7 kosov, 65 x 20 x 3 cm 3 kose. Tel.: 78-417, po 15. uri_3560 Prodam po ugodni ceni betonske CEVI 100 x 15. Tel: 27-014 3568 Prodam suhe SMREKOVE OBLOGE (opaž), zelo primerne za oblaganje stropov in sten, šir 5,7,9 cm Dolžina po želji, od 1 do 4 m. Tel: 64-103 3593 Ugodno prodam novo strešno KRITINO trajanka 2200 kosov, slemenjaki sive barve, armaturne mreže 8/6 (goste) 20 kosov in suhe COLARICE 3,5 kub. m. Potoče 17/a, Preddvor_3637 Prodam 500 kosov PONT 2,60 m. Mari-ja Balanč, Krivo Brdo 2, Selca, tel.: 64-055_3643 Prodam rabljene SALONITKE 370 ko-sov 60 x 40. Hartman, Hafnerjevo nas. 89, tel.:60-762_3647 Kupim manjšo količino avstrijske TE-GULE grafitno sive. Bere, Želeška c. 15, Bled, tel: 78-059 3658 Prodam 400 kosov strešne OPEKE dra-vograd in večjo količino rabljene špičak opeke Ivan Frantar, C II grupe odredov 7, Cerklje 3668 Prodam armaturne MREŽE, cevi za centralno kurjavo, nerjavečo pločevino 0,55 in 1,5 mm rabljene žlebove, betonske bloke in aluminijasta platišča. Janez Demšar, Vincarje 15, Škofja Loka, tel.: 60-986_3690 Prodam obžagan LES za ostrešje Tel : 37 958 3697 61 446 3649 Prodam OPEL KADET 1,3 S, letnik 1983. Tel.: 74-964_3709 Prodam osebni avto GOLF J, letnik 1978 Urbane, Gorice 24 3710 Na območju Jesenic ali Radovljice, kupimo vseljivo hišo ali zazidljivo parcelo Tel : 81-749, od 16. ure dalje 3759 V okolici Gorenjske, najraje v okolici Tržiča, kupim lesen vikend v planinah, lahko tudi pastirska zapuščena koča. Tel.: 57-121_3815 Kupim AVTOPLAŠČ tigar 135 SR 13 1 kos in izvenkrmni MOTOR tomos 4 konj moči Tel.: 23-077_3846 Za avto OPEL ASCONA kupim rabljen motor z najmanj 1600 ccm. Škrabelj, Alpska 54, Lesce 3875 Kupim suh hrastov les 50 in 30 cm Tel.: 39-484_389_ V Kranju kupim STANOVANJE dvo-sobno. Tel: 41-107_3916 Kupim večje stanovanje ali manjšo hišo. Tel: 39-988 3931 Prodam 35-714 Z 126 P, letnik 1982 Tel.: 3711 R 4 GTL, letnik 1985, ugodno prodam. Tel.: 26-792, popoldan_3712 Prodam FIAT 750, cena 1 Mio. Tel.: (061) 627-082, Stare, po 14. uri 3713 FIAT 132 2000, letnik 1979, ohranjen, garažiran, prodam, cena ugodna. Ah-metagič, C. Železarjev 31, Jesenice, popoldan se lahko vidi na železniški postaji Jesenice 3715 Ugodno prodam ohranjen NSU 1200, v voznem stanju, registracija potekla Tel: 7 4-286_3717 Z 850 AK, letnik 1982, registriran do decembra 1988, poceni prodam. Zvone čebulj, Olševek 68,tel : 45-602 3718 Prodam Z 750, letnik 1978. Zaplotnik, Janeza Puharja 4, od 14. ure dalje 3720 vozila Prodam Z 101, ti. Tel: 62-138 1300 ccm, staro dve le-3721 Prodam GOLF diesel, 70-539 letnik 1985 Tel.. 3562 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Tel: 42-115 3724 Prodam nova desna vrata za FORD ESKORT, letnik 1979. Tel.: 81-717 3622 Prodam RENAULT 4, letnik 1977, registriran do 1989 Tel : 47-187 3623 Ugodno prodam 126 Cerklje Lahovče 52, 3728 Prodam rezervne dele za Z 24 921 101 Tel.: 3626 OD 18.3. DO 25.3.: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 8. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: ZA OBČINO KRANJ: LI KOSAR dipl. vet. Dušan, Visoko 45/a, Šenčur, tel.: 43-150 ZA OBČINO ŠKOFJA LOKA: PIPP dipl. vet. Andrej, Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 ZA OBČINO RADOVLJICA IN JESENICE: RUPNIK dipl. vet. Dominik, Jesenice, M. Tita 45, tel.: 25-779 ZA OBČINO TRŽlC: SAJOVIC dipl. vet. Borut, Naklo, V. Rejca 1, tel.: 47-063 ali 79-055 _ Prodam Z 101, letnik 1982. Bodešče 30, Bled_3629 Prodam Z 101, letnik 1979 december. Peter Hafner, Pod Plevno 64, tel : 61 361, int 224, dopoldan ' 3633 PEUGEOT 205 GL, letnik 1985, 30 000 km, prodam za 1,5 milijarde. Tel : (061) 832 962 3634 Prodam OPEL KADETT KARAVAN 1,6 D, letnik avgust 1985 Jože Oman, Gorice 9, Golnik 3635 Michelin 135 x 13, VZMETI prednje za JUGO 45, menjalnik in sprednji levi blatnik za Z 750, prodam Tel : 44 572 _3730 Prodam GOLF diesel, letnik marec 1984 Mavčiče 1/a, tel 40 066 3732 Prodam GOLF diesel, 57 143 letnik 1979. Tel.: 3734 Prodam LADO 1300 RIVA, stara eno leto. Tel: 61-754_3737 Prodam Z 101, letnik 1982. Šolar, Stru-ževo 2/c, Kranj 3739 Prodam MOPED APN 6 Bela, ul. tobra 21, Cerklje 4 ok 3741 GOLF DIESEL, letnik Tel : 78 517, v soboto 1986, prodam. 3636 Prodam avto 126 P, 26 902 letnik 1978 Tel : 3638 mali oglasi tel. 27960 Prodam GOLF diesel, 2 vrata, letnik marec 1986, cena 1,75 milijarde Tel : 73 568_3639 Prodam dobro ohranjen barvni TV te lefunken in stabilizator Tel.: 39-050 _ 3641 Prodam obe stranici, novi za FIČOTA, leve in desna. Tel : 79 540, popoldan _ 3644 JUGO 45/a, star 20 mesecev, prodam. Tel.: 36-841_3646 Prodam FIAT 126, letnik 1981, dobro ohranjen Tel : 74 431, popoldan 3648 Prodam JUGO 45/a. Tel: 77-046 36ŠT ALFA ROMEO 33 ORO 1,5, letnik julij 1986 in Z 101, letnik 1977, prodam Tel : 61 830_3663 Prodam POLONEZ 1500, letnik 1980. neregistriran, vozen, potreben manj šega popravila karoserije, 60000 km, za 100 SM Kordež, Jamnik 7 , Kropa _3657 Prodam Z 750 M, letnik 1978, general no obnovljena Tel 39 885 3659 Prodam Z 101, registrirana, cena 120 SM Andrejašič, Kolodvorska 7, Kranj 3662 Prodam GOLF JGL, letnik 1981 Ro man Dolenc, Sp. Gorje 205 3746 Prodam OPEL KADETT 1,6 diesel, le-tnik 1985 in Z 126 P, letnik 1982. Dor-farje 31, Žabnica 3751 Prodam nov 126 PGL in sedežno garnituro. Tel.: 21 894, v petek_3752 dobro 3754 Prodam VW 1200, letnik 1976. ohranjen. Tel.: 83 874 Prodam GOLF JGL, december 1980, registriran marec 1981, dobro ohra njen. Boh. Bela 100_3755 Prodam PEUGEOT 504, letnik 1978. Zg. Bitnje 168/a, pri gasilnem domu v Ja mi_3767 FFIAT REGATO 70, 9/1988, 21.000 km, prodam za 16,9 M Tet: 26 402 3768 FIAT 132 2000, letnik 1980, prodam Tel.: 78-513, popoldan_3772 Prodam osebni avto R 4, letnik 1979 in novo karoserijo za R 4. Tel.: 64 013 _3777 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1980, redno servisiran Žitnik, Ho sta 10, Škofja Loka, tel.: 62-946 3786 Prodam Z 750, letnik 1976. Ahačič, Pla-nina 20, Krani 3788 Prodam dele za LADO 1200: prvo premo z diski, vrata prva leva in desna, hladilnik, menjalnik, alternator, zaga njač, volan. Za Z 101: hladilnik, zaga njač, luči Tel. 27 452 3789 R 5 GL, rdeče barve, star dve leti, 20.000 km, 5 hitrosti, kot nov, ugodno prodam. Tel.: 25-503 3791 Ugodno prodam MOPED APN 6, dobro ohranjen. Tel: 61-458 3792 Prodam osebni avto ŠKODA 105 S. Hudo 6, Tržič_3794 Prodam Z 101, letnik 1975, registriran. Gros, Bičkova 8, Stražišče 3796 VISO 11 LE, letnik 1984, rdeča, garaži-rana, zaščitena, dodatna opremo, nujno prodam. Delavnik tel.: 28-861, int. 2298, Gartner, Alpska 3, Bled 3798 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984. Savska 18, Kranj_3799 Prodam JUGO 45, letnik 1983 Sr. vas 63, Šenčur 3800 Prodam Z 101, letnik 1976, vozno, neregistrirano za 40 SM in dele za Z 101. Držanič, C. na Belo 1, Kokrica, tel.: 37-385_3801 Prodam Z 101 super. Tratnik, Pionirska 3, Javornik _ 3802 Prodam GOLF-diesel, letnik 1986. Te-lefon 38-094_ R 18, letnik 1981, prevoženih 60.000 km, prodam. Tel.: 25-875_3804 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, lepo ohranjen. Sovič, Koroška 6, lesce 3807 Prodam CITROEN GA, letnik 1981, 74.000 km Nejko Černilec, C. 26. julija 34, Naklo_3808 Prodam KOMBI IMV 220 D, letnik 1977, možna tudi menjava za osebni avto, lahko poškodovan ali za gradbe-ni material. Tel.: 66-340_3809 Prodam LADO 1200, letnik 1979 in Z 101, letnik 1977. Tel: 82-522 3810 Prodam R 4, registriran, celega ali po delih. Tel: 39-393 3811 GOLF diesel, letnik 1985 in tovorni avto MERCEDES 1113, letnik 1974, prodam. Tel : (064) 39 733 ali 70-426 3814 GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Franc Urh, Virmaše 6, Škofja Loka 3819 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985 So-vinc, Brode 1, Škofja Loka 3820 AVTOVLEKA -MURNIK LOJZE C. revolucije 2/a, 64270 JESENICE] Tel.: (064) 82-424 PREVOZI kmetijske mehanizacije camp prikolic poltovornjakov kombijev osebnih avtomobilov KAMIONSKI PREVOZI prevozi iz tujine selitve TEL. - NON - STOP 064 - 82-424 dopoldan 064 - 83-907 AMI SUPER, letnik 1976, v dobrem stanju, z rezervnimi deli, registriran do konca leta, cena 105 SM, prodam Tel: 77 317, od 16. ure dalje 3823 Prodam Z 101, letnik 1983, cena 410 SM. Lelov, Frankovo nas 159, Škofja Loka_3826 FORD TAUNUS 1300 L, spredaj ka-. ramboliran, ugodno prodam. Tel.: 42 349 _3828 Prodam Z 750, letnik 1979. Trilar, Dru-lovka 12_3829 Prodam GOLF J, letnik 1978, zelo lepo ohranjen in GOLF DIESEL, letnik 1984 konec leta, tudi lepo ohranjen. Silvo Štucin, Sv. Duh 67, Škofja Loka 3834 MOTOR APN 6 in moško dirkalno KO LO na 10 prestav, prodam Struževo 9, Kranj_3835 Prodam OPEL KADETT 1,3, letnik 1979, konsignacijski. Anton Stare, Zg Bitnje 186, Žabnica_3837 Prodam Z 101, letnik 1982. Tel.: 38-325, Kranj_3841 Prodam Z 750, letnik 1977 Kapetano- vič, 1.avgusta 1, Kranj_3842 Prodam 125 P, letnik 1980 Frantar, Do- bro polje 11, tel.: 79-012_3845 Zelo ugodno prodam R 16, motor generalno obnovljen Mekanovič, Ce vljarska 2, Tržič 3847 Prodam MOPED APN 6 Preddvor Sr Bela 53, 3848 PEUGEOT 309 SR, letnik 1987,beige metalik, prodam Fende, Britof 416,tel.: 39-637_3850 Prodam R 16 TS, prvič registriran 1978, obnovljen in registriran za celo leto Jože Gričar, Blaževa ul. 10, škof ja Loka_3856 Ugodno prodam dobro ohranjen GOLF diesel, letnik 1979 Vagner, Za krajškova 3, Mlaka pri Kranju, tel, 24-608_3858 Prodam FIAT 126 P, letnik 1976. Tel 60 378_3859 Prodam dele za OPEL KADETT, letnik 1970. Roblek, Bašelj 16_3860 Prodam OPEL KADET, letnik 1982 za 14 M ali menjam za cenejši avto Tel 34 185_3864 VVARTBURG LIMUZINA 86, rumen (ra-dio, kljuka), prodam Tel.: 26 318 3869 Betonova 3871 Prodam 126 P, letnik 1981 22. Kokrica, tel : 25 047 Prodam JUGO 45/L, letnik 1985 julij Vujanović, R Papeža 30, Kranj 3872 GOLF JX, 4 vrata, letnik 1986, ugodno prodam. Tel.: 77 606_3873 Nujno prodam GOLF JGLD, letnik 1983 Urbane, Rupa 33, tel 27 972 _3877 Prodam Z 128, letnik 1983 Zvonka Mi helič, Noše 2, Brezje 3879 Prodam NSU 1200, letnik 1970, registriran do sredine maja. Ogled P°P°}l dan. Gorjanc, Rateče 35___ Prodam Z 750, registrirana za cel°[_: to. Prebačevo 42______ Kleparsko obnovljeno DIANO, letnik november 1978, prodam. Klančar W* lan, C. 1. maja 59 (hišnik) __3894 GOLF, v odličnem stanju, pr°dam' tnik 1981. Kranjska 21, Šenčur __39W Prodam JUGO 45/E. Tel.: 68-137_J9°i Prodam kompletno obnovljen R 4. UJ-4. oktobra 29, Cerklje Sm Prodam avto NISSAN SANNI 150° ccm, prevoženih 16.000 km, star dve leti-kot nov. Tel: 50-988___23» Prodam MOTOR APN 6. Tel.: Prodam Z 750 SE, letnik 1981, garaži'8: no.Tel.: 33-653___f?Jl Ugodno prodam motorno KOLO APN 6 in sobno kolo. Tel.: 38-620, po l5Jjg| Prodam VW metalne barve, zeuTčkv bro ohranjen ogled v soboto. Tel. 50-660 3922 Prodam MOTOR E 90. Krnica 37/a, Zg. Gorje__J§23 Prodam GOLF, letnik 1979, nemški, 4 vrata. Tel.: 81-417__jwfE Prodam avto GOLF, letnik 1981. IHjj* Gorenjskega odreda 16, Kranj _3j_g Prodam GOLF, letnik 1981. Tel.: 33'^ 31 comfort, prevoženih 47.000 krn, 3936 "Z. ■ y-> prodam. Strahinj 227, Naklo, tel 47-408 Prodam športno KOLO personal. Tel- 70-284___393/ Prodam Z 101, letnik 1974, še vozna, neregistrirana z dvemi novimi gumami za 50 SM. Snedic, Kranjska c 2, Šenčur 394^ MESARIJA KALAN GASILSKA 3, KRANJ Za velikonočne praznike vam po konkurenčnih cenah ponujamo veliko izbiro suhega mesa, pečenega mesa, suhe govedine in šunk od 4 do 5 kg. Mesnica bo odprta ob torkih, četrtkih in sobotah dopoldne, ob sredah in petkih pa ves dan. itan.optcma__ Poceni prodam sedežno garnituro. Jesenko, Žirovnica 89, tel: 80-476 _3632 Prodam KUHINJO in SPALNICO Obradovič Milan, Zlato polje 3/c, Kranj 3656 Prodam starejšo SPALNICO in pred-sobno ogledalo Strajnar, VVIahovica 8, Kranj_ . 3g Prodam trosed in dva fotelja. Manj8 Ropret, Zg. Brnik 110, Cerklje Jjg/J! Prodam novo zapakirano PEČ za etažno centralno ogrevanje, 23 ccal Tel- 81 441, int. 3475_ 368£ Prodam garderobne OMARE §orlTie' va 31, Kranj, stanovanje 18__JJJ! Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo Kropovšek, V. Vlahoviča Kranj, tel: 38-376_JJ™ Prodam sedežno garnituro za 30 SM- Tel.: 28-888__37^ Novo PEČ za centralno kurjavo TA^ TVT special z bojlerjen , 32 KW, le*0 ugodno prodam ali zamenjam JjL - 750. Tel.: 79-755__37j5 Prodam SPALNICO alma z jogije^: nekaj elementov "dragica" ffs 45 044 ali 36 606__37« Prodam otroško POSTEUICO z jofl'' jem. Tel.: (061)555-377_ Sedežno GARNITURO 30 SM, Pr?; dam. Tel.: 34 734__J7J5 Prodam KUHINJO. Tel.: 37 294 __J}$L Sedežno GARNITURO in klubsko tfim co. prodam. Tel: 42 113___38> Poceni prodam električni štedilnik 9° renje jn malo rabljen pralni stroj g0^ . 3833 nje. Žvab, Moste 15, Žirovnica, 80 752 c Vt7///t7/ Tekstilna 5 64000 Kranj Tel (064)21-343 • • • • * NN''.;l!''Mi'>l|!HUJ OPRKMI PEČ za centralno 32 KW, še nova, P' dam in ŠTEDILNIK vgradni (2in2)r|» še zapakiran, 20 odstotkov ceneje Fende, Britof 416, tel 39 837 _ -—^1 jn Poceni prodam trosed, dva fotoij» g dvosed 80 cm. Tel.: 37-337 __J>< ŠTEDILNIK (2,2) plin nerabljea Pf0 dam. Tel.: 21 -053, od 16 do 18 CISTERNI za kurilno olje riko ^°%fl x 1100 litrov, prodam Krišelj, v,s 7o 78, tel: 43-155, popoldan Prodam dobro ohranjeno SPALN^j po zelo ugodni ceni Tel : 25 305 Petek, 18. marca 1988 / MALI OGLASI, OSMRTNICE h 19. STRAN ^Sra88MKSIGLAS itrvv? PE<" za centra,no kurjavo juno 24000 ccal, olje trda goriva, proda Tel.: 76-413 3S 3919 PEČ za etažno centralno, malo rablje-no, prodam. Nartnikova 2, Kranj Labo- 3930 mo^anja Enosobno centralno ogrevano STANOVANJE, menjam za večje. Tel.: 37-521 _3603 Dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki, prodam. Tel: 62-021_3610 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Ljubljani za enako v Kranju. Kogovšek, Smrtnikova 5, Ljubljana-Dravlje 3614 Zamenjam dvosobno in (2kab.) stanovanje na Planini za manjšega dvosobnega v Šorlijevem naselju. Tel.: 35-588 ___3620 Komfortno štirisobno STANOVANJE (102 kvad. m) v Kranju, zamenjam za menjše (60-70 kvad. m), lahko širša okolica Kranja ali prodam. Ugodni pogoji. Tel.: (061) 611-580_3642 Zakonski par z otrokom išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Možnost Predplačila za eno leto. Šifra: DEVIZE __3702 Enosobno stanovanje 38 kvad m v Kranju, prodam. Kredit, gotovina, cena J50 SM za kvad m. Tel.: 35-301 3757 Mlad par najame STANOVANJE. Si-rra_ŠKOFJA LOKA ALI KRANJ 3851 Prodam dvosobno STANOVANJE na Planini, vseljivo leta 1990. Tel.: 34-185 ,__3863 Dvoinpol sobno stanovanje, prodam. JaL: 33-909, po 20. uri_3876 V najem vzamem enosobno stanovanje v Škofji Loki. Šifra: POMLAD 88 ___3878 Družbeno trosobno STANOVANJE zamenjam za garsonjero in dvosobno »tanovanje. Tel.: 23-233, po 20. uri ___3888 Prodam enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Tel: 62-341_3924 Iščem stanovanje v bloku, v Kranju, gonja, tel: 50-860_ 3938 jamo prodam Prodam krompir, drva, kravo, radiatorje, peč 35.000 ccal za 35 SM in R 12 za dele Tel : 70-237_3220 Ugodno prodam CISTERNO za kurilno olje. Tel : 43-110, popoldan 3583 Prodam FIŽOL v zrnju in trda DRVA in oddam PSICO ovčarko. Trboje 61 3625 Prodam kvalitetno SENO. Pristava 2/a, Trii«___3650 Prodam OTAVO in TRAKTOR staier jj^Zg. Bitnje 19,Žabnica_3663 Prodam dnevno sobo in vlčeno kljuko *a GOLF. Franc Šetina, Zbilje 47/a ___3665 Zelo ugodno prodam novo žensko krzneno JAKNO volk, št 36 Tel 74 509 _____3672 Ugodno prodam APN 6, kot nov ter •trešno in navadno posteljo z jogijem. Knžnarjeva pot 5, Stražišče 3682 SENO iz sušilne naprave, večjo količino in smrekov opaž prodam. Miro Ri rgahazi, Sp Gorje 12_3686 Prodam seno in otavo Tel.: 50 183 3723 Prodam hrastove PLOHE stare 4 leta Igjefon 38 094___ Prodam semenski KROMPIR igor in krmilni krompir Tičar, Voglie 98 3744 Prodam PRIKOLICO za avto. Tel: 40-590 _3745 Sladko goveje SENO 3 tone, prodam. IgLjOei) 789 068_3747 Prodam dva jogija za 20 SM-malo ra 5Jiena, lahko tudi samo enega in MO IOR tori, star leto in pol za 45 SM Bo-fiJlMurko, Planina 26, Kranj 3749 prodam malo rablien ŠTEDILNIK go [^nje (2p|,n, 2 elek ), ŠTEDILNIK na dr-otroško posteljico z jogijem in PO rjjLJKSPRESS. Tel.: 68-233 3753 Prpdam trosed, otroško posteljo, špor S™ voziček, otroško omaro za knjige, ,v florenj I^Jnejel. prodam nova SLOVARJA duden an-0'esko-slovenski in nemško slovenski, P^Oodni ceni. Tel : 24 214 3763 Mešalec, 7 vratnih kril, plinsko peč in otroški voziček-športni, prodam. Sp. Besnica 70/a__3813 Prodam novo avto prikolico po izbiri. Suha 4, Kranj 3821 Prodam lesne brikete za kurjavo. Janez Babic, Bistrica 7, tel.: 70-007 3825 Prodam hlevski GNOJ, možna dostava. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 3830 Prodam kvalitetno SENO in OTAVO. Sebenje 18, Križe 3838 Prodam SENO Tel 60-657 3844 HARMONIKO delicia-carmen. 80 basno, novo, ugodno prodam. Tel.: 34-088 3852 Prodam semenski KROMPIR igor in dezire ter TELETA za nadaljno rejo. Sr. vas 45, Šenčur 3857 Prodam APN 4, HARMONI na 5 regi-strov in novo masko za Z 750. Hrastje 118, tel : 37-123 3862 Prodam semenski KROMPIR vrste dezire in igor. Tel: 27-780 3866 Prodam DRVA in tri betonske valje dolžine 11,80 m in 17 cm premera. Tel.: 70-.W 3867 Prodam opremljeno ZIBKO, otroški avtosedež, otroško posteljo in jogi, kombinirani VOZIČEK-marela in dirkalno KOLO rog super ŠT.59. Tel.: 39-222 3882 Prodam mladinsko sobo in otroški športni voziček TRIBUNA. Tone Pa-derčič, C. 1. maja 61, Kranj_3885 Ugodno prodam semenski KROMPIR igor. Gasilska 35, Šenčur, tel.: 41 -045 3886 Prodam SENO. Janez Demšar, Log 29, Škofja Loka 3898 Prodam HIŠO v Kranju na Primsko-vem, ali zamenjam za lastniško stanovanje od 40-50 kvad. m z doplačilom v gotovini. Tel.: (064) 24-053, od 7. do 14. ure_3805 ZAPUŠČENI HLEV ali podoben pro-Ji stor vzamem v najem za daljši čas za obrt. Šifra: OKOLICA KRANJA 3840 Oddam komunalno opremljeno PARCELO v bližini Kranja, šifra: 360 KVAD. M_3909 PPliHEDtTVE ANSAMBEL "RŽ" vabi na koncertni program: jutri, ob 20. uri v DDO Brezje, v nedeljo ob 17. uri v Cerklje, v petek 25. marca na Jesenice. Povezovalec Janez Dolinar 3691 V soboto, 19. marca, s pričetkom ob 19.30 uri, bo v dvorani na Primskovem igral za ples ansambel ČUDEŽNA PO-UA. VABLJENI!_3784 Gostišče DRAGA v Begunjah vabi vse Jožice, Jožete, da se zavrte ob zvokih harmonike, v soboto, 19. 3. ob 20. uri. Rezervacije po tel.: 70-870. VABLJENI! 3893 Prodam TV color telefunken v okvari, PEČ plamen 90, KOČO za nemškega ovčarja. Trg svobode 22, Tržič 3902 Prodam žepno URO in staro SPALNICO. Tel: 39-850 3903 Prodam suhe 6 let stare hrastove PLOHE ter SENO Ahčin, Vopovlje 8, Cerklje 3915 Prodam globok otroški voziček Kralj, Tavčarjeva 14. Kranj 3927 Prodam lažji 12 eolski GUMI VOZ. Gli-nje 8, Cerklje 3928 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. C. 26. julija 5, Naklo 3929 Prodam belo obhajilno OBLEKO, uvoženo ter knjižno zbirko "50 NAJLEPŠIH". Snedic, Kranjska c. 2, Šenčur 3941 Prodam AKVARIJ komplet z opremo in ribami. Stranjec, Zlato polje 2/a, Kranj _3943 OBVElfllA ROLETE, žaluzije, naročite špilerje-vim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610_1905 Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo ELEKTROINSTA-LACIJO. Ponudbe sprejema Jože Be-nedičič, ELEKTROINSTALACIJE, Pre zrenje 22, Podnart, tel.: 70-482 3539 SVEŽA JAJCA, po reklamni ceni, lahko zopet dobite v Naklem, pri Pavlin, Temniška 19, Pivka 3661 AVTOKLEPARSTVO škofic Marjan ob vešča stranke, da posluje v novih prostorih VISOKO 87! 3736 Popravljamo TV sprejemnike in obnavljamo oslabele TV ekrane Tel.: 39 886_3839 Izdelujem CISTERNE in ostale konstrukcije po naročilu. Tel.: 79-416 3897 AVS audio video studio Kranj, Likozar jeva 27 VAM NUDI presnemavanje super 8 filmov na video ter diapozitivov na video trak. Izposojanje filmov, SUPER KVALITETA VSAK DAN od 14 do 19 ure, sobota od 9 do 13 ure. Tel 36 770 3905 OITALO otroški avto, gume 135/15 36 122 3762 Prodam dolgo belo poročno OBLEKO, 40 in otroško KOLO na 5 prestav I?L142_371____3765 Prodam električni HARMONIJ Mojca 5C,e0'ič, C. Ste Maria aux Mineš 24, Tr *'* 3769 Prodam enofazni dvotarifni števec in Ur°. ter lepo fantovsko obleko za bir ™o_Planina 73. stan. 7_3770 prodam dvoje vrat za OPEL KADETA. JU?lk od 74-79. ena so desna, druga I r1 «va, desna vrata za FIČOTA, starej 1 'etnik, sod za gnojevko, plohe me ,esn°ve cca2 kub Janez Stroj, Dvor »ka vas 30. Begunje 3775 Prodim~ŠENO Vešter 39, Škofja Loka -_____ 3781 Prodam montažno leseno vikend hišo. . x 4,20 m in smrekove plohe Žun, Tr ^lo 15 3782 Prodam GARAŽO na Vrečkovi Tel : (061)576 329_3586 Prostor za opravljanje mirne obrti vza mem v najem v centru Kranja Tel : 37 521 _3804 GARAŽO oddam na Kidričevi ulici (Zlato polje) Možen odkup Tel.: 33 645 _3624 razred O Iščem inštruktorja za 5. škofje Loke. Naslov v oglasnem od delku____3694 Matematiko in fiziko za srednje in os novne šole, uspešno instruiram Tel 24 527___3704 Prodam sadike liguster za živo me|o Vovk Boštjanova 4, Lesce, tel 74 005 3714 ZAHVALA Tiho in mnogo prezgodaj je odšla naša nepozabna, ljubljena mami, stara mami in prababica POLDKA JHHB BIZJAK roj. Tiringar iz Kranja, Cankarjeva 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od naše mami in jo v takem številu pospremili na njem zadnji poti. Prisrčna hvala za prelepo cvetje, ki je prekrilo njen grob. Hvala vsem za izrečeno sozalje. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom družini Jezeršek, za izkazano nesebično pomoč. Hvala prijateljem iz DO Merkur - prodajalna Gradbinka in PE 117 Naklo in DO Živila — DSSS in tozd Gostinstvo. Iskrena hvala dr. Janezu Bajžlju za vso skrb in dolgoletno zdravljenje Zahvaljujemo se g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem iz Stražišča za prelepo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 12. marca 1988 Hab^T^00™ ohranjeno 80 basn< har t ?NIK0 melodija za 40 SM Ri O^tilna 2, Kranj_379' Goh»*ono SEN0- prodam. Jan, Sp 79~E ^^j*^ 3795 Prodam PIANINO roniseh Tel : 39 154 V____ 3803 5*5^ 200 kosov OPEKE BH 6. kavč 24 227 te,ja Babic' Okornova 6, tel : 3806 Iščem ORODJARJA, po možnosti samostojnega, za vzdrževanje, nastavitev in izdela vo orodij za interno uporabo. Zaposlitev je lahko honorarna, lahko tudi redna. Šifra: DOBER ZA SLUŽEK_3399 Če želite izboljšati svoj standard, s tem, da izkoristite svoje sposobnosti kot akviziter, potem se javite organizirani skupini. Šifra: LEPŠI JUTRI 3585 Iščemo zastopnike za prodajo kozme- tike. Šifra: TUDI VIKENDI_3594 Sprejmem delo na domu. šifra. USNJE ALI TEKSTIL_36_1 GOSTILNA MANGERT Bled, Kolodvorska 2, tel.: 77-132, takoj sprejme v redno delovno razmerje natakarico. OD po dogovoru!_3631 Novi in stari akviziterji! Imate težave z denarjem, z rednimi izplačili? Samo pri nas so izplačila tedenska. Če imate lasten prevoz, se nam pridružite pri prodaji priročnikov. Šifra: VSAK TE- DEN DENAR_3654 Fant išče kakršnokoli zaposlitev v Av striji. Šifra: VESTEN_3667 Iščem delo na domu. imam majhen prostor 2 x 2m, v poštev bi prišel vaš vrtalni stroj za več opravil. Šifra: LAHKO TAKOJ_3674 Honorarno zaposlim potnico ali potnika od 18 do 40 let na področju Slovenije z lastnim prevozom. Delo ob vikendih. Zaslužek 100 SM minimalno. Šifra: KRATEK ŽIVLJENJEPIS 3677 KV natakarja ali natakarico s prakso in znanjem nemškega jezika, vzamem v redno delovno razmerje za nedoločen čas. Informacije Gostišče LIPA, Jesenice 1 3725 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKAR -J A. Tel.: (064) 23-143_3733 HS Jaka Platiše 21, išče čistilko za čiščenje skupnih prostorov. Šifra: ČISTO _3740 Hišni svet Planina 5, išče čistilko za čiščenje skupnih prostorov, dvakrat tedensko. Plačilo po dogovoru. 3776 Honorarno sprejmem kakršnokoli delo, tudi na domu. Tel.: 39-613 3783 Želite koristno preživeti prosti čas? Ja-vite se skupini za prodajo atraktivnega knjižnega programa. Ponudbe do vključno 23. 3. I988. Šifra: RESNO DE-LO-DOBRO PLAČILO 3822 živali Še pred prihodom pomladi, novi pomladanski modeli hlač za vso družino PO ZELO UGODNIH CENAH V TRGOVINI TRIKON v ulici Janka Puclja na Planini v Kranju nasproti plinarne v bloku -poleg samopostrežbe Grintovec Prodam rjave JARKICE. Stanovnik, Log 9. škofja Loka 3521 Prodam KRAVO in TELICO, breji po 8 mesecev. Čadovlje 3, Golnik 3570 Prodam 2 meseca stara BIKCA za nadaljno rejo ali zakol. Otoče 24 3630 Prodam TELETA bikca, starega 14 dni in KRAVO po teletu, starejšo. Olševek 40, Preddvor_3664 JARKICE rjave, prodam. Zgoša 47/a, Begunje_3681 Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manjše. Sp. Brnik 60 3687 Prodam KRAVO. Predoslje 58 3703 Prodam KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Oman, Zminec 12, Škofja Loka _3708 TELICO simentalko v 9. mesecu brejo sti prodam. Tel.: 80-151_3729 Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov. Sp. Besnica 135 ' 3750 Prodam težko KOBILO, staro 12 let. Rozman, Lancovo 40, Radovljica 3758 Prodam teden dni starega BIKCA. Gregorc, Tenetiše 1, Golnik 3771 Prodam 7 tednov starega BIKCA simentalca. Sr. Bitnje 9 3824 Prodam 250 kg težkega BIKCA. Kranjska c. 9, Šenčur, tel: 41-034 3827 Prodam jalovo KRAVO, ki ima še 10 litrov mleka ali menjam za bika, plemenske zajce-zajkle orjake in semenski krompir igor. Strahinj 65, Naklo _3831 Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom ali brez. Mlaka , Mlaška 72, Kranj_3883 •TELICO brejo prodam. Slivnik, Pod-hom 13, Zg. Gorje 3892 Prodam BIKCA in TELICO. 3 tedne sta-ra, A kontrola. Sebenje 38. Tržič 3899 Prodam PRAŠIČKE po 30 kg in PRAŠI ČA za zakol. Sv. Duh 41_3912 BERNARDINKI, stari tri mesece z rodovnikom, prodam. Tel.: (061) 50-161 _3917 Prodam 14 mesecev starega bika simentalca ali zamenjam za kravd s teletom, po dogovoru Tel : 40-657 3932 Umrl je MIRAN PLANTARIČ urar Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 21. marca 1988, ob 16. uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. Žalujoči: žena Ivica, hči Marija in sin Janez z družinama Škofja Loka, Jelša Za dela pri gradnji iščem delavca, tudi upokojenec Tel 39 320_3774 Poučujem klavir in akustično kitaro za nižje stopnje Tel.: 22 610_3790 licem inštruktorja za angleški jezik Tel 22 292_ 3890 Instruiram matematiko in računalni štvo za vse stopnje Kranj, tel 25 594 3901 Prodam zazidljivo PARCELO Tel: 79 598 _3727 Prodam PARCELO v izmeri 615 kvad m v Kranju šifra: ČIRČE 3743 Prodam tri gozdne PARCELE v KO Se lo, cca 7 ha in eno PARCELO v KO Rib no 47 a, najboljšemu ponudniku Franc Lieber, Adamičeva 8, Ljubljana, tel.: (061)571 900 3766 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, brata in strica SREČKA UBIPARIPOVIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancepi za podarjeno cvetje in vence, zahvaljujemo se HJS V. Vlahoviča 5, Kranj za poslovilne besede, SDK, učencem II. b SŠEDU, raredničarki Barbari Unk, dr. Bavdku za dolgoletno skrb v času njegove bolezni, ZB in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: hčerka Jolanda, Kranja in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče JULKE LAVTAR roj. Bergant se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hčerka Marica z družino in ostalo sorodstvo Šutna, 15. marca 1988 I ZAHVALA Ob boleči izgubi našega sina MARIA BEZINOVIČA se oče, mati, hčerka Samanta, sestra Jadranka, brat Zvonko in zaročenka Zvezdana zahvaljujemo vsem bližnjim sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim. Lepo se zahvaljujemo tudi g. župniku za zadnje slovo od našega dragega sina. VSI NJEGOVI V SPOMIN Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. Pomlad na vrt je naš prišla, čakala je, da prideš ti, in sedla je na rosna tla ter zajokala, ker te ni. ZORKA PFAJFAR 20. marca mineva leto dni, kar si zaprla svoje trudne oči, a spomin na tebe ne zbledi. Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče. ŽALUJOČI VSI NJENI Lajše, Sebenje V SPOMIN 19. marca mineva leto dni od smrti našega nepozabnega očeta, moža, starega ata in tasta MIHAELA HAFNERJA z Brega ob Savi 43 Dom je brez tebe ostal prazen in tih, v srcu neizmerne bolečine in težko spoznanje krute resnice, da si za vedno odšel, v naših srcih boš večno živel. VSI NJEGOVI Breg ob Savi, 19. marca 1988 NOVICE IN DOGODKI Dogodek svetovne razsežnosti Mihail Gorbačov nas je obiskal Sovjetski novinarji na sprejemu v hotelu Creina v Kranju Kranj, 17. marca — Sorazmerno dolg obisk Mihaila Gorbačova v Jugoslaviji bodo kronisti uvrstili med letošnje najpomembnejše svetovne dogodke, o čemer priča tudi veliko zanimanje tujih novinarjev in posebnih poročevalcev, ki so za to priložnost prišli v Jugoslavijo. Merila ponašanja za novinarje in snemalce so bila izredno stroga, kdaj pa kdaj je za presenečenja poskrbel tudi Mihail Gorbačov sam, ki je izstopil iz avtomobila in se pogovarjal z ljudmi, tako v Beogradu kot v Ljubljani. Mihail Gorbačov je prišel v Slovenijo v sredo, se odpeljal na Brdo, kjer je bila njegova uradna rezidenca in se pogovarjal s slovenskim političnim vodstvom. Pogovori o gospodarskem sodelovanju so bili včeraj dopoldne v Iskri Avtomatiki v Stegnah pri Ljubljani. Z značilnostmi slovenskega gospodarstva in namerami pri njegovem sodelovanju s Sovjetsko zvezo je gosta seznanil predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan ainigoj, ki je med drugim dejal, da je škoda, da so morali nekatere načrtovane pogovore Gorbačova v Sloveniji, med drugim tudi s kmetom Dolencem (Mihael Gorbačov je začel kot delavec v kmetijstvu in se je v to področje usmeril tudi med študijem) odpovedati. Slovenija je predvsem zainteresirana za višje oblike gospodarskega sodelovanja. Med obiskom Gorbačova je bil dosežen tudi meddržavni sporazum o gospodarskem sodelovanju do leta 2000 in Slovenija ima pri tem pomembno vlogo. Včeraj se je na Brdu gost ponovno sešel s slovenskim vodstvom, popoldne odletel v Dubrovnik, odtod pa nazaj v Moskvo. Podrobne analize obiska bodo še marsikaj povedale, vendar je že zdaj mogoče reči, da je bil uspešen in da je dosegel svoj cilj. To je med drugim v sredo zvečer v Kranju na sprejemu sovjetskih poročevalcev, ki ga je priredil predsednik republiške- Vladimir Dmitrijev, dopisnik Tassa iz Jugoslavije: »Dve leti sem v Beogradu in prvič sem v ■ Sloveniji. Pozdravljam bralce Gorenjskega glasa.« ga komiteja za informiranje Marjan Šiftar, dejal tudi dopisnik TASSA v Jugoslaviji Vladimir Dmitrijev: »Dobro je, da smo se ob tej priložnosti medsebojno še bolj spoznali in da smo znali pravilno oceniti zgodovinske nesporazume. Naša gledanja so usmerjena v prihod-nost-« J. Košnjek Slike: Perdan Armada poročevalcev čaka: kdaj bo prišel Predavanje o spremembah zakona o združenem delu Skromna razprava na Jesenicah Jesenice, 15. marca - Jeseniški klub samouprav 1 jalcev je poklical na današnje popoldansko izobraževanje o uveljavljanju sprememb in dopolnitev zakona o združenem delu zlasti člane samoupravnih organov ter razne strokovne delavce iz delovnih kolektivov. Obeti, da bo ugledni gost, predsednik sodišča združenega dela SR Slovenije Vinko Kastelic, privabil številne poslušalce, se niso ravno v celoti izpolnili. V ne preveč prostorni dvorani občinske skupščine je ostalo še precej praznih sedežev, razen tega pa med nekaj več kot štiridesetimi obiskovalci niti niso bili vsi iz delovnih organizacij. Prenovljeni zakon omogoča, kot je v uvodu naglasil predavatelj, tako lažje samoupravno odločanje kot boljše gospodarjenje v delovnih organizacijah. Zato je njihovim predstavnikom priporočil, naj ugotove, kje imajo v dosedanjih samoupravnih postopkih ozka grla in kje samoupravne naloge podvajajo. Vrsto vprašanj je namreč moč odslej urejati s sklepi delavskih svetov, razen pri stvareh, o katerih je treba še naprej odločati o referendumu. V zakonu je precej novosti tudi glede ekonomskih odnosov, vendar je poglavje o teh vprašanjih mnogo bolj načelno in krajše kot doslej. Ob spremembah na drugih po- dročjih osebnega dela je predsednik Kastelic v nadaljevanju razložil novosti v samoupravnem organiziranju podjetij, sprejemanju planskih aktov, strokovnem odločanju, delovnih razmerij in nekaterih drugih pomembnih vprašanj. Opozoril je tudi, da morajo OZD uskladiti svoje akte s spremembami zakona v poldrugem letu dni. Tako kot sestava poslušalcev na predavanju je bila skromna njihova razprava. Zanimivo je bilo le vprašanje o predvidenih novostih pri upokojevanju, kjer pa zaenkrat, kot je zatrdil predavatelj, ni moč pričakovati bistvenih sprememb. S. Saje mladinska knjiga knjigarne in papirnice sodobna tehnologija in več znanja lažja in krajša pot do uspeha kranjska knjigarna in papirnica Mladinska knjiga vabi na PRODAJNO RAZSTAVO NAJSODOBNEJŠE BIROTEHNIČNE IN RAČUNALNIŠKE OPREME S PRIPADAJOČO STROKOVNO LITERATURO v torek in sredo, 22. in 23. marca od 9. do 16. ure V HOTELU TRANSTURIST V ŠKOFJI LOKI / uredništvo tel. 21860 Iz tovarne v — grob Delavci (in upokojenci) z nezupanjem pričakujejo, kaj se utegne izcimiti iz zvezne pobude za podaljšanje delovne dobe; mejo za odhod v pokoj naj bi namreč dvignili, za ženske na 58 in za moške nad 63 let. Takšnemu predlogu je botrovalo vse večje pomanjkanje denarja za pokojninsko zavarovanje, saj vemo, da se število upokojencev veča hitreje kot število aktivnega prebivalstva, nekaj novih pravic (denimo sprotno usklajevanje pokojnin z osebnimi dohodki in preračun pokojninske osnove na zadnje leto dela) pa je še povečalo delež družbenega proizvoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S te strani pobuda zveni kar razumno, čeprav gre seveda za pot najmanjšega odpora, kako iz gmotne stiske. Docela nesmiselna pa je ob dejstvu, da je od vsepovsod slišati ravno obratne pobude za skrajševanje delovne dobe, ker grozi brezposelnost. Med ljudmi ta zamisel tudi ni lepega mesta našla, o čemer so nas prepričali naši naključni sobesedniki. Jana Ovsenik iz Kranja: »S 15 leti delovne dobe se sicer bolj počasi bližam pokoju, vendar me bo to prej ali slej doletelo, zato mi ni vseeno, kaj se dogaja. Predlog za podaljšanje delovne dobe za tri leta, je milo rečeno — neumnost. Ne predstavljam si, da bi delalo cel kup senilnih delavcev. Če si star, moraš v pokoj, posebej še, če si prej trdo delal. In kam bodo šli mladi, za delo šolani ljudje, če bo stare nekakšen zakon še dodatnih nekaj let držal na delovnih mestih.« Aleksander Jolić iz Banja Luke, zdaj v Tržiču: »Delam v BPT, kjer je predlog za daljšo delovno dobo še posebej močno odjeknil. Še v tujini, kjer delajo sodobno tehnično in tehnološko opremljeni, si ne privoščijo podaljšanja delovne dobe, ne pa pri nas, kjer delavke delajo na zastarelih strojih in v težkih delovnih razmerah. Prej kot podaljšanje bi si pri nas zaslužile skrajšanje delovne dobe. To bi bilo obojim v prid, starim, da ne bi iz fabrike romali naravnost v grob, in mladim, da bi laže prišli do službe.« Marjan Cemažar iz Kranja: »Pri nekaj več kot 50 letih starosti sem že tretje leto v pokoju, malo po zaslugi beneficirane delovne dobe, malo zato, ker sem začel delati s 14 leti. Upokojenec sem torej in takšna ah drugačna delovna doba naj mi ne bi bila vec mar. Kljub temu menim, da je delo nesmiselno podaljševati, 35 let za žensko in 40 za moškega je povsem dovolj-Tisti, ki so toliko let delali, to dobro vedo. Tudi delovne sile je dovolj, celo o brezposelnosti govorimo, v Makedoniji na primer celo skrajšujejo delovno dobo.« Alojz Stopar iz Naklega: »Šolana mladina ponekod že zdaj mukoma najde zaposlitev. Če bo obveljala daljša delovna doba, bo še huje. Današnje napeto življenje je krivo, da vse manj ljudi dočaka polno pokojnino, kako jo bodo šele z dalj; šo delovno dobo. Mladi naj delajo, stari pa uživajo pokoj. Kako bodo denimo v Telematiki. kjer je preveč delavcev, za nekatere dosegli predčasno upokojitev, če jim bo zakon naložil ravno obratno — podaljšanje delovne dobe?« Helena Jazbec iz Tržiča: »Priznam, da se na upokojevanje in pokojnine bolj slabo spoznam, ker pač še nisem v tej kozi.. Kolikor pa sem slišala o podaljšanju delovne dobe, me predlog ni prepričal. Ne vem, kaj bi s tem dosegli, nedvomno pa bi to potegnilo za sabo kup problemov, od brezposelnosti mladih do izčrpanosti starejših, ki bi bili prisiljeni delati dlje. Če bo to obveljalo, se naši generaciji ne obeta nič dobrega.« D. Z. Zlebir Vrhovno sodišče Slovenije o preddvorskih roparjih Zahteve zagovornikov so neutemeljene Kranj, 15. marca — Zagovorniki treh (od petih) obsojenih preddvorskih bančnih in športnih roparjev Darka Škode, Ivana Mikca in Uroša Tičarja so na Vrhovnem sodišču Slovenije zahtevali izreden preskus pravnomočne sodbe, po kateri so bili omenjeni obsojeni na petnajst, enajst ter na eno leto in deset mesecev zapora. Vrhovno sodišče je njihove zahteve zavrnilo kot neutemeljene. Škodov zagovornik je med drugim menil, da je temeljno oz. višje sodišče nekritično ocenilo mnenje sodnega izve-denca-psihiatra in da bi moralo ugotavljanje prištevnosti obtožencev zaupati zavodu in ne posamezniku; nekatera kazniva dejanja pa opredeliti kot eno nadaljevano in ne kot več ločenih. Mikčev zagovornik je v zahtevo za izreden preskus pravomočne sodbe zapisal, da je kazen za Mikca v primerjavi s Škodo previsoka. Sodišče je po njegovem mnenju premalo upoštevalo, da je imel Mikec težko mladost, da doslej še ni bil kaznovan, da je vsa kazniva dejanja storil po navodilih in na pobudo Škode, da osebno in nikoli uporabil sile. . . Tičar-jev zagovornik je oporekal, da sodišče njegovemu »klientu« ni dokazalo naklepnosti kaznivega dejanja, in je zato vrhovnemu sodišču predlagal, da ga oprostijo obtožbe in izdajo sklep o prekinitvi prestajanja kazni. Vrhovno sodišče je odločilo, da so zahteve neutemeljene in da ni razloga za spreminjanje sodbe. c. Z. GLASOV VEČER > ' JL*l V petek, 25. marca, ob 19. uri bo prvi Glasov večer v hotelu Creina v Kranju. O kulturi in politiki se bosta pogovarjala Viktor Žakelj in dr. Matjaž Kmecl Če vas zanima, kaj bosta povedala, će bi radi sami kaj povedali ali vprašali, javite svojo udeležbo na številko 21-860 (tajništvo uredništva Gorenjski glas). Rezervirali vam bomo sedež v restavraciji (Konzumacija je 5.000 dinarjev in jo boste poravnali na prireditvi.) Obljubljamo, da boste uživali ob iskrivem pogovoru slovenskih razumnikov in skrbni postrežbi v restavraciji. Uredništvo 'qU©5ehglas 0 ekologiji Kranjska ekološka skupina pripravlja v ponedeljek, 21. marca 1988 s pričetkom ob 18. uri v Carniumu, mladinskem kulturnem centru v Delavskem domu v Kranju, predavanje dr. Dušana Pluta z naslovom: »Za ekosociali-zem in ozelenelo Slovenijo.« Vabljeni, vstop je prost! V. B. Letna skupščina selških upokojencev Železniki, 18. marca — Društvo upokojencev za Selško dolino ima jutri (sobota), 19. marca, v kulturnem domu v Železnikih redno letno skupščino. Začela se bo ob 8. uri, razpravljali pa bodo o delu društva v preteklem letu. Upokojenci so vabljeni, da se skupščine udeleže v čim večjem številu. Voznik umrl v razbitinah Todraž, 14. marca — Zvečer se je med vožnjo iz Gorenje vasi proti Lučinam smrtno ponesrc čil 23-letni Slavko Šolar iz Dolenje vasi. Ker je vozil prehitro, je avto zaneslo v ograjo na mostd pri zgradbi RUŽV, nato pa ga je vrglo čez most v potok. Vozni* je bil takoj mrtev, sopotnika Matej Rihtaršič, stari 21 let, dom« iz Škofje Loke, in njegov vrstnik Robert Rampret iz Žirov, pa sta bila huje ranjena. Odpeljali s° ju v Klinični center.