SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplaian 16 (Id., za pol leta 8 jld., za četrt leta 4 (Id., za jtd«i mesec 1 (Id.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eale leto 12 fld., m pol leta 6 jld., za četrt leta S (Id., ta j eden aeiec 1 jld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 jld. 30 kr. vtč na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oxnaniia (insérate) »sprejema npravntitvo in ekspedlol]a' v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo j« t Semenllklh olleah it. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne. ©v. 260. V Ljubljani, v sredo 11. novembra 1896. Letnik: XXIV. Vladna pota. Te dni se je razdrla parlamentarna skupina, imenovana „združena levica". 0 politični vrednosti te stranke nam ni govoriti, saj je celemu svetu znano, da je bila sedaj „zrušena" levica v poslednjih letih svojega obstanka zraven Poljakov najzvestejša in brezpogojna prijateljica vsaki vladi, katera jo je hotela imeti. Stranka brez mozga, brez značajnosti in poštenosti je bila „levica" že za cele sedanje drž. zbor. sesije. 0 njeni prošli mogočnosti, o njenih prvotnih idejah pričala je samo še majhna peščica starih bojevnikov izza 1848. leta pod vodstvom prof. Suessa. Toda svet ni njih in oni sveta niso več umeli; preživeli so se ti ostanki „starega liberalizma" in svet jim ne dela krivice, ko jih, v današnjih razmerah zagovarjajoče in vnemajoče se za sedanji židovski lažiliberalizem, označuje kot politične karikature. „Levica" je že dlje časa čutila mrzlo sapo, katera jej je pihala nasproti iz raznih volilnih okrajev. Kakor viki smrtne tiče doneli so glasovi volilcev trdovratni grešnici na uho. Le-ta pa je gledala v temno, mračno bodočnost, v kateri je opazila le jedno, rešilno luč — prijaznost in pomoč vlade. Zapuščeni od svojih volilcev dirjali in divjali so liberalci zadnja leta za to lučjo liki potniku, ki je zgrešil pot in v nočni temini blodi za zdaj se oddaljajočo, zdaj zopet bližajočo se lažnjivo lučjo. Vlada je polit, onemoglost „levice" in anarhijo, v kateri se je nahajala, predobro poznala, nego da bi svojo osodo stikala z gotovim poginom odrvenele „levice". Tudi je dobro razumevala mile poglede in na pol grozeče, na pol proseče besede levičarskih prvogovornikov — toda umeti jih ni hotela. Badeni je v zadnjem aktu te tragikomične igre svojo ulogo izvrstno igral; to mu morajo priznati tudi nasprotniki. Po jedni plati gladil je z mehko roko razne levičarske svetnike in istotake aspirante, po drugi pa jim je zavdajal smrtonosne udarce. V svojih odgovorih na razna vprašanja, s katerimi so liberalci zadnji čas — seveda samo ad captandum svojih volilcev — nadlegovali vlado, pa je prav mojstrsko predstavljal zdravnika, kateri, dobro vedoč, da ni nobene pomoči več, bolniku v tolažbo zapisuje v eno-mer — vodo s sladkorjem. Grof Badeni je dosegel, kar je nameraval. „Levica" je razpala, ne da bi se bila vlada za njeni pogin v kateremkoli oziru engagirala. Tako si je ohranila čiste roke nasproti bodočnosti in nje strankami. Mnogim dozdeva se politika grofa Badenija ne-prozorna, zagrnena v meglo nejasnosti in nedoloč-nosti; odrekajo mu vsak točen program in menijo, da Badenijeva vlada takorekoč samo med strankami plava in ob prepiru in rivalstvu strank životari. Iz teh premis pa sklepajo ti politiki, da bode Badeniju takoj odzvonilo, ko bodo dovršene bodoče državnozborske volitve in bodo stranke videle pred seboj zopet za šest let zasigurano svoje politično življenje. So pa tudi drugi, ki se z baš kar označenimi politiki sicer v toliko strinjajo, da bode tudi po njihovem mnenju politika vagiranja in izigrivanja strank proti strankam v bodočem parlamentu morala prenehati ; vendar po njihovem proroknvanju grof Badeni radi tega svojega portfeula ne bode obesil na klin, ampak pokazal bode svojo pravo barvo in — vladal naprej. Tudi nam se dozdeva, da je grof Badeni mnogo bolj dalekogleden, nego si njegovi politični nasprotniki in — tekmeci mislijo in žele. Priznati se mora sicer, da ministerski predsednik vsem strankam skrbno pušča nimbus politične decentnosti, a to samo radi tega, ker hoče sedanji parlament izrabiti do zadnjega dihljaja in kolikor največ točk prevzetega programa rešiti še z njegovo pomočjo. V kolikor pa so razmere ugodne, pa grof Badeni hkrati skrbi tudi za svojo bodočnost. Njegovo delovanje v zadnjem času kaže nam, če tudi bolj na-skrivš, smer, v kateri se bode gibala naša notranja politika v bližnji bodočnosti. Spominjamo pri tem na prizadevanje vlade, ki je ob baškar dokončanih ddželnozborskih volitvah skoraj da po vseh krono-vinah bolj ali manj odkrito delala za okrepčanje konservativnih in tej sorodnih strank. Tako je bilo na Češkem, Moravskem, Gornje- in Niže - Avstrijskem, Solnograškem in tudi Koroškem. Pred očmi imamo nadalje Badenijev odgovor na interpelacijo radi solnograškega katoliškega shoda in konečno apatičnost vlade napram razpadajoči „levici". Grof Badeni bi bil slab državnik, ako bi stranko, ki je hodila z vlado čez drn in strn, prepuščal svoji usodi, ne da bi preudaril bodočnost in njeno parlamentarno konstelacijo. Ministerski predsednik v bodoče na prijaznost liberalcev ne bode refiektoval; ostanejo tedaj kot merodajne stranke le Badenijevi rojaki in konservativci raznih nuances! Nemo propheta in patria — velja tudi tukaj. Vendar pa se nam zdi, da potemtakem gremo nasproti boljši bodočnosti, ako jo bomo znali prav porabiti. Za državno podporo. (Govor posl. Pfeiferja v drž. zboru dne 28. okt. t. 1.) Ker sem svoj nujni predlog z dne 1. t. m. glede državne podpore nekaterim dolenjskim vsled ujem oškodovanim občinam že z zadostnimi razlogi podprl, bilo bi prav za prav odveč, ta predlog še poSebej utemeljevati. Toda z ozirom na izjavo vladnega zastopnika, češ da s Kranjskega ni dospelo nikakih predlogov za podpore vsled ujem, in z ozirom na to, da je tudi zastopnik ljubljanske okolice radi zadnjih po-vodenj stavil nujni predlog, dovoljujem Bi, svojemu predlogu pristaviti še nekaj besedij. LISTEK Obrazi iz toplic. (Nekaj listov iz mojega dnevnika. —Spisal Semen Semenoviž.) (Dalje.) V resnici je vstopila ona dražestna gospica, katero sem nedavno dvakrat videl v parku, zadnjič celo s prav tem spremljevalcem. Prisedla sta k bližnji prazni mizi. Natakarica je prihitela k njima in ljubeznivo klanjajoč se po-praševala, s čim jima more postreči. Dolgo se je morala truditi, predno je milostljiva spravila iz sebe počasne glasove : „Jaz — bi — kaj — jedla . . „Prosim, prosim, kaj ukažete?" „Imate — pripravljen — .Saumon à la duchesse' . . .?" Natakarica je raztegnila oči in usta pri tem groznem imenu. Saj ga še nikdar ni slišala! Njenemu zavzetju je sledil pomilujoč : „Na-aa!" „Kaj pa — .Chaudefroid de cailles' . . . ?" Oči uboge natakarice so se še bolj raztegnile, ustnice so se raztrnile same od sebe in izmed njih se je izvil neskončno čuden : „Na-aa II." Aristokratična gospica pa se ni vtrudila prej z groznimi tujimi imeni, dokler ni zazvenel iz nata-karičinih ust „Na-a V. in VI." v topli, vonljivi zrak, ki je obdajal vrt cenjene gostilne „Pri vrbi". Slednjič se je morala zadovoljiti izbirčna gospica s plebejsko svinjsko pečenko, katera vkljub svojemu velikanskemu pomenu za našo srednjo gospodo žali-bog vendar še do danes nima nobenega dolgega, jezikolomnega imena v vsakdanjem prometu. Naša družba Be je živo zanimala za nova pri-šleca. Samo debelušen gospod Kovač je glasno dokazoval svojemu tovarišu, bledoličnemu dijačku, da se na noben način ne more naučiti nove slovenščine, med tem, ko mu je dijak z neznansko hitrimi besedami ugovarjal. Ostala družba je vsa šepetala o gospici Lotte in njenem junaku. „Taka aristokratinja — oh 1" „Ta tuja imena, v priprosto gostilno — oh, oh!" — „Prismoda — fej!" „Ce se jej ne kisa njena modra kri v žilah, izgubim naj glavo.....sanjavka, blaznica ! — fej, fej !" „To je neznansko .... bedasto . . ." „Več kot bedasto . . . nesramno-neumno . . . blazno . . ." Naše dame so tekmovale, katera bi ostrejše označila tako dejanje, in beseda za besedo, zabav-ljica za zabavljico, psovka za psovko je letela na dan, kakor za stavo. — Nad nami pa so ščebetali in klepetali jezični vrabci, kakor bi orehe stresal. . . Zdajci so v drugič zaškripala prhla vrtna vra-tica. Med ograjo se je pojavila korpolentna možka oseba. Ovalni, nekoliko nagubani obraz je izražal odločnost, temne oči brezobzirnost, nekoliko naprej štrleča spodnja čeljust osornost, trda, zastavna hoja pa nekak užaljen ponos. Hitro je stopal, da je glasno rožljala velika zlata veriga na prsih, na kateri je odskakoval dolg, ukrivljen mrjaščev okel. Brez pozdrava je korakal mimo gostov in obstal pred mizo gospice Lotte in njenega spremljevalca. Ustne so mu trepetale, oči so se mu bliščale, kakor bi švigale strele iz njih, in z velikim premagovanjem je spravil še precej hladnokrvno iz sebe: „Torej tukaj si ?" Mlada dama, ki je dozdsj brezbrižno zrla v mizo, je malomarno dvignila glavo in pogledala svojega spremljevalca, ki je ves zaripljen, zavzet in plašan sedel njej nasproti. Malomarnost ji je izginila in boječe in radovedno se je ozrla okrog. — Njene oči so se nepričakovano srečale z divjim po /; - z v i Odkar je zavladala po Dolenjskem phylloxera in peronospera, zgubilo je prebivalstvo svoje glavne dohodke in moralo skrbeti za to, da si oskrbi drugih gospodarskih virov, iz kojih mu je mogoče plačevati vsaj svoje davke in najnujnejše gospodarske stroške. V tem oziru najbolj pripravna je reja prašičev, katera pa vzlasti letos radi prašičje kuge ni vspevala, vsled česar ljudstvu ni bilo mogoče priba-viti si gotovega denarja. Pod takimi odnošaji seveda o plačevanju davka ni moglo biti govora. Radi tega sem bil jaz v imenu svojih državnozborskih volilnih okrajev — Črnomelj Metlika, Novo Mesto, Kostanjevica, Krško — vložil dne 2. julija t. 1. pri c. kr. finančnem ministerstvu prošnjo, da naj se za nekaj časa odloži izterjavanje davkov, koji prošnji je omenjeno ministerstvo rado-voljno ustreglo. Pa navedene kalamitete še ni bilo zadosti, pač pa so preteklo poletje mnoge dolenjske občine — kakor sem to izvajal v svojem predlogu — mnogo škode trpele tudi še vsled toče in opetovanih povoden). To je pa tem huje, ker je mej letos prizadetimi občinami tudi več takih, ki so bile že v preteklih letih vsled podobnih nezgod oškodovane, tako da je ubožano in hudo zadolženo ljudstvo že na kraju pogina in obupanja. Nekatere izmej najbolj prizadetih občin vložile so meseca septembra t. 1. pri notranjem ministerstvu prošnjo, da naj 8e jim začasno v pribavo krme za živino dovoli predujem z ozirom na pričakovano državno podporo. Ker je živeža in krme letos malo, bode se oboje ponajveč porabilo Se pred zimo, in je pri mnogih hišah redno gospodarstvo v resni nevarnosti. Badi tega treba za to skrbeti, da se ohrani eksistenca na domačih tleh onim, kateri so že v stiski, pa tudi onim, katerim nevarnost in pomanjkanje pretita; zlasti pa je tudi skrbeti za ohranitev domače živine. To sem hotel omeniti z ozirom na potrebne dolenjske občine, kojih žali Bog ni malo, pridružilo se je le-tem uprav pred kratkem mnogo drugih občin po celi deželi, katere so vsled neprestanega de-ževanja, povodnij in preplavljenja itd. veliko škodo trpele. Z ozirom na te najnovejše nesreče zdi se mi neobhodno potrebno, pomožni akciji države razun dolenjskih priporočati tudi vse druge oškodovane občine, in za trdno pričakujem, da bode visoka vlada resničnost mojih podatkov preiskala in potem potrebnim prebivalcem Kranjske izdatno pomagala. (Odobravanje.) Državni zbor. Dunaj, 10. novembra. Včeraj je proračunski odsek nadaljeval razpravo o proračunu naučnega ministerstva. Posl. Romanczuk priporoča skupne nižje razrede za gimnazije in realke. Da se odpomore pomanjkanju učiteljev na srednjih šolah, naj bi izpit iz jedne skupine predmetov za nižje razrede zadoščal za stalno nameščenje. Z ozirom na vedno večje število učencev na srednjih šolah naj se ne postopa prestrogo pri vsprejemnih izpitih, temveč naj se pomnoži število gimnazij; posebno v Galiciji je treba nekaj novih gimnazij. Govornik priporoča, naj se rusinski jezik vpelje kot učni predmet na poljskih in nemških srednjih šolah ter ustanovita v vzhodni Galiciji jedna rusinska gimnazija in pripravnica za učiteljice. Eonečno priporoča, naj se zniža šolnina. Posl. baron S c h w e g e 1 naglaša potrebo večje državne podpore za ljubljanski muzej, da se bode mogla izvršiti organizacija tega zavoda v smislu sklepov dež. zbora kranjskega. Na ljubljansko gimnazijo naj bi se vsprejemali učenci iz cele Kranjske, ker vsled omejitve v tem oziru imajo mnogi stariši in otroci veliko škodo. Govornik konstatuje, da je na kranjskih gimnazijah in realki slovenski jezik vpeljan kot učni predmet le za učence slovenske narodnosti. Vrše pa se obravnave v to, da se učenci nauče obeh deželnih jezikov in razširi nemški pouk na večrazrednih ljudskih šolah. (Ne boš Jaka 1 Da se peščica nemškutarčkov uči slovenščine, kar je le v njihovo korist, naj bi se po večrazrednicah tudi po deželi vpeljal nemški jezik 1 Menda za krave in koze? Op. por.) Govornik dalje priporoča, naj vlada podržavi strokovno šolo za obdelavanje lesa v Kočevju, posebno zato, ker je edina nemška strokovna šola te vrste na jugu države. Posl. vitez G n i e w o s z govori proti previsoki šolnini in prisilni uniformi na galiških šolah, ker se s tem šole zapirajo revnejšemu prebivalstvu, ter priporoča pospeševanje višje ženske omike. Govornik naglaša slabo ljudsko šolstvo v Galiciji, kjer .je 700.000 otrok brez šolskega pouka, 2500 občin brez šol in 400 šol zaprtih vsled pomanjkanja učiteljev. Vzrok je temu nedostatku, ker so učitelji preslabo plačani in morajo še po to malo plačo daleč hoditi ali pošiljati k davčnim uradom. Ljudstvo je nadarjeno, zato naj vlada v tem oziru pomaga. Učiteljski pripravniki porabljajo vsako ugodnejšo priliko, da se odtegnejo šoli vsled slabe plače. Posl. L u p u 1 obžaluje, da se je odpravila gimnazija v Seretu, in priporoča vsaj nižjo gimnazijo ondi in pa rumunske vspcrednice na novi nižji gimnaziji v Crnovicah. Govornik vpraša naučnega ministra, zakaj se v Crnovicah ne ustanovi že obljubljena sedemrazredna dekliška šola na stroške bukovin. grško-vzhodnega verskega zaklada, ter priporoča, naj se bolj goje materinski jeziki ter i z d e 1 j u j e j o cenejši in primernejši načrtiza šolske zgradbev posameznih deželah. Posl. Robič obžaluje preveliko obremenjenje srednješolskih učencev, posebno pa na dvojezičnih zavodih v Celju in Mariboru. Tu zahtevajo isto znanje iz nemščine pri vsprejemnih izpitih, kakor za nemške oddelke. Dvojezične vsporednice v Mariboru in nižjo gimnazijo v Celju treba uravnati po vzgledu vsporednic v Ljubljani in Kranju. Govornik omenja, da noče odgovarjati posl. dr. Fuiu, ki je predlagal, naj se črta postavka za Celje, ter opozaria, da hrvatsko prebivalstvo v Istri še vedno nima nobene gimnazije, zato naj bi na-učna uprava mislila na ustanovitev hrvatske gimnazije v Pazinu. — Govornik nadalje priporoča, naj se hrvaščina vpelje kot učni predmet na gledom postarnega moža, ki je stal, kakor uklesan ob mizi. „Oče — ... I" zamrlo je dami v grlu. Na lice ji je stopila mrtvaška bledost, a takoj potem čudna rudečica . . . Steguila je roke in omahnila na klop . . . Odprla je usta in brez izraza ter topo zrla v zrak.-- Njen spremljevalec je skočil s sedeža in jo podprl z roko, da ni padla na tla. Proč ... 1" je zagrmel grozovito stari mož. Mladenič je boječe odskočil. „Proč, zapeljivec 1 . . . nesramni goljuf! . . . proč od moje hčere, če ne ti zmeljem lobanjo in sterem kosti ... I' Divje so švigale starcu izbuljene oči, ustne so mu trepetale, celo telo se mu je treslo od grozovite jeze, ki je divjala po njem. Rudečica je vnovič polila mladeniča, drhteč se je ozrl po ljudeh, ki so strme gledali ves prizor, vzel klobuk ter položil na mizo goldinar z besedami: „Jaz plačam račuu ... za svojo čast se že potegnem drugje ... s takim surovežem se ne da govoriti ..." Starcu je vskipela kri, planil je za mladeničem in dvignil roko ter zamahnil. Mladenič se je pri-pognil in ušel udarcu. „Slepar, kje imaš ti kaj časti? . . . zapeljivec, goljuf, lopov, vzel si mi vse, ko si mi vzel iu od tujil njo ! . . . Hudičev izrodek ! . . ." grozno je grmel ubogi starec. — V svoji jezi je zagrabil goldinar in ga zagnal za odišlim rekoč: „Za mojega otroka ne bo nihče plačeval." Nato se je ozrl na hčer. Ta je ležala v ome-dlevici na klopi in gluho strmela v zrak. Ves razburjen je hitel v gostilno in zahteval voznika. Med tem so se ohrabrile nekatere ženske, da so stopile k nezavestni dami in jo začele krepčati in dramiti z vsakovrstnimi pomočki. Za nekaj časa se je zavedla in se začudeno ozrla. V tem hipu je baš pristopil oče iu jo pogledal z neznansko ostrim očesom. Hči je zavpila in se vnovič onesvestila. „Nesrečni otrok . . .1" je mrmral oče in še ves razburjen pristopil k vozniku, ki je bil takoj na mestu z zaprto kočijo. Po vspešnem trudu usmiljenih žensk se je mlada dama kmalu toliko zavedla, da je mogla s pomočjo nekaterih vstopiti v kočijo. Stari mož — juvelir J — je naročil vozniku natančno, kam in kod naj vozi, in počasi ter kašljajoč odšel za kočijo, pla-čavši poprej račun v gostilni. (Dalje sledi.) gimnaziji v Pulju, ter prosi izdatne podpore za višjo dekliško šolo v Ljubljani. Dalje opozarja naučnega ministra na neznosne šolske razmere v Trstu, kjer Slovenci nimajo slovenskih ljudskih šol. Da pa so te šole potrebne, dokazuje slovenska zasebna šola, katero obiskuje 350 otrok; poleg tega pa obiskuje še 310 slovenskih dečkov c. kr. splošno ljudsko šolo. Ako se tržaška mestna občina ne more prisiliti, da ustanovi slovenske šole, potem pa naj vlada to stori. — Odsek je nato vsprejel naslov „srednje in ljudske šole", s 14 proti 9 glasovom resolucijo grofa Palffjja glede javnosti češke Komeuskega šole na Dunaju, s 16 proti S glasovom odklonil predlog Fuxov glede Celja ter vsprejel poglavje „bogo-ča8tje." Pri razpravi o poglavju „tobak" izjavi finančni minister, da bode takoj po preiskavah vpeljal nedeljski počitek v trafikah. Prihodna seja v četrtek. Politični pregled. V Ljubljani, 11. novembra. Državnozborska volitev na Goriškem. Včeraj so si izbirali prebivalci goriških mest in trgov poslanca za državni zbor namesto pokojnega posl. Hohenlohe. Volitvena borba je bila zelo huda. Kakor smo omenili, potegovalo se je spočetka za to mesto osem kandidatov, ki so bili večinoma sami italijanski zagrizenci. Pozneje se je pa italijanska klika zjedi-nila zi dr. Maranija, ki si je bil neki tako svest zmage, da je izjavil, da ne potrebuje slovenskih glasov. Slovenci so postavili kandidatom viteza Bu-jatti-ja, kakor je bilo razvidno iz oklica, objavljenega tudi v našem listu. Vseh volilcev je v tem volilnem okraju blizu 2400; mej njimi nekako 7 do 8 8to Slovencev. Včerajšnje volitve se je udeležilo nekako 1600 volilcev in od teh je oddalo 784 svoje glasove vitezu Bujattiju, dr. Marani je pa dobil 855 glasov in je toraj izvoljen državnim poslancem. Največjo skazo sta delala mesto Gorica (126 Bujatti 625 Marani) in Tržič (1 Bujatti in 126 Marani), vsa ostala mesta in trgi so se pa vrlo držali na strani Slovencev. K zmagi je Maraniju največ pripomogel denar, s katerim je podkupoval slovenske volilce, katerih ni potreboval (!), potem pa tudi sluge goriškega magistrata ter poljski in pokopališki čuvaji, ki so lovili manj trdne volilce kakor zajce ter jih tirali v lahonska zbirališča. Vsled takih dogodkov vlože Slovenci ugovor proti Maranijevi izvolitvi. Da bi jim le kaj koristilo! Razpad nemške levice. Da vedno sijajneje zmage protisemitov na Dunaju in v njegovi bližini zelo slabo vplivajo na židovske liberalce, je jasno ko beli dan, da pa bo to gibanje vplivalo tudi na liberalno kliko v drugih kronovin&h, to je že nekaj iz-vanrednega ter najjasneji dokaz, da se bo krščansko socijalna ideja prej ali slej razširila tudi po ostalih kronovinah. Najbolj občutno je seveda zadeta nekdaj tako mogočna nemška levica, pred katero se je morala klanjati tako rekoč cela monarhija. Ta židovska klika se bliža vedno bolj svojemu propadu in kakor hruške cepajo od nje posamni člani. Vzroki, ki se navajajo pri odstopih, so seveda formalno pogosto zelo različni, vendar pa se velika večina poslancev loči iz tega tabora samo radi tega, ker se jim že gnusi tako delovanje, kakoršno se razvija v ti kliki. Nemška levica ne pozna niti verskega niti narodnega, še najmanj pa gospodarskega vprašanja, marveč glavni cilj in namen so ji le židje, in sicer židovski kapitalisti. Marsikateri poslanec mora dati slovo tej kliki že radi tega, da ustrcže svojim volil* cem, katerim se pogostokrat popreje odpro oči, kakor poslancu samemu. Tako se je godilo posebno večini nemško čeških poslancev, ki so v zadnjih dneh izstopili iz levičarskega kluba z motivacijo, da se njihovi nazori tako razlikujejo od levičarskih, da je nemogoče složno delovanje. Tako bi moral govoriti vsak pravi ljudski zastopnik, ki je še vprežen v židovsko-liberalni voz. Klub šteje sedaj le še nekaj nad 60 članov, izuiej katerih pa je še mnogo „omah-Ijivcev". Trajni obstoj je toraj nemogoč in čim preje popolno propade, tem bolje za vse. Odstopivši čtško-nemški poslanci se zbero v nov klub pod imenom „Prosta zateza nemških poslancev". Koroški poslanec Kirchner je izjavil, da ne mara pripadati tej zavezi. l*o volitvah na Ogerskem. Dasiravno je pri zadnjih volitvah zmagala na Ogerskem židovsko- libertin» vladna stranka, vendar jo zelo boli, da se je proti njej tako krepko borila katoliäka ljudska stranka. Mažarski iidje sami ne vedo, kako bi se bolje maščevali nad predrzneži, in izmišljajo si vsakovrstne laži, katere trosijo o nji po svetu, da bi jo popolno ogrdili. Ta namen ima mej drugim tudi poročilo, da se je pojavilo v zadnjih dneb veliko število požarov, ki so se izvršili iz „političnega maščevanja". V minulem tednu je baje pogorelo v Nagy Macsedu 69 poslopij ter znaša škoda blizu 100.000 gld. Ta vest prihaja iz ogerskih uradnih krogov s pripombo, da je ta čin sad zadnjih volit-venib borb in splošne razburjenosti. S tem poročilom nameravajo židovski liberalci oblatiti pred svetom katoliško prebivalstvo, kajti le preočividno je, da meri ves zločin jedino le na katoliško ljudsko stranko. Toda to se jim bo vrlo malo posrečilo, kajti vsak razsoden človek ve, da so mažarska poročila resnična le v obratnem smislu. In tako je gotovo tudi sedaj. Nemško-ruska neutralitetna pogodba. Vsi Bismarcku nasprotni nemški listi se v obilni meri hudujejo nad odkritjem „Hamb. Nachrichten" ter posebno uradni in poluradni dnevniki odločno zahtevajo, da se ta zadeva obravnava v državnem zboru. „Köln. Volkszeitung" že napoveduje vojsko zgoraj imenovanemu dnevniku s tem, da bode državni zbor najostreje obsojal pisarenje Bismarcko-vega glasila. Ob jednem hoče pa državni zbor tudi pokazati, da se Nemčija trdno oklepa svojih zaveznikov. Interpelantje sicer ne pričakujejo od vlade jasnega odgovora v zadevi nemšku-ruske zveze, vendar pa pričakujejo take izjave, ki bo vsaj obsojala nevarno zakotno politiko. Vzrok, zakaj se je zveza pretrgala, pa ostane tajen še tudi nadalje. Belgijski vojni minister Brassine je vložil ostavko in se kljub kraljevemu prizadevanju ni dal pregovoriti, da bi zopet odtegnil svojo proSnjo. Povod temu koraku je dala po poročilu listov njegova predloga gledé preosnove belgijskega vojaôtva, katere dobro in slabo stran smo pred kratkem že označili v našem listu. Na večer pred prvo sejo poslanske zbornice v tem zasedanju je sklenil mi-nisterski svet zoper voljo vojnega ministra, da se ta predloga sedaj Se ne predloži zbornici. Najbolj je njegove ministerske tovariše zbodla določba v zakonskem načrtu, po katerej bi se raztegnila vojna dolžnost na vse gojence v bogoslovnih zavodih. Kaj jednacega bi bila večina belgijskega parlamenta gotovo najodločneje zavrgla, in vsled tega mini-sterstvo ni maralo te blamaže. Liberalna in ž njo združena socijalističua klika se seveda huduje nad ministerstvom, posebno nad kabinetnim načelnikom De Smet de Rayer in mu svetuje že radi »časti same«, da tudi sam pobere svoja kopita. Ko bi se jim pa ta srčna želja nazadnje vendar le ne izpolnila! Najnovejše poročilo iz Bruselja nam javlja, da je dobil general Brassine več sto brzojavnih čestitk povodom njegovega odstopa. S tem hočejo nasprotniki prisiliti ministerskega predsednika, da odstopi. Razgled po slovanskem svetu. Skrajna nestrpljivoat. Iz Z a g r e b a , 26. okt. Naši Srbi imajo že nekaj let svoj časopis, ki izhaja v Zagrebu pod imenom „Srbobran". Malo je uvažen, saj ga ostali naši politični listi le redko kdaj omenjajo. Bavi se izključljivo s srbsko politiko in srbskimi zadevami, a Hrvatske ne pozna, če tudi izhaja v srcu njenem, v glavnem mestu, nego jo zove le trojednico. Imena hrvatskega noče rabiti kakor velik del naših mažaronov iz samega narodnega nasprotstva. Zraven narodnega nasprotstva pa ae odlikuje „Srbobran" tudi z versko nestrpljivostjo ter napada pri vsaki priložnosti katoliško cerkev in njene dostojanstvenike. Poseben trn v očesu mu je škof Strossmayer, ieš da je on za Srbe najnevarneji mož, ker snuje tn dela o jedinstvu obeh krščanskih cerkev, kar se po mnenju Srbov ne more in ne sme zgoditi. Srbi trdijo, da oni obstoje in padajo le s svojo vero, če ae jim le ta vzame, o čemur seveda nikdo ne snuje, potem so oni zgubili tudi svojo narodnost. Oni so ■rojo vero popolnoma indentificirali s svojo narodnostjo. Vera jim je le nekakšna zunanja forma, narodnost pa vse. Vse to se opaža v istim v vsom verskem življenju naših Srbov. Narod je zaostal, v verskem prepričanju popolnoma ohladnil. Služba božja se opravlja v praznih cerkvah, a kadar je kakšna večja svečanost, drže se v cerkvi tudi politični govori. Vse to ne more obroditi dobrih plodov, kajti le v temeljitem poduku krščanske vere in v djanski goreči vršitvi taiste mogel bi narod napredovati v moralnem pogledu, dočim je dokazano, da staro-versko prebivalstvo naše kraljevine stoji mnogo niže izpod katoliškega. Tukaj je odprto široko polje za blagotvorno delovanje posvetne in duhovne inteli-gencije srbske. Ni se treba bati, da bodo Hrvati kot katoličani kdaj kratili pravice starov^rskega prebivalstva, tim več čuvali jih bodo in branili, kar so dokazali tečajem več vekov, a za nagrado dobivaio zdaj oponašanja, češ da bi jih radi pokatoličili ter jim vzeli vse pravice. Srbi niso imeli do zdaj nobenega povoda tožiti se na Hrvate, kajti oni uživajo vse slabostine verske in politične, ali Hrvati hočejo ostati pravi gospodarji na Hrvatskem kot političen narod. Zategadelj od strani srbske tolika narodnostna mržnja, katerej se je pridružila iz zgoraj navedeuih narokov tudi skrajna verska neznosljivost. Mi pravimo skrajna neznosljivost, kajti kaj druzega se more zvati trditev „Srbobrana", „da je bolja turška čalma (čelada) nego papeževa tiara". S tim misli omenjeni list, da je bolje turško podaništvo nego podauištvo katoliški cerkvi. Ta zagrizeni sovražnik rimske cerkve gotovo ne ve, da so Srbi kakor tudi drugi balkanski narodi ravno radi tega pali pod Turke, ker so prezirali zvezo z zapadno cerkvijo. Neznajo li ti zagrizeni sovražniki rimskega poglavaria, da je bila Srbija najjača, ko so srbski kralji živeli v prijateljstvu z Rimom ? Srbija se je začela razvijati kot jaka država še le potem, ko je sprejel Stjepan Prvovjenčani (1195—1228) kraljevsko krono in blagoslov za Srbijo od papeža Honorija III. leta 1220. Ravno tako je prijateljeval Uroš II. Milutin (1281 — 1320) z rimskimi papeži ter bil od njih podpiran v mnogih podjetjih. Nasledniki njegovi niso toliko cenili te zveze ter se oslanjali na svojo moč, ki je pa kmalu nehala , kajti neprestane borbe s Carigradom so dale Bizantincem povod, da so poklicali v pomoč Turke ravno proti najslavnejemu srbskemu vladarju Dušanu Silnemu. Leta je sicer še junaško odbijal Turke, ali njegovi nasledniki so bili tako slabi, da so v neravnej borbi zbcg domače nasloge pali pod oblast turško. S žalostjo se opominja vsak Srb, pa tudi vsak drugi Jugoslovan nesrečnega Vidov dana leta 1389, ko je propala sloboda srbskega naroda. Ta nesreča pa je zade'a Srbe radi nesloge med balkanskimi kristjaui, katere so bili tudi oni v velikej meri krivi. Da so balkanski kristjani Bizantinci, Bolgari in Srbi živeli v slogi in v zvezi z Rimom, ne bi jih bila zadela tako huda nesreča in ne bi bili morali tako dolgo živeti pod turškim jarmom. Da je temu tako, so nam dokaz Hrvati, ki so živeli v zvezi z Rimom ter od tamkej dobivali včasih najhujših duševne pa tudi gmotne podpore v borbah z najhujim sovražnikom krščanstva. Padel je zbog neslog v roke turške Carigrad, Trnova, Belgrad in Budim, ali Zagreb glavno mesto Hrvatske se je vzdržalo v tej nejednakej borbi slo-bodno. Ni ta dogodek zgodovinski brez pomena. On jasno dokazuje, koliko more uplivati v takem položaju , v kakoršnem je takrat bila Hrvatska, versko prepričanje in oduševljenje, katero je gojil hrvatski narod. Znameniti so oduševljeni govori papeževih poslancev za obrambo hrvatskih dežel, pa tudi slavosperi o hrvatskih junakih, ki so takrat branili sv. vero pa tudi svojo domovino. Hrvatom je bila mileja papeževa tiara nego turška čalma, zategadel jih pa tudi ni zganilo turško kopito kakor Srbe. V Zagrebu ni visel nikdar konjski rep niti je zapovedoval turški paša ter pobiral harač, a Hrvati znajo dobro zakaj ne, ter se še dandanes zahvalno spominjajo vseh dobročinstev, ki so jih v onih hudih časih sprejemali od Rima, pa so zategadel ostali tudi oslobojeni turške sužnosti, ki bi jih bila v protivnem slučaju gotovo zadela. Brez dvoma velik del srbskega naroda ni tega mnenia, kakor pisatelj onega članka o turški čalmi in rimski tiari. Tim gorje je pa, da se taki nazori širijo med narod, ki je sicer dober in pohleven. Priprostemu narodu je treba druge hrane, ki bi ga mogla oživiti iz njegove duSevne letargije. V prvem redu pa je potrebna medsebojna ljubezen, saj smo kristjani jedni in drugi in vrh tega tudi popolnoma osodni kot jeden narod. Sloge nam je treba v veri in v političnem življenju. V veri se moremo lahko zbližati, ali je treba poprej zatreti vse strasti ter v vseh zadevah objektivno soditi. Taka vprašanja bodo rešili od Boga razsvetljeni možje prej ali slej, pa je gotovo neumestno napadati one, ki pripravljajo pot zato. Slovani moremo postati jaki še le tedaj, ko se zedinimo v veri, a oni ki so proti temu jedinstvu, spodkopujejo pravo moč celokupnega Slovanstva, a posebej še Srbstva. Slovstvo. ASkerc in drugi. „Ljubljanski Zvon" je pozval naš list, da izrazi svoje mnenje o Aškerčevih poezijah. Mi smo se že včasih natančneje pečali z nekaterimi njegovih proizvodov. Ako tega vrednik „Lj. Zvona" ne vč, naj poišče v starih letnikih pesmi, katere smo objavili kot odgovor na „Grešnika" in na pesem „Jaz". Počakali smo, da „Zvon" sam pove, kako sodi o Aškercu. Nekaj je objavil v 10. številki, in to nas sili, da mu odgovarjamo in hkrati povemo svojo misel o Aškercu in o nekaterih njegovih so-drugih pri „Zvonu". Z umetniškim delom pečati se ni namen našega lista, to bodo storili drugi. Zlasti od „Katolika" pričakujemo kaj več, pač pa se nam zdi primerno, na kratko označiti, kako se obdeluje vera, nravnost, politika pri teh novih korifejah, katere sedaj iz francoske, nemške in ruske literature presajajo najbolj strupene nazore v naše slovstvo. Pesnik izpoveduje v verskem oziru oni racionalizem, kateri ne pozna nobenega božjega razodetja, o vsem mu odločuje samo lastna pamet: „Kar v vedah je pisano svetih, To misliti človek le sme! Ne globlje, ne više, ne dalje . . . Kdor misli drugače — gorje!" „Čemu pač nam vsakemu Bvojo Bog Brahma bi glavo bil dal? čemu bi nam duha luč sveto Tam z lučjo bil svojoj prižgal ? ! Čim bolj ti sam misliš svobodno, Tem bolj ai podoben — bogii, Tem bolj približuješ se Brahmi ... Le misli zato brez strahu! Le misli, Ambottha preljubi, Le dalje ves svet premišljaj 1 Da misliti greh bi bil morda, Brahmanom tega ne veruj 1" Pesnik je tako zaljubljen v to misel, da opeva že trenutek, ko bo za vekomaj ta umski liberalizem zavladal in premagal vsako pozitivno vero. Neumni žreci sežgo krasno boginjo — prvo mučeuico, katera je poosebljeni racijnnalizem. S tem je mislil pesnik udariti cerkev, sramotiti inkvizicijo. Popolnoma v nasprotju z resnico in z zgodovino popisuje, da zmaga liberalizem nad pozitivno vero za vselej: „I smrt sem premagala slavno ! Nesmrtna zato sem poslej . . . Ime mi je — Misel Svobodna, A ves svet je moj zanaprej. .." Umstveni dokazi, kateri zahtevajo cerkev in vero, zgodovinski dokazi, kateri tako jasno spričujejo resnico krščanstva, dokazi iz božjega razodenja — to vse, kar je trdnejše dokazano in v bolj logičnem sestavu razvito v uku katoliške cerkve, kakor katerokoli sanjarstvo, katero je spravila „Misel Svobodna" na svet — vse to se s temi vrsticami zasmehuje. Od resnice se obrača obraz strani in se meče v naročje skepticizmu. Ljubša je neresnica, nego inkvizicija, ki brani resnico proti neresnici. „Zvonov" kritik ravno tako umeva pesnika, samo s tem razločkom, da on hvali njegov brez-verski nauk. Tu navajamo njegove besede: „Se zmeraj, kakor nekdaj, je ,grešnik', kdor — misli, kdor se brani svojemu duhu, da bi se dvigal proti luči, kdor se ne poniža do stališča, na katerem so — živali." Torej kdor spozna, da je razodenje istinito, kdor jasno spozna, da je cerkev naredba božja, kateie nauku se mora ukloniti, ta se postavi na stališče živali! Videli bomo kmalu, za katero „lučjo" sedaj škilijo „Zvonovci". Tu še nekaj naukov, katere je rodila „Misel Svobodna": „„Za življenje spet damo življenje, In s smrtjo je dolg poravnan !..."" Te besede komentira „Zvonov" kritik tako-le: „Človek, samo uemtčen atom v vesoljnem stvarstvu, je ustvarjen, da trpi, da se bojuje — brezvspešno. Njegovo življenje je nestalno, za-visno le od slučaja." Tako materijalistično se sedaj človeško življenje ceni v „Zvonu". Pač ni čudo, da je zablodil ta „lepo"-slovni list v gnojnico pornografije! Pesnik je zmešal v svojih ppsmih vse vere. Seveda je vzrok jasen: Kdor slavi vse bogove, nobenega ne časti. Perun mu je jako v časti: „Perun srebrnoglavi, zlatobradi, Ti car sveta, ti poglavar bogov t Žrtvujamo pšenienega ti hleba, Žrtvujemo golobov mladih par; Gori ljubezen zate v srcih naših, Ko tu pred taboj ognja večni žar.. ." Kako lepo citira Avesto in moli Ormazda: „Tebe, sveti ogenj, ime Ahure Mazde, slavimo." — „Blagor možu, ki te vedno neti in čuva." „Daj, o sveti ogenj, duši moji modrosti in moškega poguma, delavnosti ter vztrajnosti 1" Z Mohamedom občuje jako intimno: „Lep raj si ustvaril, o prerok 1 Ž njim pol si osvojil zemlji, Osrečil si ž njim milijone . .. Poznal si človeško sreč." O krščanstvu pa ne misli, da je osrečilo milijone, ker slika katoličane kot divjo druhal, kateri na čelu škof tako izpreobrača pogane: „Umolkni, pes poganski!" Koliko krščanstva imajo pesmi, spozna se lahko iz te-le primere: „Velik ti samo si, Allah, Mohamed tvoj pi erok sveti; Molit, bratje verni, molit, Komur mar je sreča večna 1" Tako Allah. Kristus pa je — človekoljub. Tako govori o njem : V palači svetli nisi rojen bil, Zaplakal prvič si v pastirski koči; in v zlato zibel položila ni Te mati tvoja revna v hladni noči. Bil siromak si žive svoje dni I Tovariš naš zato si na vse čase . . . A, ki žive od žuljev naših rok, Imeli bi te radi vsega zase. Imeli radi bi, da ti igo, V katero vklepajo nas siromake, Bi blagoslavljal jim, pomagal jim Goniti nas na trudapolne tlake . .. Ne 1 Ti si naš — mi bratje tvoji vsi, Kar nas zatirancev po svetu tava, Kar sužnjev nas brezpravnih nosi svet, Kar hira nas in strada in zmrzava. Le kdor občutil sam je kdaj gorjž, Trpin mu, brat njegov, v sreč se smili; In v kočah, ne v palačah še vsekdar — Človekoljubi so se porodili. Za to pesem so lahko hvaležni socijalni demokrati Aškercu. Ce združimo to pesem s „Krišno". visoko pesmijo onega humanizma, ki vidi v človeških strasteh vrhunec lepote in dobrote, in z „Bajramsko legendo", katera je satira na ljubezen do bližnjega, dobimo isto glavno misel, kakor v knjigi „Kristus in socijalna demokracija", katero je prevzvišeni la-vantinski škof prepovedal razširjati. V Kristusu vidijo novodobni materijalisti izvrstnega demagoga, blagega človekoljuba, začetnika nove socijalne dobe, o božanstvu našega Izveličarja, o čeznaravmh resnicah, katere je učil, o zakonih, katere je dal, o cerkvi, katero je ustanovil, se molči. Pač včasih se spominja tudi teh resnic, a le tedaj, kadar hočejo bogoklttno postaviti Kristusa v nasprotje s cerkvijo. Ko sem čital to pesem, sem se spomnil nekega brezverskega pesnika, kateri še jasneje kaže to pogubno stran novejšega poganskega humanizma. Sallet govori kristijanora o Kristusu : „Wie konntet ihr dies reinste Menschenbild Verzerren uns zum lächerlichen Gotte 1" V našem listu smo že večkrat pisali o tem, da se sociialni demokratje ne zgrozi nad bogokletstvom, našega Izvel čarjs staviti v isto vrsto z Mohamedom, Maixom, Engelsum, Lassalom. In kaj pomenijo te-le besede: „Imeli radi bi, da ti igö, V katero vklepajo nas siromake, Bi blagoslavljal jim, pomagal jim Goniti nas na trudapolne tlake? (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 11. novembra. („Narod" se ne sramujeI) Sinočni „Narod" zopet pogreva stvar o dr. Susteršičevem pismu, katero je pisal nekemu duhovnu na Notranjsko glensko zvezo. (Iz Rateč na Gorenjskem) Pretečeni torek nas je zapustil l|ubljeni, blagi gospod župnik Vinko Pulaj. Bridko nam je bilo, ko smo videli odhajati gospoda, katerega smo vsi visoko spoštovali in ljubili. In znkaj bi ga ne bili ? Ljubezen in trud njegov do nas, do naše župnije, morala |e vzbuditi tudi v naš h srcih hvaležuost in ljubezen. Kdo ne bi cenil požrtovalnega truda, s katerim se je g. župnik kljub bolehnosti toliko trudil za cerkev in župnišče. Vse je prenovljeno, posnaženo in olepšano. Dasi je go-p. župnik vedel, da mu ne ugajajo premrzle naše zime, vendar je delal in delal, jasen dokaz, da se ni trudil iz sebičnosti, ampak iz prave krščanske požrtovaluosti. Vedel je, da ne dela za-se, ampak za nas in naslednika svojega — in vendar mu je bilo delo sladko in ljubo. Naj mu dobri Bog vse to obilno povrne, nam pa nakloni — kar trdno upamo — in skoro že vemo, prav tako blagega mu naslednika. (Osnovalni zbor „Obrtne zveze".) V nedeljo je bil pri „Hafnerju" osnovalni zbor „Obrtne zveze", novega obrtnega društva. Predsednik osnovalnega odbora g. Eberl je pozdravil navzoče, bilo jih je lepo število, kakih 160 obrtnikov. G. Sturm na-glaša potrebo in važuost nove obrtne zveze ter po-zivlje obrtnike, na se vsikdar zavedajo svojih dolž-nostij ter v obilnem številu družijo v novi zvezi. Tajnik g. T u r k poroča, da je imel osnovalni odbor tri seje, v katerih se je obširno pečal s sestavljanjem pravil, katere danes predlaga zborovalcem, da jih potrdilo. Po kratkem razgovoru so se pravila odobrila. — G. K r e g a r je poročal o zavarovanju delavcev proti nezgodam in splošno o bolniških blagajnah ter naglašal, da sedanje blagajne nikakor ne zadoščajo svojemu namenu, zato so v navadi pogostni prepiri delavcev z uradniki pri izplačevanju. Omenja tudi, da so avstrijski socijalni demokratje sklenili resolucijo, koder zahtevajo od vlade, da bi se morali mali obrtniki ravno tako vpisovati v okrajne bolniške blagajne, kakor delavci, kar bi bilo seveda škodljivo za male obrtnike, ter dostavlja, da se sicijalni dcmokratie sploh trudijo, da bi mali obrtnik čim p^eje izginil iz površia, omenja shoda velikih industrijalcev 25. okt. na Dutiaju, ki so sklenili re-soluciio, naj se zavarovanje raztegne tudi na male obrtnike. Ti zborovalci so tudi poslali deputacijo k Badeniju. naj uikar ne predloži novega obrtnega zakona državni zbornici. KoneČno govornik predlaga, naj se vspreime peticija, v kateri zborovaloi prosijo, — naj državni zbor ne sili po zakonu malih obrtnikov v sedanje zavarovanje proti nezgodam, pač pa oaj čim prej«* osnuje zakon za zavarovanje po različnih razredih proti starosti in onemoglosti in država naj podpira z denarnimi sredstvi take zavode. — Gospod Sturm prav toplo priporoča to peticiji) in uaglaša mnoge uedostatke, ki se nahajajo pri bolniŠ«ib blagajnah. — Peticija je bila na to soglasno vsprejeta. — Pn slučainostih omenja gospod Kregar razpisa del pri novem vladnem poslopju v Ljubljani, ki ni ugoden za malega obrtnika. Po njegovem predlogu se odbere deputa-cija treh članov (g.ispodje Camernik. Lenček in Rebek), da gredo k dei.elnemu predsedstvu pojasnila iskat in prosit naj se pri oddaji del ozira tudi na malo obrt. — Govorili so še gospod Sturm in gospod Türk, ki sta vspodbujala navzoče za složno delovanje, in gospod Kregar ki je poiasnil, da se socijalni demokratje tudi pri nas kažejo zelo sovražne malemu obrtu. V dokaz omeni, da nameravajo pleskarji in sobni slikarji, nahujskani po sociialnih demokratih, drugo leto, ko imajo mojstri največ dela, štrajkati. dasi so zelo dobro plačani. — Predsednik gospod Eberl se t hvali vsem navzočim za mnogoštevilen obisk ter zaključi zborovanje, ki se je vršilo v najlepšem redu. (S Šenturške Gore) 10. nov. Da kedo ne bo mislil, da mi gorjanci prebivamo v kaki Sioiriji, naj povem, da se na naši gori i še sedaj v pozni jeseni razcvetaio : Spomladni jegelci (Primula acaulis), pasje vijolice (Viola canina), petoprstnik (Potentilla verna), jagodniek (Fragaria vesca) in še mnogo drugih poletnih in jesenskih cvetlic. Na več Krajih sem pretečeni teden dobil zrele jagode. — Letino imamo prav povoljno na naši gori, zlasti oves se je prav dobro obnesel, no pa tudi druga žita: pšenica, rž, proso, a|da so še dosti dobro obrodila. — Pre-tečeno nedeljo je občinski sluga okliceval na naši gori, da bo Preddvorska grajščina prodana. To kaže, da mi gorjauci nismo kaki reveži, temveč, da imajo nas za imovite, deuarne, zmožne kupovati tudi graj-ščine, ali kali ? (Iz Britofa pri Kranju.) Preteklo nedeljo zvečer sta se v gostilni pri Kukovcu sprla bratranca Jakob Kokalj iu France Pušavnik. Konec temu prepiru je bil, da je prvi bratranca svoiega sunil z nožem tako nesrečno, da se je ta koj mrtev na tla zgrudil. — Mrtveca se ni upal nihče dotakniti in še-le potem, ko je župan prišel na lice mesta, so ga naložili in peljali v mrtvašnico. Kaj pač stori nesrečna pijača ! (Dar.) S Krke 9. t. m. Slavna kranjska hranilnica je podarila tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu društvu lep dar v znesku 100 gld. Bodi ji zato srčna zahvala! (Orgije v cerkvi sv. Florijana na Gorenje Av atrijskem.) Pod tem zaglavjem je „Slovenec" dne 16. okt. t. I., št. 238 poročal, da pod tem slavnim delom počiva velikan Ant. Bruckner. Tedaj pod umotvorom nekega Slovenca je zakopan veliki mojster in igralec orgelj. Čudno, da je zakopano tudi ime in slavni geni) našega rojaka in se še ne ve, kje je kraj, ko mu je tekla zibelka 1 — To pa je vender čudno, ko je bil Franc Xav. Chrisman tako slovit umetnik, da Slovenci celo rojstnega kraja ne vemo. Zato podajeva nekaj črtic o tem slavnem možu, ko-jega celo nemška zgodovina hvali mej svojimi spisi in ga vpleta v venec najglasovitejih orglarjev iste dobe. Velikanske orgije samostana Admoutskega, na katere je bila ponosna cela Gorenia Stirska, je tudi izdelal Abbate Franz Xaver Chrismann 1.1782. Po- gorele so te lepe orgije I. 1865. Sredstva za ta velikanski stroj je zbral za umetnijo vneti opat Oo-lumban iz Wielanda, kateri je bil od 1. 1779 do 1787 glavar Admontskega samostana. Za natančne notice o admontskih orgijah se imamo zahvaliti dr. Max Archerju, od katerega smo upali tudi biogra-fičnih notic o izdelovatelju orgelj samem. V št. 32. II. letniku orgljarskega lista z dne 21. nov. 1880 se je že poročalo o Florijanskih orgijah pri Lincu. Dr. Archer poroča, da je iste orgije izdelal Križman in da je na pogodbi s sv. Florijanskim samostanom kot izdelovatelj orgelj podpisan Franz Xaver Krismann, in da je bil ta svetni duhovnik s Kranjske! Nadalje poroča dr. Archer, da na Štajerskem eksi-stirajo še nekatere Križmanove orgije, in da je ta znameniti mojster brez dvojbe zelo interesantna oseba. Njegove dispozicije že kažejo neko posebnost in v takratni dobi orgljarsUa nek znak velikega napredka v bodočnost. Dr. Archer pravi, da ta mož zasluži odlično mesto na polju orgljarstva in da si je v tej stroki prisvojil slavno ime. Kdor ima še v posesti št. 33 „Orgljarskega lista" II. letnik, naj primerja dispozicijo sv. Florijanskih orgelj z dispozicijo admontskih. Christmann Fr. Xav. (tako nekateri pišejo njegovo ime, n. pr. Bernhard Mettenleiter) je deloval v dobi, ko je živel slavni Gabler, Riepp in glasoviti Silbermaun, kateri je umrl leta 1753, star 70 let. Križman je pa I. 1772 delal velike sv. Florijanske orgije, 1. 1782 pa velike Ad-montske orgije, torej 10 let pozneje. Zanimivo bi bilo zvedeti, kje in v kateri občini je bil ta veliki mojster rojen in to bi se labko dognalo, ker spisi govore, da je bil duhovnik s Kranjske. V Kamnigorici, dne 10. novembra 1896. Brata Zupan, orglarja. Društva. (Družba sv. Cirila in Metoda) se upapolna veseli svojih lepih koncertov prihodno soboto iu nedeljo. Iz izbornega programa povzemljemo „Rusalko,* v koji se odlikuje posebno alt solo in orkestrovo spremljevanje. Ni z lepa čuti tako znamenitega ženskega zbora, kot je uprav Rusalka! Zal, da se v lepakih in v jednem delu vabil pomo tum imenuje mešan zbor. — In te ljubke naše „narodne pesmi," vse zbrane iz polproteklega časa. Vse po vrsti: „Ko dan se zaznava" — „Preljubo veselje, oj kje si doma?" — „Mi smo štirji, vsi pastirji" — „Otok bleški" — „V Gorenjsko oziram" vse te popevane narodne odrastle poslušnlce prestavijo v ono njihovo otroško dobo nazaj, ko so je sami prepevali ali čuli prepevati mej nami. Mile spomine teh otroških let buditi bodi tem našim narodnim poseben namen. — Pa Mašekov: „Kdo je mar!" 7 do 8 let nič več pet v Ljubljani. Kdor je le jedenkrat čul to proslavo uaših različnih slovenskih stauov — temu ne gre več iz uma niti besedilo, niti spev. — In konečno Ganglov ginljivi dramatični prizor „Materine sanje". Iz njega veje prav tisti nedolžnostni duh, ki naj bo zuak tej mladini, za koje vsestranski blagor se žrtvuje družba sv. Cirila in Metoda. — Torej Slovenci: Na svidenje pri teh naših mladinoljubnih koncertih I Telegrami. Dunaj, 11. novembra. Presvetli cesar je poslal bolgarskemu vojnemu ministru Pe-trovu sliko z lastnoročnim podpisom. Knez Ferdinand se je takoj diplomatskim potom zahvalil za to odlikovanje vojnega ministra ter dostavil, da je ta znak cesarjeve milosti veliko odlikovanje celi bolgarski armadi. Dunaj, 11. novembra. Danes dopolu-dne so se pričela v knezonadškofijski palači škofovska posvetovanja, katerih se udeležujejo nastopni cerkveni dostojanstveniki: Predsednik kardinal Gruscha, Schöborn, dr. Missia, Napotnik, Bauer, Rosier. Nekaj se jih še pričakuje. Dunaj, 11. novembra. Včeraj dopoludne se je slovesno vložil temeljni kamen za cerkev sv. Antona v X. okraju. Cerkvene obrede je izvrševal kardinal Grusoba. Prisostvoval je presvetli cesar z ministroma Badenijem in Ledeburjem, dalje namestnik Kielmansegg, župan Strobach in nebrojna množica občinstva. Dunaj, 11. novembra. (Poslanska zbornica.) Posl. Kaizl, Kaftan in tovariši so vlo- žili nujni predlog, v katerem poživljajo vlado, naj takoj potrebno ukrene, da se še pred koncem leta rešijo severno-zahodne železnice tičoče se zadeve. O predlogu se obravnava koncem seje. Nato se nadaljuje podrobna razprava o obrtni noveli. Dunaj, 11. novembra. „Czas" poroča: da je v istini opat Sohmolk izbran za deželnega maršala na Nižjeavstrijskem. Inomost, 11. novembra. Italijanske kmečko občine so izvolile razven Gentilinija, vso dosedanje deželne poslance. Meran, 11. novembra. Včeraj se je vršil pogreb fzm. vojvode Virtemberškega. Vdeležilo se ga je mnogo odličnjakov. Cetinje, 11. novembra. Turški poslanik je izročil knezu Nikolaju insignije k redovom, katere je podelil sultan njemu in njegovi družini. Rim, 11. novembra. Monsignor Makario je izročil papežu lastnoročno pismo kralja Menelika, katero bode baje objavljeno. Carigrad, 11. novembra. Avstro-ogerski poslanik baron Calice je nastopil danes 14-dnevni dopust, katerega bo porabil večjidel za potovanje v Egiptu. Carigrad, 11. novembra. Sultan je odredil, da naroči vlada še 500.000 Mauser-jevih pušk, 50—100 milijonov patron, brez-dimnega smodnika ter več topov. a a 2 čas opazovanja Stanje barometra v iniu. Te ui p t ratura po Colziju Vetrovi Nobo «-s . sS« o* • s S" 10| 9. zvečer 741 3 62 si. jvib. oblačno 0-0 11 7. zjutraj 2. popol. 737« 739-6 4 2 4-2 si. jvzh. p. m. jjvzh. ooiačno n Ponarejena črna svila. Sežgi vzorček svile, katero nameravaš kupiti, in spozna bodeš takoj ali je svila pristna ali ponarejena: Pristna, čista barvena svila kmalu ugasne, se skodriči ter ostane le malo Bvetlorujavega pepela. — Ponarejena svila (katera se rada lomi in dobi mastne lise) gori počasi dalje (osobito tli tako-zvana „strelna nit", ako je v njej prav mnogo barvene snovi, ter ostane pepel temnorujave barve. Pepej se ne skodriči) kot pri pristni svili, marveč upogne. Pepel pristne svile se spremeni v prah, ako se stisne, isti ponarejene svile pa ne. — Tovarne za svilo O. HENNEBEBO-a (c. in kr. dvornega založnika) v Curihu razpošiljajo rade vzoree svojega pristno svilnatega blaga vsakomur ter pošiljajo kolikor treba za posamne obleke ali cele kose poitnine in carine prosto na dom. 29 6-6 5 Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Plccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. e. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje 3KST Štefanije. Steklenica velja 20 kr 126 (60-37) 8 Umrli ho: 9. novembra. Viljem Nič, tapetnikov sin, 2 meseca, Opekarska cesta 27, črevesni katar — Karol Kovic, deielnobramb. narednika sin, 5 dni, Gruberjeve ulice 6, božjast. V bolnišnici: 9. novembra. Apolonija česnik, delavka, 56 let, jetika. Norbert Pibrovo, mizarski pomočnik, 17 let, osteomyelitis acuta. Tujci. 9. novembra. Pri Slonu: Jahn iz Gorice. — Huth iz Zagreba. — Krištof iz Šmarja. — Aufmuth, Tscheinitz z Dunaja. — Ratnigg in Löber iz Gradca. — Zagorjan iz Cerknice. — Bozon iz Lyona. — Ilöffrer iz Brna. — Elvenich iz Frankobroda. — Walzer iz Celja. — Špendal iz Tržiča. — Bolta z Ledin. — Ponikvar, Lederhass iz Starega Trga. — Spanhel iz Schluckenau-a. — Sevar iz Rakeka. — Pajdiga iz Sodražice. Pri Mall&u: Burckhardt, Bettelheim , Kollner, Pues-kailer, Deutsch, Haidegger, Laiconi, Abeles z Dunaja. — Glo-bočnig iz Kranja. — Thiem iz Dornbirn-a. — Sauer iz Vel. Kaniže. — Lackner iz Črnomlja. — Tschinkel iz Morobitz-a. — Pauser iz Ribnice. — Schreiber iz Lundenburg-a. — Pertz, Verderber iz Kočevja. Pri avstrijskem caru: Keržišnik 'z Kamnika. Pri Bavarskem dvoru: Kiima iz Zidanega Mosta. — Leskovar iz Gradca. — Patsche iz Unterarmberg-a. Tržne cene v Ljubljani dnö 11. novembra. Meteorologično poročilo. PSenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, ., . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ gl-ikr. • gl-lkr. 8 60 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 70 6 — — 78 1 5 20 Jajce, jedno . . . — 3 ! fi 20 Mleko, liter . . . — 10 7 60 Goveje meso, kgr. — 64 6 60 Telečje „ „ . — 60 5 60 Svinjsko „ „ . — 60 9 _ KoStrunovo „ „ . — 36 12 _ Piščanec .... — 40 12 _ — 15 9 _ Seno, 100 kgr. . . 2 50 _ 90 Slama, 100 „ . . 2 15 _ 70 Drva trda, 4 kub. m. 7 30 — 64 „ mehka, 4 „ „ 5 ~ mal oui Srednja včerajšnja temperatur» 6 3°, za 1 4° nad nor- Poslano. i—I Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Zavarovalna družba za življenje „The Gresham" v Londonu. Razglasilo se je 47. poročilo o poslovnem letu, ki se je končalo 31. dec. 1895, in te je predložilo občnemu zboru delničarjev, ki je bil dne 1. julija 1896. leta. h njena povzamemo sledeče glavne točke. V letu 1895 je izdala družba 8761 pol c za glavnico 82 267.300 kron. Dohodki premij tuinolega poslovnega leta znašali so odttevši zuesek za pozavarjauja 21,582.36S 33 kron, in je mej tem 3,525 344 17 kron preiuiie za prvo zavarovalno leto. Bilanca obrestnega računa za mi-nolo poslovno leto je znašala 5,558.218 43 kron in če prištejemo še dohodke premij, zuašnli so dohodki zavarovalue družbe 27,120.586 76 krou. Minolo poslovno leto se je izplačalo na življt usko-zavarovalne police 10,032.755-— kron. Izplačila za opremna in mešana zavarovanja, katerim je bil potekel obrok, so znašala 2 383 221 67 kron. Zi odkup polic se je izdalo minolo poslovno leto 1,209.712 50 kron. Zavarovalni in rentni zaklad sta se mej poslovnim letom povišala za 9,067.153 02 kron. Skupni znesek aktiv je znašal koncem poslovnega leta dne 31. decembra 1895 147.562.080 41 kron naloženih glavnic: 490.778-85 kron v foudih angleške in irske banke, 630 212 40 kron v zajamčevinah kolouiialne vlade, 27,002.077-81 kron v zajamčevinah tujih vlad, 5,651.001-56 kron v železniških delnicah, prijori-tetah in jamčeviuah, 60,105.982 71 krou v železniških in drugih zadolžnicah, 18,364 621 04 kron v hišah, mej drugim v družbenih hiš^h na Dunaju in v Budimpešti. 6.556.711-77 v hipotekah, in v raznih jamčevinah 28 760.694 27 kron. " Deset mladih deklic se sprejme v „Jozeflnuu'' Poljanska cesta štev. 18, prot mesečni plači 6 gld. v popolno oskrbo, da se vzgojč zc dobre in vešče posle. 3-3 <~ bc • • oj « O = S . 3 no c/. 3 3 -O 'a c c a. CZ ex, .a 3 ci s 4 > M a M ih O +» c« Sli 5-Ëg •pH O V i a o ïr œ o t» >2 £ s 3 O. C s- = Ji TJ a - <9 • «C c -iS Js Ö5Ö a oT- - c S (M C s —> > 5 "--n O > • - "bb ¡u CO T3 w Jfi <* _ wv » T3 X m 3 .= "5L 5 a ti i M N a «j __ O _i « S m — v. Q o a> O 3 TT K g ti !rO w S- » a o « ¿A - - g •>H " ji 3 OS ^ b m iSoo m 43 a . 0> ~ a W g S 5 ^ S3 J • d W '-5 O N M 3 W W Preč. duhovščini vljudno priporočani svojo delavnico za slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken z umetno slikarijo Ed. Stuhl v Gradcu. Annanstraase 35. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. z dobrimi spričevali in večletno prakso, obeh deželnih jezikov v govoru in pismu zmožna, dobi v moji manufakturni prodajalni« stalno službo. 741 2-2 Fran Ksav. Soûvan, Ljubljana. gf^T Na prodaj sta dva križeva pota jeden 95 cm. visok, velja gld. 65'—, drugi 150 „ visok, velja „ 250'— pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniskem trgu št. I. 745 6-1 Wien, I Bezirk, Stefansplats Nr 11, Partwr». O« t* izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovane varstveno znamko. "Vfl Jedino pravi angl. balzam (Tinctura balsamica) lekarja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskuien in priporočen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprlstneje, najreelneje in najoeneje domače zdravilo. Uteii kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročule lahkotno odvajanje in odpravi zobobol. ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka tAdolf Thierry, lekarna pri „angelja varhu' v Pregradi, in ako nosi vsaka ateklenica zeleno etiketo s popolno jedoako varstveno znairko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko I Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zaksna o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108,) pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postsje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Bazpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. 524 20-16 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Št. 33.859. Za tekoče leto podeliti je pri ljubljanskem mestnem magistratu sledeče ustanove: 1. Jan. Bernardinijevo v znesku 2. Jurij Thalmeinerjevo v znesku . 3. ios. Jak. Schillingovo v znesku 4. Jan. Jost. VVeberjevo v znesku do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile in so uboge, pa lepega vedenja. Jan. Nik. Hraškovičevo v znesku do katere ima letos pravico ubogi kmet iz šentpeterske fare. Jak. Ant. Fancojevo t znesku do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. Jos. Feliks Sin-ovo v znesku katero te podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane. II. Ant. Raab-ovo v znesku . . Pravico do ene polovice te ustanove imajo uboge in poštene vdove ljubljanskih meščanov; do druge polovice pa uboge, dobro vzgojene hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile. gld. 5. 6. 7. 8 95 05, 8626, 8610, 90-92, 79 80, 67-20, 48 30, 231--. 9. Mihael Pakičevo v znesku . . do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu, ali pa njih vdove. 10. Jan. Krst. Kovačevo v znesku . katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove - matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami zakrivili. 11. Helene Valentinijeve v znesku . katero je razdeliti med otroke, rojene v frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 12. Marije Košmačeve v znesku . . do katere imajo pravico uboge sirote uradnikov iz Ljubljane, ki so ženskega spola in pa lepega vedenja. 13. Ustanova za posle v znesku katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in 730 3-2 gld. 128-10, 151 20, 84--, 100- 50-40, so na dobrem glasu. Prošnje za eno ali drugo teh ustanov vložiti je opremljene s potrebnimi dokazili do konca tekočega meseca pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat dežel. stol. mesta. Ljubljane, dne 1. novembra 1896. ICoverte s firmo priporoča ,Katol. Tiskarna' Prečsstito duhovščino in slavno občinstvo najuljudneje obveščam, da sem zopet otvorll krojaški obrt v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 3 kjer bode m vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal. Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno duhovniško civilno obleko, talarje itd. zagotavljajoč točno, ceno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga. Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, nai se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano. 580 19-12 J. N. Potočnik, krojaški mojster. Eavnokar je izšel X. zvezek cffialan: ^^ovesti. Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Dobiva se v Katoliški Bukvami in Tiskarni. Dobe se tudi še vsi zvezki razven prvega in druzega. Knjigoveznica Fr. Breskvar preje L. Šverljuga pred Škofijo St. 6, poleg Katoliške Bukvarne se priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu v vezai\je vsakovrstnih kryig osobito prevezavanje missalov in rasnih litnrgidnih knjig. Molitvenlke druibe sv. Mohorja po več vkup poslane veže po primerno znižani ceni. V zalogi ima tudi za vse družbine knjige lepo izdelane platnloe za knjigoveze po deželi. Opozarja tudi še na svoje krasno lzvriene platnloe za „Dom in Svet", Wolfov Slovar itd. — Naročila na kakorineslbodl platnloe izvršuje po želji ah načrtu natančno in ceno. 739 4—2 u^i --- -1 Lekarna Trnkóozy, Dunaj, V. 1 ^ ^ ""F 1 I Dr. pl. Trnkoczy-jeve 692 6 kapljice za želodec krepčujoče, sliz razkrajajoče, odvajajoče, slast pospešujoče. Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., tri dvanajstoricc (36) stcklcnic 4 gld. 80 kr., prodaja in razpošilja po vsem svetu vsak dan z obratno pošto lekarna Trnk<,>czy v Ljubljani, Trnkdczy na Dunaju, Margarethen, Trnk6czy na Dunaju, Landstrasse, Tnik6czy na Dunaju, Josefstadt, Trnk6czy v Gradcu na Štajerskem. 19 M M Lekarna Trnkóozy v Oradon. ¿rs&um. fi S Dunaj« k a borza. Dni 11. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogcrska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista .......... Nemiki drt. bankovci za 100 m. nem. drf. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci ........ C, kr. cekini........... Dno 10. novembra. Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 197 gld. 76 kr 140 . — . 101 gld. 35 kr. 4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 144 ¡¡Id. — kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 n 75 , 101 30 . 6* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 154 50 Rudolfove srečke. 10 gld....... 22 m n 122 65 . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 193 25 70 m a 101 05 . 4* zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron 99 — St. Genčis srečke, 40 gld....... VI m ¿5 t 122 20 . Tišine srečke 4%, 100 gld....... 13b 50 60 m ' r 99 30 „ Dunavske vravnavne sreCke b% ... . 129 75 Ljubljanske srečke......... 22 • 75 . 940 « Duuavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 107 75 ñ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 153 m r 365 20 . Posojilo goriškega mesta....... 112 — . Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. 339U m ' s 119 85 . 4* kranjsko deželno posojilo..... 99 26 H Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 421 0 r 58 77'/., Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 99 „ 35 « 99 0 50 . 11 TO . Prijoritetne obveznice driavne železnice . . 221 p 10 Dunajskih lokal, ielecnic delniška družba 64 » — , 9 53',. , južne železnice 3% . 173 — Montanska družba avstr. plan..... 84 40 . 44 52'/, „ „ , južne železnice 5* , 127 . 80 n Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 • 50 , 6 1» 69 „ „ , dolenjskih železnic 4 % 99 n 60 n Papirnih rubijev 100........ 127 n 72 , Nakup in prodaja ,, vsakovrstnih drlavnih papirjev, srečk, denarjev itd. P Zavarovanje za zgube pri irebanjih, pri izzrebanj» najmanjšega dobitku i, Kalantna isvriitev naročil na borzi. Meniarničnu delniška družba „ K HS C IT B« WoiizailB it. 10 Dtmaj, Mariihilfiritraise 74 B, PojasnilaTUCt v vsen gospodarskih in Inanftnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh épskulaoijskih vrednostni papirjev in veetnl svèti za dosego kolikor je mogoče visoœga obrestovan)» pri popolni varnosti ¡¡0F~~ naloženih glamlc. m