Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (1/11 °C), soboto (2/14 °C) in nedeljo (6/13 °C) bo pretežno oblačno.
Četrtek, 2. marca 2017	številka 9 | leto 64	www.nascas.com	naročnina 03 898 17 50	cena 1,80 €
-VO
iu-i ■in
=0 ïu"» il"! :o
Pust - obdobje rajanja, veseljačenja, pustnih šem in norčij je za nami. Mnogi ga označujejo kot čas, ko skriti za pustno šemo lahko povemo vse tisto, kar si drugače ne bi upali in kot čas veselja ob pripravah na pomlad. V Šaleški dolini so ga tudi letos najbolj na »veliko« zaznamovali v občini Šoštanj, kjer so pripravili tradicionalni mednarodni pustni karneval, v občinah Velenje in Šmartno ob Paki pa so odganjale zimo in vabile pomlad predvsem otroške pustne maske. V povorkah ni manjkalo dobrih vil, princesk, kraljev, pravljičnih in filmskih junakov ... Upamo, da so vsi dobro »pometli« za starim časom (konec zime) in novemu (pomladi) pripravili pot, ki bo omogočila vsem boljše čase. Več na 8 strani.
Velenje ima prometno strategijo
Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so na torkovem zasedanju potrdili Celostno prometno strategijo (CPS). K njeni izdelavi je občina pristopila skladno z evropskimi smernicami. Gre za strateški dokument, ki je še posebej naklonjen ranljivejšim udeležencem v prometu (pešci, kolesarji, uporabniki javnega potniškega prometa) in spodbujanja uporabo trajnostnih prevo-
znih sredstev. Obstoječe načrto-valske prakse nadgrajuje s temeljito analizo stanja, vizijo prometnega razvoja, strateškimi cilji ter stebri, ki celovito vključujejo področja daljnovidnega ukrepanja: trajnostno načrtovanje, hoja, kolesarjenje, javni potniški promet in motorni promet.
Mestna občina Velenje potrebuje sprejeto Celostno prometno strategijo za potrebe prijav
na različne projekte na področju izvajanja ukrepov trajnostne mobilnosti in celostnega prometnega načrtovanja ter ostalih vidikov trajnostnega razvoja. V soboto, 8. aprila, med 9. in 12. uro bodo pripravili zaključno prireditev projekta CPS na križišču Cankarjeve ceste in velenjske promenade. Predstavili bodo aktivnosti na temo trajnostne mobilnosti.
■ mz
22. FLORA 16. POROKA
13. ALTERMED 40. ApiSlovenija
Čebelarska dneva (11. & 12.3.)
Mladi glasno o načrtovanju prihodnosti
Velenje, 3. marca - Jutri ob 10. uri se bo v sejni dvorani velenjske mestne hiše začel medobčinski otroški parlament. Letošnja tema je za mlade zelo pomembna, saj bodo glasno spregovorili o načrtovanju prihodnosti. Pred zimskimi počitnicami so na vseh osnovnih šolah v Šaleški dolini učenci višjih razredov že razpravljali o letošnji temi, predstavniki šol pa bodo sodelovali na jutrišnjem dogodku, ki ga pripravlja Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Tudi tokrat bodo imeli glavno besedo mladi, starejši pa jim bodo prisluhnili in poskušali pomagati uresničiti sklepe parlamenta. Delo bo potekalo v štirih skupinah, na koncu pa bodo pripravili skupno razpravo. Parlament bo vodil mladi doktor matematike in stan-up komik Uroš Kuzman. V Velenju pa bo potekal tudi regijski otroški parlament. Ta bo 15. marca v vili Rožle, na njem pa bodo sodelovali predstavniki osnovnošolcev iz Šaleške ter Zgornje in Spodnje Savinjske doline.
■ bš
TAKO mislim
Potratna država
Mira Zakošek
Naša država je res hudo potratna in najbrž bi se nam moralo kolcati po sicer »tistih težkih« časih, ko so biriči pobirali desetino. Si lahko predstavljate zgolj desetino?! No, šalo na stran, a vseeno se malo poigrajmo z današnjimi številkami. Kako je danes?
Že preprost pogled na obračun plače nam pove, da nam država pobere veliko, zelo veliko, od tistih malo višjih plač kar polovico. Ampak vzemimo za malo poenostavljen izračun minimalno plačo v višini 924 evrov bruto. Državi je treba od nje nakazati 330 evrov. Če natočite en tank bencina (če si to seveda lahko privoščite), boste za to odšteli kakšnih 60 evrov, a od tega bo državi pripadlo kar 40 evrov. Od hrane so dajatve nižje, ampak vseeno si bo država od vašega nakupa, ki znaša na primer 200 evrov, vzela 36 evrov. Od plačila položnic v višini 250 evrov bo pobrala kakšnih 45 evrov in tako vam od plače ostane še 84 evrov. Tudi na njih bo država visela na različne načine, razen če jih boste doma hranili v nogavici in upali, da ne bo inflacije. Država pa bo od vsega, kar sem naštela, dobila 451 evrov. Toliko smo ji torej odmerili od svoje bruto plače, ob tem pa niti nismo dodali, da je ta, če so zneski višji, še dodatno obdavčena.
Seveda bo država veliko tega v različnih oblikah vrnila občanom v obliki zdravstva, šolstva, kulture... A v njeni blagajni se nabere veliko denarja in dejstvo je, da o kakšnem skrbno načrtovanem varčevanju pri njenem delovanju (pa ne le te vlade) nikakor ne moremo govoriti. To seveda ne pomeni, da nekateri in v nekaterih dejavnostih ne varčujejo. Zagotovo, a enim je dano čisto kaj drugega. Življenje mimo in skoraj brez vseh norm.
Ko človek posluša, o kakšnih številkah nekateri govorijo (na primer anesteziologi, ki hočejo imeti na uro opravljenega dela skoraj 120 evrov bruto (če bi delali 40 ur na teden, bi to pomenilo več kot 20 tisočakov bruto na mesec). Ob tem pa zelo dobro vedo, da njihovi mladi kolegi dobijo zgolj dobrega tisočaka neto na mesec. Kje so kaj danes vsi tisti»strokovnjaki«, ki so v preteklosti vpise na študij medicine na vse kriplje omejevali, na drugi strani pa puščali odprta vrata drugim usmeritvam, v katerih je kadrov sedaj toliko, da nimajo kam drugam kot na Zavod za zaposlovanje. Pa to ni edina dejavnost, v kateri se spopadamo z absurdi; še hujši so drugje (recimo v bančništvu), ali ko politični, prepogosto podpovprečno sposobni kadri, kolobarijo po visoko plačanih in pozicioniranih položajih, dokazljivo sprejemajo neustrezne, neodgovorne ali celo kaznive odločitve, če so javnosti in medijem preveč izpostavljeni, za nekaj časa poniknejo, pa spet nekje drugje visoko pogledajo na plan. In zgodba se nadaljuje in škoda se povečuje. Za takšno stanje v državi pa je nekdo kriv in res bi bil že čas, če bi kdo kdaj za odločitve, ki pripeljejo do številnih absurdov, končno tudi odgovarjal. In če bi tisti, ki odločajo, zlezli s svojega trona in pogledali, kako živijo navadni ljudje, kako stežka staknejo mesec z mesecem. Potem bi morda celo zazn ali, da je treba tudi z državn im denarjem in odločitvami opletati odgovorno. A kaj, ko je to tako težko, in kaj, ko se še novinarjiposmehujemo, če kdo med njimi (Pahor) to res želi narediti.
5. TRADICIONALNI
KONCERT OB DNEVU ŽENA
PRODAJA VSTOPNIC:

OMV Gorenje, TIC Velenje, Trafike 3DVA Trgovina Hummel, Petrol, Kioski Delo Prodaja, Kompas in M holidays Slovenj Gradec
Generalni pokrovitelj: MESTNA OBČINA
VELENJE
LOJ
Petaw Gra? io
z gostjo Daiiijelo
10. marec
Rdeča dvorana Velenje / 20.00
Z glasbo za lepši jutri.
107,81
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

2. marca 2017
fr.
LOKALNE novice
Kontič protestira proti nameram Šefica
Natečaj za Naj prostovoljca in organizacijo
Velenje, 15. februarja - Na spletni strani Mestne občine Velenje so objavili javni natečaj, preko katerega bodo na osnovi prijav organizacij in posameznikov, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, izbrali naj prostovoljke, prostovoljce in naj prostovoljne organi-zarije za leta 2016 v mestni občini Velenje. Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naziv v dveh starostnih kategorijah, in sicer do 30 let ter nad 30 let.
Natečaj pripravljajo Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna občina Velenje pod častnim pokroviteljstvom župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča. Razglasitev bo v petek, 7. aprila, ko bodo v vili Bianci pripravili prireditev ob dnevu za spremembe, ki je posvečen prostovoljstvu. Vse organizacije in posameznike, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, vabijo, da sodelujejo na javnem natečaju. Z njim želijo spodbuditi prostovoljsko delo in se hkrati zahvaliti vsem, ki se zavedajo pomena prostovoljstva.
Prometni znaki na moji šolski poti
Velenje - Tak je naslov likovnega natečaja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje. Nanj je pripelo 140 del učencev prve triade vseh velenjskih osnovnih šol. Petintrideset nagrajenih del bo na ogled v avli Mestne občine. Razstavo bodo odprli danes, v četrtek, 2. marca, ob 13. uri, na ogled pa bo do 20. marca.
a mkp
Kako se soočiti s stresom?
Velenje, 6. marca - Vsak prvi ponedeljek v mesecu v vili Rožle pripravijo srečanje Šole za starše, ki potekajo z geslom Otroci so naše največje bogastvo. Ta ponedeljek bodo ob 17. uri gostili psihologinjo Niki Jakol. Staršem bo v preprostem jeziku spregovorila o stresu.
Predavanje se bo dotaknilo vprašanj, ali se stres prepleta z našim vsakdanjikom, kaj vanj prinaša dobrega in kaj neugodnega. Razkrila bo, kako lahko zaznamo prve simptome stresa in kako se lahko z njim učinkovito soočimo. Predstavila bo tudi osnove tehnik sproščanja.
a bš
Za dejavnost športnih programov slabih 34 tisoč evrov
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki so v letošnjem proračunu predvideli za sofinanciranje dejavnosti športnih programov 33 tisoč 700 evrov, za vzdrževanje športnih objektov pa 19 200 evrov.
Komu in koliko denarja bodo namenili za izvajanje dejavnosti športnih programov, bo znano po 15. marcu, ko se izteče rok za oddajo vlog na javni razpis. Lokalna skupnost s sofinanciranjem spodbuja športno vzgojo otrok in mladine, usmerjeno v kakovostni in vrhunski šport, športno rekreacijo, vrhunski šport, največ denarja (28700 evrov) pa namenja za spodbujanje kakovostne športne dejavnosti.
a tp
S. marec
Anketa
Barbara Kališnik meni, da dan žena še ima težo in veljavo in je prav, da ga kot praznik spoštujemo. »Vsaka ženska rada dobi rožo za 8. marec oziroma pozornost od moških, fantov, ker se ti med letom bolj malokrat spomnijo na nas in nas imajo za samoumevne.« Čeprav imajo danes ženske več pravic, kot so jih imele v preteklosti, meni, da premalo poudarjamo enake priložnosti. »Ženske bi lahko imele večjo, pomembnejšo vlogo v poslovnem svetu. Sama bi sicer dala prednost materinstvu, ki je poslanstvo vsake ženske, a ženska ima tudi pravico do kariere,« je povedala Velenjčanka, ki se na dan žena ne počuti bistveno drugače kot sicer oziroma ga ne praznuje na kak poseben način. »Mi je pa toplo pri srcu ob zavedanju, da imamo ženske po vsem svetu en dan v letu zase. Zato tudi jaz ženskam, svoji mami, denimo, namenim neko pozornost.«
Poročali smo že, da je župan Bojan Kontič naslovil na državnega sekretarja Boštjana Šefica pismo, v katerem mu predlaga, da pogodbe za najem azilnega doma ne podpiše, dokler niso razrešena vsa odprta vprašanja.
Odgovor Šefica, v katerem mu sporoča, da aktivnosti ne morejo upočasniti in da je pred podpisom pogodba o nameri na na-
jem celotnega objekta, v katerem je prostora za 150 ljudi, ga je močno presenetil, zato mu je v ponedeljek poslal protestno pismo. V njem ga opozarja, da so te namere v nasprotju s sklepi Sveta mestne občine Velenje, s katerimi so dovolili sprejem zgolj za 30 azilantov ranljivih skupin in enakomerno porazdelitev po Sloveniji. Postavili pa so še več
drugih kriterijev, pod katerimi je vzpostavitev azilnega doma možna. Ponovno je poudaril, da vzpostavitvi azilnega doma v Velenju ne nasprotujejo, le če bodo izpolnjeni vsi sklepi sprejeti na občinskem svetu.
Med tem pa je Civilna iniciativa v drugo vložila tožbo na Upravno sodišče. V sporočilu za javnost so zapisali, je bila občin-
ska politika v zvezi z vzpostavitvijo azilnega doma napačna in da bo moral župan sprejeti odgovornost, ker ni razpisal referenduma, s katerim bi sklepe, sprejete na občinskem svetu, razveljavili.
Razprava o azilnem domu
Matej Jenko (samostojni) je na torkovi seji Sveta predlagal, da razširijo dnevni red seje z obravnavo problematike povezane v vzpostavitvijo azilnega doma v Velenju. Župan Bojan Kontič je njegov predlog zavrnil, saj za to točko ni bilo pripravljenega gradiva, ocenil pa je tudi, da bi bilo prav, da bi ob takšnih obravna-
vah prisostvovali tudi predstavniki Ministrstva za notranje zadeve. Ob tem je poudaril, da je svetnikom v informacijo sicer posredoval vsa gradiva, tudi dopise z Ministrstvom za notranje zadeve. Pobudo, da bi o tem razpravljali, je podprl tudi Franc Sever (Vsi v isto smer Sever), še posebej, ker predstavniki Mini-
strstva iz njihovega zadnjega dopisa sodeč, ne upoštevajo sklepov občinskega sveta. Pobudo za razpravo je podprl tudi Tone De Costa (SDS), še posebej, ker naj bi se po novem govorilo celo o 250 azilantih, ki naj bi prišli v to okolje Suzana Kavaš (SDS) pa je županu očitala, da je prižgal zeleno luč za prihod azilan-
tov in da se že zdaj vidi, da ministrstvo omejitev ne upošteva. Za zgled je postavila občino Šoštanj, kjer so tovrstni predlog soglasno zavrnili.
Nekateri svetniki iz vrst opozicije so razpravo na to temo predlagali tudi pri točki pobude in vprašanja svetnikov.
a mz
Sredstva so bila skrbno porabljena
Velenje - Svetniki in svetnice Mestne občine Velenje so se na torkovem zasedanju seznanili s poročili o porabi sredstev na različnih področjih družbenih dejavnosti, za katera so bili v lanskem letu objavljeni javni razpisi
in so jih uporabnikom in izvajalcem razdelijo z javnimi razpisi. Gre za sredstva, namenjena različnim prireditvam, kulturi, mladini, društvom, športu ... Za programe, ki niso predmet drugih razpisov (predvsem gre za prire-
ditve) so lani namenili skoraj 110 tisočakov, sofinancirali pa so kar 155 projektov. Za letos namenjajo za to 120 tisoč evrov. V zvezi s tem so svetniki potrdili nov pravilnik dodeljevanja teh sredstev, ki je še bolj transparenten.
Milena Mraz (SD) je to pohvalila in menila, da bi lahko dobila Mestna občina Velenje zaradi tega razpisa še en naziv: prijazna občina, saj ravno s temi sredstvi pripravljajo v tem okolju zelo raznolike vsebine, s katerimi popestrijo življenje različnih struktur tukajšnjih prebivalcev.
a mz
Savinjsko-šaleška naveza
Tudi po Pustu ne bo »norčijskega« posta
Končno več porok - Predsednik med varovanci - Smeh v SLG - Žalski pogledi
Pa se nam v Sloveniji vendarle obeta sprememba statistike. Doslej smo beležili precejšnje padanje števila porok, zdaj naj bi bilo bolje. Tistim »navadnim« se bodo pridružile še zakonske zveze istospolnih partnerjev. Seveda bo še vedno pri nas precej takih, ki bodo še kar trdili, da to ne šteje, čeprav je vse po zakonu. Taki pač smo. Nekatere zdaj seveda zanima »drugi« korak. Se bodo tudi taki pari tako pogosto ločevali? Pri nas namreč zadnji čas nimamo le manj porok, imamo tudi več ločitev.
In ko ene moti taka novela sklepanja porok, druge »zahtevki« o višini plače. Si lahko predstavljate, da bi po sprejemu na delo takoj postavili zahtevo, kakšno plačo terjate. Vem, vem, da pravite, da se to v »visokih« krogih tako in tako dogaja. A ne pride v javnost. Javnost pa je s svojo zahtevo po višini plače razburila nova direktorica Zdravniške zbornice Slovenije. 10 tisočakov!Priznajte, da ni malo. Noro! bi kdo porekel. Morda se bodo stvari zdaj umirile, saj pravijo, da se najbolj nori dnevi v letu končujejo. A kaj, ko na vseh področjih to ne velja. Pust bo mimo, norosti se bodo nadaljevale. Ne ravno norosti, a vesele in zabavne predstave bodo še dobršen del tega meseca s smehom polnile celjsko gledališče. Tu se namreč danes začenja letošnji festival smeha - 26. Dnevi komedije. Letos je bilo prijavljenih malo manj predstav kot zadnja leta, a pravijo, da kakovostne. Festival bodo nocoj začeli s prvo tekmovalno predstavo Še vedno mame v izvedbi SiTi Teatra BTC in Krekerja, končali pa 18. marca s spremljevalno komedijo Jonas Jonasa Žnidaršiča. Vmes se bodo obiskovalci srečali še s Cucki, Tarzanom, Razlogi za srečo in še drugimi predstavami, za tekmovalni sklep pa bo domače gledališče predstavilo Žalujočo družino. Bolj resno, čeprav tudi razposajeno je bilo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo na Dobrni. Varovance in zaposlene je namreč obiskal predsednik države Borut Pahor. Pripravili so mu kulturni program, kar avtorsko igro, vodstvo pa ga je seznanilo z delom ter težavami, s katerimi se srečujejo. V Centru na Dobrni je 120 varovancev, od otrok do odraslih. Je tudi eden redkih »centrov«, ki ima
enoto v regijskem centru - v Celju. Varovanci so predsednika povabili, naj jih še obišče, sam pa jih je povabil v predsedniško palačo. Ne le po centru, v katerem je v ospredju zanimanja še dopolnitev »čudežne« fontane, da bi pridobili še več obiskovalcev in jim več tudi ponudili, na žalski občini pogledujejo tudi proti severovzhodu in jugozahodu. Radi bi, da bi vendarle hitreje zaživela poslovna cona Arnovski gozd. To seveda ne pomeni, da ne spoštujejo gozdov, a območje s tem imenom so pač namenili za poslovno dejavnost. Nekaj firm že uspešno dela, prostora pa je še dovolj. Za ureditev občini žal ni uspelo pridobiti denarja na razpisu resornega ministrstva, zato se bo ta sicer malo zavlekla. Na drugem koncu pa občina vse bolj pogleduje proti ribniku Vrbje. Svetniki so že postavili osnovo: potrdili so občinski prostorski načrt. Na tem območju naj bi uredili Eko kamp oziroma Center zdravega in aktivnega življenja. Tudi ob tem nekateri menijo, da gre za »gradnjo v oblakih«. Zagovornikov to ne moti. Pravijo, da so tako menili tudi za postavitev fontane. Ureditve celotnega kampa se ne bi lotili na hitro, ampak postopoma.
Na Konjiškem pa se pripravljajo na poseben jubilej. Maja bodo slovesno proslavili 550-letnico najstarejše gostilne na Slovenskem. Gre za znani Gastuž v Žički kartuziji, gostišču, ki redno privablja številne goste. Najemnik obljublja, da bodo ob tem jubileju pripravili tudi poseben kartuzijanski jedilnik. Kot je znano, so ti uživali veliko rib. In nekdaj je bilo v okolici veliko ribnikov, da so jih imeli dovolj za preskrbo.
Še to: v Šmarju še kar iščejo. Ne le enega, kar dva direktorja. Skupaj s sosednjimi občinami še vedno iščejo direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom, sami pa direktorja Javnega zavoda za turizem, šport in mladino. To je pri njih novo »podjetje«, ki naj ne bi terjalo novih zaposlitev, bi pa, pravijo, veliko prispevalo za boljše in bolj usklajeno delo na teh področjih. Ker direktorja išče le šmarska občina, ni pričakovati toliko težav kot pri zdravstvenem direktorju šestih občin.
a k
a mz
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 19
2. marca 2017

SEJA
»»WAS	3
Eno ustno vprašanje in takojšen odgovor
Februarska seja sveta Mestne občine Velenje znova polna obtoževanj pa tudi zmerljivk - V osnutku potrdili spremembe poslovnika sveta, s katerimi natančno določajo postavljanje vprašanj in pobud svetnikov - Zadovoljni s sofinanciranjem aktivnosti prireditev, kulture, programov za mlade, športa ...
Mira Zakošek
Velenje, 28. februarja - Začelo se je v zelo prijetnem, pustnem ozračju. Svetnike so obiskali velenjski kurenti, jim zaželeli uspešno delo in iz Velenja pregnali zimo. Tudi dva svetnika sta se našemila.
Nadaljevanje pa je bilo manj prijazno, padlo je veliko nekulturnih besed, pa tudi toni so včasih presegli običajne. Tudi razprave vsebinsko niso bile vedno povezane z obravnavano temo.
Poslovnik v osnutku potrjen
Osrednja tema, pri kateri so se svetniki tudi najdlje zadržali, je bil osnutek poslovnika sveta, s katerim natančno določajo postavljanje vprašanj in pobud svetnikov. Ta dokument se sprejema z dvotretjinsko večino, ki je po dolgi razpravi bila tudi dosežena. Od 31 prisotnih jih je 'za' glasovalo 23, šest pa jih je bilo proti.
Zatikati pa se je začelo že pri sprejemu dnevnega reda. Andrej Kuzman (NSi), Suzana Kavaš (SDS), Matej Jenko (svobodni), Mihael Letonje (SLS) so predlagali umik te točke z dnevnega reda, saj so ocenili, da gre za ome-
jevanje njihovih pravic in kršenje demokracije. Njihova pobuda ni bila izglasovana.
Takojšnji odgovori na vprašanja
»Bistvo novega poslovnika je ta, da uvajamo sistem ustnega vprašanja, tako kot ga imajo tudi druge Mestne občine, na primer Ljubljana. Omejujemo tudi število ustnih vprašanj na eno, vse pobude pa morajo biti posredovane v pisni obliki. Predvideno je tudi takojšnje odgovarjanje na vprašanja, ki morajo biti vnaprej napovedana,« je na kratko strnil novosti direktor občinske uprave mag. Iztok Mori. Poudaril je, da s tem svetniških aktivnosti ne omejujejo, saj lahko postavijo tudi več vprašanj, vendar v pisni obliki. Osnutek poslovnika tudi določa, da morajo biti vprašanja kratka in jedrnata ter izražena in postavljena tako, da je iz njihove vsebine jasno razvidno, komu jih svetnik postavlja. Pri obravnavi vprašanj morata biti obvezno prisotna župan in direktor ali pa tisti, ki ju nadomešča. Vprašanje je lahko dolgo največ tri minute, odgovor pa pet minut. Če odgovora ni mogoče dati na isti seji, je to treba storiti na naslednji.
Poslovnik omogoča svetnikom, da če z odgovorom niso zadovoljni, postavijo dodatno ustno vprašanje, ki je lahko dolgo največ dve minuti, odgovor pa največ tri minute.
Opozicijski svetniki: gre za kršenje demokracije
Tako kot že ob sprejemu dnevnega reda so tudi pri vsebinski obravnavi svetniki opozicije na različne načine izrazili svoje ne-
so nekatere rešitve sicer dobre, a da gre za oteževanje postavljanja svetniških vprašanj. Suzana Kuvaš (SDS) je vse skupaj ocenila kot odgovor na opozicijo, ki je začela aktivno delovati in zato v svetu ni več soglasnih mnenj, kar je bila praksa v preteklosti. Prav tako je poudarila, da gre za omejevanje njihove aktivnosti s postavitvijo zgolj enega vprašanja. Mihael Letonje (SLS) pa je tudi vse skupaj označil za kršenje demokracije in odgovor na to, ker so začeli na sejah opozarjati na proble-
MEsm OMNA VELENJE
nesprejemljivo, saj občani ne bodo vedeli, kdo jih je postavil.
Kontič in Mori želita podajati takojšnje odgovore
Župan Bojan Kontič in direktor občinske uprave mag. Iztok Mori ocenjujeta, da imata pravico do takojšnjih odgovorov in v tem ne vidita nobene kršitve demokracije. »Svetnice in svetniki opozicije so pogosto izkoriščali vprašanja in pobude za razno-razne razprave, zelo malo pa je
posreduje v pisni obliki šele v naslednjem glasilu občinskega sveta. Ocenjuje pa tudi, da bi morali biti svetniki, če dobijo odgovore takoj, s tem zadovoljni, ne pa da govorijo o kršenju demokracije. Poudaril je tudi številne druge prednosti, ki jih uvaja spremenjeni poslovnik, to je pravica do dodatnega vprašanja in neomejeno število pisnih vprašanj in pobud. Postregel je tudi s podatkom, da s časovnimi omejitvami, ki seveda enakovredno veljajo za vse, omejujejo točko dnevnega reda vprašanj svetnikov na sedem ur
strinjanje. Tone De Costa (SDS) je menil, da gre s tem za onemogočanje predstavljanja različnih mnenj, ob tem pa dodal, da je pozicija tega vajena iz prejšnjega sistema. Ob tem je Francu Severju (Vsi v isto smer Sever) očital, da se je prodal koaliciji, ta pa mu ni ostal dolžan, saj mu je zabrusil, da je »šel jokat v Šentilj«, ker so ga na listo uvrstili na prenizko mesto. Matej Jenko (samostojni) je ocenil, da
me v zvezi z azilnim domom. »Zdaj ne bomo mogli predstavljati svojih mnenj, svojih razmišljanj, saj naše aktivnosti omejujejo na zgolj eno vprašanje,« je med drugim poudaril, pisno postavljanje vprašanj pa ocenil kot
bilo korektnih vprašanj. In se tudi po razpravi na tokratni seji vidi, da se to ne bi ustavilo,« je po sprejemu poslovnika povedal župan Bojan Kontič in dodal, da ne more še naprej pristajati na to, da lahko odgovore na vprašanja
(če bi seveda na isti seji to možnost izkoristili vsi svetniki).
Kot rečeno, poslovnik je v osnutku s podanimi pripombami sprejet, svetniki pa naj bi ga potrdili na prihodnji seji.
8. marec
Eli Bianko in Alenka Carli 8. marca sami ne praznujeta, medtem ko od drugih dobita kakšno pozornost, navadno rože. »To danes ni nek poseben dan. Včasih je imel večjo težo, organizirani so bili plesi, v službi so nam posvetili pozornost, danes pa gre kar nekako mimo. Zato mu tudi ne posvečamo veliko pozornosti.« Morda tudi zato, ker so danes ženske bolj enakopravne z moškimi, kot so bile. »Prav je, da ga obdržimo, saj tako opozarjamo na enakopravnost. Simbolno moč še ima.« Bi se za to bilo treba še bolj boriti? »Boriti bi se mo-
rale mlajše ženske. Ampak danes je tudi pri tem kot pri vsem drugem podobno - veliko govori mo, kaj in kako bi morali, za dejanja pa potem ni prave volje.«
■

Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

2. marca 2017
»Ključno vprašanje postaja, kako dobiti ustrezne kadre«
Mlado velenjsko podjetje Amibit lani uspešno tržilo energetske informacijske sisteme -Njihov adut so prihranki, ki jih sistemi ustvarjajo - Spogledujejo se z internacionalizacijo
Tina Felicijan
Obiskali smo lani najboljše podjetje v SAŠA Inkubatorju - slabi dve leti star Amibit, ki se ukvarja z energetskimi informacijskimi sistemi. Zamisel sta dobila nekdanja sodelavca (in zdaj partnerja), ki sta pred nekaj leti v sklopu nekega drugega podjetja raziskovala možnosti za povezovanje različnih naprav preko mobilnega vmesnika za komunikacijo in pregled delovanja teh naprav preko spleta. »Se pravi za prenos podatkov o delovanju od naprave, ki nima zmožnosti komunikacije na daljavo, prek komunikacijskih vmesnikov do računalnika ali mobilnega telefona,« je direktor Aleš Nastran pojasnil, kako so v sodelovanju z drugima dvema partnerjema razvili svoj krmilnik ter zasnovali podjetje, ki se ukvarja s t. i. internetom stvari oz. povezavo naprav, ki nimajo zmožnosti komunikacije s spletom. »S sistemom lahko spremljamo delovanje ogrevalnih naprav, denimo toplotne črpalke in vseh mešalnih ventilov v kotlovnici, preko vgradnje novih avtomatskih termostatskih glav v prostorih pa lahko optimiziramo porabo toplotne energije na mikro nivoju tako, da spremljamo temperaturo v vsakem prostoru in lahko na osnovi tega na daljavo določamo delovanje primarnega ogrevalnega sistema.«
V Amibitu so razvili svoj krmilnik in spletni sistem za nadzor porabe in upravljanje energije v podjetjih, sistem za pregledovanje pravilnosti delovanja hi-dro- in sončnih elektrarn, kogeneracij-skih sistemov, toplarn ter sistem prenosa podatkov in upravljanje merilnikov hitrosti ob cestah. Naročniki lahko prek svojega računalnika ali mobilne naprave v realnem času analizirajo zabeležene podatke in upravljajo naprave.
V energetiko so se usmerili, ker so v njej videli priložnost za največji prihranek strank. Njihov sistem namreč starim napravam dodaja funkcionalnost in optimizira njihovo delovanje, da je kar se da učinkovita, je Nastran pojasnil, zakaj je poslovna ideja obrodila sadove. Trenutno namreč imajo okrog
bita za razvoj strojne opreme. Imajo več kot deset let izkušenj. »Nismo tako mladi, da ne bi vedeli, kaj vse nas na trgu čaka. Ni vse rožnato, čeprav je trenutno morda tako videti. Začetki so povezani z velikimi investicijami. Smo pa na zelo dobri poti,« je optimističen Nastran, ki poudarja, da je bila za uspešen začetek ključna skladnost med tem, kar so želeli narediti, in tem, kar trg potrebuje. Poleg tega so zaradi prihrankov, ki jih ustvarjajo, cenovno zanimivi, saj se sistemi hitro povrnejo. »Prišli smo v segment, v katerem je dodana vrednost našega produkta velika, kar omogoča lažje trženje.«
»Verjemite v svojo idejo. Ne bo lahko - vsaj na začetku ne, a ne obupajte. Ko vam enkrat uspe, je vse veliko slajše,« nagovarja Aleš Nastran (bodoče) podjetnike.
Foto: Aljoša Videtič
dvajset naročnikov. Dobiček težko ocenijo, so pa v lanskem letu zabeležili skoraj 100 tisoč evrov prihodkov, »kar je za prvo leto delovanja zelo velik uspeh.«
Znanje, izkušnje, načrtovanje
Da Amibitu tako dobro kaže, je po mnenju partnerjev ključno tako znanje o podjetništvu kot informacijskih tehnologijah in elektroniki. Znali so proučiti trg in mu prilagoditi produkt, saj imata dva partnerja podrobno znanje s področja ekonomije, podjetništva. Izvrsten programer in doktor robotike pa skr-
V prihodnje z novimi kadri v tujino
Aleš Nastran, ki želi Amibitove sisteme čim prej ponuditi tudi na tujih trgih, vidi ključ do uspešnega nadaljnjega razvoja v pridobivanju pravega kadra, na kar se bodo osredotočili v prihodnjih mesecih. »V manjših podjetjih je pravi kader še toliko bolj pomemben kot v velikih, kjer imajo službe in sisteme za ravnanje s kadri. Mi bomo morali vsakega novega sodelavca sami uvesti in mu posvetiti veliko pozornosti, da ga nečesa naučimo, ob tem pa prihraniti čim več časa za nadaljevanje razvoja in trženje,« napoveduje naš sogovornik, ki ima visoke cilje. »V tem letu pridobiti čim več strank v Sloveniji in se začeti širiti na tuje trge. Zaradi specifike svojega posla bomo poskusili dobiti partnerje za tuja tržišča. Pogovori že potekajo v Italiji in Avstriji.« Zato je ključen tudi uspeh na nekaterih razpisih, kot so za hitro internacionalizacijo.
Restavracija Herbal, vrhunski kulinarični užitek
Na Ljubnem ob Savinji je nedavno tudi za zunanje goste odprla vrata restavracija Herbal, ki je bila prej dostopna le gostom prestižnega glamping resor-ta. V njej kuharske mojstrovine ustvarja Tomaž Brato-vž, sin znanega kulinarika Janeza Bratovža. Tomaž, ki je spretnosti nabiral tudi v tujini pri največjih mojstrih, med njimi pri Arzaku, se tokrat preizkuša na svojem. Želja je pritegniti širše občinstvo na kulinarično
Amanda Kladnik, Božidar Kozjak, Polona Skok, Petra Kordiš, Tomaž Bratovž
razvajanje v edinstveno okolje ter prijeten ambient.
Kuharski mojster Tomaž ustvarja lokalno obarvane krož-
nike, torej jedi, ki so v največji meri pripravljene iz sestavin, ki jih dobi od lokalnih pridelovalcev in kmetov. Ker pa je restavra-
cija obdana z naravo in gozdovi, svojim zelenjavnim ter zeliščnim vrtom, je ponudba sezonsko pestra in povezana z letnim časom. Jedi so sicer značilne za tamkajšnje okolje, a »sfrizirane» po kuharjevem navdihu.
K dobri hrani, pravijo v restavraciji Herbal, sodijo dobra vina, zato so vinsko karto opremili s slovenskimi z vrhunskimi vini. Ob njej napovedujejo tudi zanimive tematske kulinarične večere z izbranimi slovenskimi vinarji.
Skratka, tudi v tem koncu Slovenije se gostom obeta odličen kulinarični presežek, ki jih bo gotovo navdušil.
■ bm
8. marec
Anketa
Andrej Heindl: »8. marec je od nekdaj dan za praznik žena. Vemo, kje ima korenine, kaj in zakaj praznujemo. Res je, da se mu je v prejšnji državi dajala večja pozornost, ampak pomen in namen ostaja tudi danes, zato ga prav tako obeležujemo. Morda je danes celo bolj upoštevan,« meni in dodaja, da je poglavitno, da na ta dan moški ženski izkaže pozornost s kako rožo ali podobnim darilom, primernim za ta praznik. »Jaz ženo počastim na dan žena, deklet pa ne smem več,« je smeje skomignil.
Za skoraj 2,5 milijona evrov nepremičnin
Velenje - Mestna občina Velenje bo letos odprodala za skoraj 2,5 milijona evrov nepremičnega premoženja. Najpogosteje gre za zemljišča, za katera so zainteresirani sosedje, občina pa jih ne potrebuje (stare ceste, struge, zelenice ...) nekaj jih je v Pesju, Vinski Gori, Škalah, v krajevni skupnosti Desni breg, na Gorici in Vinski Gori. Prodali bodo tudi garsonjero v Šmartnem ob Paki, ki je v slabem stanju, nihče od prosilcev za stanovanja pa se tja ni želel seliti. Prodali pa bodo tudi več stanovanj na območju Velenja za odkup katerih se zanimajo obstoječi najemniki.
GOSPODARSKE novice
Dr. Peter Groznik odstopil

Velenje, 28. februarja - Dr. Petru Grozniku je 28. februarja potekel mandat kot članu uprave Gorenja. S funkcije je odstopil sam, nadzorni svet pa je soglašal s sporazumnim prenehanjem te funkcije, ob tem pa ocenil, da je bil njegov prispevek k razdolževanju in utrjevanju finančne stabilnosti Skupine Gorenje velik. Do imenovanja novega člana uprave korporativne finance in poslovno področje ekologije, trgovine in industrijskih storitev vodi Jožica Turk, izvršna pomočnica uprave za korporativne finance.
Objavili razpis za ohranjanje kmetijstva
Velenje, 24. februarja - Na MO Velenje bodo do 20. marca sprejemali vloge za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v letu 2017. V proračunu so za naložbe na kmetijah in pomoč za gozdarstvo namenili 63.500 evrov. Med društva, ki delujejo v kmetijstvu in razvoju podeželja, bodo razdelili 11.500 evrov. Za pomoč pri plačilu zavarovalnih premij, za kar je rok za prijavo 14. avgusta, pa imajo na voljo 3.200 evrov.
a bš
Varnostni inženirji se izobražujejo
Velenje - Društvo varnostnih inženirjev bo 8. marca organiziralo enodnevni strokovni seminar z aktualno tematiko »Za varno delo zaposlenih«. V Studio Gorenje bodo povabili strokovne sodelavce s področja varnosti in zdravja pri delu iz vse Slovenije. Sodelovali bodo tudi pooblaščenci za požarno varstvo, sodni izvedenci, inšpektorji, direktorji . Predstavili bodo tudi primere dobrih praks, med drugim tudi v Gorenju. Posebno pozornost bodo namenili preprečevanju padcev v globino, preverjanju električne opreme, ergonomskim obremenitvam na delovnih mestih ter požarni varnosti na stalnih in začasnih gradbiščih.
a jm
Na Polzeli ponovno stekla proizvodnja
V Tovarni nogavic Polzela, ki je v stečaju od decembra lani, je v teh dneh znova stekla proizvodnja. Kot je povedal stečajni upravitelj družbe Zlatko Hohnjec, je trenutno zaposlil nekaj več kot 30 delavcev, in sicer v pletilnici ter šiviljstvu, nekaj delavcev pa je delo dobilo v pakirnici.
Država troši več kot ustvari
Evropska komisija je v zimski gospodarski napovedi občutno izboljšala obete v rasti BDP-ja v Sloveniji. Za letos in prihodnje leto ji napoveduje triodstotno gospodarsko rast. Toda napovedala je tudi, da se bo strukturni fiskalni položaj Slovenije do leta 2018 poslabšal. Na finančnem ministrstvu pravijo, da bi se to lahko zgodilo, če država ne bi sprejela nobenih ustreznih ukrepov, zato je napoved treba vzeti kot opozorilo o nujnosti nadaljevanja strukturnih sprememb za kratkoročno in dolgoročno obvladovanje javnih financ v zdravstvu, pokojninskem sistemu in sistemu plač javnih uslužbencev.
Za vse to in še kaj drugega država trenutno troši več, kot ustvari. Državni proračun je imel januarja nekaj manj kot 21,4 milijona evrov primanjkljaja, kar bi lahko rekli, da je celo ugodno, saj načrti za celo leto predvidevajo 681 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja.
Pekarna Klasja v Velenju je naprodaj
Stečajni upravitelj Klasja Kristijan Anton Kontarščak je na sedmi dražbi poskušal prodati pekarno v Rogaški Slatini. Dražbe se ni udeležil nihče, izklicna cena pa je padla na 190 tisoč evrov. V prihodnjih dneh bo stečajni upravitelj spet poskušal prodati tudi pekarno Klasja v Velenju. Izklicna cena zanjo bo na že šesti dražbi 350 tisoč evrov.
Gospodarsko razpoloženje se izboljšuje
Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji je bilo februarja boljše kot januarja in februarja lani. Kazalnik je bil za 0,4-odstotne točke višji kot januarja letos in za sedem odstotnih točk višji kot februarja lani. Visoko je tudi zaupanje potrošnikov. Povzetek makroekonomskih gibanj, ki ga je pripravila Banka Slovenije, ugotavlja, da podjetja v vseh dejavnostih v prvem četrtletju pričakujejo močno rast povpraševanja, brezposelnost pa se še znižuje. V banki zato ocenjujejo, da je slovensko gospodarstvo v vzponu.
Vlada se je seznanila z mednarodnimi izzivi v letošnjem in prihodnjem letu. V njem ciljni slovenski trgi ostajajo države EU in Rusija, za nove pa so opredeljeni zalivski trgi ter trgi v centralni Aziji. Slovenija se ob tem pripravlja na odprtje veleposlaništva v Združenih arabskih emiratih, in sicer pozno v jeseni, načrtuje pa ga tudi v Maroku.
TUŠ se umika iz Makedonije
Slovenska trgovska veriga Tuš se umika iz Makedonije in s tem zaključuje vse svoje operacije na območju nekdanje Jugoslavije. Tuš bo svoje tri veleblagovnice v Makedoniji - nobena med njimi ni v prestolnici Skopje - prodal lokalnemu trgovcu Kit-go. Posel sicer še ni zakonito zaključen.
a mz
a mz
■
a mz
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 19
2. marca 2017
»»WAS
GOSPODARSTVO
5
Skaza odpira vrata
Priložnost za bodoče sodelavce, s katerimi bi želeli v prihodnje razvijati nove izdelke, in za obiskovalce, ki želijo videti, kaj je nastalo tam, kjer je nekoč kraljeval Vegrad
Milena Krstič - Planine
Velenje - Podjetje Skaza - smart plastic, s 320 zaposlenimi bo to soboto na novi lokaciji na široko odprlo vrata bodočim sodelavcem, strokovnjakom, s katerimi bodo v prihodnosti razvijali nove izdelke, in tudi tistim, ki jih samo zanima, kaj je nastalo novega na tem območju.
Pred dvema letoma so podjetje popolnoma prestrukturirali. Veljavo so dali novim mladim kadrom in izobraževanju zaposlenih, pravi Barbara Kitek, vodja skupnih služb.
»Iščemo mlade, perspektivne, ambiciozne kadre z enakimi vrednotami, ki jih ima podjetje. To je ključno. Pri nas bodo delali tisto, v čemer so najboljši, imeli bodo priložnost, da dela ne bodo jemali kot delo, ampak kot užitek.«
Imate v mislih kakšne posebne profile?
»Iščemo predvsem tehnične kadre, produktne vodje, razvojnike, tehnologe, industrijske oblikovalce ... Vedno pa se najde mesto tudi za dobre prodajnike.«
Je nabor takšnega kadra dovolj velik?
»Ne gre toliko za nabor kot za željo in strast v posamezniku, da bi želel narediti nekaj več. Vedno se jih da poučiti.
)
Vrednote podjetja morajo biti skladne z vrednotami kandidata. Brez tega ni moč uresničiti skupnih pričakovanj.
Mogoče tudi naš šolski sistem ne daje tistega, kar bi podjetja potrebovala.« Kako jih iščete? S klasičnimi razpisi ali kako drugače?
»Iščemo jih po družbenih omrežjih,
s klasičnimi razpisi, javijo se nam lahko preko spletne strani, ki smo jo v letošnjem februarju prenovili. Aktivno sodelujemo s šolami - Šolskim centrom Velenje, Visoko šolo za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu, Strojnima fakultetama Univerze v Mariboru in Ljubljani. Iščemo mlade potenciale, štipendiste, omogočimo jim prakso, da vidijo, kako se delo sklada s teorijo.« Na kakšen način pa jih izbirate? Kako spoznavate, da bi utegnili biti iz pravega testa?
»Naš postopek zaposlovanja je tak, da najprej opravimo dva razgovora, enega preko Skypa, enega v živo. Nato povabimo potencialnega kandidata v podjetje na spoznavni dan, da lahko kandidat sam začuti naše vrednote in energijo, vidi, kaj se od njega pričakuje, spozna ekipo, v kateri bi delal, delo, ki bi ga opravljal ... Obenem pa na spoznavnem dnevu tudi mi vidimo,
ali je iz pravega testa, takega, kot ga potrebujemo.« Alipri iskanju kadrov sodelujete z zavodom za zaposlovanje? »Pri njih imamo zelo dobro podporo. Večkrat se obrnemo nanje. Nudijo nam vso podporo, pri tem pa sodeluje tudi naša skrbnica, ki opravi prve razgovore s kandidati.«
Bili ste že tudi Naj zaposlovalec. Kaj vam to pomeni?
»Izjemno ponosni smo na to. Priznanje jemljemo za dokaz več, da delamo prav. Najpomembneje pa nam je, da se naši zaposleni na delovnem mestu počutijo dobro. Za to si močno prizadevamo na najrazličnejše načine. Ustanovili smo športno-kulturno društvo, družimo se v prostem času, smo družini prijazno podjetje ... Zavedamo se, da lahko uspemo samo skupaj. Vsak zase ne bo šlo, skupaj pa lahko dosežemo vse in
Barbara Kitek: »Iščemo mlade, perspektivne, ambiciozne kadre.«
segamo po zvezdah.« V soboto odpirate vrata bodočim sodelavcem, javnosti, družinskim članom zaposlenih. Zanimanja je bilo veliko, prijavljenih prav tako. Boste s kakšnim od tistih, ki pridejo, lahko opravili tudi kak hitri razgovor?
»Seveda, če bo kdo pripravljen, če bo imel s seboj življenjepis. V tem primeru se lahko na hitro spoznamo in narejen bo že korak naprej.«
>
Danes jih je 320. Tretjina več kot pred enim letom.
Kako so pravzaprav videti hitri razgovori?
»To so kratki razgovori, v katerih dobi kandidat svojih pet minut, da nas prepriča, da je pravi za nas.« Izkušnje? So izvirni, so taki, da navdušijo že s prvim stavkom?
»Predvsem mladi so pri tem izredno kreativni. Včasih nas res že s prvim stavkom pridobijo na svojo stran. Mogoče je pri malo starejših kanček težje, ker teh stvari niso vajeni. A znajo biti tudi ti zelo izvirni.«
a
Letno poročilo o preizkušanjih pitne vode v Šaleški dolini v letu 2016
Komunalno
podjetje
Velenje
Pitna voda v Šaleški dolini je zdravstveno ustrezna in varna
Komunalno podjetje Velenje zagotavlja uporabnikom v Šaleški dolini zdravstveno ustrezno pitno vodo in skrbi za varno in zanesljivo vodooskrbo. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati mikrobioloških in fizikalno-ke-mijskih analiz vode, ki so bile v letu 2016 izvedene v okviru notranjega nadzora pitne vode. Vodooskrbo v Šaleški dolini izvajamo že od leta 1931. Prvotni vodovodni sistem je oskrboval 1257 prebivalcev mesta Šoštanj, obsegal pa je le 1 vodohran in 14 km cevovoda. Danes oskrbujemo 43841 uporabnikov, iz 20 vodnih virov, distribucijsko omrežje obsega 702950 km cevovodov, 71 vodohranov, 49 črpališč in 3 sodobne ultrafiltacij-ske naprave za pripravo pitne vode. Vodovodne sisteme redno pregledujemo, čistimo in vzdržujemo od vodovarstve-nih pasov do pipe uporabnika. Z daljinskim nadzorom vodovodnih objektov in naprav ter on-line meritvami skrbimo za ustrezno delovanje sistema. Z rednimi analizami vode potrjujemo zdravstveno ustreznost pitne vode. V 85-ih letih smo v Šaleški dolini izgradili sodobne vodovodne sisteme, ki so
tehnično in tehnološko dobro opremljeni in zagotavljajo čisto pitno vodo na pipi vsakega našega uporabnika. Na vodovodnih sistemih smo v letu 2016 analizirali 1101 vzorec pitne vode na 133 različnih vzorčnih mestih. Vzorci so bili odvzeti na vodnih virih, vodohranih, pred in po pripravi vode, po odpravljenih okvarah in spiranjih vodovodnega omrežja in na pipah uporabnikov. V vzorcih smo redno izvajali analize na prisotnost bakterij E-coli, skupnih koliformnih bakterij, Enterokokov, skupno število mikroorganizmov, ki rastejo pri 22 in 37°C, bakterije Clostridium perfringens s sporami, ter preverjali motnost, barvo, vonj, okus, pH vrednost, elek-troprevodnost, nitrate, nitrite, stranske produkte dezinfekcije in trdoto vode. Občasno smo analizirali tudi prisotnost težkih kovin, pesticidov ter drugih sintetičnih in nesintetičnih onesnaževalcev pitne vode. Na pipah uporabnikov smo analizirali 189 mikrobioloških in 189 fizikalno-kemijskih vzorcev vode. Vzorčenje pri uporabnikih smo izvajali predvsem v vrtcih, šolah, domovih za ostarele, gostinskih obratih in drugih javnih objektih. Vsi vzorci so bili zdravstveno ustrezni. Podatki o vzorčenju v posameznih oskrbovalnih območjih so razvidni iz tabele 1. V primeru oporečne vode bi uporabnike obveščali takoj, v skladu z načini, predpisanimi v tabeli 2.
Izjava o skladnosti pitne vode
Na osnovi izvedenih higienskih programov ter preventivnih aktivnosti, ki jih izvajamo, zagotavljamo, da je pitna voda iz vodovodnih sistemov v Šaleški dolini varna. Na osnovi rezultatov analiz in podatkov iz nadzornega sistema dokazujemo, da je pitna voda v Šaleški dolini tudi zdravstveno ustrezna in skladna z zakonodajnimi zahtevami.
Osnovni podatki o preiskavah pitne vode v Šaleški dolini v letu 2016 Tabela 1: podatki o rezultatih analiz pitne vode v letu 2016			Mikrobiološke preiskave pitne vode				Fizikalno-kemijske preiskave pitne vode		
			Število odvzetih vzorcev			Število neskladnih vzorcev	Število odvzetih vzorcev		Redne analize
Oskrbovalno območje	Oskrbovane krajevne skupnosti	Povprečna vrednost prostega klora (mg/l)	Redne analize	Občasne analize	E.coli bakterije		Redne analize	Občasne analize	
OO 1 R1 Velenje	Konovo, Paka pri Velenju, Šmartno, Šalek, Bevče, Gorica, Staro Velenje, Črnova, Velenje -MČ Desni breg	0,09	57	2	57	0	57	2	0
OO 2 Prelska	Vinska Gora, Prelska	0,03	10	1	10	0	10	1	0
OO 3 Paški Kozjak	Paški Kozjak	0,03	10	1	10	0	10	1	0
OO 4 Grmov vrh	Šoštanj, Lokovica, Pesje, Stara vas, Velenje (MČ Levi breg-vzhod, MČ Levi breg-zahod), Staro Velenje, Podkraj, Kavče, Šentilj, Andraž, Gavce,Šmartno ob Paki, Gorenje--Skorno, Veliki vrh, Gora Oljka, Paška vas, Podgora, Rečica ob Paki	0,02	71	2	71	0	71	2	0
OO 5 Mazej Topolšica	Topolšica, Ravne, Plešivec, Gaberke, Škale-Hrastovec, Cirkovce	0,14	31	2	31	0	31	2	0
OO 6 Bele Vode	Bele Vode, Skorno-Florjan, Visočki vrh	0,09	10	1	10	0	10	1	0
Skupno število odvzetih vzorcev			189	9	189	0	189	9	0
Oskrbovalno območje	Načini obveščanja in podajanja informacij v letu 2017 Tabela 2: Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode v Šaleški dolini v letu 2017				
	Obvestila o omejitvah, prepovedih pitja pitne vode, o ukrepih ter odstopanjih in preklicih	Obvestila o neskladnosti v hišnem omrežju	Obvestila o večjih okvarah in sanacijah	Letno poročilo o kvaliteti pitne vode	Rezultati analiz, izjave o skladnosti
R1 Velenje Prelska Paški Kozjak Grmov vrh Topolšica Bele Vode	Moj radio Radio Velenje www.kp-velenje.si Komunalno podjetje Velenje-Facebook www.velenje.com	Osebno obvestilo Oglasna deska v objektu Obvestilo upravnika	Moj Radio www.kp-velenje.si www.velenje.com Komunalno podjetje Velenje-Facebook	Naš čas www.kp-velenje.si Komunalno podjetje Velenje-Facebook	Služba za tehnologije in nadzor, Primorska 8a, Šoštanj pitnavoda@kp-velenje.si www.kp-velenje.si Komunalno podjetje Velenje-Facebook
Javni objekti (vrtci, šole, zdravstveni domovi, bolnice, domovi za ostarele, živilski obrati)	Osebno				
Časovna opredelitev obveščanja	Čim prej, najkasneje v 2 urah	Čim prej ali najkasneje v 7 dneh	Napovedane prekinitve 24 ur prej, nepredvidene čim prej	Do 31.3. za preteklo leto	PON - PET 7:00-15:00
Podrobne podatke o kakovosti pitne vode ter ostale informacije lahko uporabniki dobijo v Službi za tehnologije in nadzor (Primorska cesta 8 a, Šoštanj), na spletnih straneh www.kp-velenje.si, preko e-naslova pitnavoda@kp-velenje.si ter na modri številki 080 80 34. Podatke objavimo tudi na Facebook strani Komunalnega podjetja.
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

2. marca 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda,
22. februarja
V Ljubljani sta se srečala slovenski zunanji minister Karl Erjavec in njegov srbski kolega Ivi-ca Dačic. Strinjala sta se, da so odnosi med državama dobri.
Potem ko so neznanci oskrunili judovsko pokopališče v St. Louisu, so se za popravilo nagrobnih kamnov zavzeli ameriški muslimani. Zbrali so 84 tisoč dolarjev.
Turška vlada je odpravila prepoved nošenja naglavnih rut v vojski in torej odprla vrata večji islamizaciji turške družbe.
V Ženevi so se začela nova mirovna pogajanja o Siriji, prva, ki po 10 mesecih potekajo pod okriljem Združenih narodov.
Petek,
24. februarja
Potekal je izbor pesmi za Evro-vizijo. Zmagal je Omar Naber, ki bo tako maja naša državo predstavljal v Ukrajini.
Evropska komisija je sprejela delegirani akt za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran pri označevanju vina Hr-
Teran je (lahko) tudi hrvaški.
Turčija je odpravila prepoved
nošenja naglavnih rut v vojski.
Italija se je znašla sredi pravega stavkovnega vala. Potem ko so taksisti šest dni ohromili večja mesta po državi, so stavko zaradi groženj z odpuščanjem napovedali v letalskem prevozniku Alitalia.
Francoska policija je izvedla preiskavo na sedežu skrajno desne Nacionalne fronte v Parizu, nato pa pridržala dva sodelavca vodje stranke Marine Le Pen.
Četrtek, 23. februarja
Evropska komisija je ugotovila, da so se razmere v pravosodju v Sloveniji znatno izboljšale, saj so se zmanjšali sodni zaostanki, skrajšal se je čas reševanja zadev, kakovost pravosodnega dela pa se je povečala.
Evropska komisija ugotavlja, da so se razmere v pravosodju v Sloveniji znatno izboljšale.
Madžarska vlada je sporočila, da bo ob 175 kilometrov dolgi meji s Srbijo vzdolž že zgrajene ograje postavila še eno zaščitno ograjo.
Protestniki v Parizu so v protest proti policijskemu nasilju nad mladim temnopoltim moškim otežili vstop v 16 srednjih šol, policija pa je zoper njih uporabila solzivec in jih nekaj aretirala.
vatska Istra, ki vključuje zelo podrobne pogoje za označevanje.
Preiskovalna komisija državnega zbora za naložbo v Teš 6 je zaslišala nekdanjega ministra za infrastrukturo Zvonka Čer-nača. Povedal je, da se ne čuti odgovornega za zgrešeno vodenje naložbe.
Začel je veljati zakon o partnerski zvezi, ki istospolnim parom prinaša enake pravice, kot jih ima zakonska zveza, z izjemo oploditve z medicinsko pomočjo in posvojitve otrok.
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da bi bilo lepo, če bi obstajal svet brez jedrskega orožja, dokler pa ni tako, bo naredil vse, da bodo ZDA na vrhu držav s takšnim orožjem.
Poročila toksikološke preiskave trupla polbrata severnokorejskega voditelja Kim Džong Una so pokazala, da so atentatorji uporabili strupen živčni strup, ki človeka ubije v 20 minutah.
Sobota, 25. februarja
Stranka Trs, ki se v državnem zboru predstavlja kot del Združene levice, je na delovni konvenciji z veliko večino podprla sklep o združitvi s stranko IDS.
Ob izteku prvega tedna in pred začetkom drugega tedna zimskih počitnic smo se ozirali po slovenskih smučiščih. Njihovi upravitelji so povedali, da sezono večinoma ocenjujejo za dobro, da pa tudi za nekaj prihodnjih tednov še upajo na ugodno vreme.
Francosko tožilstvo je uvedlo uradno preiskavo proti predsedniškemu kandidatu Francoisu Fillonu, ki ga med drugim sumijo fiktivne zaposlitve svoje žene.
Ženevska mirovna pogajanja o Siriji, na katerih se strani še vedno ne strinjajo o samem programu in formatu pogajanj, sta zasenčila nova napada v sirskem Homsu, v katerih je umrlo več kot 40 ljudi.
Nedelja, 26. februarja
S še eno odlično vožnjo v alpskem smučarju je Ilka Štuhec že osvojila prvi mali kristalni globus - v kombinaciji.
V središčih več ruskih mest se je ob drugi obletnici smrti ostrega kritika ruskih oblasti Borisa Nemcova zbralo več kot deset tisoč ljudi, ki so pozvali k nadaljnji preiskavi njegovega umora.
da bodo prodajalci takoj začeli izvajati aletarnitvni načrt.
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je dosedanjega generalnega direktorja zavoda Marijana Papeža imenoval na to mesto tudi za naslednji štiriletni mandat.
Močno deževje in plazovi so v čilski prestolnici tako onesnažili reko Maipo, da so morale oblasti zapreti vodno oskrbo za štiri milijone ljudi.
Nemška desničarska stranka Alternativa za Nemčijo po anti-semitskem govoru svojega člana Bjorna Hockeja, po katerem je v stranki izbruhnil notranji razkol, očitno izgublja podporo.
Torek, 28. februarja
Sodišča so opozorila, da jim daje predlog družinskega zakonika pomembne pristojnosti v postopkih dodeljevanja otrok v rejništvo in skrbništvo, da pa se sami ob tem zavedajo pomanjkanja sodnih strokovnjakov za to področje.
Brazilski predsednik ne dovoli uvoza kave.
Potem ko je Brazilija, največja svetovna proizvajalka kave, pred dnevi zaradi suše prvič v zgodovini dovolila uvoz večje količine kave, je zdaj brazilski predsednik uvoz prepovedal.
Že tako napete odnose med ameriškim predsednikom Do-naldom Trumpom in mediji je še dodatno zaostrila Trumpova napoved, da se ne bo udeležil tradicionalne večerje z dopisniki iz Bele hiše.
Ponedeljek, 27. februarja
Italijanska družba TCH Cogeme je zaradi neizpolnjenih odlo-žnih pogojev odstopila od naku-
Kar nekaj težav po državi je povzročal močan veter.
Po sestanku z DUTB in SDH je gospodarski minister Zdrav-ko Počivalšek povedal, da bo DUTB prestrukturirala Cimos po načelu zasebnega investitorja ter dodal, da država vstopa v Cimos za omejeno obdobje od 3 do 5 let.
Avstrijska vlada je sprejela osnutek paketa zakonov, s katerimi država skuša povečati pritisk na nezakonite prebežnike. Osnutek med drugim predvi-
Mirovna pogajanja v Ženevi so predvsem polna zmede.

V Heidelbergu v Nemčiji je moški z avtomobilom zapeljal v območje za pešce in enega človeka ubil, dva pa ranil. Ko je bil na begu, ga je policija ranila.
pa koprske družbe Cimos. Ključni pogoj je bil dogovor o dolgu družbe na Hrvaškem, a sta državi rok za ureditev zamudili. Na DUTB so ob dogodku poudarili,
Prodaja Cimosa je propadla.
deva strožje kazni za zavrnjene prosilce za azil, ki ne zapustijo države.
V skladišču orožja v Kragujev-cu v osrednji Srbiji sta odjeknili eksploziji, ki sta zahtevali eno smrtno žrtev. Ranjenih je bilo 25 ljudi, tri pa so tega dne ostali pogrešani.
Turške oblasti so prejele nemškega novinarja Deniza Yucela. Uradno zaradi domnevnega širjenja teroristične propagande, potem ko je poročal o napadu na elektronsko pošto turškega ministra.
Česa se bojijo Velenjčani?
V ljubljanski mestni galeriji je med trenutnimi razstavljala tudi kolega fotograf Uroš Abram. Njegova serija fotografij je sestavljena iz trenutkov z begunci. Podobe niso trpeči izrazi ljudi, ki so izgubili vse razen lastnega življenja. Slike so surove, gledane individualno celo neosebne: šotor sredi ceste. Pred ograjo ob nogah do zob oboroženih policistov speča deklica, ki jo mati treplja izza rešetk. Transparent, Na drugi steni visi velika temna slika - nočna scena z zgolj nekaj žarometi osvetljenih protestnikov. Sestavljane v sliko, fotografije ne govorijo o beguncih. Govorijo o nas.
Zadnja dva tedna Velenje razburja napoved, da naj bi v azilni dom namestili 30, po drugih podatkih 150 beguncev. Skupina občanov je ustanovila civilno iniciativo, ki temu na-Tjaša Zaje	sprotuje. Zahteva referendum. Na spletnih di-
skusijah je odprtih nekaj razprav. K sreči ne presegajo medobčanskih pričkanj: sejalci strahu trdijo, da bodo begunci v mesto vnesli nasilje, pobrali službe, njihovi nasprotniki odgovarjajo s floskulami, da so o službah najbolj glasni tisti, ki raje kot za delo poprimejo za socialne transferje. Nasprotovanja prihodu beguncev se krepijo po vsem svetu. Postavljanje ograj je postala nova normalnost, prav tako naraščajoče napeta in represivna politika. Begunska kriza nas je presenetila. Nanjo bi se težko pripravili, saj je bilo nemogoče predvideti, kako bo eskalirala kriza na Bližnjem vzhodu. V začetni fazi sirske vojne je bilo jasno le, da je situacija v Siriji vedno slabša in da se bo trend navzdol nadaljeval. Kako, nismo vedeli. Na neznano pa se ne da pripraviti.
Sprva so tragedijo spremljale številne pozitivne zgodbe: ljudje so razumeli stisko beguncev, Nemčija jih je tudi uradno toplo povabila medse. Vendar politika solidarnosti ni dolgo zdržala; države, s Poljsko na čelu, so poteptale solidarnost, zavrnile enakomerno porazdelitev beguncev po EU.
Strah pred neznanim in izgubo obstoječega stanja je bil prevelik. Tako je trenutno v Velenju.
Od mesta se pričakuje veliko: njegova identiteta je zrasla na priseljevanju, zato naj bi bili v očeh mnogih novi prihodi teoretično manjproblematični. Pa niso. Strah, ki podpihuje nasprotovanje nastanitvi beguncev, je treba najprej razumeti. Zgolj zasuti trenutne pobudnike civilne iniciative z negativnimi opazkami nepoja-sni ali reši ničesar. Navsezadnje nasprotniki ne zavajajo pri argumentih o gospodarskem stanju mesta: v Velenju je 2.500 brezposelnih oseb različnih starosti in profilov. Prostih delovnih mest je 82. To drži. A prav ta podatek pove, da prihod tudi 150 beguncev ne bo drastično spremenil slike. Mesto ne bo v nezavidljivem položaju; v njem je že.
V prvi vrsti je prihod beguncev treba obravnati po človeški plati. Spodbuditi duha razumevanja stiske beguncev. Niso tu po svoji izbiri. Potrebujejo podporo ali vsaj sprejemanje. Reševanje ostalega dela prebivalstva prav tako zahteva širše sodelovanje: si kdo upa trditi, da iz skupine 2.500 ljudi različnih profilov ni moč zgraditi več novih podjetij? Storitev? Del, ki bi lahko pomagale mestu in občanom? Manjka finančnih spodbud in podpore za nove storitve in podjetja. Mestna občina s partnerji nudi svetovanje. Kar je premalo. Kot je tudi pri občanih nerealno in naivno zgolj pričakovanje, da bosta država ali občina poskrbeli za vse. Z vseh strani bo potrebnega več truda, da bo Šaleška dolina rasla, ne izgubljala. Toda če se zgodovina ponavlja, verjetno tudi mesto lahko ponovno gospodarsko zacveti.
8. marec
Anketa
Iztok Holešek opaža, da dan žena počasi izgublja pomen. »Včasih se je ta praznik bolj resno jemal. Časi se sicer spreminjajo, ampak mislim, da bi moral ta praznik ohraniti nekdanjo veljavo. Je pa res, da je to precej odvisno tudi od posameznikov. Tudi če ni nekega velikega javnega obeležja, ga sami lahko praznujemo.« Zato kljub temu da ob 8. marcu ni več toliko zabav, plesov in drugih prireditev, na katerih je ženska (s partnerjem) lahko praznovala dan žena, svoji ženi prinese kak cvet. »Prav je, da se spomnimo na ta dan in na to, kar pomeni. Ženske so danes sicer dokaj enakopravne, ampak že pri plačah se vidi, da to ne drži povsem. Je še veliko prostora za širjenje enakopravnosti moških in žensk. Tudi v politiki bi jih lahko bilo več. Ženske so ravno tako dobre kot moški. Mogoče še boljše,« se je nasmejal.
■
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 9
2. marca 2017
"'WAS
AKTUALNO
7
Atrij še poglobil nezaupanje do upravnikov
Direktor Habita Janko Popovič: »Taki primeri mečejo slabo luč na vse upravnike, nujna je ureditev upravljanja s samostojnim zakonom, na kar opozarjamo že dolgo.«
Milena Krstič - Planine
Velenje - Upravljanje z rezervnimi skladi v večstanovanjskih stavbah je lahko zlata jama za nepoštene upravnike. Zadnji tak primer prihaja s Celjskega, povezan je s podjetjem Atrij. Vendar smo se s takimi zadevami srečevali že tudi v Šaleški dolini. Eden bolj odmevnih primerov je bil povezan s podjetjem Likar in sin, ki je izpraznilo kar nekaj rezervnih skladov, neplačane pa pustil tudi položnice, ki so jih etažni lastniki plačevali za skupne stroške.
»Taki primeri mečejo slabo luč na vse upravnike,« pravijo v podjetju Habit, v katerem se z upravljanjem nepremičnin ukvarjajo že četrt stoletja. S pripojeno koprsko družbo Stavbenik upravljanje in sestrsko Su-prastan Celje upravljajo več kot 800 objektov oziroma 16.000 etažnih enot. »Primer
Atrija res nikomur ne koristi. Meče slabo luč na vse upravnike, etažni lastniki bodo najverjetneje ostali brez sredstev, ki so jih zbrali v rezervnem skladu, dobavitelji, ki jim Atrij ni plačeval,
>
pa najverjetneje brez plačila za izvedena dela ali storitve,« pravi direktor Habita Janko Popovič.
V Habitu sami sebi naročili neodvisno revizijo rezervnega sklada
Kako varni so rezervni skladi pri njih? »Povsem. Etažni lastniki imajo vsak trenutek možnost vpogleda v vse dokumente preko e-upravnika, naše poslovanje je pregledno,« pravi.
Marca bodo napravili še korak naprej: »Vsak objekt bo imel za rezervni sklad svoj podračun, na katerem bodo zbrana sredstva posameznega objekta. Predstavnik objekta bo vsak mesec od banke prejel poročilo o stanju na računu in lahko ga bo primerjal s stanjem na razdelilniku upravnika. Imel bo tudi možnost sopodpisa prenosa sredstev z računa. Brez njegovega podpisa prenakazilo sredstev ne bo možno.«
V Habitu so lansko leto celo sami naročili revizijo rezervnega sklada, ki jo je opravilo neodvisno revizijsko podjetje. »Vse z
Vse tožbe proti upravniku, podjetju Likar in sin, so dobljene, a si z njimi ni kaj pomagati. Denarja ni. Kazenski postopki na sodišču pa se vlečejo še naprej.
Janko Popovič: »Vsak objekt bo imel od marca svoj podračun, o stanju na računu bo predstavnika objekta mesečno obveščala banka.«
namenom, da ljudem pokažemo, da so njihova sredstva pri nas povsem varna.«
Etažnim lastnikom pomagajo z odkupom dolga za elektriko
Zaradi praznih rezervnih skladov Atrija so se ljudje s številnimi vprašanji obračali tudi nanje, predvsem pa na sestrsko podjetje Suprastan v Celju. »Žalostno je, ker se je o tem, kaj se dogaja, govorilo že več kot dve leti. Da je zadeva začela dobivati epilog, je moral eden od dobaviteljev, ko se je vse prelilo že čez rob, v javnost.«
V Suprastanu so lani in letos od Atrija prevzeli v upravljanje
>
Rajko Fajmot: »Etažna lastnina je največje premoženje državljanov, nima pa svoje zakonodaje, ki bi v celoti urejala njeno upravljanje.«
petnajst objektov, v zadnjih dneh pa so podpisali pogodbe še s petindvajsetimi objekti. Vsem objektom, ki so jih oziroma jih še bodo prevzeli od Atrija, bodo poravnali obveznosti do Elektra Celje oziroma ECE. Vseh dolgov, ocenjujejo, pa je za odkup preveč.
V boju za objekte tudi nerealne cene
V Habitu opažajo, pa ne od včeraj, da nekatera upravljalska podjetja v boju za objekte ponujajo vse nižjo ceno upravljanja. »To po našem mnenju ni realno, saj se s tako ceno ne da pokriti stroškov poslovanja in je za re-
snega upravnika z vsem potrebnim kadrom, osnovnimi sredstvi, programsko opremo, nevzdržna,« pravi Popovič. Ocenjuje, da je takšna cenovna politika na dolgi rok lahko zelo nevarna, čeprav je za etažne lastnike videti mamljiva. »Po našem mnenju je to tudi eden od razlogov, da imamo v Sloveniji vse več primerov, ko podjetja, ki se ukvarjajo z upravljanjem, zabredejo v težave.«
Sami vsem objektom ponujajo podobne pogoje oziroma ceno upravljanja. Ta je po obsegu in kakovostu storitev, ki jih ponujajo, ustrezna in primerna, pravijo.
Nujna sprememba zakonodaje
Primer Atrija daje znova prav tistim, ki že dalj časa opozarjajo, kako nujna je sprememba za-kono-d aj e na tem p o dro-čju.
Habit se kot član Gospodarske zbornice (Združenja upravnikov nepremičnin) v priprave zakonodaje zelo aktivno vključuje. »Etažna
»Odsotnost nadzora je velik minus. Pet inšpektorjev ne more nadzirati vsega.«
lastnina je največje premoženje v državi, govorimo o približno desetih milijardah evrov, nima pa svoje zakonodaje, kar je žalostno,« ugotavlja Rajko Fajmot, tudi direktor podjetja Suprastan.
To področje je za zdaj urejeno s Stanovanjskim zakonom, a kaj, ko kar dve tretjini le-tega posveča najemnim razmerjem. »Potreben je samostojen zakon z natančno opredeljenimi nalogami upravnikov.«
Nad tem, da gre tako počasi, so razočarani, pravi. »Ministrstvo je v lanskem letu sicer pripravilo dopolnitve Stanovanjskega zakona, žal pa pri tem popolnoma zgrešilo. Težava je tudi v odsotnosti nadzora, stanovanjska inšpekcija je zelo podhranjena. Za skoraj pol milijona nepremičnin, kijih ima Slovenija, izvajanje zakona nadzira _ samo
pet inšpektorjev. Zato pa se dogajajo take stvari, kot se dogajajo.«
a
Upravljanje - hobi program za državne uslužbence
Dokler upravljanje ne bo dobilo ustrezne zakonske osnove, se bodo pojavljali tudi taki primeri, kot se na Primorskem.
»Znanih je nekaj primerov upravljanja kot ho-bi programov za državne uslužbence. Ljudje, ki so dopoldan v državnih službah, popoldan kot samostojni podjetniki, brez enega samega za-
poslenega, brez ustrezne programske opreme, brez kapitala, upravljajo nepremičnine. Mi takim podjetjem cenovno ne moremo konkurirati. Ampak pri tem pridemo tudi do tega, da je tudi storitev na 'hobi ravni', da o varnosti sredstev v rezervnem skladu sploh ne zgubljam besed,« pravi Fajmot.
Topolšica bo prijaznejša sodobnim nomadom
V Občini Šoštanj se zavedajo razvoja turizma kot pomembne gospodarske panoge - Odločeni so, da se vključijo v vseslovenski projekt Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 15. februar - Turistična Topolšica postaja vse bolj zanimiva tudi sodobnim nomadom, ki po svetu potujejo z avtodomi. Za zdaj jim v tem zdraviliškem kraju še ne morejo omogočiti pogojev za večdnevno bivanje, čeprav bi si mnogi tega želeli. Bo pa v prihodnje drugače.
Tako napoveduje župan Šoštanja Darko Menih po obisku predstavnikov vseslovenskega projekta Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji (nosilec projekta je Občina Mirna).
»Cilj tega projekta je v enainpetdesetih slovenskih občinah vzpostaviti 74 postajališč za tovrstne popotnike in občina Šoštanj bo zraven,« pravi.
»Osrednja lokacija bo v Topolšici, zdraviliškem kraju, ki bo z urejenim postajališčem in opremlje-
>
nostjo zagotovo samo pridobila. Na Ocepku, kjer so hišice, je še nekaj prostora, urediti pa bo treba pripadajočo infrastrukturo, torej vodo, elektriko, kanalizacijo ..., preverjamo pa tudi možnosti postavitve manjših parkirišč za avtodome, za dva ali tri, drugje po Šoštanju.«
Pravi, da lahko s tem Občina konkretno podpre razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge ne samo pri nas, ampak tudi v svetu.
»Na predstavitvi smo slišali, da v občinah, ki so v Mrežo že vključene in so že poskrbele za urejeno infrastrukturo za tovrstne popotnike, beležijo porast obiskovalcev. Pri njih se ustavljajo tudi organizirane skupine, si ogledajo kraj in okolico ter odpotujejo naprej, tako da bo s tem praktično pridobila cela Šaleška dolina.«
Projekt povezuje občine pri načrtovanju, urejanju in promoviranju postajališč za avtodome.
Gradnja MKČN gre prepočasi
Na območju Šoštanja bi jim morali do leta 2021 zgraditi 650, doslej so jih 60
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) na njihovem območju. Višina sofinanciranja za posamezno stanovanjsko hišo znaša 1.000 evrov. V letošnjem proračunu so za te namene zagotovili 15.000 evrov.
Občina Šoštanj javne razpise za sofinanciranje MKČN razpisuje že pet let. Prvi razpis so objavili leta 2012, zgradili oziroma sofinancirali pa malo, le 60 MKČN.
»Res je zanimanje občanov sorazmerno majhno. Jih je pa treba razumeti.
Država vsako leto podaljšuje rok, do katerega jih je treba zgraditi, trenutno je ta določen do leta 2021, poleg tega pa nekateri, ki so jih že zgradili, ocenjujejo in ugotavljajo, da te niso take, kot so pričakovali,« pravi podžupan Viki Drev.
Na Občino prihajajo predlogi po širitvi komunalnega omrežja tudi v tiste predele, kjer ta prvotno ni bil predviden. »V programu, ki ga je občinski svet sprejel leta 2007, je bilo predvidenih 650 MKČN na našem območju, zdaj pa se kažejo možnosti, da bo na koncu potrebnih 200 MKČN manj,« ocenjujejo.
8. marec
Katarina Grazer in Eva Hudournik menita, da je prav, da imajo ženske svoj dan. »Zato je tudi prav, da ga praznujemo, da se zavedamo svojih pravic in obeležimo 8. marec, s tem pa tudi moške opozorimo nase. Ati in dedi, recimo, domov vedno prineseta kako rožico, medtem ko nam mlajši fantje, sošolci in drugi vrstniki zelo redko voščijo za dan žena.« Praznujeta ga predvsem s prijateljicami na klepetu ob pijači ali kaki slaščici. A se zavedata tudi globljega pomena praznika. »Res je, da imamo danes ženske več pravic kot včasih, a razlike med moškimi in ženskami še obstajajo. Pojavljajo se raz-
like v dohodkih na istem delovnem mestu, kar se mi ne zdi pošteno. Gre bolj za prikrito neenakopravnost.« Zato obe menita, da je priložnosti za širjenje in utrjevanje pravic žensk še veliko.
■
■
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 8
8
PUST

2. marca 2017
Pust Šoštanjski navdušil
Obiskovalci zasedli vse, kjer se je stati dalo
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 25. februarja - Šoštanj si iz leta v leto s Pustom Šoštanj-skim utrjuje položaj na zemljevidu evropskih karnevalskih mest. Da vanje sodi, je potrdil z organizacijo 64. karnevala, ki je v soboto potekal v mestu. Pritegnil je množico obiskovalcev od blizu in daleč. Po obisku je bil najbrž rekorden, saj so bila zasedena
prav vsa stojišča od TEŠ ob Cesti Lole Ribarja, na Trgu bratov Mravljakov in tudi ob Paki proti Športni dvorani.
K temu je pripomoglo tako vreme kot visoka raven karnevala, obiskovalci pa so bili zadovoljni tudi zato, ker je trajal ravno prav dolgo, ni bil ne prekratek in ne predolg.
Skupine so se ustavile pod tribunama - na eni sta kraljeva-
la šefa Pusta Šoštanjskega Peter Klepetec in Diksi Piksi ter komentirala dogajanje, na drugi pa visoki pustni funkcionarji F.E.E.C. in v pustnega preoblečeni župan Šoštanja. Ta je za čas od debelega četrtka do pepelnice oblast v mestu sicer prepustil Pustu, a je budno spremljal, kako se tekoče zadeve odvijajo.
Prav vidno si je oddahnil, ko so pusti iz Lajš prišli s sporočilom, naj se z dogajanjem okoli bloka 6 ne vznemirja preveč. Bivši ministri so namreč tamkajšnjemu turističnemu društvu sporočili, da je treba samo še malo počakati, ker - kradlo se je, krade se in kradlo se bo. Z gradnjo dru-
Vlak smrti, tokrat prikazan drugič.
gega tira se bo pozornost prestavila na druge tire, nečednosti, povezane s tem blokom, pa bodo pozabljene, pometene pod preprogo. Komaj si je od veselja malo opomogel, že je dobil reši-
tev še za eno težavo, ki ga tare. Dvorec Gutenbuchel. Kakšno vsebino mu dati, če in ko pride v občinsko nego? V Pristavi so prepričani, da kontinuiteta mora biti, zato so mu predlagali vrtec
s prilagojeno vsebino.
Na čelu pustne povorke je zastavo Pusta Šoštanjskega neutrudno vihtel Stanči, takt ji je dajala pustna godba Zarja, za njo pa so se po točno določenem gosjem redu vrstili pusti, tukajšnji, tisti iz Slovenije in tisti iz tujine (Avstrije, Hrvaške, Makedonije, Srbije). Zaključil ga je šoštanjski Vlak smrti, drugič prikazan na tem karnevalu. Letos se je bilo še težje obdržati na njem, ker potniki niso imeli pojma, s katere strani bo bolj pihalo, z leve ali desne?
Pustovanje se je z veliko maška-rado nadaljevalo v Športni dvorani, kjer so maske svojo energijo obnorele do konca. Kar škoda, da je Pust včeraj vzel slovo. Pokopali so ga v Šoštanju. Ribam v Paki, pa še kakšnemu od tistih, ki ga ne mara, pa še dolgo ne bo jasno, česa vse je sposoben. Celo na svojem lastnem pogrebu.
Dornavske ciganke plešejo, da se vrti.
Pristava predlaga - Gutenbuchel naj bo vrtec.
m
Pustovanje pri Mayerjevih
Preplet dveh prepoznavnih tradicij Šoštanja, likovne in pustne
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 23. februarja - Na podstrešju vile Mayer v Šoštanju so na »debeli« četrtek odprli razstavo prvega otroškega likovnega natečaja Vile z naslovom Pustovanje pri Mayerjevih.
Idejna vodja projekta, postavitve razstave, avtorica fotografije, besedila in oblikovalka kataloga, ki je izšel ob tej priložnosti, kustosinja Barbara Drev je z njo nadgradila pedagoške vsebine, tematsko vezane na življenje družine prvotnih lastnikov vile.
Kustosinja Barbara Drev: »Pustovanje je bilo sestavni del pestrega družabnega življenja Mayerjevih.
Pa ne samo to. Povezala je dve prepoznavni šoštanjski tradiciji -likovno in pustno. Natečaj je bil razpisan na dve temi. »Otroci so lahko za vsebino likovnega dela izbrali lik Tresimirja, ki je nastal po legendi o poselitvi šoštanjskega dela Šaleške doline pod vodstvom kneza Tresimirja, ali Mojo masko, pri kateri so lahko oblikovali svojo zgodbo o njej in njenih magičnih lastnostih,« pravi Drevova.
Na ogled je sedeminpetdeset likovnih del. Nekatera izstopajo po kakovosti izvedbe in domiselni uporabi materialov, druge zaradi domišljije avtorjev in vsebine, s katero so maske pospremili. Recimo Kurentova nevesta Lojzka, ki so jo izdelale petletne Pia, Žana in Edisa: »Nevesta Lojzka z ledeno močjo čuva šoštanjsko drsališče, da lahko uživamo v drsanju vso dolgo zimo. Vsako noč čaka svojega ženina, da na drsališču vadita svoj poročni ples.«
Vas zanima, kakšna je? Njo in še šestinpetdeset izdelkov lahko spoznate do 1. maja.
Res veselo otroško pustno rajanje
Kljub slabemu vremenu uspela tudi pustna povorka po mestu - V Rdeči dvorani nagradili 6 najbolj izvirnih mask, med njimi 5 družinskih
Velenje, 28. februarja - Na pustni torek so zgodaj popoldne z zborom mask na Titovem trgu mali in veliki pusti začeli preganjati zimo. Kljub kislemu vremenu se jih je na pot po mestu, proti Rdeči dvorani, podalo nekaj več kot 100. V dvorani se je na največjem otroškem pustnem rajanju v dolini tudi letos zbralo veliko družin. Lepo je bilo videti, da so se v večini maskirali vsi družinski člani. Med rajajočimi maškarami pa je bilo tudi letos nekaj izjemno domiselnih družinskih mask, ki so si kostume izdelale same.
Ob veseli, pretežno otroški glasbi, za katero je poskrbel DJ Mrky, so pusti rajali debeli dve uri, mastnih krofov in čaja, s katerimi so se krepčali, pa je zmanjkalo že prej. Strokovna komisija si je dobro ogledala vse v dvorani. Najizvirnejših 6 so nagradili, med njimi pa je bilo kar 5 družinskih mask. Žal je prvonagrajena družina, ki je predstavljala like Čarovnika iz Oza, dvorano zapustila že pred razglasitvijo izbora, na odru pa smo lahko videli drugo uvrščeno družino izvirnih svinčnikov, družino Adams, tričlansko družino meduz, roza zajčkov in edino posamezno masko, ki je predstavljala robota Cofka. Vsi so dobili lepe nagrade.
Prireditev Pust, pust, krivih ust! je že vrsto
Strokovna komisija je na oder povabila najizvirnejše maske in jih tudi nagradila.
Ob veseli glasbi so pod odrom plesali predvsem najmlajši. Med njimi je bilo veliko princesk
in različnih pravljičnih junakov.
let razlog več, da se najmlajši veselijo pusta. In tako bo, pravijo organizatorji, tudi ostalo. Otroško pustovanje so tudi letos pripravili velenjski javni zavodi Festival, Rdeča dvorana, Zavod za turizem in Mladinski center
ter MO Velenje, MZPM Velenje in Turistična zveza Velenje. Vsak od njih je dodal svoj kamenček k razigranemu pustnemu popoldnevu, ali jim je uspelo pregnati zimo, pa bomo še videli.	■ bš
■
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 9
2. marca 2017
"'WAS
KULTURA, OKOLJE
9
»V glasbi ni zidov in predsodkov«
Priznani saksofonist Jure Pukl o letos res bogati jazz kliniki, življenju čez lužo in načrtih na glasbenem področju
Velenje, 25. februarja - V velenjski glasbeni šoli prejšnji teden ni bilo čutiti počitnic. Napolnili so jo udeleženci Kreativne jazz klinike, ki je drugo leto zapored (po nekajletnem premoru) obogatila Max Klub Jazz Festival. Zvoki različnih glasbil in jazz skupin so iz nje zveneli od torka do nedelje. Še pred njegovim sobotnim koncertom, ki je bil tokrat v velenjski galeriji, smo tam zmotili programskega vodjo klinike in festivala Jureta Pukla. Vsi so ga cukali za rokav; potrebovali so dodatno opremo, iskali učence, ki naj bi igrali v njihovih sestavih. Jure je spretno krmaril med vsemi željami, je pa priznal, da je urnik natrpan, predvsem pa naporen, saj je za spanje in počitek udeležencem in mentorjem ostalo zelo malo časa.
Veliko zanimanje za kliniko
Jure najprej poudari, da tega prijetnega glasbenega vrvenja v mestu ne bi bilo, če ne bi ideje, da obudijo kliniko, podprli tudi na MO Velenje. Da so se odločili prav, pove tudi podatek, da so letos na njej podvojili število udeležencev. Zagotovo je to prav njegova zasluga, saj je v svoje rodno mesto privabil odlične mentorje, dogajanje pa so pope-
strili s številnimi koncerti, ki so se tokrat tudi na njegovo željo odvili na več lokacijah. »Res sem vesel, da je bilo zanimanje za kliniko med mladimi glasbeniki tako veliko. Lani smo jih imeli 45, letos že 86 in to iz 11 evropskih držav. Naš največji uspeh je, da
se nam je za dva pridružil kitarist Kurt Rosenwinkel, ki je trenutno v samem svetovnem vrhu.
dni
Zadnjih 15 let se od njega učijo vsi jazz kitaristi. Težko ga je pregovoriti, da poučuje, saj tega ne počne pogosto, nam pa je uspelo,« je povedal Pukl. Da je res odličen, je dokazal tudi na petkovem večernem koncertu v Max klubu, kjer je nastopil s svojim triom. To je bil le eden od šestih večjih koncertov, ki so obogatili dogajanje klinike.
Jure Pukl trio z gostjo Melisso Aldano na vrhunskem sobotnem koncertu v velenjski galeriji
Melissa in Jure
Zagotovo pa je bil eden viškov dogajanja tudi sobotni koncert v galeriji. Jure Pukl trio sta sestavljala še basist Joe Sanders in bobnar - bas Gregory Hutchinson iz ZDA. Posebna gostja je bila saksofonistka Melissa Aldana, po rodu iz Čila. »Večino skladb za ta koncert in za to zasedbo sva ustvarila jaz ali Melissa, nekaj tudi skupaj. Takoj po koncu klinike skupaj odhajamo v snemalni studio. Ploščo bomo, upam, izdali še letos.« Koncert je bil res vrhunski.
Verjetno so tudi tisti, ki tega še niso vedeli, začutili tesno povezanost med saksofonistoma. Dva tenorska saksofona sta vjazz zasedbah redkost, nekonvencionalna, a Jure in Melissa že nekaj let živita in ustvarjata skupaj. Spoznala sta se v New Yorku, ki je njun skupni dom. Bosta tam ostala? »Nekaj let bova še ostala, vendar ne razmišljava, da bi ostala za vedno. Več pa še ne veva.« Prizna, da ga skrbi, kaj se bo čez lužo še dogajalo po tem, ko je predsednik postal Donald Trump. »Mislim, da bi moralo to skrbeti še marsikoga. Glasbeniki težko sprejmemo mentaliteto, odnos do tujcev, ki ga hoče uvesti. Žal se podoben trend že pojavlja tudi v Evropi.
Umetniki svet razumemo kot celoto. Nam so vsi ljudje enaki, ne glede na barvo kože, nacionalnost ali kakšno drugačno selekcijo.«
Za konec povprašam, ali se je Juretu po tem, ko je za svoje glasbeno ustvarjanje prejel nagrado Prešernovega sklada, življenje kaj spremenilo. »Niti ne. Je pa res, da te po takih nagradah opazijo tudi tisti, ki prej mojega ustvarjanja niso spremljali. Zame vse ostaja enako. Glasba je moje osebno zadovoljstvo, ne delam je zaradi nagrad. Čeprav bo, če dobim še kakšno, čisto super. Poznam pa svoje meje, kar se mi zdi v svetu glasbe zelo pomembno.«
a bš
Eugen Hideaway Bridges navdušil
Šmartno ob Paki, 16. februarja
- V šmarškem kulturnem domu so na povabilo Mladinskega centra gostiti pristnega blues glasbenika Eugena Hideawayja Brid-gesa, ki prihaja z juga severne Amerike. Življenje je preživel večinoma na cesti, na poti od koncerta do koncerta. Njegov dom je tam, kamor ga vodi naslednji koncert. In to se v njegovi glasbi začuti povsem pristno. Poslušalcem do podrobnosti razlije svojo dušo in srce. Njegovi nastopi po svetu prejemajo odlične kritike, saj je tudi kot interpret zelo energičen. Zanj je značilno vztrajno prepletanje bluesa z gospe-lom, sicer pa je bil za svoje delo tri leta zapored nominiran za Grammyja v treh kategorijah. V
Sloveniji je poznan predvsem po sodelovanju z Andrejem Šifrer-jem. Tudi na šmarškem koncertu je predstavil Šifrerjevo pesem Zoboblues. Številno občinstvo je v kulturnem domu prepevala z njim in se ga tako dotaknilo, da
mu kar ni bilo oditi z odra. Tako kot nad energijo obiskovalcev je bil pevec navdušen nad Lukom Venekom, ki ga je spremljal na bobnih. Obljubil je, da se z veseljem še kdaj vrne v Šmartno ob Paki. a Andreja Urnaut
Pogled na urejenost odprtih površin v mestu
Prednost ima uporabnost, estetika pa prav tako pomen - Primanjkuje celovitosti in usmeritev, denarja in časa - V prihodnosti bo pri načrtovanju javnih prostorov vse bolj pomembna soudeležba ljudi
>
Tina Felicijan
Na kakovost življenja v mestu močno vpliva njegova urbanistična zasnova. Tako prometne kot druge odprte površine morajo biti najprej uporabne. A človek hoče imeti tudi oblikovano in urejeno okolje. »Funkcionalnost je pogoj, da stvari delujejo. Takoj za tem pa je za dobro počutje v mestu pomembno tudi, da so površine lepe in prijetne. Bolj ko smo kulturno senzibilni, več nam pomeni estetskost,« pravi krajinska arhitektka Saša Piano, ki poudarja zadržano oblikovanje ob upoštevanju osnovnih estetskih meril. »Pri vsakodnevno uporabljanih površinah je smiselno poiskati rešitve, ki bodo nevtralno estetske, saj morajo biti prijetne in zadovoljujoče širokemu okusu,« je povedala v pogovoru o njenem pogledu na urejenost Velenja, predvsem odprtih zelenih površin.
Podoba skozi čas
Pojem uporabnosti se s tehnološkim, kulturnim razvojem nekega okolja spreminja. Odvisen je od dinamike življenja v mestu. »Če so prehodi preozki, poti začrtane pod neustreznimi koti, ljudje pohodijo robove. Modernistična zasnova Velenja je to rešila zelo enostavno:
uporabljala je lomljene linije, ki so logično sledile uporabnosti in so se ob stikih več poti praviloma razširile,« je dala primer in opozorila, da morata tako načrtovalec kot investitor razmišljati, katere poti bodo ljudje uporabljali, nato pa poiskati pravo rešitev. To je proces, pravi. »Danes pa se pri tem zelo hiti. Ni časa za razmišljanje. Poleg tega se krepijo zahteve po večji participaciji ljudi pri urejanju prostora, kar pomeni, da bi moral biti proces načrtovanja še daljši.«
Spreminjajo se tudi estetski trendi. Če pogledamo zasaditve: ko je Velenje zraslo, so bile aktualne mozaično zasnovane cvetlične grede in je vsaka ploskev bila zasajena z eno rastlino. Kasneje je bilo priljubljeno zasajevanje velikih ploskev ene rastline, nezahtevne za vzdrževanje. Danes je v modi sona-ravno urejanje. »Tako danes zasaditve približamo podobi v naravi, v kateri so različne rastline med seboj pomešane.« Izbira drevesnih vrst za mesto pa se je omejila na majhna drevesa, pogosto s kroglastimi krošnjami, kot so javorji ali robinje, ki so denimo za prometne ali pohodne površine neugodna, ker so nizka in široka. Primernejše bi bilo drevo, ki je spodaj pohodno z visoko nastavljeno relativno pravilno krošnjo, ki promet manj ovira.
»Mislim, da Velenje pri urejanju odprtih zelenih površin zdaj nima koncepta, čeprav bi bilo prav prepustiti stroki, da naredi načrt, in se ga nato (smiselno) držati.«
Manjka celovitost
Po mnenju Saše Piano mora imeti prostorsko načrtovanje, katerega del je urejanje odprtih površin, neko celovito zasnovo in idejo. »To ne le v Velenju, ampak povsod drugod, praviloma manjka. Ko urejamo posamezne dele, moramo
koncesionarjem postavljala prave zahteve in jim zagotavljala ustrezne pogoje za delo. »Vsak koncesionar ima svoje kvalitete, a je brez smernic in omejen s finančnimi sredstvi.« Zato urejanje odprtih površin v Velenju nima več rdeče niti. Tudi vzdrževanje ne. Drevesa se ob-
Znamenita L greda pred velenjsko občino se je zelo spreminjala. Nekdaj je bila polna tulipanov, nato vrtnic, danes cvetličnih gredic med grički. Nekoč je bila
nepohodna, danes pa vabi otroke k igri.
pred sabo vedno imeti celoto, da znamo postavljati zahteve za to, kako naj se posamezna območja urejajo. A tega nimamo. Tudi zasaditve niso del celovitega načrta. Prepuščene so izbiri konce-sionarja,« ugotavlja in dodaja, da občine nimajo niti celovitega urejanja odprtih površin niti ustreznih strokovnjakov in sistemskih rešitev, ki bi na osnovi načrta
rezujejo kampanjsko, zato se obrezujejo nepravilno in nasilno. Dobivajo isto podobo, obrezana so na nekakšne štrclje, iz katerih zrastejo drobne, mnogo bolj lomljive veje. »Za pravilno obrezovanje drevesa je treba to početi kontinuirano, kar je drago.« Težave ne vidi le v odsotnosti strokovnih usmeritev, ampak tudi v pomanjkanju denarja in časa. »Ureja-
nje zelenih površin se hitro poenostavi na košnjo trave, sajenje eno- ali dvoletnic, obrezovanje vrtnic in kampanjsko obrezovanje dreves. Kaj pa grabljenje, obrezovanje grmovnic, popravljanje po-hojenih robov, zamenjava odmrlih rastlin? Nadomeščanje dreves?« Pomembna je tudi potrpežljivost, saj vegetacija potrebuje čas, da se razraste do svoje polne podobe.
»Ne bojte se rastlin«
Prebivalke in prebivalci Velenja načeloma skrbno urejajo svojo okolico, opaža sogovornica. A ker je tudi zasebni vrt, ki v krajinski arhitekturi pravzaprav sodi v interier, del širšega zelenega sistema, je tudi urejanje zasebnih površin poseg v mesto. Zato bi moralo biti usmerjeno. »Ljudi je dobro spodbuditi, naj na svoje vrtove posadijo drevesa. Mogoče bolje eno veliko kot pet majhnih. Pri postavljanju ograje se je treba zavedati, da ima dve lici. Na zunanjo stran bi občinska prostorska politika lahko vplivala. Dobrodošlo bi bilo polaganje tlakov v pesek (namesto v cement), med njimi pa pustiti rasti travo, ker padavinska voda tako počasneje odteka in postopno pronica v tla.« A ljudje hočemo zelo nadzorovati rastline, se dozdeva Saši Piano. Sadimo manjša drevesa, ker se velikih bojimo. Iglavce, ker so bolj predvidljivi. Za žive meje sadimo klek (čemur rečemo cipresa), ki je nezahteven za vzgojo, hitro raste, da se ga oblikovati, a ni slovenska samonikla vrsta. »Ne bojte se rastlin in jim dopustite, da razvijajo svojo podobo. Seveda pa zasajujte premišljeno,« je še predlagala.
■
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 10
IG
KULTURA
"»WAS
2. marca 2017
Vsakdanje življenje v pesmi
Svežino na velenjsko glasbeno sceno je s prepletom bluesa, swinga, popa in countryja prinesel Mihajlov trio
Tina Felicijan
Mladi Velenjčan, kitarist in kantavtor Vasja Mihajlovic -Woody se je po lanskoletni predstavitvi svojega samostojnega country blues albuma spustil v skupinsko ustvarjanje. Že nekaj časa je iskal ljudi, da bi svoji glasbi dodal več zvoka. Na enem od jam sessionov v eMCe placu mu je to tudi uspelo. Ujel se je z bobnarjem Adnanom Buljubašicem, ki je povabil še basista Domna
Oštirja. Oba imata več izkušenj z ustvarjanjem in igranjem v ben-du. »In potrpita z mano, če kdaj kaj ne gre,« je povedal Vasja, ki po dolgem potovanju - to je navdihnilo njegov prvenec Travel songs - živi »umirjeno slovensko življenje. Od gostilne do gostilne, v službo pa domov. Razen tega, da sem imel dovolj časa za ustvarjanje novih komadov, ki tokrat niso povezani s potovanjem, se ni dogajalo nič kaj pestrega.« Zaenkrat mu tako »čisto paše,«
ko mu ne bo več, pa bo zamenjal ritem.
Nove teme in polnejši zvok
Če je njegov prvi album navdihnilo potovanje, je album Mihaj-lov tria navdihnilo vsakdanje življenje. »Zgodbe navadnega smrtnika. O ženskah, stvareh, ki jih opazi denimo na ulici in ga prizadenejo, o globalni ozaveščenosti. Tudi preproste folk pesmi, ki preganjajo slabo voljo. Ene povedane
mÊiïiï	^ 4 i ■ ~ j^-_, .t	it	% f1m !	1.....
UK'!j	\ . A ^^^ ■ \ od takta do takta	ti	rr / ' >«n.	ijR»
tuai bolj poskočna gia šla v uho. Foto: Martin	sba, je obiskovale a Hrastnik		'( ■. v	j i jr
tako, druge malo drugače.« Izbral je tudi nekaj starejših pesmi, ki jih je z bendom spravil v aranžma in jim dal bolj poln zvok. Tudi žanr-sko jih je bend oplemenitil. »Naš bobnar bi rekel, da je coutry blues pop swing muzika.« Muziciranje mu spodbuja glasba, ki jo posluša. Ta je neskončen vir idej. Napiše besedila in melodijo, bobnar si zamisli ritem, »basist je pa tak mojster, da se kar priključi. Aranžma je od vseh treh in skupaj naredimo tako rep kot glavo.«
Tako samostojno, kot skupinsko ustvarjanje imata svoje prednosti in slabosti, pravi. Pri slednjem, ki je zanj novo, se zelo dobro počuti. »Komunikacija z drugimi skozi glasbo je super. Usklajenost več instrumentov ustvari več zvoka in zapolni praznine. Seveda pa ustvarjanje v skupini prinese neke omejitve in pravila. Če igraš sam, se lahko požvižgaš na vse ostalo, a imaš manj zvoka. V bendu pa se že moraš ozirati na druge.«
Prejšnji teden so Mihajlov trio prvenec z naslovom Redemption and Submission, ki bo vsak čas izšel, preigrali pred občinstvom v eMCe placu. Upajo, da bodo tudi drugje album čim bolje sprejeli, nato pa si želijo veliko nastopov, poleti morda glasbeno popotovanje po Evropi, kasneje pa še kakšen album.
ALTERNATOR
Razgibano in sproščeno
Celotedensko intenzivno jazzovsko dogajanje se je zaključilo s koncertom udeležencev Kreativne jazz klinike
Tina Felicijan
Velenje, 21.-26. februar - Max
klub jazz festival je tudi letos spremljala Kreativna jazz klinika, ki je oplemenitila jazzovsko dogajanje v mestu z večernimi jam sessioni in koncerti vrhunskih mentorjev, kar je bil vir navdiha za številne udeležence in edinstvena priložnost za glasbene užitke ljubiteljev jazza. S koncerta na koncert je bolj očitno, da je teh v Velenju vse več, saj je tudi zaključni nastop udeležencev delavnic poslušalo veliko ljudi. In imeli so kaj slišati. Na odru se je namreč izmenjalo osem pisanih in razgibanih zasedb - vsako je na nastop pripravil eden od mentorjev klinike -, ki so odigrale dvajset skladb. Priložnost, da predstavi svoj talent, pa so dobili prav vsi udeleženci, ki jih je vsako leto več. Ti so bili prav tako kot mentorji navdušeni nad delavnicami, druženjem in sadovi klinike, ki iz leta v leto raste in pritegne glasbenike iz vse Slovenije in tujine. Zato verjamejo, da se bo jazzovska kultura v Velenju še naprej krepila in razvijala.
Udeleženci navdušeni
Letošnjo kliniko je kot gost obiskal tudi eden od udeležencev prve serije jazz delavnic, ki jih je pred leti vodil Boško Petrovič. Opazil je, da klinika resnično raste. Ne le po številu mentorjev in udeležencev, pač pa po kakovosti vseh sodelujočih, dobri energiji med njimi in pripravljenosti na delo. Da so zadovoljni, niso poročali le mentorji, ki jih je umetniški vodja klinike Jure Pukl res skrbno izbral, pač pa tudi udeleženci. Ti so bili nad mentorji in celotnim
potekom klinike navdušeni, prav tako pa mentorji nad njihovim zanimanjem in delavnostjo.
Tolkalist Lan Sticker iz Avstrije je Kreativno jazz kliniko obiskal prvič, zanjo pa ga je navdušil prijatelj. »Pozanimal sem se, kdo vse bo poučeval, in opazil, da tudi Gregory Hutchinson, pa Kurt Rosenwinkel in drugi izvr-
stni glasbeniki, ki so me od nekdaj navdihovali. Zato sem se odločil, da pridem in izkoristim to izjemno priložnost, da se od njih učim.« Povedal je, da je bil program zelo pester in urnik nabito poln, kar mu je bilo všeč. Vse je bilo tudi dobro organizirano. »S klinike sem odnesel veliko inspiracije, pridobil sem neka nova
slim, da nas je delavnica vse zelo navdihnila za nadaljnje delo. Nabrali smo tudi veliko poznanstev. Največ vredno pa je bilo delo z vrhunskimi glasbeniki, ki so trenutno med najboljšimi na jazz sceni,« je povedala, navdušena, da je delala tudi s Hutchin-sonom. Posebno prav pa ji bodo prišle izkušnje iz ansambla, saj
Tako na koncertnem odru Max klub jazz festivala kot za mentorskim pultom Kreativne jazz klinike je stala tudi saksofonistka Melissa Aldana, za zaključni koncert pa je sestavila tale ansambel.
»V jazzu je vse nekako bolj sproščeno,« je na zaključnem koncertu letošnje Kreativne jazz klinike povedal umetniški vodja Jure Pukl, ko je predstavil program večera. Po intenzivnem organizacijskem vodenju, men-toriranju in koncertiranju, najbrž pa tudi druženju je bil utrujen, a zadovoljen z izkupički klinike.
znanja, napotke, kako naj napredujem,« je povedal študent na glasbeni akademiji v Linzu, ki je vedno rad nastopal in v kliniki še okrepil ljubezen do jazza.
Pevka Patricija Škof iz Maribora v Gradcu študira jazz petje. Ker je klinika letos prvič ponudila delavnice tudi za vokaliste, ni odlašala in se je z veseljem udeležila, s še večjim veseljem pa bi kliniko ponovila. »To vsi zelo cenimo, saj smo imeli priložnost delati z odličnim mentorjem. Mi-
so zelo poudarjali komunikacijo ter usklajenost med vokalisti in instrumentalisti. Zato se je prav tako kot individualnega dela z mentorji veselila skupinskega dela in nastopa.
Sproščen koncert je bil poseben tudi za udeležence, saj so do izraza prišle različne tehnike igranja, slogi in interpretacije. Skorajda nobene skladbe ni izvedla ista zasedba, kar je še popestrilo že tako pester program.
Črna mačka beli mačkon
Aleš Ojsteršek
Skupni imenovalec več izstopajočim vsebinam novega srečnega 2017 je bila »dobra mera« oziroma mejniki. V generacijsko aktualnih temah azilnega doma, tretje razvojne osi ali vizije Slovenije 2050, ki smo jih vsi po vrsti obdelovali, pa tudi Alternator, je pri vseh bilo zaznati gibanje črno-belo, naprej-nazaj. Velike teme so nas praviloma soočale z novimi dejstvi, ki so zahtevale takojšnje reakcije, praviloma pa korak nazaj, da bi bila dovoljena nova dva - naprej. Mogoče lokalno res najbolj odmevajo aktivnosti okoli azilnega doma, vendar širši pogled hitro pokaže razsežnosti, ki močno presegajo »grožnjo« 30 glave skupine. Naj kot širši pogled pomaga prav tako aktualna Vizija Slovenije 2050. Promocija procesa Vizije Slovenije 2050, ki si ga je zamislila ena (vladnih) PR služb in je tako napadana in pretresena že od prvega dne, je sicer fiasko prve vrste. Scenarist predstavitve Vizije si je očitno zamislil kratko všečno sporočilce na eni strani A4 formata; ostalo pa ocenil kot balast in neprimerno za tovrstno rabo. Javnosti se je, jasno, 30 vrstic, ob ceni pol milijona vloženih evrov, zdelo to še manj primerno. Fiasko druge vrste pa je, da na obzorju zdaj ni videti odziva drugega - tistega, ki bi pokazal dejstva, da cesar vendarle nag ni! Azilni dom in Vizijo2050 namenoma kažem skupaj, ker druga nazorno kaže na razsežnosti, ki prav lahko in verjetno postajajo naš jutrišnji vsakdan.
Vizija Slovenije 2050 po vsebini tako predstavlja paket, ki ga bo nujno treba odpreti, zanikanje pa bi pomenilo odmik od opozoril in nakazanih scenarijev, ki se nam tako ali drugače obetajo. Dokument, to mu je pač potrebno pripoznati, vsebuje orodja strateškega predvidevanja: megatrende, motnje in scenarije. Ta orodja, ki jih lahko medsebojno povezujemo, nam pomagajo razumeti kontekst prihodnosti. Analiza megatrendov, motenj in testiranja s pomočjo nizov scenarijev pomaga oblikovati strategije, ki so odpornejše na morebitne (ne)pričakovane spremembe v prihodnosti.
Tako se kot grožnja kaže hiter porast števila ljudi, ki se selijo med državami in ocena novega vala migrantov v EU, ki je pet do desetkrat večji, kot je bil prvi. Na ravni družbe se kot grožnja kaže tudi globalna pandemija - izbruh nevarne nalezljive bolezni, ki se hitro širi po vsej regiji, preseže zmogljivosti javnega zdravstva in nacionalnih sistemov odzivanja v nujnih primerih ter deluje kot vzvod za negativen odnos do migracij. V kategoriji Politike se kot grožnja kaže hiter porast števila konfliktov v Evropi - ekstremizem in drugi razlogi (na primer nestabilnost na Balkanu, naraščajoče razlike med državami članicami EU) vodijo v porast konfliktov v regiji, kar omejuje gospodarske priložnosti in negativno vpliva na kakovost življenja. V kategoriji Okolja se kot mogoča grožnja kaže okoljska katastrofa velikih razsežnosti - podnebne spremembe in okoljski dejavniki stresa povzročajo naravne katastrofe, ki imajo velike posledice za gospodarstvo, družbo in upravljanje. Kot primer - sončna nevihta za 48 ur onemogoči delovanje globalnih komunikacijskih sistemov. Pri viziji tako še zdaleč ne govorimo samo o všečkih, temveč se soočamo z možnostmi in razmišljamo o možnih ravnanjih, ki bi nas pripravile in naredile odpornejše. Namenoma v kolumni ne delim vsebin predvidenih megatrendov, ker pomirjeno vem, da jih kolegi po strokah že kako dobro poznajo. Naj samo spomnim na proces nastajanja prenove Promenade, kjer smo se v času soočanja idej srečali natančno s temi vprašanji. Scenariji jutrišnjega dne so torej spisani in izdani v tiskani obliki, dobite jih pri svojem prodajalcu. Za realizacijo bo potrebno nekaj malega strategije, dobre taktike in odlične operative. Ni vse črno, torej.
■
■
■
Izšla je nova knjiga Vlada Vrbiča
Naročila:
Knjižnica Velenje 2 03 898 25 50
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 19
2. marca 2017

107,8 MHz
»»WAS	11
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Radijski in časopisni MOZAIK
Spremljali smo Emo
Na Radiu Velenje skušamo s pestro glasbeno opremo zadostiti okusom čim širšega kroga naših poslušalcev. Smo eden tistih radijev, ki vrti veliko slovenske glasbe, spremljamo pa tudi novosti, ki jih ustvarjajo domači glasbeni ustvarjalci. Pogosto jih gostimo v naših oddajah, spremljamo pa tudi na različnih festivalih. Tudi letošnjo Emo smo spremljali, tam je bil naš tonski tehnik Dragan Berkenjačevič, ki ga je letošnja scena in celotna izvedba zelo navdušila. V naših oddajah ste že lahko slišali izjave nastopajočih, boste pa jih tudi v naslednjih dneh. Prav tako pa smo vam že v nedeljo vrteli tudi nove skladbe letošnje Eme. Za našega Dragana pa je bil zadnji vikend ne le glasbeno, ampak tudi športno obarvan. Kot veteran je nastopil na državnem tekmovanju karateistov, ki je potekalo v Velenju.
GLASBENE novice
Tonski tehnik Radia Velenje Dragan Berkenjačevič in Anej (mlajši član bratskega tandema BQL) zmagovalca Eme po mnenju gledalcev.
V Kijev gre Omar Naber
Na Emi 2017 je s pesmijo On my way slavil Omar Naber, ki bo tako Slovenijo že drugič zastopal na izboru za Pesem Evrovizije. Prvič je leta 2005 na evrovizij-skem izboru nastopil s skladbo Stop, a se mu takrat ni uspelo uvrstili v finale. Zmagovalca letošnje Eme, ki bo maja odpotoval na 62. tekmovanje za Pesem Evrovizije 2017 v Ukrajino, je med osmimi finalisti izbralo šest
V Sloveniji je nazadnje nastopil pred tremi leti v Stožicah. Adam-su je svetovno slavo v 80. letih prinesel četrti studijski album Reckless s pesmimi, kot so Run to You, Heaven, Summer of 69 in It's Only Love v duetu s Tino Turner. Prav te je leta 2014 obudil pred slovenskimi poslušalci v Stožicah, kjer se je ustavil v sklopu
strokovnih regijskih žirij ter gledalci in poslušalci s telefonskim glasovanjem. Razmerje točkovanja strokovnih žirij in telefonskega glasovanja je bilo 50 : 50. Žirije so na prvo mesto postavile Naberja, gledalci pa duet BQL, seštevek vseh glasov je na koncu pot v Kijev prinesel Omarju Naberju, ki je skupaj osvojil 124 točk. Deset manj sta jih zbrala drugouvrščena BQL, Raiven na tretjem mestu pa jih je imela 94.
Bryan Adams z novo ploščo novembra na Hrvaškem
Kanadski pevec in kitarist Bryan Adams bo v okviru svetovne turneje, posvečene zadnjemu albumu Get Up, 9. novembra nastopil v zagrebški Areni. Na evropski del svetovne turneje bo krenil v začetku junija v Veliki Britaniji, zaključil pa jo bo 19. novembra v češkem Brnu. Poleg omenjenih držav bo koncertiral še v Nemčiji, na Nizozemskem, v Avstriji, Belgiji, Italiji in Švici.
turneje ob 30. obletnici albuma. V 35-letni karieri je prodal več kot 100 milijonov albumov in se s tem uvrstil med najbolj prodajane rock izvajalce. Zadnji studijski album Get Up je objavil leta 2015.
Paul McCartney bo sodeloval pri novem albumu Ringa Starra
Nekdanja Beatla Paul McCartney in Ringo Starr bosta po sedmih letih ponovno združila moči pri glasbenem projektu. McCartney bo kot bas kitarist sodeloval pri novem albumu Ringa Starra, ki bo nasledil prejšnjega Postcards from Paradise iz leta 2015, glasbenikoma pa se bo v studiu pridružil tudi kitarist skupine Eagles Joe Walsh. To je prvo sode-
lovanje med nekdanjima Beatlo-ma po letu 2010, ko je McCartney igral bas kitaro pri Starrovi skladbi Peace Dream in pel pri pesmi Walk With You. Starr je nov album napovedal že lani, datum izida pa je še vedno neznan.
Slovita liverpoolska skupina The Beatles še danes velja za najpomembnejšo, najvplivnejšo in najuspešnejšo glasbeno skupino vseh časov. Od slavne četverice sta živa le še McCartney in Starr. John Lennon je bil leta 1980 ustreljen v New Yorku, George Harrison pa je umrl za rakom leta 2001.
Na podelitvi britov posthumno slavil David Bowie
V Londonu so minulo sredo podelili glasbene nagrade brit. Dva brita so posthumno dodelili Davidu Bowieju, ki je bil razglašen za najboljšega britanskega izvajalca, njegov Blackstar pa za najboljši album. Bowie je prvi glasbenik, ki mu je bila posthumno dodeljena nagrada brit. Brit za najboljšo izvajalko je odnesla Škotinja Emeli Sande, nagrada za najboljši single je pripadla skladbi Shout Out To My Ex skupine Little Mix, nagrado za najboljšo britansko skupino
pa so prejeli The 1975. Nagrado za najuspešnejši preboj je prejel Rag'n'Bone Man, skupina One Direction je prejela nagrado za najboljši britanski video leta - History, nagrado za globalni uspeh pa je odnesla Adele. Nagrado za najbolj uspešno mednarodno izvajalko je prejela Beyonce, za najboljšo mednarodno skupino pa hip hop zasedba A Tribe Called Quest.
Podelili medijske nagrade žaromete
V nedeljo so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič podelili medijske nagrade žaromete. Podelili so jih medijem in ustvarjalcem medijskih vsebin, in sicer v desetih različnih kategorijah. Med njimi sta bili tudi dve povezani z glasbo. Pesem leta je postala skladba To mi je všeč pevke Nine Pušlar, nagrado za najboljši glas leta pa je prejel Jan Ple-stenjak. Sicer pa je nagrado za medijsko legendo prejel slovenski filmski in gledališki igralec Demeter Bitenc, nagrado za družbeno odgovorni projekt leta pa projekt Marka Soršaka Sokija 20 za 20. Nagrado za zabavno TV oddajo leta je prejel zabavni šov Vse je mogoče, nagrado za najboljšo tekmovalno oddajo pa MasterChef Slovenije. Igralec in igralka leta sta Domen Valič in Katarina Čas. Žaromet za najboljšega voditelja informativne oddaje je prejel Slavko Bobovnik. Najbolj nabrušen jezik v letu 2016 je imel Jure Godler. Najboljši gostitelj razvedrilne oddaje pa je postal Denis Avdic. Filmska zgodba leta je film Pr' Hostar.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	PETER LOVŠIN IN BIG FOOT MAMA - Ti lahko
2.	EMELI SANDE - Highs & Lows
3.	CLEMENS - Tok ti sede
Peter Lovšin seje po dvajsetih letih spet odločil za sodelovanje s kupino Big Foot Mama in skupaj so posneli pesem Ti lahko. Singel napoveduje Lovšinov jubilejni deseti solo album Območje medveda, ki bo izšel na dan žena 8. marca, in na katerem bo dvanajst povsem novih Lovšinovih pesmi.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Glas - Saj bi rad pa ne smem
2.	Modrijani - Rock me
3.	Ansambel Okej - Milijon razlogov
4.	Kvintet Slovenskih deklet - Spet in spet
5.	Ansambel Upanje - Domači lepi kraj
6.	Ansambel Jurčki - Kadar štorklja prileti
7.	Ansambel Murni - Traktor
8.	Ansambel Simona Gajška - Bogatstvo spreminja ljudi
9.	Poskočni muzikanti - Pokvarjeni fantje
10.	Veseli Dolenjci - Brez tebe vse je prazno
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
SAN DI EGO
Zasedba San Di Ego z udarnim singlom in videospo-tom Doktor za rock 'n' roll najavlja istoimenski album. Za besedilo in glasbo novega singla je poskrbel Aleš Klinar, sicer pa bo na novem albumu, ki bo izšel v marcu, dvanajst pesmi prežetih z rock energijo.
2 CELLOS
Duo 2Cellos je dosegel še en velik uspeh, saj je na Japonskem njun album, še preden je prišel v fizično prodajo, zasedel prvo mesto lestvice albumov. S tem je duo za sabo pustil tudi zvezde, kot so Adele, Beyonce in Justin Bieber.
INES ERBUS
Ines Erbus, ki smo jo bolje spoznali v šovu Znan obraz ima svoj glas, po poskočni uspešnici Kada cura časti tokrat preseneča s počasnejšo skladbo. Njena prva balada z naslovom Nemoj
mi reci je nastala v sodelovanju s hrvaško skupino Pirati.
ANDREJ ŠIFRER
Prihaja pomlad in z njo sveža skladba Andreja Šifrerja. Ljubi na glas je skladba, ki jo je Šifrer posnel v Laguni Beach (Kalifornija), v varnem zavetju prijatelja in producenta Stevea Wooda. Skladba je že drugi singl z novega albuma, ki ga bomo lahko v celoti slišali to jesen.
DAGI
Znani basist Anže Langus Petrovič - Dagi je letos presenetil s svojo prvo kantavtorsko skladbo Mamin sin. Na valentinovo so se mu v Studiu Tramon pridružili izkušeni glasbeni prijatelji Jan Plestenjak, Marko Hrvatin, Mitja Bobič in Jan Baruca ter posneli še Dagijevo drugo samostojno skaldbo z naslovom Mila.
■
107.8 MHtBadÍ0
----
'Velenje

Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 12
12
»»^AS
2. marca 2017
a a Ko so ondan zborovali in modrovali šaleški vinogradniki, ki večinoma ^^ gnezdijo pod Goro Oljko, so medse povabili tudi povabili tudi predstavnika podjetja Bio Guano v lasti Primoža Ulage, nekdanjega slovenskega skakalnega asa. Univerzalno bio gnojilo tudi za vinsko trto (iz kakcev novozelandskih netopirjev) je predstavil bližnji Primožev sorodnik Nik Ulaga tako prepričljivo, da sta župan Janko Kopušar in šef vinogradnikov Peter Krajnc takoj začela glihati za ceno nakupa za en železniški vagon. Pogajanja so menda še v teku.

Vidi se, da je Šoštanj pravo karnevalsko mesto. Župan Darko Menih je Pustu Šoštanjskemu na debeli četrtek predal tekoče posle. Za vsak slučaj, da ga ta ne bi preveč »sviral«, šel čez rob ali zašel, pa poskrbel za nadzor. Nalogo je zaupal ženskemu delu uprave. Ta je vse do pepelnice stražila pred vrati njegovega kabineta. Čeprav niso videti hude, so bile v resnici zelo hude.
»No, dajva še enkrat preveriti vse številke, da ja ne bo kaj narobe;« je predsedniku velenjskih gasilcev Karliju Privšku prijateljsko ponudil roko Jože Dro bež, ki sije v svoji dolgi gasilski karieri na vodilnih mestih nabral veliko izkušenj tudi s poro čili o delu. »Ja, bolje, da preveriva dva kot nobeden, saj veš, da ne sme biti nič narobe. Drugače bo takoj ogenj v streh i,« je odgovoril Privšek. Drobež pa je mimo dodal: »Ga bomo pa pogasili, to pa res znamo.«
ZANIMIVOSTI
Niso mu verjeli, češ da smučanje v Venezueli ne obstaja
Venezuelski smučarski tekač Adrian Solano je minule dni nastopal na svetovnem prvenstvu v Lahtiju na Finskem, a pot do tja ni bila lahka. Kot je povedal, so se njegove težave začele v Parizu, kjer bi moral prestopiti na drugo

ima pokrite stroške za trening na Švedskem in za nastop na svetovnem prvenstvu, so ga Francozi čez nekaj dni izgnali iz države. Izgubil je mesec treninga. »A ne bom odnehal, smučanje so moje sanje,« je poudaril Venezuelec.
Samica pande prispela na Kitajsko
V okviru programa, ki sta ga živalski vrt v Washingtonu in kitajsko združenje za zaščito pro-stoživečih živali sklenila že pred več kot 40 leti, so prejšnji teden v mesto Chengdu v osrednjem delu Kitajske prepeljali štiriletno samico velikega pande. Samica
že enajsti veliki panda, ki je bil iz tujine prepeljan v omenjeni center, pred začetkom programa pa bo najprej mesec dni preživela v karanteni.
V Avstriji rodil moški
Moški, ki je bil včasih ženska in danes živi skupaj z drugim moškim, je pred nekaj dnevi rodil otroka. Otrok je bil spočet naravno, par pa je bil med nosečnostjo redno v stiku z zdravnikom.
letalo, saj je nameraval na Švedsko, da bi tam pred pomembnim tekmovanjem še en mesec treniral. Ni mu uspelo. »Ko sem 19. januarja prišel v Pariz, sem jim razložil, da sem smučar tekač, ki potuje na trening na Švedsko. Niso mi verjeli, smejali so se mi in rekli, da smučanje v Venezueli ne obstaja,« je pripovedoval 22-letni športnik. Sum pri carinikih je menda vzbudilo to, da je imel pri sebi samo 28 evrov gotovine, zaradi česar so ga obtožili, da je ekonomski migrant. Čeprav je svoje trditve zlahka dokazal, saj so bili njegovi dokumenti ustrezni, s seboj pa je imel tudi poverilno pismo s potrdilom, da
z imenom Bao Bao je potovala 17 ur, njen novi dom pa bo center za velike pande, v katerem pande, skotene v ujetništvu, učijo preživetja v divjini. Na pot jo je pospremil njen oskrbnik, ki je zanjo skrbel že od njene skotitve in ji bo v podporo tudi pri prilagajanju na novi dom. Samička je
Pod zdravniškim nadzorom je potekala tudi sprememba ženske v moškega, pri čemer je oseba obdržala maternico. Takšnih primerov po svetu je kar nekaj, tokrat opisana mlada družina pa prihaja iz bližine Gradca.
Čarovnice bi uročile Trumpa
V krogih, kjer se člani imenujejo za sodobne čarovnice, se je hitro razširil poziv, da bi se zdru-
žili in skupaj uročili ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V pozivu prosijo čarovnice in čarovnike, naj vsak mesec natančno ob polnoči na noč, ko nastopi zadnji lunin krajec, izvedejo ritual, ki bo vplival na to, da bo predsednik moral zapustiti Belo hišo. Prvi ritual za uročenje bo ta mesec, nato pa vsak mesec, dokler Trump ne bo odšel. Čarovnice trdijo, da urok ni škodljiv, njegov namen je le, da se človeka odstrani. Prepričane so, da je to nujno za zdravje naroda, trdijo pa tudi, da s svojim delovanjem nikakor niso napadalne, temveč delujejo samoobrambno. Po spletnih omrežjih kroži celo seznam stvari, ki jih potrebujejo za ritual uroka: grdo fotografijo Donalda Trumpa, kupček tarot kart, oranžno svečo, majhen žebelj, belo svečo, skledo vode, skledo soli, perje, pesek ali pepel ter vžigalice.
Konkurenca fontani piva?
Kombi iz leta 1961 je zadnjih 30 let zapuščen ležal v rečni strugi, zdaj pa ga nameravajo vrniti na cesto. Namen organizatorjev projekta je kombi spremeniti v pivnico na kolesih, da bi s pivom odžejala vse, ki mu bodo pomagali pri oživljanju. Beer Bulli, kombi, poln piva, so zasnovali tako, da bo imel na boku pipe, iz katerih bo priteklo pivo. Ekipa, ki se bo izziva lotila, poudarja, da je »rešeni« kombi resnično v slabem stanju, da pa stojijo za projektom
ljudje, ki imajo za sabo dolgo kilometrino obnove oldtajmerjev. Za uspeh projekta ekipa zbira donacije (izračunali so, da bodo uspešni, če jim bo letošnjega prvega aprila uspelo zbrati 15 tisočakov). Avanturisti dodajajo, da gre pri želenem znesku zgolj za četrtino celotnega zneska, ki bo potreben, da se Beer Bulli pojavi na cesti. Četrtino so namreč pripravljeni prispevati sami, polovico denarja pa nameravajo zbrati od pokroviteljev.
frkanje
» Levo & desno «
Pismo
Na eno od celjskih inšpekcij so prejeli sumljivo pismo. Ne, v njem ni bil denar.
Vejica dileme
Da bi spodbudili trg, nekateri priporočajo: varčevati ne, kupovati. Tisti bolj previdni še vendarle prisegajo na: varčevati, ne kupovati.
Na državni ravni
Glede azilnega doma so naši prebivalci razdeljeni. Eni so za, drugi proti. Nič novega. Ne le za Velenjča-ne ne za državljane prijazne deželice pod Alpami nasploh.
Novi planeti
Znanstveniki so odkrili vrsto novih planetov. Prav. Da ne bomo stalno ponavljali le, da smo za luno.
Krojači
Tudi na naših cestah je veliko ali vsaj preveč »kro-jačev«. Takih, ki vozijo v škarje.
Manj in več
Statistika kaže, da je pri nas vse manj kmetov. Vsaj na podeželju. Dosti jih je menda v mestih po »visokih« pisarnah. Ti znajo drugače molsti.
V vojsko!
Pobuda, da bi spet uvedli »redno vojsko«, ima menda pri nas kar precej privržencev. Ne le na ravni države; za to so tudi mnoge mame, da bi jim država malo »vzgojila« sinčke.
Odgovornost
Pri nas imamo še kar precej družb z omejeno odgovornostjo. In mnogo odgovornih (direktorjev) brez odgovornosti.
Pust
Pust pri nas ni več tako mastnih ust, kot je bil nekdaj. Pa nikakor ne le zato, ker naj bi bilo mastno nezdravo.
Nasprotje
Marec, v katerega smo vstopili, se (po starem) po slovensko imenuje sušec. Ta sušec ene spominja na prihajajočo pomlad, druge, in takih je pri nas preveč, spominja na njihovo stanje v denarnicah. Veliko je tudi takih, ki imajo sušo v glavah.
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 13
2. marca 2017
""^Jis
REPORTAŽA
13
Alkoholne pijače vse bolj mikajo mlade dijake?
Kljub zakonodaji in nadzoru ter opozorilom večjih težav pridejo do alkohola - Potrebna preventiva in bolj učinkovit nadzor
Tina Felicijan
Na Šolskem centru Velenje so zaskrbljeni zaradi občasnih »ekskurzij« dijakov v gostinske lokale, s katerih se nekateri k pouku vrnejo »drugačni«. V zadnjem času se je nekajkrat pripetilo, da so že k prvi uri prišli »neuporabni« dijaki, je povedal direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik, ki je na to opozoril tudi občinski sosvet za varnost občanov, saj se mu ne zdi primerno, da se v bližnjem šolskem okolju odpirajo gostinski lokali brez posveta ali vsaj pogovora s šolo. Prav bi bilo, da bi pedagogi lahko podali
tej problematiki s pozivom, naj spoštujejo zakonodajo. Žal pa je nismo uresničili.« Medtem pa informacije s terena kažejo, da se problem ne zmanjšuje, kvečjemu slabša.
ŠCV: skrbijo nas zunanji dejavniki tveganja
»Našim dijakom je bodisi pri prihodu bodisi med odmori ali menjavi lokacije pouka omogočeno, da pridejo do alkohola. K pouku prihajajo »drugačni«, kot se temu reče, ali jih ni,« ugotavlja Kotnik, zaskrbljen, da se v okolici ŠCV, kjer naj bi bil alkohol čim manj dostopen, odpira-
mnenje na lokacije, obratovalni čas in ponudbo, ter da bi v teh bližnjih lokalih potekal tudi poostren nadzor.
Tudi anketa Medobčinske LAS Velenje je leta 2014 pokazala, da »zakon o omejevanju točenja alkoholnih pijač ni upoštevan,« je povedal predsednik skupine Marko Pritržnik, saj je dobrih 57 odstotkov od več kot tisoč mladih anketirancev povedalo, da je bila prva droga, ki so jo v življenju poskusili, prav alkohol. Večina med njimi med 12. in 15. letom starosti. Največkrat v baru ali gostilni. »Želimo si, da bi se na naše podatke organi odzvali. Z občino, policijo in inšpektoratom smo začeli načrtovati akcijo ozaveščanja gostincev o
rekli so > Direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik: »Treba je postoriti vse, da bodo pristojne službe bolj dosledno izvajale svoje naloge nadzora in preprečevanja dostopnosti alkohola mladoletnim. Tudi pedagoški delavci in starši moramo biti zgled ter čim več narediti, da bo zakonodaja dejansko spoštovana.«
Inšpektorica Andreja Mojškrc: »Ne glede na frekvenco izvajanja rednih inšpekcijskih pregledov se vsak sum neskladnosti preveri z izrednim inšpekcijskim pregledom.«
Predsednik LAS Marko Pritržnik: »Ker delujemo na preventivi, bomo še naprej opozarjali na problematiko dostopnosti alkohola in neupoštevanje zakona ter mlade ozaveščali o tveganjih in posledicah uživanja alkohola. Inšpektorat in tisti, ki imajo pooblastila, pa bi morali poostriti nadzor in temeljito opraviti svoje delo.«
mladoletni brez sta nadaljnja
ko počakajo v šolskih prostorih na hodnikih ali v knjižnici. Tu so lahko tudi do konca pouka ali obšolskih dejavnosti.
»Življenje v skupnosti je povezano s kompromisi, z ozave-ščanjem, vzgojo, pa tudi s prepovedmi in sankcijami.« Kršenje šolskega reda - tudi uživanje katerihkoli drog na šolskih površinah - kaznujejo z vzgojni-
li vključeni različni objekti, kjer se zbira mladina, pri čemer so v dveh akcijah sodelovali lokalni policisti. »Kršitve prepovedi prodaje oz. ponudbe alkoholnih pijač mladoletnim niso bile ugotovljene.
Ugotovitev prekrška, storjenega zaradi prodaje ali ponudbe alkoholnih pijač mladoletnim osebam, je odvisna od prisotnosti inšpektorja v času takšne kršitve na mestu kršitve. Težava pri ugotavljanju kršitev je predvsem prikrita ponudba alkoholnih pijač mladoletnim osebam oziroma prikrito uživanje alkoholnih pi-
24/7/365 so odgovorni izključno nosilci dejavnosti.«
Gostinci: mladoletnim ne strežemo alkohola
En dopoldanski in en zgodnje-popoldanski obhod po okoliških gostinskih lokalih sta zadostovala, da smo se prepričali, da mladina tam zasede veliko miz. Na nekaterih so tako zgodaj kot nekoliko kasneje tudi zelene steklenice. Ko pristopimo do strežbe, nam takoj zatrdijo, da mladoletnim ne strežejo alkoholnih pijač. Pa jih pogosto naročajo? »Bi si naročili, če bi jim dali. Kdor
Lepši ko so dnevi, bolj nas vleče bodisi izza delovne mize bodisi izza šolskih klopi na sonce. Nekateri dijaki odmore izkoristijo tudi za klepet ob pijači.
som arn mm
jo novi gostinski lokali, »ki le od prodaje kruha in mleka najbrž ne preživijo.«
Na ŠCV vsem dijakom skušajo omogočati enoizmenski pouk. Organizirati šolske in obšolske dejavnosti v času rednega urnika in znotraj površin centra, da dijaki ne hodijo ven, »ker je to zanje moteče.« Zato imajo tako na Trgu mladosti (v okviru Šolskega centra) kot na Medpod-jetniškem izobraževalnem centru samopostrežne restavracije, v katerih lahko malicajo in se družijo, da ne odhajajo »iz sistema, kjer jih lahko marsikaj zmoti. Med drugim tudi priložnosti za uživanje alkohola.« Dijaki vozači - teh je skoraj 1800, ki pridejo v mesto pred poukom, lah-
mi ukrepi. »Se pa še prevečkrat zgodi, da se za starši zavesa zagrne in ne vemo, kako se primer razreši doma.« Zato pri vprašanju dostopnosti do alkohola (in drugih drog) vidi ključno vlogo pri organih nadzora, pri uživanju pa tudi pri starših.
>
Mladoletni bi si alkoholne pijače naročili, če bi jim jih postregli.
Inšpekcija: kršitev nismo ugotovili
Z Zdravstvenega inšpektorata, ki nadzira prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač mladoletnim v gostinskih obratih, so nam sporočili, da prioritetno nadzirajo tiste, ki so znani kot zbirališča mladih, ki imajo večjo obiskanost v jutranjem času, in tiste, v katerih so kršitve že ugotovili ali prejeli prijave. Nadzore izvajajo celo leto. S poudarkom na usmerjenih akcijah s policijo ali drugimi inšpekcijskimi organi pa še posebej v obdobjih z največjim tveganjem, kot so začetek počitnic, valete, začetek ali konec šolskega leta, prazniki, prireditve in podobno. V lokalih, kjer se mladi radi zadržujejo, zlasti v času začetka in zaključka pouka ter odmorov. V zadnjih dveh letih so na območju Velenja poleg individualnih inšpekcijskih nadzorov izvedli sedem akcij rednega nadzora, v katerega so bi-
jač mladoletnikov. Kršitve se namreč dogajajo s soglasjem mladoletnikov in tistih, ki ponujajo oz. prodajajo alkoholne pijače,« je zapisala inšpektorica svetnica Andreja Mojškrc in opozorila, da ima inšpekcijski nadzor značaj t. i. vzorčenja. »Ugotovitve 'vzorčne' narave se nanašajo izključno na čas, ko je bil inšpektor dejansko prisoten pri zavezancu. Zato se odgovornost inšpektorja za ugotovljeno stanje nanaša izključno na ta kratek časovni segment. Za skladnost stanja v vsakem trenutku po principu
Polack
Kar nekaj Velenjčanov nas je med okupacijo obiskovalo nemško gimnazijo v Celju. Pouk je potekal v zgradbi današnje ekonomske šole, bivali pa smo tisto leto v dijaškem domu, ki je bil v neposredni bližini. Učitelji so poučevali v nemškem jeziku, ki smo ga dijaki v tretjem letu nemške strahovlade že precej dobro obvladali. Kogar so v domu vzgojitelji zasačili, da je govoril slovensko, je bil že naslednji dan na cesti.
V prostoru, ki je bil nekoč manjša učilnica, nas je bilo šest iz Velenja. Najstarejši je bil osmo-šolec Novinšekov Jože, Mlinšekov Borut, Pre-vorčnikov Jože in Kugovničev Oto so bili tri leta mlajši, jaz pa sem bil prvošolec. Nekega dne popoldne, ko se je zdelo ozračje varno, mi je Borut po domače pripovedoval zanimivo zgodbo, ko nepričakovano zagledam med vrati v razkoraku stoječega vzgojitelja Polacka. Boruta sem hotel opozoriti na njegovo prisotnost, zato sem ga začel skrivaj močno drezati. A Borut mojega po-
ima osebno, mu postrežemo. Si pa velikokrat med sabo podajajo pijačo. Tudi zgodaj zjutraj si zaželijo kake alkoholne pijače,« nam je povedala natakarica. »Predvsem hodijo na štručke in kavo,« je odkimavala druga. »Dopoldne hodijo bolj na kave. Po šoli pa pridejo na pivo. So že navajeni, da brez dokumentov ne dobijo alkohola. Če so polnoletni in imajo osebno, pa jim postrežem, kaj pa naj,« smo izvedeli v naslednjem lokalu. »Prihajajo v lokal, ker jih pritegnejo predvsem akcijske cene kave in
soka. Pred leti se mi je pogosto dogajalo, da so mladoletni želeli alkohol. Zdaj pa niti ne vprašajo več, ker jim ne postrežem. Nadzor na tem področju je zdaj zelo poostren. Prejšnji mesec sem imela tri inšpekcije.« Spet v drugem lokalu pa nam je natakarica povedala: »Ja, pogosto naročijo alkohol. Zjutraj kaj za »v kavo«, kasneje pa pivo. Ampak navadno eni in isti, ki jih že poznamo.« Na vprašanje, ali preveri njihove dokumente, je prikimala in odnesla pladenj.
Dijaki: do alkohola pridemo brez težav
Teden pred zimskimi počitnicami smo ustavili nekaj dijakinj in dijakov in se pozanimali, ali so jim alkoholne pijače v lokalih v okolici Šolskega centra, avtobusne ali železniške postaje, Medpodjetniškega izobraževalnega centra dostopne, čeprav so mladoletni. »Ne samo tam, tudi marsikje drugje. Nikjer me nikoli niso vprašali po starosti. Mislim, da je to odvisno od tega, kako samozavestno naročiš pijačo. Zdaj sem sicer polnoleten, ampak tudi prej sem v lokalih pil pivo ali alkohol kupil v trgovini,« nam je povedal eden od njih, drugi pa pritrjeval, da gostinci večkrat »na oko« ocenijo starost, kot pa polnoletnost preverijo na osebnem dokumentu. »Vemo, da v nekaterih lokalih ob jutranji kavi postrežejo »takratke« v kavni skodelici. Ali alkoholne pijače prelivajo v stekleničke od sokov ali pa postrežejo »brezalkoholno« pivo,« je povedala dijakinja. Nekateri imajo drugačne izkušnje. »V enem od lokalov so me zavrnili. Tja pač nisem več šel.«
Ali pogosto uživajo alkohol? »Kadar dolgo čakam prevoz, spi-jem kako pivo,« je povedal eden. Drugi, da ob petkih po pouku. Tretji, da včasih med odmorom, če ima dovolj časa. Veliko jih je odkimalo, češ da jim v času pouka to ne pride na misel in tudi sicer ne uživajo alkohola, razen občasno na kaki zabavi. Četverica je povedala, da so se že kdaj »zasedeli« na pijači in se k pouku niso vrnili, nekaj sogovornikov pa je - eni bolj zadržano, drugi pa bolj brezbrižno - povedalo tudi, da so pri pouku ali na kaki drugi šolski aktivnosti že bili opiti.	a
četja ni razumel, povzdignil je glas in dejal, naj vendar neham. Trajalo je nekaj časa, preden je zagledal vzgojitelja. Polack ni rekel nobene, zaostril je pogled, postal še nekaj časa med podboji in končno pokazal hrbet. Postaven mož je bil doma nekje na Avstrijskem, kar se je dobro poznalo pri njegovi nemščini. Menda so ga v Celje premestili z dekretom. Pogosto nam je pripovedoval o domačem kraju, kjer je imel družino, in ni mogel skriti, da ga muči domotožje.
Z Borutom sva pričakovala, da naju bo zatožil, kar je bila njegova dolžnost, in da bo direktor doma že naslednji dan oznanil najino izključitev. Hišni red je bil tak, da smo ob trinajsti uri kosili skupaj dijaki in vzgojitelji. Ko smo se usedli za dolgo mizo, nas je direktor najprej pozval, naj vstanemo, nas obveščal o dogodkih in napotkih in končno voščil dober tek.
Začuda naju Polack ni ovadil. Kadar sva ga srečala, sva vselej visoko dvignila desnico in naglas pozdravila »Heil Hitler«, on pa je z roko bolj zamahnil kot odzdravil, pri tem pa se je vselej skrivnostno nasmihal.
a Bojan Glavač
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

2. marca 2017
So nekaj posebnega v naši državi
Društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki praznuje 70-letnico delovanja - Nimajo čarobne palice, imajo pa vrle člane - Poleg varovanja tehnične kulture še skrb za podmladek
Tatjana Podgoršek
Jutri (v petek) ob 17. uri bo v prostorih Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki jubilejni občni zbor. Društvo letos praznuje 70-letnico delovanja in je po besedah njegovega predsednika Danila Arčana unikum v državi, »... ker združujemo interese AMD-ja in ljudske tehnike. Smo eno najstarejših, če ne celo najstarejše tovrstno društvo v državi. Štejemo približno 70 članov Avto-moto zveze Slovenije in blizu 60 članov društva ljubiteljev starodobnih vozil.«
Orali ledino
Po Arčanovih besedah so v Šmartnem ob Paki ustanovili društvo ljudske tehnike zato, da bi čim širši množici približali tehnologijo, potrebno za načrtovan razvoj industrije v takratni Jugoslaviji, oziroma jih izobra-
zili, da bodo lahko kos sodobnemu življenju. Na tem področju so njihovi predniki — tako sogovornik - orali ledino, saj so društvo ustanovili prej, kot je bila ustanovljena tovrstna državna zveza. Člani šmarškega društva ljudske tehnike so potrebam in zahtevam industrijskega razvoja tedanjega časa sledili z dejavnostjo v sekcijah: modelarski, ra-ketarski, foto in filmski sekciji, v avto šoli in avto-moto športni sekciji. Njihova dejavnost je v letih delovanja beležila vzpone in padce, a nikoli ni povsem usahnila.
Varuhi tehnične kulturne dediščine
Danes tvorijo društvo sekcije avto-moto, ljubitelji starodob-nih vozil, modelarji ter ljubitelji starodobnih koles. »Trudimo se obdržati rdečo nit ustanoviteljev društva, hkrati pa iti s časom na-
prej. Menim, da danes najuspešneje opravljamo nalogo varuhov tehnične kulturne dediščine. Pri tem so nam v moralno, predvsem pa finančno oporo Slovenska veteranska avto-moto zveza in Avto-moto zveza Slovenije, katere člani smo, ter lokalna skupnost. Nimamo čarobne palice, s katero bi zadovoljili finančnim potrebam, čeprav smo kar uspešni na državnih razpisih, imamo pa vrle člane, ki si vsak po svojih močeh prizadevajo uresničiti zastavljene cilje društva.« Tako so lani in tudi že letos zavihali rokave pri obnovi strehe društvenega objekta (tu so našli vrsto arhivskih dokumentov), temeljito so obnovili društvene prostore, uredili arhivsko gradivo, odkupili zemljišče pred objektom društva, kjer so stale odslužene garaže. Te so podrli in na njihovem mestu zgradili betonsko ploščad, na kateri bodo uredili štiri
V50. letih so se motoroznanstva učili kar na prostem (iz arhiva
društva).
Danilo Arčan: »Ponosni smo na dosežke naših predhodnikov in verjamem, da bodo na naše dosežke ponosni tisti, ki prihajajo za nami.«
garaže in jih dali v najem. Z najemnino, pravi Arčan, bodo lažje pokrili stroške delovanja.
Med cilji delovanja v prihodnje ostaja varstvo tehnične kulturne dediščine, njihova velika želja je ureditev učilnice, v kateri bi računalniško opismenjevali predvsem starejše, ter skrb za podmladek. S šmarško osnovno šolo
se dogovarjajo o povezavi modelarske sekcije s šolskim programom.
Pester program praznovanja
Danilo Arčan je še povedal, da bodo jubilej zaznamovali z vrsto aktivnosti. Poleg jubilejnega občnega zbora, na katerem bodo nekaterim najzaslužnejšim podelili priznanja, bodo v poletnem času pripravili v prostorih Mladinskega centra Šmartno ob Paki razstavo fotografij, dokumentov in eksponatov, ki jih hranijo. Vrhunec bo praznovanje doseglo pr-
vo julijsko soboto, ko bodo organizirali Pilihov memorial. To bo že peti memorial po vrsti. Ob tej priložnosti bodo izdali še zbornik. »Pri tem računamo na sodelovanje krajanov in krajank. Vabimo jih, da nam posredujejo, posodijo kakšno zanimivo fotografijo ali predmet, ki dokumentira delovanje našega društva. Prav tako bomo veseli vsake zanimive zgodbe in informacije, ki bodo pripomogle k poznavanju društvene zgodovine,« je še dejal Danilo Arčan.
■
Do zdravega ploda z zdravim semenom
V pripravah na setev so v Velenju že priredili izmenjavo domačih semen ter izkušenj in nasvetov
Velenje, 22. februar - V času, ko zjutraj že lahko prisluhnemo ptičjemu petju, ko rastlinje že poganja popke in se je prst že odtalila, je Društvo prijateljev mladine Levi breg - Velenje v velenjski knjižnici priredilo prvo letošnjo izmenjavo domačih semen. Zdaj je namreč pravi čas za vzgojo domačih sadik in pripravo vrta. Zato je zeliščarica Kata Laštro izbrala ne-
sikaj zraslo in obrodilo, a se morava še veliko naučiti. Vse bolj se zavedava pomena zdrave domače hrane, zato tudi iščeva domače in ne industrijsko seme. Uporabljava domača škropiva, preizkušava različne nasvete, trudiva se vrtnariti čim bolj naravno. Kolikor nama čas dopušča, seveda. Ampak raje imava manjši pridelek, pa tistega bolj kakovostnega, kot pa hrano,
Medtem ko so lahko odrasli izmenjevali semena, so si lahko otroci ogledali lutkovno predstavo Zeliščkoti, v katero je Anita Požin vpletla pesmi iz slikanic Kate Laštro.
kaj semen bolj in nekoliko manj znanih rastlinskih vrst. Nekatere na naših vrtovih uspevajo že od nekdaj, druge pa šele ženejo korenine. Obiskovalci - teh ni bilo veliko, so pa bili zelo zavzeti - so se lahko pozanimali tudi, kako oskrbovati rastline, kako uporabiti plodove ali kako ohraniti seme za naslednje leto. Znanje o samostojni pridelavi lastne hrane je namreč dragocenost, ki jo ceni vse več ljudi. »Odkar imava zemljišče za hišo, sva si tam uredila tudi vrt. Lani je že mar-
polno pesticidov in herbicidov,« nam je povedal par, ki vrtnarjenje izkorišča tudi za aktivno preživljanje časa z otroki na svežem zraku.
Kako prepoznati kakovostno seme?
Vse sorte buč, priljubljeni fižol siv-ček, industrijska konoplja, bazilika, peteršilj pa papaja, melone, ali pa vijolice, ognjič ... Kata semena, ki jih ne prepozna po videzu, prepozna po okusu. Ker vsako seme ni kaljivo, je
dobro vedeti, kako izbrati kakovostno seme. »Seme, ki bo dobro kalilo in dalo zdravo in plodno rastlino, ima lepo barvo, lesk, je napeto in pravilne oblike. Ne izbirajmo semen, ki so splošče-na, puhla,« je povedala in dodala, da so za seme najboljši zdravi, lepi plodovi iz sredine plodnega obdobja rastline. Naj se dobro posušijo, preden jih hranimo do naslednje pomladi.
Zakaj izbrati domače seme?
Na izmenjavo sta prišli tudi dolgoletni vrtič-karici, ki skrbno shranjujeta domača semena in jih izmenjujeta s prijateljicami. »Malo sem razočarana, da nas je tako malo. Pričakovala sem več ljudi s svojimi semeni. Ampak očitno se še ne zavedamo, kako pomembna je samooskrba,« je povedala ena od njiju, druga pa dodala, da je čedalje manj uporabnih semen, ki sploh vzklijejo. »Težko jih je najti.« Zato je Kata Laštro poudarila pomen ohranjanja starih domačih sort, saj so te odporne proti mnogim boleznim, prilagojene klimi in drugim zunanjim pogojem, zato lažje uspevajo. Pa tudi bolje kalijo. »Semena iz plodov, ki jih kupimo v trgovini, niso plodna. Zato je toliko bolj pomembno, da ohranimo semena iz plodov, ki nam zrastejo na vrtu. Pridelava domače hrane in izmenjava domačih semen je ključna za ohranjanje kakovostnega genetskega materiala.« Semena bo zato ponujala tudi v Zeliščarni v Starem Velenju.
Velenjski gobarji zaznamovali visok jubilej
V soboto, 11. februarja, so se člani Gobarskega društva Velenje - Marauh zbrali na redni letni skupščini društva in nato v prisotnosti vabljenih gostov in prijateljev iz drugih gobarskih društev slavnostno proslavili 10 let delovanja društva ter 50 let strokovne gobarske dejavnosti v Šaleški dolini (50 let od prve gobarske razstave).
Ob tej priložnosti se je društvo poklonilo tudi začetnikom organiziranega gobarjenja v Velenju Bojanu Glavaču, Jožetu Lekšetu, Branku Cagliču, Pavliju Šiferju, Juretu Mo-gilnickiju in Francu Cesarju.
Društvo je podelilo tudi naziv častni član Vladu Šinkovcu in Pavliju Šiferju (pred tem sta si ga zaslužila že Jože Lekše in Bojan Glavač).
Jubilejni dogodek je bil poseben. Skozi zgodovino društva sta ob kolažu velikega števila izbranih arhivskih fotografij člane in goste popeljala s svojimi prigodami gobarska veterana Bojan Glavač in Jože
Na gobarskih razstavah, z objavami v različnih medijih (tudi v Našem času je bil »gobarski kotiček«) in s sodelovanjem s krajevnimi skupnostmi, vrtci in šolami pa gobarji in determinatorji gob širšo javnost osveščajo o varovanju našega okolja, varovanju gliv in gob in nevarnosti zastrupitve z gobami.
Društvo se tako že tradicionalno vsako leto predstavi z nekaj izbranimi razstavami gob v našem okolju, na vseslovenskem otroškem Pikinem festivalu, v naravni idili Alpskega vrta na Golteh ter razstavi gob v Interšparu Šalek. Poleg teh razstav razstavljajo tudi drugje, v ožjem in širšem okolju, aktivno sodelujejo v mikološki zvezi, pomagajo pa tudi drugim društvom, v katerih potrebujejo izkušene determinatorje.
Na razstavah, predavanjih in z aktivnim članstvom sodelujejo tudi z Naravovarstveno zvezo Smrekovec. Nabiralništvo gozdnih sadežev, zelišč in gob že prerašča
Lekše, obudila sta spomine na prve začetke gobarjenja v naših krajih, spomnila na anekdote in nanizala razloge, zakaj se je pred 10 leti ustanovilo Gobarsko društvo Velenje - Marauh.
Prvi cilj ustanovitve gobarskega društva Marauh je bil za člane predvsem druženje, izobraževanje in izpopolnjevanje na področju gob oz. mikologije in ne (le) nabiranje maravhov ter drugih užitnih gob.
Nagrajenci
meje, ki jih narava zmore ohranjati sama. Gobarji zato vidijo rešitev v večjem oza-veščanju ljudi, a morda tudi v umetnem gojenju gob.
V marcu že načrtujejo novo javno izobraževanje. Predstavili in obdelali bodo 80 vrst gob. Prijavite se lahko na gdv.ma-rauh@gmail.com (več izveste na njihovi Facebook strani »gdv.marauh«).
■
■
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 15
2. marca 2017
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15
*
BISERI
maturantskega plesa
»Naj« maturantske pričeske zanj
Maturanti in maturantke zagotovo že odštevajo dneve do svojega maturantskega plesa. Večina že ima pripravljeno garderobo, čevlji so uhojeni, plesni koraki vse bolj samozavestni. V prejšnji številki smo s pomočjo frizerskega mojstra Marka Hri-berška razkrili, kakšni so trendi maturantskih pričesk za dekleta, danes pa ste na vrsti še fantje.
Da, trende poznajo tudi moške pričeske. Morda je tudi za fante pravi čas za dobro striže-
nje tik pred plesom, seveda pa moda nikoli ne pozabi na tiste, ki imajo in želijo ohraniti daljše lase. Marko razkriva: »Najmočnejši modni trend pri moških so letos daljši lasje na vrhu glave, tudi spredaj, ob straneh pa so lasje kratko izstriženi. Prehod mora biti viden in lepo speljan. Pri tem je najpomembneje, da je način striženja tak, da lahko fantje doma frizuro oblikujejo tudi sami, brez veliko truda. Frufru, ki pada preko ene strani obraza, je odličen način, kako pustiti vtis. Prvi pogoj je
dobro striženje, potem pa ga lahko oblikujete na več različnih načinov. Takšna pričeska je vedno vsestranska in omogoča več videzov: lahko jo pustite nedotaknjeno, za maturantski ples pa bolj priporočam, da ustvarite »polizan« videz. Brez uporabe lasne kozmetike pri tem ne bo šlo, možnosti izbire pa imate veliko. Potrebujete vsaj dober gel. Poskrbite, da bo pričeska dobro stala, tudi če boste res ve-
liko plesali. Letos je moden tudi vojaški videz, torej dobro postri-ženi čim krajši lasje.«
Kaj pa, če imajo fantje dolge lase, ki se jim ne želijo odreči? »Dolgi lasje morajo biti lepo negovani, konice pa postriže-ne, saj le tako lasje lepo padejo. Maturanti ne bodo zgrešili, če se odločijo za eleganten čop ali figo. Pri slednji priporočam, da je spodnji del las na zatilju krajši, prehod pa lepo oblikovan.
Tudi spuščeni, gladki lasje so lahko svečani, sploh če frizuro oblikujemo z dodatki, kot je gel, mat modelirna pasta ... Lahko so tudi malo kodrasti, kar prav tako dosežemo s pomočjo dodatkov.« Marko za konec še enkrat poudari: »Pomembno je,
da se bo maturant dobro počutil in da si bo hkrati všeč.« Nekaj trendov pa razkrivajo tudi fotografije, ki jih je izbral.
a Svetuje: Marko Hriberšek

Vrste širijo predvsem mladi
Za člani Čebelarskega društva Šmartno ob Paki pestro leto -Letos začetek priprav na 90-letnico delovanja in skrb za mlajše člane - Tomaž Lesnjak ostaja predsednik
Tatjana Podgoršek
»Lanske čebelarska sezona je bila pestra tako po dejavnosti v društvu kot pri samih čebelah. Leto 2016 lahko označimo za uspešno, saj smo uresničili vse zadane naloge. Hkrati pa lahko
pnosti, dan oprtih vrat čebelnjakov in 10. medeni zajtrk, ki so ga pripravili v šmarški osnovni šoli ter v tamkajšnjem vrtcu, s katerima dobro sodelujejo. Prav tako so se vključili v dobrodelno akcijo Drobtinica, za katero so darovali 15 kilogramov medu.
so se vrnili z zavidanja vrednimi uvrstitvami.
Letošnji cilji delovanja društva so podobni lanskim. Poleg promocije čebelarstva, sodelovanja na raznih prireditvah v lokalni skupnosti in tudi širše nameravajo še več pozornosti nameniti
Na občnem zboru so zaupali vodenje za naslednja tri leta dosedanjemu predsedniku Tomažu Lesnjaku.
izrazim zadovoljstvo, ker širimo svoje vrste predvsem z mladimi čebelarji. Lani smo jih pridobili kar pet,« je med drugim dejal na občnem zboru Čebelarskega društva Šmartno ob Paki njegov predsednik Tomaž Lesnjak, ki ostaja na tem mestu še naslednja tri leta. Pri opravljenem delu v preteklem letu je Lesnjak poudaril delo članov društva v organih Čebelarske zveze Saša in Čebelarske zveze Slovenije, sodelovanje na prireditvah v lokalni sku-
Pridne roke članov niso manjkale na delovnih akcijah Čebelarskega centra Saša v Lučah. Po besedah sogovornika se zavedajo pomena izobraževanja članov, zato so lani izvedli kar nekaj tovrstnih aktivnosti. Letina medu je bila zaradi vremenskih razmer povprečna, skrb za čebelje družine pa nekoliko večja kot predhodno leto. V društveno kroniko za leto 2016 so zapisali še udeležbo mladih čebelarjev krožkarjev na različnih tekmovanjih, s katerih
izobraževanju članov. »Moramo poskrbeti za mlade člane. Ti nimajo izkušenj, ki so pri čebelarjenju zelo pomembne. Pridobijo jih lahko le na raznih delavnicah, predavanjih in drugih izobraževalnih dejavnosti.« Opraviti nameravajo še nekatera tekoča vzdrževalna dela na čebelarskem domu in pri brunarici v Martinovi vasi, začeli pa se bodo pripravljati še na praznovanje 90-letni-ce delovanja društva letau 2019
Vulkan volil in se (pustno) zabaval
Na tokratnem, tudi volilnem občnem zboru društva Vulkan Bele Vode se je na pustno soboto, 25. februarja, zbralo v nekdanji OŠ Bele Vode, v pustno pisano okrašeni dvorani, več kot 60 članov. V uvodu je predsednica društva Marjeta Mazej preletela dogajanje zadnjih štirih let in osvežila spomin na najpomembnejše opravljene naloge. Narejenega je bilo veliko in na svoje delo so lahko ponosni. Takšno je bilo tudi lansko leto, dosegli so celo več, kot so si zadali. Le-
tos načrtujejo veliko kulturnih in športnih aktivnosti, skrbeli pa bodo tudi za kar najboljšo prepoznavnost njihovega kraja in občine Šoštanj. Novo izvoljena kulturna referentka društva Špela Potočnik je podala tudi nekaj novih zanimivih predlogov. Ti se tičejo predvsem najmlajših, ki so že zadnja leta precej aktivni. V društvu se zavedajo, da bo delo tudi v prihodnje zahtevno, saj bo marsikaj odvisno predvsem od donatorjev, podpornikov društva, predvsem pa od pomoči pri-
dnih članov. Vsi prisotni člani so se strinjali, da so s štiriletnim delom dosedanjega vodstva društva zelo zadovoljni, zato so brez izjeme potrdili, da naj vodstvo tudi naslednja štiri leta ostane isto. Volitvam je sledila okusna večerja, ki jo je tudi tokrat pripravila Vida Mazej. Po večerji je sledila še pustna zabava, številne pustne šeme pa so razvedrile vsak obraz. Če še drži, da pust odganjanja zimo ter slavi prihod pomladi, potem bo v Bele Vode letos pomlad kmalu prišla.	a
Polni energije tudi v tretjem življenjskem obdobju
Gorenje je eno redkih podjetij v Sloveniji, ki ni pozabilo na svoje nekdanje sodelavce. Klub upokojencev Gorenja šteje več kot 800 članov in več kot polovica se jih je sredi februarja udeležila letnega občnega zbora, na katerem so pregledali aktivnosti preteklega leta in se seznanili z načrti za letos. Upokojenci Gorenja se v okviru društva udeležujejo pohodništva, izletov, letovanja na morju in športne rekreacije. Pomerjajo se v namiznem tenisu, šahu, streljanju, balinanju, kegljanju, pikadu in ribištvu, pri čemer na tekmovanjih osvajajo tudi medalje - lani so jih 15 na občinski ravni in 4 na državni. Udeležujejo se tudi kulturnih prireditev in ogledov - nekateri v okviru kluba, številni pa tudi v okviru Društva za kulturo Gorenje. Svoje člane obiščejo in obdarijo ob njihovih okroglih obletni-
cah, pozornost pa izkažejo tudi tistim v domovih za ostarele. Z organiziranimi obiski Gorenja pa pozorno spremljajo razvoj svojega nekdanjega delodajalca.
Na srečanju sta spregovorila tudi nekdanji predsednik uprave in predsednik kluba Jože Stanič ter predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Prvi se je najprej zahvalil za moralno in finančno podporo Gorenja ter se med drugim dotaknil težavnega okolja, v katerem danes delujejo gospodarske družbe. Od njihove uspešnosti pa je odvisen tudi socialni položaj upokojencev. Gorenju je zaželel uspešno borbo na svetovnih trgih in velik dobiček, kar bo zagotovilo plače številnim zaposlenim in ne nazadnje omogočilo upokojencem Gorenja aktivno in zdravo preživljanje prostega časa. Franjo Bobinac je poudaril, da se zapo-
sleni od upokojencev učijo sodelovanja in pomena neposredne komunikacije. Opisal je dobre rezultate poslovanja v lanskem letu, kar je med drugim omogočalo podpiranje tako kluba kot tudi kulture in športa na občinski in državni ravni. O načrtih poslovanja Gorenja v naslednjih štirih letih je spregovoril z optimizmom, saj z novo organizacijo pričakujejo boljše poslovanje, boljše in nove izdelke ter pridobivanje novih trgov.
Upokojenci so druženje nadaljevali v obujanju spominov, pripovedovanju o svojem preživljanju tretjega življenjskega obdobja, zdravju ... najbolj živahni pa so popoldan preživeli tudi na plesišču.
a Dagmar Vrtačnik
Društvo »Invalid Konovo« aktivno
V	I	V • • I
na vec področjih
Velenje, 23. februarja - V krajevni skupnosti Konovo že vrsto let deluje društvo »Invalid Konovo«, ki združuje kar 300 članov. Društvo je lani izvajalo številne programe, ki so prilagojeni članom. Poskrbeli so za šport in rekreacijo, prilagojeno invalidom, pomagali pri usposabljanju ortopedsko gibalno oviranih za samostojno življenje, tistim, ki so to potrebovali, so nudili tudi pomoč na domu. Poskrbeli so, da njihovi člani niso bili osamljeni in da so čas preživljali ustvarjalno. Izvajali so tudi humanitarno dejavnost v projektu MO Velenje »Viški hrane« in razdeljevanju prehrambnih artiklov slovenske banke hrane Celje - Sibahe.
Vse te dejavnosti v zadovoljstvo invalidov vodi in izvaja 45 prostovoljcev invalidov.
Za izvajanje programov in prostovoljnega dela v posebnih psi-hosocialnih programih in humanitarni dejavnosti so opravili kar 5680 ur. O vsem tem so prejšnjo sredo spregovorili na zboru članov društva. Začrtali so tudi delo letos. Vsak delavnik v tednu bodo pripravljali športne in kulturne dogodke v domu krajanov. Urnik je že izdelan, člani pa lahko igrajo pikado, kegljajo, streljajo z zračno puško in tudi tekmujejo na športnih turnirjih. Obiskujejo lahko vodene fizio-terapevtske vaje. V društvu že vrsto let deluje tudi mešani pev-
ski zbor, ki članom predstavlja prijetno druženje, z nastopi pa pogosto obogatijo tudi krajevne prireditve in dogodke v domovih za odrasle. Nadaljevali bodo program Pomoč invalid invalidu in humanitarno dejavnost, za ohranjanje zdravja pa bodo obiskovali tudi slovenska zdravilišča. »Ponosni in zadovoljni smo, da nam je uspelo s prizadevnostjo in aktivnostjo v vse zdravstvene, socialne, humanitarne in športne programe ter dejavnosti lani vključiti kar 274 članov društva. Trudili se bomo, da bo tako, če ne boljše, tudi letos,« nam je še povedal predsednik društva Ladislav Bračič.
a bš
■
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
"^AS
2. marca 2017
Rudarji le ustavili zmagoviti niz Domžal
Kljub zaostanku se niso predali in prišli do točke v zadnje pol minute tekme - V nedeljo gostovanje pri 'ranjeni' Olimpiji
V središču pozornosti uvodnega kroga v prvi nogometni ligi je bil tako imenovani večni derbi med domačin jesenskim prvakom Mariborom in aktualnim prvakom Olimpijo. Na koncu so se veselili domači, ki so zmagali z 1 : 0. Odločilni gol je na začetku drugega polčasa dosegel Luka Zahovič. Olimpija je imela navidezno premoč, a so se morali Ljubljančani, ki so med vsemi klubi najbolj spremenili
ve tri spomladanske točke. Šti-riminutni sodnikov dodatek pa je bil za domače kot naročen. V 91. minuti so gostje sicer zadeli, potem ko so domači neprevidno izgubili žogo, a je bil strelec Alen Ožbolt v prehitku. Pol minute pred iztekom dodatka pa je domači igralec Mateo Mužek s polovice igrišča poslal žogo v visokem loku v kazenski prostor gostov. Tam se je od tal odbila pred Dominikom Glavino, ki je
igralci so skupaj z mano želeli zmagati. To kaže tudi to, da smo vztrajali do zadnjega sodnikovega piska. V tem trenutku naša kakovost še ni na takšni ravni, kot je nasprotnikova. Zato je ta točka velika za nas. Domžale so bile boljše od nas, toda tudi mi smo imeli nekaj takšnih akcij, po katerih je bilo čudno, da nismo zadeli. V pripravljalnem obdobju smo odigrali kar nekaj prijateljskih tekem. Čeprav tudi na
jesensko zasedbo, po zanje gotovo bolečem porazu sprijazniti z dejstvom, da ne šteje umetniški vtis, ampak zadetki. To velja tudi za nogometaše Domžal, ki so v Velenju po dveh jesenskih zmagah želeli še tretjič premagati Velenjčane. Bili so nevarnejši, imeli žogo več v svojih nogah, a je bilo to premalo za popolno veselje. V prvem polčasu ni bilo nobenega zadetka, s čimer se gostje niso sprijaznili. Zato so zelo napadalno zaigrali tudi na začetku drugega polčasa in branilec Jure Balkovec jih je z izjemnim prostim udarcem z nekaj več kot 20 m kljub živemu zidu popeljal v vodstvo z 1 : 0. Gostje so bili tudi po tej prednosti nekoliko nevarnejši, a svojega vodstva niso podvojili, rudarji pa so vse do zadnjega sodnikovega piska lovili zaostanek. Po devetdesetih minutah rednega dela tekme so bili v izgubljenem položaju, nasprotnik pa je imel v žepu pr-
pozorno spremljal let. Najboljši Rudarjev strelec je bil hitrejši od nasprotnikovega branilca. Z mojstrskim z udarcem z glavo je poslal žogo čez gostujočega vratarja Dejana Milica, ki je akcijo spremljal zunaj petmetrske-ga prostora, za njegov hrbet za izenačenje na 1 : 1.
Trenerja (ne)zadovoljna
Po takšnem razpletu so bile besede trenerja gostov Simona Ro-žmana pričakovane: »Z rezultatom ne moremo biti zadovoljni. Celotno srečanje smo bili boljši nasprotnik. Pripravili smo nekaj dobrih priložnosti in imeli potek tekme povsem pod nadzorom. Žal mi je, da v trenutkih, ko smo prevladovali, nismo še enkrat zadeli, s čimer bi tekmo bolj mirno pripeljali do konca.«
Domači trener Vanja Radino-vic je upal, da bo trenersko pot v Rudarju začel z zmago. Tudi točka mu je veliko pomenila: »Moji
TAKO so igrali
njih želiš zmagati, te tekme niso pravi kazalec pripravljenosti moštva. Šele uvodna tekma jo razkriva. V prihodnje še bolje igrati in temu bomo namenili vso pozornost.«
In Olimpija?
»Odkar sem trener, se ni prvič zgodilo, da imam dve zelo zahtevni tekmi na samem začetku. Vsekakor so prva tri moštva močnejša od nas, zato bomo svojo srečo iskal v dvobojih z drugimi nasprotniki. Bilo bi preveč pogumno obljubljati dober rezultat proti moštvu, kot je Olimpi-ja, še zlasti na njenem igrišču. Verjamem pa, da imamo športno hrabrost. Če se nam bo ponudila priložnost za točke, jo bomo poskušali izkoristiti. Pričakujem našo boljšo igro. Seveda pa Olimpija ni le papirnati favorit, ampak tudi dejanski.«
a Stane Vovk
Liga Sega Gazprom, 18. krog
Gorenje Velenje - Meškov Brest 34:37 (12:18)
Gorenje Velenje: Baznik, Zaponšek 2 obrambi, Ferlin 5 obramb, Cehte 2, Medved 2, Ovniček, Levc, Stojnic' 1, Toskic 4, Mitrovic 9, Potočnik 4, Golčar 3 (1), Kleč 1, Gams 1, Nosan 2, Brumen 5 (1). Trener: Borut Plaskan.
Sedemmetrovke: Gorenje 2 (2), Meškov 5 (5); izključitve: Gorenje, Meškov po 8 minut.
Prva liga Telekom Slovenije, 22. krog
Rudar Velenje - Domžale 1:1 (0:0) Strelca: 0:1 Balkovec (48.), 1:1 Glavina (90+4.). Rudar: Radan, Iharoš, Zec, Kašnik, Mužek, Lotrič (od 69. Trifko-vic'), Grbic' (od 83. Bokalic'), Babic', Vručina, Glavina, Mary. Trener: Vanja Radinovic'.
Drugi rezultati: Kalcer Radomlje - Aluminij 0:3 (0:0), Maribor -Olimpija 1:0 (0:0), Krško - Gorica 1:2 (0:1), Koper - Celje 1:1 (0:1). Vrstni red: 1. Maribor 49 (43:15), 2. Olimpija 46 (34:16), 3. Domžale 40 (46:23), 4. Gorica 31 (26:25), 5. Celje 28 (26:26), 6. Koper 28 (21:27), 7. Rudar 26 (28:29), 8. Krško 22 (21:33), 9. Aluminij 21 (18:33), 10. Radomlje 9 (16:52). 23. krog (5. 3., ob 16.55): Olimpija - Rudar.
Najboljši strelci: Dominik Glavina (Rudar), Luka Zahovic' (Maribor) po 10, Marko Alvir (Domžale), Miran Burgic' (Gorica), John Mary (Rudar), Dalibor Volaš (Celje) in Slobodan Vuk (Domžale) po 8
Prva DRL za ženske, 16. krog:
Velenje - Aklimat Ptuj 29 - 29 (16:13)
Velenje: Simič, Atelšek, Alekič 1, Brcar, Ferenc 8 (1), Franc 3, Ta-bakovič 3, Simič, Pirc 8, Hadažč, Okleščen 6 (2). Trenerka: Sne-žana Rodič.
Ptuj (strelke): Borovčak 11, Selinšek 11 (1), Mateša 3 (2), Gomil-šek 2, Korotaj 1, Kreft 1.
Sedemmetrovke: Velenje 4 (3), Ptuj 3 (3); izključitve: Velenje 6 minuti, Ptuj 6.
Drugi rezultati: Branik - Krim Mercator 20:45 (13:25), Ljubljana - Zelene doline Žalec 27:32 (15:13), Celje Celjske mesnine - Ž.U.R.D. Koper 28:23 (17:10), Mlinotest Ajdovščina - Krka26:18 (10:7). Vrstni red: 1. Krim 14 tekem - 28 točk, 2. Zagorje14 - 24, 3. Celje 13 - 18, 4. Ajdovščina 15 - 18, 5. Zelene doline Žalec 15 - 18, 6. Krka 14 - 13, 7. Ptuj 14 -11, 8. 11 Ljubljana 14 - 10, 9. Koper 14 -9, 10. Maribor 15 - 5, 11. Velenje14 - 2.
Tudi Belorusi so bili boljši
Velenjčani niso pomagali Celjanom - Včeraj gostili Prešov - Slovo od sezone v torek v BiH
Rokometaši Gorenja Velenja so upali, da bodo po nekaj zaporednih porazih v ligi Seha vendarle razveselili svoje gledalce z zmago nad Meškov Brestom. Toda Belorusi so bili boljši od njih in zmagali 37 : 34.
Nasprotnik je potrdil, da je zelo kakovostno moštvo in v veliki formi, domači pa niso bili, kot je po njej ocenil tudi trener Borut Plaskan, »pravi v obrambi, tudi ni bilo vratarjev. Z določenimi deli v igri, zlasti v napadu v drugem polčasu, sem lahko zadovoljen. Na koncu pa zaslužena zmaga Meškova.«
Enakovredni nasprotniki so mu bili približno dvajset minut prvega polčasa. Beloruski prvak jim je nato dvakrat ušel za sedem golov, polčas pa dobil s prednostjo šestih golov (18 : 12). Na začetku drugega polčasa
je Meškov še dvignil ritem svoje igre in si do sredine tega dela priigral sploh najvišjo prednost osmih golov (28 : 20). Do konca pa so domači le nekoliko ublažili poraz, kajti po visokem vodstvu Meškov ni več igral tako podjetno kot do tedaj.
Morebitne njihove zmage nad Belorusi so si gotovo želeli tudi večni tekmici v domačem prvenstvu rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki so zadnjo tekmo rednega dela odigrali že sredi prejšnjega tedna, z osvojitvijo 33 točk, trenutno tretjim mestom in s prednostjo točke pred četrtim Meškovim. Ta bo zadnjo tekmo (17. krog) kot gost odigral 16. marca z Zagrebom. Z morebitnim porazom Belorusov v Velenju bi se Celjani uvrstili na sklepni del ne glede na to, kakšen bo razplet v preostalih krogih. Nanj
sta se že pred nekaj krogi uvrstila Vardar in Veszprem, zmagovalec te regionalne lige v zadnjih dveh sezonah.
Včeraj je v Velenju gostoval na predzadnji tekmi (17. krog) slovaški Tatran Prešov, na zadnji tekmi (14. krog) svojega prvega nastopa v tej regionalni ligi pa bodo v torek Velenjčani gostovali še pri Izvidjacu v Ljubu-škem v BiH.
Je morda igralcem upadel motiv, ko so spoznali, da ne morejo doseči vidnejše uvrstitve?
Borut Plaskan po tekmi z Belo-rusi: »Ne, ne, mi gremo v vsako tekmo zelo zavzeto, z željo po zmagi. Sedaj se bomo dobro pripravili na preostala dva dvoboja in poskušati iztržiti čim več.«
a Stane Vovk
Poleg Ribnice, Kopra in Loke tudi Krka
V prvi moški NLB rokometni ligi se je dolenjski derbi 21. kroga v Trebnjem med domačim Trimom in Krko iz Novega mesta končal brez zmagovalca (23 : 23), po prvem polčasu pa so bili gostje boljši za dva gola.
Neodločen razplet je bil na dušo Novomeščanom, ki so si skupaj z vodilno Ribnico, drugim Koprom ter tretjo Loko najmanj teoretično že zagotovili igranje v končnici za prvaka. V zadnjem krogu bodo gostili zadnjo Izolo, ki si v dosedanjih 21 krogih ni priigrali nobene točke. Maribor,
ki za njimi na petem mestu zaostaja za dve točki, bo na zadnji tekmi gostil Jeruzalem Ormož. Osrednja tekma 22. kroga bo v Škofji Loki, kjer bo gostovala vodilna Ribnica, drugi Koper pa bo gostil Dolane. Ker imata vodilni moštvi enako število točk, bo zadnji krog, v katerem bodo Koprčani imeli lažje delo od vodilnih Ribničanov, odločal, kdo bo najboljši po rednem delu tekmovanja. Prvim štirim se bosta v končnici za prvaka pridružila aktualni prvak Celje in podpr-vak Gorenje, ki zaradi nastopa-
nja v ligi Seha nista igrala v rednem delu.
Rezultati predzadnjega: Dobova -Maribor Branik 25:28 (12:14), Jeruzalem Ormož - Koper 2013 28:33 (12:16), Riko Ribnica - Slovenj Gradec 2011 34:25 (15:17), Istrabenz plini Izola - Urbanscape Loka 26:27 (14:15), Trimo Trebnje - Krka 23:23 (13:15), Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj 34:24 (16:11) Vrstni red: 1. Ribnica 21 tekem 36 točk, 2. Koper 2013 21 - 36, 3. Loka 21 - 27, 4. Krka 21 - 26, 5. Maribor 21 - 24, 6. Dobova 21 - 23, 7. J. Ormož 21 - 23, 8. Trebnje 21 - 21, 9. Dol 21 - 15, 10. Slovenj Gradec 2011 21 - 13, 11. Ptuj 21 -8, 12. Izola 21 - 0.
a vos
Kegljanje
Fidej presenetil s tretjim mestom
Na kegljišču Golovec v Celju je v soboto in nedeljo potekalo regijsko prvenstvo za posameznike, veljalo pa je tudi za kvalifikacije za nastop na državnem prvenstvu. Na prvenstvu je nastopilo 24 tekmovalcev, ki so si nastop priborili na OTS kvalifikacijah oziroma so imeli nastop zagotovljena že prej. Največ tekmovalcev so imeli člani KK Konjice -1. A liga (10), Šoštanjčani - 2. B liga so nastopili le s 4 tekmovalci, čeprav je imelo pravico nastopiti 7 igralcev, ostali klubi pa so na prvenstvo poslali po dva oziroma tri igralce. Službene obveznosti, bo-
lezen in slaba forma so razredčile zastopstvo Šoštanjčanov, ki bi verjetno dosegli še večji uspeh. Že prvi dan je pokazal, da se bo za prva tri mesta borilo le 7 tekmovalcev, ki so nekoliko odstopali z rezultati. V vodstvu je bil član Pivovarne Laško Boštjan Hrastnik s 576 podrtimi keglji, na drugem mestu je pristal bivši svetovni prvak in nekdaj član reprezentance Franc Kirbiš (KK Konjice) - 571, tretje mesto je zasedel Gregor Ferk - (Pivovarna Laško) - 561. Šoštanjčani so prvi dan opravili solidne nastope. Najbolje se je odrezal Fidej - 533 (8. mesto), Hasičič - 527 (10), Pinta-rič - 511 (15), Arnuš - 486 (20). Drugi nastop (v nedeljo) je precej premešal vrstni red, vendar šele v zadnjih 30 lučajih, ko je nekaterim pošla moč in so bili njihovi lučaji
premalo natančni. Najboljšo igro so tokrat prikazali Kirbiš, Pečnak -oba KK Konjice, in Šoštanjčan Fi-dej. Tako je naslov pripadel Francu Kirbišu s 1144 (571 + 573) podrtimi keglji, na drugo mesto se je uvrstil Boštjan Hrastnik - 1096 (576 + 520), na tretje mesto pa malo nepričakovano Fidej s 1089 (533 + 556) podrtimi keglji. Ostali Šoštanjčani so se uvrstili na mesta od 10 do 20. Hasičič je podrl 1037 (527 + 510), Pintarič 1041 (511 + 530) in Arnuš 990 (486 + 504) kegljev. Na državno prvenstvo, ki bo konec marca, sta se uvrstila Fidej in Hrastnik, zagotovljen nastop pa ima Kirbiš. Tako bodo celjsko regijo zastopali trije tekmovalci, ki lahko z dobro uvrstitvijo povečajo kvoto za prihodnje leto.
■
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 17
2. marca 2017
«»SÜAS
ŠPORT
17
Še vedno brez zmage
Prednost osmih golov dovolj le za točko
Velenjske rokometašice so v 16. krogu prve lige gostile Ptuj-čanke. Glede na to, da so v prvi tekmi pri njih izgubile le za gol, so upale, da bodo doslej osvojeni edini točki z zmago dodale dve. Vendar se to ni zgodilo. Ptujčanke niso niti enkrat vodile. Kljub temu pa so se domov vrnile s točko (29 : 29).
Večji del tekme je bil za domača dekleta zelo obetajoč. Začele so odlično. Po dobrih desetih minutah so imele prednost štirih golov, na odmor pa odšle s tremi oziroma z vodstvom 16 : 13. V prvi desetih minutah drugega dela so dobesedno blestele. V 40. minuti so povedle 23 : 15. Kdor koli je bil to nedeljsko popoldne v velenjski Rdeči dvorani, je ob prednosti osmih golov gotovo verjel v njihovo zmago. A se je uštel. Trenerka Snežana Ro-dic je imela skupaj z vratarkama na voljo le deset igralk, od tega je večina še mladink. Dekletom
je začelo zmanjkovati moči, posledica tega je bila tudi vse večja neizbranost v njihovi igri. Njihova prednost se je začela topiti. V naslednjih devetih minutah so se jim gostje z delnim izidom 7 : 0 približale na gol zaostanka (22 : 23). Šest minut pred koncem se je domačim vendarle še nasmihala zmaga z vodstvom s 27 : 24. Nato pa nov mrk v njihovi igri.
Gostje so s tremi goli po vrsti tri minute pred koncem sploh prvič izenačile (27 : 27). Do konca so igralke Velenja dvakrat povedle za gol, Ptujčanke pa obakrat izenačile. Igralke Velenja so imele še zadnji napad, vendar je bilo premalo časa, bile pa so tudi premalo odločne, da bi si priigrale zelo želen prvi par točk.
■ S. Vovk
Uspešna zimska atletska tekmovalna sezona
Atleti so aktivni vse leto, seveda pa je njihova pripravljenost v določenih letnih časih različna. Zimsko sezono začnejo januarja s tekmovanji v dvoranah, vrhunec teh tekmovanj pa je prvenstvo Slovenije, ki je bilo letos februarju v Celju, za tekače na srednje in dolge proge pa januarja na Dunaju. Z zimskim prvenstvom v metih, ki je bilo v soboto, 25. februarja, v Domžalah, so zimsko atletsko tekmovalna sezona tudi sklenili. Za atlete in atletinje AK Velenje je bila zelo uspešna. Sedaj sledi vmesno obdobje tekov v naravi, ki se bo končalo letos 18. marca s prvenstvom Slovenije v krosu v Velenju, na prizorišču pri Beli dvorani.
Prvi mesec letos je prinesel s sabo uvodne atletske tekme na domačih prizoriščih. Letošnjo dvoransko sezono je 15. januarja odprlo Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke letnikov 2006 in 2007 v Slovenski Bistrici. Med sabo se je pomerilo skoraj 150 mladih atletov in atletinj iz vseh slovenskih klubov v teku na 50 in 400 m ter v skoku v daljino (cona odriva). Dodatno je bila izvedena še mešana štafeta (3 pionirji in 3 pionirke). Pri pionirkah letnika 2006 je postala državna prvakinja v teku na 400 m Ina Miklavžin, pri pionirjih v teku na 50 m pa je Žiga Kos osvojil bron. Tudi ostali tekmovalci AK Velenje so večinoma segli po visokih uvrstitvah.
Na Dunaju, kjer je bilo tudi Prvenstvo Slovenije v krožnih tekih, ker Slovenija nima krožne dvorane, sta med mladinci in mladinkami blestela Alen Subašič v teku na 800 m -3. mesto, in Tina Česnik v teku na 3.000 m - 2. mesto
V Šempeteru pri Gorici, je bilo v nedeljo, 22. januarja, prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke letnikov 2005 in 2004, atleti AK Velenje pa so osvojili tri zelo dobra, a nehvaležna četrta mesta in dva naslova državnih prvakov v teku na 600 m. Državna prvaka sta postala Gal Golob med pionirji (2005) in Sebastjan Tu-
rinek med pionirji (2004). V Velenje je šlo tudi zlato v teku na 50 m z ovirami za pionirje (letnik 2005). Zmagal je Natan Hrovat.
V	soboto, 28. januarja, so bili naši mladi atleti in atletinje zelo uspešni na Prvenstvu Slovenije za kategorijo pionirjev in pionirk U16 v celjski atletski dvorani. Poleg tega, da so se praktično vsi uvrstili v finale teka na 60 m in teka z ovirami, so trije odnesli domov tudi odličja. Vid Matjaš je postal državni prvak v troskoku z rezultatom 11,50 m ter osvojil bron v skoku v daljino s skokom, dolgim 549 cm. Nea Meh pa je odnesla domov srebro z odličnim rezultatom v teku na 60 m - 7,90 s.
Tudi februar je še vedno poln atletskih dvoranskih tekmovanj. Tako je bilo v soboto, 4. februarja, prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke v Celju. Dino Subasič postal državni prvak v troskoku, še vedno pionirka Nea Meh pa se je uvrstila v B finale teka na 60 m in pristala na sedmem mestu.
V	nedeljo, 5. februarja, je sledilo prvenstvo Slovenije v ekipnem in posamičnem mnogoboju za kategorijo pionirjev in pionirk U14. Tekmovanje je bilo v Ljubljani.
Velenjska ekipa je bila odlična. Osvojili so 2. mesto med klubi v Sloveniji, kot že po navadi je bil pred njimi AD Mass iz Ljubljane. Vsi mladi so se odlično borili, izboljševali svoje osebne dosežke v vseh tekmovalnih disciplinah mnogoboja: 60 m, 600 m, skoka v daljino in suvanja težke žoge. Med posamezniki se je najbolje odrezal Aljaž Kos, ki je osvojil 5. mesto, med dekliškimi ekipami pa sta le za malo zgrešili bron Tinkara Miklavžin in Hana Marovt, ki sta osvojili četrto mesto.
Naši najmlajši pionirji in pionirke kategorije U12 so se v nedeljo, 12. februarja, borili na prvenstvu Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju. Svoje moči so merili v teku na 60 m in 300 m, skoku v daljino in me-
tu težke žoge. Med posamezniki se je najbolje odrezal Tin Jurič, ki je v seštevku vseh disciplin le za 12 točk izgubil bron in zasedel četrto mesto. Vsi skupaj so bili odlični, izboljševali so svoje osebne dosežke in ekipno osvojili drugo mesto v Sloveniji.
11. februarja je bilo v Ljubljani prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke v dvorani. Tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj velenjskih atletov in doseglo lepe rezultate. Nea Meh, sicer še vedno pionirka, je bila z odličnim časom 7,91 sekunde v finalu teka na 60 m četrta in le za las zgrešila bron. Prav tako je bil četrti v troskoku Andraž Trupej.
18. februarja pa je celjski Kladi-var organiziral prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice. Še mladinca Tim Vučina in Dino Subašič sta v teku na 60 m močno izboljšala svoja osebna rekorda (Vučina, 7,14 in Subašič, 7,30). Peter Hribaršek pa se uspešno vrača po poškodbi s četrtim mestom v teku na 60 m z ovirami.
Urša Lampret je postala državna prvakinja v suvanju krogle med mladinkami. Tudi Antonio Štruc in Luka Lah sta izboljšala svoja osebna dosežka v suvanju 5-kilogramske krogle.
V soboto, 25. februarja, je AK Domžale organiziral zimsko prvenstvo Slovenije v metih za kategorijo članov in mlajših mladincev. Velenjski metalci so bili odlični, saj so odnesli domov kar pet odličij in izboljšali svoje osebne rekorde. Tako je pri članicah v metu kopja osvojila 3. mesto Bernarda Letnar (52,87 m), v metu diska pa Urška Lampret (34,70). Pri mlajših mladinkah in mladincih so stali na stopničkah kar trije atleti, in sicer FiJip Dominkovič, ki je postal državni prvak v metu kopja (50,67), Luka Lah, ki je bil srebrn v metu diska (29,82), in Esma Pajt, ki je bila kar dvakrat bronasta, in sicer v metu diska (29,80) in metu kladiva (4 4,88).	a
Zaradi dobrega dela postali regijski teniški klub
V Šaleškem teniškem klubu Velenje imajo trenutno nekaj odličnih igralcev - Pogoji za delo so optimalni, sponzorjev žal vse manj -Letos računajo vsaj na 6 turnirjev
Velenje, 24. februarja - Šaleški teniški klub Velenje je eden starejših v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1974, v zadnjih letih pa je, tudi zaradi uspešnega dela, postal uspešen regijski tenis center. Med velenjskimi igralci tenisa je prav gotovo najbolj znana Katarina Srebotnik, poleg nje pa je bilo kar nekaj članov, ki so uspešno nastopali tako v mlajših kot tudi članskih kategorijah.
igralca v kategoriji mladincev do 16 let Tina Krstulovica, ki je v času najinega pogovora ravno na mednarodnem turnirju v Nür-nbergu, spremlja ga trener Blaž Weiss.« Odlične rezultate dosegata tudi Lana Stefanovič in Zo-ja Šturkelj, med člani pa je najboljši Maks Meh, ki je prav pred kratkim zmagal na prvem članskem turnirju Olimpija v Ljubljani. Pogoji za delo in infrastruk-
Uspešna velenjska tekmovalca Tin Krstulovič in Maks Meh s
trenerjem Blažem Weissom.
Nekaj obetavnih igralcev pa se je namesto za profesionalno kariero odločilo za študij v ZDA.
Predsednik kluba Matjaž Končan pravi, da je klub v dobri kon-diciji: »Naša sezona traja celo leto. Za nami so zimska državna prvenstva in turnirji, letno sezono pa začnemo aprila. Lani smo kljub vse slabšim finančnim zmožnostim v klubu dosegali izjemne rezultate. Imamo prvega
tura so po Končanovih besedah optimalni. »Imamo deset peščenih osvetljenih teniških igrišč, od tega dve v dvorani, tri pa pod balonom, kar nam omogoča treninge v vseh letnih časih.«
Rekreativni tenis nad povprečjem
V klubu imajo štiri trenerje tenisa in kondicijskega trenerja ter terapevtko. To za zdaj zadošča.
Nordijska kombinacija
Jelen navdušil na Pokljuki
Pokljuka, 25.-26. februarja -
Mladi nordijski kombinatorci so v soboto in nedeljo tekmovali za točke alpskega pokala v Kranju in na Pokljuki. Odlično tekmo je v nedeljo imel eden od velenjskih mladih upov, 16-letni Rok Jelen, ki je osvojil drugo mesto.
Rok Jelen, član SSK Velenje, je odlično opravil že s skakalnim delom preizkušnje v Kranju, ko je zasedal drugo mesto z vsega tremi sekundami zaostanka za vodilnim Nemcem Julianom Kettererjem, toda bil je tudi le sekundo pred še enim Nemcem, Jonasom Weldejem. Prav Jelen in Welde sta Kettererja, ki je v teku veliko izgubil, kmalu ujela in skoraj do konca tekla skupaj. Naš mladi up je naposled le priznal premoč dve leti starejše-
»V teniški šoli imamo trenutno od 60 do 80 otrok. Registriranih igralcev in igralk je 40, rednih članov kluba pa je skoraj 200,« še izvemo. Prihajajo iz celotne Šaleške in Savinjske doline, v Velenju trenira tudi nekaj Celjanov in Korošcev. »V zadnjih letih smo res postali regijski center, kar nas veseli,« še doda sogovornik. Tako kot večina svetovnih športov ima tudi tenis nihanja v popularnosti, kar se pozna tudi pri članstvu. »Novak Dokovic je v balkanskem prostoru naredil velik bum. To se pozna tudi pri priljubljenosti športa med mladimi. Rekreativni tenis pa je v naši dolini že nekaj let nadpovprečno velik.« Za začetek treniranja tenisa je idealna starost 7 do 8 let, a v velenjskem klubu sprejmejo tudi mlajše. »To je pogojeno s tem, da je želja po treningu velika pri otroku in ne pri starših,« poudari Končan. Ker je mladim tekmovalcem zelo pomembno, da občutijo, kako napredujejo, v Velenju pripravijo veliko turnirjev Teniške zveze Slovenije za vse kategorije, od 8 do 18 let. »Dolga leta organiziramo tudi mednarodni ženski teniški turnir Velenje OPEN WTA z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Letos so sklad povišali na 15 tisoč dolarjev. Trenutno smo še v dogovorih s sponzorji, kar sploh ni lahko, a verjamem, da nam bo uspelo,« še pove Končan. Klub se je letos prijavil za organizacijo 11 turnirjev slovenske teniške zveze, pričakujejo pa, da jim jih bo ta dodelila vsaj 6.
a Bojana Špegel
mu Weldeju, sam pa se je veselil uspeha kariere, saj še nikoli prej v tem rangu ni stal na odru za zmagovalce. Tretje mesto je osvojil Francoz Edgar Vallet. Na 5-kilometrski razdalji sta točke osvojila tudi Jaka Matko, sicer šesti po skokih, na koncu pa 17., in Matevž Malovrh, osmi po skokih in na koncu 21. Rok Jelen je zaradi uspeha med starejšimi tekmovalci prejel tudi naziv tekmovalec dneva.
V soboto je bil Rok Jelen prav tako najboljši Slovenec na 15. mestu, potem ko je to mesto zadržal s skakalnega dela preizkušnje. Točke sta v nedeljo osvojila še Velenjčana Ožbej Jelen, ki je tek zaključil na 27. mestu, in Gašper Brecl na 42. mestu. Gašper Berlot je bil na sobotni tekmi 47. V skupnem seštevku je po 10 od 15 tekem naš najboljši zmagovalec Seefelda Vid Vrhovnik na 9. mestu, Rok Jelen je 27.
■
Naročila: Naš čas @ 03 898 17 50 • Knjižnica Velenje @ 03 898 25 50
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 18
18
GASILCI, KRONIKA
«»^AS
2. marca 2017
Septembra bodo praznovali 120-letnico
PGD Velenje ima 300 članov, od tega 74 operativcev - Na letnem občnem zboru pregledali delo v lanskem letu in si zadali zahteven cilj
Velenje, 25. februarja - Pustna sobota je že po tradiciji dan, ko občni zbor pripravijo v največjem prostovoljnem gasilskem društvu v Šaleški dolini. Letos je bil ta poseben, saj je bil za gasilce PGD Velenje jubilejen, 120. po vrsti. Med gosti je bila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, ki vedno poudari, da se je v preteklosti veliko naučila o področju zaščite in reševanja prav pri gasilcih v dolini. Visoko obletnico uspešnega delovanja bodo s svečano sejo zaznamovali v okviru občinskega praznovanja 16. septembra letos.
Opravljeno veliko dela in delovnih ur
V soboto so velenjski gasilci najprej pregledali delo v lanskem letu. »Opravili smo 284 intervencij, kar je v povprečju zadnjih pet let. Intervenirali smo na 89 požarih, 73 tehničnih intervencijah, 7 intervencijah z nevarnimi snovmi in 115 ostalih intervencijah, med katere uvrščamo odpiranje stanovanj, reševanje iz dvigal, reševanje živali. Kot zanimivost naj navedem, da je v vseh teh intervencijah sodelovalo več kot 2000 gasilcev, ki smo opravili skoraj 3000 ur dela. Pri vseh tem pa moram poudariti, da na srečo ni prišlo do poškodb gasilcev,« je poudaril poveljnik PGD Velenje Bojan Brcar, ki je povedal tudi, da imajo v društvu trenutno 74 operativcev. Tudi lani so se zelo trudili, da so se dodatno izobraževali. »54 operativnih članov se
je udeležilo raznih tečajev in izobraževanj. Veliko naših članov smo usposobili za nove specialnosti, saj se zavedamo, da moramo slediti posodabljanju tehnike za reševanje in rokovanju z njo. Usposobljenost je vsaj po mojem mnenju na zavidljivi ravni, saj imamo v društvu 47 usposobljenih članov nosilcev IDA, 44 tehničnih reševalcev, 33 reševalcev za delo z nevarnimi snovmi, 38 članov je usposobljenih za delo z motorno žago, prav toliko je
Predsednik PGD Velenje Karli Privšek
je poudaril, da so bili uspešni tudi na tem področju. Desetina starejših članov je bila lani na državnem tekmovanju, vitrino v gasilskem domu pa so popolnili s kar nekaj priznanji z manjših tekmovanj. Poudaril je še, da je bilo lani sodelovanje prostovoljnih gasilcev
društva je, kot smo še slišali, pogoj in osnova za učinkovito in kakovostno delo, saj so praktično vsi člani poklicnega jedra tudi prostovoljni člani društva. Prepletanje prostovoljstva in poklicnega jedra je v slovenskem prostoru bolj kot ne izjema, vendar se kaže za dobro.
Obnova dvorane
Lani so velenjski gasilci poskrbeli tudi za nabavo nove osebne opreme gasilcev in specialne
120. občni zbor velenjskih gasilcev je bil v prvem delu delaven, v drugem pa družaben.
strojnikov, 15 članov in članic pa je opravilo specialnost bolničar,« je še poudaril Brcar. Ob koncu zbora so tistim, ki so novo zna-njae in čine pridobili lani, te slavnostno podelili, v svoje vrste pa so sprejeli tudi nekaj novih članov. Veseli so, ker jim članstvo ne upada, zanimanje za gasilstvo je veliko tudi med najmlajšimi.
Uspešni tudi na tekmovanjih
Eden od načinov usposabljanja je tudi priprava in sodelovanje na gasilskih tekmovanjih. Lani so izvedli 3 meddruštvene vaje ter se udeležili še 11 vaj drugih gasilskih društev.
s poklicnim jedrom društva dobro. Velenjsko prostovoljno gasilsko društvo je edino v dolini, ki ga ima. V njem je 13 gasilcev, zelo pa si želijo, da bi dobili vsaj še enega. »Če bi
>
v poklicnem jedru zaposlili še enega gasilca, bi lahko zagotovili, da bi imeli v vsaki izmeni tri
gasilce. To bi nam omogočilo optimalno delovanje. Eden mora vedno biti v dežurni sobi, dva pa lahko takoj izvozita v primeru manjših intervencij.» Zgledno sodelovanje s poklicnim jedrom
Visoko obletnico društva bodo obeležili 16. septembra.
opreme za njihovo dejavnost. Letos pa si želijo prenoviti dvorani gasilskega doma, ki je star 45 let. Vsa leta sicer skrbijo za manjša vzdrževalna dela, a je dvorana potrebna večje obnove, radi bi jo tudi povečali in naredili poseben vhod vanjo. Gradbeno dovoljenje so že pridobili. Prenova bo finančno nekoliko večji zalogaj, a upajo, da jim bo s pomočjo MO Velenje naložbo uspelo uresničiti.
a Bojana Špegel
Imajo 51 dobro usposobljenih članov in članic
85. Občni zbor Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje
POLICIJSKA kronika
Eni so spet bežali
Velenje, 21. februarja - V dneh od ponedeljka do sobote prejšnji teden se je na območju prostojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo več trkov. Dva, ki sta jih povzročila, sta s kraja sicer pobegnila, je pa vprašanje, koliko časa bosta policiji ostala neznana. K sreči se v teh nesrečah ni nihče poškodoval, je pa po njih ostalo kar nekaj zverižene pločevine.
V	torek okoli 14. ure je voznik na parkirišču nakupovalnega centra Velenjka trčil v parkirano vozilo. S kraja je pobegnil, na kraju pa pustil sledi.
Štiriindvajset ur za tem, v sredo, 22. februarja, je počilo na Štrben-kovi cesti v Velenju. Vozili, udeleženi v nesreči, sta utrpeli manjšo gmotno škodo, voznika pa sta se o krivdi dogovorila sama.
V	četrtek, 23. februarja, sta se na Lokoviškem klancu na območju občine Šoštanj z ogledali oplazili dve vozili. Povzročitelj je s kraja pobegnil.
V	soboto, 25. februarja, okoli 16. ure pa se je voznik na ravnem delu vozišča v naselju Paka umikal srni. Zapeljal je s ceste in trčil v prometni znak.
Mladoletni voznik
zapeljal s ceste
Žalec, 21. februarja - V torek okoli pol osme ure zjutraj je v Še-ščah pri Preboldu zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo mladoletni voznik brez vozniškega dovoljenja z neregistriranim avtomobilom zapeljal s ceste. Pri tem je utrpel hude telesne poškodbe.
Viličarja sta trčila
Žalec, 21. februarja - V torek dopoldan sta v enem od podjetij v Žalcu med vzvratnima vožnjama trčila voznika viličarjev. Eden od zaposlenih je pri tem utrpel hude poškodbe desne goleni. O nesreči je bil obveščen inšpektorat za delo.
Mika ga orožje
Mozirje, 21. februarja - V torek popoldan so policisti opravili ogled kraja vloma v stanovanjsko hišo na območju Mozirja. V času, ko je bil lastnik odsoten, je neznanec vlomil v protipožarno omaro. Iz nje je odtujil sedem kosov neuporabnega starinskega orožja, ki izvira iz druge svetovne vojne.
Drzna tatvina v Škalah
Velenje, 22. februarja - Okoli druge ure v noči na sredo so bili policisti obveščeni o drzni tatvini iz stanovanjske hiše v Škalah. V času, ko je lastnik odpeljal psa na sprehod,
Idej za uspešno delo jim ne zmanjkuje, pravijo gasilci in gasilke PIGD Premogovnik. (Foto: Ivan Knez)
Velenje, 18. februarja - Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje šteje 51 članov (37 članov in 14 članic), kar jim omogoča nemoteno delo tako na operativnem kot tudi na organizacijskem področju. Večina je operativnih članov, ki so strokovno usposobljeni za posredovanje v izrednih razmerah. Na 85. občnem zboru društva je svoje poročilo najprej podal predsednik društva Simon Dobaj, ki je med drugim poudaril, da so bili lani 25. junija organizatorji 48. Srečanja gasilskih enot rudarstva in energetike Slovenije (GERES). »Tako smo nadaljevali tradicijo tekmovanj, ki so jih zastavili na-
ši predhodniki,« je dodal. V oktobru, mesecu požarne varnosti, so bili še bolj aktivni kot sicer. Mesec je bil naporen, a hkrati izredno poučen, saj so izvedli štiri uspešne vaje. Kot vsako leto so tudi lani posodobili nekaj opreme in dali poudarek izobraževanju. »Ni tedna v letu, da ne bi s svojo usposobljenostjo in znanjem pripomogli k temu, da imamo v Premogovniku Velenje in pridruženih družbah visoko raven požarne varnosti,« je še dodal.
Da so z opravljenim delom zadovoljni, je potrdil tudi poveljnik Boris Špeh. »V letu 2016 smo opravili 3.125 ur. Dela nam gotovo ne bo zmanjkalo, idej za
še bolj uspešno delo tudi ne,« je poudaril. Ob koncu so podelili tudi pohvale in priznanja članom. Znački za 20 let dela v operativi sta prejela Marko Br-ložnik in Bogdan Kristavčnik. Štirje člani so prejeli višji čin. Za priznanje Gasilske zveze Slovenije I. stopnje je bil predlagan Bogdan Kristavčnik, za priznanje II. stopnje pa Damjan Praznik. Gasilsko plamenico I. stopnje bo ob dnevu gasilca prejel Franc Grudnik. Po končanem uradnem delu zbora pa so si prisotni vzeli čas še za obujanje spominov in kovanje načrtov za prihodnost.
Iz POLICIJSKE beležke
Zaradi groženj bo ovaden
Šoštanj, 22. februarja - Ker je nekdanji partner v sredo ogrožal varnost bivše partnerke v Šoštanju, ga bodo policisti po zaslišanju najverjetneje ovadili. Ocenjujejo namreč, da so grožnje primerne za to, da se ustrezno kaznujejo.
Vozil drogo
Velenje, 22. februarja - V sredo zvečer so policisti na relaciji Dolič-Velenje opravili postopek z voznikom. Zasegli so mu ročno zvito cigareto, zavitke in škatlico z zeleno suho rastlino, za katere domnevajo, da gre za marihuano, in vrečko z rjavima grudama, najverjetneje hašišem. V petek, 24. februarja, v večernih urah,
pa so do nekaj prepovedane marihuane prišli tudi v Velenju. V enem primeru so jo zasegli v Bevčah, v drugem pa v središču mesta.
Zmanjkalo mu je kritine
Velenje, 24. februarja - Neznanec, ki mu je očitno zmanjkalo strešne kritine (tegole), si je z njo postregel na vikendu v Hrastovcu. Dva kvadratna metra si jo je odrezal.
Ukradel majico
Velenje, 25. februarja - V soboto je iz ene od trgovin v Velenjki moški skušal ukrasti majico. Pri tem ga je zalotil varnostnik.
je neznani storilec vstopil skozi odklenjena vrata v hišo. Iz notranjosti je odtujil manjšo vsoto gotovine in kontaktne ključe za zagon osebnega avtomobila.
Vlomil, odnesel pa nič
Velenje, 22. februarja - V sredo je bilo vlomljeno v kletne prostore stanovanjske hiše na Cesti na jezero. Neznanec je povzročil škodo, odtujil pa ni ničesar.
Nesreča na smučišču
Golte, 22. februarja - V sredo v poznih popoldanskih urah si je pri smučanju na Golteh 4-letni otrok zlomil nogo. Po nudeni pomoči na smučišču so ga odpeljali i v celjsko bolnišnico.
Umrl pri delu v gozdu
Šmartno ob Paki, 23. februarja
- V četrtek, okoli pol desete dopoldan se je na Velikem Vrhu na območju občine Šmartno ob Paki zgodila tragična delovna nesreča. Pri spravilu lesa na strmem pobočju se je v gozdu smrtno ponesrečil 67-letni lastnik kmetije. Obležal je pod debli dveh manjših izruvanih dreves s koreninami.
Eden naj bi grozil celo z nožem
Šoštanj, 25. februarja - V soboto zvečer so v Šoštanju trije obstopi-li mlajšega občana in mu grozili. Eden od njih naj bi imel tudi nož. Policisti so z zbiranjem obvestil prišli do enega od osumljenih kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, za drugima dvema pa še poizvedujejo.
Za vandali poizvedujejo
Velenje, 25. februarja - V soboto v nočnem času so varnostniki opravljali nadzor garaž v Mo-maxsu, pri tem pa opazili BMW-ja, serije 7, ki je bil poškodovan po celotni karoseriji in steklenih površinah, in s tem seznanili policiste. Ti so poiskali lastnika. Ta jim je povedal, da vozilo, ko ga je tam parkiral, ni bilo poškodovano. Za vandali poizvedujejo.
Zagorel avto
Velenje, 27. februarja - V ponedeljek dopoldan je na relaciji Velika Pirešica-Velenje zaradi napake na motorju med vožnjo zagorelo osebno vozilo. Ogenj ga je v celoti uničil. V požaru na srečo ni bil nihče poškodovan.
Stanovalce prebudila vlomilca
Šoštanj, 28. februarja - V noči na pustni torek je bilo v Šoštanju vlomljeno v stanovanjsko hišo na Koroški cesti. Storilec je vanjo vlomil skozi kletno okno, in medtem ko so lastniki spali, preiskal prostore. Lastnica je slišala ropot in v hiši opazila neznanca, oblečenega v temna oblačila, s kapuco na glavi, visokega med 160 in 170 centimetri. Neznanec, ki je ukradel več kosov zlatnine, je pobegnil.
O podobnem vlomu so bili policisti obveščeni slabo uro za tem iz Florjana pri Šoštanju. Neznanec je tudi v tem primeru v hišo vlomil skozi kletno okno. Medtem ko so lastniki spali, mu je uspelo ukrasti bančne kartice in ključe vozila. Ko je storilec opazil, da sta se lastnika zbudila, je pobegnil skozi vhodna vrata stanovanjske hiše.
■
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 19
2. marca 2017
»»WAS
UTRIP
19
100 karateistov na državnem prvenstvu
Že četrto leto zapored je potekalo v Velenju - Dobro so se odrezali tudi tekmovalci iz štirih velenjskih klubov
HOROSKOP
Bojana Špegel
Velenje, 25. februarja - V soboto je bilo v telovadnici Šolskega centra Velenje državno karate prvenstvo za članice in člane, veteranke in veterane ter v para karateju za leto 2017. Pripravila ga je Karate zveza Slovenije, izvedbo pa so zaupali Karate klubu Velenje. V različnih kategorijah se je na njem pomerilo okoli 100 najboljših karateistov in karateistk, med njimi tudi predstavniki vseh štirih velenjskih karate klubov.
Prvenstvo so začeli s slavnostno otvoritvijo, ki se je je udeležil tudi velenjski župan Bojan Kontič. Zbranemu sodniškemu zboru in tekmovalcem je med drugim povedal: »V Velenju je pomemben vsak dogodek, sploh pa tisti, ki so na državni ravni. Vesel sem, da karate vztraja že skoraj 50 let, pomembno vlogo so odigrali tudi pri ustanavljanju slovenske karate zveze. Tudi danes so pomemben član te organizacije. Zaupanje v njihove organizacijske sposobnosti nas veseli, saj kaže na to, da so dobro usposobljeni. To pa kažejo tudi rezultati velenjskih ka-rateistov in karateistk. Pričakujem, da bo ta šport še dolgo zaznamoval dogajanje na športni sceni v Velenju.« Lani je karate postal olimpijski šport. Tako bodo leta 2020 slovenski karatei-sti prvič lahko zastopali barve slovenske države na olimpijskih
igrah v Tokiu. V Velenju je med mladimi karateisti kar nekaj kandidatk in kandidatov, pravijo, da vsaj 10, ki bodo prav gotovo vložili vse svoje sile in energijo, da jim bo to tudi uspelo.
Pomagalo več kot 50 posameznikov
Predsednica Karate kluba Velenje Mihaela Pungartnik je zelo ponosna, da jim je Karate zveza Slovenije že četrto leto zapored
slovenski reprezentanci. »S tem imajo možnost nastopov na velikih prvenstvih Karate zveze Slovenije. Upamo, da bodo med tistimi, ki bodo odšli na olimpijske igre v Tokio, tudi naši člani.« Pri pripravi in izvedbi tekmovanja je sodelovalo več kot 50 posameznikov. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za atrakcijo med odmorom. Pripravili so jo člani društva Zmajev vodnjak, katerega dolgoletni vodja je Dušan Bo-
rateju je slavila Diandra Bekčič (Karate klub Velenje). Tina Ča-ter (Karate klub Shotokan Velenje) je v katah v članski konkurenci osvojila 3. mesto. Mirnes Mulabdic (Karate klub Rudar Velenje) je v članski konkurenci v kategoriji kumite prav tako osvojil 3. mesto. Med članicami v kategoriji +68 kilogramov je Azra Golač (Karate klub Rudar Velenje) osvojila zlato. Med veterani in veterankami je med klu-
Karate je lani postal olimpijski šport. To vpliva tudi na zanimanje zanj. Tekmovalci in tekmovalke pa so že na državnem prvenstvu pokazali vse, kar znajo in zmorejo. Predsednica Karate kluba Velenje: »Prihodnje leto bomo
slavili 50-letnico kluba. Upamo, da bo tudi naslednje državno tekmovanje pri nas.«
zaupala soorganizacijo državnega prvenstva. »To, da je prvenstvo v Velenju, nam veliko pomeni. Tudi zato, ker je naš klub ena najstarejših karate organizacij v Sloveniji. Prihodnje leto bomo praznovali 50-letnico delovanja.« Izvedeli smo še, da imajo v klubu veliko odličnih tekmovalcev, letos imajo kar 7 članov, ki so v
rovnik. Skupaj s svojimi varovankami je prikazal veščino tai chija in qi gonga.
Izkazali so se tudi domačini
Za konec poglejmo, kako uspešni so bili na državnem prvenstvu člani štirih velenjskih karate klubov. Med članicami v paraka-
bi zmagal Karate klub Velenje. Njihov član Igor Bahor je osvojil drugo mesto v kategoriji nad 50 let in s tem ponovil uspeh iz lanskega leta. Natalija Kenda pa je v kategoriji nad 50 let osvojila zlato.
Debeli hrib nad Dragomerom in varstvo gorske narave
Narava se počasi prebuja in ptiči so prvi znanilci, da je pred nami pomlad. Nekateri to že kar pridno naznanjajo.
Zadnjič se je naša skupina planincev UNI 3 podala JZ od Ljubljane na obrobje Polhograjskega hribovja, kjer poteka del njihove planinske poti. Naključje je naneslo, da nas je pot zanesla na obho-dnico, ki to prvotno pot obogati z obiskom žabe. Zanimivo, da so ta del poti označili s polovično planinsko markacijo, dokler se ne pridruži prvotni planinski poti.
Vidljivost ni bila kaj prida, pa vendar smo lahko videli našo bodočo točko Ključ, ki stoji nad dolgo dolino med Horjulom in Dobrovo. Pot smo krožno zaključili mimo Ferjanke in se pred ciljem povzpeli še do cerkvice sv. Lovrenca, ki bdi na hribčku tik nad naseljem Dragomer. Prijeten pohod smo veselo zaključili v bližnjem lokalu Siciliana, kjer smo navdušeni gostinki zapeli našo himno Čez zelene trate. Nismo ostali brez nagrade ...
Zadnjo soboto v februarju smo imeli v osnovni šoli Tržič zbor odsekov za varstvo gorske narave (VGN). Nekateri so pred njim opravili še njihovo licenčno izpopolnjevanje. Vsi, ki nam je mar lepa narava, smo se po njem v zelo lepem številu zbrali pred šolo, se fotografirali in odšli na voden pohod. Domačinka in obenem načelnica Komisije za
varstvo gorske narave (KVGN) pri Planinski zvezi Slovenije dr. Irena Mrak, ki jo tudi Velenjčani dobro poznamo, saj poučuje na Visoki šoli za varstvo okolja, nam je v družbi svojih sodelavcev iz komisije in predsednika Planinskega društva Tržič vneto pripovedo-
Sledil je zbor odsekov za VGN, na katerem smo se prisotni zbrali iz vse Slovenije. Na njem smo se dotaknili vseh pomembnih tem iz preteklega in prihodnjega obdobja, težav v zvezi z njim in iskali zanje najboljše rešitve. Čaka nas še veliko dela in časa, ki je
vala in razkazovala vse, kar je v Tržiču zanimivega. Povzpeli smo se do cerkvice sv. Jožefa, ki se dviga tik nad starim mestnim jedrom. V pozdrav smo pomahali ošiljenemu Kamniku, ki ga bomo obiskali prihodnjič. V ozadju za njim so se v soncu bleščali sveže pobeljeni vrhovi Begunjščice in slemena Košute, ki ju razmejuje Ljubelj. Po vrnitvi se nam je ob sprotnem ogledu starega mestnega jedra v šoli prileglo okusno kosilo.
Del skupine planincev UNI3 nad Dragomerom
zanj potreben. Na našem področju imamo veliko srečo, da je načelnik Odbora VGN pri S MDO Marijan Denša, ki je tudi član KVGN pri PZS. Vešče je vodil zbor, s svojim širokim znanjem pa energično najde pot, idejo, možnost ..., zato je užitek delati z njim in se sproti učiti. Polni energije in utrjenih prijateljskih vezi smo se hvaležni poslovili od sončnega Tržiča!	a Marija Lesjak
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Vsak dan boste izkoristili od jutra do poznega večera, kar bo velika sprememba za vas, saj ste zimo dobesedno preživeli v zaprtih prostorih. Celo nekaj barve boste dobili na soncu, kar vam bo vrnilo tudi bolj zdrav videz. Žal pa prihaja obdobje, v katerem ne boste dovolj spali. Preveč skrbi? Da, tudi to je eden od razlogov, še poglavitnejši pa je ta, da se preveč obremenjujete s težavami drugih. Kljub temu, da ste začeli bolje skrbeti zase, se tega še ne boste znali otresti. S partnerjem vam bo lepo, z drobnimi pozornostmi vam bo vsak dan pokazal, koliko mu pomenite.
Bik od 22.4. do 20.5.
Iz tedna v teden v svoj urnik dodajate nove dogodke, kar vas sicer veseli. A žal ruši načrte, ki ste si jih zadali v želji, da jih uresničite do poletja. Še nekajkrat jih boste morali spremeniti, zato se kar pripravite. Sploh, ker nekdo od bližnjih sorodnikov veliko pričakuje od vas in bo iz dneva v dan postajal bolj nestrpen. Vaša želja pa bo, da mu pomagate, zato ne boste mirni. Pa bi lahko bili. Kot kaže, bo namreč letošnje leto za vas leto sprememb, hkrati pa leto uspehov. Dobro obdobje na ustvarjalnem in poslovnem področju že teče.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Življenje vas v zadnjih dneh spet postavlja na preizkušnjo. Čim prej si priznajte pravi vzrok. Tiči v vsak dan večji odtujenosti med vami in partnerjem. To vam jemlje energijo in voljo, kar se žal že pozna tudi pri vašem delu. Nič kaj učinkoviti ne boste vsaj še nekaj dni. Poleg tega se tudi telesno ne boste počutili najbolje, bolečine vas bodo spremljale vsak dan. Sprememb se lotite po korakih, saj dobro veste, da morate sedaj živeti iz dneva v dan. Za večje načrte bo čas, ko se spet umirite in najdete pravo ravnovesje. Finančno stanje bo končno takšno, da vas vsaj to ne bo več skrbelo.
Rak od 22.6. do 22.7.
V	teh dneh vam bo jasno, da ste na dobri poti do cilja, ki ste si za zastavili na začetku leta. Vaši dnevi še nekaj dni ne bodo tako polno zasedeni, zato boste našli čas tudi za majhne in velike radosti. Predajali se boste tudi sanjarjenju, a boste pri tem pazili, da vam tovrstno početje ne uide iz vajeti. Zvezde vam
svetujejo, da se ne zanašate preveč na pomoč sorodnika, ki sicer vedno pomaga. Žal ni vsemogočen. Včasih od njega tudi vi zahtevate preveč, vrnete pa mu premalo. Obrnite razmerje, pa se bo še bolj potrudil. Ljubezen? Nič novega na tem področju. A ne bo več dolgo tako.
Lev od 23.7. do 23.8.
Vse, kar ste si že dolgo želeli, se bo uresničilo v nekaj naslednjih dneh. Res pa je, da ste na to čakali nekaj dolgih mesecev in da se večina stvari ne bo zgodila slučajno. Letošnji marec bo ravno zato še dolgo ostal v vašem spominu. Zvezde vam priporočajo previdnost le pri izbiri družbe. Preveč zaupljivi ste, vsi pa vašim uspehom ne bodo ploskali. Tudi tisti, ki vam bodo čestitali, ne bodo vsi iskreni. Nevoščljivost lahko naredi veliko škode, zato se zavarujte, preden do nje pride. Vaš najhujši sovražnik, ki bi lahko precej zapletel nadaljnji potek dogodkov, se skriva med tistimi, ki ste jim doslej najbolj zaupali.
Devica od 24.8. do 23.9.
V	teh dneh se boste za razliko od preteklih tednov obnašali bolj odgovorno. Predvsem pa boste bolj optimistično zrli v prihodnost. Počutje bo iz dneva v dan boljše, a takšno, kot si želite, ta teden še ne bo. To se bo zgodilo šele, ko se boste odločili, daje prišel čas, da končno dokažete, koliko ste vredni. Če boste
še naprej le tiho in marljivo opravljali vse, kar vam bodo naložili, nihče več ne bo opazil, koliko v resnici naredite. Naučite se že enkrat, da v življenju vračate le toliko, kolikor dobite. Če bo to nič, boste pač zmanjšali spisek ljudi, ki so pomemben del vašega življenja. Bolje vam je brez njih.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Čeprav ste se pri poslih s človekom, ki vam bo v teh dneh spet prekrižal poslovno pot, že opekli, vse kaže, da vas to ni izučilo. Ali pa upate, da bo tokrat šlo bolje. Res je, da časi niso naklonjeni temu, da bi se branili novih poslov, a ne za vsako ceno. Zvezde vam svetujejo veliko previdnost, saj se za vsakim prijaznim in nasmejanim obrazom ne skriva dobra oseba. Tega se boste začeli zavedati že v teh dneh. Zaradi svoje prijaznosti boste oškodovani. In to ne malo. Jezilo vas bo, a boste še modro molčali. Notranji mir bo zelo pomemben. Kako do njega, pa boste ugotavljali še nekaj dni.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Uživali boste v vsakem dnevu posebej. Zato, ker ste se tako odločili. In zato, ker boste končno lahko. V teh dneh se bodo pokazali tudi prvi rezultati vaših prizadevanj in dela v preteklih tednih. Ne boste še čisto zadovoljni, a dobro veste, da ste tokrat na tankem ledu. Rešiti se morate svojega poslovnega pesimizma, ki je, resnici na ljubo, tudi posledica slabih izkušenj. A to še ni razlog, da sedaj dvomite o vsakem predlogu, ki ga dobite na mizo. In skoraj v vsakega človeka, ki ga ne poznate prav dobro. Družina se tokrat ne bo hotela vmešavati, pustili vas bodo na miru. Če si boste vzeli čas zanje, pa bodo zelo srečni. To vam bodo tudi pokazali, sploh mlajši člani družine.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Priložnost, da se vam uresniči vsaj delček želja, se vam bo ponudila že v prvih dneh prihodnjega tedna. Čutili boste, da bi bilo dobro, da jo zagrabite z obema rokama, a vam bo zmanjkalo poguma. Naredite več, da se vam povrne. Premalo se namreč zavedate, da lahko hitro izgubite vse, ker bo nekdo drug vskočil na mesto, ki je sicer namenjeno vam. Če vas skrbi, kaj bo na vse rekel partner, ga preprosto vprašajte. Tudi to bo zahtevalo nekaj poguma, a vam bo po pogovoru z njim veliko lažje. Najslabše bo, če boste le čakali, kaj se bo zgodilo in molčali. Zamujene priložnosti so v teh časih pravi greh.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
S prvimi lepšimi, predvsem pa toplejšimi dnevi, si boste postavili nove cilje. Želeli si boste, da izgubite nekaj kilogramov in okrepite mišice. Nič novega, saj se podobno odločite vsako pomlad. To bo od vas zahtevalo precej napora. Sploh, ker ste letos čez zimo lenarili bolj kot prejšnja leta. Poiščite koga, ki se vam bo pridružil pri rekreaciji, ker bo bolj zabavno. Ne bo vam sicer lahko, ker bodo tudi v službi v teh dneh od vas pričakovali zelo veliko, vi pa boste, če se odločite še za dieto, precej napeti in tečni. Utrujenost bo temu primerna, a spanje bo mirno in trdno. Tudi zato, ker drugih večjih skrbi trenutno nimate. Se zavedate, kako srečni ste?
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Želeli si boste nekaj mirnih dni, dobre volje in več denarja. Veliko želja torej, in kar nekaj se jih bo uresničilo že v naslednjih dneh. Če boste bolj pozitivni do sebe in vaših najbližjih, bo večina skrbi skopnela. Poleg tega boste nenehno dobre volje, saj boste več kot sicer obdani z veselimi ljudmi. Med njimi bodo tudi neznanci, ki lahko hitro postanejo dobri znanci, če ne prijatelji. Več boste tudi v naravi. Denar, ki ga boste dobili v teh dneh, dajte na stran. Čas je, da obnovite rezerve. Sploh, ker resno razmišljate o večjem nakupu, a se bojite zadolžiti. Morda vam uspe brez kredita, a ne prej kot v drugi polovici leta.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Slabo obdobje bo končno za vami. Čutili boste, da se vse spreminja, a verjeli, da je najhuje za vami, še ne boste. Prvi resen dokaz, da bo šlo sedaj le še navzgor, boste dobili že ob koncu tedna. Lažje boste zadihali. Iz ramen vam bo padel velik kamen, olajšanje pa se bo kmalu poznalo tudi v vašem počutju, razpoloženju in videzu. Vidno se boste pomladili. Tisti, ki imate otroke, boste imeli v teh dneh še nekaj skrbi z njimi. Izpustite jih iz gnezda, pa bodo postali bolj odgovorni. Dokler vedo, da jim boste vedno pomagali, ko se jim zalomi, ne bodo odrasli.
■
Četrtek, 2. marca
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»^AS
2. marca 2017
Petek, 3. marca
Sobota, 4. marca
Nedelja, 5. marca
Ponedeljek, 6. marca
Torek, 7. marca
Sreda, 8. marca
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Turbulenca
12.20	Danes dol, jutri gor, 25/35
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Med zidovi, dok. film
14.30	Slovenski utrinki
15.00	Moj gost/Moja gostja, tv Lendava
15.35	Svetovni popotnik: Jeruzalem in
Zahodni breg
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.05	Knjiga o džungli, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Studio 3
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Sveto in svet
00.30	Ugriznimo znanost
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Dnevnik, ponov.
02.15	Info-kanal
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
12.00	Ugriznimo znanost
12.25	Danes dol, jutri gor, 26/35
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Studio 3
15.20	Mostovi Hidak,
16.05	Duhovni utrip: Šola ozdravljenja
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Slovenski pozdrav
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Kinoteka: Martin Scorsese
23.20	Ulica zla, am. film
01.10	Profil, ponov.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Dnevnik, ponov.
02.55	Info-kanal
02.15 Info-kanal	_ _ _
TV SLO T T™ SLO I
06.30 Otroški kanal
06.30	Otroški kanal
07.00	Ulica sanj, ris.
07.05	Minka, ris.
07.10	Zajček Belko, ris.
07.15	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.25	Pavle, rdeči lisjaček, ris.
07.30	Tilka in prijatelji, ris.
07.40	Traktor Tom, ris.
07.50	Krtek, ris. nan.
08.20	Frančkov Fonzek, ris.
08.30	Lepši svet, ris.
08.35	Danov Dinosvet, nan.
08.55	Presneto štirinajsto, 10/13
09.20	Presneto štirinajsto, 11/13
09.45	Konci in začetki, dok. film
10.00	To bo moj poklic: Inštalater
strojnih inštalacij, 1. del
10.40	Posebna ponudba, svet. odd.
11.35	Slovenski magazin.
12.10	Biatlon, sp, sprint (Z), prenos iz
Pjongčanga
13.35	Kino Tokus, ponov.
13.50	Nord. smuč., sp, smuč. teki (Z),
štafeta, prenos iz Lahtija
15.15	Odmev davnine: Baba, 2/3
15.40	Zvezdana
16.20	Taksi, kviz z Jožetom
17.00	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posam. tekma na veliki skakalnici, prenos iz Lahtija
20.00	Vina sveta, 2/13
20.50	Avtomobilnost
21.20	Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij
21.40	Stoletnik, ki je zlezel skozi okno
in izginil, koprod. film
23.35	Slovenska jazz scena
00.20	Glasbeni spoti
01.20	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posam. tekma na veliki skakalnici, posn. iz Lahtija
03.10	Nord. smuč., sp, smuč. teki (Z),
štafeta, posn. iz Lahtija
04.00	Biatlon, sp, sprint (Z), posn. iz
Pjongčanga
04.55	Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Dežela pred časom, ris.
07.25	Oddbods, ris.
07.30	Tačke na patrulji, ris.
07.55	Maša in medved, ris.
08.05	Peter Pan, ris.
08.30	Tv prodaja
08.45	Ostani z menoj, nan.
09.40	Tv prodaja
10.10	Zbudil bi se s teboj, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Srčna kraljica, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Utripajoča srca, nan.
13.30	Komisar Rex, nan.
14.35	Varuhi podeželja, nan.
15.35	Zbudil bi se s teboj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Ostani z menoj, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Posredniška mama, am. film
22.45	24ur zvečer
23.20	Princ podzemlja, nan.
00.10	Laurine skrivnosti, nan.
01.05	Igra prestolov, nan.
02.10	Lov na morilca, nan.
03.00	24ur zvečer, ponov.
03.35	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.05 11.30 12.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.25
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Pop Corn, Radio Mondo, Hamo& Tribute 2 love
Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Otroški program Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo
Naj viža, Ans. Naveza, Zvita feltna Regionalne novice 3 Kmetijski razgledi Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.30 Otroški kanal 07.00 Ulica sanj, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Zajček Belko, ris. 07.15 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.25 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.30 Tilka in prijatelji, ris. 07.50 Lepši svet, ris. 07.55 Danov Dinosvet, nan. 08.15 Presneto štirinajsto, 12/13 08.40 Presneto šritinasjto, 13/13 09.05 Infodromova misija, dok. film 09.35 To bo moj poklic: Inštalater
strojnih inštalacij, 2. del 10.15 Bleščica, odd. o modi 10.55 Biatlon, sp, print (M), prenos iz
Pjongčanga 12.25 Nord. smuč., sp, smuč. teki (M),
štafeta, prenos iz Lahtija 14.15 O živalih in ljudeh, svet. odd. 14.55 Nord. smuč., sp, nord. komb., ekipna tekma, smuč. skoki, prenos iz Lahtija 15.50 Na vrtu, svet. odd. 16.30 Taksi, kviz z Jožetom 17.10 Nord. smuč., sp, nord. komb., ekipna tekma, smuč. tek, prenos iz Lahtija 18.00 Alpski magazin 18.35 Atletika, evropsko dvoransko prvenstvo, prenos iz Beograda 20.15 V razcvetu, franc. film 21.55 Derren Brown: Strah in vera, 2. del
22.45 Polnočni klub: Slovenke 23.55 Svetovni popotnik: Sveta dežela:
Jeruzalem in Zahodni breg 00.40 Glasbeni spoti 01.40 Biatlon, sp, print (M), posn. 02.55 Alp. smuč., sp, smuk (Z), prenos
iz Jeongseona 04.00 Atletika, evropsko dvoransko prvenstvo, posn. iz Beograda 05.10 Glasbeni spoti
pop
06.00 07.00 07.25 07.30 07.55 08.05 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 22.50 23.40 01.25 02.20 02.55
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.20 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00
21.00 21.05 22.45 22.50 23.50 00.15
24ur, ponov. Dežela pred časom, ris. Oddbods, ris. Tačke na patrulji, ris. Maša in medved, ris. Peter Pan, ris. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja
Zbudil bi se s teboj, nan. Tv prodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Utripajoča srca, nan. Komisar Rex, nan. Varuhi podeželja, nan. Zbudil bi se s teboj, nan. 24urpopoldne Ostani z menoj, nan. Komisar Rex, nan. 24ur, vreme 24ur
Usodno vino, nan. Ljubezen po domače 24ur zvečer Eurojackpot Princ podzemlja, nan. Knjiga ljubezni, am. film Borgojci, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Naj viža: Ans. Naveza, Zvita feltna
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Miš maš
Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Nova Zelandija
Regionalne novice 3 Klape, posnetek koncerta Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.10	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš:
Jaz sem pajčevina
07.05	Smrkci, ris. nan.
07.30	Tabaluga, ris. nan.
07.50	Studio kriškraš: Knjižni strahci
08.15	Čudogozd: Hrana
08.25	Srečo kuha cmok: Tista o pečeni
polenti
08.40	Mulčki, ris.
08.50	Armanova skrivnost, 4/13
09.15	Mulčki, ris.
09.20	Male sive celice, kviz
10.05	Infodrom
10.25	Adrenalinci: Zipline, dok. ser.
10.50	Vina sveta, 2/13
11.40	Tednik
12.40	NaGlas!
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.30	Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij
15.05	Planet Zemlja, 4/6
16.00	Od blizu, pogov. odd.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Odmev davnine: Vodna bitja, 3/3
17.45	Taksi, kviz z Jožetom
18.00	Pregrehe brez greha, kuhar. odd.
18.30	Ozare
18.40	Kalimero, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Kdo bi vedel, zabavni kviz
21.15	Bučke, sat. inf. odd.
21.40	Prevara (II.), 9/12
22.45	Poročila, šport, vreme
23.15	Oblaki nad Sils Mario, koprod. film
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Dnevnik, ponov.
02.40	Info-kanal
07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.50 08.05 08.15 08.20 08.35 08.45 08.50 08.55 09.05 09.20 09.30 10.00
10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 15.20 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.15 23.00 23.25
00.35 01.00 01.55
Živ žav Ozi bu, ris. Minka, ris. Krtek, ris. Timi gre, ris. Liki, ris. Fletni Gaji, ris. Pujsek Bibi, ris. Vipo, ris. Pri Slonovih, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Tilka in p
Dinotačke, ris. Piknik s torto, ris. Pujsa Pepa, ris. Kalimero, ris. Knjiga o džungli, ris. Bacek Jon, ris. Danov Dinosvet, nan. Nedeljska maša, prenos iz župnije Prevalje Na obisku Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav Čarokuhinja pri atu: Bela krajina Modna hiša Velvet, 3/16 Kino Fokus
Poročila, šport, vreme Vikend paket Tilka in prijatelji, ris. Vreme
Dnevnik, šport, vreme Več po oglasih, 15/18 Zgoraj brez: Ivana Djilas Odločitevje naša, dok. odd. Poročila, šport, vreme Tango, plesna predstava baleta Sng Maribor
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
05.55	Utrip
06.10	Zrcalo tedna
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Pregreha brez greha
10.45	10 domačih
11.20	Vem!, kviz
12.05	NaGlas!
12.25	Danes dol, jutri gor, 27/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Sveto in svet
14.25	Osmi dan
15.00	Dober dan, Koroška
15.30	Armanova skrivnost, 4/13
15.55	Z glasbo in s plesom
16.25	Profil: dr. Filip Čuček
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Adrenalinci, dok. ser.
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.10	Ozi bu, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Opus: One - ženske skladateljice
23.40	Glasbeni večer
00.40	Profil: dr. Filip Čuček
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Dnevnik, ponov.
02.25	Info-kanal
TV SLO T
07.00 08.00
09.10 10.45
11.45 12.15
13.35 13.40
06.10 10 domačih 06.45 Čarokuhinja pri atu: Šaleška dolina
Najboljše jutro
Alp. smuč., sp, smuk (Z), posn. iz Jeongseona
Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Biatlon, sp, zasled. tekma (Z), prenos iz Pjongčanga Na lepše
Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Deskanje na snegu, sp, paralelni VSL, vključ. v prenos iz Kayserija Nord. smuč., sp, smuč. teki (Z), 30 km v prosti tehniki, vključ. v prenos iz Lahtija Biatlon, sp, zasled. tekma (M), posn. iz
Pjongčanga 15.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Lahtija 18.20 Atletika, evrop. dvoransko
prvenstvo, prenos iz Beograda 21.15 Večer v Palladiumu (II.), 5/5 22.05 EMA, zakulisje 1/2 22.40 Aritmija, ponov. 23.10 Zarometi, pod. medijskih
nagrad, ponov. 00.45 Bleščica, odd. o modi 01.15 Glasbeni spoti 02.15 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja,
posn. iz Kranjske Gore 02.55 Alp. smuč., sp, SVSL (Z), prenos iz
Jeongseona 04.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
ekipna tekma, posn. iz Lahtija 05.40 Glasbeni spoti
pop
06.00 24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Radovednica Bibi, ris. 07.30	Viking Viki, ris. 07.55	Telebajski, ris. 08.05	Maša in medved, ris. 08.15	Mia in jaz, ris. 08.40 Peter Pan, ris. 09.05	Winx klub, ris. 09.30	Lego Ninjago, ris. 09.55	Lego vilini, ris. 10.15	Slugterra, ris. 10.40	Tv prodaja
10.55	Dallas, nan.
11.50	Dallas, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Ameriška supervaruška, am. ser.
13.55	Oscar in Lucinda, am. film
16.25	Hipnoza: Dobra zabava, ponov.
17.45	Ljubezen po domače, ponov.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	V nevarni modrini, am. film
22.05	Gangsterska enota, am. film
00.20	Družinsko drevo, am. film
02.00	Borgijci, nan.
02.50	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 09.40 09.50 09.55 10.00
11.00 11.30 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00
20.20 20.25 20.30 21.40 23.10 23.40 00.00
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Miš maš,
Ustvarjalne iskrice (193), Štorklja Napovedujemo Videospotdneva Popotniške razglednice, Nova Zelandija
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Otroški program Napovedujemo
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2461. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo
Vurberk 2016, posnetek 1. dela Jutranji pogovori Bonton pri pogovoru Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.45 07.00 07.25 08.00 09.10
10.45 11.45
12.25
13.45
15.45 16.25
18.00
20.00 20.10 21.00 21.30
23.25 23.45 00.55 01.55
03.10
04.15
Duhovni utrip Odmev davnine, 3/3 Avtomobilnost Alp. smuč., sp, SVSL (Z), posn. Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Biatlon, sp, štafeta (Z), posn. Biatlon, sp, štafeta (M), prenos iz Pjongčanga
Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore Nord. smuč., sp, smuč. teki (M), 50 km v prosti tehniki, vključ. v prenos iz Lahtija Svetovno prvenstvo v nord. smuč., zaključna oddaja Smučanje prostega sloga, sp, smuč. kros, prenos iz Blue Mountaina
Atletika, evrop. dvoransko prvenstvo, prenos iz Beograda Zrebanje Lota Planet Zemlja (II.), 5/6 Ema, zakulisje, 2/2 Oktober - november, avstrijski film
Bučke, sat. inf. odd. Vikend paket Glasbeni spoti
Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, posn. iz Kranjske Gore Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, posn. iz Kranjske Gore abavni kanal
06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.40 07.50
08.30
08.55
09.35 11.45 13.15
14.10 15.35 16.40 17.25 18.00 18.55 19.05 19.10 19.20 19.25 20.00 20.45 21.30 23.00 00.55 02.05
Otroški kanal
Ulica sanj, ris.
Minka, ris.
Zajček Belko, ris.
Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
Pavle, rdeči lisjaček, ris.
Tilka in prijatelji, ris.
Zgodbe iz školjke: O nesrečnem
strašilu Barbuhu
To bo moj poklic: Klepar -
krovec, 1. del
Slovenski vodni krog: Koprski zaliv
Zenske, 1. dl, dok. film Dobro jutro
Derren Brown: Strah in vera, 2. del
Polnočni klub: Slovenke Ljudje in zemlja Avtomobilnost Taksi, kviz z Jožetom Halo TV Timi gre, ris. Liki, ris. Fletni Gaji, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Studio kriškraš: Knjižni strahci Svetovni popotnik: Izrael Popravljena krivica (III.), 1/6 Varna hiša, 1/2 Vsakodnevni upor, dok. odd. Glasbeni spoti Zabavni kanal
05.25 Glasbenispoti
pop P°P
06. 0 24ur, ponov.
05.15 Glasbenispoti
24ur, ponovitev OTO čira čara Radovednica Bibi, ris. Viking Viki, ris. Telebajski, ris. Maša in medved, ris. Mia iniaz, ris. Peter Pan, ris. Winx klub, ris. Lego Ninjago, ris. Lego vilini, ris.
Slugterra, ris. TDvalplaros,dnaajan.
Dallas, nan. Tv prodaja
Ameriška supervaruška, am. ser.
Srce poletja, am. film
Ledena doba 4, am. film
Vrtičkanje
Zdravo, Tereza!
24ur vreme
24ur
Odrasli 2, am. film Nesposobno povabilo, am. film Rdeče luči, am. film Borgijci, nan. Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.30 07.55 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.20 10.45 11.00 11.55 12.50 13.05 14.00 16.10 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.05 00.25 02.35 03.25
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2460. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2461. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Pogledi svetniške skupine SD na
dogajanje v MO Velenje 11.00 Kmetijski razgledi, Domače koline 11.30 Aktualno
12.30 Koncert dalmatinskih klap, 1. del 14.15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (192),
Denarnica sovica 18.20 Čas za nas, tabornike! 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Naveza, Zvita feltna 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Radio Mondo, Hamo&
Tribute 2 love 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila
06. 0 07.00 07.25 07.30 08.00 08.25 08.40 09.35 10.05 11.10 11.25 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 21.55 22.30 23.25 00.15 01.15 02.05 02.40
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
10.25 10.30 10.35 11.25 11.55 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.15 23.45
24ur, ponov. Dežela pred časom, ris. Lena Lučka, ris. Radovednica Bibi, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Utripajoča srca, nan. Komisar Rex, nan. Varuhi podeželja, nan. Zbudil bi se s teboj, nan. 24ur popoldne Ostani z menoj, nan. Komisar Rex, nan. 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan. Smrtonosno orožje, nan. 24ur zvečer Princ podzemlja, nan. Laurine skrivnosti, nan. Igra prestolov, nan. Lov na morilca, nan. 24ur zvečer Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2461. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Varna raba interneta Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pogovorv studiu Regionalne novice 3 Vurberk 2016, posnetek 1. dela Iz oddaje dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
07.00	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobrojutro
10.00	Poročila
10.08	Dobrojutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Čistost srca
12.25	Danes dol, jutri gor, 28/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.40	eRTeVe
15.00	Potepanja, tv Lendava
15.35	Studio kriškraš: Knjižni strahci
15.55	Čudogozd: Hrana, igrane
domišljijske zgodbe
16.05	Srečo kuha cmok: Tista o pečeni
polenti
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.55	Novice
18.05	Poldi, ris.
18.15	Pavle, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Oproščen, 7/10
20.50	Tok, dok. film
21.45	Moj klasični hit: Svetlana
Makarovič
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Spomini: Valerija Skrinjar, 2. del
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
TV SLO T
Otroški kanal Ulica sanj, ris. Minka, ris. Zajček Belko, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Pavle, rdeči lisjaček, ris. Tilka in prijatelji, ris. Smrkci, ris.
Zgodbe iz školjke: London Zgodbe iz školjke: Jaz sem pajčevina
Novorojenček, igrani film To bo moj poklic: Klepar -krovec, 2. del
Slovenski vodni krog: Tolminka
Najstarejša piščal nekoč in
danes, dok odd.
Utrinek - Zgodbe priseljencev:
Prince, svet. odd.
Halo Tv
Dobro jutro
Dober dan
Kdo bi vedel, zabavni kviz Čarokuhinja pri atu: Savinjska dolina
Taksi, kviz z Jožetom Halo TV Timi gre, ris. Liki, ris.
Krtji sestrici, ris. Fletni Gaji, ris.
Pepi vse ve o opernem petju, nan.
Jedrska nesreča v Fukušimi, dok. odd.
Prava ideja
Večer v Palladiumu (II.), 5/5 Votla krona, 9/10 Gospod in gospa Smith, am. film Glasbeni spoti Zabavni kanal
06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.50 08.15 08.25
08.30 09.05
09.30 10.10
10.55
11.05 11.55 14.20 15.20 16.50
17.20 18.00 18.55 19.05 19.10 19.20 19.30
20.00
21.00 21.30 22.20 23.05 00.45 01.50
05.25 Glasbenispoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Dežela pred časom, ris.
07.25	Lena Lučka, ris.
07.30	Radovednica Bibi, ris.
08.00	Kako izurimo svojega zmaja, ris.
08.25	Tv prodaja
08.40	Ostani z menoj, nan.
09.35	Tv prodaja
10.05	Zbudil bi se s teboj, nan.
11.10	TV prodaja
11.25	Srčna kraljica, nan.
12.25	Tv prodaja
12.40	Utripajoča srca, nan.
13.40	Komisar Rex, nan.
14.40	Varuhi podeželja, nan.
15.35	Zbudil bi se s teboj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Ostani z menoj, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.35	Princ podzemlja, nan.
23.25	Laurine skrivnosti, nan.
00.15	Igra prestolov, nan.
01.20	Lov na morilca, nan.
02.05	24ur zvečer, ponov.
02.40	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 12.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.55 20.00
20.20 20.25 20.30 20.50
21.20
22.50 23.50 00.20
Lestvica zabavnih in narodnozab.
NoüroJutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Pogovor v studiu
Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Nanovo
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
2462. VTV magazin, regionalni
informativni program
Kultura, informativna oddaja
Napovedujemo
Dotiki gora: Čaven
Vpliv digitalizacije na delovno
pravo
Fantje, srečno! koncert ŠFD Koleda
Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.50	Opus: One - ženske skladateljice
12.25	Danes dol, jutri gor, 29/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Zgoraj brez: Ivana Djilas
14.35	Duhovni utrip: Šola ozdravljenja
15.00	Mostovi - Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca
17.55	Novice
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Sufražetke, ang. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Slikarke - 400 let boja, dok. odd.
00.00	Turbulenca
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Po Sloveniji
01.30	Dnevnik, ponov.
02.25	Info-kanal
TV SLO T
06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.55 08.05 08.35
09.00
09.40 10.25 11.00 11.50 14.00 15.25
17.00 17.30 18.00 18.55 19.05 19.15 19.25
19.50 20.00
20.50 21.40 22.15 22.45
23.50 00.50
02.30
Otroški kanal Ulica sanj, ris. Minka, ris. Zajček Belko, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Pavle, rdeči lisjaček, ris. Tilka in prijatelji, ris. Zgodbe iz školjke: Presrečni Anže Zgodbe iz školjke:_Bankovec To bo moj poklic: Čistilec objektov, 1. del
Slovenski vodni krog: Korošaški
slapovi in Bistričica
10 domačih
eRTeVe
Halo TV
Dobro jutro
Vikend paket
Nord. smuč., sp, komb., smuč.
teki, sprint, prenos iz Drammna
Prava ideja
Taksi, kviz z Jožetom
Halo TV
Timi gre, ris.
Krtji sestrici, ris.
Čudogozd: Hrana
Srečo kuha cmok: Tista o pečeni
polenti
Zrebanje Lota
Ana Velika - življenje, posvečeno odru, dok. film Od blizu, pogov. odd. Bleščica, odd. o modi
Vlado Kreslin - Moji dnevi, koncert, 1. del Glasbeni spoti Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, posn. Zabavni kanal
05.25	Glasbenispoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Dežela pred časom, ris.
07.25	Lena Lučka, ris.
07.30	Radovednica Bibi, ris.
08.00	Kako izuriti svojega zmaja, ris.
08.25	Tv prodaja
08.40	Ostani z menoj, nan.
09.35	Tv prodaja
10.05	Zbudil bi se s teboj, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Srčna kraljica, nan.
12.25	Tv prodaja
12.40	Utripajoča srca, nan.
13.40	Komisar Rex, nan.
14.40	Varuhi podeželja, nan.
15.35	Zbudil bi se s teboj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Ostani z menoj, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	MasterChefSlovenija
22.10	24ur zvečer
22.45	Princ podzemlja, nan.
23.35	Laurine skrivnosti, nan.
00.30	Igra prestolov, nan.
01.30	Lov na morilca, nan.
02.20	24ur zvečer, ponov.
02.55	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
10.25 10.30
12.00 12.25 12.50 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.20 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 23.10 23.40
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
2462. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Fantje, srečno! koncert ŠFD Koleda
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Ustvarjalne iskrice (194), Tulipani
za mamico
Zogarija 17
Regionalne novice
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Aktualno
Regionalne novice
Napovedujemo
Pop Corn, Flirrt
Iz oddaje Dobro jutro
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 19
2. marca 2017
»»WAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

BUCAY, JORGE: To ni žalostna zgodba
od - odrasli / 821-32 - Kratka proza
Avtorja ni treba posebej predstavljati, saj je s svojim zgodbami, ki spodbujajo reševanje življenjskih zagat, očaral številne bralce po svetu. Tokrat ga je navdihnilo eno od njegovih izobraževanj, ko je slišal pripoved o smrti drevesa, ki ni preneslo izgube otroka.
U wn<01
r*\ i i a \ / LJ Iii A\/
nSl It MY i_) \ i
TD NI ŽALOSTNA ZGODBA
Zgodba nam prikaže nastanek in zorenje odnosa med babico in vnukinjo ter odkrije preteklo skrivnost, ki je usodno vplivala na družinske odnose. Nauk zgodbe je, da se vsak zase spopada z lastnimi čustvi in da je od te sposobnosti odvisna kvaliteta medosebnih odnosov in našega življenja.
CROOS-MULLER, CLAUDIA: Glavo gor! Mali učbenik preživetja
od - odrasli / 613.7 - Zdravo življenje
Življenje nam ponuja vsakodnevne izzive, tudi obremenitve, ki negativno vplivajo na naše razpoloženje in zdravje. V takšnih primerih bi si želeli imeti nekaj kratkih in uporabnih nasvetov, ki bi delovali takoj. Avtorica priročnika je pobudnica metode »Body2Brain«, ki jo lahko uporablja vsak izmed nas, saj ne zahteva posebnih športnih veščin in pripomočkov, vzame pa zelo malo časa. Bistvo vaj je skrb za dobro čustveno počutje s pomočjo telesa. Dobro-voljen in zabaven oven Oskar nas popelje skozi dvanajst povsem preprostih telesnih vaj, s katerimi preženemo malodušje, utrjujemo odpornost in poskrbimo, da svojo dobro voljo delimo z ljudmi okoli nas.
ŽOLTOWSKA-DARSKA, YVETTE: Ibra: fant, ki je našel svojo pot
od - odrasli / 929 - Biografije
Knjiga, ki opisuje življenjske preizkušnje priljubljenega športnega zvezdnika, bo zagotovo navdušila nogometne navdušence. Biografija, ki je napisana z izjemnim čutom za mlade in je bogato ilustrirana, nosi sporočilo, da lahko z nadarjenostjo,
motivacijo in odločnostjo dosežemo marsikateri cilj. Zlatan Ibrahimovic je bil kot otrok velikokrat lačen, ne le kruha, pač pa tudi prave družinske ljubezni, zato je moral hitro odrasti in poskrbeti zase. Odraščati in hoditi po začrtani poti pa mu kot priseljencu med švedskimi vrstniki ni bilo lahko. Danes ima vse tisto, za kar je bil v otroštvu prikrajšan, še več. V sklopu biografij, primernih tudi za mladino, sta na voljo še različici o Lionelu Messiju in Cristianu Ronaldu, po katerih bo posegel marsikateri nadobudnež, ki sicer raje obišče nogometno igrišče kot knjižnico.
POLES, ROK: Srečni dan prašička s Sončnega grička
ml - mladina / C- S - Cicibani -slikanice
Zgodba v verzih o malem prašičku s Sončnega grička se je rodila prav tam, za devetimi gorami in vodami, kjer domuje tudi njen avtor in ilustrator, v Šaleški dolini. Rok Poles je s svojimi izvirnimi zgodbicami in ilustracijami navdihnil številne slikanice
za otroke, ki bogatijo knjižno polico marsikaterega prebivalca Šaleške doline. Prisrčna družina prašičkov nas na sobotni dan popelje skozi mesto Velenje in nam predstavi lokalne zanimivosti, ki so dostopne vsakomur. Slikanico krasijo izvirne ilustracije, dodatek na koncu zgodbe pa kratko in nazorno opisuje glavne znamenitosti ter dediščino domače pokrajine. Knjiga je čudovita iztočnica za družinski klepet o preteklosti našega kraja in obisk katere od domačih znamenitosti.
ZALOKAR - DIVJAK, ZDENKA: Otroci, mladostniki, starši
od - odrasli / 37 - Vzgoja. Izobraževanje
Zdenka Zalokar Divjak je znana psihologinja in terapevtka, ki je svojo poklicno pot posvetila odnosom med mladimi, starši in pedagogi v času, ko je mladim na dosegu vse, kar ponuja sodobni marketing. Rezultat njenega dela je priročnik, v katerem poudarja pomembnost zgleda, trdnosti in smernic staršev oz. pedagogov pri usmerjanju mladega človeka. Zavedanje, da je čas, ki si ga vzamemo za otroka, ključen gradnik in rezultat kvalitetnega odnosa med otrokom in odraslim, naj bo eno od glavnih vodil pri vzgoji. Priročnik je namenjen vsem, ki želijo okrepiti vlogo starša oz. vzgojitelja ter dovolj zgodaj vzpostaviti zdrav in ljubeč odnos z otrokom.
a Vesna GP
Delavnica »V akcijo, telo!«
Velenje, 4. marca - V soboto od 9. do 17. ure bo v velenjskem Centru Nova potekala gledališka delavnica, ki jo bo vodil gledališki in filmski igralec Marko Mandič. Na delavnici bo v središče postavljeno telo. Delavnico, ki je regijskega značaja, poleg velenjskih gleda-liščnikov pripravljata JSKD - Območna izpostava Velenje, in ZKD Šaleške doline.
a bš
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 2.3. Biotržnica
•	Petek, 3.3., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 5.3., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 26.3. lutkovna predstava - Juha, ki iz buč se skuha v izvedbi gledališča
Makarenko
3.3. do 8.3. Nasveti in skrb za javno zdravje na osrednjem prostoru Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kar-tingu na vrhnjem parkirišču: torek--petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 2. marec
13.30 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek za najstnike 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov gobarskega društva Marauh in izobraževanje 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Determinator gob - pripravnik, izobraževanje 18.00 Dvorana Centra Nova
Smejmo se skupaj, delavnica Joge smeha in terapije s smehom 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. Večer 3. U, razstava in koncert dijakov 3. letnika Umetniške gimnazije Velenje
Petek, 3. marec
10.00 Mestna občina Velenje, sejna dvor. Zasedanje 27. Medobčinskega otroškega parlamenta 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica
Meksikajnarji 5, predstavitev stripa 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvor.
Aleksander Gadžijev, klavir 21.00 Max klub
Koncert skupine Nude 22.00 Klub eMCe plac
RGB Series: Cogo meets Belgrade / Dejan Milicevic
Sobota, 4. marec
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 9.00 Drsališče Velenje
Hokejski vikend, turnir v hokeju na ledu
9.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Lutkovna predstava Sapramiška RAZPRODANO! 11.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Lutkovna predstava Sapramiška 17.00 KAC, Efenkova 61b
Jezus7, serija predavanj 21.00 Klub eMCe plac
Natečaj - Botečaj, predizbor mladih neuveljavljenih glasbenih skupin
Nedelja, 5. marec
17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Komedija: Butelj za večerjo 17.00 KAC, Efenkova 61b
Mesečno srečanje stezosledcev 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvor.
Komedija: Trio Ponedeljek, 6. marec 16.00 Saša inkubator, Šaleška cesta 2 Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, javna predstavitev nalog 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 16.00 Stari trg, Velenje
Zeliščarna ob ponedeljkih 17.00 Vila Rožle
Stres, predavanje 18.00 Mladinski center Velenje
Glasbeno popotovanje iz samega sebe z instrumenti celega sveta 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Iztok Vrenčur: Urnebes, predstavitev knjige 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvor. Drama: Ponorela lokomotiva
Torek, 7. marec
17.00 Vila Rožle
Torkova peta - Urica brezskrbnega smeha
18.00 Mladinski center Velenje
Joga za telo in duha, delavnica 18.00 Velenjski grad
Predstavitev novih spominkov in darilc Muzeja Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Dom - gnezdo naše življenjske energije, predavanje
Sreda, 8. marec
10.00 Velenjski grad
Brezplačen ogled Muzeja Velenje za ženske
13.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija
Rožica za rožico, ustvar. delavnica
16.00 Šolski center Velenje in MIC
Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, javna predstavitev nalog 16.00 Stari trg 19, nad hišo Mineralov
Šivamo uporabne izdelke, delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 18.00 Havana bar
Dan žena / Ladies night 19.00 Dvorana Centra Nova
Čaj za dve, gledališka predstava ob dnevu žena 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Jaz + ti = midva, predavanje
ŠOŠTANJ
Četrtek, 2. marec
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic
Petek, 3. marec
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko
Sobota, 4. marec
10.00 Športna dvorana Šoštanj Tekma U17 Elektra : Hrastnik
17.00 Kulturni dom Šoštanj
Samostojni koncert MePZ DU Šoštanj
Nedelja, 5. marec
16.00 Športna dvorana Šoštanj
Tekma U19 Elektra : Union Olimpija beli
Ponedeljek, 6. marec
8.00 REKS Ravne
Krvodajalska akcija
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
10.00 Mestna knjižnica Knjižni Sejem
11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
MANCHESTER OB MORJU
Manchester by the Sea, drama, 135 min (ZDA)
Režija: Kenneth Lonergan Igrajo: Michelle Williams, Casey Affleck, Kyle Chandler, Kara Hayward, Gretchen Mol, Matthew Broderick, idr. Petek, 3. 3., ob 18.00 Nedelja, 5. 3., ob 20.15
A JE TO: PAT IN MAT
Pat a Mat ve filmu
Animirana družinska komedija brez besedila, 80 minut (Češka) Režija: Marek Beneš
Petek, 3. 3., ob 18.15 - mala dvorana Sobota, 4. 3., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 5. 3., ob 17.00 - mala dvor.
UDARI KOT DEDEC
Fist Fight, komedija, 91 minut (ZDA) Režija: Richie Keen
Igrajo: Christina Hendricks, Joanna Garcia, Ice Cube, Charlie Day, Jillian Bell, Dean Norris, idr. Petek, 3. 3., ob 20.30 Sobota, 4. 3., ob 18.00
TONI ERDMANN
Komična drama, 162 min (Nemčija, Av-
strija)Režija: Maren Ade
Igrajo: Peter Simonischek, Sandra Huller,
Michael Wittenborn idr.
Petek, 3. 3., ob 20.00 - mala dvor.
Sobota, 4. 3., ob 20.00 - mala dvor.
Nedelja, 5. 3., ob 19.00 - mala dvor.
PETDESET ODTENKOV TEME LEGO BATMAN FILM
Zgodilo se ]e...
od 3. 3. do 9. 3.
4. marca 1847 se je v Bielsko--Biala na Poljskem rodil dr. Carl Josef Bayer, ki si je leta 1896 v Rečici ob Paki kupil zemljišče, na katerem si je dal postaviti vilo, kemijski laboratorij in tovarno kemičnih proizvodov; izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayerjev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica; - 4. marca 1875 se je na Kono-vem (danes Velenje) rodil pravnik dr. Ljudevit Brence, ki je bil med drugim od leta 1919 prvi predsednik mariborske podružnice Slovenskega planinskega
Fifty Shades Darker, erotična romantična drama, triler, 115 minut (ZDA) Režija: James Foley
Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle Hugh Dancy, Eric Johnson, Luke Grimes, idr. Petek, 3. 3., ob 22.10 Sobota, 4. 3., ob 19.45 Nedelja, 5. 3., ob 18.00
društva;
-	4. marca 1975 so v Družmirju zaradi izkopavanja premoga dokončno porušili cerkev sv. Mihaela; namesto te cerkve so v Skornem pri Šoštanju zgradili novo cerkev, posvečeno istemu svetniku;
-	4. marca 1993 so v šoštanjski termoelektrarni z avstrijskim izvajalcem podpisali pogodbo za izgradnjo odžvepljevalne naprave na četrtem bloku elektrarne;
-	5. marca 1976 so v Pesju svečano odprli nov otroški vrtec;
-	5. marca 1977 je bil v velenjski Rdeči dvorani boksarski dvoboj med takratnim evropskim prvakom Matejem Parlovom in Francozom Christianom Pon-celetom; v njem je prepričljivo slavil Mate Parlov;
-	leta 1985 je bila 5. marca na Golteh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Šved Jonas Walldner;
The Lego Batman Movie, sinhronizirana animirana akcijska avantura, 90 minut (ZDA, Danska) Režija: Chris McKay
Slovenski glasovi: Klemen Slakonja, Domen Valič , Kristijan Ostanek, Maja Martina Merljak idr.
Nedelja, 5. 3., ob 16.00 - 3D, otroška matineja
Peter Musi (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	v Šoštanju je 6. marca 1875
umrl Peter Musi, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar, začetnik šolskega hranilništva in predvsem učitelj, ki je v Šoštanju preživel večino svojega ustvarjalnega življenja;
-	6. marca 1971 je Franc Lesko-šek - Luka svečano odprl pokriti plavalni bazen v Velenju;
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 7. marec
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Zvočna kopel
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 2. marec
16.00 pred knjižnico v Šmartnem ob Paki 2. rez potomke najstarejše vinske trte z Lenta;
Sobota, 4. marec
15.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja i Dan namiznega tenisa v Šmartnem ob Paki; ŠRD Gavce- Veliki vrh
19.00 Dvorana Marof
Predavanje dr. Christiana Gostečnika - »Zakonci in starši na talilnici«
Ponedeljek, 6. marec
19.00 Hiša mladih - sejna soba
Redno mesečno srečanje Svetniške skupine Liste za napredek občine
Torek, 7. marec
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Predstavitev knjige »Draga duša, dobrodošla na Zemlji«
Lunine mene
5. marec, ob 12:B2 - prvi krajec
KROGI
Rings, grozljivka, 117 minut (ZDA) Režija: F. Javier Gutiérrez Igrajo: Aimee Teegarden, Johnny Galecki, Zach Roerig, Alex Roe, Andrea Powell, Surely Alvelo, idr. Sobota, 4. B., ob 22.00 Ponedeljek, 6. 2., ob 17.B0
ANINA PROVIZIJA
Triler, kriminalka, 100 min (Slovenija) Režija Igor Šmid
Igrajo: Vesna Milek, Lado Bizovičar, Boris Cavazza, Jana Morelj, Valentina Plaskan, Janez Škof, Denis Avdič, Manca Dorer, Aljoša Kovačič idr.
Ponedeljek, 6. B., ob 20.00 - premiera s filmsko ekipo
-	6. marca 1981 so delegati zbora združenega dela skupščine občine Velenje sklenili, da se bo V. osnovna šola v Velenju imenovala po bratih Dušanu in Božu Mravljaku iz Šoštanja; šola se danes imenuje Osnovna šola Gorica;
-	dan žena se praznuje 8. marca v spomin na velike ženske demonstracije leta 1909 v ZDA, ko so demonstrantke zahtevale splošno volilno pravico; kot dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za politično in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v Kobenhavnu avgusta leta 1910;
-	8. marca 1977 je bil v Velenju prvi mednarodni poulični tek žena;
-	v Šentilju pri Velenju so 8. marca 1983 za ženske organizirali prvi »beli tek na smučeh«.
a Damijan Kljajič
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC

2. marca 2017
Nagradna križanka Picadilly
VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO
kornšek I:

OTVORITEV
nove prodajalne cvetja
na lokaciji Vrtnarstva Skornšek v Mozirju, 1 ki bo 3. marca od 10.00 do 18.00 in 4. marca od 8.00 do 18.00
RADIO VELENJE
POVEČAJTE
SI DOBIČEK
z oglaševanjem v naših medijih!
55 let z vami v cvetju.. 1 038981750
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
radio VELENJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 20. do 26. februarja so bile predpisane dnevne mejne vrednosti 50 mi-kro-g/m3 za PM10 presežene na naslednjih lokacijah: AMP Pesje, 21. februarja, 51 50 mikro-g/m3, vendar na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno št. preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 20. do 26. februarja (v mikro-g/m3) op. m ejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
PICADILLO
Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vsak dan od 8. ure (razen nedelje)
PRESENETITE ŽENO, MAMO, PRIJATELJICO, POVABITE JIH ZA DAN ŽENA V PICADILLY!
Vabijo vas vsak dan na malico, kosilo ali večerjo, izberete pa lahko tudi katero od dobrot na žlico. Glede na sezono vas vedno presenečajo s s kakšno novostjo na jedilnem listu.
Slovijo po odličnih steakih in v široki ponudbi si izberite vam najljubšega, z jajcem, s poprom, po kmečko v naravni omaki, na rukoli v bal-zamični omaki, v omaki z jurčki ali z jajcem in popraženo hamburško slanino. Za prave gurmane pa dvojni beefstek.
V Picadilly vas vabijo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, s pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bone, domačega bikca na ruko-li, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škam-povih repkov, file skuše na žaru in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočajo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro » - vsako sredo!
Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.
10 % POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE!
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Pica-dilly«, najkasneje do ponedeljka 11. marca Izžrebali bomo tri okusne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
■J?m
^ Á
ti Gostja Zdravniških /' nasvetov v četrtek, 2. marca: Urška Vučina, dr. med., specialistka pediatrije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec:. Tema: sezonske okužbe dihal pri otrocih
ČETRTEK, 2. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 3. marca
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 4. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 5. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 6. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 7. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 8. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 20. do 26. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 20. do 26. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m2 3 zraka
Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 19
2. marca 2017

OBVEŠČEVALEC
»»WAS	23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
mali OGLASI
NEPREMIČNINA
HIŠO z lepim razgledom, na relaciji Lajše - Zavodnje, prodamo. Opremljena, v velikosti 250 m2. Sadovnjak, vrt, hišica na drevesu, primerna tudi za dve družini. Gsm: 031 348 043
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem (Prod 5), takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046
PRIDELKI
BEL jedilni domač krompir (0,50 evra za kg) in domače jajce prodam. Gsm: 031 499 232 SUHE kocke sena, silažne bale (6
kom) in krompir desire ali beli, prodam. Gsm: 051 388 874 SENO in okrogle bale prodam. Gsm:
040	202 181
SILAŽNE bale (po 25 evrov) in suhe bale (po 20 evrov) prodam. Gsm:
041	942 898
SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
RAZNO
ELEKTRIČNI voziček Reha, star 5 let, sedež 40 cm, prodam. Gsm: 041 519 411
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 4. in 5. 3. - Olivera Saveva, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Skutnik Karl, roj. 1946, Velenje, Bev-če 10; Oštir Josip, roj. 1929, Velenje, Stanetova cesta 22; Ježovnik Marjan, roj. 1949, Šmartno ob Paki,Veliki Vrh 34; Lešnik Hedvika, roj. 1936, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 8a; Vla-hovic Cirila, roj. 1922, Velenje, Goriška cesta 31.
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si ! ceneje.
Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le zelo, zelo daleč je.
V SPOMIN
JOŽE - PEPIPOLAK
2. 3. 1928 - 3. 3. 2011
Čas beži, a ti si vedno z nami, v naših srcih. Pogrešamo te ...
Žena Štefka in hčerka Mojca z družino
03 898 17 50	
nadja@nascas.si	
epp@nascas.si	Qf
press@nascas.si	
Prodaja, stanovanje, 2-sob-no: VELENJE, JURČIČEVA, 55,6 m2, adaptirano 2011, 2/2 nad., EI v izd., 60.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, KARDELJEV TRG, 78,7 m2, adaptirano l. 2013, 4/4 nad., ER: D (60 -105 kWh/m2a), 86.000 €
vec na * ■i i ■ i ■
www.habit.si
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 16. februarja 2017, so:
•	Anica Čerenak, Čufarjeva 3, 3320 Velenje (mobilni telefon);
•	Janez Godler, Kale 8 a, 3311 Šempeter (majica);
•	Nevenka Privšek, Jenkova 15, 3320 Velenje (majica).
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MOBTEL VELENJKA
V	spomin dr. Ivanu Kralju
Prejšnji petek so se na pokopališču v Podkraju številni Velenjčani, prijatelji, sodelavci, sokrajani ter svojci poslovili od upokojenega Ivana Kralja, doktorja splošne medicine. Slovo od pokojnega občana MO Velenje iz naselja Gorica, priljubljenega družinskega zdravnika, prizadevnega strokovnjaka in spoštljivega človeka, ki je več desetletij skrbel za zdravje mnogih občanov ter jim vlival upanje, je bilo globoko sočutno ter s trpko bolečino mnogih, ki so z njim in ob njem sobivali. Ivo je bil kot človek in zdravnik, velik realist tudi v razmišljanju začasnosti življenja na tem svetu. V tem drobcu vesoljnega univerzuma je deloval na ljudi okrog sebe zelo pomirjujoče. Kot mi je nekoč dejal, »se v našem življenju vse dogaja z razlogom in vse je na nek način vnaprej določeno.« Zdi se, da lahko človek sam s svojim vedenjem vpliva na potek svoje življenjske usode. A je to le upanje, je sreča in je vera, vse to pa je pot vsakega posameznika, ki jo v določenem času prehodi, doživi.
Ivan Kralj, v rojstni Sevnici priljubljen kot Ivi, je že kot mlad fantič občutil breme fašistične vojne, ob mami Minki ter očetu Ivanu Kraljevima pa je kot bister fant po šolanju v celjski gimnaziji uspešno doštudiral medicino v Zagrebu. Nato pa ob prvi službi mladega zdravnika v Šmarju pri Jelšah, v hrvaškem Glogovcu naključno srečal srčno dekle svojega življenja, svojo bodočo soprogo Biserko. Po službovanju v zdravstveni ustanovi v Rogaški Slatini ter po rojstvu sina Janeza se je mlada družina priselila v Velenje, v tukajšnji zdravstveni center, ki je obetal, da bo izpolnil velika pričakovanja po strokovnem razvoju mladega zdravnika. Z rojstvom hčere Maje je bila družina popolna, v uspešni zdravniški praksi in službi je doživljal srečo in zadovoljstvo. Z ženo sta poskrbela za miren dom z vrtom, varno naravno okolje in za vse, kar so takrat Kraljevi potrebovali. Z leti je minilo navdušenje ob doživetju rojstva mlade, samostojne države, tudi spogledovanje z nemirno politiko, življenje samo je steklo Ivanu - kar zgrmelo skozi čas. Ivo je bil načelen človek, sinonim za plemenito poslanstvo intelektualca, pomemben steber v lokalnem življenju ter ugleden Velenjčan. In zdravnik z veliko začetnico, »doktor«! Kredibilen član številnih ustanov in društev, predvsem pa mnogim nepogrešljivi prijatelj. Ponosen Slovenec, zavezan plemenitim ciljem, stroki, etiki, kulturi, družini in domovini.
V	ljubezni in družinski sreči sta Biserka in Ivo, skupaj z idilično družino Kraljevih, lansko poletje potrdila svojo srečno življenjsko pot ob zlati poroki. Nesluteno pa je bil ta dogodek žal eden zadnjih v dolgi verigi najlepših doživetij.
Dr. Ivan Kralj se je po težki bolezni in nekaj mesecih hudega trpljenja od vseh svojih in Velenja poslovil v starosti 78 let. Toda pot njegovega duha še ni končana, saj, kot mi je dejal tistikrat ... na koncu je nekje na nek način nov začetek, le da tega človeški um še ni povsem dojel. In je odšel!
V	imenu mnogih Ivanovih sopotnikov
a Jože Miklavc
Profesionalno In s plateto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
V SPOMIN
IVAN KRALJ
1938-2017
Nekdanjemu svetniku Mestne občine Velenje
Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje
Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 24
Zelene, a vseeno vesele zimske počitnice
Letošnje šolske zimske počitnice so za tukajšnje osnovnošolce in dijake že preteklost - Čeprav snega v dolini ni bilo, je bilo možnosti za kratkočasenje veliko
Velenje, 27. februarja - V ponedeljek so se v šolske klopi vrnili osnovnošolci in dijaki iz vzhodnega dela Slovenije, zimske počitnice pa so začeli njihovi vrstniki iz druge polovice države. Enim je bil teden dni odklopa dovolj, drugi bi raje še počivali. Tistim, ki so se odzvali vabilom na različne aktivnosti med poči-
rana in športnimi klubi ter društvi pripravila več programov z nazivom »Adijo šola, živel šport«, je bila z odzivom poči-tnikarjev zadovoljna. »Udeležba na zimskem taboru Zmaga Ku-štrina je bila dobra, vsak dan je nove športe spoznavalo okoli 30 otrok. Na aktivnostih, ki so se jih lahko individualno udeleževa-
žle, kjer so vsak počitniški dan našteli več otrok. »Počitniške ustvarjalnice so bile vsak dan drugačne, očitno pa so otroci o njih pripovedovali tudi prijateljem, saj so naslednji dan s sabo pripeljali še koga. Počitniški čas smo zaključili s predstavo, ki so jo ustvarili udeleženci Gledališča za poredne mulčke,« nam je po-
Ustvarjalne delavnice so potekale v Vili Rožle, Mladinskem centru in velenjski galeriji. Povsod so bili z obiskom zadovoljni, mali udeleženci pa so nam zatrdili, da je čas hitro minil.
tnicami, je zagotovo čas mineval še hitreje. Osnovnošolci so lahko v Velenju izbirali med številnimi športnimi aktivnostmi, tistim, ki imajo raje druženje in ustvarjalnost, pa tudi ni bilo dolgčas. Imeli so namreč še več ponudbe kot prejšnja leta.
Katja Geršak iz velenjske športne zveze, ki je v sodelovanju s Športnim zavodom Rdeča dvo-
li v Rdeči dvorani, na zimskem bazenu in stelišču Mrož pa smo dnevno našteli preko 50 otrok, kar je podobno kot prejšnja leta,« smo izvedeli. Zapolnili so tudi vsa mesta v smučarskem in deskarskem tečaju na Golteh, kjer je preko Smučarskega kluba Velenje novo znanje nabiralo več kot 100 otrok. Z obiskom so bili zadovoljni tudi v vili Ro-
vedala sekretarka MZPMK Velenje Tinca Kovač. Ko smo jih obiskali, nam je Boštjan Oder iz KUD Dudovo drevo, ki je vodil mlade gledališčnike, povedal, da tokrat ustvarjajo na temo prihodnosti. »Tokrat delavnica poteka že enajsto leto zapored. Učimo se različne dramske izrazne tehnike, glasno beremo, krepimo moč in jasnost glasovnega in te-
Na športnem taboru Zmaga Koštrina so udeleženci vsak dan spoznali nov šport. Mi smo jih zmotili med
treningom juda.
lesnega izražanja. Odlično nam gre, oziramo se v prihodnost, vse do časa, ko bomo lahko na počitnice hodili v vesolje,« je poudaril. Še posebej ponosen je bil, ker je eden od lanskih udeležencev postal tudi voditelj šolskih predstav. In da, ta se je v gledališko delavnico vrnil tudi letos. Ustvarjalni so bili tudi v Galeriji Velenje, kier so navdušenci
nad likovno umetnostjo pod vodstvom likovne pedagoginje Nine Cvirn ustvarjali v različnih tehnikah. Prilagajali so jih starosti udeležencev, ves teden pa so nastajali odlični izdelki. Tudi v velenjskem Mladinskem centru je bilo po besedah Ire Preininger ves teden živahno. »Počitniški kraval«, kot so poimenovali program počitnic, je trajal ves dan,
počitnikarji pa so se redno vračali. Skupaj so kuhali in pekli, se igrali, organizirali turnirje v družabnih in športnih igrah in družno ugotavljali, da je bil teden res kratek.
■ Bojana Špegel
Počitnice so super!
Matija Kričej je počitnice preživljal v zimskem športnem taboru Zmaga Koštrina. Povedal nam je: »Zato sem se odločil, ker veliko telovadim. Treniram rokomet, hodim k tabornikom, doma pa dvigujem uteži. V športnem taboru čas zelo hitro teče, doslej smo spoznali kar nekaj športov. Potem gremo še na strelišče, dan pa zaključimo na drsališču. Popoldne vseeno nisem utrujen. S sosedo Nežo grem v kino, kier ie ta teden veliko
zanimivih predstav. Počitnice so super, a se mi zdi, da je teden dni čisto dovolj.«
Ota Blatnik je obiskovala vilo Rožle. Povedala je: »Všeč mi je, ker veliko ustvarjamo in se igramo razne igrice. Izdelala sem snežaka, polarne medvedke in rokavičke, čas pa tukaj hitro mine. Ne bom pa le ustvarjala. Enkrat sem že smučala na Golteh, tja bom šla še z babico in dedkom. Žal mi je, ker v dolini ni snega, saj ga imam zelo rada. Počitnice pa bi lahko bile daljše, 14 dni bi bilo ravno prav.«
Peti tradicionalni koncert ob dnevu žena
Petar Grašo z gostjo Danijelo in Šaleškim študentskim oktetom
Velenje, 10. marca - Priljubljeni Petar Grašo bo ob 20-letnici svoje samostojne kariere nastopil s svojo spremljevalno skupino in posebno gostjo Danijelo Martinovic ter posebnimi gosti -Šaleškim študentskim oktetom -v Rdeči dvorani v Velenju.
Glasbeni virtuoz, šarmer in najbolj prodajan moški hrvaški izvajalec v Sloveniji Petar Gra-šo je lani v prepolni splitski areni navdušil rekordnih 12.000 ljubiteljev dobre glasbe in najavil veliko turnejo po večjih mestih nekdanje Jugoslavije. Vse to bo mogoče podoživljati v Velenju.
Ta izjemni glasbenik je zmago-
valec mnogih festivalov in prejemnik prestižnih nagrad. V njegovi glasbi se čuti dušo Dalmacije in poletnih morskih večerov. Obljubil je, da bo takšno vzdušje s svojimi pesmimi pričaral tudi v Rdeči dvorani, še posebej s pesmimi »Moje zlato, Tko nam
brani, Utorak, Jedina, Ljubav je-dne žene, Volim i postojim, Srce za vodiča, Šporke riči ... »
To bo ekskluzivni koncert priljubljenega pevca, na njem pa se mu bo kot gostja pridružila njegova življenjska partnerka Danijela. Za odlično zabavo bo po-
skrbela izvajalka nešteto nepozabnih hitov, kot so: »Zovem te ja, To malo ljubavi, Neka mi ne svane, Što sam ja, što si ti, Živim da živim, Gutljaj vina ...«
Posebno presenečenje večera bodo domačini, člani Šaleškega študentskega okteta. Nastopili so že na prvem koncertu ob dnevu žena leta 2013. Šaleški študentski oktet predstavlja skupino sedanjih in nekdanjih študentov vseh treh slovenskih univerz. Vsa leta delovanja so
pomagali soustvarjati vokalno glasbo znotraj Šaleške doline in petje ponesli občinstvu po vsej Sloveniji in svetu. S svojimi koncerti in vsakoletnimi projekti so se identificirali kot oktet, ki poskuša ohranjati svojo mladostno energijo. V zadnjem obdobju je bil njihov najbolj prepoznaven projekt Ubrano jamranje, s katerim so uglasbili tegobe meščanov in jih sporočili javnosti.
Nakup vstopnic:
Preko sistema Mojekarte. si (https://goo.gl/dxuJpy) in na njihovih prodajnih mestih: OMV Gorenje, TIC Velenje, Trafike 3DVA, Trgovina Hummel, Kioski Delo Prodaja, Petrol, Kompas in M holidays Slovenj Gradec, ... Medijska sponzorja koncerta sta Radio Velenje in tednik Naš čas.
Razpis za Kajuhovo obeležje
Šoštanj, 22. februarja - Ob
čina Šoštanj je prav na dan. ko se je pred triinsedem desetimi leti pri Žlebni-ku v Zavodnjah tragič no končala kratka in neizpeta življenjska pot pesnika Karla Destovnika -Kajuha, borca in šoštanjskega rojaka, objavila razpis za iz gradnjo Kajuhovega spominskega obeležja. Zgraditi in odpreti ga želijo do občinskega praznika - 30. septembra.
Objekt bo pritličen, dvodelen. Del - lesena konstrukcija, bo namenjen temu, da bo lahko skupina ljudi sodelovala na dogodkih, zidani del pa bo spominski z informacijsko steno in mul-tivizijo. Postavitev spominskega obeležja Kajuhu bo Občino Šoštanj stala 180.000 evrov. Postavitev so načrtovali že lani, a so jo morali zaradi finančnih težav premakniti na letos.
■ mkp
Takole pa bo videti obeležje Kajuhu, ki bi ga radi postavili do občinskega praznika.
m